C.C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato. - 21 ottobre 1925. PjMrtfffezno šievilku 25 stotink. Izhala: vsako sredo popoldne in soboto zlutraj. Stane za celo leto /5 L, « pol leta H L. « ietrt leta 4 L. Za inozemstxo celo leto 35 L. Ma naročila brez do- '/oslane naročnine se ne moruuo ozirati. Odgovorni urednik: Poldt Kern perle. št 84 V Gorici, v sredo 21. oktobra 1925. utovm. Ncfrankiruna pisma se ne sprejcniaio. Oglus/ s< računujo po dogo voru in se plačajo v na prc}. List izdala kon~ sorctj tOORlSKE STRAŽE* risk Zadruine tiskarne v Gorici. Riva Piazzui- ' ta St. IS. Uprava in urednišir» ttlica Munieli štev. ;>. (prei Scuole). — %rije temelji Vse Mci.se kotenje, stremljenje in delovtmje ima jasno začrian cilj: na tej zemlji naših pradedov hoče* mo ostüfi narod poštenjakov, narod, ki bvani in ljubi vero in jezik očetov. V ta namen smo si ustvarili svojo polifično, prosveino in gospodarsko organizacijo. Kdor je imcl priliko pogledati v nase organizacije, se je lahko prepričal, da se v njih vest no, pošteno in odkrito dela. Zgrajene so na neporušnih temeljih krsčan* ske /avednosti in sociulne pravično* sti. Nihče nam do dancs še ni mogel dokazati kakih prevvaU nih, protidržavnih korakov, nib* če, kdor se je hotel nreprU čati, nam ne more očifati, da smo morali v njihovo obrambo marsikaj tvegati in žrtvovati, smo to storili. In bodi zapisano in povedano tudi za bodoče: odločni in možati kot doslej ostanemo tudi v naprej. Imamo svojo politično organizas cijo. Nikjer na svetu ne najdefe izobraženegii narod a, ki bi hil brez nje, saj je vcndar polifika os. okrog katere se giblje in razvija vse jav; no življenje. S politiko in njcnimi vprašanji se bavi in ukvarja danda* nes že najpriprostejši človek. Imeti v politiki upliv in v njej po možno? sti soodločevati pomenja vendar obstoj. Odrekati nam pravico do poliiične organizacije bi bila tedaj trda krivica. Slovenci imamo krščansko pro; svetno organizacijo. Če kdaj je ruvp.o sedaj v novojnih razmeruh naše prosveino dclovanje, ki iemeiji na vekoviiih krščanskih načelih, nujno potrebno. Razruvani in do mozga prezeti od vseh cloveskih skibosti so se vrnili narodi iz sve; tovne vojne. Tudi nam jiilijskim Slovanom v tern oziru ni bilo prfc zaneseno. Brezdvomno je bilo pri nas še hujše kakor drugod. Saj je vojna šla kakor vihra ^reko nas. Porušila je domove, razdejala polja, rr-zmetala dru/Ane in v iujini vničila mnogo plemenitega in dobrega, kar je prej krasilo našega človeka. Za: celiii te rane in ustvariti zopet zdrnve, poštene Ijudi, to je namcn naše prosvetne organizacije. More kdo trditi, da ni vreden dela najz boljsih naših mož? Imamo svojo gospodarsko organh zac.ijo. »Pomagaj si sum in Bog ti bode pomagal,« pravi star pregovor. Tep.a zlategu rekla smo sc držali mi Slovenci, ki smo bili üosnodarsko vedno majhni in šibki, ze pred voj? no. Usivarili smo si zato cvetočo zndruino organizacijo in si skušali z njo z medsebojnim, smotrenim trudom gospodarsko pomagati. Še j bolj kot pred vojno je nam potrebs \ na gospodarska organizacija sedaj po vojni. Pomisliie samo na ruševU ne, v katere smo se vrnili, ni> splošne povojne gospodarske tezave in na nesocialne zablode, ki jih je rodil krvavi čas, in pritrdili nam boste v polnem obsegu: najMrša, do zadnje kočice razpletenu gospodarska or* ganizacija je za naš obstanek nujno potrebna. Označene tri organizacije so tec mcljni stebri, na katerih sloni naša sedanjost in bodočnosi, so dusa nrn šega življenja. Narod slovenski, sam si svoje sre* če kovač! Združimo se v močne or? ganizacije, poživljajmo ljubezen do slovenskega doma, združeni se krepimo, da si kmečki st an reši zemljo in dom, da se zdruz.eni cte- lavski stan dvigne h boljšemu zivs Ijenju in da se vse Ijudttvo prešine z duhom krščanstva, ki nam dnje pogum in moč v boju za pravico Kaj se godi po svetu? V petek zvečer je mesto Locarno ' zažarclo v čarobni razsvetljavi. Spuščali so rakete in urnetnc o.^njc. Ncšteta množica Ijudi se je zbraia na šctališčih ob krasnih obalah mič* nei>a jezera. Vsem je sevala z obra* za neka nenavadna radost. V tern prijetnem razpoloženju vscga pre« bivalstva so državniki podpisovali »Locarnske pogodbe« v palači Prav* de via delle Palme. Zgodovinska seja. Ob 4. uri popoldne so začeli pri* hajati državni odposlanci peš ali z vozili v sejno palačo. Locarnski me* seani so se postavili ob cesti in bur; no pozdravljali državnike, ki so šli podpisat svetovni mir. Na vrhu stopnišča je snrejemala državnike soprotja anuleske.ua zu? nanjega ministra Chamberlaina, ki je vsakeicem sve* čan zajutrek. Mestni žiii)an Rusca je zatrjeval v kako cast si mora šteti priprosto svicarsko mestece, da postane zibclka svetovnega mi* ru. Po koncanih sveeanostih je se Chamberlain izroeil /upanu v znak hvaležnosti nad Icpim sprejemom spomenico podpis;;no od vseh od* poslanstev. Takoi z;i tern se je, ve* čina delegatov odpeljala. Le Angle* ži in Francozi so šc ostali v mestu ter dajali novinarjem svoie izjave. Danes pa ima mestcce zopet svoje vsakdanje lice in nihčc, ki vidi da* nes zaprte letoviščarske hotele, ne bi sodil, da se je komn.i pred par dnevi tukaj določev^-° nova smer zgodovini. Kaj so podpisali? Zunanji ministri scdmerih držav so podpisali pet pogodb: 1. Rensko po.qodbo. Podpisale so jo Nemčija, Belgija, Franciia, An* glija in Italija. Ta pogodba določuje varstvo ob* stoječih mej na Renu, kakor so bile žc določenc 28. junija 1919. v Ver* saju, Nemčiia se je s tcm odrekla Alzaciji in Loreni, obenem si pa zavarovala hrbet, če bo imcla kaj opravila na vzhodnih meiah. 2. Razsodiščno poüodbo med . Nemeijo in Francijo, ki določuje, da se bodo mo.ijoec nastali nesporazu* mi poravnavali mirnim notom. Se* stavil se bo poscben odbor sodni* kov ali pa se bo razsojanie poverilo stalnemu mednarodnemu razsodi* šeu v Haa.Lfu. V drugi stopnji pa bo spore reševalo Društvo narodov. 3. Razsodiščno pogodbo med Nemeijo in Bclgijo, ki ima cnako vsebino. 4. Slično pogodbo med nemško in poljsko republiko ter 5, prav tako pogodbo med ncm* ško državo in Čehoslovaško. Varnostnc pogodbe za vzhodne mcje pa Nemci niso podpisali. Nemški odposlanci so sc zelo spret* no izvili iz zanjk. Podpisa*li so var* nostno pogodbo za Ren, za češke in poljske meje pa ne. S tern so pa tudi druge države priznale, da sme* jo Nemci svoje meje na vzhodu po* pravljati, za enkrat sicer le mirnim potom s pomočjo razsodnikov. Drug velik uspeh Ncmcev v Lo* carnu pa je priznanjc njihove ena* kopravnosti v zboru drugih držav. Zdaj bo Nemčija sprejeta v Druš* tvo narodov. S tern bo padla stena, ki je ločila takozvane države Veli* kega sporazuma od ncmške državc. Sovražniki od včeraj, bodo dancs pogodbenim potom postali zavez* niki. In to ni majhnega pomena za nemško republiko, ki se ie komaj vstavila pred prepadom. Podpis locarnskih pogodb je naj* več dobička princsel leta 1918. po* raženi Nemčiji. Francoski naciona* listi z nepopustljivim Poincareom na čelu so hoteli na mirovnih kon* ferencah streti Nemeijo in jo vreei na kolena prcdno ji bi pustili živeti. Ta francoska politika sovrastva sc je morala umakniti zmerni politiki Herriota, Brianda in druc smo pred Sv. Pe? trom kar obstali spričo njegove ogromne, zares orjaške velikosti, se je mnogim romarjem zdela cerkev sv. Pavla lepša in. za molitev bolj vabljiva. Naši obinki so se vrsili ze? io slovesno. Sploh so romarski obis? ki teh štirih bazilik v svetem letu silno veličastni in vzpodbudni. Kdo bi nopisal n. pr. vtis, ki ga dobiš, ako si na kupoli Sv. Petra in posiu? šaš skrivnostno ? veličastno valova> nje romarjev v prostranem svetiš? ču? Iz kapele v kapelo, iz lad je v la? djo odmevajo pe^mi in molitve v vseh jezikih in zvočnih barvah — vse skupaj pa se zlije v nepopisno ganljivo harmonijo božje ljubezni vseh narodov do ene, svete, katoliš? ke in apostolskc Cerkve Kristusove Sprejem pri sv. očetu. V sredo opoldan je bila avdijenca pri sv. očetu. Razvrstili so nas v dveh velikih vatikanskih dvoranah (Sala Reggia in Sala Ducalc). Ne? strpno smo čakali, da se prikaže oče katoliške družine, papež Pij XI. Ko smo zagledali njegov prijazen obraz, se je oprijelo vseh romarjev neko čudno navdušenje; »živijo« klicev ni bilo konca. Sv. oče je šel I s svojim spremstvom mimo nas, vsakemu je ponudil pastirski prstan I v poljub in vsak je dobil malo sve? tinjo kot dragocen spomin na na? mestnika Kristusovega na zemlji. Ko je bil prehodil vse vrste, je sedel sv. oee na tron, mi vsi pa smo se z.^rnili okrog njega, da slisimo be? sedo iz ust najvišjcga moža na sve? tu, Njegove očetovske, globoko ob? eutene in v sree segajoee besede so bile približno te: Veliko je nnxe veselje, ko se mo; remo nekoliko irenulkov pomuditi z romarji iz goriške nndškofije. PrU šli sie s svojim ljubljenim nadpas stirjem in rwsim bratom tarn od Akvilcje in Gradeža. Akvileja! Ko: liko spominov se nam pri tej besedi obudi. Iz deželc ste, kjer je cvetela ena izmed prvih heerk kat. Cerkve, iz dežele, ki je posvečena po folikih svetnikih iz dobe prve ljubezni mla: de Cerkve, iz dežele, ki je vsa pres pojenn z mučeniško krvjo. In iz ie krvi züjemafe tudi vi še danes svos jo globoko vero, ki jo zelo cenimo. • Prisli ste, da obogatite z duhovnimi dobrotami sv. leta sebe in vso škoz fijo, ki jo zastopate. Prišli ste pa tu* di, da obiščete skupnega očeta v do* mači hisi. Bodite torej srčno pozdravljeni vsi in vsak posebej! Pozdravljeni vasi pastirji ,ki jih je prišlo tako lepo stevilo ,pozdravljena naša Ijut ba mladina, ki jo zastopajo tisti 's le dečki, pozdravljene družbenice Mas \ rijine, ki so nas obiskale v tako ve* »QORISKA STRATA« Stran 3. 6000 breskev vrst: maina roža, Amsden, Viktor; 2000 hrušk vrst: Coscia, William, Hardy; 1000 ma* relic vrste: Ambrosia in 1000 jablan vrste: zimska zlata parmena s po* pustom enc lire na kupni ceni vsa* kega drevesa. Da se akcija olajša, se naprošajo županstva, da o tcm obveste vse sadjerejee, da prevzameio naročbe in da pošljejo takoj ko poteče rok za priglasitve sadjarsko*vinarske* mu oddelku kmetijskega urada v Gorici (Via Trieste 43) natančen, število.in vrste dreves vsebujoč se* znam naroenikov. — Naročbe spre* jemajo županstva do 15. novembra 1925. — Za kmetovalce iz Gorice sprcjema naročbe kmctiiski urad. Kmetovalci pozor! V državnih drevesnicah v Gorici in Komnu bodo letošnjo iesen in prihodnjo pomlad na razpolago sledeče gozdne sadikc: smreke, bo* rovci, kostanji, jevše, kanad. topo* Ii, koprivci in orehi. Sadike so sta* re od encga do šcst let. Stanejo 20 do 300 lir tisoe. V svrho informacij sc obrnite na dotiena županstva ali na kr. gozdni urad pri podprefektu* ri v Gorici. Važno za vinogradnike! Oskrbništvo poscstev bar. Teuf? Icnbacb-a v Vipolžah naznanja, da jc uredilo popoln obrat za žganje* kuho od najnižjih do na.jvišjih sto* pinj alkohola. Po 25. X. se spre* jema vsaka-množina zdravih tropin od 5 q naprej pod jako ugodnimi pogoji. Tostvarne priglasitve se lahko podajajo v oskrbn. pisarni v Vipolžah od 9. ure prcdpoldne do poldncva, kjer se dobe tudi na* tančnejši pogoji. Zanimivosti. Ob pobočjih Hbanonskih. Divje se borijo francoske in span* ske čete proti Rifanccm. Enaki sr* diti boji, ki jih ne zaukazuie Fran* eozom ne slava ne bramba domovi* ne, se vršijo v starodavnih pokraji* nah ob libanonskih gorah, koder živi svobodoljubno ljudstvo Dru* zov. Ped za pedjo se moraio sinovi pustinjc umikati modernemu orp* žju. Nek angleški poročcvaiec piše domov iz bojnega polja: Zdaj so se Druzi umaknili proti Cananet*Canathi, ki ga zovejo tudi »mali Rim«. Tu stoluje papež Dru* zov, veliki duhoven Ahmed el Ha* gari, ponosni in veličastvcni starec, ki navda s spoštovanicm vsakogar, ki se mu približa. Njegova presto* lica je zavarovana s skalnatim pa* som, ki je za Druzc »trdniava bo* žja«, djabal el Derouso. — Ta skalnati masiv, cigar vrhovi segajo 1800 metrov visoko pod ob* lake, je ugasel ognjenik, ki ie iz ti* soč žrel bruhal lavo na nižje se razprostirajoee ravni, do Tibcrij* skega jezera ter do prvih oaz pred Damaskom. Ta gorski sklop, ki ga pozna sveto pismo pod imenom »gora Bazan«, je bil v preteklih dneh zelo plodovit. Njegovi hrasti so se kosali z libanonskimi ccdra* mi. Proroki so opevali tolste erede drobnic, njegov rod, ki izvira od samih nebeščanov. Pod grškim in rimskim gospo* stvom so cvetela v deželi razkošna mesta. Canatha, s svojimi svetišči, kopališči, dirkališči ter znamenitim Trajanovim vodovodom, ie tedaj postala tržišče. V času kraljevanja kralia Amra I. v drugem stolctju, se ie vsa de* žela pokristanila. Razkošie pa ni prenehalo. Stiri stoletia kasneje pa je padla na to cvetočo dežclo kle* tev izlama. Nekdanja slava in bo* gastvo je zginilo kot senca. Izza 17. stoletja ni več svet nič slišal o tej deželi. In vendar; ko prcstopi noga ome* njeno ncvarno in grozo vzbujajočo skalnato pokrajino, se razgrne pred očmi krasen pogled: vinske gorice, vrtovi oljk, rimski mavzoleii, pre* lestna svctišča, krasne hiše s še rimskimi grbi ter grškimi napisi. Slikovita ubranost barv, zgodovin* ske razvaline sredi bohotne narave, nove stavbe sredi vrtov; vse ob* daja visok zid, pod njim pa se vije reka, ki izgublja svoj tek v nežncm zelcnju na obzorju. Tod branijo Druzi svoio svobo* do in grobove svojih prednikov. Ljudje v oblakih. V Tibctanskih planotah je vee vasic v višini čez 4800 metrov. V južno*ameriški državi Peru pa je selo Ohukipinamine, ki leži 5800 metrov visoko. Za dva naša Tri* glava! Prva stavka na svetu. Kakor pravijo zgodovinske knji* ge je bila prva stavka na svetu že za Mojzesovih časov. Izraelci, ki so bivali takrat v Egiptu, so hoteli praznovati neko versko svečanost. Kot svoja odposlanca pošljejo k faraonu Mojzcsa in Arona. Faraon pa prepove Izraelccm, da bi ta dan pustili delo in jih ukaže še bolj bi* eati kot navadno. To je liudstvo razdražilo. Sklcnili so, da nc gredo na delo. Več kot miliion liudi je stavkalo. Tudi take so na svetu. Prejsnji teden se je nastanila v rimskem hotelu »Excelsior« ameri* ška dama Grant, soproga slovitega njujorškega odvetnika. Ona sama je podpredsednica velike petrolej* ske družbe. Mednarodni tatovi so takoj otipali debelega tička. Ko ni bilo bogatašinje v sobi, so ii odne* sli za dva milijona prstanov, uha* nov, zapestnic, biscrnih ovratnic in podobne ropotije. Ko ji je hotclski ravnatelj ves prepaden iavil tatvi* no, je brezbrižno zamahnila z roko in šla naprej po svojih opravkih. Prve solze na svetu. (Pripovedka Kabilov, ki se vojsku* jejo s Španci za svojo svobodo.) V zaeetku je hodil po svetu nek otrok. Bil je sirota in ni imel ne oceta, ne matcre. Žalostno ie blodi* la ta sirota po svetu, toda iokati ni mogla. Takrat še namreč niso jo* kali. Ko je luna videla, kako blodi dete žalostno okrog, se ji ie smililo. Ko je bila noe, je luna stopila z ne* ba na zemljo, legla k otrokovim no* gam in mu rekla: »Sirota, joci! To* da pazi, da ne padejo tvoie solze na zemljo, od katere se hranijo ljudje, da zemlje ne umažeš. Pazi, da padejo tvoje solze na mene. Jaz jih vzamem v nebo.« Nato sirota zajoče. Bilo je to prvo iokanje na zemlji. Prve solze so padale na lu* no. Luna pa je rekla siroti: »Dam ti milost, da te bodo ljubili vsi ljud* je.« Ko sc je sirota iziokala, se je luna dvignila zopet k nebu. Sirota pa je bila od tistega dne srečna. Ljudje so jo ljubili in so ii dali vse* ga, kar jo je veselilo in vedrilo. Na luni se vidijo pa še danes temne pe* ge. To so solze prve sirote in prve solze na svetu. Pameten kitajski skopuh. Premeten kitajski skopuh je ne* kega dne, ko vstopi v njegovo so* bo eden izmed prijateljev, prav vneto lovil muhe. Ko se mu posre* či ujeti cno, jo nalahno stisne v pest, spusti v posodo, v kateri je imel sladkor in jo varno pokrije s pokrovom. Prijatclj ga začudeno vpraša, če* mu to počenja. »Lej ga no! Cemu nekil? Na ta način se najlažje prepričam, če moji služabniki kradejo sladkor ali ne. Čc ne na idem več muhe v posodi, je jasno, da ie nekdo kradel.« Kaj je novega na deželi? Tolmin. (Zbližanje med konsumentom in producentom). Bolj in bolj prodira med naše ljudstvo zadružna miscl, ustanavljajo se povsod zadruge, ki tudi ob pravem vodstvu in na so* lidni podlagi uspevajo. Tako od* pre te dneve »Kmetijska zadruga« iz Vogerskcga pri Gorici svojo vin* sko klet v naši kaplaniii. Tako je tudi prav. Vogerska vina v naše gore, naš sir pa odjemalcem v do* lini. Vogerska vina so znana kot najboljša vina v goriški okolici. Na* ravnost izborna lega tamošnjih vi* nogradov je priborila pridelku do* ber sloves. Zato se je pa tudi na* dejati, da bodo znali ceniti naši hribovci domač pridclek in da se bodo posluževali te pravkar otvor* jene kleti. Velike Žablje. Tužno vest moramo poročati. V soboto 17. t. m. je izdihnila svojo blago dušo Milka Samec, ki zapušča potrtega in žalujoeega soproga z dvema malima otroeiekoma. od ka* terih šteje mlajši še Ie par dni. Res težko je bilo še tako mladi, komaj 2S*letni žcni zapusriti svoie drage. Bila je vzorna mati in spoštovana od vseh občanov. Bila ie tudi vrla eitateljica naše »Gor. Stražc«. Da je bila res pravega kršeanskega značaja je pričal njen pogrcb, kate* rega se je vdeležilo obilo liudi in sorodnikov. Naj Ti bo zemljica lahka, draga Milka! Razžaloščeni družini, staršcm, sestram in bratu iskreno sožalje! Vreme. Možje in fantje! Dne 9. novem* bra t. 1. bomo zopet poromali na starodavno božjo pot k Materi bo* žji v Vreme. Spored romanja je ta-le: 1. Ob 8. uri govor in sv. maša; 2. Ob 10. uri govor in slovesna sv. maša; 3. Obed deloma iz nahrbtni* ka; 4. Ob 1. uri govor in pete lit. M. B. Zahvalna pesem. Konec. Romanje je namenjeno za može in fante iz dekanij Postoina, Trno* vo, Jelšane, Hrušica, Dolina in To* maj. Za tiste, ki bodo prišli že prej* šnji dan, v nedeljo popoldne ali proti veccru, da opraviio sv. spo* ved, bodo spovedniki na razpolago. Hrano princse vsak s scboi. Kdor želi gorko kosilo, naj takoj iavi do* maeemu župniku ali župnemu ura* du v Vremah. Vlaki: Ziutraj: Od* hod iz Postojne ob 5. uri. dohod na Gor. Ležeee ob 5.37. Odhod iz Tr* sta ob 5.15, dohod v Divaeo ob 6.47. Popoldne: Odhod iz Ležeč ob 16.10 proti Postojni in Reki. Odhod iz Divače ob 15.48 in 17.46 proti Trstu. likem števihi, pozdnivljeni vsi oče? Ije in maiere — vsi, vsi in vsuk po; sebej. in pričli sfe, da vas skupni oče bhgoslovi. Prav radi Vam podelimo svoj najvišji biagoslov*. Pa ne Ie vam samim, ampak tudi vsem in vs(jmu, kar imale v svojih mis slih, sreih in namenih. Naš poseben blagoslov želimo podcliti prcdvsem vašim pasiirjem in v njih vsem at n.- pocenim dušam, ki so izročena njU hovi skrbi. Naš bhgonlov naj se razlije na katoliško mladino, ki gori za verske vzore. O, mladina, ta nam je zelo pri sreu. Sporočite ji tarn doma, da jo sv. ore blagosfavj Ija in vabi v svoj in Kristusov ob* jem. Prisrčen blagoslov nodelimo zlasti mladini v Marijinih kon^re^ gacijah, da bi njena ljubezen do bo- ije Matere Marije in do vsega, kar je njej drago, še bolj vzplamtela. Sporočiie naš blagoslov vsem va? šim dragirn, očetom in materam, bratom in sestram, otrokom v zibt kah in izkušenim starčkom na ro: hu groba. Vse želimo blagosloviti. Tudi one, ki jih je bozja Previdnost priklenila na posteljo trpljenja, da, vsem bolnikom naš blagoslov za moč in vztrajnost v urah preizkuš- nje. Blagosloviti hočemo tudi vasa mesta in vasi, vaša polja, travnike in vrtove in vse delavnice, kjer si v potu svojega obraza shižite časno in večno življenje. V spomin na ta obisk pri skup* nem očetu smo vam poklonili male svetinjico. Mi slit e si, da ste jo pret jeli iz roke v roko od nas samih Ta svetinja naj vas spominja svetih I sklepov, ki ste jih naredili, in velU kih milosti, ki ste jih prejeli v sre; dišču krščanstva. Spominja pa naj vas iudi, da ste člani velike has. dm- žine, ki je razširjena po vsem svetu, a še ne tako, kakor želi naše oče* tovsko sree. Ta svetinja se danes s spoštovanjem hrani na Japonskem in Kitaiskem, v Afriki in Oceaniji in še marsikje, kjer čakajo še mU lijoni na !uč in milosi Krisfusovo Spominja naj vas, da ste vi vsi no* klicani h sodelovanju za razsirhinje kraljestva bozjega na zemlji. Sprejmite še našo toplo zahvalo za vso ljubezen in .vdanost, za vse izraze navdušenja, za lepe pesmi in vzklike, s katerimi ste v naši osebi počastili Kristusa samega. Nato je sv. oče podelil blagoslov. Zaorili so »živijo« * klici sv. očctu in našemu prevzv. nadpastirju, nato smo prepevaje hvalno pescm zapu* stili Vatikan. — Isti dan zjutraj smo bili pri sv. maši, ki jo je daroval sv. oče. V četrtek in petek. V eetrtek in petek smo obiskali razna eastitljiva svetišča. Tako n. pr. cerkev sv. Ignacija, kjer počiva* ta sv. Alojzij in Ivan Berhmans. Ogledali smo si tudi njuni sobici, kjer hranijo razne zelo zanimive spominke teh dveh mladinskih svet* nikov. V Jezusovi cerkvi smo obi* skali grob sv. Ignacija. Posetili smo tudi katakombe in sicer večinoma katakombe sv. Kaliksta, sv. Domi* tile ter cerkev sv. Neže. V teh ta* jinstvenih grobisčih so nekatcri du* hovniki maševali, mnogi romarji pa so se sv. maš udeležili z izredno po* božnostjo. In kako ne; na krajih, kjer je bilo pokopanih polcg znanih nam svetnikov in svetnic, n. pr. sv. Neže, sv. Cecilije itd., toliko tisoč sv. mučcncev Gospodovih? Precej easa smo posvetili tudi ob* isku misijonske razstave. Nekdo je rekel: »Nisem mislil, da ima kat. Cerkev toliko ugleda po vsem sve* tu. Se Ie na misijonski razstavi scm spoznal, da so nam katehetie v soli vse premalo govorili o ogromnem kulturnem delu, ki ga vrši kat. Cer* kev po vsch delih sveta. Sploh ne vem, kaj bi rekel vsem onim. ki oči* tajo Cerkvi, da ovira znanost, umetnost in splošno omiko. odkar scm Ie malo pogledal v Rim in to*le razstavo.« In res se meni zdi, da je Cerkev lahko zelo ponosna na to razstavo. Kaj smo še videli? Na Janikulu kraj in cerkev, kjer je bil sv. Peter križan; Mamertinske jeee, kjer sta bila sv. Peter in sv. Pavel vklenjena in kjer je sv. Peter eudežno prikli* Ciil studenec, ki je še sedai tarn, da je mogel krstiti svoje čuvaje; »Tri studence«, ki so žuboreli, kjer je bil sv. Pavel obglavljen; na stari Apijski cesti smo videli mesto. kjer je iz ječe ubegli sv. Peter srečal Kristusa in ga vprašal, kam gre. Na Kristusovc globoke besede: »Grem v Kim, da bom znova krizan«, se je sv. Peter vrnil in je bil križan. In še mnogo drugih zanimivosti smo videli, pa ne moremo vsega tu poročati. Lepote sprehodov po Monte Pincio n. pr. in podobnih do* življajev še omeniti nc moremo. Zanimalo bo mnoge, ako omeni* mo na kratko še čisto slovenske ro* marske pobožnosti. Pri vseh treh pobo/nostih, ki jih bomo omenili, je bilo skupno sv. obhajilo in pctje pod vodstvom neumorne ge. Pavle Makuc. Na prvi petek 2. X. smo se zbrali v Jezusovi cerkvi. G. Reščič je ma* ševal na oltarju »Posvečenja dru* žin Srcu Jez.«, na glavnem oltarju pa je istočasno maševal g. Krama* rie. Imel je tudi lep govor. Pojasnil je besede sv. očeta in vzpodbujal romarjc k eeščenju Presv. Srca. Po sv. maši smo ponovili posvečenje. naše domovine božjemu Srcu. (Konec prih.) Stnm 4. »OORIŠKA STRATA« Bukovica. Anton Gabrijclčič, ki ie bil ra- njen pri nesreči v opekarni Canto? ni, o kateri smo pred dnevi poro? čali, je radi zadobljcnih ran umrl v bolnišnici v Gorici. Ostali ranjenci so deloma žc zapuslili bnlnišnico, deloma jo zapuste v kratkem. Opatjeselo. Dne 4. t. m. smo imcli pri nas po izvršenih občinskib volitvah volitcv župana in odbora. Za župa* na je bil enoglasno izvolien posest« nik Josip Frandolič, z\ podžunana pa posestnika Karol Pahor in An* ton Cotič. Po končani volitvi je imcl dosedanji komisar na navzče nago vor, v katerem jc omcnial svoje de* lovanje in zadržanje v času dvelet? nega komisarjcvanja ter ie želcl novemu starcšinstvu najboljše us= nehe. Odtfovoril mu je podžupan g. Karol Pahor v imenu župana, od* bora in svctovalcev ter se mu za* hvalil za njegovo delo. Kot oseba je bil g. komisar vedno kulanten in ie z občinarji prijazno občeval. ajegovo uradno delovanie bo pa odbor ocenil, ko ga bo prcsiledal ter se mu primcrno za hvalil. Prosil ga ¦ie tudi, naj sporoči pristoinim ob? lastvom, da želi novo starešinstvo delovati strogo po predpisanih za? konih in hoee po vseh svoiih mo? čeh skrbeti za gospodarsko dobro^ bit občine. Sv. Lucija. (Semen j.) Županstvo Sv. Lucija javlja, da se bo vršil dne 1. novembra t. 1. na nraznik »Vseh Svetih« pri Sv. Lu? oiji ob Soči semen j. Va.blieni so kupci in prodajalci, da sc vdeleže semnja v velikem številu. Idrija ob Bači. Po dolgotrajni bolezni ie umrl 25?letni mladenič Sreeko Leban. Njegov pogreb se je vršil v pon* deljek 19. t. m. ob zelo veliki vde? ležbi. Bil je zvest član našega «Pro* svetnega društva« in splošno spo* štovan. Bolezen si je nakopal v sve* tovni vojni. Pokoj njegovi mladi duši, preostalim iskreno spžalje! Temnica. Po dolgem času smo vendar do? bili, kar smo tako dolgo želeli. K nam je prišel nov dušni pastir č. g. Valentin Knavs iz Logov. Njegovi farani so pri slovesu od svojega pastirja jokali; mi pa smo veseli, ker vidimo, da nam je Bog poslal gorečega in pobožnega du? šnega voditelja. Sicer ne bo novi gospod pri nas imcl same ugodno* sti, a naj mu bo v tolažbo, da ga vsi farani iskreno radi sprejemajo in se mu zaupajo. Prosimo pa g. vikar? ja, naj z nami potrpi in vztraja, do? kler bo mogoče. Faran. Lokovec. (Smrtna kosa.) V nedeljo zjutraj je umrla v me* stni bolnišnici v Gorici vrla mla? denka Frančiška Bremcc iz naše fa* re. Pobrala jo je neizprosna bole? zen, ki si jo je ml ado dekle nako* palo tekom svoje službe, ko je bila deset let za natakarico v Postojni. Pokojnica ie bila blaga in pridna mladenka, ki bi bila lahko vzor marsikateremu dekletu, ki se izgu* bi komaj prestopi domači prag in ¦*re v službo. — Pocreb pokojnice se je vrsil v pondcljek popoldne. Njenim preostalim naše sožalje, pokojnici pa večni mir! Priiatclji. Zapotok nad Kanalom. Pisejo nam: Nasa vasica je pa res od sveta zapuščena. Posebno pošta je zelo hitra. Menda dobiš nrej pismo kam v London kot pa iz Gorice v Zapotok. Vsakih stiri? najst dni enkrat ali dvakrat nas osreči pismonosa s svoio navzoč* nostjo. Moral bi pa vsak teden tri? krat k nam. Dostikrat se pripeti, da dobimo po tri »Straže« skupaj. Za zdaj Ie opozarjamo, da če ne bo reda, homo naredili pa še druge korake. Valuta. Dne 21. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 110.50 do 111 25 Llr za 100 beiß. frankov 113.-- do 115.— Lii za 100 švic. frankov 481 — do 485.-- Ui za 100 češ.-slov. kron 74 25 do 74.75 Lit za 100 dinarjev 4420 do 44.55 Lir za 1 .-iteriing 12125 do 121.45 Lir za 1 dolar 24.90 do 25.10 Lir Novci po 20 frankov 95.- do 98.— Lir 7a UK) avst. kron 0.0350 do 0.0360 Lir ZAHVALA za sočutje ob smrti in za sprejem na zadnji poti prcdra^e soprogc hčcre in sestre MilbB Samec roj Sfokeij. Posebno se zahvaljujemo za nagrobnico tuk. pev. zborn pod vodstvom gosp. Maksa Trohe, vsem sorodnikom, prijateljem domačim in iz sosednjili vasi, ki • so kljub poznemu obvestilu v velikein stevilu spremili pokojnico na poti k vcčnemn pečitku. Bog ji daj večni niir! Vcl. Žablje, dne 19. oktobra 1925. Izidor Samec, soprog. Družina^Štokelj. Starši, brat in sestr e Kmetska in delavska poso.jilnica v Spodnji Idri.ji vabi vljudno na svoje REDNI OBCNI ZBOR, ki se bo vršil dne 25. oktobra 1925. ob eni uri popoldne v uradnih pro* storih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Revizorjevo poroči* lo. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajno? sti. Ako bi ne bilo ob določeni uri zadostno število članov navzočih, se vrši za pol ure potem drugi občni zbor, pri katerem zadostuie vsako štcvilo članov. Odbor. POZOR! Pri Jos. Sborsil v Gorici, via Ascolt St. 18 pritličje, se dobi velika izbera kurjega in gosjega perja za postelje in podzglavnike po naj- niz'iih konkurencnih cenah. POZOR NA ŠTEV. 18. Naznanilo. Otvoril sem krojaško delavnico v Gorici, Via S. Giovanni 2. — Za obilen obisk se priporoča Hlede Hilarij. KMETJE POZOR! V Bosni imam za prodaio na raz* polago več graščin ter večjih in manjših posestev. Gene zelo solid* nc. Pojasnila dajem našim Primor- cem iz uslužnosti brezplačno: Jers nej Šinigoj, trgovski potnik, Bas njaltika, Vojvode Putnika ulica 57, Jugoslavia. Mladi prašiči tudi za plemenitev, čistokrvne nemške požlahtnjenc pasme z visečimi ušesi se dobe v Avčah, vzrejališče Jos. Bavdaž. V Bosni prvovrstna zemlja v krasni legi na prodaj. Pojasnila pri upravništvu našega lista. Soba, meblovana, zračna, za dve oscbi in hrana sc išče v bližini Via Carducci; ponudbe s ceno v za? prtem pismu na upravo lista. Na prodaj: ¦**¦** ^ mami in števcem; v po- polnoma dobrem stanju. AVTÜ 0. M. 12/15 HP, L. 15.000 A \/Tn „DIATTO", torpedo, Ie za ^V 1U ,3500 Hr Poizve sc pri garaži „F.I AT" Gorica, Corso V. E. Ill št. 58 TVTfTTTTTTVVV Vf f TTTV VTTT „ZADRUŽNA JGAHJEHIIBA11 V DORNBERGÜ priporoča prodajalcem žganja SVOJ iamčeno PRISTSI TROPiWOVEC priznanega okusa Prepričajte se! Fostrežba točna! Žganje vedno v zalogi. Yprasajte izrecno po „Zadružni žganjekuhi" I ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist ze ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9, do 12. in od 3. dO 5. Teod. Hribar (nass.) - Gorica CORSO YLROI 32 - - (hčša Centr. Posoj.) VbIIHb zalcsis žBšhsof pEstna Iz znnns tovarne RegsnchQrt I Raymsnn, usahc- vrstno blsgo za pnru^ncs Mw tudi vtlilia Izblra mošHEgs in zenshega suhna. Blago solidno! Cene zmerne! „Mundlos" šivalni st roj i „Göricke" duofeolEsa, motorini „Fiam" belgijske puške se vdobe Ie pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehaniüna delaunica, Piazza Covour šf^. S. Manufakturna trcjovlinci FELBERBflUM & ROLICH GORICA CORSO VERDI 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje ter vsake vrste plat- nenega blaga. Prav gotovo je, da najboljše öriginalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite Ie pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIG - 6ORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) fePred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. PODRUtNICA 1 mbljanshe fcPBditne tonte v Gorici Corso Verdi „Trgovski I>oin" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice.. Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejem?. luanilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižicc po čistih 4°/o (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpojvedi najbolje po dogovoru. Sprejema ludi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.