Uto XLV1 - št.67 - CENA 70 SIT
Kranj, torek, 31. avgusta 1993
Jutri je prvi šolski dan
Polno neznank, pa še knjig ni
Učiteljskega štrajka prvi šolski dan ne bo, čeprav so plače le za malenkost višje kot spomladi, novi šolski urnik še ni dogovorjen in se še ne ve, ali bodo počitnice vsaka dva meseca ali ne, srednješolce čaka matura, za nameček pa zmanjkuje tudi učbenikov. Založbe krivijo šolske oblasti, te založbam očitajo monopolno in profitarsko ravnanje, staršem in šolarjem raste pritisk, učiteljev na tako nihče nič ne vpraša. Če k temu prištejemo še drage avtobusne vozovnice, se ne obeta ničkaj spodbuden začetek novega šolskega leta. Kljub vsemu pa želimo prvo-šolčkom lep prvi šolski dan, tistim v višjih razredih veliko uspeha, maturantom čimmanj stroge komisije in učiteljem boljše plače. Foto: J. Pelko
Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE
/© ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Le štiri podjetja imajo razvojni oddelek
Med raziskovalnimi nalogami, ki jih sofinancira ministrstvo za znanost in tehnologijo, z izjemo Veriglne ni nobene iz radovljiške občine«
j Radovljica, 27. avgusta - Minister za znanost in tehno-I logijo dr. Rado Bohinc, ki se je v petek najprej mudil v leski Verigi, nato pa se je pogovarjal s predstavniki občine, podjetij in obrtne zbornice, je poskušal zvedeti, kako spodbuditi gospodarstvo, da bo več vlagalo v raziskovalno dejavnost in v tehnološki napredek, ki je pomemben spodbujevalec gospodarske rasti.
Če sodimo po tem, kakšen je položaj raziskovalne dejavnosti v radovljiški občini, bi lahko sklepali, da gospo-I darske rasti še ne bo tako kmalu. Podjetja se bolj kot z i razvojnimi programi in s tehnološkimi problemi ukvarjajo z vprašanjem, kako preživeti. V občini so le Se Štiri j podjetja, ki so ohranila razvojni oddelek (med njimi tudi j bankrotirani Elan), med raziskovalnimi nalogami, ki jih sofinancira ministrstvo, pa z izjemo Verigine ni nobene I iz radovljiške občine. (Več na 7. strani) m CZ,
Krpanje državnega proračuna
Slovenija se je zadolžila
Pri trinajstih bankah iz sedmih držav je najela dolgoročno posojilo v znesku sto milijonov ameriških dolarjev, ki ga bo porabila za poravnavo zapadlih obveznosti do tujine.
Ljubljana, 29. avgusta - Finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije Franc Arhar sta v petek v Miinchnu Podpisala pogodbo o zadolžitvi Republike Slovenije za sto milijonov ameriških dolarjev, v soboto pa sta na novinarski konfe-renci pojasnila, da bo država denar porabila za krpanje proračunskih lukenj, ki so jih predvideli že ob sprejemanju proračunskega memoranduma v državnem zboru. Izračuni kažejo, da bo državi za pokritje tekočih proračunskih obveznosti in za plačevanje starih dolgov zmanjkalo do konca leta 23 do 25 milijard tolarjev, kar je pet do sedem milijard manj, kot so načrtovali ob "Prejemanju proračuna.
Ko so v vladi tehtali, kako zakrpati proračunsko luknjo: z zadolževanjem na evropskem "nančnem trgu ali pa s tiskanjem vrednostnih papirjev, so ocenili, da je tako velik primanjkljaj nemogoče pokriti sa-"no na domačem finančnem tr-8u, saj bi to povzročilo velik Pritisk  na  centralno banko,"
Aljaževi dnevi '93
predvsem na denarno in obrestno politiko. Odločili so se, da dve tretjini "proračunske luknje" zakrpajo s tujimi finančnimi viri, eno tretjino pa z domačimi. Republika Slovenija je zato pri trinajstih bankah iz šestih evropskih držav in ZDA najela za sto milijonov dolarjev dolgoročnega ki ga bo morala
vrniti v treh letih po približno 5,5-odstotni letni obrestni meri. Ker pogodba vsebuje tudi določbo, da Slovenija lahko predčasno odplača posojilo z najetjem ugodnejšega kredita, je to tudi priložnost za slovenske komercialne banke, da se začnejo pojavljati na evropskem finančnem trgu. Čeprav posojilni pogoji niso najboljši, pa so po oceni ministra Gasparija
flede na položaj Slovenije do-ri in boljši, kot sta jih, denimo, dosegli Češka in Madžarska.
Med bankami, ki so Sloveniji odobrile posojilo, so tudi članice Mednarodnega kreditnega komiteja, s katerim se. Slovenija pogaja za ureditev starih jugoslovanskih dolžniških obveznosti. • C. Zaplo-tnik
v.
V
Jeseničani obranili hokejski prestol - Finale letošnje blejske poletne lige je bil takšen, kot ga je malokdo pričakoval. Potem ko je letos močno okrepljena ekipa Celja v petek v Ljubljani visoko ugnala Olimpijo Hertz, sta se za naslov prvaka pomerila lanski zmagovalec poletne lige Acroni Jesnice in Celje. Kljub močnim pritiskom Štajercev na čelu z nekdanjim jeseniškim Rusom Povečerovskim, pa je tokrat odlična domača obramba Murajica Pajič - Vukčevič ter vratar Sergej Drozdov, dobro branila jeseniška vrata, izkazali pa so se tudi napadalci, tako da so Jeseničani zanesljivo zmagali. Več o poletni hokejski ligi je zapisano v današnji Stotinki. • V .Stanovnik, foto J.Pelko
Prireditev pod Triglavom
^rata, 29. avgusta - Tudi občasno deževje ni odvrnilo velikega "tovila ljudi od obiska prireditve Aljaževi dnevi, ki se je pretekli ko-■*« tedna odvijala na Dovjem, v Mojstrani in v Vratih.
Organizatorji, KUD Jaka *Ubič, Planinsko društvo in Turistično društvo Dovje Mojstrana, so izpeljali vse načrto-v°e prireditve. Aljaževi dnevi
so se začeli v petek popoldne, ko so v osnovni šoli v Mojstrani odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža, delo Evgena Guština. Odprli so tudi dve razstavi: li-
kovno in fotografsko, obe pod naslovom Moj domači kraj. Zvečer je bila v prostorih KUD Dovje dobro obiskana okrogla miza o Jakobu Aljažu, ki jo je vodil prof. Stanko Klinar, na njej pa so sodelovali dr. Tone Strojin, ki je Aljaža predstavil kot planinca, Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka, France Urbanija je spregovoril o Aljažu - duhovniku, Janko Jeromen in Matija Rem-še iz Mohorjeve družbe pa sta predstavila Aljažev zbornik, ki je še v pripravi in bo izšel do konca letošnjega leta.
V soboto popoldne so priredili povorko od Aljaževega spomenika proti osnovni šoli, kjer je bil tudi koncert Pihalnega orkestra jeseniških železar-jev in družabno srečanje. V nedeljo pa je bilo praznovanje v Vratih. Začelo se je z nastopom citrarjev, nadaljevalo z vajo G RS Mojstrana in nastopom Zasavskih rogistov iz Litije. Po koncertu kar enajstih pevskih
s t r 21118 z
TRŽIŠKI
RAZPIS
STANO-
VA 1M TQ|^T¥¥ v xV i ^1 tj k-3.IV.JLJTi
POSOJIL
zborov, razen dveh so bili vsi iz jeseniške občine, so prireditev zaključili z mašo pri kapelici v Vratih. "Prav je, da smo se odločili za takšno prireditev, kajti krajani KS Dovje Mojstrana so pokazali izredno voljo za sodelovanje," je ob koncu prireditve povedala Rada Polajnar, predsednica KUD Jaka Rabič in tokrat tudi predsednica organizacijskega odbora prireditve. "Radi bi, da prireditev ostane, ni nujno, da v takšni obliki kot letos, le da bi družila prebivalce naše vasi pri delu in pritegnila obiskovalce od drugod. • M. A., foto: Janez Pelko
Previdno - šolska pot!
Gorenjske ceste so postale izjemno nevarne, saj se je po podatkih UNZ Kranj v zadnjem polletju v Sloveniji najbolj povečalo število prometnih nesreč prav na območju Gorenjske.
Jutri se začne novo šolsko leto in na tisoče slovenskih šolarjev bo vsak dan na cesti. Lani so 200 najbolj ogroženih slovenskih šol opremili z dobro vidnimi opozorilnimi tablami Previdno, šolska pot, letos pa bodo voznike na začetek šolskega leta opozarjali še večji obcestni plakati.
Vozniki - bodite uvidevni in previdni, zmanjšajte hitrost, ko se približujete prehodom za pešce in šolam! Se posebej so ogroženi najmlajši šolarji, ki bodo prvič sami na cesti in se v prometnih razmerah ne znajdejo!
Voznikom zato svetujemo previdnost, otrokom pa želimo čimbolj varno pot v šolo.« D. S.
D0ES
ŠTABOV**
STRANKARSKE NOVICE
Prihaja desnica
Ni še dolgo tega, ko je od rdečega režima dopuščena "disidentka" gospa Spomenka Hribar objavila svoj nedemokratičen spis "Ustavite desnico". To je storila z enakim namenom, kot je to delala z objavljanjem člankov o slovenski spravi. Namreč zato, da je ne bi bilo, oziroma da bi bila simbolna, ne pa resničrfe. Tudi DESNICE naj ne bi bilo!
Dopuščena disidentka Spomenka Hribar pa tudi številni drugi levičarski politiki skušajo na slovenskem DESNICO prikazati kot nekaj slabega, nazadnjaškega, posredno povezanega celo s pojmi nacizma, fašizma ipd.
To so seveda nesmisli! Če pa se že razpravlja o DESNICI tako, potem bi pričakovali od gospe Spomenke, da tudi o levici piše izključno v povezavi s Stalinovimi gulagi in Polpotovimi grmadami lobanj, ne pa v povezavi z Gramscijevim "evrokomu-nizmom" in podobnimi iluzijami.
V tem sestavku ne želim razpravljati o DESNICI in levici na tak način. Pa tudi ne na način shematičnega prikazovanja DESNICE kot prostorsko desnega mesta žirondistov v parlamentu revolucionarne Francije in še manj na eshatološki način o desnem tj. dobrem in levem tj. slabem razbojniku, ki sta bila skupaj križana z utemeljiteljem krščanstva.
Bližje mi je v tem pogledu razmišljanje o večnem boju med dobrim in zlim in o nasprotju med ustvarjanjem in delitvijo pa tudi o tem, da je bila DESNICA pri delu vedno spretnejša od levice.
Vendar tudi na tak način ne bom pisal o DESNICI. Pač pa bom preprosto ugotovil, da se politični razvoj današnje Evrope žal odmika od načel Helsinške in Pariške listine in plemenitih načel Organizacije Združenih narodov. Mednarodno sožitje je ogroženo, uveljavljajo se načela geopolitike, na dan prihajajo prosluli pojmi realne politike. Združene države Amerike s svojimi tradicionalnimi zavezniki ne bodo dopustile oblikovanja enotne in uspešne Evrope upanja in miru. Že tretjič v tem stoletju se ponavljajo razmerja, ki so pripeljala do prve svetovne vojne tj. vojne nacij in do druge svetovne vojne tj. vojne ideologij. V obeh teh vojnah je bil slovenski narod kljub navidezni zmagi dejansko poražen. V prvi je izgubil tretjino narodnega telesa in narodnega ozemlja, v drugi pa je izgubil svobodo in zapadel v suženjstvo totalitarizma za dolgih petdeset let. Kljub temu je slovenski narod dokazal svojo voljo po življenju in jo izrazil z oblikovanjem lastne države.
Ob tem uspehu se slovenski narod vendarle čuti enako kot vsi ostali evropski narodi ogroženega z dogajanjem na Vzhodu in s strahom opazuje vojne grozote na svojem pragu. Slovenski narod, enako kot ostali evropski narodi, s skrbjo zre v nedrja porajajoče se svetovne kataklizme tretje svetovne vojne v tem stoletju.
Kot je v današnjem času popolnoma razumljivo zatekanje evropskih družb k tradicionalnim neokonzervativnim vrednotam, tako tudi Slovenci vedno bolj spoštujejo ustvarjalnost, odgovornost in pravičnost ob naslanjanju na samobitnost naroda in tradicionalne krščanske vrednote.
Tako kot se Evropa pripravlja na obrambo pred grozečimi nevarnostmi in se ob tem v Evropi krepi t. i. desna politična opcija, tj. opcija, ki svojo politično misel utemeljuje s preizkušenimi vrednotami - tako se to danes dogaja tudi za Slovenskem.
Zato so SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA, NARODNA STRANKA SLOVENIJE in LIBERALNA STRANKA sklenile, da je potrebno takšen interes slovenskega naroda tudi ustrezno politično izraziti v Slovenskem političnem prostoru. Zato so te politične stranke oblikovale SLOVENSKI NACIO-NALNOSOCIALNI LIBERALNI BLOK in se odločile, da svojo politično dejavnost tudi javno deklarirajo kot politično dejavnost tipa sodobne evropske DESNICE. Naslednji korak je bilo spoznanje, da je to potrebno povedati na tak način, da bodo vsi razumeli. Zato so stranke ustanoviteljice ta blok preimenovale preprosto v "SLOVENSKO DESNICO" (SD)!
Seveda "SLOVENSKA DESNICA" Še kako dobro pomni bridke izkušnje iz časov DEMOSA in premeteno zavzemanje demokratičnega političnega prostora z levimi političnimi opcijami preko
Sokojnega gospoda Krambergerja in udbovskega ovaduha elinčiča pa tudi nekaterih drugih npr. g. Bučarja in podobnih. Zato bo "SLOVENSKA DESNICA" dobro premislila, katero od številnih političnih skupin, ki ji danes ponujajo sodelovanje, bo vključila v svoj blok. Med njimi je zaenkrat prestala "preizkušnjo" DOMOVINSKA NARODNA STRANKA SLOVENIJE (DONS), ki bo ostala enakopravna članica bloka. Sodelovanje v bloku je zavrnila Gerlančeva NACIONAL SOCIALNA ZVEZA SLOVENIJE, kar je razumljivo glede na dejstvo, da Gerlanc skuša ponoviti projekt političnega razbijanja DESNICE tako, kot je preko Udbe to uspelo pokojnemu g. Krambergerju in še živemu g. Jelinčiču. Prvi je v zahvalo dobil mrliški list, drugi pa udbovski dosje.
SLOVENSKA DESNICA bo skupaj z drugimi desno usmerjenimi strankami, še posebej s SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO oblikovala programsko koalicijo in se v skladu z načeli politične demokracije bojevala za prevzem oblasti. "SLOVENSKA DESNICA" namreč želi skupaj z drugimi prevzeti oblast in odgovornost in ne želi igrati vloge figovega lista demokracije, kot se to po volji komunistov zdaj dogaja SLOVENSKIM KRŠČANSKIM DEMOKRATOM v nenaravni čfno-rdeči vladni koaliciji.
"SLOVENSKA DESNICA" se bo zavzemala za normalizacijo in ne za nekakšno prenovo, zmagovala bo na podlagi resnice in ne laži, razkrivala bo nelegitimnost sedanjih političnih razmer, ko nekdanji vrhovni nalogodajalec Udbe g. Kučan prepričuje Slovence, da so "slučajno" v vseh osemindvajsetih državah nekdanjega Vzhoda spet na oblasti komunisti. In se pri tem sklicuje na "demokraUčne" volitve, kot da ne bi vedel, kakšen porog demokraciji so rezultati, ki temeljijo na navidezni volji
Ivan Oman odprl poslansko pisarno
Časa poslancem vedno zmanjkuje
Stiki z volivci pri delu poslancev pomagajo, čeprav morajo poslanci ostati avtonomni.
Škofja Loka, 30. avgusta - V začetku avgusta ie v občinskih prostorih v Škofji Loki začela z delom poslanska pisarna poslanca Slovenskih krščanskih demokratov Ivana Omana. Ko smo ga povprašali po prvih izkušnjah, je dejal, da se zlasti boji časovnih stisk, saj je dosedanja polletna praksa pokazala, da časa, kljub drugačnim urnikom in obljubam, poslancem v ta namen ne ostaja.
<»Ob začetku dela Državnega zbora je bilo predvideno, da bomo imeli poslanci med 10. in 20. v mesecu čas za delo v volilni enoti, vendar tempo dela v parlametu tega nikakor ni dopuščal. Le redkim je to uspevalo kakšni petek, meni, priznam, to ni. Zato sem se odločil, da prvi teden parlamentarnih počitnic posvetim svojim volivcem in se s predsednikom izvršnega sveta dogovoril za prostor na občini. Lahko rečem, da je bil obisk večji, kot sem pričakoval.
Vprašanja so bila zelo raznovrstna: od minimalnih pokojnin zlasti na kmetih, do pritožb na izredne pokojnine in ugodnosti, ki so si jih nekateri pridobili in za katere še nisem slišal; pritožbe nad vsakosobot-nim preizkušanjem siren, štipendijami ter kriteriji za njihovo dodeljevanje, o strahu
Sred odlagališčem odpadkov v LUŽV ter o zakonu o lokalni samoupravi, ki postaja vse bolj aktualen.
Skratka, gre za pobude, ki mi bodo pri delu v parlametu koristile, nekatere probleme pa bom z intervencijami poskušal tudi razrešiti.«>
V kolikšni meri se čutite zavezani tem mnenjem? Že nekajkrat ie bilo slišati trditve, da ste poslanci na okolje, ki vas je izvolilo, pozabili.
<»To, da smo se poslanci odtrgali od svoje volilne enote, popolnoma drži. To pripisujem preobilici dela v državnem zboru in njegovih telesih. Preštudirati je potrebno ogromne kupe gradiva tako, da to temeljito opraviti preprosto sploh ni mogoče. Druga plat pa je, koliko je poslanec zavezan občini in okolju, kjer je bil izvoljen. Po Ustavi je pri svojem delu in odločanju povsem samostojen, saj je pretekla praksa z delegatskim sistemom pokazala, da ob doslednem upoštevanju zavezanosti volivcem, v parlamentu praktično ni mogoče sprejeti nikakršne odločitve. Jasno je, da zavezanost obstaja: programu stranke, na katere Usti je bil poslanec izvoljen, in težnjam volivcev in njihovim interesom, ne glede na to, ali so ga volili ah ne. Splošno pa je tudi znano, da velikih razlik med strankami sploh ni.«>
V Škofji Loki se dviga temperatura ob možnostih m napovedih odlaganja odpadkov v nekdanji rudnik urana Žirovs-Id vrh. Kaj menite o tem? <»Jasno je, da se bomo takih namer v tem okolju vsi otepali. Kolikor je meni znano, v parlamentu m v postopku nobenega zakona, ki bi posegal na to področje. Drugo so pristojnosti vlade na osnovi zakona o zapiranju - naj povem, da sem sam glasoval proti, ker daje
vladi preveč pooblastil in preveč posega v lastnino. Ob zastoju pn odpravljanju posledic rudarjenja, nameravam v pralamentu sprožiti pobudo, da se izvajanje zakona pospeši ter zagotovijo za topotrebna sredstva. Vsako barantanje pri tem je povsem neumestno.«>
In kakšne načrte imate z delovanjem poslanske pisarne v prihodnje?
<»Močno dvomim, ali mi bo uspelo biti v pisarni tistih obljubljenih deset dni na mesec, zlasti še, ker sem zavezan, da grem tudi še kam drugam. Trdno pa sem odločen, da bom v pisarni vsaj ob petkih med 10. in 20. v mesecu. Za obdobje po novem letu upam, da se bo delo nekoliko umirilo, zato naj bi bilo tudi za delo na terenu več možnosti. «>
Skoraj ne smeva mimo sedanjih političnih prerivanj in afer. Kaj
menite o tem?
<»Vsega, kar se dogaja, oJ jemljem posebno tragično, i" govorjenje o aferaštvu, je p? mojem mnenju pretirano. Va§! kolegici sem že pred volitvah leta 1990 napovedal, da v večstrankarskem sistemu ne bo nič manj lumparij v politiki, ko' jih je bilo prej, razlika bo le v tem, da bodo te prišle na dan To se sedaj uresničuje. Tj Janez Avangelist Krek je dej*: da brez opozicije niti v lasto| stranki ni mogoče vzdrževa" solidnih razmer. Po pol stoletj* odsotnosti parlamentarne djft mokracije se sedaj lepo kaŽ*: kako je to res in potrebno, sa) so stvari, ki jih lahko odkrije 1* opozicija. Tudi zgražanje ljudi nad prepiri v parlamentu m& ljudmi je povsem brez potreb* Prepričan sem, da smo celo zel" kulturni. «>
Velja to tudi za vašo stranko, jj! so si ji na desni priključi Narodni demokrati, na levi15 pa je nastalo tako imenovan4 socialno krilo?
<»S takim razvojem razmerv SKD je ta stranka končn" postala podobna krščanskod*' mokratskim strankam v zahod' nih demokracijah. Te strank* na Zahodu niso desne strank* celo več, ponekod so vsaj preteklosti veljale celo za izr8' žito leve. Prava krščanska d?' mokracija je kombinacij zmernega konzervativizma I socialdemokratskih prvin -
ohranjanja vrednot iz preteklosti' na katerih sloni naša civilizacij3 in hkrati razmere kapitalizrt3 korigirati z elementi socialfl* demokracije. Prepričan sem, d* ie stranka na pravi poti-** Zargi
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
volivcev, potem ko so bili ti volivci dolga leta podvrženi torturam usmerjenega izobraževanja in oblikovanja zavesti "novih ljudi". In kot da ne bi vedel, da so ljudje rdečega režima za vsak primer, če se ne bi ljudje opredeljevali "pravilno", imeli v Mariboru v fizični posesti, se pravi po potrebi na razpolago in uporabo orožja za dve diviziji. Pa naj je sicer bilo orožje od kogar koli že!
Ponosni smo, da smo pripadniki "SLOVENSKE DESNICE" razumeli duha časa današnje Evrope in zaznali nevarnosti, ki •       j •
pretijo slovenskemu narodu, njegovi demokraciji in državi. V   Kdaj neodVlSIlO SOđStVO skladu z načeli današnje evropske in svetovne stvarnosti bomo gradili in branili slovensko demokracijo in državnost.
Karlo Hujber, direktor za razvoj vasi in podeželja dežele Salzburt z naslovom Od ideje do uresničitve. Ker nas kmalu čak* preoblikovanje sedanjih občin v manjše, so pri SLS - K* prepričani, da bo predavanje posebej zanimivo, zato nanj vljudfl" vabijo. Š.Z.
Liga za Slovenijo
Ponudili bomo rešitve za izboljšanje težkih gospodarskih in socialnih razmer na Slovenskem. Odpravili bomo zavezanost prisegam nekdanjega rdečega režima, se zavzemali za odpravo posledic hudodelskega prava, za dejansko in ne navidezno spravo za resnično pravno državo in ne za "neodvisno" partijsko sodstvo, za odvzem vseh nezasluženih privilegijev, za zaščito stotisočev slovenskih razlaščenih delavcev, nad katerimi je rdeči režim storil vnebovpijoči greh prikraj sevanj a pri zaslužku, predvsem pa za razmere, v katerih bomo Slovenci spoznah, da drug drugega potrebujemo in da se moramo med seboj najmanj prenašati, če se Že ne moremo imeti radi in si medsebojno pomagati.
Za uresničevanje ciljev naše programske koalicije pred vstopom v vlado pričakujemo njihovo preverbo in podporo slovenskih ljudi na predčasnih državnozborskih volitvah. Brez te podpore in zaupanja ni mogoče prevzeti oblasti in odgovornosti.
Predčasne državnozborske volitve pa so neizbežne, saj nenaravna rdeče-Črna koalicija poka po vseh sivih, od njihovih predvolilnih obljub so ostale samo iluzije.
Torej, gospa Spomenka, prihaja DESNICA, poizkusite jo zaustaviti!
Ljubljana, 25. 8. 1993
za "SLOVENSKO DESNICO" tajnik: Danijel Malenšek, dipl. iur.
Slovenska ljudska stranka - Kmečka zveza
Od ideje do uresničitve
Slovenska ljudska stranka - Kmečka zveza prireja v sredo h septembra, ob 17. uri ▼ sejni dvorani občine Jesenice zanimivo predavanje o razvoju in delovanju manjših občin, ki ga bo imel
V prvi izjavi za javnost nova politična stranka Liga za Sloveniji' ustanovljena v tem mesecu in registrirana v Ljubljani Vič-Rudni* trdi, da smo priča moralnemu sesuvanju naše države, pri čemet vladajoča elita stavi na vse ali nič. Doživljamo razlage, ki meji}0 na cinizem najslabše vrste, cvet samoupravnega socializma sC oklepa verbalnih prebegov, absurdnih razlag in bolnih tolmačenj Javno tožilstvo se ob sedanjih aferah izgovarja na pomanjkanj* dokazov, v brezštevilnih procesih, plenjenih in eksekucijah pa & imel moralnih pomislekov, nekoč režimu izumljal izraze, danes p8 "kompetentno" izjavlja, da termina "divje lastninjenje" v pravT ne poznamo. Moralo in osnovno poštenje so zamenjale blodo* svinčene sanje razkrajajočega se bolnega duhovnega stanja. j prehodnem obdobju bo opravljeno "lastninjenje", ko bo popravi' jen Kazenski zakon, pa pojma divjega lastninjenja ne bom0, potrebovali. Divjih lastninjen ne bo, kakor ni pobojev po dru# svetovni vojni, množičnega nepoštenja v politiki ni, ker ga ŠČ'" država. Živimo v nepravm državi, ker je ta definirana kot pravn* piše predsednik Vladimir Sršen. S.Ž.
Zeleni Slovenije
Nas bo orožje opredelilo?
V teh dneh se odloča o te, ali bo Slovenija (p)ostala tamponskjj cona med vojskujočim se Balkanom in državami Evropsk* skupnosti, s tem pa tudi država, ki bo ali ne normalno J* enakopravno gospodarsko in politično sodelovala z razvitij svetom, opozarjajo v izjavi za javnost iz izvršnega odbof' Zelenih Slovenije. Čas je, da se v Sloveniji javno opredelimo, i hitro, učinkovito ukrepanje pravosodnih organov, jasno 1 takojšnje stališče vlade do kriminalnega početja, za odstof kompromitiranih ministrov in drugih funkcionarjev, državi)0 preiskavo mehanizmov delovanja udbomafijskega kapitala }v prenehanje preganjanja ljudi, ki odkrivajo kriminalna dejanj9' njihovo ozadje in akterje, "mariborska afera" predstavlja vrhun« norosti in bolečin, v katerih živi Slovenija, Čas je že, da stiaflg prenehajo v ozadju mešetariti in iskati svoje drobne koristi. S.*"
Ustanovitelj la Izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ia glavni urednik: Marko Valjal Odgovorna urednica: l-eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Manja Volčjak. Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl - 7|c Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinile / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1. Kr^ telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevtf na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina ' DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT._■
Obnova cestnih odsekov od Kokrice do Mlake in avtoceste
Lepotni popravki ne bi rešili problemov
Čeprav se v izvršnem svetu zavedajo, da bo pri pridobivanju zemljišč veliko težav, zagovarjajo temeljito posodobitev s pločnikom na obeh straneh cese.
Kranj, 27. avgusta - V kranjski občini se že nekaj časa pripravljajo na posodobitev regionalne ceste od Kokrice do Mlake ter odseka lokalne ceste od Kokrice do odcepa za avtomobilsko cesto. Ko je izvršni svet na seji prešnji torek obravnaval stališča krajanov do osnutka lokacijskega načrta, je ugotovil, da sta samo dve možnosti: ali obnoviti cesto na sedanji trasi in ohraniti tudi vse probleme in nevarnosti, ki jih prinaša promet na cesti brez pločnikov, ali temeljito posodobiti cesto, za to "žrtvovati" nekaj zemljišč, zgraditi pločnika na obeh straneh ceste, primerno urediti križišča... Čeprav se v izvršnem svetu zavedajo, da bo predvsem pri pridobivanju zemljišč precej težav, so podprli drugo možnost (temeljito posodobitev), ki je po njihovem mnenju edino strokovna, pametna in sprejemljiva glede na precejšnje število prometnih nesreč na teh cestnih odsekih. Sklenil, da je tako rešitev predlaga v obravnavanje tudi zborom občinske skupščine.
Osnutek lokacijskega načrta je bil javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Kokrica in občinske skupščine predlansko jesen, ko je bila tudi javna razprava. Izvršni svet je stališča do pripomb krajanov in drugih prvič obravnaval na eni od lanskih jesenskih sej, ko je tudi sklenil, da naj pristojne službe Ponovno preverijo lokacijski načrt v delih, kjer trasa posega na nova zemljišča. Izvršni svet je stališča do pripomb krajanov sicer ponovno obravnaval
na seji prejšnji torek, vendar pa stališč ni bistveno spremenil.
Poglejmo pomembnejša stališča izvršnega sveta do pripomb in zahtev krajanov! Stanovalci Betonove ulice se po novem ne bodo mogli vključevati v promet na cesti Kokrica -Mlaka oz. Kokrica - Predoslje v sedanje križišče pri trgovini Živila, ampak le prek Ceste na Rupo. Betonovo ulico bodo posodobili, prav tako tudi približno petdeset metrov Ceste na Rupo (od križiščča s cesto
Kokrica - Predoslje do križišča z Betonovo ulico). Načrtovalci posodobitve zagotavljajo, da se hrup na nobenem mestu ne bo povečal več kot za tri decibele in da ne bo nikjer presegel kritične meje. Kar zadeva gradnjo avtobusnega postajališča na Mlaki, načrtovalci zatrjujejo, da je ni mogoče prestaviti na .oigo lokacijo, med drugim tudi zato ne, ker je na območju zazidalnega načrta Nova Mlaka - Grič predvidena gradnja 59 novih stanovanj s skupno 207 prebivalci. Na pripombe krajanov, da so pločniki načrtovani preveč razkošno (s širino 1,60 metra na vsaki strani), odgovarjajo, da tako zahtevajo
Sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič je dejal, da sta posodobitvi cestnih odsekov Kokrica - Mlaka in Kokrica - avtomobilska cesta med prednostnimi v načrtu republiške uprave za ceste. Z uprave so se že zanimali, ali je kranjska občina lokacijski načrt že sprejela.
predpisi, za katere je sicer že nekaj časa slišati, da se bodo spremenili, a se doslej še niso. • C. Zaplotnik
TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnica 8 1
IZREDNI POPUST
ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA:
ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO
Pokličite 064/403-871
Zmanjšana brezposelnost v Tržiču
Kljub brezposelnosti delavcev ni
Tržič, 30. avgusta - Zadnji podatki o gibanju zaposlenosti in brezposelnosti (za maj) v občini Tržič kažejo, da so se trendi zaskrbljujoče visoke brezposelnosti obrnili, kljub takemu stanju pa številni primeri neuspešnega iskanja delavcev kažejo, da je pravo stanje le nekoliko drugačno.
V občini Tržič se je v maju stopnja brezposelnosti (po mednarodni metodologiji ILO) najbolj znižala na Gorenjskem, saj je z zaposlitvijo 103 oseb padla za 1,7 odstotka. Pri tem je najbolj zanimivo, da gre za samozaposlitve v gospodarstvu, pri čemer je tovrstna oblika zaposlitve dosegla 447 oseb - 318 zasebnikov, 17 v svobodnih poklicih in 112 kmetov. S tem se je stopnja brezposelnosti, ki znaša še vedno 15 odstotkov, približala povprečju Gorenjske (14,2 odstotka) od katere z le 6,9- odstotno brezposelnostjo edina odstopa občina Škofja Loka. Med iskalci zaposlitve je 39 odstotkov žensk, 13 odstotkov iskalcev prve zaposlitve ter 29 odstotkov mladih do 26 let. Petina nezaposlenih je takšnih, ki so zaposlitev izgubili zaradi stečaja podjetij, 17 odstotkov je izgubilo službo kot trajni presežni delavci, za 8 odstotkov pa ugotavljajo, da so težje za-posljivi. Od skupno 872 brezposelnih jih 199 prejema denarna nadomestila za brezposelnost, njihovo število pa se hitro zmanjšuje, saj je bilo še mesec poprej takih prejemnikov še 305. V prvih šestih mesecih je to pravico izgubilo kar 329 oseb. V občini Tržič je bilo leta 1992 izdanih 227 osebnih delovnih dovoljenj za delo tujcev, od tega 112 za nedoločen čas. Podjetja so pri podaljševanju teh dovoljenj zelo restriktivna, saj je očitna težnja po nadomeščanju tujcev z domačo delovno silo. Do konca junija je bilo podaljšanih le 16 dovoljenj.
Ko so to informacijo obravnavali na tržiškem izvršnem svetu, so menili, da je ugodnejša gibanja potrebno pripisati umiritvi razmer v BPT, ki je bila glavni generator brezposelnosti in celo vzrok za zmedo v statistiki. Posamezni primeri podjetij v Tržiču kažejo, da tudi s temi podatki o brezposelnosti ne more biti vse v redu, saj že težko dobijo delavce za proizvodnjo. V Tokosu so na primer razpisali 15 delovnih mest, dobili 3 prijave in lahko izbrali le enega. Za boljšo zaposlenost delovne sile bi kazalo priporočiti vsaj sorodnim podjetjem več medsebojnega sodelovanja, zanimivi rezultati sa m oza poslovanj a pa so vredni proučitve tudi z vidika učinkov ukrepov na tem področju, ki so jih sprejeli na občini. Tematika je tako aktualna, so sklenili, da zasluži še temeljitejšo proučitev in skorajšnje poročanje o tem. • S.Ž.
Poletni Porezen
Gore - nikdar potešena želja
Ko so si pred skoraj dvema desetletjema borci zamislili spominski pohod na Porezen, podobno kot na Stol, so bili še planinci skeptični, da se bo vse skupaj kaj hitro izrodilo. Bo, leto, dve, potem se bo pa vse utihnilo. Toda Porezen ohranja tradicijo. Letos marca, ob 48-letnici tragedije na Poreznu, je bil organizira« že 18. zimski pohod, to nedeljo pa 18. poletni pohod. Poletnega so dodali za vse tiste, ki se pozimi pač ne morejo odločiti 28 goro, radi pa bi doživeli Porezen. Toda zimski prednjači po števila udeležencev, letos jih je bilo vsaj tri tisoč, v nedeljo pa jih je bilo na proslavi le okrog sto. So pa prihajali ves dan, posebno popoldne, ko se je naredila tako lepa nedelja. Le pihalo je spet, kot navadno na tej geografski meji med Gorenjsko in Primorsko, kjer butajo drug ob drugega mrzli in toplejši zračni tokovi in se lomijo z vso silo. Pa vendar je bil tudi tokrat Porezen lep, sončen in prijazen.
nega. Oskrbnica Ivanka mi naliva kozarčka žganja. Čisto do roba ju je nalila, da bo ja prišla v nebesa, se smeje zraven. Komaj ju brez nesreče prinesem do lepih novih klopi tam zunaj. Razgled je enkraten. Kako blizu se vidijo stezice nad bohinjskimi hribi, se blešče bele hišice v Baski grapi, Julijci v soncu. Vseeno piha manj, kot pozimi in v soncu je na samem vrhu, pri
Največ jih je, po govorici sodeč, prišlo s Cerkljanskega. Od Vrhovca sva jo z Majdo spešili sami. Šele nad pastirsko kočo visoko nad Davčo sva srečali prve pohodnike. Morda jih bo šlo več od Jure-ža, razmišljam, kajti tam je vedno veselo in pri Jurežu znajo postreči pohodnikom. Prava hiša odprtih vrat, kot nekoč. Pa jih tokrat tudi s te strani ni bilo. Kot bi si Gorenjci mislili, češ mi smo svoje opravili svoje že pozimi, poletni pohod je pa le za babe...
Toda, ko bi vedeli, kako lep je Porezen prav zdaj, bi
ne zamudili te nedelje. Ves teden je deževalo, nedeljsko jutro je bilo pa kot umito. Travniki so bili polni modrih visokih sviščevk. Živina jih ni popasla in zdaj so tu, kot tisoči modrih šopkov. V nasprotnem strmem bregu se soncu ponujajo cele zaplate rožnato rdečega vresja in drobne bele smiljke ob poti so še bolj bele in prozorne, srčna moč pa še bolj drobno rumeno cvete. Narava je oživela, barve so intenzivnejše kot kdajkoli.
Pri vhodu v kočo se kot vedno drenjajo ob šanku. Tako majhen je, da ni nič čud-
Oskrbnika koče na Poreznu Ivanka in Metod Flander
Nekdanji bojni tovariši
spomeniku, prav prijazno po-kramljati s Cerkljanci, ki imajo vse te gore in hribčke in zaselke v malem prstu. Proslava je kratka, brez slavnostnih govornikov. O tragediji na Poreznu na kratko spregovori le predsednica Planinskega društva Cerkno Kati Filipič, planinci so položili venec k žari, iz katere je bu-čal ogenj. Kar malce smilila sta se mi mlada novinarja od ljubljanske televizije, ki so ju uredniki pognali sem gor. Stara novinarska mačka partizanskih proslav in pohodov Stane Škrabar in Jože Čurin sta prišla že sinoči in lepo v miru oddajala v eter. In vpra-
šanje, če jima niso kar z džipom pripeljali vse "rištenge" gor. Ta dva pa sta pustila avto menda že prvih ogradah in se mučila peš s težko kamero in vso opremo. Zdajle sta se lotila govornice, usmerila kamero še malo po spomeniku, ljudeh, gorah, pevcih... Dovolj za tiste pol minute, kolikor so jima odmerili časa v TV-dnevniku. Pa bi še lahko posnela. Posebej razpoloženje pri koči. Kako od srca so peli fantje iz Otaleža. Oktet "France Bevk". "Prečuden cvet je v grapi črni", ki mi vedno požene solze v oči in zmrazi polt, so zapeli zgoraj pri spomeniku, tule spodaj pri koči so pa udarili vesele, razpoloženjske in tisto lepo beneško narodno o ljubezni do gora, ki je kot nikdar potešena žeja. Pavle Magajne, ki vodi zbor, zaigra na harmoniko in ko mu pritegne še Jože Peternelj - Žnidar iz Le-skovice s "pumpardonom" ali z drugo harmoniko, se na betonski plošči pred kočo, 1622 m visoko, že vrtijo pari. Zakaj pa ne? Saj je to njihova planina in prvo toplo sonce po tednu dežja in vse okrog njih je kot sam raj.
Zdaj je že polno tudi v koči. Nekateri se stiskajo k vroči peči. Oskrbnica Ivanka jo je zakurila, da je kar puhtelo. Polne roke dela je imela, le
Vesela družba
toliko je utegnila povedati, da je to poletje bila koča bolje obiskana, kot lani, da je prihajalo več Gorenjcev kot Primorcev, da ima dotrajano kuhinjo in lahko skuha ie čaj in enolončnico, za prihodnje leto ji pa obetajo nov štedilnik in vodo za tuširanje. Je pa vseeno zelo vesela, kajti koča je prav ta petek dobila svoj mobitel. Če bo kdo hotel vprašati, kakšno je vreme na Poreznu, naj zavrti številko 0609-615-245-884. Do 15. septembra bosta z možem tu še vsak dan, potem pa do konca oktobra le ob sobotah in nedeljah. • D. Dolenc
Gasilska vaja, potem pa veselica
1:0 za gasilce
Dražgoše, 29. avgusta - Gasilci z zgornjega konca Selške doline, točneje iz Dražgoš, Rudnega, Zalega Loga, Železnikov in Selc so na meddruštveni gasilski vaji občinstvu pokazali, kako ravnajo, ko zagori poslopje v krajih, kjer imajo v sušnih obdobjih tudi težave s pomanjkanjem vode. No, na veselici, ki je sledila, ni manjkalo ne pijače, ne jedače, ne muzike, še prav veselo je bilo.
Kakih trideset postavnih fantov v sivomodrih uniformah je množici zbranih krajanov Pripravilo pravo gasilsko vajo, krajani bi rekli kar "predstavo", če sodimo po njihovem navdušenem spremljanju cele zadeve. Najprej so s sosedove, novozgrajene Ambrožičeve hiše, ki je v nadaljevanju vaje nastopala kot goreči objekt, speljali tako imenovani gasilski Pft, po katerem se je z "goreče niše" najprej spustil gasilec, Potem pa so na sceno prišli otroci, ki so se s hiše spuščali kot po toboganu v Čateških Toplicah. "Zagorela" je hiša in ker je v vaški "šterhi" hitro   Jelene Stane
činstvo je v "predstavi" uživalo, nekateri pa so celo ugotavljali, da bo tudi kakšen vrt lepo zalit. Vaja je bila zaključena z gašenjem iz gasilnih aparatov.
Stane Jelene eden od treh gasilskih častnikov iz Dražgoš je ob tej priložnosti dejal, da je bil namen vaje predvsem poka-
Mrzla, topla, tale bo pa mlačna
zmanjkalo vode, so s cisternami na pomoč priskočili gasilci iz Zalega Loga, Železnikov in Sele. V nekaj minutah je že veselo špricalo s cevi. iz "goreče hiše" pa sta na nosilih dva gasilca v posebnih oblekah prinesla "staro mamo". Vajo je ob mikrofonu spremljal strokovnjak za te zadeve, prisotno ob-
Tri, štiri
•Marsovci" v Dražgošah
zati, kako ob morebitnem požaru čimprej pripeljati vodo od drugod. "Tako smo v sami vaji porabili 3 kubične metre, v vaški rezervoar pa smo stočili 7 kubičnih metrov vode. Sicer nam v tem sušnem času prav gasilci vozijo vodo v Dražgoše. Denar, ki ga bomo zbrali z današnjo veselico pa bomo namenili za nakup pripomočkov za
gašenje, za osebno opremo gasilcev, za obnovitev naše "gasilske garaže", 30 odstotkov izkupička pa bomo namenili OŠ Dražgoše za nakup fotokopirnega stroja."
Tokrat so zmagali gasilci, a upajmo, da bodo vedno tekmovali le na gasilski vaji. • Igor K., foto: Lea J.
Aleksander Mandeljc
Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela praznuje
Zoisov park
kot turistična zanimivost
Javornik - Koroška Bela, 30. avgusta - Krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela je uspelo lepo urediti park na Pristavi. Največji problemi so z lesenimi provizoriji, divjimi vrtički in s tistimi prebivalci, ki onesnažujejo park talcev na Beli.
V krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela praznujejo te dni krajevni praznik v spomin na talce, ki so jih Nemci ustrelili na Koroški Beli. V petek, 3. septembra, bo v počastitev krajevnega praznika ob 16. uri mokra gasilska vaja na Koroški Beli, ki jo bosta pripravila gasilsko društvo Koroška Bela in gasilsko društvo Javorniški Rovt. Ob 18. uri bo komemoracija v parku talcev na Koroški Beli, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole in godba na pihala, slavnostni govornik pa bo predsednik sveta krajevne skupnosti Valentin Markež. Ob 19. uri bo otvoritev fotografske razstave amaterjev - fotografov krajevne skupnosti. V soboto, 4. septembra, bo ob 15. uri tekmovanje žensk v kegljanju pri domu kurirjev na Pristavi, ob 16. uri v domu upokojencev srečanje krajanov, ki so stari 80 in več let. V nedeljo, 5. septembra, se bodo začela športna tekmovanja v rekreacijskem centru na Kresu. Začetek tekmovanj bo ob 8. uri, razglasitev rezultatov pa ob 17. uri.
»V krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela smo v minulem letu asfaltirali več cest na Javorniku, ostane nam še položitev asfalta med bloki na Svetino-vi cesti na Beli in zadnji del odseka v Rovte,« pravita član sveta dipl. inž. Aleksander Mandeljc in podpredsednik sveta ekonomist Milan Dornik. »Veseli smo, da nam je končno uspelo urediti Zoisov park na Pristavi, kjer rastejo redka drevesa in predstavlja krajevno zanimivost. Čakamo le še, da bo ribiška družina po dogovoru uredila tudi jezera v parku na Pristavi, tako da bi bil park tudi turistično zanimiv.
Krajevna skupnost, ki je največja krajevna skupnost v jeseniški občini, ima urejeno krajevno infrastrukturo, največji problemi pa so z lesenimi provizoriji, postavljenimi na črno, divjimi vrtički na Tomšičevi in s parkom talcev na Koroški Beli, kjer nekateri prebivalci nimajo pietetnega odnosa do parka, kjer je bilo nekdaj pokopališče. Ne vemo, kako bi dopovedati ljudem, ki niso slovenskega roda, da pač ni primerno poležavati po travi v parku in tudi ne vemo, kdo in kako bi moral to preprečiti. Prebivalci se večkrat tudi pritožujejo zaradi podaljšanega časa v gostinskih lokalih, saj jih moti hrup nočnih obiskovalcev. Krajevna skupnost daje soglasja, kasneje pa nima nobene možnosti, da bi kakorkoli vplivala na sankcioniranje kršiteljev odloka, ki jih je ob številnih lokalih vedno več.«« D. Sedej
Moja dežela - urejena in čista
Nihče ne ve, kdaj pride komisija
Kranj, 26. avgusta - Pri Gorenjski turistični zvezi povsem izključujejo možnost, da bi komisijo, ki ocenjuje turistični izgled posameznega kraja, kdo lahko celo podkupil. Nihče ne ve, kdaj komisija ocenjuje, razen tega pa se ocenjevanje ponovno preveri.
Ministrstvo za okolje in prostor je prevzelo pokroviteljstvo nad letošnjim turističnim tekmovanjem slovenskih krajev, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije.
Tekmovanje poteka tako kot vedno, po ocenjevalnih kriterijih komisij, ki ocenjujejo izgled posameznega kraja, od komunalne urejenosti do splošnenga izgleda nekega kraja.
Tekmovanje poteka v več krogih tudi na Gorenjskem. Pod geslom Moja dežela - urejena in čista so kraji razdeljeni v posamezne kategorije in po prvem krogu med izletniško tranzitnimi kraji vodi Mojstrana, med turističnimi kraji Kranjska Gora, med manjšimi turističnimi kraji Gorje. Ocenjevali so tudi občinska središča, ki so se razvrstila takole: Tržič, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Jesenice.
Zato, ker smo dobili nekaj pritožb, češ da kriteriji za ocenjevanje niso izdelani, in da komisije ocenjujejo preveč subjektivno, smo se oglasili na Gorenjski turistični zvezi, kjer so nam dejali:
»Do zdaj na Gorenjski turistični zvezi nismo dobili nobene pritožbe glede prvih rezultatov. Kriteriji so natančno izdelani, nihče v kraju ne ve, kdaj pride ocenjevalna komisija. Vsi rezultati ocenjevanja se ponovno preverijo, povsem pa izključujemo tudi možnost, da bi šlo pri ocenjevanju za kakršnokoli podkupovanje. Res pa je, da nobeno ocenjevanje nikoli ni bilo in tudi ne more biti povsem objektivno. Saj je tudi pri lepotnih tekmovanjih tako, da imajo vsake oči svojega »malarja«. • D. Sedej
Razgibano delo v občinski turistični zvezi
Milan Dornik
Kranj
Kranj - V sredo je bila v Kranju redna seja upravnega odbora Občinske turistične zveze, na kateri so med drugim razpravljali o delu zveze v letošnjem letu in akcijah ter prireditvah do konca letošnjega leta. V razpravi o turistični taksi so bili navzoči mnenja, da so kazni za neplačnike očitno prenizke in da bo potrebno poostriti kontrolo na terenu. Problem pa nastaja že pri prijavljanju gostov, ker se ne kontrolira knjiga gostov, so poudarili v razpravi člani upravnega odbora. Spregovorili so tudi o končani letošnji ocenjevalni akciji. Izbiramo najbolj urejen kraj, ki je pokazala, da je urejanje in varovanje okolja že postalo del zavesti in kulture ljudi, postane pa naj sestavni del skrbi za turista kot potrošnika. Pohvalili so izdajanje mesečnega koledarja prireditev v občini Kranj in uspešno sodelovanje s kranjsko občino. • J. Kuhar
V Komendi odprli nov prizidek k šoli
Sad petnajstletnega samoprispevka
Po treh samoprispevkih in 15 letih čakanja so v Komendi le dočakali prizidek k svoji podružnični šoli. —
Komenda, 30. avgusta - V soboto so v Komendi slavnostno odprli prizidek k podružnični šoli. Pet novih učilnic, kuhinja z jedilnico in spremljevalni prostori bodo omogočali pouk v eni izmeni, prvim štirim razredom pa se bodo pridružili tudi petošolci. To je le prva faza, pravijo v Komendi, kjer bi želeli imeti popolno osemletko. Pet novih učilnic, večna-  dicijo, saj je Komenda imela
menski prostor, kuhinja, trije kabineti in drugi spremljevalni prostori so nova pridobitev podružnične šole v Komendi, s katero bo desetim oddelkom te šole od 1. do vključno 5. razreda omogočen pouk v eni izmeni. S pripravami na gradnjo so začeli že leta 1990, leta 1991 pridobili načrte, leta 1992 pa so, ko so dobili iz občine Kamnik za gradnjo potrebna sredstva, začeli z gradnjo. Nekaj težav so imeli le z denarji za opremo, vendar je tudi te občina še pravočasno zagotovila. Celotna investicija je brez vrednosti zemljišč, ki so jih kupili že davno pred leti, vredna po oceni 125 milijonov tolarjev, zgodovina zbiranja denarja v kraju pa je resnično pestra: imeli so tri samoprispevke in denar zbirali 15 let. Pri tem priznajo, da denar ni šel le v ta namen (pač pa tudi za druge objekte v KS), končni obračun pa pokaže, da s temi sredstvi tega prizidka sami ne bi mogli zgraditi. Končni cilj pa še ni dosežen. Želijo dograditi tudi telovadnico in še šest učilnic, kar bi omogočilo oblikovanje popolne osemletke, da ne bi bilo več potrebno hoditi učencem višjih razredov v Moste. Ta cilj utemeljujejo tudi s tra-
saj je
eno izmed prvih desetih šol na Slovenskem v času Petra Pavla Glavarja.
tev, na kateri se je zbrala nepričakovano velika množica, in si novo pridobitev tudi temeljito ogledala. Za otvoritev so pripravili tudi poseben program: povorko od gasilskega doma do šole s konjeniki in kamniško godbo, tridesetimi narodnimi nošami, gasilci in praporš-
čaki, pred šolo pa so v kulturnem programu, poleg učencev te šole, nastopili tudi pevci prosvetnega društva Komenda. Slavnostni govorniki so bili predsednik občinske vlade Mihael Novak, ravnateljica šole Komenda - Moste Mojca Marija Maleš in predsednik sveta
Iz novih učilnic se bodo učenci bi v prihodnje zrasla tudi nova
Koliko dograditev šole Ko-mendčanom pomeni, je pokazala sobotna slavnostna otvori-
Ljudje nam niso čisto verjeli
Roman Grošelj, predsednik sveta krajevne skupnosti Komenda nam je dejal, da po dolgih letih prizadevanj za šolo, ljudje že niso več čisto verjeli, da jim bo dograditev šole sploh kdaj omogočena. Velika gneča pri ogledu šole po odprtju je potrdila, da so ljudje po 17 letih govorjenja o tem z doseženim zadovoljni, kar je svojevrstna nagrada tistim (kar redkim) posameznikom, ki so si v krajevni skupnosti z vztrajnostjo in večkrat tudi trmo prizadevali za to. Posebno zahvalo si zaslužijo najprej občina, ki je gradnjo, sicer s precejšnjim odlašanjem vendarle omogočila, vsi, ki so sodelovali v gradbenem odboru, zelo zadovoljni pa so bili tudi z izvajalcem gradnje, opremljevalcem in nadzorom.
zagotovo željno ozirali na že odkupljeni travnik, na katerem naj telovadnica. Slike: S. Ž.
KS Roman Grošelj, po otvoritvi pa je prostore blagoslovil komendski dekan Nikolaj Pavlic. Vabljenih gostov iz ministrstev niso dočakali, saj je verjetno dograditev podružnične šole predrobni dogodek z republiške perspektive -. pomeni pa toliko več tistim, ki jim je namenjena. # Š. Zargi
GAULOISES BLONDF
foto bobnar
Standardi vrtca kot na Švedskem
Na Brezjah so dobili vrtec
Brezje, 30. avgusta - Petnajst let je minilo, odkar so na Brezjah zgradili nov dom krajanov, minuli petek pa so v zgornjih prostorih doma le odprli vrtec, za katerega je namenila občina 2 milijona 800 tisoč tolarjev. Najbolj zadovoljni starši, saj bodo otroci obiskovali vrtec in malo šolo v domačem kraju.
Odkar so pred petnajstimi leti zgradili lep in prostoren dom krajanov na Brezjah, so si krajani želeli, da bi imeli v zgornjih prostorih otroški vrtec. Krajevna skupnost si je vsa leta prizadevala, da bi v zgornjih prostorih našli svoj prostor najmlajši, a nikoli za opremo vrtca ni bilo dovolj denarja. Del zgornjih prostorov doma je bil izkoriščen le nekaj ur na teden - imeli so uro pravljic in kakšen sestanek - tako da so zaradi prostorov, ki bi jih lahko dali v najem, po besedah predsednika krajevne skupnosti Jakoba Langusa letno izgubili vsaj 2 milijona in 500 tisoč tolarjev.
Letos se je krajevni skupnosti in predvsem staršem želja uresničila. Minuli petek so s kulturnim programom odprli nove in lepo opremljene prostore vrtca na Brezjah.
Vrtec bo obiskovalo 27 otrok, v starosti od dveh let in pol do sedmih let. Na 193 kvadratnih metrih sta dve igralnici, garderobe, sanitarije, razdelilna kuhinja, kabinet, shramba za igrala. Pomoč pri nakupu igral, ki bi jih postavili na igriš-
če pred domom, pa je obljubilo Turistično društvo Brezje.
Vrtec bo odprt po želji staršev: od 5.30 ure do 15. ure.
Vrtec je zares prostoren in takih normativov in standar-
dov, kakršni so na Švedskem. Omogoča precejšnjo zasebnost otrok in veliko več možnosti za igro in dobro predšolsko vzgojo.
Z 2 milijona in 800 tisoč tolarji, kolikor je občina namenila za dokončno opremo in _ usposobljenost vrtca na Brezjah, ki je dislocirani oddelek WZ Radovljica, bodo najmlaj-
ši Brezjani hodili v vrtec in v malo šolo v domačem kraju - v vrtec, ki je po prostorih in opremi eden najlepših na Gorenjskem.
Vsekakor so bili ob otvoritvi vrtca zelo zadovoljni tudi tisti, ki so si vseskozi prizadevali, da bi dobili vrtec: od Mihaele Zupan, ki je dala prvo pobudo do Tatjane Vldlc. V krajevni skupnosti pa od predsednika krajevne skuposti Brezje Jakoba Langusa in članov organizacijskega odbora za izgradnjo vrtca: Andreja Ariha, Bernarde Podlipnik in Vike Kranjec.« D. Sedej
400 novih telefonskih priključkov
Telefoni na Dobravi in v Martuljku
Jesenice, 26. avgusta - Tudi s sredstvi občinskega proračuna v jeseniški občini rešujejo problem telefonskega omrežja. Do konca leta telefon v vsako oddaljeno vas.
Že šest let si v jeseniški občini prizadevajo, da bi tudi s sredstvi iz občinskega proračuna pomagali pri razvoju telefonskega omrežja v občini. Izvršni svet se tako lahko upravičeno pohvali, da najkasneje ob koncu letošnjega leta ne bo v občini oddaljenega kraja, kjer ne bi imeli telefonov.
Največja akcija napeljave telefonskega omrežja poteka danes v Gozd Martuljku. Lani so za Martuljek in oddaljeni Srednji vrh uredili vso dokumenta-
cijo in pripravili projekte, zdaj pa opravljajo zemeljska in druga dela, tako da bo kmalu 200 naročnikov dobilo telefone. Prejšnja leta izgradnja telefonskega omrežja ni bila mogoča, saj je bilo prej treba zamenjati telefonsko centralo v Kranjski Gori.
Povprečna cena telefonskega priključka v Martuljku - priključke bodo končno dobili tudi v Srednjem vrhu - je bila za naročnike 124.599 tolarjev, razliko med ceno, ki so jo plačali
naročniki, in dejansko vrednostjo priključka pa je krila občina Jesenice. Obenem z Martuljkom in Srednjim vrhom bodo še pred rokom dobili telefone tudi na spodnjem delu Loga pri Kranjski Gori.
Obenem poteka akcija tudi na Blejski Dobravi, kjer so dela pri napeljavi telenfonskih priključkov domala že zaključena. Telefone bo na Dobravi dobilo 200 novih naročnikov.
Tako v jeseniški občini ostaja le problem telefonije na Plavžu in v Planini pod Golico. Telefonske centrale so preveč zasedene, da bi na Plavžu in v Planini dobili telefone tisti, ki jih želijo. • D. Sedej
Gorenjski avtobusni prevozniki zagotavljajo:
Z dijaškimi vozovnicami smo "pod vodo"
Kranj, 30. avgusta - Starši se pritožujejo, da so cene dijaških in študentskih vozovnic previsoke ali občutno višje kot lani. V primerjavi z lanskim junijem so se vozovnice zares občutno podražile, a tedaj so zaradi štrajka plačali le 20-odstotno vrednost vozovnice. Gorenjski avtobusni prevozniki prodajajo le enosmerne vozovnice, do enotne kartice, ki bi omogočala vožnjo na vseh linijah in na vseh prevoznih sredstvih, smo v Sloveniji še daleč.
Ko se začenja novo šolsko leto, fnorajo predvsem starši dijakov in študentov globoko seči v žep: ne gre le za drage in predrage učbenike in šolske potrebščine, ampak tudi za stroške vsakodnevne vožnje do šole. Nikoli dijaške ali študentske vozovnice niso bile poceni in tudi letos niso - srednje šole pa se vedno bolj odpirajo v centrih, iniajo zato vedno več vozačev, zato je stroškovno <»prizadeti tudi vedno več staršev. Nekateri visokih cen šolanja ne zmorejo več, država pa ne zna, ne zmore ah noče pomagati šolajočim.
Enotna osnovna cena vozovnic
O tem so globoko prepričani avtobusni prevozniki, ki pred začetkom šolskega leta slišijo prenekatero pikro na račun dragih dijaških in študentskih vozovnic. Dragih? <»Ne,«> za-Eotavljajo prevozniki, <» vozovnice przzzovnice prodajamo s Precejšnjimi popusti in sploh ni res, da bi na račun dijaških vozovnic bogateli. Če bi čakali >e na dijaške in študentske kupljene vozovnice, bi bili že zdavnaj pod vodo! Res je, da država sleherno prodano vozovnico subvencionira z 20 odstotki, vendar »o ti odstotki vključeni v popuste. Avtobusni prevozniki, ki vozijo Po Gorenjski: SAP Ljubljana, Alpetour, Integral Tržič in Jesenice ter nekatere zasebne ~?rme, imajo enako osnovo za določanje cene vozovnice, tako
Unenovani «» daljinar «>, kar so
kilometri med posameznimi postajališči. Koncept oblikovanja cen je na Slovenskem torej enak, različni so le popusti. Vsem prevoznikom prinaša znatno več dohodka ostala dejavnost kot so posebni ali turistični prevozi, nikakor pa ne dijaške in študentske vozovnice. Tega dohodka pa seveda ne podcenjujejo, saj se vsi <» borijo «> za čimveč potnikov v avtobusnem prometu.
Enotna vozovnica za vse -še vedno utopija
Prevozniki so podjetja, ki tako kot vsa druga poslujejo na ekonomski osnovi - poceni vozovnice pa so stvar socialnih in državnih služb, ki bi morale poskrbeti, da bi bilo šolanje dostopno slehernemu dijaku ali študentu. Avtobusni prevozniki so med seboj konkurenčni. Najbrž smo na Slovenskem še zelo daleč od tega, da bi se z eno magnetno kartico lahko vozili na vseh linijah in z vsemi podjetji tako kot v Avstriji, kjer prav zdaj uvajajo za vse prevoze enotno kartico.
Pri nas prevozniki danes le prodajajo enosmerne vozovnice: v Ljubljano z Alpetour-jem, nazaj lahko z Integralom.
Ker pa ne znajo podeliti dohodka oziroma se prihodek ne da točno evidentirati, z eno vozovnico ni mogoče vstopiti na katerikoli avtobus, ki pripelje na postajo. Oprema, ki bi omogočala uvedbo enotne kar-
S 1. septembrom so Slovenske železnice podražile vozovnice za dijake in študente za 10 odstotkov s tem, da so jih tisti, ki so od 20. avgusta do 1. septembra kupili vozovnice, plačali še po stari ceni. Mesečna vozovnica, denimo, Jesenice -Ljubljana je bila pred podražitvijo 6.860 tolarjev, po podražitvi pa 7.540 tolarjev; letna na enaki relaciji je veljala 54.880 tolarjev, zdaj 60.320 tolarjev. Železnice nudijo vrsto popustov in nagradnih žrebanj za kupce vozovnic, poskrbeli pa so tudi za tak vozni red, da bodo iz Ljubljane vozili vlaki tudi za tiste dijake, ki obiskujejo pouk v popoldanski izmeni
tiče, je izjemno draga, smiselno pa bi bilo, da bi veljala za vso Slovenijo in za vsa prevozna sredstva. Prav pri avtobusnem prometu, pravijo prevozniki, je Slovenija napravila zelo malo in država bo tudi tista, ki bo morala presneto premisliti, komu bo v prihodnje podelila koncesijo za avtobusne prevoze. Vprašanje namreč je, kateri zasebnik bo pripravljen vzeti koncesijo za tiste proge, na katerih se danes ob večerih vozita le en ali dva potnika? Očitno bo veliko zanimanja za <»frekventne«> zgodnje jutranje ure, prav nič pa za večerne ali nočne vožnje.
Junija lani le 20 odstotkov vrednosti vozovnice
Prevozniki zanikajo, da bi vozovnice letos podražili kar za 90 odstotkov in dokazujejo s podatki: za največ 20 odstotkov so se vozovnice res podražile. Nekateri starši, ki so se nam pritožili zaradi prevelikega povečanja cen, so računah cene vozovnice junija lani, ko je bil v
šolah štrajk! Tedaj so v resnici otroci plačevali le 20 odstotkov vrednosti vozovnice, nekateri
Ra so jo koristili po ves mesec! fa ta junijski odstotek je podražitev res velika!
Sicer pa pravijo, da dijaki ali študentje sami dobro preračunajo, katera vrsta vozovnice se jim glede na šolski pouk zares splača in predvidevajo, da se bo vendarle večina gorenjskih dijakov in študentov odločila za avtobus, kajti avtobusnih linij je dovolj in dijakom ni treba čakati na prevoz po nekaj ur.
Velja pa končna ugotovitev: šola je res draga, kadrovskih in drugih štipendij vedno manj.
Brezplačne šole ni, še v neprimerno bolj bogati zahodni Evropi se končuje obdobje, ko je država subvencionirala vse:
otroci so v šob dobili vse, kar so potrebovali. Danes pa morajo v Nemčiji starši že prispevati 30 odstotkov vrednosti šolskih učbenikov... D.Sedej
Bosta Šolarjeva preživela zimo?
Streha pušča, hiša se podira
Zgornja Besnica, 30. avgusta - Ostarela Šolarjeva se boj i ta, da se jima bo pozimi streha podrla in hiša zrušda. Karkoli je že bilo, ostarelima domačinoma bi morali pomagati: ne le dobri znanci, ampak pristojne službe, saj ne morejo dopustiti, da ju nekega jutra pokopljejo ruševine.
Več ali manj imamo danes na Slovenskem vsi vsaj tak stanovanjski in bivalni standard, da bomo po tej plati brez skrbi pričakali in tudi preživeli morebitno hudo zimo. Če kje že zamaka in teče na podstrešje, se neprijetnost lahko uredi z razmeroma majhnimi stroški. Morda bo suša v denarnici narekovala le to, da bomo malo manj razsipni pri kurjavi in malo bolj pri volnenih oblačilih, zmrznil pa zato najbrž že ne bo nihče, pa tudi streha se mu ne bo podrla...
Natanko tega, da se podre streha - kaj šele, da bi samo
zamakalo - se bojita starejša brat in sestra na Njivicah 3 pri Zgornji Besnici.
73-letna Marica šolar in njen starejši brat živita v obupnih, nemogočih razmerah v stari domači hiši, ki se jima bo zdaj zdaj podrla.
Tega, kar smo videli oni dan, se v vsej realnosti in nretreslji-vosti sploh ne da popisati!
Hiša je stara, z majhnimi okenci, z betonskim podom. Kuhinja, kjer je v kotu star štedilnik, v drugem kotu stara postelja, na sredi pa velik kup
Hiša, ki to ni več - Hiša Šolarjevih ne bo vzdržala letošnje zime, saj se streha nevarno nagiba in vsepovsod pušča. Tudi "ganka" je samo še za vzorec..- Foto: D.Sedej
Marica Šolar
škatel, kjer imata shranjeno vse svoje premoženje, vzbuja grozljiv vtis temačnosti, zatoh-losti. Iz škatel sredi kuhinje kukajo majhni mucki in kužek, ki se menda edini v tem
Jrostoru prav lepo počutijo. 0-letni Maričin brat mora spati na blazini v drugem prostoru, ki pa ga sploh nismo želeli videti, kajti čisto in povsem dovolj je bilo, da nam je Marica odprla podstrešje: strehe na nekaterih koncih sploh ni več, na podstrešju je zatorej vse premočeno. Samo vprašanje časa ali večjega neurja ali obilice snega in streha, ki se že nevarno nagiba, se bo udrla. In ju pokopala pod seboj?!?
Zunanjega "ganka" na nekaterih krajih sploh ni več, vse se je povesilo in samo čaka, da zgrmi na kup!
Marica ima že nekaj Časa izjemne težave, saj je prepri-
čana, da Ji nihče noče pomagati! Zapletlo se je pri dediščini, bili so številni spori in Marici se zdi, da jo na vsak način in po vsej sili hočejo pregnati in si to, kar je ostalo, prilastiti. Poleg hiše je namreč hlev, kjer imata nekaj živine -tako, da se zamotita in pozabita na to, kar ju utegne doleteti: da se jima nad glavo podre hiša!
"Midva nikamor ne greva" -
ponavlja Marica in pripoveduje, kako ji nagajajo: če pomaga kakšen dober znanec (zelo je hvaležna Tomažu in Janezu Sušnikovima z Besnice in nekaterim drugim), se naslednje dneve, ko je Marica na polju, že nekdo pritihotapi in na tej borni hiški napravi nekaj škode. Elektriko imata, vode pa že nekaj časa ne več in jo morata nositi...
Marici pač ni treba ponavljati, češ: "Saj vidite - nihče ni v tako slabem.." Še kako se vidi, kako živita! Veliko je družina pretrpela med vojno, zdaj, ko sta ostarela, pa res ne moreta sama popraviti strehe nad domačijo, ki se pred njunimi očmi in pred očmi vse soseske podira!
Mi pa postavljamo resno vprašanje:
Kdo bo odgovoren, če se v tej zimi Marici in njenemu bratu podre streha nad glavo? Bomo mar rekli: zakaj pa ne popravl-
Sta, saj imata denar? Bomo jub opozorilu, da se vendarle nesme zgoditi, da puščamo ostarele ljudi njihovi neizbežni usodi in morebitni katastrofi, še naprej držali roke križem in zmigovali z rameni?
Kje so službe in skupnost, ki bi morala kaj storiti, še preden pride zima? Bosta zimo sploh še preživela?. D.Sedej
Pred novim šolskim letom
Kvaj' b'lohitr'
Kranj, 26. avgusta - Slab teden pred začetkom novega šolskega leta se je naša anketarska ekipa zapodila na ulice vprašat srednješolce, kako se počutijo takole, ko je počitnicam hočeš nočeš treba reci čav..., ko je že treba pomisliti na knjige in zvezke, na mesečno za avtobus, ko po glavi že šibajo slike sošolk in sošolcev, pa profesorjev, tistih, ki so full d' best, pa tistih, ki bodo gnjavili tudi v naslednjem šolskem letu, pa...
Barbara Kavčič, 4. letnik srednje tekstilne
šole: "Jutri grem v Španijo, tako da me za šolo niti ne skrbi preveč. Sicer bomo letos imeli manj predmetov, tako tudi knjig ne bo veliko. No, nekaj jih že imam, rabljenih seveda, nekaj pa jih bomo dobili v šoli. Ravnokar kupujem mesečno vozovnico za avtobus, saj je letna kar draga, pa še za četrti letnik se je ne splača vzeti."
Primož Lipar, 2. letnik srednje elektro
šole: "Kakšne velike živčnosti pred novim šolskim letom ni. Knjige bomo dobili v šoli, za avtobus že imam letno vozovnico, saj se mi ne da vsak mesec čakati v vrstah za mesečno. Med počitnicami sem bil sicer nekaj dni na morju, ampak fino bi bilo, če bi se podaljšale še za kak mesec, čeprav bi naprimer ležal doma na kavču in buljil v strop. Lepa stran začetka šole pa je, da |H spet srečaš stare sošolce."
Barbara Kosem, 3. letnik srednje šole za farmacijo in zdravstvo: Počitnice sem preživela v glavnem doma, z družbo sem se hodila kopat na Kokro. Ampak minilo je pa zelo hitro, tako da bi bilo fino, če bi vse skupaj bilo daljše. Za šolo sem že poskrbela, saj imam doma že vse knjige, največ rabljene, pa tudi mesečno vozovnico za avtobus sem že kupila."
Bogdan Dumka, 2. letnik Gimnazije:
"Kakšnih velikih priprav za šolo ravno ni, saj imam doma le nekaj zvezkov, knjig pa še nič, kajti vse bomo dobili v šoli. Sicer bo malo drugače, kot lani, ko sem šel v 1. letnik. Zdaj že vem, kje je kaj na Gimnaziji, pa tudi kakšen nov profesor bo. Včeraj sem prišel z morja, kjer sem bil dva tedna, kar pa se tiče počitnic, se mi zdi, da sem jih premalo izkoristil, saj bi lahko triatlon treniral več, kot sem ga."
Igor K., foto: Lea J.
W9
Učbenikov primanjkuje v vseh gorenjskih knjigarnah
Zadnji ostajajo praznih rok
Novo šolsko leto se začenja in tistim, ki niso pohiteli z nakupom učbenikov, se kaj lahko zgodi, da bodo ostali brez njih. Največ problemov bodo imeli starši tretješolcev, saj je v vseh gorenjskih knjigarnah že zmanjkalo slovenskega berila Babica, ti loviš in učbenika Slovenski jezik 3. Nekatere knjigarne si pomagajo z odkupom in prodajo rabljenih šolskih knjig.
V knjigarni Simon Jenko, DZS, v Kranju je že zmanjkalo zbirke matematičnih vaj za drugi razred, vendar jo v kratkem pričakujejo iz ponatisa. Tretješolci so prav tako ostali brez vaj iz matematike, zmanjkalo pa je tudi beril in učbenikov za slovenski jezik ter glasbene slikanice. Četrtošolcem so na voljo še vsi priročniki, petošolci pa bodo morali še malo počakati na knjigo Glasba doma in v sosednjih deželah, ki bo v kratkem pnšel iz ponatisa, ter na vaje iz matematike, ki jih bodo ponatisnili, če bo dovolj povpraševanja. Učbenikov za zemljepis v šestem razredu ni več in jih ne bodo ponatiskovali, ker že prihodnje leto pričakujejo nove, spremenjene. H koncu gre tudi zaloga učbenika za zgodovino, ki so ga v založbi že razprodali,
Sonatisa pa ne bo. Osmošolci ne morejo več kupiti knjige Razvojni nauk, ki jo bodo uporabljali pri pouku biologije, vendar, kot je povedala poslovodkinja Marija Križnar, pričakujejo ponatis. Ponovno pa je zmanjkalo knjige Slovensko slovstvo skozi stoletja, ki je prišla iz ponatisa šele pretekli teden.
Nakup - prodaja - zamenjava šolskih učbenikov od osemletke do fakultete: mali oglas v Gorenjskem glasu brezplačno, tel.: 064/217-960.
Na Bledu jim je poleg učbenika za slovenski jezik 1 in 3 ter berila Babica, ti loviš zmanjkalo delovnih zvezkov Project 1 in 2, ki so jih ponovno naročili. Kot je povedala poslovodkinja Bernarda Ptiček, se trudijo, da sproti naročajo tisto, česar zmanjka, pomagajo pa si tudi z odkupovanjem in prodajanjem rabljenih šolskih knjig.
Podobno kot v drugih krajih je tudi na Jesenicah, kjer je zmanjkalo učbenikov za zemljepis in zgodovino, 6. razred ter slovenski jezik 3 skupaj z berilom, ki bo ponatisnjeno čez 14 dni.
V Tržiču nimajo knjig za pouk slovenskega jezika v prvem razredu, toda teh, kot je povedala poslovodkinja poslovalnice DZS Irena Rajkovič, tržiški prvošolci tako ne uporabljajo, ker so se odločili za integrirani pouk. Sicer pa je zmanjkalo Glasbene slikanice, berila, učbenika slovenskega jezika in Dober dan zemlja za tretji razred. Dobili bodo še delovni zvezek za angleški jezik v petem razredu Project, delovni zvezek z pouk gospodinjstva za osmošolce pa bodo dobili še te dni.
V Škofji Loki, poslovalnici DZS, bo vsak čas zmanjkalo Slovenskega slovstva, ponatis pričakujejo čez štirinajst dni. Kot je povedala poslovodkinja Irena Tonja, se trudijo, da bi sproti naročali tisto, česar zmanjka. Sicer pa je tudi pri njih tako kot drugod po Gorenjskem. Več kot polovica knjig je razprodanih. Za prodajo rabljenih knjig pa jim je v Škofji Loki zmanjkalo prostora. M.Ahačič, foto: Lea Jeras
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije FojiA. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije.
JESENICE - V bistroju Želva na Jesenicah so predstavljeni slovenski vzorci, ki so jih zbrali leta 1922 in so se pojavili na pisanicah in kožuhih. V pizzeriji Bistrca v Mojstrani se predstavlja z barvnimi fotografijami Mihael Kersnik. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolekcijo barvnih fotografij Klemen Čebulj.
RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja stripovske originale Tanja KloeckL BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Jote Slak - Djo-ka.
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja olja akademska slikarka Stanislava S. Pu-dobska. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje.
KAMNIK - V Hramu Lutar razstavlja slikarska dela "Kamniški motivi" akademski slikar Dušan Lipovec
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: KISELŠTAJN ŽIVI KULTURI - V četrtek, 2. septembra, ob 19. uri bo na dvorišču gradu Kiselštajn še zadnja lutkovna predstava v sklopa prireditev Kiselštajn živi kulturi. Sponzorji: bife Ajda, Kranj; Sava Kranj, ZKO Kranj, HTP Hotel Crei-na, Kranj.
Akad. slikarka Renata Bovhan in njene
PREČUDOVITE GLASBENE-SLIKANICE
Risba, barve, pesmice in note naj spremljajo otroka že od zibeli naprej, pravi akademska slikarka in kiparka Renata Bovhan iz
Vižmarjev pri Ljubljani, saj se z njimi oblikuje otrokova duševnost, se razvija domišljija, z izbranimi besedili otroških pesmi slovenskih pesnikov pa tudi ljudskih, otrok pridobiva pri izražanju, lepi besedi. Vse pesmice pa naj spremljajo note, da jih otrok spozna in prepozna že v predšolski dobi. Povsod naj bi se
pojavljale note: na maminih zavesah, otroški posteljnini, keramičnih lončkih za mleko, na dežnikih, kjerkoli že hočete.
Prav zaradi tega je v zadnjih dveh letih akademska slikarka in kiparka Renata Bovhan izdala celo vrsto zanimivo oblikovanih pesmaric za otroke. Nekaj jih je slikarsko opremila sama, k oblikovanju drugih pa je povabila prijatelje slikarje, ki so se radi odzvali in obogatili njene slikanice z izvirnimi risbami. Tako so nastale potepuške pesmi, pesmi o živalih, jesenske pesmi, pesmi o dežju, zimske pesmi, pesmi o mamicah. Slednje so ilustrirali otroci sami. Knjižice je izdala v samozaložbi, tiskal pa jih je Gorenjski tisk v Kranju. Veliko jih je že pošlo, trenutno pa ima na voljo še Prečudovite potepuške pesmi, Prečudovite pesmi o živalih in Prečudovite jesenske pesmi. Za primer naj povem, daje potepuške pesmi opremilo kar 17 slovenskih slikarjev in še celo ena kitajska slikarka povrhu. Vse so opremljene tudi z notami, da bo otrok lahko pesmico tudi zapel. Kjer je še ostalo kaj nepobarvanega, naj pobarvajo otroci sami, pravi Renata, in starši naj se ne jeze. Tudi to je ustvarjalnost. Knjižice lahko naročite na njenem naslovu, Tacenska 33, Ljubljana.
^tČVPOVltf
Naslovnico za Prečudovite potepuške pesmi sta ilustrirala Kanj-čana Marika in Marko Pogačnik.
Renata Bovhan je nemiren duh, vedno sredi ustvarjanja, tudi to poletje ni držala križem rok. Vse te najlepše pesmice iz otroških slikanic bodo posnete na kasetah, ki bodo v kratkem izšle. Celo vrsto slovenskih glasbenikov je pridobila k sodelovanju, sama pa ravnokar pripravlja posebne ovitke, da se bodo otroške kasete že od daleč ločile od drugih. O njih pa kdaj drugič.
Poskus poletne šole za staro glasbo
GLASBA KLJUNASTIH FLAVT
Pretekli teden sta bila v Kranju kar dva umetniška dogodka s področja stare glasbe: v sredo je bil v župnijski cerkvi koncert tria Gallus Consort, v soboto pa zaključni koncert učencev kljunaste flavte Glasbene šole Kranj. Vmes je za osem učenk kljunaste flavte potekala
dvodnevna poletna šola za staro glasbo.
Delo je potekalo v treh skupinah, ki so jih vodili člani ansambla Gallus Consort: Dina Slama, Ivan Pahor in Miloš Pahor. Skupino treh gimnazijk, Mance Cirk, Špele Knoll in Maje Osojnik, ki se jim je pridružila še njihova profesorica in organizatorica poletnih glasbenih delavnic Mojca Zaplotnik, je vodil Miloš Pahor. "Za poletno šolo v takšni obliki smo se odločili, ker je izobrazba za kljunasto flavto pri nas še vedno problematična. Vse, kar lahko na tem področju pri nas formalno doseže posameznik, je šest razredov osnovne glasbene šole. Potem je konec. Učenja kljunaste flavte ni niti na srednji stopnji, še manj na akademiji. Zato še toliko bolj pogrešamo Akademije za staro glasbo, ki jih je pred leti v Radovljici organiziral Klemen Ramovš," pravi Mojca Zaplotnik, ki se je z družino Pahor seznanila ravno na omenjenih akademijah. In ko so Gallus Consort aprila koncertirali pri nas, so prijazno ponudili, da pridejo v Kranj in dva dni intenzivno delajo z nadarjenimi kranjskimi učenkami. Poleg Mance, Špele in Maje so to še Alenka Balta, Nina Bele in Ana Juvan, prav tako dijakinje kranjske Gimnazije ter osnov-nošolki Mojca Jarc in Živa Sever - Kus. Vse so že julija obiskovale poletno šolo v Škofji Loki. "Učenci so fantastični," pravi Mojca Zaplotnik, "in neizmerno sem vesela, ker prav moji učenci prostovoljno kasneje končujejo in prej začenjajo pouk."
Gallus Consort med koncertom v kranjski farni cerkvi, kjer so izvajali dela Maraisa, Bacha, Schultzeja, Telemanna, HMndla, Pur-cella in Quantza. Po koncertu so v petek in soboto poučevali mlade kranjske glasbenike ter tako postavili temelje Poletni šoli za staro glasbo.
Intenzivna šola stare glasbe je pomenila najmanj šest ur trdega dela dnevno. "Dekleta so polna navdušenja," je povedal Miloš Pahor, "težko je dobiti ljudi, ki tako radi delajo in to bi bilo potrebno do popolnosti izrabiti. V Italiji poznamo poletne tečaje za staro glasbo že dvajset let, tudi na glasbenem konservatoriju so stari inštrumenti, kot so čembalo, viola da gamba in kljunasta flavta, v popolnoma enakopravnem položaju. Zanimanje za staro glasbo je vedno večje, kot tudi potreba po izvajanju te glasbe s čisto določenimi inštrumenti. Mislim, da bi bilo prav, če bi se Slovenija tudi na tem področju vključila v Evropo, da bi stara
RADOVNA - VINTGAR - GORJE
Vintgar, 26. avgusta - Prav na dan, ko je bila pred sto leti odkrita soteska Vintgar, je založba GGA Antonič iz Gorij predstavila publikacijo o soteski Vintgar ter dolini reke Radovne.
glasba, ki je del splošne kulture in jo jaz vidim tudi kot način vračanja k naravi, zaživela tudi tu." Letos torej delajo nekako poskusno, želijo pa, da bi se vse skupaj že prihodnje leto razvilo v pravo poletno šolo za staro glasbo, kajti to je za te učence edina možnost za razvoj in napredek. Kot pravi Miloš Pahor, kljunaste flavte še ne poznamo dovolj. "Kljunasta flavta je po eni strani najlažji, po drugi pa najtežji inštrument, primerjamo jo lahko z glasom: veliko je tistih, ki znajo peti, malo pa je vrhunskih pevcev. Zato velikokrat prevladuje mnenje, da je kljunasta flavta nekvaliteten inštrument. Res je, da se je z njo moč ukvarjati ljubiteljsko, hkrati pa ob kvalitetnem pristopu omogoča vrhunsko glasbo."
Tekst za publikacijo je delo Marjana Zupana in Boža Benedika, fotografije, ki imajo temeljno vlogo, pa so prispevali Jože Antonič, Lovro Hribar, F. Bergant in Marjan Zupan. Podoba publikacije je dopolnjena s številnimi starimi razglednicami, ki kažejo Vintgar z okolico, kakršen je bil nekoč. Kot je ob izdaji povedal Jože Antonič, bo publikacija dobrodošlo dopolnilo blejski turi-stični ponudbi. Z njo bodo pokazali, kakšne so bile Gorje nekoč 1 in kako so se spreminjale, kako je narava ostajala neokrnjena in kako lep je košček zemlje, na katerem živimo. "To naj bo tudi sporočilo, da moramo naravo, vsaj takšno, kakršna je danes, tudi očuvati," poudarja Jože Antonič. Marjan Zupan pa o Radovni takole piše: "Slovenijo krasijo čudovite alpske doline, za katere bi mirno lahko rekli, da je bil božji navdih pri ustvarjanju teh krajev res veličasten, še od lepot razvajeno okodomačinov jih vedno znova odkrije in občuduje. Alpske doline niso samo smreke, skale, reke, ki se valijo po njih, živali in cvetje, ki krasi njihovo podobo, temveč je tudi človek, kateremu dolina pomeni dom in življenje. Ena najlepših alpskih dolin na Slovenskem je nedvomno Radovna, dolina, ki se vije od Krme pa do Krnice pri Gorjah. Po njej že od nekdaj teče čista in bistra reka Radovna, za katero se zdi, da bi jo iz svojih nederij izlivalo mogočno triglavsko pogorje - ljudem v veselje in korist. • M.A.
Komorni zbor De Profundis
BOGAT PROGRAM MLADIH PEVCEV
Leta 1990 ustanovljeni komorni pevski zbor se lahko pohvali z mnogimi uspešnimi nastopi. Načrtujejo kvaliteten razvoj zborovskega petja.
Začeli so kot mladinski cerkveni zbor Primskovo, kmalu so k njim prihajali tudi mladi od drugod. Medtem ko so na začetku nastopali le pri mašah in drugih cerkvenih prireditvah, pa so čez čas prestopili te okvirje. Zdaj že dve leti uspešno sodelujejo na kranjskih revijah pevskih zborov, dvakrat so že peli na republiški reviji cerkvenih zborov in, poleg drugih manjših, lani novembra priredili tudi prvi letni koncert.
Zbor šteje 22 pevcev večinoma so to študentje. Njihov program je zelo pester. Poleg domačih cerkvenih del namreč njihov repertoar obsega skladbe vseh stilnih obdobij, duhovne in posvetne vsebine, tudi črnske duhovne, ljudske pesmi in musicle.
Z novo sezono se bodo lotili še zahtevnejšega, umetniško bogatejšega programa. Že septembra bodo, tako kot doslej, ob sredah in petkih zvečer začeli z vajami, saj že v tem mesecu načrtujejo kar nekaj nastopov. In ker so vedno veseli novih moči, se lahko tisti, ki jih zborovsko petje privlači, septembra zboru priključijo. Kot je povedala zborovodkinja Branka Potočnik, jo lahko za natančnejše informacije pokličejo po telefonu 242-701. • M.A.
Kranjske flavtistke so eden redkih glasbenih ansamblov s podporo sponzorja, Glasbena šola Kranj je letos kupila novo garnituro kvalitetnih kljunastih flavt, tako da sedaj z njimi v kvartetu igra tudi njihova pedagoginja Mojca Zaplotnik. "Dobro bi bilo, ko bi našle svoje mesto v koncertiranju v Sloveniji in imele spodbudo za nastopanje," pravi Mojca Zaplotnik. Dve leti že organizirajo skupinski pouk komorne glasbe in prepričane so, da so vsaj zaenkrat poletne šole tisti način glasbenega izobraževanja, ki jim daje največ. "Nekaj smo imeli že pripravljenega, sicer pa smo se v tem kratkem času naučili veliko novega. Pristop k delu je bil zelo profesionalen in sobotnega koncerta se zares veselimo. Rada se posvečam glasbi. Žal so za to pri nas slabe možnosti. Flavta je inštrument, ki mi je zelo blizu. Že zato, ker je lesen, naraven inštrument, ker imam rada staro glasbo in sem ji s flavto mogoče najbližje."
Navdušenim mladim flavtistkam je ta poskus poletne šole omogočila njihova profesorica Mojca Zaplotnik, ki pravi, da ob tako dobrih učencih ne more delati uradniško. "Hvaležna sem članom ansambla Gallus Consort*ki so nas v Kranj prišli poučevati brezplačno, prav tako hotelu Kokra na Brdu, ki jim je omogočil bivanje pri nas, Glasbeni šoli Kranj za prostore, plakate in podporo ter nenazadnje župniku Stanetu Zidarju, ki je omogočil oba nastopa v kranjski župnijski cerkvi." • M. Ahačič, foto: Lea Jeras
V Galeriji Ivana Groharja
OLJA STANISLAVE S. PUDOBSKE
Šk. Loka, 26. avgusta - V četrtek je bila v Škofji Loko otvoritev platen akademske slikarje Stanislave S. Pudobske, ki je leta 1976
končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gabrijelu Stupici ter živi in dela v rojstnem Pudobu in Starem trgu pri Ložu.
Slikarka na razstavi v Galeriji Ivana Groharja predstavlja dela različnih obdobij svojega umetniškega ustvarjanja. Od tistih, ki so nastala med ali po njenem bivanju v Indiji, do drugih,ki kažejo Sarajevo, kakršnega ni več. "Študijsko je potovala v Anglijo, Španijo, Italijo, Francijo, večkrat v Indijo, Nepal in v Nemčijo. To je nešteto svetov Stanislave Pudobske, ki jih razkrivajo njena platna," predstavlja umetnico Polona Hafner in dodaja, da so platna Stanislave Pudobske sinonim za improvizacijo. "Njena umetnost se ne zaustavlja pri vročem hrepenenju, temveč se zateka pred oltar, k mitologiji, da bi se v podobah ohladila želja^ Izraz impresije se je spreobrnil v ekspresijo slikaričinih notranjih doživljanj. Ukvarja se s primarnostjo začetka. Izsušena snov spomina se odeva v lepoto objekta, ki je ponavadi ženska in pokrajina. • M.A.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
^ kroparskem Plamenu
Plamen, ki plameni bolj klavrno
Proizvodne zmogljivosti izrabljajo le 30-odstotno, dvainpetdcset delavcev je na čakanju, place dobivajo v gotovini, listinah in bonih.
Jtjtopa, 27. avgusta - Čeprav je kroparski Plamen kot del ~***vnega koncema Slovenske železarne v velikih težavah, je /d* direktorica Dora Lušina prepričana, da bo preživel hude JJJ« in dočakal častitljivo stoletnico obstoja, ki naj bi jo Pjfcznoval čez dve leti. Sanacija Slovenskih železarn, za katero ?* j* odločil parlament, je zajela predvsem železarski del koncerna, medtem koje predelovalni del doslej od države dobil jj°'j malo. Plamen je za zdaj sanacijo finančno občutil le v tem, jj* mu je država pokrila predlansko izgubo v vrednosti 14,5 ""bjone tolarjev.
Kot poudarja v.d. direktorice {*°ra Lušina, so se težave v Hamenu začele 1989. leta, ko a F^faie izgubilo vzhodni J^ski m ruski) trg, in se Se P°8lobile ob slovenski osamosvojitvi, ko se je tako kot številna druga podjetja ?°ral posloviti iz nekdaj zelo pmembnega jugoslovanskega JJa." V Plamenu poskušajo iu j izgubo vzhodnega m jugoslovanskega trga nado-s prodorom na konver-jlbuno, zahodno tržišče, kar pa J niti malo enostavno, saj so Predragi in nekonkurenčni rf° na vzhodnem kot zahod-JPI trgu. Iz tega izhaja tudi
Jinova najpomembnejša na-
°8a: stroškovno prilagajanje T^tovnim cenam. Kaj to po-?eni, v Plamenu dobro vedo gj Že občutijo): zmanjšanje f^oškov, opuščanje ne rent a-
l'ne proizvodnje, izbiranje najugodnejših dobaviteljev
Ufovin in materialov, omeje-
*°je nakupov, odpuščanje °dvečnih delavcev...
.Dvainpetdeset delavcev ' ^ čakanja
delovni kolektiv do konca leta zmanjšali še za 101 delavca oz. na vsega 245 delavcev. Zdaj ie že jasno, da načrta ne bodo dosegli, saj je doslej odločbe o čakanju na delo doma prejelo 52 delavcev. Če bodo rešili vse
[irimere, bo kolektiv ob koncu eta štel 294 delavcev. V djetju je tudi 35 invalidov, jih ne morejo uvrstiti med tehnološke presežke niti razporediti na težja delovna mesta. Razmišljajo, da bi jih organizirali v invalidsko delavnico.
Plača: poleg gotovine ie listina in boni
Kar zadeva plače, jih podjetje ne izplačuje po kolektivni pogodbi, ampak dobijo delavci le 70 odstotkov tega, kar
Eredvideva pogodba. Za razli-o do polne plače prejmejo listine, s katerimi naj bi uveljavljali lastninski delež pri morebitnem lastninjenju. Ob tem, ko se podjetje otepa z velikimi likvidnostnimi problemi in občasnimi blokadami žiro računa, vodstvu še nekako uspeva, da dobivajo
Neproizvodnega premoženja niso prodali
Ko podjetja zaidejo v težave, ponavadi najprej prodajo premoženje, ki ni nujno potrebno za proizvodnjo. V Plamenu doslej ie niso ničesar prodali, čeprav so apetiti za nakup počitniškega doma in hišic v bližini Fiese precejšnji.
Po stavki trije direktorji
Po lanski stavki so se v Plamenu zvrstili trije direktorji. Aprila letos je "ve-dejevstvo" prevzela Dora Lušina, ki je v Plamenu že od 1987. leta dalje.
delavci plače redno, vsak mesec. Izplačila niso vedno 18. v mesecu,zanesljivo pa so do konca meseca. Delavci dobijo štiri petine plače v gotovini, eno petino pa v bonih, ki jih lahko zapravijo v trgovinah kranjskih Živil ali blejske Specerije. V letošnjem prvem polletju je bila povprečna (neto) plača 30.147 tolarjev, julija pa 31.793 tolarjev. Petindvajset do trideset delavcev prejema plače, ki so na ravni zajamčenega osebnega dohodka ali le malo višji.
Doma je iztržek trikrat večji kot na tujem
Plamen je predlani "pridelal" 14,5 milijona tolarjev izgube (pokril jo je koncern), lam 210 milijonov (finančno računovodsko so jo pokrili z lastnimi rezervami), v letošnjem prvem polletju pa 52,7 milijona tolarjev, kar je približno toliko, kot so jo načrtovali. V letošnjih
?rvih Šestih mesecih so pre idali .145 ton izdelkov, od tega 635
^Plamenu so v dveh letih in N, od začetka predlanskega :et* do konca letošnjega juniji število zaposlenih na nebo-način zmanjšali s 445 na 7 delavcev. Ko so letos **celi ugotavljati tehnološke resežke, se je pokazalo, da ** ■* vedno precej delavcev rove* in M načrtovali, da bi
Veliko vreden stroj stoji
V času, ko je bil Plamen še cvetoče podjetje, so na leto naredili šest do sedem tisoč um Izdelkov, letos jih bodo le nekaj več kot dva tisoč ton. Proizvodnje zmogljivosti izrabljajo le 30-odstotno. Posebno breme je poldrugi milijon marke vreden stroj za izdelovanje vijakov, ki so ga pred dvema letoma kupiti na lizing, a ga doslej še niso zagnali in ga tudi ne bodo, saj zanj nimajo ne dela in potrebnega denarja.
ton v Sloveniji, 435 ton na konvertibilnih trgih in 75 ton na Hrvaškem. Zanimivo je, da so na Zahod prod ali 38 odstotkov celotne količine izdelkov, medtem ko so s tem ustvarili vsega 16 odstotkov prihodka. Primerjava dovolj jasno kaže to, kar je v pogovoru sicer potrdila tudi v.d. direktorice: Plamen na tuje prodaja izdelke po povprečni ceni 1,6 marke za kilogram, doma pa dosega povprečno ceno pet mark.
Plamen bo dočakal stoletnico
V vseh predelovalnih podjetjih v koncernu Slovenske železarne bodo do konca oktobra pripravili analizo, ki naj bi odgovorila na vprašanja, kaj imajo vsa podjetja skupnega in kakšne so težave na prodajno-nabavnem, finančnem in tehnološko-proizvod-nem področju. "V Plamenu smo si zastavili za cilj, da dosežemo 70-odstotni izvoz, letni prihodek na delavca povečamo s sedanjih 22 tisoč mark na 76 tisoč, močno znižamo stroške, pridobimo certifikat kakovosti ISO 9001, sedanje število dva tisoč različnih izdelkov zožimo na izdelke višjega kakovostnega in cenovnega razreda..." pravi v.d. direktorice Dora Lušina in poudarja, da Plamen ima . možnosti za preživetje, za to, Jj da čez dve leti dočaka stoletnico in da "plameni" še naprej. C. Zaplotnik
elavci preddvorskega obrata o denacionalizaciji
'Denacionalizacija bo na hrbtih delavcev"
plačala Jelovici. "Ne želimo, da bi dobili denar na roke," pravijo in poudarjajo, da bi bil to lahko njihov delež v novem podjetju.
£ofjeloška Jelovica namerava za denacionalizacijske zahtevke Dolenčeve dedinje "žrtvovati" preddvorski obrat, ki naj bi u Potem samostojno podjetje DOL-G-LES v solasti Božene Eržen - Deu in Franca Gabrovška.
^j*tavor, 27. avgusta - Ko smo pred kratkim objavili pogovor s ttoh?0ni Žibertom, direktorjem škofjeloške Jelovice, o dena-I T^ttacijskih zahtevkih do podjetja, predvsem pa o tem, kaj bo i^ratom v Preddvoru, so se oglasili predstavniki delavcev iz H^dvorskega obrata in želeli, da poslušamo še njihova mnenja vjj/^»Šca, kise o nekaterih vprašanjih razlikujejo od direktorje-smo jih poslušali! "Med delavci je prikrit strah, da v novem t^Jetju ne bodo imeli takšne socialne varnosti, kakršno so si plovili v Jelovici. Nekatere skrbi, da bodo ostali celo brez dela, lej \seni starejši pa težko razumejo, da ne bodo več del *«thrCe'" sta povedala Rajko Klevišar in Janez Tičar In ^"ia, da zastopata mnenje velike večine delavcev.
'n?elavce. ^ucu> da je Jelovica po TOacF*0* pripravljena za vse s»^|onalizacijske zahtevke
gjtfvito pohištvo za lkeo
J/ h razvidno Iz zapisnika s sestanka vodstva Jelovice, j^°slenlh v preddvorskem obratu in bodočih lastnikov, naj a, v prihodnje v Preddvoru prevladovala proizvodnja p^ivnega pohištva oz. posameznih delov za švedski vHS'ojh 1KEA. Polkna, podboje, rolo omarice In drugo, Q fclaio zdaj, naj bi delali v dogovorjenih količinah, gvlovall naj bi tudi vratne okvirje in polnila ter ohranili
dedinje nekdanjega gozdnega
fiosestnika, lesnega trgovca m astnika predelovalnih obratov
-        kakovostnem razredu ISĆ 9002, kar je'pogoj za "o na zahodni trg; za to pa bodo potrebna tudi
sušilnico in deetmemteo. Vsa proizvodnja naj bi bila v
f^SVJnJa vlaganja v Tehnologijo. Iz zapisnika je tudi ^*dno, da bosta nova lastnika prevzela vse delavce, za pfAreJe Jelovica posredovala seznam, In da bodo plače v 4/  ,   m obdobju ostale enake ali podobne sedanjim v
i*td~°na *a80tovitl zadosti dela še manj ustrezen razvoj, tiru**9* ko sPora^um poleg ohranitve delovnih mesti in dji*e8<* prinaša tudi "oživitev proizvodnjo In stabilizacijo ^tovnihmest«.
Franca Dolenca "žrtvovati" obrat Preddvor, ki je za podjetje življenjskega pomena, po drugi strani pa se prizadeva, da bi v lasti zadržala za podjetje manj
gomembno žago v Cerkljah, ovedali so, da so na preddvorski žagi v letošnjem prvem polletju razrezali 4.787 kubičnih metrov lesa, kar je 55 odstotkov celotne Jelovici ne količine, na cerkljanski pa so ga 746 kubičnih metrov ali le devet odstotkov. Nenavadno se jim zdi tudi to, da je med Jelovičino oceno vrednosti premoženja ob podržavljenju in oceno Dolenčeve dedinje kar 70-odstotna razlika.
"Smo tudi v Preddvoru upravičeni do odškodnine?"
Čeprav je direktor Stojan Ži-bert v pogovoru dejal, da "de-nacionalizacijskih zahtevkov ne bi smeli reševati na hrbtih delavcev", so v preddvorskem obratu prepričani, da se bo zgodilo prav to. Nova predvidena lastnika obrata, Dolenčeva dedinja s 70-odstotnim deležem in Franc Gabrovšek s 30-odstotnim, naj bi Jelovici kot razliko med vrednostjo obrata v Preddvoru in vrednostjo vseh Dolenčevih zahtevkov plačala še približno dva milijona mark. Delavci se bojijo, da bosta nova lastnika poskušala to razliko čimprej zaslužiti v obratu na račun nižjega standarda delavcev; sprašujejo pa se tudi, ah niso upravičeni tudi do dela tega, kar naj bi lastnika
Vprašanja pred slovesom: obveznice, počitniške zmogljivosti-
Delavce tudi zanima, koliko časa bo veljal Jelovičin pogoj, da mora biti sedaj zaposlenim v preddvorskem obratu zagotovljena najmanj taka socialna varnost (vključno s plačo), kot jo imajo v Jelovici. Le v pogajanjih ali tudi potlej?
Domnevajo, da bosta nova lastnika potlej,ko bodo vse formalnosti izpeljane, lahko z delavci ravnala tako, kot vsak lastnik in ne glede na sporazum z Jelovico kot denacionalizacijs-kim zavezancem.
Kaj bo z obveznicami, ki jih je Jelovica svojim delavcem izdala pred dvema oz. tremi leti in so jih dobili tudi zaposleni v preddvorskem obratu? Ob tem, ko je dve obveznici z najvišjimi zneski že izplačala, delavci iz preddvorskega obrata menijo, da so pred "izključitvijo" iz Jelovice upravičeni še do izplačila preostalih dveh. Jelovica ima precejšnje počitniške zmogljivosti, ki so jih ustvarjali tudi delavci iz Preddvora (dve leti so se celo odpovedali regresu), zdaj pa jih skrbi, da bodo za vse to prikrajšani. C Zaplotnik
Stečajni postopek
za Kovinsko podjetje Mojstrana
Jesenice, 30. avgusta - Minuli teden se je stečajni senat odločil za stečajni postopek za KPM Mojstrana in imenoval stečajnega upravitelja.
Že pred časom so se zaradi izrednih težav v KOOP Mojstrana odločili za delitev podjetja na dva dela: KPM in KOP Mojstrana. Delitvena bilanca med podjetjema je burila đulove, saj so bili nekateri prepričani, da ni bilo prav, da eno podjetje dobi le vse premoženje, v drugem pa so zaposleni delavci, ki prejemajo nizke osebne dohodke. Delavci so celo sami zahtevali stečaj, čeprav so svobodni sindikati temu nasprotovali, za stečaj pa so bili člani sindikata Neodvisnost.
Zaradi - blokiranega žiro računa pa je bila zdaj uvedba stečajnega postopka neizbežna in stečajni upravitelj se bo po proučitvi razmer in stanju v moj stranski firmi odločil za ukrepe. Po nekaterih informacijah naj bi med okoli 100 zaposlenimi okoli 70 delavcev zaposlili po pogodbi. Vse "pravice in zahteve delavcev pa so odvisne od stečajne mase, s katero razpolaga KPM. D.S.
Plinifikacija jeseniške občine
Jesenice, 30. avgusta - Po načrtu razvoja plinifikacije jeseniške občine naj bi se letos napeljali plinovod interesentom na Koroški Beli in deloma na Javorniku, saj ima Petrol na Koroški Beli plinovodno postajo. Za ta del je v pripravi lokacijska in gradbena dokumentacija in bi v primeru, če bi pravočasno pridobili gradbeno dovoljenje in manjkajoča sredstva, na tem območju akcijo lahko zaključili že letos.
Druga faza izgradnje plinovodnega omrežja naj bi v Zgornje-savski dolini potekala vzporedno z gradnjo kanalizacijskega kolektori a v naslednjih letih. V letih 1996 in 1997 pa naj bi se na plinovodno omrežje priključili tudi na žirovniškem območju.
V jeseniški občini nai bi Vodovod, ki se zavzema za uvedbo plinifikacije, in Kres, ki skrbi za vročevod, skrbela za izgradnjo plinovodnega in vročevodnega omrežja ter tako zagotovila usklajenost izgradnje in razširitev plinovodnega in vročevodnega omrežja. Pogodbo o tem naj bi podpisale vse krajevne skupnosti.
Merila in kriteriji za priključitev na plinovod v občini naj bi podpisal tudi jeseniški izvršni svet. Po teh merilih vsak odjemalec pred priključitvijo plina plača povračilo, ki je odvisno od instalirane moči in predvidene letne porabe plina. Za povprečno gospodinjstvo približno od 2.500 do 3.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. D.S.
Minister dr. Bohinc v radovljiški občini
Razvoj bodo pospešili novi lastniki
Radovljica, 27. avgusta - "Radovljica je znana po tem, da nuna nobene raziskovalne naloge, ki bi jo sofinanciralo naše ministrstvo, pa tudi po tem, da ima zelo veliko mladih raziskovalcev (53 od dvestotih na Gorenjskem)," je na
Eetkovem pogovoru dejal minister za znanost dr. Rado o hi ne, ki je v okviru vladnih prizadevanj za spodbujevanje gospodarske rasti poskušal zvedeti od predstavnikov občin, podjetij in obrtne zbornice, kako spodbuditi gospodarstvo, da bo več vlagalo v raziskovalno dejavnost, bolje razvijalo lastne razvojne oddelke, več naročalo raziskave pri raziskovalnih ustanovah—
V razpravi je bilo slišati, da bo do "razvojnega puča" prišlo šele potlej, ko se bodo podjetja lastninsko preoblikovala in bodo dobila znane lastnike, ki ne bodo zadovoljni le s "filozofijo preživetja", ampak bodo v želji za večjim dobičkom iskali boljše in donosnejše programe, izdelke in tehnološke rešitve, v radovljiški občini so le še štiri podjetja, ki imajo razvojni oddelek, nekatera pa so ga zato, da bi zmanjšala stroške, preprosto ukinila ah postavila na stranski tir in prepustila životarjenju. Čeprav je takšno varčevanje (na nepravem koncu) za podjetja dolgoročno škodljivo, pa je v razmerah, ko se marsikje ukvarjajo samo z vprašanjem, kako preživeti, težko uspevati z znano resnico, da le znanje določa razvoj. Na občinski razpis za sofinanciranje je letos prijavljenih le enajst raziskovalnih nalog, za katere bo občina namenila skupaj trideset tisoč nemških mark. Med nalogami vsako leto prevladujejo s področja varstva okolja in turizma, zelo malo pa je prijav iz podjetij. Zanimivo je, da letos prvič ne bodo podelili priznanj inovator leta. Ne zato, ker nihče ne bi izpolnjeval pogoja, ampak zaradi tega, ker tudi na ponovljeni razpis ni bilo nobene prijave.
Miro Rozman je dejal, da raziskovalna dejavnost v občini zamira in da najboljši kadri iz raziskovalnih oddelkov odhajajo v druge, bolje plačane dejavnosti. Anton Šlibar se je vprašal, kako vodilnemu menedžmentu vsiliti koncept razvoja. Glavni razlog, da ni inovacij, je v tem, da delavcev nihče ne spodbuja k temu in daje zaradi inovacij ponavadi le velika nevoščljivost. Da je LIP-ov razvojni oddelek v razsulu, je po njegovem razlog tudi v tem, da se podjetje preveč primerja s slabšimi v svojem okolju (z Vezeninami, Verigo, Almiro itd.) in da se tudi v LlP-bolj kot z razvojnimi vprašanji ukvarjajo s problemom, kako preživeti. Jože Jesenko je opozoril, da spoznanja in rešitve iz že zaključenih raziskovalnih nalog zaradi pomanjkanja denarja niso uporabljene v praksi. Primož Finžgar iz Elana je
[>ovedal, da so v podjetju kljub bankrotu in menjavi astnikov ohranili razvojni oddelek. Po njegovem bi bilo koristneje, če bi država denar, ki ga sicer namenja tudi za sofinanciranje "kvazi raziskav", dala za delo razvojnih oddelkov v podjetjih. C Zaplotnik
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Za tretjino dražja cestnina
Stotaka za avtocesto Kranj - Ljubljana
Kranj, 31. avgusta - Z jutrišnjim dnem velja sklep slovenske vlade o dražji cestnini (povračilu za uporabo avtocest). Vlada je določila osnovo 4,0212 tolarja za kilometer avtoceste, kar za 25-kilometrski gorenjski avtocestni odsek od Kranja do Ljubljane pomeni natanko 100,00 SIT cestnine (danes se še lahko peljete za 75,00 tolarjev).
Višino povračil za uporabo slovenskih avtocest že nekaj časa ureja odlok, ki predpisuje postopno uveljavitev cestnine v višini 0,06 USD za kilometer avtoceste. Podobno visoka je cestnina tudi v drugih državah, kjer jo pobirajo, slovenski prehod na 6 centov za kilometer pa je z odlokom določen postopno. Za polovične avtoceste (štajersko "cesto s smrti" -od HoČ do Arje vasi) velja cestnina v višini 60 odstotkov povračila, ki velja za kilometer prave avtoceste. Po posameznih razredih motornih vozil pa je od osnovne cene 0,06 USD/km, ki velja za 1. razred (motorna kolesa in osebni avtomobili brez priklopnika), določeno razmerje: 1,5 za 2. razred; 3,0 za 3. razred in 6,00 za 4. razred (tovornjaki s priklopniki ali brez, ki imajo štiri in več osi).
Odredba, ki z jutrišnjim dnem določa povečanje cestnin za povprečno 34 odstotkov oziroma tarifo 4,0212 SIT/km avtoceste, prinaša še eno novost: tujci lahko cestnino odslej plačujejo v eni od 16 tujih valut, ki jih navaja odredba vlade.
Za sedaj, ob podražitvi vožnje po avtocestah, še ne bo spremembe glede višine predornine za Karavanški predor. Po dogovoru med Avstrijo in Slovenijo je cena v šilingih, sprememba tolarske cena pa se uveljavi, če se razmerje med valutami spremeni za več kot pet odstotkov. Glede na občutnejše drsenje tečaja tolarja v primerjavi s tujimi valutami v zadnjih dneh pa jesenska sprememba zneska predornine ni izključena - trenutno znaša za osebni avtomobil 850,00 tolarjev in velja od 30. aprila. Novi zneski za cestnino od jutri dalje so: odsek avtocest razred/cestnina v SIT
Kranj - Ljubljana Hoče - Arja vas Ljubljana - Razdrto
Jutri se podraži železniški prevoz
377 tolarjev za vlak od Jesenic do Ljubljane
Kranj, 31. avgusta - Slovenske železnice bodo z jutrišnjim dnem uveljavile 10-odstotno podražitev cen v potniškem prometu. Podražitev velja za vse potniške vozovnice, razen delavskih, saj želijo Slovenske železnice obdržati (in povečati) število potnikov na vlakih.
Po trditvah železničarjev so prevozi z vlaki še vedno (tudi z jutrišnjo podražitvijo) cenejši od avtobusnih, ki so se podražili 1. avgusta in po zagotovilih Poslovnega združenja slovenskih avtobusnih prevoznikov jutri ne bodo dražji. Primerjava cen, ki veljajo od jutri naprej:
MEŠETAR
relacija: vlak:
Jesenice - Ljubljana 377,00
Radovljica - Ljubljana 296,00
(Radovljica - 154,00 Kranj - Ljubljana
avtobus:
420,00 325,00 350,00) 195,00
1	2	3	4
100	150	300	600
120	180	350	700
220	330	650	1300
Na te cene je možno uveljaviti popuste - npr. avtobusni prevozniki s "kuponskimi vozovnicami", železničarji pa s povratnimi kartami (povratna vozovnica Jesenice - Ljubljana stane le 603,00 tolarje, od Radovljice do Ljubljane 474,00 in za relacijo Kranj -Ljubljana 246,00 SIT - od jutri; današnje cene so 10 odstotkov nižje). • S. K.
Dohodnina za avgust
Junijska bruto plača 72.758,00 SIT
Kranj, 30. avgusta - Zavod Republike Slovenije za statistiko je izračunal povprečno slovensko junijsko bruto plačo, ki znaša 72.758,00 tolarjev. Po zakonu o dohodnini je na tej podlagi določena lestvica za obračun davka od osebnih prejemkov, ki je naslednja (delodajalci oziroma izplačevalci osebnih prejemkov jo bodo upoštevali pri izplačilih za avgust): če znaša osnova SIT znaša davek
nad do       SIT SIT
58.206,00 12% 58.206,00     116.413,00       6.984,70 + 22%       nad 58.206,00 116.413,00   174.619,00        19.790,00 + 25%    nad 116.413,00 174.619,00 34.341,50 + 30%    nad 174.619,00
Odkupna cena krompirja: od 18 do 22 tolarjev
V odboru za krompir pri Poslovnem združenju prehran|j venije ugotavljajo, da bodo kmetijske zadruge odkupovale »J pir poznih sort po 18 do 22 tolarjev za kilogram. Krompir J ran v vreče po trideset kilogramov, bo, dostavljen do trgo\ veletrgovin, stal 22 do 25 tolarjev za kilogram, pakiran v vre* deset kilogramov pa bo še nekoliko dražji. Čeprav je letos P lek krompirja na prodnatih tleh Dravskega polja in Pomw radi suše za sedemdeset odstotkov manjši, kot bi bil sicer, I renjskem pa za 35 odstotkov, ga kljub temu vsaj do konca darskega leta za prehrano prebivalstva ne bo primanjkoval* nimivo je, da je v kleteh pri kmetih in v večjih kromp1(! skladiščih še vedno v zalogi nekaj krompirja zgodnjih sort prav ga je vlada s 25. majem prepovedala uvažati, je v Slo^ tudi po tem datumu "prihajal" s Hrvaške, predvsem iz IJ" Dalmacije.
Koliko za travnik?
Cena takšna ali drugačna: vedno je prava tista, po ka" blago mogoče kupiti ali prodati! Tako velja tudi za krt? zemljišča in če smo natančnejši - tudi za travnike v kranjP škofjeloški občini. Cene, ki jih navajamo, so zato le okvir" hodiščne, sicer pa odvisne od ponudbe in povpraševanja, ™ vosti, lege, dostopnosti zemljišča itd. Izhodiščna cena za I prve kategorije je 242 tolarjev za kvadratni meter, druge katfl je 210 tolarjev, tretje 177, četrte 145. Travnik petega razreda.' 113 tolarjev za kvadratni meter, šestega razreda po 97, se$ po 81 in osmega po 64,50 tolarja za kvadratni meter.
Iz ponudbe kmetijskih zemljišč in gozdov
* V katastrski občini Savica prodajajo travnik petega razr^ 140 tolarjev za kvadratni meter.
* Lastnik iz Radovljice prodaja v katastrski občini Češnji? Kropi gozd drugega razreda. Za slabši del zahteva 70 tolafr kvadratni meter, za boljšega 100 tolarjev.
* V katastrski občini Spodnje Gorje je naprodaj pašnik P° tolarjev za kvadratni meter. Del ga je v drugem območju I skih zemljišč, del pa v prvem.
* Lastnik travnika tretjega razreda v katastrski občini ll) Gorje je v uradni ponudbi občini postavil ceno 210 tolar){ kvadratni meter.
_J
Izvršni svet občine Tržič na podlagi 97. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 18/91) in na podlagi 14. in 15. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil (Ur. I. RS, št. 31/93) po sklepu 68. redne seje z dne 24. avgusta 1993 objavlja
RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE TRŽIČ V LETU 1993
SPLOŠNA DOLOČILA
Na razpisu posojil lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v občini Tržič in občinah, ki mejijo na občino Tržič, pa svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Tržič in so zajeti v kategorijo:
1. ki si z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja rešujejo stanovanjsko vprašanje in niso upravičenci do nakupa po določilih stanovanjskega zakona
2. ki ji je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer postalo dosedanje stanovanje neprimerno
3. ki si svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v prenovo, sanacijo ali obsežnejša vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda
4. ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili z najemom posojil pred uveljavitvijo tega pravilnika, pa jih zaradi neugodnih kreditnih pogojev ne zmorejo v celoti odplačati, izpolnjujejo
pa pogoje iz 1. in 2. točke tega člena in da izpolnjujejo še sledeče pogoje:
- da so lastniki nepremičnine, če gre za prenovo ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše
- da imajo sklenjeno kupoprodajno predpogodbo, izvzemši tiste sklenjene pod pogoji Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS, št. 18/91) za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše
- da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše ali odločbo o dovolitvi priglašenih del, ki je bila izdana vključno do 30. 5. 1993, če gre
za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. Za prenovo se štejejo preureditve oz. prezidave znotraj obstoječega tlorisa, ki omogočajo funkcionalnejšo izrabo prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti stanovanja za sanacijo se šteje modernizacija instalacij in sanitarne opreme.
Za obsežnejša vzdrževanja se šteje odstranitev arhitektonskih ovir in odprava pomanjkljivosti zaradi zastarelosti ali dotrajanosti posameznih elementov.
5. Ocena razpoložljivih sredstev je 11.000.000,00 SIT, od tega se nameni za:
- nakup stanovanj ali stanovanjskih hiš 3 000.000 SIT
- gradnjo stanovanj ali stanovanjskih hiš 5.000.000 SIT
- za prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela 3.000.000 SIT
V primeru nepodeljenih sredstev, ki so namenjena nakupu stanovanj oz. stanovanjskih hiš, se ta sredstva prenesejo v fond sredstev, namenjenih gradnji, oz. prenovi, sanaciji in obsežnejšim vzdrževalnim delom, in sicer v razmerju 5:3. RAZPISNI POGOJI
Vsi upravičenci za dodelitev posojil morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da so upravičenci in ožji družinski člani državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v občini Tržič ali v eni od občin, ki meji na občino Tržič.
2. da si svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Tržič.
3. da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali izdano veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo na komunalno opremljenem zemljišču ali veljavno odločbo
o priglasitvi del, ki je bila izdana vključno do 30. 5. 1993.
4. da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni.
5. da si sami in ožji družinski člani z nakupom stanovanja po stanovanjskem zakonu niso
ali ne morejo reševati stanovanjskega problema oz. niso najemniki primernega stanovanja. Izvzeti so tisti prosilci, ki bodo v roku 3 let po dodelitvi posojila izpraznili najemno stanovanje v lasti občine Tržič in praznega izročili lastniku.
VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
1. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 30 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi eventualno dosedanje posojilo stanovanjskih sredstev občine Tržič.
Najnižji znesek, ki se ga upravičencu na tem razpisu še dodeli:
- za nakup stanovanja oz. stanovanjske hiše je 400.000 SIT
- za gradnjo stanovanja oz. stanovanjske hiše je 200.000 SIT
- za prenovo sanacijo, in obsežnejša vzdrževalna dela je 100.000 SIT.
1.1. Za primemo stanovanje se ob upošteva nju-5. in 6. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS, 18/91) šteje tudi stanovanje, ki glede na število družinskih članov obsega sledečo površino: 1 44 m2    4 69 m2    7 111 m2
2 52 m2
3 63 m2
5 85 m2
6 98 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna 8 m2.
Ne glede na stanovanjsko površino in število bivalnih prostorov pa se šteje za nestandardno oz. neprimerno tudi tisto stanovanje, ki je objektivno tako dotrajano, da ni več primemo za bivanje. Komisija za dodeljevanje posojil bo upoštevala naslednje vrednosti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve
- za nakupe in gradnjo 1000 DEM/m2
- za prenovo 700 DEM/m2
- za sanacijo in obsežnejše vzdrževanje 200 DEM/m2
2. Obrestna mera za odobrena posojila po tem razpisu je R + 3 % Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah.
Odplačilna doba je največ 10 let in je odvisna od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti pro* Odobreno posojilo se obvezno zavaruje.
KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL
Višina odobrenega posojila posameznemu prosilcu je ob upoštevanju višine razpisanih sredstev odvisna od:
- stopnje in načina reševanja stanovanjskega problema
- primernosti stanovanjske površine
- premoženjskega stanja prosilca in njegove družine
- kreditne sposobnosti prosilca oziroma soplačnika
- višje faze gradnje in s tem hitrejše rešitve stanovanjskega vprašanja
- veljavnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del
- v primeru, ko kupujejo drugo primerno stanovanje, se zaprosi le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem
- pri prenovah se mora pridobiti funkcionalnejša izraba prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti bivanja
• višine sredstev, ki jih je doslej pridobil od občine
Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo:
- mlade družine
- družine z večjim številom otrok
- družine z manjšim številom zaposlenih
- mladi
- invalidi in družine z invalidnim članom
- prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki
- razširjene družine
Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 3$ let in še noben otrok ni šoloobvezen.
Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci.
Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec.
Za mlade prosilce se šteje samske osebe, mlajše od 30 let.
Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljena s sklepom ali odločbo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost s* šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe.
Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeli11" 6. člen stanovanjskega zakona. NATEČAJNI POSTOPEK
Udeleženci razpisa morajo oddati svoje vloge najkasneje 15 deni po objavi razpisa. Vloge oddajo na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobijo na oddelku za prostor in okolje občine Tržič.
Vloge morajo prosilci oddati osebno pri upravnem organu, pristojnem za stanovanjsko gospodarstvo v Oddelku za prostor in okolje Občine Tržič.
Prosilci, ki oddajo nepopolno vlogo, morajo le-to dopolniti v roku 8 dni.
V primeru ugotovljenih namernih lažnih podatkov v vlogi za dodeljitev posojil, se vloga
šteje za nično.
Sklepe o odobritvi posojil bo sprejela komisija za dodeljevanje posojil v 40 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila.
Vsak prosilec bo pismeno obveščen o rešitvi svoje vloge v 60 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojil.
Številka: 362-02/93-3 Predsednik IS SO Tržič
Datum: 24. 8. 1993 Frančišek Meglic, dipl. «"
VJR€M€ j£L
Ker je nad Evropo območje visokega zračnega primka, bliža pa se oslabljena hladna fronta, bo v prihodnjih dneh suho in hladno.
LUMIN6 SPR€M€MB€
-Jutri, v sredo, 1. septembra, bo ob 4.33 nastopila Polna luna, kar po Herschlovem vremenskem ključu Pomeni, da naj bi deževalo.
Adi Smolar - kantavtor
No ja, pa kaj...
...Je naslov druge kasete kantavtorja Adija Smolarja, Korošca, po rodu iz Mute ob Dravi, sicer živečega v Ljubljani in zadnje čase zelo priljubljenega na Gorenjskem. Sicer pa, kdo ne ve, da "... hujše muke ni, kot če te orn'k scat tišči..."
Kar veliko Vas je pravilno ugotovilo, da smo prejšnji torek objavili staro razglednico soteske Vintgar, ki letos praznuje 10O-letnico odkritja. Ker je menda do pravega odkritja prišlo konec avgusta pred 100 leti, smo razglednico uvrstili v rubriko prav za prejšnji teden. Razglednica pa je morda zanimiva tudi za kakega etnologa, saj lepo prikazuje, kakšna je bila pred približno 100 leti izletniška noša. Velik damski klobuk že, saj bi tudi danes prišel prav pred močnim soncem, toda, da bi izletnice danes hodile na izlete v gorske predele v dolgih krilih, to pa se danes ne dogaja več. Morda Pa so nekoč le bolj spoštovali kulturo oblačenja in so se lepo oblekli tudi za izlete v gore.
Žreb pa je danes med tiste, ki so pravilno odgovorili na naše vprašanje, razdelil pet nagrad v vrednosti po 1.000 SIT takole: 1. Lenka Gašpirc, Tu-paliče 29, Preddvor; 2. Janez Čuden, Prečna 3, Boh. Bistrica; 3. Andreja Uršič, Log 39, Škofja Loka; 4. Vida Bobnar, Vasca 12, Cerklje; 5. Alenka Markelj, Cešnjica 39, Železniki. Čestitamo! lOKrat pa objavljamo staro razglednico iz leta 1917, ki prikazuje mestno jedro nekega gorenjskega mesta. Ugotovite, za katero mesto gre in zraven se napišite, zakaj mislite, da smo jo v rubriko uvrstili ravno sedaj. Odgovore nam, kot navadno, pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 3. septembra. Nasvidenje in veliko sreče pri žrebanju prihodnjič!
(loto bobnar)
Adiju lahko pišete na naslov: Založba Obzorja Maribor, Helidon, Celovška 142, 61000 Ljubljana, telefon za nujne primere pa je (0602) 61-315
Po letu in pol je tu tvoja druga kaseta, na kateri je 13 pesmic. Zakaj ravno 13?
"V petek, 13. avgusta, je bila sicer promocija kasete v Kranju, ampak čisto slučajno. Sploh nisem vraževeren. Naredili smo pač tak izbor pesmi, daje na vsaki strani kasete dvajset minut glasbe in tako se je potem izšlo na 13."
Kaseta je posneta v živo. Kje?
"Na kaseti so izbrani posnetki z mojih koncertov, in sicer z dveh, ki sta bila letos maja v galeriji Škofjeloškega gradu in junija Pod Marelo v Kranju. Snemanje je financirala založba Helidon, s katero sem tudi podpisal pogodbo za dve leti. To pomeni še vsaj dve kaseti, mogoče tudi CD, ampak to naj še počaka, da se ne bi prehiteval." Pravzaprav so omenjene pesmi že precej stare.
"S prejšnje kasete so tri pesmice, ki v živo zvenijo drugače, saj tu je publika, studio je bolj sterilen, v živo pa je tapravi "gušt". Sicer jih večina po nastanku datira 10 let nazaj, "Gremo na Povše-tovo" celo 12 let." Še iz študentskih časov?
"Ja. In medtem sta se zamenjali dve generaciji in prav dopa-de se mi, da so pesmice še danes aktualne."
Za koga pravzaprav igraš, za najstnike, študente, štiridesetletni-ke...?
"Poslušajo me eni in drugi. Mladi imajo radi tiste "žurerske", starejši (bivši žurerji), v vsaki mojih pesmih najdejo nek pod-ton, pomen, otroci pa imajo radi refren, melodiko. Igral sem na osnovnih šolah, a tudi upokojencem. Pravzaprav jim igram iste pesmi, seveda pa prilagodim vrstni red le-teh."
V nekaterih besedilih je precej pijanskih kot naprimer svinja pijana, pirovska flaška, slivovka, pa koz lan je...?
"Dost' je pijanskih, ampak to še ne pomeni, da propagiram pijačo. Jaz se pravzaprav pohecam iz tega, sicer pa je precej ljudi, ki popivajo, pa tudi Slovenci imamo radi povsod pijačo zraven. Moje pesmi so pač zgodbe, vzete iz trenutkov v življenju, mislim da vsakega povprečnega človeka."
Pišeš besedila tudi za druge glasbenike?
"Na zadnji kaseti Romane Krajnčan so štiri moje zadeve, tudi pesmica "V pradavnini", posnel sem avizo za oddajo "Zmi-gaj se", ki jo vrtijo na TV Slovenija, pišem besedila in glasbo za obetaven gorenjski ročk band, pa za nek duo. To mi ustreza, saj imam samo zase preveč pesmic." Si kdaj preštel vse?
"Čez dvesto jih je. Skoraj na vsako temo."
Let je nekaj čez 30. Ne bova rekla koliko...
"U redu." Kaj počneš, ko se ne ukvarjaš z glasbo?
"Priznam, vrgel sem se na glasbo. Veliko je koncertov, žuri so, to sem seveda dolžan starim pr'jatlom. Risanke gledam, pa filme. Pred kratkim sem kupil komplet videokaset od "Black Adderja". Izredno veliko berem."
Poletje gre h koncu, je bilo kaj dopusta?
"Nekaj sem bil doma na Koroškem, nekaj pri punci. Šla nisva nikamor, ker bi ona rada kupila avto. Morja ni bilo nič, kar pa ne pomeni, da ni bilo lepo. Rekel si, da moraš ob 14. uri nekam iti?
"Ja. Grem uredit nohte na desni roki. To mi že dve leti dela gospa Milka. Pridem med ženske, čakam in berem Lady. Sicer pa k njej hodita še dva kitarista, zelo praktično je namreč igrati z nohti."
Naslov kasete "No ja, pa kaj..."
To je moj moto. Če se ti kaj zgodi v življenju, to sprejmeš in živiš dalje." • Igor K.
Pomnim ne tako davni «W, ko nam je bilo toplo pri srcu, če smo pomislili: no ja, adijo ta Balkan, zdaj gremo Pa res v Evropo! Slovenija -druga Švica! Slehernik se je zavedal, da tako na »brzaka« sicer res ne bo šlo, počasi se bomo pa le navzeli kakšnih zahodnoevropskih norm in standardov, čeprav je res, da smo jih vsaj v primerjavi z Balkanom nekaj vseeno že ukoreninili. Kaj pa še!
Proces kakršnekoli že »ev-fopskosti« na katerem koli že Področju se vleče kot jara kača, ta »vmesnost« ali prehodnost pa para živce. Vse se nekam onegavi in cinca, kakšne Pravne in zakonske norme so še krepko iz SFRJ. Človek se, denimo, samo vpraša, kako je mogoče, da še vedno velja zakonska norma, da se na sodno sodbo kakršnekoli vrste moraš pritožiti natanko tistemu, ki je sodbo ali sklep izdal. Dobro - če že mora'biti in mora taisti sodnik, ki ti je sodil, ves spis s pritožbo dostaviti drugostopenjskemu organu. Razumljivo pa ni, da nihče ni sankcioniran, če tega ne stori m pritožbe ne pošlje?!?
Ob takih in podobnih primerih, ki jih je na tisoče, bi bila silno umestna primerjala, ko bi imeli takoj pri roki Primerjavo iz tako imenovane Evrope. V Nemčiji, Franciji aJi Angliji z neprimerno daljšo demokratično tradicijo so
pa zadeve take in take in tudi mi bomo zdaj ene par pravnikov poslali v sobo, jim postregli s sendviči in čajem in po dveh dneh na licu mesta imeli zakon, kot se pravni in demokratični državi šika!
Jok, bratec - se ne bo pisalo!
Saj še tega nihče ne'piše, kaj se v resnici na kakšnem področju v Evropi dogaja. Ko bomo vpeljavah kakšno strašno lokalno samoupravo, bo-
čez. Nihče ne bo tedaj povedal, da je vsa državna uprava in javna poraba zunaj kompletno drugače organizirana kot pri nas. Mi malo po evropsko, malo po svoje, malo pa kar tako, kot bo pač ratalo! Če bo špičasto, bodo vile, če ne bo pa lopata!
Zato nered, kamor pogledaš! Ali je lenoba ali kaj, da se ven in ven nekam matra-mo, da bi bili Švica, pa smo še kar Balkan! Mi vse parcial-
TEMA TEDNA
EVROPA - KDAJ ?
Geslo Evropa zdaj bo treba zam enjati z Evropa • kdaj? za kaj več pa bo treba malo več sistemske pameti.
mo spet kot otroci: iz »Evrope« bomo pobrali samo tisto, kar nam »paše«, vse drugo pa krepko zamolčali. Ko bomo formirali kakšnih 350 občin, jih bomo z utemeljitvijo, da so »tudi tam za mejo majhne občine najbolj racionalne« in ne vem, kakšne še, ko se bodo postavili župani z določenim rokom trajanja mandanta, bo vsevprek odmevalo od utemeljitve, da so za mejo župani domala večni, da trajajo od petnajst do dvajset let ali še
no in po fragmentih, misleč, da bo enkrat ponoči kar nekaj zaropotalo, pa bomo padli na zahod! Nikjer nobene sistemske rešitve, pred katero bi dal kapo dol, čeprav bi bila kompletna kopija zahodnonem-ške! Samo po narodu se tolče: hudobni, nedisciplinirani, ma-lodane zanikrni in sploh nikakršni.
Če vam bo oblast, ki obupuje nad narodom, kdaj rekla, da v Švici, recimo, vsi ljudje dnevno in promptno vra-
čajo vse stare časopise, ker da je to druga kultura in sploh in ah vestni Švicarji, so vam zraven pozabili povedati, da vračajo časopise samo in le zato, ker država tako subvencionira vračanje starega papirja. Namreč: slehernik, ki bo v švicarskem bloku na določeno mesto vrnil včerajšnje cajten-ge, bo upravičen, da dobi toliko in toliko komadov dnevnih izdaj zastonj! In če so zahodnjaki tako vestni in pridni, kot nam jih poskušajo prikazati, bi si človek mislil, da ob kakšnem prometnem prekršku dobijo kakšen ustni ukor, pa bodo drugič ubogali! Kakopak! Tudi pri vestnih in pridnih Švicarjih se ve, da kaj zaleže samo mastna denarna kazen in prav nič drugega!
Vse je stvar sistema, ne pa lepotnih popravkov nekih zakonov, ki se jih ne moremo in ne moremo znebiti, ne da bi se ven in ven šli prekucniških revolucij in se drli kot mile je-re!
Evropa zdaj? Bolje - Evropa kdaj? Sama gospa Evropa k nam ne bo prišla, zasebni fevdki, oblastniški ograbki in pridobitniški lumpje pa vehementno skrbijo, da se narod z evropskimi standardi ja ne bi okužil. In tako tonemo v mlako afer in brezplodnih polemik brezveznih polemičarjev, kujemo vile in lopate, Evropa pa še tega ne ve, da sploh smo, kaj šele, da bi vedela, kje smo...9) D.Sedej
Večno mladi na Stol
Veter, da psa odnese
Radovljica, 28. avgusta - Rekreacijski klub "Večno mladih fantov" že vrsto let zadnjo soboto v avgustu organizira pohod na Stol in tudi letos so se kljub nekoliko slabšemu vremenu "večno-mladci" že 19. po vrsti podali na vrh karavanškega lepotca. Zvečer pa je bila v Radovljici prava fešta.
"Še dan pred pohodom so ljudje po telefonu spraševali, ali se gre na Stol ali ne," je dejal predsednik "Večno mladih" Borut Pavlin. "Ampak pohod je bil še vsako leto, naj bo vreme dobro ali slabo. Pot je bila danes nekoliko težja kot ponavadi, saj nas je spremljal dež, na vrhu pa je vmes tudi malenkost snežilo. Na čistini je bilo tudi precej vetrovno, tako da so lastniki psov svoje ljubljence močno navezali, da jih ni odneslo. Na vrh je prišlo kakih sto udeležencev, med njimi je bilo trinajst novih, tako da tudi krst ni izostal."
Letošnji simbol in trakovi sponzorjev
Simbol pohoda je bil tokrat velik bakren model za potico, v miniaturni obliki iz gline pa so ga prejeli tudi vsi udeleženci pohoda. Fešto pred Grajskim dvorom je poleg gorjanskih godbenikov in zabavnega ansambla popestril tudi veličasten ognjemet. Po zaslugi "Večno mladih fantov" in mnogih sponzorjev, kar priča tudi veliko število trakov, za katere je prapor mnogo premajhen, je bila tako zadnja avgustovska sobota pravi radovljiški praznik. • Igor K., foto: Lea J.
Mlad po srcu in po letih
3. SREČANJE CITRARJEV NA ERMANOVCU '93
Pod obronki 1026 metrov visokega Ermanovca v Škofjeloškem pogorju, pri planinski koči na nadmorski višini 964 metrov, se je pred tremi leti porodila zamisel o srečanju citrarjev. Kot je na prireditvi v nedeljo, 29. avgusta, dejal pobudnik srečanja Janez Govekar so bile citre pred desetletji že precej pozabljeno glasbilo, na podstrešjih jih je pregrinjal prah. Na citre naučiti se ni prav lahko, kajti obvladovati 32 do 36 strun ni enostavno in ob vsem so le-te razdeljene še v tri vrste: melodijske, spremne in basovne.
Tretjega srečanja citrarjev na Er-manovcu, ki je edino gorenjsko srečanje v seriji revialnih nastopov od osrednjega srečanja slovenskih citrarjev v Grižah, Cerkljah, Velenju, Rečici pri Laškem, Kopitniku so nastopili: 10-letna ććNuša Cvenkelj iz Otoč, 14-letni Boštjan Sušnik iz Bohinjske Bele, duet 10-letne Katje in 18-letne Tanje Kokalj iz Ovsiš pri Podnartu, ki se jima je v nadaljevanju na ogrlicah pridružil še 8-letni bratec Matjaž, 10-letna Katja Bokal iz Zasipa, 13-letni Rok Oman iz Ribna pri Bledu, 14-letni Miha Lokar iz Zasipa ter že prekaljena Angelca Bukovec iz Britofa pri Kranju. Od predvidenih znanih citrarjev sta manjkala veteran Rado Kokalj, ki je nastopal drugod in Tanja Zaje - Zupan, ki se sedaj bolj posveča scenskim-filmskim melodijam. Veliko navdušenje in aplavz je požel kantavtor na citrah Karli Gradišnik iz Solčave v Logarski dolini, ki ima za seboj že dve kaseti Veseljak in Ljubezen, srečanje pa je v vsesplošno prepevanje in druženje z več venčki ljudskih pesmi sklenil slovenski citrar Miha Dovžan. O Mihu Dovžanu bomo daljši intervju objavili na petkovih Odprtih straneh Gorenjskega glasa. Drago Papler
Karli Gradišnik
GLASOV IZLET
Na željo naših bralk in bralcev, ki prvo soboto v avgustu niso mogli na izlet z Gorenjskim glasom na avstrijsko Koroško, smo za to soboto, 4. septembra, pripravili še en takšen izlet. Očitno je avtobusna rajža čez Jezersko do Celovca in z ladjo po Vrbskem jezeru dovolj za nimiva, zato smo zaradi zasedenosti avtobusov morali že v petek za ključiti sprejemanje* prijav. Vsem, ki bi tokrat želeli z nami in je pro štora zmanjkalo, velja povabilo na naslednji Glasov izlet.
Udeležencem tokratnega izleta pa nekaj informacij: odhod v soboto, 4. septembra, ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Tokrat bo za udobne turistične avtobuse poskrbel Alpetour Potovalna agencija Kranj in zato za vse udeležence velja odhod iz Kranja. Zajtrk bo v Ho telu Planinka na Jezerskem (Živila Kranj), nekaj časa za nakupe bo v Železni Kapli in v Celovcu, kjer bo Glasovce pred Mestno hišo sprejel predstavnik glavnega mesta Koroške. Povratek (čez Ljubelj) v Kran; bo okrog 19. ure in bo za izletnike iz oddaljenejših krajev dovolj časa da ujamejo prevoz do doma. Vsekakor s seboj ne pozabite vzeti velja vne potne listine, za dobro voljo bo poskrbljeno, za vreme pa tudi (bc že, kakršno pač bo).
16
Paprika
Vegetarijansko poletje
Proti pomanjkanju teka in
Pravijo ji še španski poper, turški poper itd.
Paprika je razširjena in znana kot solatna, zelenjavna in za-čimbna rastlina. Pri tem moramo razlikovati med sladkimi in ostrimi vrstami, med katerimi pa je z zdravilarskega stališča kaj malo razlik. Meso paprike in njena semena vsebujejo učinkovine, ki dražijo kožo. Medicina priporoča papriko za pospeševanje prebave, proti pomanjkanju teka in slabokrvnosti. Paprika deluje proti na-pihnjenosti, sluzi v želodcu in vrenju v črevesju. V teh primerih dodajamo jedem papriko surovo ali posušeno.
krvavenju maternice
Tinkturo uporabljamo proti revmatičnim bolečinam in pro-tinu, predvsem pa proti krvavitvam maternice, ki so pogoste v obdobju klimakterija. Tinktura pomaga tudi proti hemoroidom. Povsem sporna pa je uporaba močnega papriko-vega žganja, ki naj bi vsaj na videz pomagal blažiti težave alkoholikov (tresenje, delirij, tesnoba).
Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, kije pred kratkim izšla pri SLOVENSKI KNJIGI.
Pisana solata
1 pesa, 2 krompirja, 1 korenček, sok 1/2 limone, 50 g zelja. Peso, krompir in korenje skuhamo vsako posebej in narežemo na kocke. Na kocke narežemo tudi jabolko, papriko na tanko narežemo in nasekljamo, zeleno nastrgamo in pokapamo z limoninim sokom, da ne por-javi, nazadnje pa nastrgamo še zelje. Vso zelenjavo stresemo v skledo in jo premešamo ter prelijemo s francosko solatno
/ jabolko, 1 paprika, 100 g zelene,
polivko. (Francosko solatno polivko naredimo iz 3 dl olja, 1 dl jabolčnega kisa, 1 žličke medu, paprike, origana, bazilike in soli. Vse sestavine zmešamo in jih hranimo v zaprti posodi v hladilniku. Pred uporabo posodo dobro pretresemo, po želji pa jo obogatimo še s sesekljanim peteršiljem in timijanom.)
Kaj pa o papriki pravi zelišcar VVillfort?
Paprika je zelo bogata vitamina C; ima pa še provitamin A (karotin), ki ga vsebuje tudi korenje, in osem dragocenih rastlinskih učinkovin. Dokler ogrski učenjak Szent-Gyorgy ni dokazal, da je v papriki vitamin C, sta za rastlini, bogati na tem vitaminu, veljali le limona in pomaranča. Vendar ga je v papriki 4- do 6-krat več. Tolikšno bogastvo vitaminov in rastlinskih snovi pa nas ne sme zapeljati tako daleč, da bi jo obilno dodajali jedem ali pa z njo na debelo posipali z maslom ali s sirom namazan kruh ali slanino. V mislih imamo seveda pekočo papriko. Začinjanje
s papriko pri jedi je treba zavrniti. To pekočo, tek zbujajočo začimbo je treba uporabljati le včasih, pa še takrat previdno.
Zloraba paprike, kakor smo ji pogosto priče, ima hude posledice, ki zahtevajo dolgotrajno in težavno zdravljenje: preveč želodčne kisline, zaprtje. Tudi boleča razdraženost in vnetja ledvic utegnejo biti posledica pretiranega uživanja pekoče paprike. Sladke sorte paprike, bodisi da so zelene ali zrele, lahko dodajamo solatam v zmernih količinah in s tem dopolnimo prehrano s C vitaminom.
Dobro in poceni kosilo v pol ure
V petkovem Gorenjskem glasu je izšla priloga Vlagamo, kuhamo po receptih naših bralk.
Prihodnji mesec želimo izdati novo: Dobro in poceni kosilo, kuhano v pol ure. Seveda po receptih naših bralk. Nedvomno so med Vami takšne, ki znajo delati čudeže in kljub službi vsak dan pripravijo kaj dobrega za kosilo. Zakaj ne bi razveselile tudi naših bralcev!
Pišite nam kaj kuhati, koliko pripraviti že prejšnji dan, kaj, tik preden se da jed na mizo. Veseli bomo vsakega recepta in nasveta. Vas pa bomo razveselili s povabilom na jesenski izlet.
Naš naslov je: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Ne pozabite pripisati svojega naslova in telefonske številke.
In ljudsko zdravilstvo?
Papriko namakamo v žganju, 1 do 2 šilci na dan, zelo pospešuje tek, če ga ne jemljemo prepogosto. V ljudskem zdravilstvu se uporablja paprika tudi proti prebavnim motnjam, alkoholnim delirijem in proti bolezenskemu tiščanju na vodo.
Zeleni peteršilj za vso zimo
Že zdaj izkopljimo najmočnejše korene peteršilja in jih posadimo v rožni lonček ali posebno glineno posodo z luknjami ob straneh, kamor lahko potaknemo korenine peteršilja. Zimsko pridelovanje peteršilja na okenski polici je neke vrste siljenje, ker rastline potrebujejo v korenih nakopičene rezerve za rast listov, korenine pa dobavljajo v glavnem samo vodo.
Zaradi tega izbiramo predvsem močnejše korene korenastih sort peteršilja. Peteršilj previdno izkopljimo in korene takoj sadimo v lonce, da se na zraku ne izsušijo. Sadimo samo tako globoko, kot so rastline rastle v vrtu. V vsak lonec precej na gosto naložimo korene; korenaste sorte naj imajo med koreni 5 cm prostora, pri listnatih sortah (kot sta "mahovec" ali "ko-
Kakšen naj bo naš zadnji vrtiček
Grob v zelenju
Naj vas ne moti, da smo se tokrat namesto hišnega vrta lotili groba na pokopališču. Nemalo nas je k temu spodbudil zgled z letošnje svetovne razstave vrtnarstva in sadjarstva v Stutt-gartu, kjer so poleg 22 vrtov narodov prikazali tudi, kako imajo ljudje po svetu urejene grobove. Izkazalo se je, da so najlepši skandinavski, ki so vsi v zelenju. Pokopališče se od parka loči le po belih križih iz brez z malo kovinsko ploščico z imenom pokojnika. Brez vsakih kamnitih spomenikov, robnikov, ograj, celo brez poti. Od tu resnično veje sama spokojnost. Pa tudi zato bi vam radi spregovorili o njem, ker bo zdaj čas za urejanje grobov, za sajenje trajnic, da bo pripravljen za 1. november. Razmišljanje o "Grobu v zelenju" smo povzeli iz drobne knjižice Dušana Ogrina Zelenje v našem okolju.
Manj kamnite trdote torej in čimveč zelenja. Majhna površina groba ne dopušča velikopoteznih kombinacij z raznoterim rastjem, grmovnicami, trajnicami, enoletnicami. Najučinkovitejše so preproste rešitve, čim manjši je grob, tem bolj so na mestu; isto velja tudi za primer, če je nagrobnik razmeroma velik in po obliki še razčlenjen. Za ta namen uporabljamo največ nizke in zlasti biazinaste trajnice (himulice, materino dušico, aubrecijo, jetičnik, nizke plamenice, Sagina) in tudi trato. Le trato je zamudno vzdrževati, zlasti med poletno sušo, ki je izrazitejša na večinoma pustih peščenih pokopaliških tleh. Tudi med nizkimi grmovnicami je precej porabnih vrst: pane-špljice (Cotoneaster), resa, krčnice (posebno Hvpericum caly-cinum), bršljan, pritlikavi brini, nizki česmini, lavendel idr. Kot posamični grmi ob spomeniku ali za obrobno saditev pridejo v poštev npr. parkovne rože ali mnogocvetnice, tudi po-penjavke, dalje brini (zlasti kitajski in smrdljivi brin), kova-čniki, panešpljice, grmasti poprstnik, lovorikovec, mahonija, bodika. Pri izbiri je upoštevati v prvi vrsti sestavo tal na grobu in ali ima sončno oziroma senčno lego. Enoletnice so za na grob manj prikladne. Zahtevajo ne samo več dela, ampak tudi ostane za njimi praznina, ko usahnejo. Dobrodošle pa so npr. za prehodni čas, ko se na svežem grobu zemlja še useda.
drovec", pa zadošča 3 cm. Med korene napolnimo lažjo vrtno prst. Vlončeni peteršilj takoj zalijemo in ga lahko nekaj časa pustimo še na prostem ali celo
zakopljemo v zemljo. Podobno, kot pripravimo za zimsko rabo peteršilj, lahko vlončimo tudi močne starejše grmič« drobnjaka.
POČITNIŠKA RAZGLEDNICA
Pozdravljeni I
Mogoče bi bil pravi pozdrav za danes nasvidenje, kajti naša akcija se s to številko zaključuje. S prvim poznopoletnim dežjem je prišel v naše kraje tudi vonj po jeseni, mar ne? In vsak prvošolček ve, kaj pride z jesenjo. Šola, konec počitnic. Smo vas užalostili? Prav gotovo ne, saj ste se verjetno že naveličali poletne pripeke, lenarjenja ob morju in obiskovanja prijateljev... Vsekakor se spet oglasite prihodnje leto, da nam in tidtim, ki se zares dolgočasijo, popestrite poletje.
Pretekli teden smo prejeli še zadnjih nekaj pozdravov, predvsem z morja. Najbolj nam je bila všeč razglednica, ki jo je poslala Nina Obid, Boka lova 15, 64270 Jesenice. Ta je, kot vidite, čisto zares mislila na nas in nam poslala tole prijazno razglednico. Vsem, ki ste nam pisali, se še enkrat zahvaljujemo in vas vabimo k sodelovanju v prihodnjih počitnicah, ki, verjemite, sploh niso tako zelo daleč.
\
V> °* "   in J
lUrtMkomarc
^G&flO VSI RADI POLFTi
kja MORje
l LETOS zč 0fc»/G/c m Rte*
SMO Ml, SSA, KAJ 110 pOČlTlV/C ZB Skv-§     HA J K 0 tJ& C
l SAJ   S * ^čtJErUe>H^N c&u-
a//M   0&IQ     2>Ot*lS\/A  j? jE&MO
Doživljaji s Kolpe
10. julija sem se zgodaj zbudil. Spal sem v pričakovanju na jutrišnji dan. Zjutraj sem dobro pozajtrkoval, potem pa smo šli pred gasilski dom. Od tam smo imeli odhod. Med potjo smo se ustavili v Poljanah in Škofji Loki. Pot je bila dolga in naporna.
Ko pa smo prišli, smo imeli še dolgo pot s kolčki v rokah. Prišli smo v tabor, kjer so nas razporedili po vodih. Mi smo bili 1 vod. Naši šotori so bili oštevilčeni od 1 - 4. Jaz, Simon in Cene smo bili v šotoru številka 2. Imeli smo teke, orientacijske pohode, vozili smo se s čolni, imeli igre brez meja, ter druge igre. Imeli pa smo tudi gozdno šolo. V njej smo se učili, kako gasiti požar, ter druge stvari. Šli smo tudi v Metliko, kjer smo si ogledali gasilski muzej.
Spoznali smo tudi veliko prijateljev. Nekdo nama je dal celo svoj naslov. 18. julija pa so nam odpeljali soseda iz šotora 3. Dnevi so minevali zelo hitro. Zadnji dan smo se zgodaj zbudili ter začeli pakirati stvari. Potem smo pospravili šotore in_
odšli. Tam smo se imeli zelo lepo. Upam, da bova lahko šla še drugo leto.
Jani Oblak GD Gorenja vas
Moja vas
V moji vasi se lepo živi in pustih dni v njej ni!
Najlepša je v pomladnih dneh,
od rosnega jutra pa tja do večera,
ko prvi mrak jo prekriva.
V vasi mnogo kmetij stoji, čuvajo jih zvesti psi.
Večkrat po hlevskem gnoju "zadiši",
a to nikomur mar ni,
saj tega vendar smo vajeni.
Otroci smo veseli in zdravi, saj živimo v lepi in čisti naravi.
Irena Hočevar, 4. razred OŠ Gorje
Z atom na sprehod
Bilo je zgodnje poletje. Po dolgotrajnem dežju se je naredil lep sončen dan. Ati me je povabil na sprehod. Rekel ie, da greva v dolino Rajnik. Čeprav sem že veliko slišal o njej, nisem vedel, kje je in kako izgleda. Spustila sva se po strmem bregu navzdol. Ati mi je pokazal velikansko skalnato pečino, kjer so bile velike votline in luknje. Povedal mi je, da v njih domujejo sove in netopirji.
V davnih časih pa je tu živel nek starček, ki je kuhal oglje.
Šla sva dalje in prišla do velikega slapa. Zlival se je v lep bajer. Za njim pa je bila velika votlina. Ati mi je povedal, da v suhem vremenu po njej teče voda. Zdelo se mi je tako lepo, da sem kar stal in gledal.
Čez nekaj časa sem se zazrl v vodo. Zagledal sem ribico, in to čisto zraven mene. Hotel sem jo ujeti. Ker pa sem bil neroden, se mi je zvrnila skala, na kateri sem stal in cepnil sem v vodo. Na pomoč mi je prišel ati.
"No, pa spet ne bova videl* cele doline!" se mi je smejal' Zdaj vem, da je po tej grapi S* veliko zanimivih stvari, ki jih * leti ustvarja narava.
V to dolino zelo rad priha-jam, saj v njej vedno odkrijefl* kaj novega in zanimivega.
Uroš Alič, 6. C
Prijatelj
Prijatelj ie človek, ki te rad ima,
zato zaupaj mu iz dna srca.
Vse mu daj in vse ti da, ker te rad ima.
V čudnem času skrita, po polju se lovita, z žogo se igrata, rada se imata.
Prijateljstvo je lep čas, ko drug drugemu pomagata, ko težave rešujeta in ko svet z nasmehom ogledujeta.
Elpida S. 7. a, Kr. Gora
NN AM A
VELEBLAGOVNICA  ŠKOFJA   LOKA  d.o.o.
Muca Maca
Muco Maco smo dobili iz Sorice. Bila je zelo majhna. Prvi dan je bila v škatli. Da Maci ne bi bilo dolgčas, smo dobili še Pikija. Vedno, ko odhajam v šolo, me čaka pred vrati. Mamico poprosim, da ji da skodelico mleka. Tudi, ko pridem iz šole, je pred vrati. Velikokrat ji dela družbo Mufi. Vedno, ko prinesem Maci hrano, se ji pridruži tudi Mufi. Včasih ga odpodim proč. Maca ima najraje meso in mleko. Kadar Maca je, ne sedi, ampak stoji, rep pa ima dvignjen. Po svoji malici gre počivat v gajbo. Medtem se velikokrat umiva. Umiva se z jezičkom, zato ima hrapavega. Sedaj, ko je zima, je postal njen kožušček debelejši, da jo varuje pred mrazom. Še vedno se rada igra. Velikokrat jo vidim pri Luku, kako pleza po drevesu, na drevesu praska po vejah in si brusi kremplje. Najbolj vesela je takrat, kadar jo vzamem v naročje. Božam jo pod brado, začne presti.
Uroš Derlink, 3. a Peter Kavčič, Škofja Loka
Rada bi se peljala z vlakom
Zelo rada bi se z vlakom peljala na izlet v daljno mesto. Z menoj bi šli tudi vsi ostali člani družine. Obiskali bi kako zanimivo mesto in si ogledali znamenitosti, šli bi v kako galerijo, muzej ali 2i; valski vrt. Lahko bi videli veliko lepega in zelo bi uživali, če b> imeli dovolj denarja, bi tudi kaj lepega kupili v kakšni veliki trgovini. Nato bi se z vlakom odpeljali naprej k sorodnikom. Najraje bi šla v Avstrijo. Tam bi prespali kakšno noč. Ko bi prišli do* mov, bi sanjali, kako smo se vozili in se lepo imeli. To bi pripove-dala tudi drugim prijateljem.
Mateja Dolinar 2. a, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja v«**
SREDA, 1. septembra 1993
TVSLOVENIJA I
10.40 Klub klobuk na počitnicah |1.56 VideoSpon
12.30 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna se-
13.00 Poročila
16J0 Modžejevska, ponovitev poljske nadaljevanke
18J0 TV dnevnik 1
18.10 Svet poroča
18.46 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija
]918 Risanka
1930 TV dnevnik 2, Vreme
19-56 Šport
2006 Žarišče
*9 JO Film tedna: I Iona in Kurti, av-
strijski film ?2.25 TV dnevnik 3, Vreme 22-42 Šport
22.50 Sova; To je moja žena, ameriška burleska (čb); Biti najboljši, ameriška nadaljevanka
TVSLOVENIJA 2
18.00 Tedenski izbor 16.00 Magija + moda 15.50 Omizje 17.06 Sova, Ponovitev 18.30 Otroški program; 2iv žav 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.56 Šport 20.10 Športna sreda: Nogomet: SCT Olimpija - Sconto, Pfenos; vmes: Lipica, pred EP v konjaništvu 22.06 Avto rallv Gorjanci »3. reportaža
TV HRVAŠKA I
7.66 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Silas 925 Ovidij 10.00 Po [očila 10.06 TV šola 11.00 Beverly "'"a. 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.46 Risanka 1200 Poročila 1206 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.06 Monofon 13.36 '-godbe iz Monticella 14.00 Poroči ,a 14.06 Letni program: 'Alo, 'alo, angleška humoristična nanizanka; Brooklinski most, ameriška nanizanka 15.06 Tusitala, britansko-av-stralska nadaljevanka 16.00 Poroči 'a 16.10 Tom in Jerrv kot otroka, risana nanizanka 16.35 Afternoon re-Port, program za Unprofor 16.46 p°d senčnikom 18.06 Vodne avan-to %^-nentama serija 18JO Lo-.Jt1 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19J0 Unevnik 20.06 Loto 20.10 Vse najboljše za rojstni dan, Turek, nemški barvni film 21.56 Hrvaška knjiga 2236 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
TV HRVAŠKA 2
19.30 Dnevnik I 20.10 Sitting Prettv, angleška nanizanka 20.46 Pravaila '9re, angleška nadaljevanka 21,36 2ollvwoodski Babilon Kennetha f^Oerja, dokumentarna oddaja *240 Patrola na Sunsetu, ameriška nadaljevanka 23.30 Glasbeni večer °-30 Horoskop
KANAL A
J°0 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma °neil in Lehrer komentirata 11.00 'o so gadi, ponovtev 1230 Sejem *«a reportaža 1236 A Shop 17.46 drugačen svet 18.30 A Shop 18.45 ^ale živali 19X6 A shop 1920 Se 2m,ka reP°rtaža 1928 CMT 20.10 poročila 20JO Dokument mrličev. a°kumentarni film 21.56 Ročk sta [jne 22J0 5 minut za kulturo 22J6 poročila 2256 Drugačen svet 23.40 f »hop 23JB6 CMT
TVAVSTRIJA1
9 00 Cas v sliki 9.06 Policijska po staia 1. ponovitev 9JO Levi Straus. ponovitev 10.15 Znanost 10JO Pot £0 plemstva, angleški film 1210 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki '3.10 Tri ženske 13J6 Kim - tajna ajužba v Indiji, ameriški pustolovski film 16J0 Dinozavri, 3. del 1646 E*oki 16JO Helmi • otroški prometni klub 16J6 Kot mačka in pes ^ 00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit *«r 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18J0 Poktor in ljube živali, angleška šarila 1922 Znanost 19J0 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Lump in ■lubi bog. nemški film 21 JO Pogledi °d strani 2220 Evropolicaji 2250 ~addy nostalgie, francoski film 0JO Čas v sliki 0J6 V močvirju ve Jomesta, ponovitev 2.00 Poročila/ •"'Soč mojstrovin
SLOVENIJA 1 ILONA IN KURTI
avstrijski barvni film, 1980; Potem ko umre lastnica hiše, v kateri stanuje gospa Schnei-derjeva z odraslim sinom, mati in sin ne dvomita o tem, da bosta postala srečna dediča. Niti pomislita ne na to, da bi stara salzburška gospa lahko imela tudi kakšne sorodnike... Potem se nekega dne prikaže tuje dekle. Ime ji je llona in prihaja od nekod z Balkana. Nemščine ne zna, zato sta gospa Schneider-jeva in njen Kurti prepričana, da bosta z njo hitro opravila. Hiši se namreč ne nameravata odpovedati...
TVAVSTRI
7.00 Tenis: Us open, iz Flashing Meadovva - Zina Garrison 9.00 Vremenska panorama 1250 Tisoč mojstrovin 13.00 Tenis - US open 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 16.40 Jedi z zgodovino 16.10 Soncu naproti 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Policijska postaja 1 18.30 Gaudimax show 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.16 Dvoboj 21.15 V žarišču: Tempirana bomba človek 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport: Tenis, UP open 0.30 Round Midnight 1.06 Poročila/ 1000 mojstrovin
Z(a)vito vprašanje
KOLIKO KM Z ROLKAMI PO TRŽIČU
To soboto, 4. septembra, bo v Tržiču prva mednarodna tekma z rolkami. Start posameznih tekem bo pred tovarno PEKO - za bralce Gorenjskega glasa pa prisrčno vabilo na ogled zanimivega tekmovanja, ki sodi v program letošnje ŠUŠTARSKE NEDELJE. Poleg tega pa še nagradno vprašanje: KOLIKO KILOMETROV MERI NAJDALJŠA TRŽIŠKA PROGA NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU Z ROLKAMI 4. SEPTEMBRA? Vpišite odgovor v kuponček, nalepite ga na dopisnico in pošljite na GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ do petka, 3. septembra. Organizacijski odbor tržiške mednarodne tekme z rolkami je pripravil v sodelovanju z generalnim pokroviteljem ZAVAROVALNICO ADRIATIC d.d. 10 lepih
■s-
MMAMILK
I
1200 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12J0 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14JO - Loka v časopisju - 14J0 - Devizni tečaj -14.40 - Minute za požarno varnost -15j00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 17.00 - Obvestila -športni utrinki - 17.10 - Glasbeno popoldne: Heavv metal - BOOM -19.00 - Odpoved programa -
KINO
1. septembra
CENTER amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri SKOPJA LOKA amer. kom. OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI ob 18. uri, amer. film SRAMOTA ob 20. uri
ČETRTEK, 2. septembra 1993
TVSLOVENIJA 1
10.40 Zgodbe iz školjke
11 JO Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico: Trio Trutamo-ra Slovenica
1200 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija
12.30' Peti poletni videomeh
13.00 Poročila
17JO Otroški  program: Snorčki,
ameriška risana nanizanka 18.00 TV dnevnik
18.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18J6 Že veste? 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19J6 šport
20.06 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka, 13/13 del
21.06 Resnica osvobaja, švedska dokumentarna oddaja
22.15 TV dnevnik 3, Vreme
22.32 šport
22.40 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 11. epizoda ameriške nanizanke; Biti najboljši, ameriška nadaljevanka
TVSLOVENIJA 2
16.15 Film tedna: llona in Kurti, avstrijski film 18.10 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Ribniška suha roba 21.00 Pavarotti v Parizu, prenos
TVHRVAŠKA1
8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.16 Slika na sliko 9.00 Cobijeva črta 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 11.46 Risanka 1200 Poročila 1206 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13J6 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni premor: 'Alo, 'alo, angleška humoristična nanizanka 14J6 Brooklvnski most, ameriška barvna humoristična nanizanka 15.10 Pravila igre ponovitev angleške nadaljevanke 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Zgodba o Metinu, nanizanka 16.36 Afternoon repo rt 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Živeti z Dogoni 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 V iskanju... 20.50 Nocoj z vami: Ženske na sceni 21.40 Planetarij 2250 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
TV HRVAŠKA 2
19.30 TV dnevnik 20.10 Jeeves in VVooster, angleška humoristična nanizanka 21.06 Miss Hrvaške za miss sveta, reportaža 2120 Živalski svet, dokumentarna serija 21.55 Pravila igre, angleška nadaljevanka 2245 Preobrazba, dokumentarna serija 23.50 Pepsi DJ Mag 0.50 Horoskop
KANAL A
9.00 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Elizije - kanaliziranje, ponovitev 11 JO Helena, ponovitev 12.36 Sejemska reportaža 1240 A Shop 17.46 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.30 A Shop 18.46 Ročk starine 19.16 Sejemska reportaža 1920 A Shop 19J6 CMT 20.00 Risanka 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Zarota, ameriški barvni film 2200 Merhaba 2230 5 minut za kulturo 22.35 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.40 A Shop 23.55 CMT 1.00 Video strani
SLOVENIJA 1
NOVOPEČENI PRINC Z BEL AIRA
Hillarv jo je spet zakuhala Wil-lu. Se ji bo maščeval? Zelo hitro: po naključju sliši, da se je zlagala mami, kako gre v knjižnico študirat za izpit iz zgodovine, v resnici pa je šla s prijateljico Tonv na kupovat Odpravi se v Tonvjino stanovanje, kjer sreča njuni sostanovalki, ki Hillary s'cer ne poznata po imenu, a to bo gotovo tista, ki nikoli ničesar ne obleče dvakrat. Odkar je pustila študij, je nista kaj dosti videli... Aha, pa jo ima v pesti. Doma ji pripravi nič kaj veselo presenečenje. Zdaj bo morala poskrbeti za to, da mu bo ta mesec, ko ne bo smel ven, nadvse prijeten...
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program; Cas v sliki 9.06 Policijska postaja 1 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Ulica črnskih koč, francoski film 1210 Muzikanti iz Avstrije 12.16 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Tri ženske 13J6 Ko je mati stavkala, nemška komedija 151.06 Comedv capers 15.16 Dinozavri 16.00 Tao tao 1625 Summertime 16.36 Kot pes in mačka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18J0 Doktor in ljube živali, serija 1922 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta, 1/13 del 21.06 Ambo terno 21.16 Pogledi od strani 21 35 Hunter 22.10 Mirni človek, ameriška komedija 0.16 Čas v sliki 0.10 Rdeča žoga, italijanski film 11 JO Daddv nostalgie, ponovitev francoskega fiJma Poročila/Tisoč mojstrovin
TVAVSTRUA 2
#.uw tenis - u& open s.uu Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Tenis - US open 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Dežela planin 1525 Hopla 17.15 Bukov gozd 18.30 Gaudimix show 19.00 Regionalni program 19J0 čas v sliki/Šport 20.00 Kultura 20.16 Domače reportaže 21.00 Trailer 21 JO Pozor, kultura 2200 čas v sliki 22.30 Poslednji častnik 23.15 Nočni studio 0.16 Hallo Avstrija, Hello Vienna 0.46 Poročila/ 1000 mojstrovin
B TRŽIČ
Oddajamo v četrtek od 18. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. V programu boste našli obilico informacij o šuštarski nedelji, vsekakor pa morate sodelovati v oddaji Po klancu se pride na vrh in Tržiškemu hitu. Prva oddaja se začne ob 17., druga ob 18.
B  Z I R I
1200 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisju -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa -17.00 -Novice - 17.30 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine - 18.15 - Iz zgodovine naših krajev - 18.30 - Male živali in mi - 19.00 - Odpoved programa -
Osnovna šola Predoslje
razpisuje prosta dela in naloge
1. UČITELJA FIZIKE -TEHNIČNEGA POUKA
- polni delovni čas za določen čas
2. UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA
• polovični delovni čas za nedoločen čas Pogoji: ustrezna visoka ali višja strokovna izobrazba Prošnje sprejemamo 8 dni po objavi.
KINO
2. septembra
CENTER amer erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film SRAMOTA ob 20. uri BLED amer. kom. BEETHOVEN ob 18. in 20. uri
PETEK, 3. septembra 1993
TV SLOVENIJA 1
9.36 Hovl, angleška nanizanka 10.00 Za kralja, francoski film 1225 Zaveste 13.00 Poročila
1725 Film ob svetovnem kongresu o otroku
17.40 Oscar Junior: Čarobna flavta 18.00 TV Dnevnik 18.10 Znanost
18.40 Znanje za znanje, učite se z
nami 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.66 Šport 20.06 Forum
20.30 Zgodba o Javne Mansfield,
ameriški film 22.10 TV dnevnik, Vreme 2227 šport
22.36 Sova; Biti najboljši, zadnji del ameriške nadaljevanke Ciklus filmov P. de Broca: Roža enakonočja, japonski film
TVSLOVI
16.10 EP v konjaništvu, posnetek iz Lipice
17.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 šport 20.10 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.06 Intervju: Danilo Salivnik 22.06 Koncert Groblje: Komorni godalni orkester Srednje glasbene šole Ljub-jana 23.16 Kristjani: protest in reforma, angleška dokumentarna serija
9.00 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma cneil in Lehrer komentirata 11.00 Zarota, ponovitev filma 12.40 Sejemska reportaža 1246 A shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Merhaba - Moje jeklo, ponovitev 19.06 A Shop 1920 Sejemska reportaža 19.30 CMT 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Smrtna pravica, akcijski film 22.15 Ljudje odločajo, 2. del igrane dokumentarne nanizanke 22.30 Pet minut 22J6 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.40 S shop 23.56 CMT
TVAVSTRIJA1
9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 Policijski inšpektor, zabavna nanizanka 9.30 Novo 10.00 X Large 10.25 Metamorfoze 10.30 Lopov in ljubi bog, ponovitev 1210 Dedek in vila, risanka 1216 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Tri dame iz Grilla, zabavna nanizanka 13.36 VValtonovi 14120 Oregon-ska dediščina, ameriški film 15.56 Stan in Olio 16.00 Mappet babies, risana nanizanka 16.36 Kot pes in mačka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor in ljuba žival, zabavna nanizanka 1922 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Stari 2120 Pogledi vstran 21.25 Neroda na krivih poteh, francoska komedija 23.00 Čas v sliki 23.06 Večerni šport 23.40 Odločitev v gorah Sierre, ameriški film 1.15 Zmagovalec, ponovitev filma
8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Družba "Pere Kvržice", oddaja za otroke 9.30 Super babica, serija za otroke 10.00 Poročila 10.06 Sie-na, sprehod skazi čas 1050 Zgodba o progastih prašičih 11.00 Beverly Hills, 90210 11.46 Risanka 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.06 Zvezda vodnica 12.60 Risanka 13.06 Mikser M 13J6 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Poletni predah: Alo, Alo; Brooklynski most; Risanka; Rules of engagement 16.00 Poročila 16.10 Clementine, serija za otroke 16J6 Afternoon report 16.46 Senčnik 18.00 Poročila 181.06 Alpe - Donava - Jadran. 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Filmski dokumentarec: Istvan Szabo 21.10 Sladka Emma, draga Bobe, madžarski film 22.36 Dnevnik 23.00 S sliko na sliko
12.50 1000 mojstrovin 13.0U bport 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 15.40 Evroturitem 15J6 Gospod, nemško-francosko-italijan-
ska komedija 1725 čas v sliki 17.30 Čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Policijski inšpektor, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Jzeassig park 21.00 Znanost 21.15 šiling 2200 Čas v sliki 22.30 Popolnoma nora TV; Mr. Bean 2256 Bogataši Amerike, dokumentarni film 23.16 Cream, ansambel Erica Clap-tona 0.15 Hard and heavy video 0.46 Chicago 1930, detektivska nanizanka 1.36 Tisoč mojstrovin
foto bobnar
TV HRVAŠKA 2 R TRŽIČ
17.46 TV koledar 17.56 Reka: Turbo liatch shovv 20.10 F.M. radio, humoristična serija 20.40 Potovanje doktorja Miroslava Stingla, dokumentarna serija 21.06 Cro pop ročk 21.50 Življensjki slog 22.40 Maigret, serijski film 23.35 Detektiv, francoski film 1.10 Horoskop
/uspešen\
•   posel propagandna ■
I OBJAVA f
^ v Gorenjskem glasu
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz in SV 1584 KHz. V programu boste lahko prisluhnili informacijam "tik pred zdajci" o šuštarski nedelji, nekaj drugim vestem in glasbi za malce zahtevnejše okuse.
B  Z I R I
12.00 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 • Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Loka v časopisju -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zrcal ce, zrcalce -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -17.00 - Klepet s kolesarji KK Janez Petrnel po vrnitvi s Sicilije -19.00 -Odpoved programa -
PLAVA LAGUNA POREČ NUDI:
POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POREŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH 7-DNEVNI PAKET ARANŽMAJEV V TERMINU OD 4. 9. DO 11. 9. 1993
* HOTELA LILA
- pol penzion: 10.500 SIT po osebi
* HOTELA DELFIN
- pol penzion: 11.900 SIT po osebi
* HOTEL MATERADA
- pol penzion: 13.300 SIT po osebi
Doplačilo za polni penzion je 2.100 SIT.
* V CENO JE VKLJUČENO:
7 pol • oziroma polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle.
* VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! TUDI D0100 %! EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ!
* INFORMACIJE: Vaša agencija ali Plava laguna Poreč, tel.: 0531/351-122,
351-822, fax: 0531/351-044
PREJELI SMO
Rudnik urana v Žirovnskem vrhu naj bo pozabljen
Z velikim zanimanjem smo spremljali oddajo na slovenski televiziji 2. avgusta zvečer, ko je bilo prikazano vse dogajanje v zvezi Z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Gotovo smo najbolj pazljivo spremljali oddajo prav krajani v bližini rudnika, ki vso zgodovino rudnika in dogajanja natanko poznamo. Menim pa, da je to zadeva cele Poljanske doline in še širšega območja oziroma cele Slovenije. Ko so se začele govorice o uranovi rudi, da se nahaja v osrčju Žirovskega vrha okoli leta 1960, smo bili krajani še zelo malo poučeni, kaj sploh je uran. Vedeli smo le, da se iz urana pridobi po dolgem postopku zelo močna energija, in da se iz te rude izdeluje tudi smrtonosna atomska bomba. Televizija še ni prodrla v naše vasi takrat, nekateri so že imeli radijske sprejemnike. Če bi bili vsaj toliko ozaveščeni, kot smo sedaj, bi gotovo ie tudi takrat bil velik problem rudnik urana sprejeti in zgraditi tako drage objekte v naši prelepi Poljanski dolini oz. "Dolini miru", kjer se je snemal film v tej bližini. Srca so krvavela, ko se je gledalo, kako se rušita in izginjata stoletni trdni kmečki domačiji. Frohova in Vrbaničeva, ko so se podrla žlahtna sadna drevesa, ko se je uničeval dolgoletni trud kmečkega človeka. Sedaj se sprašujemo, ali je bilo tega treba. Koliko časa se bo zdravila rana, ki jo je prizadela človeška nepremišljenost oz. tokratna politika naši dolini oz. Žirovskem vrhu... Kdor vse to doživlja na lastni koži in mu ni vseeno, kaj se dogaja v njegovi bližini in se zaveda, da naša Slovenija ni le za nas, ampak naj bi bila še lepa in ne preveč oskrunjena z vsem nepotrebnim tudi za naše potomce, čudim se, kdo so visoko izobraženi ljudje, inženirji, ministri, geologi itd, da si upajo predlagati in zagovarjati, ter pripravljati našo dolino za smetišče Slovenije. Minister Jazbin-šek dobro ve, da krajani in občani s svojo preprosto kmečko pametjo ne bomo zlahka oz. nikoli privolili, da bi se v teh objektih predelovali odpadki, in da bi jih potem skladiščili v rove rudnika. Če so objekti tako dragoceni, da niso za rušenje, naj pa stojijo kot za spomenik nespametni politiki propadajočega komunizma. Gotovo so v Poljanski dolini in občini Škofja Loka sposobni podjetniki, ki bodo, ko bo rudnik dokončno zaprt, sposobni ustanoviti taka podjetja oz. dejavnosti, ki bodo donosna in dajala zaslužek domačim ljudem. Strokovnjaki rudnika govorijo, da ni mogoče ustanoviti druge dejavnosti, ker da ne bo mogoče v svetu tega prodati, če bo izdelano v teh objektih, oz- na tem področju, oz. da bo imel vsak pomislek, da je radioaktivno. Menim, da je vsak izdelek pomemben, kakšna je kakovost in ne kje se izdela. Pa tudi to je res, če se bo rudnik tako počasi zapiral, kot se sedaj, bo kmalu pozabljeno, kje se je kopal uran. Nekaj ljudi se upokoji, nekaj jih gre k večnemu počitku in tako se generacija menja.
Čudim se, zakaj naj bi ravno tu v Žirovskem vrhu morali pristati na odlagališče odpadkov, če pa se jih povsod otepajo. Pa Že zdavnaj so geologi trdili, da tu ni tak sestoj zemlje, ki bi bil primeren za odlagališče odpadkov. G. Jazbinšek je rekel na tem omizju na televiziji, da je enkrat treba povedati ljudem, da so tu objekti, ki so najbolj primerni za predelavo odpadkov, ne radioaktivnih, ampak drugih, raznih industrijskih. Krajani kot tudi predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka g. Vinko Demšar pa smo tudi ie neštetokrat povedali, da smo za kakršnekoli druge programe, samo za odpadke ne. Če je bila storjena nepopravljiva
škoda, da se je rudnik v tako naseljenem krogu začel ustanavljati, zakaj bi sesedaj, ko lahko bolj demokratično razmišljamo in odločamo, ne odločili bolj pametno in preudarno kot pred 30 leti. Menim, da tudi, če bo kdaj v Gorenji vasi lokalna samouprava oz. občina, imamo dosti pametnih, poštenih in sposobnih ljudi, ki bodo vodili uspešno, gospodarsko in politično, vsostvar naprej. Pametno je povedal g. Vinko Demšar, da ielimo našo občino imeti turistično usmerjeno, kar pa z odlagališčem in predelavo raznih odpadkov gotovo ne bo. Gotovo je na našem območju ie veliko neizkoriščenih naravnih moinosti za turizem, ki bi privabljal turiste. Gotovo ne zdravilišče v rovih rudnika, ampak drugod. Na Visokem stoji na zelo lepem kraju ob Poljanski Sori Tavčarjev dvorec, ki sameva in je primeren za razne dejavnosti. Pred leti je prejšnji lastnik imel konje za jahanje, kar bi gotovo tudi sedaj dobro delo ljubiteljem tega športa, če bi to bilo urejeno. Samo čista reka Sora in okolica, ter podjetnega lastnika na Tavčarjevi domačiji, pa bi bila turistična dejavnost gotovo uspešna. Pa je v Poljanski dolini ob asfaltni cesti le nekaj kilometrov od Hotavelj. To je še vse neizkoriščeno. Naravne danosti pa so. Pa zimski šport, če bi bite zime tako bogate s snegom kot včasih, saj smo včasih rekli, da je v Žirovskem vrhu sneg doma. Torej bi bil idealen turizem, saj je ie Ivan Tavčar opisoval, kako so včasih hodili poslušat divjega petelina v Zalo. Gotovo danes še poje. Upajmo, da ima še toliko miru v Zali, da se lahko svobodno giblje. Tu je le nekaj preprostega razmišljanja, mene preproste kmetice. Upajmo, da se bo kaj pametnega porodilo tudi v bolj učenih glavah v naši dolini, in to brez strokovnjakov RUŽV. Gotovo prebivalci doline bolj verjamemo našim zdravnikom in zdravstvenim strokovnjakom, ki imajo prakso s tem. Gospod dr. Bojan Gregorčič, naš zdravnik v Gorenji vasi in obenem naš rojak, vseskozi zanesljivo spremlja stanje prebivalstva Poljanske doline. Gotovo je upravičeno govoril, da narašča število bolnikov z rakavim obolenjem itd.
Žalostno pa je to, da ne morejo zdravstveni strokovni delavci sodelovati z raziskovalci in delavci RUŽV. Ti namreč trdijo, da je radiaktivnost vedno bila v mejah normale in neškodljiva za vpliv iivljenja na tem območju. Po drugi strani pa spet govorijo, da ni moina druga dejavnost v teh rudniških objektih, da bi vsak kupec dvomil in ne upal tvegati, zaradi radioaktivnosti. To govorijo le zato, da bi napeljali vodo na svoj mlin. Če bi bilo tako kritično, kaj naj potem kmetje pričakujemo drugega, kot da bodo enkrat (mogoče) prav kmalu rekli odkupovalci mleka, mesa, lesa itd, iz tega kraja nočemo kupiti nobene reči, ker je tu deloval rudnik urana. Kaj potem? Če pa vemo, da vsa leta tu priredimo tudi ekstra primerke goveje iivine in drugih pridelkov. Ko pa smo predlagali RUŽV, da naj bi tej rizični skupini prebivalstva naše doline pripadala nekakšna odškodnina, pa so bili na vladi čisto gluhi. G. Jazbinšek ima z urejanjem okolja v Sloveniji gotovo dosti dela, seveda poštenega in odgovornega. Od njega pričakujemo, naj na predelavo in odlaganje odpadkov v Žirovskem vrhu kar pozabi. Naj na vladi vedo in naj ne pozabijo, kako so tudi kmetje, to so vedeli na upravičenem kmečkem štrajku, zmoini zapareti ceste in protestirati upravičeno, kot drugod v Sloveniji. No, ljudje se pač prilagodimo udobnemu ali neprijetnemu dogajanju okoli nas. Mi, ki smo neposredno v bliiini rudnika, smo se morali lahko ali teiko, nihče nas ni vprašal, privaditi na velik hrup ponoči in podnevi, kar ni lahko predvsem za starejše ljudi,' na veliko zapraševanje okolice z
obcestnim prahom in tudi z rudniškim, kadar je delala dro-bilnica, to pa gotovo vse vpliva ne najbolje na počutje ljudi in rastlinstva. No, pametni in verni rudarji so pred leti dali prostor in kupili kip sv. Barbare ter ga postavili pred vhod v jamo, ta, upajo, da bo varovala vse slovenske rudarje vseh nesreč in mogoče tudi morebitne brezposelnosti. Ostale prebivalce pa prav tako in jim izprosila pri Bogu srečno zadnjo uro. Upamo, da bo po naših naseljih še cvetelo zdravo cvetje vse leto in vso prihodnost. Čeprav je po televiziji kot v nekak opomin, oddajo o rudniku v Žirovskem vrhu spremljala glasba iz filma Cvetje v jeseni. Saj so tu kmetije in zaselki lepo okrašeni s cvetjem, kar pomeni ljubezen. Ljubezen do ljudi, okoljem, in sploh do zdravega iivljenja. Veliko upanja in korajie je v vseh teh ljudeh, zlasti še po hribovskih naseljih, ko nas tarejoše večje nevšečnosti kot po dolinah. Vendar nam daje upanje, da tu še iivijo številne druiine z več otroki in s starši ne bojijo raznih odrekanj, ki jih prinaša številna druiina. Saj druiina z več otroki je tudi veliko bogastvo veselij in srečnih dogodkov. Tu še cvetijo in doraščajo močni fantje in brhka dekleta, ki bodo doma v Sloveniji in mogoče tudi v svetu ohranila pošten in delaven slovenski rod.
Pa lep pozdrav Cilka Štucin
Janez Janša nas bolj ogroža, kot brani
Kar dolgo ie potekajo polemike v zvezi T g. Janezom Janšo, trgovino z oroijem in nenehnimi zapleti s pravosodnimi organi. Stari zgledi kažejo drugačno sliko. Tako v antični Grčiji kot starem Rimu so policijsko službo opravljali sužnji, saj so bili ljudje antičnih časov preponosni in preplemeniti za umazano delo. Stari Grk se je rajši dal prijeti suinju, kot da bi sam vzel svobodo svobodnjaku. Na vojno pa so hodili vsi za boj sposobni moije, ko in če je to sploh bilo potrebno.
Moj predlog je zelo neobičajen in nenavaden. G. Janez Janša nas s svojo vojsko bolj ogroia kot brani, hkrati pa porabi ogromno denarja za ničkaj posebno pametne potrebe. Predlagam, da se vojska popolnoma opusti in imajo vsi odrasli, zdravi in za boj sposobni oroije doma - vzor Švica! Policijo pa okrepimo s sposobnimi ljudmi in ji dajmo 50 odstotkov sredstev, ki so doslej šla za vojsko in vojaške namene. Preostalih 50 odstotkov vojaškega denarja naj se prerazporedi v socialne, zdravstvene in humanitarne namene. Sliši se čisto noro, ampak mislim, da nas nihče ne ogroia. Vse oroije je treba evidentirati in popisati do zadnjega naboja! Radoveden sem, kakšen bo odmev, če sploh bo, na moje prijazno pismo. Želim vam uspešno delo v uredništvu! Radovljica, 18. avgusta 1993 Milan Nolimal
Tajnim dosjejem ob rob
Sredi vročih poletnih dni je kot strahovita detonacija odjeknila medijska senzacija o udbov-skem dosjeju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Pozneje se je začela kazati kot nova afera posebne vrste, ki še traja. Resnici na ljubo je treba povedati, da so nasprotniki nacionalnega prvaka nekaj podobnega pričakovali ie dalj časa. Pristaši pač ne.
V slovenski javnosti so se sprožile številne dileme glede smiselnosti objavljanja tajnih dosjejev. Argument tistih, ki so za, je nujen obračun s preteklostjo v času enoumja. Pri drugih pa obstajajo tehtni ugovori. Največjo teio ima trditev, da je treba najprej obračunati s sistemom, ki je omogočil delovanje udbovskih krvnikov, ne pa ponovno, kot takrat z njihovimi irtvami. Ob tem se je treba vprašati, kam sodijo tisti, ki so
prostovoljno sodelovali z nekdanjo Sluibo driavne varnosti. Če je nekdo imel udbovsko izkaznico zaradi denarja, potem ga v kategorijo irtev ne moremo šteti. Drugače pa moramo obravnavati ljudi, ki so na takšno umazano delo pristali, da bi se rešili desetih let zapora. Vsaj s psihološkega stališča jih lahko štejemo za irtve. Po vsej verjetnosti slednje velja tudi za potemnelo nacionalno zvezo. Za zveste pristaše Zmaga Jelinčiča pa je bilo in je morda še ključno vprašanje nekje drugje. Od človeka, ki se dokazano zna reševati iz najteijih poloiajev, se je tudi v tem primeru pričakovala najboljša obramba ali celo protinapad. Tudi po enem mesecu se nič od tega še ni zgodilo.
V sociološkem smislu je politika umetnost moinega. Kdor ne zna potegniti meje moinega, prej ali slej začne izgubljati. Zgodi se mu lahko tisto, kar je zapel poet: "Na koncu sta vedno dve poti, odločiš pa se za tisto, ki je ni." Zmago Jelinčič je imel na razpolago dve moinosti. Prva: takoj bi moral sklicati nekaj tiskovnih konferenc (minister Bohinc je to storil preventivno) ter odločno zanikati vse obtoibe in vsem medijem zagroziti s toibo. Druga: vljudno obialo-vati, da je do omenjene afere prišlo in odstopiti kot predsednik SNS, ker bi s tem rešil ugled stranke. Prav tu pa se je odločil za pot, ki je ni. Do trenutka, ko je nastal ta zapis (21. avgusta), z medlim in neprepričljivim zanikanjem vseh obtoib ni dosegel prav ničesar glede obrambe svojega ugleda in povrnitve zaupanja javnosti.
Ali je moien čudežen preobrat glede tega, ve samo Jelinčič, pa še čakati ne bo smel preveč dolgo, saj je kredibilnost SNS padla pod kritično točko, do te mere, da je mogoče razmišljati celo o programiranem uničenju nekdaj tako zanosne in evfo-rične politične stranke. To pa je ie stvar visoke politike nedosegljive za navadne smrtnike. Janez Globočnik
Radovljiška skupščina noče nadzorovati opravljanja javnih funkcij
(Gorenjski glas, 13. avgusta 1993)
Zmanjkalo je pravih razlogov . za spodbijanje upravičenosti zakonitega predloga za nadzorovanje opravljanja javnih funkcij in sedaj si je bilo treba izmisliti pravljico o pastirčku, zraven pa še nadrobiti cel kup zelo osebnih - tudi lažnivih -namigovanj, kajne g. Podlogar. Vse to z motivom, češ da tak predlog ie ne more biti v redu, ker ga je dal takšen človek.
Ne bom ponovno dokazoval, da je bila moja pobuda zakonita, upravičena in dobronamerna, čez čas se bo ie videlo, kako in kaj je s tem. Tudi ne bom dokazoval, da je bistvena prvina demokracije spoštovanje zakonov in nasploh zakonitosti in ne samo delitev oblasti na tri veje. Ne bom dokazoval, da pri zlorabi pooblastil gre predvsem za politično in ne kazensko odgovornost, če ni posredi tudi kaznivo dejanje. Moje zavzemanje za zakonitost je znano tudi Vam g. Podlogar še iz časov, ko ste bili poklicni sekretar občinske konference ZSMS. Od takrat Vas poznam kot korektnega človeka, posebno pa ste mi ostali v spominu kot zelo trezen vodja radovljiških mladincev na delovni akciji v Murski Soboti Zato ne verjamem, da ste se g. Podlogar sami brez pomoči drugih spustili do tako nizke ravni namigovanj na "misterij" predlagatelja pobude, s katere sprejemom bi se lahko nekateri znašli v zelo kočljivem položaju.
Niti ne bom dokazoval, ali so naloge, ki sem jih opravljal ali jih še opravljam po sklepih skupščine ali njenega izvršnega sveta, dovolj za temeljito poznavanje porabe proračunskih
sredstev, še vedno trdim, da ne, in bojim se, da so drugi delegati še na slabšem. To je ves "misterij" moje pobude. Bolj kot to Vas g. Podlogar in nekatere druge očitno moti, da pri svojem dosedanjem delu nisem podlegal dnevni politiki in osebnim interesom nekaterih, ki se skrivajo za njo, temveč sem si prizadeval svoje delo opravljati strokovno in pošteno. Tudi lani, ko sem na izrecno ieljo predsednika Izvršnega sveta takoj po razrešitvi takratnega načelnika Uprave za urbanizem kot član delovnega telesa poleg svojega rednega dela v podjetju operativno vodil upravo dve do tri ure dnevno. Čas mi ni dopuščal, da bi razrešil tiste upravne in lokacijske zadeve, ki so bile ie v krepki zamudi. Sicer pa je nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov v pristojnosti Sekretariata za upravno-pravne in splošne zadeve, ki bi moral Izvršnemu svetu o tem redno poročati, ta pa pravočasno ukrepati. Pač pa sem se potrudil in pripravil temeljito podlago za ločitev strokovnega in upravnega dela na področju načrtovanja prostora in gospodarske infrastrukture. Priznanje, ki so mi ga dali delegati Vaše stranke g. Podlogar ob razpravi v Skupščini, še vedno cenim in upam, da mi ga s takimi namigovanji sedaj ne odvzemate. Ali je moje upanje prazno, veste samo Vi g. Podlogar in drugi okrog Vas.
Pri vodenju Uprave za urbanizem sem se moral poglobiti v izvajanje stanovanjskega zakona, tudi zato me je Izvršni svet imenoval za predsednika Upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Radovljica. Začetek poslovanja sklada je bil povezan z nekaterimi odprtimi vprašanji porabe kupnin za prodana družbena stanovanja in posredno s porabo proračunskih sredstev, šele s spreje-m o m občinskega stanovanjskega programa smo razpravo okrog tega zaključili. Ne glede na to se mi je utrdilo prepričanje, da je nujen in potreben bolj dosleden nadzor Skupščine nad opravljanjem javnih funkcij zlasti glede porabe proračunskih sredstev. Povem naj še, da so podatki o upravljanju zasebnih in drugih podjetij, ki jih vodijo poklicni in nepoklicni funkcionarji ter upravni delavci, ostali nespremenjeni tudi v imeniku pravnih oseb, ki ga je izdala ŠDK po stanju 30. 6. 1993. Resnično nam lahko samo Bog pomaga, če delegati ali bodoči občinski svetniki ne bomo ali ne bodo imeli natančnega vpogleda v tekočo proračunsko porabo.
Na koncu pa moram kar najbolj odločno zanikati, da podjetje, ki ga vodim, prodaja svoje izdelke občini - ne radovljiški in ne kateri drugi. Bili pa bi zelo zadovoljni, če bi lahko vsaj nekaj vodovodnih cevi kdaj pa kdaj prodali po konkurenčnih trinih pogojih javnemu podjetju Komunala Radovljica.
Po vsem tem sem vse bolj prepričan, da v Sloveniji pošteno in zavzeto delo bo spoštovanju zakonitosti in drugih prvin resnične demokracije ni več vrlina (glej članek "Ljudje brez zavor v Sobotni prilogi Dela, dne 14. avgusta 1993). Naša občina pri tem ni nobena izjema.
Marko Bezjak, Radovljica
Plošča na Godešiču
Na Godešiču so v farni cerkvi odkrili ploščo vsem umrlim občanom, (ne faranov - katoličanov) padlim - umrlim v drugi svetovni vojni. To je bilo storjeno po precejšnji javni polemiki, ob nasprotovanju borčevske organizacije in svojcev padlih partizanov in kljub izjavi škofijskega ordinariata, da brez soglasja svojcev njihovi pokojni sorodniki ne morejo na to spominsko ploščo. Kljub temu je bilo to storjeno tako, kot so to hoteli pobudniki,
cerkev, Stanislav Klep in K$ Godešič.
Zakaj smo borci nasprotovali OcenUi smo, da ta akcija (kd podobne organizirane po Slovi' niji) ni sledila človekoljubne j" humane, temveč politične cilj* Pod veliko človekoljubno mi*' lijo o enakem spominu na m mrtve občane (ne farane) se J krila teza o enakosti njihovi dejanj v preteklosti in o opravi' čevanju ideologije, v imen* katere so ta dejanja storili katera organizatorji teh sveti" nosti vnašajo v sedanji čas. To j1 ideja o rehabilitaciji kolabort-cije in izdajstva, ki naj privez do obračuna in maščevanja. D* je temu tako, najbolje dokazuj* to, kdo vse to organizira, kdo sodeluje in kaj je ob tem vst rečeno. Prevladujejo obtoibe«" napadi na NOB, ki kličejo p° maščevanju, a nikjer ni kesanj* in odpuščanja Mrtvi partizort so zgolj okras in dokaz človekoljubne in humane naravnanosti te izrazite politično naravnane akcije.
Ne nasprotujemo skupnim spominskim obeležjem po krajevnih skupnostih v spomin vse"* padlim in umrlim v drugi svetovni vojni Vendar naj bo to storjeno samo po dogovoru vseh krajanov, predvsem prizadetih-Cerkev tu nima kaj, ker je bik in je še globoko enostranska, angažirana, po drugi strani P* ni občestvo občanov, temve* občestvo verujočih Postavljanje in odkrivanje teh plošč tU bi smela biti priloinost Z" obtoievanje in preko umrlih politična revizija preteklosti To naj opravijo zgodovinarji, a nt za potrebe tekoče politike. Noj bodo vsi umrli krajani skupaj, na enem mestu in naj se pove, kdaj, kako in zakaj so umrli
Na primeru Godešiča in pr* vseh drugih od Roga sem, se postavlja vprašanje, kakšna jt vloga cerkve. Ponaša se ko} nekakšen vsenarodni pomiri' telj, a istočasno in predvsem kot ena od strani, ki je bila v preteklosti globoko angfHrana na eni strani. So razlogi, de verjamemo, da so akcije kot f Godešiču ter drugod spodbV jene in izpeljane z njene strani-. Vse bolj kaie, da hoče bffl cerkev, kot pred vojno, občestvo vseh Slovencev - politild dejavnik, ne pa samo občestvo vernih Zapisali smo ie, dabos tem dejanjem storjeno svojeyT' stno nasilje nad mrtvimi in sicet pod človekoljubno in humano pretvezo, a v bistvu iz ozkih političnih ciljev in razlogov. Sorodniki dvanajstih umrlih partizanov so nasprotovali uvf' ščanju njihovih imen na 1° spominsko ploščo, zato ker $° poznali mnenje in razpoloienjf pokojnikov in so izhajali tega, da ti na to ne bi pristali Med pokojniki so bili tud1 ateisti, člani KP, ki nikakor p° svojem svetovnem nazoru ne sodijo na sakralni objekt.
Zaradi tega je bilo takšno ravnanje in dejanje cerkve in pobudnikov te akcije svojevrstno posilstvo in globoko nemoralno dejanje.
Nadškofijski ordinaria pa z dne 8. novembra 1992 obvešča Žup' nijski urad Reteče. Objavljamo samo dva stavko tega pisma:
Vse naj se uredi v medsebojnem dogovoru obeh strani, Nikakor pa ni mogoče prisiliti da bi bilo ime padlega svojcO napisano na tej plošči Nujno m da se za tako ploščo dobi soglasje svojcev padlih borctS NOB.
Občinsko združenje ZB Škofj* Loka
rubriki Odmevi, Prejeti objavljamo pisma bral' cev po presoji in izboru ured' niiiva Vse. ki nam pišejo-prosimo, da pisma niso dalj' ša od 60 tipkanih vrstic-Daljša pisma smo prisiljeni krajšali, ne glede na vsebino-Vabimo k sodelovanju! PiiH* na naslov: Gaeemflki glas, Moie Pijmdeja I, 64009 Krmmj, za cubriko Odmevi
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Ko je (ni) kupec kralj
Kaj svetuje Modri Janez?
Baldrijan si kupi danes!
O tem, da se jutri začne novo šolsko leto, da je že prejšnji teden v nekaterih gorenjskih knjigarnah zmanjkalo učbenikov in da so cene takšne, da "brezplačna šola pomeni - ostati brez plače, ko vse kupiš", se ne splača več pisati. K sreči smo gorenjski potrošniki pohleven sloj, vse plačamo, ne pritožujemo se preveč in tudi vse neverjetne kolobocije s šolo bomo "dol požrli". Večna skrivnost bo verjetno ostala, koliko nepotrebnih kilometrov so prejšnji teden prevozili zaskrbljeni starši, ker je zmanjkalo učbenikov in so jih iskali v sosednjem kraju; koliko ur so starši zapravili v vrstah v knjigarnah - ve se le to, da pohlevni potrošniki vse svoje jeze niso vpisali v "Pritožno knjigo".
Posebna fin ta v zadevi "šolski učbeniki" pa je znameniti MODRI JANEZ . Lani ste v Gorenjskem glasu precej pisali o njem, verjetno je tudi zaradi pritiska javnosti zaradi Janezovega Modrega nategovanja potrošnikov slovenska vlada potem zamrznila cene učbenikov. Letos je akcija Modri Janez potekala z manj reklame, v šolah so otrokom jasno dali vedeti, da naj se nanj naročijo in tako ima veliko gorenjskih družin učbenike iz tega vira. Seveda je čisto natolcevanje, da je prejšnji teden zmanjkalo šolskih knjig zato, da bodo čez nekaj mesecev še bolj uspešno prodajali (drage) knjige preko Modrega Janeza - učbenikov je seveda zmanjkalo le zato, ker je slovenska vlada zamrznila cene, ker je otrok v šolah preveč in ker... (se bodo že še kaj spomnili v založbah!).
Pa še o Modrem Janezu, ob katerem postaneš moder v obraz (ali rdeč, odvisno): na papirjih piše, da je to "DZS d.d. Ljubljana, Dejavnost založništva - šolske potrebščine": Ciril Metodov Trg l, Ljubljana. In zraven so napisani telefoni 061/323-572, 123-228, 323-648. Ko sem pol avgusta izmenoma klicala na te telefone, kdaj mi bodo poslali naročene knjige Modrega Janeza za našo nadebudno petošolko, so bili telefoni totalno mrtvi. Klicala sem pač zato, ker so znanci knjige že dobivali, na moj nas (p v pa jih ni in ni bilo. Po 10 dneh zvonjenja v prazno me prešine misel, da so morda založbi spremenili telefone - prav zares, na 061/446-421 mi je naveličan glas dal vedeti, da imajo veliko dela in bodo že poslali. Pa spet niso, ampak tudi na tej številki potem niso več dvigovali telefona. Preveč dela pač (ker je učbenikov zmanjkalo).
Vsa moja telefonijada in fax Državni založbi Slovenija s pomočjo uredništva Gorenjskega glasa so k sreči zalegli, saj so našega Modrega Janeza prinesli v petek zvečer. Kako pa se bodo znašli tisti starši in predvsem njihovi otroci, ki so ostali brez učbenikov, ponatisov pa menda tudi ne bo? • Vaša bralka
STA T1ST1CNE INFORMACIJE
Zavod Republika Slovenija za statistiko Ljubljana Indeksi cen na drobno in cen življenjskih potrebščin, Republika
Slovenija, avgust 1993
VIII 93 VII 93
Indeksi cen na drobno skupaj 101,7
Indeksi cen življenjskih
potrebšč in skupaj 100,7
VIII 93 VIII 92
125,2
I-VIII 93 I-VIII 92
125,6
137,2
137,0
Najemnine v Škofji Loki
Občinski odloki so le priporočilo
Škofja Loka, 30. avgusta - Zlasti vračanje premoženja nekdanjim lastnikom povzroča pri najemnikih poslovnih in stanovanjskih prostorov zaradi vedno večjih zahtev pri najemninah nemir in celo spore. Ker je bila občina Škofja Loka kar nekajkrat omenjena kot občina, kjer so to najbolje uredili, smo povprašali, kako je s tem. Viljem Hoff, vodja enote za gospodarjenje s stanovanjskim fondom pri podjetju Obrtnik nam je povedal:
»Po občinskem odloku naj bi bile najemnine za poslovne prostore odvisne od gradbene vrednosti prostorov, območja, kjer je prostor ter dejavnosti, ki ji je namenjen. Letne najemnine naj bi se gibale od 4 do 16 odstotkov vrednosti prostora, kar v zneskih pomeni od 5 do 20 mark mesečno za kvadratni meter. Pri oblikovanju odloka so bile upoštevane višine najemnin na Zahodu in splošno prepričanje, da take najemnine zagotavljajo najemnikom normalne možnosti poslovanja, lastnikom pa primerne dohodke. Za primere prekoračitev je v odloku omenjena oderuška najemnina, ki naj bi bila tista, ki presega prej omenjeno višino za več kot polovico. Za take primere so predvidene sankcije in povečana obdavčitev. Izkušnje kažejo, da večina merila iz odloka upošteva, zlasti med lastniki, ki jim je bilo premoženje vrnjeno z denacionalizacijo, pa je več poskusov, in zaradi tega tudi sporov, po višjih najemninah.
Pri stanarinah - po novem zopet stanovanjskih najemninah -moramo ločiti stanovanja na profitna in neprofitna. Najemnine neprofitnih stanovanj določa odredba Vlade Republike Slovenije, po kateri lahko v letni višini dosežejo stopnjo 2,9 odstotka od vrednosti stanovanj, izračunani po metodologiji, ki je bila sprejeta za ugotavljanje vrednosti družbenih stanovanj za njihovo prodajo. Pri tem se mesečno spreminja vrednost točke, ki je vezana na gibanje tečaja nemške marke in je dosegla avgusta vrednost 120,74 tolarja. To zgornjo mejo v Škofji Loki dosegamo. Za stanovanja z neprofitno najemnino štejejo vsa stanovanja, kjer so imeli stanovalci stanovanjsko pravico na dan 18. oktober 1991, ko je bil sprejet novi stanovanjski zakon, kar pomeni, da imajo take najemnine stanovalci solidarnostnih stanovanj, pa tudi vsi drugi, ki so imeli stanovanjske pogodbe pred tem datumom. Višje najemnine pa se obračunavajo kasnejšim najemnikom, ki so dobili od podjetij ali občine v najem profitna stanovanja, najemnine pa so do 50 odstotkov višje kot za neprofitna stanovanja. Pri tem je treba reči, da najemnine za profitna stanovanja niso omejene, prav tako ni meje za oderuštvo. Podatkov je na tem področju malo, slišati pa je, da so zlasti zasebniki pri tem začeli močno pretiravati. Za nas lahko rečem, da se stanovanja s takimi neprofitnim! najemninami da lepo vzdrževati, celo z minimalnim profitom.« • Š.Z.
Katalog proizvajalcev avtomobilskih komponent
Klub ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil pripravlja predstavitev kataloga proizvajalcev avtomobilskih komponent, s pomočjo katerega bi si slovenska spremljajoča industrija lažje utrla pot do izvoza v druge države oziroma do tujih proizvajalcev motornih vozil. V katalogu so predstavljene dejavnosti ponudnikov, program ponudbe, moč ponudnikov, njihove značilnosti in značilnosti izdelkov. • M. G.
rKOLIKO JE VREDEN TOLAR
~:.....................•--------............------	NAKUTNI/ntODAJNI I		NAIUPNI/RODUNl		iMiunn/mooAJN!	
MENJALNICA	1 DEM		1 ATS		1	LIT
AbanfcaKranj(Tržič, Jssancs)	69,95	70.60	9.55	9.97	8J0	7.40
AVAL Bled, Kranjska gora	70,25	70.50	9.93	10,00	7,30	7,50
COPIA, Kranj	■. *			' '«		':. •■
CREDITANSTALT N. banka Lj.	70.30	70,70	9,90	10,10	7,20	7.50
EROS (Stari Mayr),Kmn|	70,20	70,60	9.92	10,00	7.20	7,40
GEOSS Medvod«	70,20	70,60	9,92	10,00	7,30	7,50
HRANILNICA LON, d. d. Kranj	70,11	70,59	9.89	9,99	7,20	7,45
HIDA-Mnica Ljubljana	70,25	70,50	9.92	10.00	7,30	7,45
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenic«	70,05	70,55	9,82	10,02	7,20	7,45
INVEST Škofja Loka	70,10	70.50	9,90	10.00	7,25	7,47
INVEST Tržič	70,10	70.50	9,90	10,00	7,25	7,47
LB-Gorenjska banka Kranj	69,00	71,00	9,61	10,00	7,00	7,55
MERKUR-Partner Kranj	70,05	70,30	9.95	9,98	7,31	7,36
MERKUR-Železniska postaja Kranj	-				7,31	7.36
MIKEL StražiSča	70.18	70.60	9,90	10.00	7,20	7,59
0T0K Bled	70,02	70,72	9,84	9.96	7,17	7.36
POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah)	68,69	70,46	9,25	9.96	6,92	7,41
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj	70,25	70.50	9,92	9.99	7,30	7.45
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	70.05	70,30	9,95	9.98	7,31	7,36
SLOGA Kranj	70,10	70.55	9,85	10.00	7.05	7,50
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica	69.00	' ;■	9.61	«	7.00	
SLOVENIJATURIST Jesenice ......						
WILFAN Kranj	70,25	70,60	9,92	10,00	7,30	7,50
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor	70,20	70,55	9,92	10,00	7,30	7,50
F-AIRd.o.o.Triic	70,20	70,50	9.92	9,99	7.30	7,45
TALON Šk. Loka	70,25	70.50	9,90	10,02	7.20	7,52
T JASA	70,25	70,55	9,95	10,05	7,20	7,50
POVPREČNI TEČAJ	69.98	70,75	9,84	10,00	7.20	7,46
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije,pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%._
Pri Uporoven v Avstriji ji ATS M nakupu blago po 9,80 tolarjev.
Delavski dom „     .. tel.: 064/211 387
Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz   Hote! ^4%i3r
Nov Mazdin katalizator
Mazda je razvila nov uravnavani katalizator, s katerim je v vseh pogojih delovanja motorja učinkovito zmanjšana vsebnost ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, posredno pa za 5 do 8 odstotkov tudi poraba goriva.
Osnovni material je zoolit. Ta keramika je prevlečena s posebno doslej še neuporabljeno kovinsko leguro, ki vsebuje svojo ka-talitično lastnost tudi pri izpušnih plinih, ki so bogati s kisikom in nastanejo pri delovanju motorja z revno zmesjo. Prihranek goriva je dosežen kljub delovanju motorja z revno zmesjo in sicer zaradi obširnega območja delovanja katalizatorja. Pri tem so največjo težavo predstavljali standardi o dovoljeni količini dušikovih oksidov v izpušnih plinih, ki smejo priti v okolje.
S serijsko vgradnjo novega katalizatorja naj bi pri Mazdi zače li že prihodnje leto, ko ga bodo namestili v enega od majhnih avtomobilov, pričakujejo pa, da ga bodo uporabljali tudi pri večjih motorjih na revno zmes in tudi pri dizelskih motorjih. • M. G.
UGODNO LETOVANJE TUDI SEPTEMBRA V PUU IN MEDULIN!
HOTELI IN APARTMAJI
Pričakujejo vas hoteli z bazeni: MEDUUN, MUTILA in SPLENDID - B kategorije, ter BRIONI - A kategorije Od 1. septembra naprej - bivate 7 dni, plačate 5 dni. V apartmajih HORIZONT - Zlatne stijene, od 12. septembra naprej • bivate 7 dni, plačate 5 dni. Omenjeni popust vam priznavamo, če boste rezervirali v oddelku za marketing, kamor pošljite priloženi kupon. Izkoristite lahko le en popust.
KUPON ZA POPUST
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
ODDELEK ZA TRŽENJE 52000 PUU A. Smargelia 5, Hrvaška Tel.: 052 23-811,24-093
POSLOVNA ENOTA KRANJ
VABI K SODELOVANJU
m -l—Sg^fl*^ zavarovalna družba d.d. koper A0ll3IlC assicurazioni s.p.a.
POGODBENE SODELAVCE ZA DELO NA TERENU • področje GORENJSKE -
Zaželene izkušnje s področja zavarovalstva, veselje do dela z ljudmi, vozniški izpit B kategorije. Pisne prijave do 04.09.1993 na naslov:
Zavarovalna družba ADRIATIC d.d. Koper, Poslovna enota KRANJ BEeiweisova 4,64000 Kranj,
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica!
KLADIV AR ŽIRI d.o.o. Industrijska c. 2
po sklepu upravnega odbora razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA DRUŽBE
Kandidat mora poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev, izpolnjevati še pogoje, določene s 55. členom statuta družbe, in imeti:
- VII. stopnjo izobrazbe tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri
- najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu
- smisel za vodenje, organiziranje, določanje ciljev in motiviranje delavcev in druge managerske sposobnosti
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
- slovensko državljanstvo
Direktorja družbe bo upravni odbor imenoval za štiriletni mandat.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z navedbo dosedanjih zaposlitev oziroma kratkim življenjepisom, pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako "za razpis".
Od prijavljenih kandidatov zahtevamo tudi predložitev predloga razvoja družbe.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. Dodatne informacije dobite po telefonu: 064/691-300 (SKS).
LEŽAJI • LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI
F/IG    Cenjene kupce obveščamo, da Imamo v zalogi ležale vseh vrst, znanega nemškega proizvajalca FAG.
Trgovsko podjetje
TINEX,
64000 Kran|, Cesto Staneta Žoqar|o 53
Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure.
LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI - LEŽAJI- LEŽAJI
-
e <ac
O |_
iS co
o) —S
o rpr
Tel. 242493 241-169 fax 242-493
G> TJ O
- c «
o. c .„
mm.     03 k-
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Lubadar v gozdovih kranjske občine
Blizu devetsto žarišč
Lubadar najbolj ogroia gozdove v katastrskih občinah Šenčur, Hrastje, Laže, Velesovo, Britof, Primskovo, Voglje, Trboje, Zgornji In Spodnji Brnik, Cerklje, Jošt.*
Tretjič v pol stoletja
V zadnjih petdesetih letih se je lubadar v kranjski občini trikrat močneje namnožil: prvič po velikih povojnih sečnjah, drugič leto ali dve po po katastrofalnem vetrolomu in žledolo-mu 1984. in 1985. leta, tretjič lani.
Kranj, 27. avgusta - V gozdovih kranjske občine so lani in v letošnjem prvem polletju odkrili 867 žarišč lubadarja s skupno 19.780 kubičnimi metri napadlega lesa.
naravnih rastišč, medtem ko
Smreka na "tujih" rastiščih
Ob tem, da je lubar v "omejenih količinah" stalen gost naših gozdov, so gozdarji sredi lanskega julija opazili, da se spet nenormalno razmnožuje, še zlasti v ravninskem delu kranjske občine. Ko so ocenjevali, kaj bi bil razlog, so ugotovili, da gre za splet različnih okoliščin: za dolgotrajno, že četrto sušo v zadnjih desetih letih in za vročino, ki pospešuje razvoj lubadarja, za izčrpanost smreke zaradi močnega se-menenja in za pomanjkljiv gozdni red (opuščanje lupljenja lesa in neprimerno ravnanje z oblovino). Da je lubadar bolj prizadel gozdove v kranjski občini, kot, denimo, v škofjeloški in tržiški, je razlog v tem, da na kranjskem območju prevladujejo plitva prodnata tla, da je med vsemi drevesnimi vrstami kar 90 odstotkov iglavcev in da ima smreka vsega dva odstotka
"Nismo krivi samo lastniki"
Jaka Korenčan, kmet iz Podbrezij in član kranjskega izvršnega sveta: "Ne trdim, da lastniki nismo nič krivi za pretirano namnoži-tev lubadarja, vendar sem bil že ob lanski suši eden redkih, kije trdil, da razvoj lubadarja močno pospešuje prav suša."
so vsa ostala hrastova in ga-brova. V kranjski občini, kjer velik del gozdov sodi med ogrožene in potencialno ogrožene, so najbolj prizadeti gozdovi v katastrskih občinah Šenčur, Hrastje, Luže,
Izplačati prva nadomestila
Po vladni uredbi naj bi lastniki gozdov dobiti za pravočasno spravilo mbadark tudi nadomestijo za pokrivanje stroška* spravila, ki so pri lubadarkak višji kot pri ostalem tem Kot je na sen kranjskega izvršnega svet« prejšnji torek povedat Janez Ponikvar, koordinator za javno gozdarsko službo, so prva nadomestila v zneskih od 500 do 800 tolarjev za kubični meter nakazali lastnikom prrd približno desetimi dnevi
Velesovo, Britof, Primskovo, Voglje, Trboje, Spodnji in Zgornji Brnik, Cerklje, Jošt -in še bi lahko naštevali.
Petsto lubadarjev že posuši drevo
V Gozdnem gospodarstvu Kranj so na podlagi vladne uredbe in strokovnih meril decembra lani izdelali načrt varstva gozdov, v katerem so predvideli preventivni nadzor in zatiralne ukrepe, kot so lupljenje dreves in kurjenje ostankov, nastavljanje lovnih pasti in škropljenje s kemičnimi pripravki. V letošnjem prvem polletju so v sodelovanju z lastniki gozdov opravili za domala 16 milijonov tolar-
jev preventivnih ih zatiralnih ukrepov. Postavili so okoli štiristo režastih lovnih pasti in namestili več lovnih dreves in debel. V eno past se je ujelo tudi več kot petdeset tisoč lubadarjev. Podatek nam ne pove veliko, če ne vemo, da že petsto tovrstnih "hrošč-kov" posuši drevo.
Lubadarju letos pomaga še suša
Lubadar povzroča v gozdovih veliko škodo. Les, ki ga je napadel lubadark, je slabše kakovosti in tudi manj vreden (pri kubičnem metru povprečno 1.500 tolarjev), stroški poseka in spravila so večji, prav tako tudi izdatki
za obnovo gozdov, prirastek ogroženih gozdov je manjši (po junijskih ocenah je v kranjski občini samo zaradi tega že 50 milijonov tolarjev škode), zmanjšana je trdnost gozdov, pokvarjen krajinski izgled... Pri uničevanju gozdov letos lubadarju pomaga še suša, ki je že doslej posušila 30 do 40 odstotkov sadik gozdnega drevja, pospešila razvoj lubadarja in zmanjšala letni prirastek.
Za tristo žarišč devetsto obvestil
Ko je poročilo gozdnega gospodarstva o škodi v kranjskih gozdovih na seji prejšnji torek obravnaval izvršni svet, je bilo slišati tudi to, da od gozda odvisni lastniki vztrajno izganjajo lubadarja iz svojih gozdov, medtem ko so tisti, ki v gozdu vidijo le hiter enkratni zaslužek, bolj malomarni. Janez Ponikvar, koordinator za javno gozdarsko službo v kranjski občini, je povedal, da so letos za tristo žarišč posredovali lastnikom okoli devetsto obvestil in sporočil. Večina lastnikov pospravi lubadarke v predpisanem desetdnevnem roku, nekateri pa tega ne storijo niti tedaj, ko prejmejo pošto že tretjič. • C. Zaplotnik
Posledice suše v škofjeloškem kmetijstvu
Potrebovali bi
vsaj 2.500 ton koruze in krmil
Ker je pričakovati veliko ponudbo živine, v občini predlagajo državi, naj prepove uvoz mesa in živine. Škofja Loka, 27. avgusta - Suša je do sredine avgusta kmetijstvu v škofjeloški občini prizadejala 452 milijonov tolarjev škode, od tega samo na travinju za 166 milijonov tolarjev.
V občini so ocenili, da je bil pridelek žit zaradi suše manjši za petino in da je bilo zgodnjega krompirja 28 odstotkov manj, kot bi ga bilo v normalnih vremenskih in rastnih razmerah. Pri poznem krompirju, v kmečkih sadovnjakih in pri vrtninah ocenjujejo 30-odstotni izpad pridelka, pri silažni koruzi in zasejanih travnikih 25-odstotnega, pri travinju in krmnih dosevkih pa 35-odstotnega. Izračuni kažejo, da bo poznega krompirja blizu tri tisoč ton manj, silažne koruze 8.750 ton manj, travinja več kot enajst tisoč ton, krme z zasejanih travnikov okoli devetsto ton manj, krmnih dosevkov 1.260 ton manj...
V občini razmišljajo o tem, da bi kmetijstvu podobno kot ob lanski suši tudi ob letošnji pomagali s proračunskimi sredstvi, vendar doslej odločitev o tem še niso sprejeli. Vsa dosedanja pomoč kmetom je bila osredotočena na svetovanje o setvi krmnih dosevkov za spomladansko in jesensko rabo, o dodatnem gnojenju travnikov in pašnikov, sestavi krmnih obrokov, o nakupu krmil, semen in gnojil, o namakanju kmetijskih zemljišč in o usklajevanju staleža živine z razpoložljivo krmo. Ker so letos razmere v kmetijstvu zaradi dveletne zaporedne suše in splošnih gospodarskih problemov slabše kot lani, izvršni svet predlaga vrsto ukrepov, s katerimi bi vsaj delno omilili posledice letošnje suše in zmanjšali kmetove stiske. Predlagajo, da bi zadruge in klavnice skupaj z bankami, direkcijo blagovnih rezerv in državo zagotovile reden odkup živine, plačilo odkupljene živine in regresiranje obresti pri dodatnih posojilih. Ker je pričakovati, da bo zaradi suše večja ponudba živine, naj bi prepovedali uvoz mesa in živine. Zagotoviti bi bilo treba tudi zadosti semen in gnojil za jesensko setev, regresiranje nakupa, okoli 1.500 ton koruze in krmil po regresirani ceni do konca leta in vsaj še tisoč ton do začetka "zelenega krmljenja". Predlagajo tudi zmanjšanje ali odpis davka od kmetijstva in gozdarstva, zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, moratorij ali podaljšanje roka za vračilo posojil, najetih za financiranje pridelave in naložb, prerazporeditev dela kmetijskega proračuna, porabo dela sredstev občinske proračunske rezerve in "aktiviranje" republiškega solidarnostnega sklada.• C. Zaplotnik
Setev ozimnih žit
Njivo preorjemo dovolj zgodaj, da se pred setvijo tla sklenejo, praviloma 14 dni pred setvijo. Tako zagotovimo boljši vznik semena in zmanjšamo nevarnost zimske pozebe. Globino oranja uravnavamo glede na vrsto tal in prejšnji posevek, giblje naj se od 18 do 25 cm. Neposredno pred setvijo pripravimo setveni sloj zemlje s predsetvenikoro, s katerim ustvarimo drobno grudičast setveni sloj. S predsetvenikom naredimo v globini 2 do 4 cm sklenjeno ležišče za seme, nad njim pa rahlo mrvičasto plast zemlje. Sklenjenost setvišča omogoča hitro pronicanje vlage do semena in izenačene rastne razmere, medtem ko rahla plast nad sklenjeno plastjo omogoča nemoten vznik semena.
Pred setvijo potrosimo tudi mineralna gnojila, količina je odvisna od založenosti zemlje, višine pričakovanega pridelka ozimnih žit, izkoriščanja hranil iz gnojil in gnojenja z organskimi gnojili. Ce nimate analize zemlje, priporočamo v jeseni okoli 500 kilogram na hektar NPK gnojila 8-26-26 ali katero drugo ustrezno gnojilo. Za setev uporabimo le deklarirano seme, to je kakovostno seme priporočenih sort, ki je prečiščeno, razkuženo s fungicidom in dobro kalivo.
Količina semena je odvisna od čistoče in kalivosti semena, teže 1000 zrn, deleža poljskih izgub preko zime in zaželene gostote setve.
Izračunamo jo po formuli:
število kalivih zrn/m2 x teža tisočih zrn v gr x 100
količina semena v kg/ha «=
....................................................x 1,20
% kalivosti x % čistoče
(1,2 je faktor poljskih izgub.)
Gostoto setve izražamo v številu kalivih zrn na kvadratni meter in je odvisna od več dejavnikov: vrste in sorte ozimnega žita, časa setve, kakovosti predsetvene priprave zemljišča, intenzivnosti razraščanja posameznih sort. Pomembna je globina setve. Ozimna žita sejemo le s sejalnico na globino 3-4 cm. Sorte pšenice
Marija, ana, zagi, zrinka so intenzivne sorte, zahtevajo visoke količine dušika in maksimalno varstvo rastlin. Potrebujemo več semena za setev okoli 300 kilogramov na hektar. Sejemo jih od 10. do 25. oktobra.
Ikarus, hubertus, julius so uvožene iz Avstrije, so srednje intenzivne, potrebujemo manj semena za setev, okoli 250 kilogramov na hektar. Gnojimo jim z manjšimi odmerki dušika, so odporne proti plesni in poleganju, imajo večjo slamo, so dobre kvalitetne krušne sorte. Sejemo jih od 1. do 15. oktobra. Priporočamo jesensko zatiranje plevelov z DICURAN FOR-TE. Pred vznikom pšenice uporabimo 2 kg/ha, po vzniku pa 1,5 kg na ha. Zatre tudi smolenec. • Anton Potočnik
Suša in lubadar v tržiških gozdovih
Za petino manjši prirastek
Gozdarji ocenjujejo, da sta lubadar ter lanska in letošnja suša povzročila v tržiških gozdovih za več kot 81 milijonov tolarjev škode.
Tržič, 27. avgusta - Ocenjevalci škode na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih pridno zbirajo podatke o škodi, ki so jo doslej ' kmetijstvu in gozdarstvu povzročili lubadarji in suša. V tržiški občini, kjer je 10.303 hektarjev gozdov, ocenjujejo, da je po gozdnogospodarskem načrtu predvideni letni prirastek 64.397 kubičnih metrov iglavcev in listavcev, manjši za 12.879 kubičnih metrov lesa, kar v denarju pomeni 77,2 milijona tolarjev. Sušo spremlja tudi lubadar, ki je "posekal" 2300 dreves oz. skupno 2.500 kubičnih metrov lesa. Ker je bil les slabše kakovosti, je bil iztržek za 30 odstotkov oz. za 4,5 milijona tolarjev manjši, kot bi bil sicer.
Siliranje koruze
Zaradi dolgotrajne suše je koruza na Gorenjskem različno prizadeta. Padavine so bile lokalno zelo različno razporejene, na rast in dozorevanje pa je zelo vplivala tudi debelina tal in ranost setve. Koruze, ki so bile sajene kasneje, po spravilu prvega odkosa trave, je suša bolj prizadela. Najbolj je prizadeta na izrazito prodnatih tleh. Ker krme letos zelo primanjkuje, moramo storiti vse, da vsaj to koruzo posiliramo ob pravem času in tako, da se silaža ne bo kvarila.
Za določitev časa siliranja je najbolj odločilna sušina koruzne rastline. Ta naj znaša med 30 in 35 odstotkov. Taka silaža ima največjo hranilno vrednost, ni prekisla pa tudi ne občutljiva na pregrevanje oziroma kvarjenje, ko smo silos že odprli.
Listi koruze se sušijo od spodaj navzgor. Za odločitev o začetku siliranja koruze upoštevamo predvsem zrelost storža in pa koliko listov je še suhih. Ko so listi koruze pod storžem že popolnoma suhi, deloma pa tudi nad njim, zrnje pa je že prešlo iz mlečne v voščeno zrelost, je potrebno koruzo posilirati. V taki koruzi je še dovolj vlage (predvsem v steblu), da bo siliranje potekalo normalno. Koruzo, ki ima posušene le spodnje liste, se pravi, da jo je suša manj prizadela, siliramo v fazi zgodnje do polne voščene zrelosti, ko je zrnje s sredine storža v osnovi še vlažno. Neprizadete posevke siliramo v fazi polne od pozne voščene zrelosti, ko noht le s težavo prodre skozi stransko ploskev zrna.
Vsekakor s siliranjem ne kaže prehitevati, potrebno pa je redno spremljati zrelost koruze na njivah in se nato odločiti za optimalni termin.
Pri siliranju pa moramo še posebej upoštevati:
* Silos pred polnjenjem temeljito očistimo ostankov stare silaže. Če stene silosa niso več gladke ali nam je silaža lani ob stenah plesnela, stene silosa tik pred polnjenjem razkužimo. Na trgu je nov dezinficient z imenom VIRKON S, ki je primeren tudi za razkuževanje sten silosa. Najprimerneje je, da z 1-odstotno raztopino (50 g na 5 litrov vode) z nahrbtno škropilnico poškropimo stene silosa. Preparat prodajajo v lekarni ŽVZG. Nikakor pa v ta namen ne smemo uporabljati fungicidov, ki so namenjeni za uporabo v poljedelstvu.
* Siliranje naj poteka hitro, tako da je silos napolnjen v enem do dveh dneh. Visoke popoldanske temperature res niso najbolj ugodne za pravilno vrenje silaže, vendar siliranje zaradi tega ne prekinjamo, saj je hitrost polnjenja pomembnejša.
* Bolj suho koruzo siliramo pri dnu, vlažnejšo pa na vrhu silosa.
* Na mestih, kjer se kopičijo suhi listi, obstaja nevarnost gretja in plesnenja silaže ob odvzemu, zato silažo po vsaki prikolici poravnamo in listje pomešamo med ostalo maso.
* Silažo v koritastih silosih tlačimo s težkim traktorjem (vsaj 3 t ali več). Hitrosti siliranja ne smemo povečati na škodo nezadostnega tlačenja. Pregrevanje in kvarjenje silaže ob odvzemu je posledica slabega tlačenja silaže, zato ob polnjenju ne smemo biti malomarni.
* Dodajanje vode silaži ob polnjenju pride v poštev le tedaj, ko je koruza izredno suha (preko 45 odstotkov sušine), se pravi, da so vsi listi popolnoma suhi, zrnje pa v fazi pozne voščene zrelosti. V tem primeru dodajamo 50 - 100 1 vode na tono silaže. Spodnje plasti navlažimo nekoliko manj, zgornje pa močneje. Tako koruzo lahko siliramo skupaj z bolj vlažno krmo (pivske tropine, trava) in na ta način povečamo vlažnost silaže.
* Dodajanje silirnih dodatkov (mlečnokislinske bakterije, encimi..) je nesmiselno, saj pri koruzni silaži njihov učinek ne pokrije stroškov tretiranja niti ne zmanjša nevarnosti pregrevanja silaže ob odvzemu.
* Takoj po končanem siliranju je potrebno silos temeljito pokriti s folijo in obtežiti. Če želimo silos čez nekaj dni dopolniti, odstranimo obtežitev, nato pa siliramo kar preko folije. To velja predvsem za stolpni silos.
* Silos lahko odpremo in začnemo s krmljenjem šele čez tri tedne.
Kmetijska svetovalna služba: Franc Pavlin, dipl. kmet. inž.
Vino 93'
Včeraj odprli vinski sejem
Ljubljana - Včeraj so na ljubljanskem sejmišču odprli 39. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, na katerem neposredno ali posredno sodeluje 186 razstavljalcev iz šestnajstih držav. Na
sejmu so vsak dan od 13. do 17. ure pokušnje domačih in tujih vin pod vodstvom priznanega enologa dr. Dušana Terče-Ija, novost pa je enolog svetovalec, ki bo obiskovalcem ves čas na razpolago v desnem prizidku hale A. V preddverju bodo razstave steklenine, etiket, embalaže in nagrajenih vin z mednarodnega ocenjevanja* Sejem je odprt vsak dan od 10. do 20. ure, skupaj z večernim zabavnim delom pa do polnoči. Vstopnina je 400 tolarjev, za dijake, študente, invalide, upokojence in najavljene skupine pa 200 tolarjev.
Včeraj je založba Mihelač predstavila na sejmu knjigo Slovenski vinogradi, danes bodo sejem obiskali belokranjski vinogradniki, jutri bo dan znamenitega štajerskega laškega rizlinga (z brezplačno pokušnjo), v Cankarjevem domu pa bodo podelili tudi medalje z mednarodnega ocenjevanja vin. V četrtek bodo pokušali severna vina, v petek avstrijska predi-katna vina, v soboto, zadnji dan sejma, pa bo med drugim posvetovanje o predelavi grozdja po lanskem in letošnjem sušnem obdobju. • CZ.
r
Prijetno branje
Sveti Duh M Škofja Loka
Tel.: 633-753
OBLAČILA ZA PROSTI ČAS
UREJA: Vilma Stanovnik
NOVOST V MALOOGLASNI PONUDBI!
Mala oglase za objavo v torkovem Gorenjskem glasu sprejemamo ob ponedeljkih do 7.30 ure; za objavo v petek sprejemamo v sredo do 17. ure. Na željo oglaševalcev uvajamo novost: mali oglas lahko oddate tudi na dan pred izi-' dom časopisa do 12. ure po telefonu 064/217-960 ali osebno v naii malooglasni službi. Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje številke". Enotna cena za tako objavo je 800,00 SIT (za mali oglas do 10 besed; doplačilo za oglas pod šifro itd. ni vključeno).
B0 LETOS NAJBOLJ VROČE NA TEKMAH MED CELJEM IN JESENICAMI?
Hokejski prestol je (zaenkrat) še v podmežaklji
Kot napoveduje novi celjski (in bivši jeseniški) trener Vladimir Krikunov, bodo Celjani Qajkasneje v pol leta premagali državne hokejske prvake.
28. avgusta - Mnogi poznavalci hokeja (predvsem pa navijači
Upije in Jesenic) so se ob koncu lanske sezone, ko so Celjani fj'snili ploščke z napisom "Celje - državni hokejski prvak", le so-|.atoo nasmehnili. Glede na potek letošnje blejske poletne hokejske ?e (Id močne okrepitve v celjski ekipi) pa je verjeti, da se Štajerci v,So le širokoustili... Tako so v petek so na tivolskem ledu zaneslji-0 Premagali ekipo Olimpije Hertz in se uvrstili v finale poletne 11-r\v obračunu z državnimi prvaki pa so vendarle morali priznati, * J* hokejski prestol ie vedno v Podmežaklji.
. Mnogim jeseniškim navijajo Je zastal dih, ko je kapetan j-^&iSke ekipe Drago Minarec
D . razglasitvi prvaka letošnje
*r letne lige vzdignil roko s ku-to, v kateri je bila nagrada
{^najboljšo ekipo, 20 tisoč
m M, in jo skorajda zalučal
yj«Iedalce... Toda priljublje-
dr* fJuro" Je kuverto raje ob-
j^caj v svojih rokah, saj bodo
t /Jesenicah denar še kako potovali. Poleg denarja pa bo
Pot P.rvaB:om ,etos potrebno [j *azati še veliko znanja fn vo-
VnPi° 2ma8'» saJ se j'"1 v drža-"gi poleg Olimpije Hertz f.uCta ~nov resen konkurent, , 'Pa Celja, ki je z Bleda odšla [L^^nagrado, kuverto z 10
tisoč nemškimi markami. Tretja nagrada, 5 tisoč DEM pa je zasluženo pripadala domačinom, ekipi Bleda, ki je v sobotnem polfinalu po prostih strelih ugnala močno ekipo celovškega KAC-a z rezultatom 6 : 5.
Sicer pa je bil sobotni finale prava poslastica za ljubitelje hokeja, saj so si lahko na ledu ogledali močno okrepljeno ekipo Celja, v kateri sta blestela zlasti Tomaž Vnuk in nova okrepitev Sergej Povečerovski, ki je predlani igral tudi za Acroni Jesenice, ter seveda ekipo državnih prvakov na čelu s prvim napadom Kopitar - Ra-zinger - Smolej in prvim igral-
Pokal za najboljšo ekipo poletne lige je predsednik HK Bled Marko Božič izročil kapetanu Acroni Jesenic Dragu Mlinarcu, nagrado za najboljšega igralca je dobil Rahmatulin, najboljši strelec lige je bil Anfjorov, najboljši vratar pa Zvone Bolta. Foto: J.Pelko
V letošnji poletni ligi je med jeseniškimi hokejskimi upi blestel še ne devetnajstletni Jure Smolej, ki je po sobotnem finalu povedal: "Mislim, da smo imeli lani v ekipi boljše tuje okrepitve, kot so letošnje, pa tudi naš prvi napad trenutno še ni v pravi formi. Vendar pa je do prvenstva še kar nekaj časa in takrat to ne bo več problem. Gotovo pa bo letošnje državno prvenstvo bolj zanimivo °d dosedanjih in bo težko biti prvak... čeprav kljub celjskim olwepitvam še vedno mislim, da bo finale vendarle spet med n<*mi in Olimpijo."
cem poletne lige Udarjeni Rah-matuljinom. Potem ko so Jeseničani po prvi tretjini z goloma Andreja Razingerja in Draga Mlinarca vodili z 2:0, so pobudo v nadaljevanju prevzeli Celjani in po golih Frolikova, Rojška in Borisa Pajiča po dveh delih vodili z 2 :3. V začetku zadnje tretjine je Niko-norov izenačil, ko pa je večina v blejski dvorani že slutila podaljšek, je bil dvakrat zapovrstjo uspešen Rahmatuljin, ter le trenutek pred koncem še Marko Smolej. Tako je bil končni rezultat finala 6:3, Celjani pa bodo na zmago proti državnim prvakom morali še počakati. Po besedah trenerja Krikunova ne več kot pol leta....
Vsekakor pa je letošnja poletna liga na Bledu ena tistih,
ki odpira novo zgodovino slovenskega hokeja. Ne le zato, ker so se Blejci izkazali kot odlični organizatorji in so uspeli sredi pripravljalnega obdobja k nam privabiti štiri kvalitetne tuje hokejske ekipe, predvsem zato, ker so uspeli vse te ekipe tudi premagati in ker so dokazali, da po svojem znanju še kako sodijo v B ali celo A skupino svetovnega hokeja. Kljub temu seveda ostaja dejstvo, da bo naš hokej še naprej stal v ozadju svetovnega hokejskega dogajanja, saj razen pokala prvakov čez dober mesec na Jesenicah in mladinskega evropskega prvenstva na Bledu, naših hokejistov letos ne čaka kaj prida težkih mednarodnih preizkušenj. • V. Stanovnik, foto: J.Pelko
^Idh       av8usta " ^ petkovim odprtjem razstave o uspehih trži-smučarjev tekačev v A banki so se začele prireditve ob letošnji v 'farski nedelji. Ker pa so športniki in športni delavci iz Tržiča že znani po tem, da znajo izpeljati tudi velika tekmovanja in 2 Qj>h uspešno nastopiti, so se letos odločili, da se preizkusijo tudi 4 .^anizacijo tekmovanja na tekaških rolkah. To naj bi, po bese-^. Predsednice organizacijskega komiteja tekmovanja Jane Pri-v prihodnjih letih postalo tradicionalno.
.„"Vabila za udeležbo na naši ____,_____
Qs°otni tekmi smo poslali v j. etti držav in seveda vsem na-j01 klubom, vendar trenutno Z težko povem, kakšna bo j|J e'ežba, saj imajo tekmovalci Dr H0st Pojave še zadnji dan \Jv tekmo. Kljub vsemu pa s,im, da bo na startu posa-le«M pro8 oc* Petdeset do jim et tekmovalcev, ki smo let Popravili nagradni sklad ,3^ večji od 10 tisoč nemških IcoP Je "a petkovi tiskovni ganferenci ob predstaviti prvega 0 velikega mednarodne-kah movanJa na tekaških rol-Pri nas povedal pobudnik $j£VodJa tekmovanja Viko Gra-
l^Jpkmovanja na tekaških rol-v0 ,majo že nekaj letno veljata*50 večini evropskih držav,
da je rolkanje ponekod Ha a a.ce'° samostojna športni! "'sciplina in ne več dopol-čar   javnost za trening smu-,ev tekačev, biatloncev in
klasičnih kombinatorcev. Problem, s katerim se srečujejo naši tekmovalci, pa so kvalitetne tekaške rolke. Ker so jih v zadnjem času začeli proizvajati v Uniorju v Zrečah, pa je slutiti, da bo tudi ta Šport postal pri nas bolj množičen. Kljub dilemi ali naj tekmovalci na rolkar-skih prireditvah nastopajo z rolkami, ki imajo premer koles osem centimerov ali s tistimi z desetimi centimetri, ki se vse bolj uveljavljajo zlasti na severu Evrope in v Italiji, pa so po
mnenju strokovnjakov za trening tekačev primernejše rolke z manjšim premerom, za tekmovanja na rolkah pa se bodo slej ko prej tudi pri nas uveljavile rolke s širšim premerom koles, ki so bistveno hitrejše. Tokrat pa bodo v Tržiču vse tekmovalci nastopali na dvoko-lesnih rolkah s premerom kolesa 8 centimetrov.
"V Sloveniji moramo tudi stremeti, da bi čimprej dobili vsaj dva in pol kilometra dolgo rolkarsko progo, ki bi poleg treninga za smučarje tekače omogočala tudi trening za kolesarje. Marsikje po svetu je rolkanje po prometnih cestah še prepovedano, pri nas pa se športniki zaenkrat znajdejo tako, da trenirajo po manj prometnih cestah, predvsem v okolici Rogle in Pokljuke. Edina proga, ki jo imamo za rolkanje, pa je komaj 1,5-kilometr-ska proga za začetnike na Ko-krici," je ob predstavitvi tržiške tekme povedal direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc.
Sicer pa bo sobotno tržiško tekmovanje na rolkah potekalo v treh kategorijah. Začeli ga bodo tekmovalci na 4,5-kilo-metrski progi (pokrovitelj pro-
ge je Diskont Center), ki bodo startali ob 9.30 uri, uro kasneje bodo startali tekmovalci na 6,5-kilometrski progi (pokrovitelj proge je Mesnica Dolhar) ob 11.30 uri pa bo zadnji skupinski start na najdaljši progi (pokrovitelj je TGT Tržič). Vsi starti bodo pred tovarno Peko, proga pa bo potekala proti vasi Lom. Tam bo ob 12. uri tudi rolkarsko tekmovanje "častnega odbora", na katerega so se že prijavili njegovi člani: zunanji minister Lojze Peterle, minister za notranje zadeve Ivan Bizjak, minister za obrambo Janez Janša, general Janez Slapar ter vrsta direktorjev, na čelu s trži-škim direktorjem Peka Francem Grašičem in direktorjem generalnega sponzorja, zavarovalnice Adriatic, Matijem Blažičem. Na tekmo častnega odbora je povabljen tudi domačin Bojan Križaj, predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant in domači predsednik športne zveze Janez Kikel. Tudi te tekmovalce bo na cilju čakala lepa nagrada. Kakšna, nam organizatorji niso zaupali, menda pa so zanjo izvedeli ministri, ki jih zadnje čase že videvajo na rol-karskih treningih.... • V. Stanovnik
DOSr 'MAM... BAZEN BO!
Kranj, 30. avgusta - V soboto, 4. septembra, bo na kranjskem letnem bazenu velika športno - kulturna - zabavna prireditev z naslovom "Dosf 'mam, bazen bo!
Da je kranjski zimski bazen že nekaj časa "sramota" vsega Kranja, Gorenjske in Slovenije, ni treba pisati. Čeprav manjkajo samo še zaključna dela, denarja za dokončanje ni, pri tem pa največjo škodo trpijo treningi naših vrhunskih .plavalcev, pa tudi organizacija različnih tekmovanj v plavanju in vaterpolu... da o zabavi in učenju plavanja ne govorimo. "Namen sobotne prireditve je, da spod u-dimo zanimanje vseh ljudi, še posebej pa podjetij in medijev, da po svoji moči prispevajo za čimhitrejše dokončanje zimskega bazena. Na prireditvi pričakujemo nove denarne pripevke za gradnjo, ki naj bi bila novembra končana v tej meri, da bomo lahko bazen odprli 1. decembra," je pred prireditvijo povedal Borut Farčnik, vodja Športne zveze Kranj.
Sobotna prireditev se bo začela ob 20. uri, na njej pa bodo sodelovali tako športniki (tekmovanja v plavanju in vaterpolu) kot glasbeniki in slikarji, ki so prispevali slike za odkup. Vstopnine za prireditev ne bo. • V. Stanovnik
MBX JE ŠE VEDNO "VROČA" SMUČKA
ELANOVA EKIPA OSTAJA NESPREMENJENA
Ljubljana, 28. avgusta - Kljub močni recesiji smučarske industrije v svetu, ki se je zadnje leto razširila tudi na Japonsko, se v begunjskem Elanu te dni lahko pohvalijo s podatkom, da so izdelali osem odstotkov več smuči kot lani in da zaradi pospešene proizvodnje iz meseca v mesec spet zaposlujejo nove in nekdanje strokovnjake. Na olimpijskih igrah v Lillehamerju pa nameravajo predstaviti tudi novo smučko, čeprav je MBX na trgu še vedbo med najbolj vročimi.
S tako spodbudnimi podatki so se ob priložnosti odprtja nove Elanove trgovine v okviru IPH centra (nekdanji Sloveni-jales) v Ljubljani pohvalili predstavniki begunjskega Elana, ki so minuli petek pripravili tudi priložnostno tiskovno konferenco, na kateri so povedali, da letošnja Elanova smučarska druščina ostaja nespremenjena, glavna imena Elanovih tekmovalcev pa bodo tako tudi letos Thomas Fogdo, Johan Wallner, Armin Bittner, Ole Kristian Furuseth, Frederik Nvberg ter med alpskimi smučarji nekateri naši asi na čelu z Natašo Bokal in Mitjem Kuncem. Med skakalci bodo na Elanovih smučkah še vedno tekmovali tudi Andreas Goldberg, Štefan Ziind in seveda Franci Petek. • V. Stanovnik
[K©li$flR$TVO
Naših se je držala smola
V TRŽIČU BO MEDNARODNA TEKMA NA ROLKAH
Tudi ministri že trenirajo
^itiuiiim
Kranj, 30. avgusta - Po sredini ekipni dirki, ko so naši kolesarji na svetovnem prvenstvu v Oslu malce razočarali s štirinajstim mestom, so imeli še večjo smolo v soboto na dirki posameznikov. Že kmalu po startu je v množici padel Boštjan Mervar, odstali pa se na hitri dirki niso prav znašli. Še najbolje je kazalo Robertu Pinteriču, ki je do konca vozil v ospredju, nato pa se mu je v predzadnjem krogu po trčenju snela veriga in sanj o dobri uvstitvi je bilo konec. Tako je bil Pinterič na koncu 47, Pagon 93, Rovšeč 95, vsi ostali naši pa so bili uvrščeni preko stotega mesta. • V.S.
Gorski kolesarji za pokal šport hotela
Pokljuka, 31. avgusta - To nedeljo, s startom ob 11. uri, bo na krožni progi na Pokljuki IV. tekmovanje za "Pokal Šport hotela Pokljuka". Za tekmovanje se bo moč prijaviti uro pred startom, informacije pa dobite na kranjski Športni zvezi (211-176, 324-972) ali v Šport hotelu na Pokljuki (725-090). • V. S.
Rogelj (spet) prvi na cilju
Bohinj, 28. avgusta - Kljub slabim vremenskim obetom se je minulo soboto v Bohinju zbralo 78 tekmovalcev, ki so se pomerili na letošnjem triatlonu jeklenih.
Ker imajo pogumni srečo, pa se je tudi vreme zadnji hip popravilo in je bilo za tekmovanje kar ugodno. Po treh disciplinah, čolnarjenju, kolesarjenju in gorskem teku je na cilj prišlo 72 tekmovalcev, zmage pa si tudi letos ni pustil odvzeti Jože Rogelj. Med tekmovalkami je nastopila samo Nataša Hribar. Rezultati: - moški skupno - 1. Jože Rogelj 2.46.06, 2. Metod Močnik 2.52.36, 3. Marjan Zupančič 2.56.34 - mladinci - 1. Marjan Zupančič 2.56.34, 2. Miran Kolman 3.05.05, 3.Primož Šterkar 3.08.20 - člani L- 1. Metod Močnik 2.52.36, 2. Sandi Sr-dar 3.02.58, 3. Miran Veraš 3.12.23 - člani II - 1. Jože Hafner 2.56.47, 2. Marko Škrlep 3.04-.16, 3. Tomaž PerŠe 3.04.42, - ml. veterani - 1. Jože Rogelj 2.46.06, 2. Peter Pajk 3.18.52, 3. Pio Lapajna 3.19.00 - st. veterani - 1. Edo Gregorič 3.28.21, 2. Janez Ambrož 3.31.56, 3. Karel Medvešček 3.43.14 - članice - 1. Nataša Hribar 4.12.07. • V.S.
10 MET
UREJA; Vilm* Stinovnik
prva slovenska nogometna liga Zmaga na gostovanju
Velenje - Moštvo Živil Naklo je na gostovanju v Velenju pri Rudarju zmagalo z rezultatom 2:1.
Že od začetka so izkušenejši Naklanci s preudarno igro zaprli pot do svojega gola in poskušali iz protinapadov ogroziti domača vrata, kar je ob hitrih Jerini, Marušiću, Oblaku in Vorobjovu tudi uspevalo. Domačini so resda veliko napadali in imeli tudi nekaj priložnosti, prvi pa so zadeli Gorenjci. V 22. minuti je bil uspešen Oblak. Veliko zaslug pri zadetku ima tudi lani najboljši strelec moštva Marušič, ki je lepo prodrl po desni strani in še lepše podal Oblaku, ki mu z glavo ni bilo težko premagati domačega vratarja. Na 2 : O je v drugem delu povišal Pavlin, ki je odlično izvedel prosti strel. Domačini so končni rezultat postavili le nekaj minut kasneje, prav tako iz prostega strela, potem pa vse moči usmerili v napad. V povsem odprti igri so bili tokrat spretnejši igralci Živil Nakla in zasluženo osvojili nov par točk. Druga zmaga je tudi svojevrstno darilo kapetanu moštva Križaju, ki je prav v nedeljo praznoval svoj 30. rojstni dan.
Igrali so: Vodan, Sirk, Jošt D., Križaj, Ahčin, Pavlin, Jerina, Grašič, Vorobjov, Oblak. Marušič, Vidmar in A. Jošt. • Iztok Golob
druga slovenska nogometna liga Jelenu Triglavu le remi
Kranj - V drugem kolu druge lige je moštvo Jelena Triglava gostilo moštvo Era Šmartno in igralo neodločeno 2 : 2.
Pomlajeno moštvo Kranjčanov je resda ves čas srečanja imelo nekaj več od igre, kar jim je tudi prinašalo priložnosti, ki pa so jih kot po pravilu zamujali Kondič, pa tudi Tušar in Tiganj. Povedli so gostje v 28. minuti, vendar pa je za dve minuti kasneje izenačil Tušar. Se bolj se je igra razplamenela v drugem delu, ko so Kranjčani nanizali nekaj priložnosti, izkoristili pa le eno v 77. minuti spet preko Tušarja. Gostje, ki niso pripravili večjih priložnosti, so izenačili v 85. minuti.
Igrali so: Novak, Atlija, Durakovič, Harlman, Blagojevič, Br-kičm. Krajnik, Belančič, Kondič, Tiganj, Tušar, Egart in Golob. • Iztok Golob
Uspešen tretjeligaški krst
Visoko pri Kranju - V svojem prvm nastopu v tretjeligaški konkurenci je moštvo Visokega gostilo Tabor 69 in igralo neodločeno 2 : 2.
Visočani so zaigrali precej oslabljeni brez nekaterih standardnih članov prve enajsterice, vendar pa so bili z veliko borbenostjo, na trenutke tudi grobo igro, povsem enakovreden nasprotnik reno-miranemu nasprotniku. Boljšo igro je več kot 200 gledalcev videlo V drugem delu, ko so že takoj na začetku po avtogolu Kepica povedli. V 60. minuti je Cotman po lepi akciji izenačil, deset minut kasneje pa so gostje spet izkoristili nezbranost v domačih obrambnih vrstah in še drugič povedli. Končni rezultat srečanja je v 77. minuti postavil Naglic.
Igrali so: Fuks, Blatnik, Naglic, Anko, Kepic, Pelko, Žontar, Zorman, Košir, Cotman in Vesel. # Iztok Golob
Nezbrana obramba
Koper - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice LTH gostovalo pri Braniku in izgubilo z rezultatom 2 : 3.
Ločani so letošnje prvenstvo začeli precej oslabljeni, vseeno pa na prvem letošnjem gostovanju niso igrali podrejene vloge. Že v četrti minuti so po hitrem protinapadi in prooru Bogoviča povedli. V nadaljevanju so domačini vsilili igro na moč. v kateri so se bolje znašli in kljub enakovredni igri s tremi zadetki poskrbeli za pravi preobrat. V drugem delu so imeli nekoliko več od igre Ločani, ki so preko Vučetoviča uspeli znižati, do konca srečanja pa je imel hitri Bogovič še dve stoodstotni priložnosti, vendar pa je bil pri zaključnih strelih premalo natančen, tako da sta točki ostali na Primorskem.
Igrali so: Oblak M.. Oblak C, Šešek, Klančar, Gaber, Rasič, Bogovič, Škraba. Švarc, Peternelj, Vučetovič, Pavičevič in Langer-holc. • Iztok Golob
SLOVENSKE MLADINSKE LIGE
Remi in poraz
Kranj - Kadetsko in mladinsko moštvo Jelena Triglava sta minuli konec tedna gostili vrstnike velenjskega Rudarja in se odrezali slabše kot pred tednom, ko sta na gostovanju pri mariborskem Kovinarju obe zmagali.
Mladinsko moštvo je začelo slabo, saj so Rudarji povedli in tudi imeli nekaj več od igre. Kranjčani so izenačili preko Prace, po odlično izvedenem udarcu iz kota pa jih je mlajši od bratov Tiganj, Erko, povedel v vodstvo. Jelenčki so v nadaljevanju nanizali še nekaj lepih akcij, imeli tudi dve priložnosti, vendar pa so se na koncu'veselili gostje, ki so izenačili v zadnji minuti srečanja.
Igrali so: Beton, Flajnik, Praca, Kos, Orlic, Bajrovič, Tiganj E., Tasič, Tiganj S.
Kadeti tokrat niso usepli ponoviti sredine igre. Moštvo, sestavljeno iz igralcev, ki bi po letih lahko še vedno nastopali v konkurenci pionirjev, se je dobro upiralo predvsem v prvem delu. Močnejši in izkušenejši Velenjčani so svoje prednosti vnovčili šele v drugem delu in zmagali /2:0.
Igrali so: Oblak, Savanovič, Šepetavec, Knaflič, Džurkovič, Durakovič, Rogič, Kolenovič, Pecanac, Mistafič, Oplanič, Kalabič in Vucenovič.
Kadeti odliCno, mladinci neučinkoviti
Celje - Kadetsko in mladinsko moštvo Gorenjskega glasa Creine sta gostovali pri Publikumu in dosegli polovičen izkupiček.
Kadeti še naprej nizajo zmage in tudi igrajo iz kola v kolo vse boljše. Tokrat so zaostajali že 2 : 0, vendar sta Rašič z dvema zadetkoma in Bogatonov poskrbela za preobrat in svojemu moštvu prinesla tretjo zaporedno zmago. Igrali so: Pečar, Sekanovič, Cimerman, Kodele, Andrič, Mežek, Stojakovič, Bogatinov, Radosavlje-vič, Dremelj, Rašič, Ovniček, Žnidaršič in Fende.
Manj uspešni so bili njihovi starejši vrstniki, ki so bili ves čas srečanja boljši nasprotnik, imeli več od igre, vendar pa so bili njihovi napadi v zaključni fazi premalo domiselni in zato tudi nenevarni. Najlepšo priložnist za Primskovljane je imel v prvem delu Sabljak, njegovo neučinkovitost pa so domačini kaznovali v 70. minuti z zadetkom iz enajstmetrovke. Alibabič je nespretno igral z roko in tako omogočil slabšemu nasprotniku na igrišču, daje osvojil dve pomembni točki.
Igrali so: Bizjak, Javornik, Vesel, Alibabič, Verbič, Stojčevič, Rozman, Markelj Denis, Sabljak, Božič, Markelj Dejan. • Iztok Golob
ROKOMETAŠI SO NAVDUŠILI Z LEPIMI PREDSTAVAMI
Hrvatje so najboljši sosedje
Škofja Loka - V soboto zvečer se je s finalnim srečanjem končal 1. Mednarodni turnir sosednjih držav z udeležbo kar treh priznanih evropskih ekip, ki bodo v prihajajoči sezoni 1993/94 igrale v elitnem evropskem pokalu državnih prvakov. Turnir se je končal uspešno tako po organizacijski plati, kot tudi po tekmovalnem uspehu domačega slovenskega prvoligaša, svoje pa so pridali ljubitelji rokometne igre, ki jih v Škofji Loki nikoli ni manjkalo.
V prvem srečanju turnirja sta se pomerila avstrijski državni prvak VVest VVien z Dunaja in ena najboljših ekip iz Hrvaške v zadnjih letih in petkratni prvak bivše Jugoslavije Medveš-čak. Po pričakovanjih so bili Medvedi boljši, kljub temu da so imeli Avstrijci vsaj v drugem delu igre kar nekaj ugodnih priložnosti za presenečenje. Medveščak si je z zmago 27 : 24 kot prvi priigral pravico nastopa v finalu. V večerni tekmi prvega dne turnirja pa je sledilo veliko presenečenje domačih prvoligašev, za katere je bilo v tej druščini "rezervirano" zadnje mesto. Italijanski prvak in pokalni zmagovalec Principe iz Trsta je napovedi začel hitro uresničevati. Italijani so prek reprezentanta Taraffina in Istrana Bošnjaka prevzeli vodstvo, domačini pa se pred 500
gledalci niso uspeli znebiti treme vse do 10. minute, koje No-však dosegel prvi zadetek. Od takrat pa je domača ekipa igrala na trenutke kar vrhunski rokomet in najprej izenačila že ob polčasu (10 : 10), na koncu srečanja pa zasluženo slavila zmago ob navdušenju svojih privržencev. S tem pa je Šešir dodal še tekmovalni uspeh in lepo napoved pred finalnim srečanjem. Šešir je zmagal 21 : 19.
Tako je v srečanju za tretje mesto nepričakovano prišlo do predpremiere uvodnega kola v pokalu evropskih državnih prvakov, kjer se bosta prav tako pomerila avstrijski in italijanski državni prvak. Kljub temu da bo uradna tekma že čez mesec dni, pa oba trenerja nista prav veliko taktizirala. Principe se je lepo upiral favoriziranim
Škofjeloški rokometaši so na turnirju navdušili, vendar pa je W\ Šena ekipa Medveščaka dokazala, da še vedno sodi v vrh svetovi™ j rokometa. Foto: J.Pelko
E^UrlflNJE
LOČANOM V IZOLI NI ŠLO
Kranj, 31. avgusta - Zaradi turnirja na Hrvaškem, na katerem sta sodelovala tudi Bojan Novak in Gregor Sever, je bilo tokratno kolo super balinarske lige okrnjejo, saj so bile odigrane le tri tekme, dve pa sta prestavljeni na jutri. Ekipa Trate, ki je gostovala pri Jadranu v Izoli, je tokrat prišla domov praznih rok.
JADRAN - TRATA 13 : 4, trojica: Brčič, Mezgec, Šukljan (Stu-pan) : Mrgole, Štancar, Čauševič 13 : 7, dvojka: Zigon, Carpenetti : Bence, Vehar (R.Bence) 13 : 7, hitrostno zbijanje: Stupan :Vehar21 : 24, precizno zbijanje: Zigon : Štancar 32 : 33, krog: Zigon : Vehar 21 : 24, Stupan : Štancar 23 : 19, posamezno: Mezgec : Čauševič 13:3, Šukljan : Berčič 13:9. Srečanje med Sovičem in Slogo se je končalo z zmago Soviča II : 6, z enakim rezultatom pa je Skala premagala ekipo Planinca. Na super ligaški lestvici še naprej vodi Balinček, Trata pa je druga.
Rezultati I. lige: 5. avgust - Primskovo 13 : 4, Hrast - Bičevje 15:2, Huje - Železničar 4 : 13, Šiška - Feroles Radovljica 5 : 12. Na lestvici vodi Železničar s 24 točkami, na drugem mestu pa sta skupaj Hrast in Feroles s po 18 točkami. %
Rezultati II. lige - vzhod: Slavija - Center 12 : 5, P. Trbovlje - Branik 12 : 5, Virtus - Jesenice 8 : 9, Rogovila - Instor Tr. 10 : 7, Bistrica -Krmelj 8 : 9. Na lestvici vodijo Jeseničani z 18 točkami. • V. S.
Avstrijcem, ko so v končni uspeh morali vložiti kar vse znanje. Predvsem je bila avstrijska ekipa mnogo boljša na posameznih mestih, še posebej pa je v tem srečanju izstopal re-prezentant Gangl. West Wien je zmagal 20 : 16 in tako osvojil tretje mesto, principu pa je pripadlo četrto mesto.
V večernem finalu pa prava rokometna poslastica. 600 ljubiteljev rokometa je napolnilo športno dvorano na Podnu že 15 minut pred tekmo. Tako priznanih ekip, kot je zagrebški Medveščak, v Škofji Loki že dolgo ni bilo videti. Marsikdo je v razgovorih napovedoval razliko ob koncu tekme. Največkrat se je omenjala prednost 10 zadetkov, le največji
i i
optimisti so se spustili pod P* 1 Domači rokometaši so zelo ' bro začeli, imeli niti igre v sv 1 jih rokah do desete minuta I nadaljevanju so izkušeni « priigrali največ pet zadetkjjr, prednosti, čez to mejo pa j1 ni uspelo priti. Kljub porazi g ob koncu občinstvo, ki po^ I rokomet, nagradilo obe cP t za prikazano igro. s Tako je pokal za prvo m6* I iz rok predsednika Upravni odbora kluba g. Mira Du' c prejel kapetan hrvaškega pf*j l ligaša. Močan aplavz pa se. { dvorani razlegel, ko je dom9 c kapetan Andrej Peternel prtjit pokal za osvojitev drugega w\i sta, ki ga pred turnirjem ni Pjt čakoval skorajda nihče. • Rdpar
SMMftSKI SKOKI
Uspeh na turneji alpe adria
Velenje, 28. avgusta - V Velenju se je končalo letošnje tekmovanje za letni pokal Alpe Adria. Prvo tekmovanje je bilo v petek v Avstriji v Eisenerzu z nastopom Avstrijcev, Italijanov, Slovakov, Madžarov in Slovencev. Nastopili so v treh kategorijah, mladincev do 16 in 18 let ter dečkov do 15 let. Naši tekmovalci so dosegli z dvema skupnima zmagama odlične rezultate. Pri dečkih do 15 let je 2-krat zmagal član kranjskega Triglav Telinga Primož Peterka, ki je bil obenem tudi skupni zmagovalec, 4. mesto pa je dosegel Robert Janežič (Triglav Teling). Enak rezultat je dosegel tudi Tržičan Jaka C rosa r s prvim mestom, dopolnjen uspeh Slovencev pa je tudi drugo mesto klubskega kolega Mateja Hribarja, peto mesto Matija Stegnarja in sedmo mesto Miha Eržena iz Triglav Telinga. Pri mladincih do 18 let je bil najboljši Avstrijec Mario Stecher z dvema zmagama. • Janez Bešter
PRVO državno prvenstvo v atletiki Uspešen nastop veteranov triglava
Celje - V petek je bilo na atletskem stadionu v Celju prvo žavno prvenstvo v lahki atletiki za veterane. Nastopilo je 50 atlet" med drugimi tudi Jože Brodnik, Marjana Štimec, Jože Kopitar v trije veterani kranjskega Triglava: Ana Jerman, Lado Konc in jan Klančnik. Kljub močnemu deževju, ki je spremljalo prven^ so bili doseženi solidni rezultati. |( Jermanova je nastopila v starostni kategoriji 40 do 45 / zmagala v teku na 200 m (28,8) in na 400 metrov s časom 1 Mm V kategoriji 45 do 50 let je Lado Konc zmagal v teku na 1101" I trov z ovirami s časom 15.3 sekunde ter suvanju krogle z 1 tra, drugi pa je bil v metu diska s 35,68 metra. Bojan Klančn^J
nastop1' ' metra
z 11,48 metra
TENIS!
. . . . .—j nastopil v kategoriji 35 do 40 let in bil prvi v metu kopja s 5<vjj \\ 111   1 metra ter metu diska s 37,2 metra, drugi pa je bil v suvanju kiw
d
J. Kuhar
Zmagal je marko por
Mojstrana, 30. avgusta - V okviru Aljaževih dni je bilo na igrišču niškega kluba Mojstrana prvenstvo v tenisu, na katerem je sodelovt lo 37 igralcev. Zmagal je član Teniškega kluba Kranj Marko Pof> je trenutno prvi na računalniški lestvici Teniške zveze Slovenije i"^ v finalu premagal Saša Robiča. Nagradni sklad je znašal 50 tisoč1 larjev, sodelovalo pa je 31 sponzorjev, med njimi Gorenje Vele"); Pivovarna Union Ljubljana, Kompas mejni turistični servis in U bljanska banka, Gorenjska banka d.d., Kranj.
Andrej jesenko prvak števcev
Kranj, 29. avgusta - Tenisači zaposleni v tovarni Števci so v pripravili že peto prvenstvo te najboljše tovarne v Kranju. Tokfj|
Nočno tekmovanje najmlajših
Gorenja Sava, 28. avgusta - 23 mladh tekmovalcev iz 6 klubov se je pomerilo na 12-metrski skakalnici na Gorenji Savi pod reflektorji. Največ uspeha so imeli predstavniki Alpine iz Žirov, ki so dosegli prvo in drugo mesto.
Rezultati: 1. Gašper Mlinar 184,5 točke, 2. Jure Kumer (oba Al-pina Žiri) 171,0 točke, 3. Nejc Babic 169,5 točke, 4. Miha Kosmač 164,5 točke, 5. Jure Tratar 157.0 točk in 6. Sašo Trpin (vsi Stol Žirov-   H^^MITNI TEN It niča) 154,5 točke. • Janez Bešter LTtlijiJlrHlAill  I Cfll*
je prvenstva udeležilo kar 35 tekmovalcev, med njimi tudi dire^ Niko Bevk, ki je prišel celo do polfinala, kjer ga je premagal Mila^ Rezultati: četrtfinale: Jesenko : Kavčič 9 : 2, Mihelčič : Gosar 6 ■ Bevk : Boncelj 9 : 6, Štirn : Milačič 1:9; polfinale: Ješenko : Gos*' : 3, Bevk : Milačič 1 : 9; finale: Jesenko : Milačič 6:1,6:1. * Že naslednji konec tedna pa bo na teniških igriščih ponovno ? stro, saj bo že štirinajsto prvenstvo Iskre. • J. Marinček
Pokal adergasa peterki in čavloviču
Adergas, 29. avgusta - ŠD Adergas je ob tehnični pomoči SK Triglav Telinga pripravilo tekmovanje za Pokal Adergasa za dečke do 11 in 13 let. Po nekaj letih so tekmovanje organizirali na 28-metrski skakalnici, kjer so največ uspeha imeli predstavniki SK Triglav Teling, ki so bili daleč najboljši, saj so imeli v obeh kategorijah najboljše štiri. Okrog 500 gledalcev je z zanimanjem spremljalo skoke, tekmovanje je bilo organizirano odlično, za kar gre zasluga Aleksandru Kne-tu ter celotni ekipi, ki mu je pomagala. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila firma Anza d.o.o. Adergas, ki jo zastopa direktor Jože Kešnar ml., sopokrovitelji pa so bili: Krajevna skupnost Velesovo, pizzeriji Karantanija in Tonač in trgovini Klemen Dvorje ter Jaka Cerklje. Predsednik KS je zaželel Adergasu še več podobnih tekmovanj na plastiki in na snegu. Tekmovanja se je udeležilo 45 tekmovalcev iz šestih klubov.
Rezultati:, dečki do 11 let: 1. Gašper Čavlovič 196,5 t, 26,5 in 26,5 m, 2. Anže Brankovič 191, 25,5 in 26,5, 3. Primož Zupan Urh 189,5, 25 in 26,5, 4. Matic Zelnik (vsi Triglav Teling) 184,5, 24,5 in 25 m, 5. Blaž Jordan (Tržič) 179,5, 24,5 in 25,5, 6. Sašo Kne (Triglav Teling) 165,5, 23,5 in 22,5,; dečki do 13 let: 1. Uroš Peterka 227,0, 29,5 in 29,5, 2. Luka Mohorič 215,5, 29 in 29, 3. Marko Šimic 212,5, 27,5 in 28,5, 4. Klemen Jakopin (vsi Triglav Teling) 210,5, 28 in 28,5, 5. Miha Rihtar (SAM Ihan) 205, 27,5 in 17, 6. Primož Gostič (Dolomiti) 27,5 in 27,5 m. • Janez Bešter
Tečaj namiznega tenisa
Kranj, 29. avgusta - NTK Merkur iz Kranja organizira za ml* ljubitelje in kandidate za bodoče igralce 14-dnevne tečaje namizni, tenisa za vse ravni znanja. Tečaje bodo vodili trenerji in inštruk^ namiznega tenisa, prilagojeni pa bodo izmenskemu šolskemu poU^ Začetek tečajev bo v ponedeljek, 6., in v torek, 7. septembra, ob uri v dvorani TVD Partizan Stražišče.
Dodatne informacije dobite po telefonu (064) 312-491. • Ošlaj
rpolo mmnmmnnnt
Triglav šesti na turnirju "mali medo"
Zagreb, 29. avgusta - V Zagrebu seje v nedeljo končalo tekm^ nje za pokal "Mali medo", na katerem je nastopilo osem ekip (Cavi Cavtat, POŠK Split, Kvarner Opatija, Mladost - Avtohrvatska * greb. Delfin Rovinj, Primorje - Croatia line Reka, Medveščak -ting Zagreb in Triglav Kranj). V močni konkurenci vaterpolistom 14 let je Triglav osvojil šesto mesto, saj je v predtekmovanju pr^ gal Rovinj, izgubil pa z organizatorjem Medveščakom - Monting" in Primorjem - Croatia line.
Triglav je nastopil v postavi: Kern, Šifrer, Pravst, Nastran, ^ glič. Puškar, Horvat, Ramovš, Likozar, Kuhar, Gantar in Potoci # J. Marinček
UREJA; Vilm* Stanovnik
NEDELJSKA TEKMA NA BRDU BO OBRAČUN MED NAJBOLJŠIMI KASAČI
jORJANC v boj s prleki in tujo
konkurenco
Kasaške dirke so v zadnjih dveh letih pri nas vse bolj priljubljene, saj se na hipodromih zbira več tisoč jjfedalcev, ki lahko spremljajo ogorčene boje konj svetovnega slovesa - Čeprav v vzreji kasaških konj prednjači tekija, pa tudi na Brdu skrbijo za kvaliteto.
uj, nJ» 30. avgusta - Ko je bil te dni na obisku v Sloveniji predsed-K Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Sama-l)|flcn' si je ogledal tudi kobilarno na Brdu, saj so mu konji prilju-lJ*0* sprostitev. Bil je zelo navdušen tako nad lego kot urejenostjo ur t r.ne m hipodroma. Da pa ima rejski center Brdo letos s svoji-{ konji velike tekmovalne uspehe, je poskrbel Lojze Gorjanc, ki je hJJ80 zmagal na državnem prvenstvu za triletne kasače v Gornji > dgoni, poleg tega pa je na letošnjih kasaških tekmovanjih osvojil fctif* '>rv''1 ter vrst0 drugih, tretjih in četrtih mest. V nedeljo pa bo
ikn • ^brih nastopov skušal zadržati tudi na domači mednarodni
pnjeniški prireditvi.
f* ste se v Rejskem centru na
^nega konja **• Zakaj?
P odločili, da kupite novega.
Meadow Meriti-
tj?
Razlog je seveda, da dvi-Igno kvaliteto naših konj. te?r Pa o družbenih sredstvih v Jen časih ni bilo misliti, pa sva lom ^0sP°d°m Janezom Arno-odločila za nakup konja, du x Predvsem odličnega ro-l • Meadovv Meritime je žre-x 9 ameriškega porekla, z odli-časom 1.13, z odličnim biljni in starimi očeti, ki so *reh • fje najboljši in najhitrejši tom' Vsen casov> njihovi P°-svet°l ^a danes prevladujejo na *a ti ^ako smo ^uP'n konja t Umovanja, kar je bil pose-, i drai za Slovenijo, ter odli-^ e8a plemenjaka, ki bo že j^go leto plemenil na Brdu. SJ razpolago pa bo tudi vsem 'nteresiranim slovenskim rej-^rugod*"° na Gorenjskem kot
itmL nt^ve^Ji ktošnji uspeh pa je f^oga na dirki za triletne kasače
*Onta vzgojeno kobilo Jaso.
"Ko sem se pred nekaj leti ^'očil za rejo konj, sem uvozil I^jo kobilo. Ta je povrgla ko-
konj. Vendar pa bo drugo leto število konj za treninge že spet večje, tako da upamo, da bomo imeli tri ali štiri triletne tekmovalce in tri ali štiri štiriletnike. Vsi žrebci starejši od štirih let pa so na Brdu po derbiju naprodaj. Obdržimo le kvalitetne kobile." '
V Sloveniji je bil kasaški šport dolgo v anonimnosti. Z lanskimi in letošnjimi dirkami pa postaja vse bolj zanimiv tako za gledalce kot tekmovalce.
"Že več let smo nekateri zanesenjaki konjeniškega športa v Sloveniji vodili akcije za nje-
govo popularizacijo, vendar pa je dal piko na i podjetnik Janez Arnol, ki je v lastnem imenu podpisal pogodbo s televizijo in vzel v najem hipodrom v Ljubljani. Tako je letno po televiziji od deset do dvanajst reportaž s tekem, to pa je dalo novo draž konjeniškemu športu. Čakamo pa še, da bo naša skupščina sprejela zakon o igrah na srečo, konjeniške stave. Povsod po svetu se namreč kasaške dirke vzdržujejo s konjeniškimi stavami. Ker je pač gledalec aktivno vključen v dirko, ker stavi dve marki in pol ali deset šilingov ali naprimer sto tolarjev, se počuti, da konj teče zanj.... V svetu so konjske stave zelo popularne in upajmo, da bomo pri nas z njimi privabili na hipodrome še več gledalcev, z izkupičkom stav (po izplačilu nagrad ga ostane ga med 15 in 20 odstotkov) pa bomo lahko še pogosteje prirejali kasaške dirke." Prleki so in tudi sedaj še po večini krojijo vrh našega kasaškega
Jaso, ki je pred dnevi res-o dosegla velik uspeh, saj
g.«jjagala sredi Prlekije v Gor Nstvu
«01
Radgoni na državnem pr-triletnih konj, to je
l nJ slovenske reje. Tega uspe-k Sejn še toliko bolj vesel, saj pljuje, da smo na Brdu na JemVl pot*' m da 'ahko nadalju-Uet - začeto de'°- Ker »mamo Kaj odličnih kobil, smo letos Eali kar sedem odličnih ka-tia n k°nJ tekmovalcev, zlasti te . °renJskem, kjer do sedaj g,'eJe ni bilo. Zato letos Rejski
£nter Brdo nima toliko zmag,   Lojze Gorjanc ima med svojimi nastopi v tujini najbolj v čislih osmo mesto na evropskem šampio-3 Slno jih imeli prejšnje leto,  natu pred tremi leti, letos pa je bil zlasti vesel zmage na državnem prvenstvu za triletne kasače s J »mamo manj tekmovalnih  kobilo Jaso (na sliki).
d*Ujgi polčas afere m. tomlje-d. šuster
West
OLIMPIJA SAMO NA PAPIRJU
športa. Ker imajo tudi oni kvalitetne konje, so vaši stalni tekmeci?
"Seveda je bila Prlekija s središčem v Ljutomeru daleč pred nami, saj ima stodvajsetletno tradicijo. Brez tega področja mislim, da kasaškega športa v Sloveniji sploh ne bi bilo. Vendar pa je izredno koristno, da je sedaj več konkurence, ki pa upam, da bo ostala v mejah fa-ir plavja in da bomo čez nekaj let, prav zaradi medsebojne konkurence, lahko raven kasaškega športa dvignili na takšno višino, da bomo lahko uspešno tekmovali na mednarodnih dirkališčih. Zato je namen tako Brda kot mene osebno, da bi vzgojili konje slovenske reje, ki bi lahko tekmovali zunaj. Ker nima smisla samo kupiti dragega konja in z njim iti na dirko v tujino, ampak je pomembno, da vzredimo kvalitetni rod, da bi z domačimi konji slovenske reje, lahko startali na mednarodnih dirkah." • V. Stanovnik
o več kot letu dni, odkar je na lanski gorski dirki na Črnivcu eden najboljših slovenskih jrkačev Matjaž Tomlje zaradi uporabe napačnega platišča dobil prepoved nastopanja, se *era, ki je dosedaj pridno polnila časopisne stolpce, nadaljuje in morda se ji obeta SR°rajšnji epilog.
Velika konjeniška prireditev v Lipici
Od 2. do 5. septembra bo v naši Lipici evropsko prvenstvo v dresuri. Kot so povedali organizatorji na četrtkovi tiskovni konferenci, je zanj že vse pripravljeno, za tekmovanja pa se je prijavilo 42 jahačev iz štirinajstih držav. Med našimi tekmovalci so norme za nastop izpolnili: Alojz Lah, Stojan Moderc, Igor Maver in Pavle Štenberger. V hudi konkurenci evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov naši visokih uvrstitev sicer ne pričakujejo, morda pa se bo kdo uspel uvrstiti v finale.
»iniiem mmmiMussssmnn
Planinski tabor - letovanje KRVAVEC '93
Poučno in zabavno
Mladinski odsek PD Kranj je v dneh od 14. do 19. avgusta organiziral planinski tabor - letovanje v zavetišču GRS na Krvavcu. Vseh udeležencev tabora je bilo deset.
Prvi dan smo namenili medsebojnemu spoznavanju in pripovedovanju naših planinskih izkušenj in dogodivščin. Drugi dan smo šli na prvi planinski izlet. Povzpeli smo se na Zvon in naprej po grebenu Ježa na vrh Korena (1999 m). Obiskali smo še Jermanov turn (1951 m) in se čez planino Dolgo njivo vrnili na Krvavec. Zvečer smo člani MO ob diapozitivih prikazali delo našega odseka. Naslednje jutro smo se razdelili v dve skupini. Prva se je povzpela na Kalški greben po zahtevnejši poti čez Kalce na Kalško goro (2058 m) in nato po severnem grebenu na vrh, druga pa prek južnih pobočij po manj zahtevni poti. Za nami sta bili že dve naporni planinski turi, zato smo se četrti dan zadrževali v okolici zavetišča. Dopoldne smo se učili vrvne tehnike in vozlov, ki jih moramo obvladati za varno hojo po zahtevnejšem terenu. Pokazali smo izdelavo vrvne ograje in spust ob vrvi po zelo strmem terenu. Popoldne smo se spustili do planšarije na planini Jezerca in si ogledali, kako izdelujejo skuto. Večer smo izkoristili za ogled oddaje "Gore in ljudje". Predzadnji dan smo se še tretjič povzpeli na Zvoh in se nato podali na pot do Kompotele (1989 m). Naprej na Mokrico in do Medvedje jame pa zaradi spolzkega terena nismo šli. Na Krvavec smo se vrnili čez slikovito planino Koren. Večer je bil namenjen družabnim igram, ob katerih smo se vsi zelo zabavali. Zadnji dan smo pospravili naše šestdnevno domovanje in se napotili do Planinskega doma na Gospincu. Po kosilu smo se s kabinsko žičnico vrnili v dolino.
Program tabora smo zahvaljujoč ugodnemu vremenu v celoti izpolnili. Vodstvo tabora se zahvaljuje udeležencem in jih vabi na tabor prihodnje leto. Vsi skupaj pa se zahvaljujemo Postaji GRS Kranj in našim sponzorjem: Živila Naklo, Mesarstvo Cadež Kranj, Trgovina Lipa Kranj, Trgovina Zlata nit Kranj. • Matej Majnik
Vzponi tržiških alpinistov
Slavko Rožič in Janez Primožič sta v italijanskih Dolomitih preplezala dve lepi in kar zahtevni steni.
Najprej sta v Veliki Cini (Tri Cine), katere vrh sega 3000 m visoko, na sever pa pada s 500 m gladko in navpično steno, splezala "Saško Diretissimo" (Hassebrandler). Ocenjena je z ED + (prosta mesta do VI4-, nekaj previsnih raztežajev ocenjenih z A2, ki pa so bili popolnoma mokri, pod vrhom pa je bil še popolnoma zaledenel kamin).
V Picolissimi sta nato splezala še popularno "Preussovo poč" (V/IV, 200 m). Nato sta se lotila še severne stene Civette. Tudi to je dolomitski tritisočak z več kot 900 m visoko steno. V Punta Tissimju sta splezala znanega "Philip-flama" (VI) v desetih urah. Za smer so značilne zajede ter nekaj odštekanih kaminov v zgornjem delu stene.
Poleg tega so Tržičani plezali tudi po- domačih stenah v M. K. Mangrtu sta Bence in Primožič ponovila "Beg v večnost" (V - VI, 800 m), Meglic in Rožič pa "Desnega Piussija" (VI +/V 800 m).
Slavko Rožič je poleg tega splezal še "Zimmerjahna" (IV-/III, 1.000 m) in "Bavarsko z dolgo Nemško" (IV, 1400 m) v Triglavu, ter v Storžiču "Javorniški steber" (VI + 180 m), "Mi-rovo", Matevžev steber, Halužanovo in Črni graben (IV-V), Hladnikovo, Tržiško in Matevžev kamin pa v sestopu (IV).
Gf
stv Yendar pa so se medtem re a" zaostrile do tolikšne me-°dj a3 se Je Matjaž Tomlje n0 0c"» da bo javnost podrobno SnZnariil z ozadjem afere. je^Oikt med njim in Dagmar-v5e • trom se ie zace' v bi-i*0s? JU8°s'ovanskem cestnohi-ster P™6"81™« ko je Šu-tjvečkrat poskušal zmagova-vai 2eleno mizo, in se nadalje-Tomr v.slovenskem- °° tem ^eh • P"znava» da s° njegovi djr^.aniki na lanskoletni gorski ko , na Črnivcu naredili napa-ti[L 0 so na avto s pokvarje-pL. Podvozjem nataknili širše Pren ' vendar je bila njegova H°St po treh vožnjah tolikšni'^ to ne °' vplivalo na vr-
PlentVa" so se **e dodatno zabija • pred krožno dirko v Lju-&J • ' kjer Je Tomlje v klubu nu Olimpija dejal (vendar
ne tudi podpisal pogodbe, da kuša!
sponzorja, ki naj bi prispeval 15.000 mark. Sponzorskega denarja zaradi poslovnih razlogov ni bilo, Dagmar Šuster kot predsednik kluba pa je od njega osebno (!) zahteval sredstva v enaki višini, kot nadomestilo za obljubo, sicer Tomljeta ne bi prijavili na dirko. Poleg tega naj bi proti njemu uvedli disciplinski postopek, s katerim si je prislužil najprej šest, kasneje pa zaradi žalitev in dajanja nepravilnih podatkov na dirki v Ljubljani še osemnajst in združitev obeh kazni v dvajset mesecev prepovedi nastopanja.
Matjaž Tomlje je prijavil Šustra sodniku kluba zaradi laži v časopisih, vendar je bila prijava dvakrat zavrnjena. Pri iskanju dokumentacije, ki bi mu služila za nadaljnje pritož-
be, pa je Tomlje prišel do nadvse zanimivih odkritij. Klub West Olimpija, ki se je preimenoval iz Donita Olimpije na skupščini, ki naj bi bila v sredini februarja, pod tem imenom sploh ni vpisan v register društev in tako praktično deluje nelegalno. V času afere so bili člani klubskega izvršilnega odbora tudi ljudje, ki sploh niso bili člani kluba, kar je v nasprotju s pravili. Poleg tega že več let ni bila sklicana skupščina kluba, ki mora biti vsaj enkrat letno, vendar ni bila že kar nekaj let, kar je s svojimi podpisi potrdilo več kot 50 članov. Predsednik in sekretar kljub dveletnemu mandatu, z možnostjo dveletnega podaljšanja, že celih štirinajst let opravljata funkciji. Glede na ta dejstva Tomlje sumi, da skupščine, ki je spremenila ime kluba v res-
nici sploh ni bilo, to pa je kaznivo dejanje.
V klubu pa je tudi vrsta sumljivih sponzorskih pogodb, ki jih je vodstvo kluba v letošnji sezoni dirkačem dostavilo v podpis tik pred startom gorske dirke v Sevnici, čeprav bi to, moralo storiti do konca decembra prejšnjega leta. Tako so tekmovalci dodatno obremenjeni, pogodbe pa morajo podpisovati pod pritiskom, sicer jim preti grožnja, da ne bodo mogli nastopiti.
Nadaljnji potek afere, ki slovenskemu avtošportu zagotovo ni v čast je težko napovedati. Matjaž Tomlje se je skupaj s prizadetimi odločil, da bo šel do konca, tako da bo kljub oktobru verjetno precej vroče že na ljubljanski dirki. • M. Gregorič
"KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA, TEL.: (064)622-575
KMETOVALCI * AKCIJA * POSEJEMSKA RAZPRODAJA S POPUSTI DO 6. 9. 1993
- kosilnice TVVIST 1707D 460.000,00; ROTO 220/F 323.348,00; ROTO 135 179.106,00; nakladalke SIP 19/0 595.774,00; silokombajn SILO 8G7B 299.304,00; trosilec ORJAK- 25 266.511,00; trosilec ORJAK 40 386.000,00; pajek SPIDER 350 176.450,00; zgrabljalnik STAR 280 157.500,00; cisterne 1200 L 251.370,00; cisterne 1700 L 260.751,00; cisterne 2700 L 279.669,00; vitle TAJFUN EGV 40 88.505,00; vitle TAJFUN EGV 50 135.076,00; vitle TAJFUN EGV 60 179.000,00; puhalnlk TAJFUN 49.180,00 ; TRAKTORJI: DEUTZ TD 55/A, SAME 35, ZETOR 5211, UTB 350 DT, 550 DTC, 640 DTC, TV 826 ITD. .
MALI OGLASI m 217-960
APARATI STROJI
Prodam vrtalni STROJ Iskra in cirkular za razrez drv, prodam ugodno. Alijlakia, Podhom 2, Zg. Gorje
19070__
Prodam TV gorenje color, poceni. 0329-821 1M07
COMMODORE 64, 8 kasetarjem, 3 jostiki In več kot 100 računalniških igric na kasetah. Cena 300.00 DEM, v protivrednosti, a 622-902 2003»
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo TVT H 33. «721 -665, zvečer
19979
Prodam nov bio SUšlLNIK iskra za 10.000 SIT. 0620-692 20000
Prodam 2 leti star TRAKTOR TV 818 ohranjen. Nemški rovt št. 7, Boh. Bistrica 19990
OSMRTNICA *
Uho nas je zapustila naSa draga žena, mama, babica in sestra
MARIJA BENEDIK
roj. Bradasko
Zadnje slovo bo v sredo, 1. septembra 1993, ob IS. uri na pokopališču v Bitnjah.
VSI NJENI Kranj, 30. avgusta 1993
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojena delavka
ANGELA PETERNELJ
Od nje se bomo poslovili v torek, 31. avgusta 1993, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah.
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR  liĆI, TA  NAJDE ___ V MAMI
PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno prodam. 0632-595 20001
SORTIRNIK KROMPIRJA, Tarup, transportni trak in avtomatcko tehtnico, prodam. Kozina. 0 328-238
20038
KRAJEVNA SKUPNOST BLEJSKA DOBRAVA Blejska dobrava 44 64273 BLEJSKA DOBRAVA
V skladu s programom investicijskih del na večnamenskem objektu krajevne skupnosti Blejska Dobrava za leto 1993, objavlja
RAZPIS
za oddajo fasade rs kih del na večnamenskem objektu KS Blejska Dobrava
Fasaderska dela:
- grobi omet 127 m2
- prskan omet 127 m 2
- popravilo obstoječega fasadnega ometa in izravnava novega ometa z obstoječim 30 m2
- kompletna izdelava fasadne obloge 285 m2
Ponudniki naj si objekt ogledajo na navedenem naslovu, da bodo pri izdelavi ponudbe lahko upoštevali stanje objekta oziroma morebitna odstopanja od predvidenih del v opisu. Razpisni material prejmejo ponudniki na sedežu krajevne skupnosti ali pri g. Antonu Arhu, Blejska Dobrava 58.
Predvideni rok začetka del je 22. september 1993.
Rok za oddajo ponudb je 10. september 1993 na naslov: Krajevna skupnost Blejska Dobrava, BI. Dobrava 44, 64273 BI. Dobrava v zaprti kuverti z naslovom: ponudba - fasada.
Na podlagi 13. člena Odloka o
[>roračunu občine Jesenice za eto 1993 (Ur. list RS, št. 34/93) ter na podlagi 7. člena Pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz
1>roračuna občine Jesenice (Ur. ist RS, št. 44/93), Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Občine Jesenice, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA NABAVO IN INŠTALACIJO RAČUNALNIŠKE OPREME ZA GEODETSKO UPRAVO OBČINE JESENICE
I. Predmet razpisa: nabava in inštalacija računalniške opreme za Geodetsko upravo Občine Jesenice, ki bo skupaj z obstoječo opremo sestavni del informacijskega sistema Geodetske uprave Občine Jesenice, po naslednji specifikaciji:
1. Novell NetVVare 386-3.11/20 -1 kom.
2. SERVER: Osebni računalnik (IBM kompatibilen) - 1 kom.; 80486 DX/50,256 M B CASHE, 8 MB RAM, EISA; krmilnik disketnih in diskovnih enot EISA, 3,5" FDD TEAC; HDD ca. 500 - 600 mb/ <16 ms; tastatura SLO - CHERRY; VGA krmilnik, VGA mono-kromatski 14" monitor; I/O kontroler (2S = 1P); ohišje "STOLP" z napajalnikom
3. DEL. POSTAJA: osebni računalnik (IBM komp.) - 2
kom.; 80386 DX/40, 4 MB RAM, krmilnik diskovnih in disketnih enot, 3,5" FDD TEAC, HDD ca. 120 MB/ <16ms; tastatura SLO - CHER-RY; VGA krmilnik, VGA MONO 14" monitor, I/O kontroler (2S/1P);
4. TISKALNIK FUJITSU DL 3600 -1 kom.
5. TISKALNIK FUJITSU DL 1100-1 kom.
6. MREŽNA KARTICA ETHERNET 32 BITNA - 1 kom SERVER MREŽNA KARTICA ETHERNET 16 BITNA • 5 kom za del. postaje
7. STEAMER kapacitete 2 GB DAT z ustreznim softvvarom -1 kom.
8. SMART UPS 600 VA s softvvarom za krmiljenje server-ja • 1 kom.
9. MATEMATIČNI KOPRO-CESOR za matično ploščo 80386/33, 64KB cashe;
II. Ponudba naj zajema še ceno 1 delovne ure in cene nasledn-
Iega potrošnega materiala: koaksialni kabel 1 m; BNC konektor 1 kos; BNC terminator 1 kos; kanali za kable 1 m; vtičnica 1 kos; doza z dvema priključkoma 1 kos.
III. Načrt prostorov Geodetske uprave in konfiguracije obstoječe opreme lahko dvignete na AOP pri Nastji Bezmk, dipl. org. rač., vodji AOP, informacije pa lahko dobite po telefonu 064/81-040, int. 290, in sicer vsak delovni dan od 8. do 10.
IV. Ponudba naj vsebuje: dokazilo o registraciji, bonitetno poročilo, spiske referenc z razvidno referenčno listo instaliranih mrež v okolici občine Jesenice in večji mrežni projekti drugod po Sloveniji, podatke o kadrovski zasedbi in dokazilo o NOVELL CERTIFIED NETVVARE ENGINEER. Cene morajo biti določene v SIT s prometnim davkom. Ponudniki morajo konkurirati s celotno ponudbo po gornji specifikaciji.
V. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: strokovna usposobljenost, reference, dobavni rok, servis, cene, garancijski rok, tehnična združljivost z obstoječo tehnologijo v upravnih organih Občine Jesenice ter popoma ustreznost tehničnim zahtevam.
VI. Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "PONUDBA - NE ODPIRAJ" - za razpis za nabavo in inštalacijo računalniške opreme za Geodetsko upravo, z naslovom ponudnika, in sicer v 15 dneh po objavi razpisa. Ponudb, ki ne bodo pravočasne in pravilno opremljene, komisija ne bo obravnavala in bodo vrnjene ponudnikom.
VII. Odpiranje ponudb bo v prostorih Občine Jesenice, Titova 78, 20. septembra 1993 ob 10. uri (konferenčna soba, I. nadstropje).
O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb.
Na podlagi 7. in 10. člena Pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Občine Jesenice (Ur. Ust RS št. 44/93), Občina Jesenice objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo del in nabavo
opreme za objekt OTROŠKI VRTEC V KRANJSKI GORI
1. Investitor: Občina Jesenice
2. Predmet razpisa: dodatna dela na dokončanju objekta OTROŠKI VRTEC V KRANJSKI GORI • obrtniška dela in nabava opreme po sistemu "ključ v roke".
3. Razpisno dokumentacijo zainteresirani lahko dvignejo na podjetju DOMINVEST JESENICE, Pod gozdom št. 2 pri Nevenki Grozina, gr. tehn. tretji dan po objavi razpisa v Gorenjskem glasu.
4. Orientacijska cena znaša:
a) slikopleskarska dela 900.000,00 SIT
b) zaključna vodoinstalacijska dela 1.000.000,00 SIT
c) priključek c.k. na obstoječi sistem centralnega ogrevanja 450.000,00 SIT
d) oprema prostorov vrtca z montažo in davki 2.000.000,00 SIT
e) oprema za razdelilno kuhinjo 500.000,00 SIT
5. Začetek del: takoj po obvestilu o izbiri. Dokončanje del in montaže opreme 25. 9. 1993.
6. Za izbiro najugodnejšega izvajalca del je poleg cene pomemben tudi rok izvedbe del.
7. Ponudnik ponudbo odda na naslov Dominvest Jesenice, Pod gozdom št. 2 Jesenice z označbo NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA DOKONČANJE DEL IN NABAVO OPREME ZA OBJEKT OTROŠKI VRTEC V KRANJSKI GORI. Ponudba mora biti dostavljena najkasneje do 6. 9. 1993 do 8. ure.
8. Odpiranje ponudb bo istega dne t. j. 6. 9. 1993 ob 9. uri v prostorih Dominvesta Jesenice, Pod gozdom št. 2 Jesenice. 9. Ponudniki morajo podatke o sposobnosti za izvajanje razpisanih del, registracijo, reference in plačilnih sposobnosti, podatke o kooperantih, kadrih z referencami na vodenju teh del dati v prilogi ponudbe. Podati o registraciji ne smejo biti starejši od 3 mesece, o likvidnosti ponudnika ne starejši od 3 dni.
10. Za resnost ponudbe mora vsak ponudnik položiti garancijo (barirani ček) v višini 10 % od vrednosti ponudbe.
11. Za natančno, strokovno pojasnilo se lahko zainteresirani oglasijo pri Nevenki Grozina (telefon 064/81-355 ali 81-142) vska delovni dan do izteka razpisa od 7. do 8. ure ali v istem času osebno na Dominvest Jesenice, Pod gozdom št. 2.
VIDEOREKORDER Philips VR 201, prodam. 0 44-149 20047
Termoakumulacijska PEČ 2,5 KW In 4 KW prodam. 0714-993 20050
Ugodno prodamo več računalnikov Commodore 64 . 082-981, dopoldne od ponedeljka do petka 20000
Ugodno damo v najem FOTOKOPIRNI STROJ CANON NP 275. 082-981 dopoldne, od ponedeljka do petka 20068
MIKROVALOVNO PEČICO gorenje, malo rabljeno, ugodno prodam. 0217-126_200M
Malo rabljeno TERMOAKOMULA-CIJSKO PEČ, 3.5 KW, ugodno prodam. 0 59-111, popoldan. 2010a
CO 2, 450 amperov, prodam. 458
151-
20114
OVERLOCK PFAFF In Singer. nova, nerabljena, ugodno prodam. 0 215-650 20122
GR. MATERIAL
Ugodno prodam posušen GRUŠT (špirovci, lege, kleše, dol. 10 m) in dve vezani okni 140x130 z žaluzijami. 057-473 20009
Smrekove obloge 12 In 16 mm, žagan les po naročilu. 064-207
20056_
Lipove HLODE kub.m., prodam. 0802-517_20061
OPAŽ suh. kvaliteta 16 mm. 10+7 cm, prodam. 0311-248_20075
Prodam 3 kubike BELEGA FASDNE-GA PESKA kalcit. 049-455 20077
Prodam hrastove deske In plohe. 084-597, od 16. ure dalje 20061
PUNTE m BANKINE, prodam. 0 061/611-550 20127
IZOBRAŽEVANJE
Prodam KNJIGE za 1. letnik Sred.lesarske šole. 0682-226 10080
IZGUBLJENO
Na Krvavcu sem pozabila VETROVKO Dunlop. Najditelj javi se 0422-566 20101
KUPIM
KNIJGE za 3. letnik Ekonomske šole, kupim. 0 311-407 20117
Kupim mecesnova hlode. 736, po 20. uri
r714-
19885
Kupim karamboliran avto, novejši letnik. 0061/841-266_imo
Odkupujemo STARINJSKO POHIŠTVO in ostale starinjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ 0 221-037 in 48-545 20103
LOKALI
Prodam urejen PROSTOR za trgovino v najem cca 25 km. 0325-950
20098
D.0.0. POLJŠICA PRI PODNARTU 6 TEL.: 064/70-225
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO
SE PRIPOROČAMO!
ODDAMO skladiščni prostor v Smledniku in Cerkljah, prostor za mirno obrt pri Kranju, pisarno s telefonom, v Kranju. NAJAMEMO manjše vpeljano trgovinjski in gos-tinjski lokal na Gorenjaskem. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-
693 20126
KOLESA
GORSKO KOLO, na 18 prestav, star 1 leto, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. 0 51-030_19973
Prodam MOPED TOMOS avtomatik, odlično ohranjen. 077-386 19995
BT 50 S, letnik 1987, prodam. 0 44-
149_20046
Prodam MOPED BT 50 in AVTOMATIK. 070-606 20063
OBVESTILA
Nakupovalni Izlet z avtobusom na Madžarsko, dne 18.9.1993. Prijave 0 49-442 19952
Nudim PROSTOR ZA CAMP PRI-KOUCE. Prvim petim prijavljenim, po polovični ceni. 0 45-032 20018
Prosimo voznika, modrega Golfa, starejšega letnika, ki je v soboto 21.8.1993, ob 23.15, peljal po cesti Kranj - Jeprca, pri vasi Meja in druge morebitne očevidce, prometne nesreče, da pokličejo na 0 064/331 -082
20041
NOVO - prodaja gospodinjskega plina NON-STOP, tudi nedelja in prazniki. Čirče 26, Benigar 200*0
OBLAČILA
Dolgo vijoličasto POROČNO OBLEKO z Jakno it. 40/42. prodam za 30.000 SIT. 057-473 20010
OTR. OPREMA
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. 057-947 20006
OSTALO
Najamem hišico, nudim pomoč starejši osebi v hiši. 0328-880 20053
Koledarji, rokovniki, darila že v prodaji. 0223-500 20059
Novoletni program že v prodaji. Ugodne cene. 0223-500 20000
DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo I 0325-488 20079
Suha BUKOVA DRVA, prodam. 0 736-603_20110
Dve KADI, 400 in 380 litrov, prodam. 0 58-466, Senlčno. 20131
PRIDELKI
Prodam 3000 litrov RDEČEGA VINA po ugodni ceni 70 SIT/ltter. Sorte žametna črnina In modra franklnja. Kunst Anton, Bistrica ob Sotli št. 53, pošta 63256 20002
DOMAČE ŽGANJE, prodam. 0 632-286 20037
Krmilni KROMPIR prodam. Žabnica 41, 0310-130_20055
SILAŽNO KORUZO, prodam. 0 242-823 20113
UBSK/V
Vabi k vpisu v plesno šolo od začetnih korakov do športnega plesa za vse starostne skupine. Plesni
tečaji v Športni dvorani Poden so organizirani tudi za maturante in odrasle. Vpis in Informacije dobite v Turističnem društvu Škofja Loka ali na telefon: 064/620-268.
DEKLETA - potrebujem« večje število hostes za promocijo uvoženih cigar«1 kozmetike in pijač po Dni free trgovinah na mejnih prehodih Gorenjske. Pogoj - pogovorna nemM1*1 Tel.: 061/158-212, int. 20*
JEDILNI In DROBNI KRO Desire, prodam. 0 47-587 >
HRUŠKE za jesti in vlaganje, f od 5 kg dalje, 500 SIT in JA00 od 5 kg dalje po 400 SIT, prodaj. 324~9 70 »
PREKLIC
Pergar Zdenko, Mlakarjevi Šenčur, PREKLICUJEM žaljiv«' sede, k) sem jih Izrekel, Perli " Inki, Mlakarjeva 40, Šenčur in 9 opravičujem._
Podpisani Lado Svetek, Ljubil* Groharjeva 14 se opravičujem v podu Cirilu Drinovec iz Kranja, J zanska 16 A, za besede, ki sem,
račun slepih, ob njihovi navro-. Izrekel na občnem zboru Medoj£ kega društva civilnih vojnih inv*~ Ljubljana dne 5.6.19931
POSESTI
Prodam gradbeno PARCEL03 k.m.Lom pod Storžičem. 0O6l'!i 069
HIŠE PRODAMO; NOVEJŠE v 03 Martuljku, Radovljici, Šk. Loki. i lovki - vrstno, v Kranju; W. GRADNJO; na Bledu, Mol** večjo atrijsko v šenčuriu. ST**j SO - obnovljeno; na Bledu manpji Troblji, v Staržušču, pri Preddvor druge. KUPIMO MANJŠE e< žinjske HIŠE z vrtom na GoreOr ali z doplačilom zamenjam0! stanovanje v Kranju. APRON PREMIČNINE. 0 214-674 iN * 693_ t
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ - šola z*' generacije, vpisuje nove člane) •
POSLOVNI STflj
Imate 150.000 DEM In bi Jih 11
dobro naložili v turistični objekt^ letu dni bo vrednost naložbe pf> jena. Šifra: TURIZEM
RAZNO PROD
Bukova in mešana DRVA dostavim. 0696-042
-d
J.
Ugodno prodam kvalitetno SMETNJAKE! Kveder Bojan, \ doslje 132, 0241-128 J/
Prodam GAJBICE. Frelih M Posavec 64, Podnart
Prodam SUHE JURČKE.
20004_
BUKOVA DRVA, BUTARE »i jedilni KROMPIR, prodam. • 345 v
Prodam hrastove SOE, čebre l" , za namakanje. 043-489 J
Prodam nova garažna VBfHJ zadnji odbijač za Z 101. 0327^ 20064__+A\
Prodam KOTEL za zganjata*! litrski. 0061/823-595 J
Poceni prodam suho povezano v butare. 0421-722J/J
Ugodno prodam, VRTNI V$ IFIGUR, regal za pisarno, 7 m, J nov, FRANCOSKO POSTELJO. 3 za SUŠENJE PERILA, DMtiH KAVČ, ogledalo, prodam. 0 4K In 45-655 M
STAN. OPREM*
Prodam jedilni KOT, kotno klop.£ in tri stole, šemri, Alpska 1. *
t78-942
«8 SAMSUNG
IPOSEBNA POLETNA P0NUD*} TV37cm 33.520 %
TV51cmTTX 43.100 Sj -.TVeacmTDC        75.430 SO-
TV37cmTTX 36.940 S;,
TV55cmTTX 49.930 S1.
TV 72 cm TTX stereo 96.590$;, VIDE0REK0RDERJI od 39.670 S HIFI STOLPI od 41.730 S1
I
TV-HIFI-VIDE0 CENTE*
REV0K
C.Talcev3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19 u'
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI
BLED ZAPOSL110 KVALIFICIRANIH ŠIVILJ S PRAKSO IN 6 PRIPRAVNIC.
INFORMACIJE NA TEL.:064/78-778 IN 78-77e.RAZGOVOR V TRGOVINI SPORTINA V TRGOVSKEM CENTRU NA BLEDU
1.9.1
OB 15. URI.
Ugodno prodam več različnih klubs-
l^/nlZ. »67-184_19998
£AVČ in FOTELJA, starejše izdelave, Prodam, flr 312-534 20042
STORITVE
J * J SERVIS vam nudi popravila TV, '•DEO, HI-FI naprav vseh proizvajal-£*v. Smledniška 80, Kranj, del. čas: ^do 17. ure, B 329-886 10247
AVTODVIGALO za popravilo streh, Barvanje opaža ter obžagovanje ar«vja vas čaka. B 733-120 155«
Krovsko kleparska dela, ugodne cene gotovih kleparskih izdelkov) *738-184, po 20. uri_issoa
.^LEČNE KLJUKE - snemljive, Izde-S^. montiram ali predelam. 0 633-^6, popoldan._18870
I ^JpNE MREŽE za ograditev vrtov *°«lujem. Po dogovoru opravim tudi "Jpntažo. Friic, Zevnikova 5 a, Or-^ft Kranj, »217-937_19170
i«k?lete' žaluzije in lamelne zavese, *n*o naročite. »061/713-310 19370
, 50L0 NOGROŠEK, MIUE 13 -g£ava in montaža. ROLET, žaluzij, ™neinih zaves in pllse zaves. Cen-iSLr"**« obveščamo, da sprejetij™ "fočlla na telefon. » 061/ riLli7   064/43-345 19438
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni •to'ojl, štedilniki, bojlerjl, vodovodne In gjgktroinstalaclje. » 325-815 i94oe
-ŽAGANJE drv na območju občine i«? In Krani- »57-214, po 20. uri
£° ugodni ceni nudimo; DOBAVO IN POLAGANJE, stopnic IZ MARMORJI*, ter oblaganje cokla z naravnim J^nom Bunja. » 714-125, zvečer.
Kmetovalci pozori vašim plusom vgradimo lemeže na vašem wflr,u* Tontaža J6 brazplačna. Ko-"  065/67-419, od
20025
, J^MBI PREVOZI TOVORA in SE-ilJVE^tt 215-211 20028
Nudli
£2«. montaža ;«tvo Črnigoj. ^■ure dalje.
J^uaimo prevoze z novim kombijem. 35 Srr/km. «223-500 200S8
Satelitske ANTENE, vrhunske '»mške, 120 kanalov z garancijo za ^ODEM. »310-223_20074
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in podajam. Dostava na dom. «324-
^___20078
Jf°DOVODNO NAPELJAVO V HIŠI Jjy HLEVU (kompletno z "šteman-totD' tuc" razna popravila in radelave, vam naredimo strokovno ^»olidno. Delamo po celi Slovenljil «218-427 200M
STANOVANJA
Dvosobno STANOVANJE, 65 m2, s jjntralno kurjavo, telefonom, pro-« 67-027_19791
Mlad par za dalj časa najame 1-£*no STANOVANJE v Šk. Loki do riI° DEM na mesec. Možno preučilo, «061/59-410_20013
i&SfS? - Prodam 3-sobno STANO-i/}NJE, podkleteno, z lastnim dvor-8^m' garažo in vrtom. «721-300
PREMOG
' ugnit kocke 6.000 sit, kosi 6.400 sit ■ Rjavi iz zagorja 12.000 sit £ene veljajo za kranj
J**ANTIRAM0KVAUTET0l [JEVOZ BREZPLAČEN J0ZN0ST PLAČILA Z ODLOGOM *A UPOKOJENCE DODATNE RODNOSTI
TAMARČEKd.o.o. TQ*21-50-47ali 06-09-61-17-60
Najamem opremljeno STANOVANJE na Jesenicah ali v Radovljici. «78-755 20051
Dvosobno STANOVANJE, s telefonom, CATV, ogrevanjem, na Planini, 63 kvadratnih metrov, cena 900 DEM/m2, prodam. « 323-596 20102
V Radovljici, v nizkem bloku, prodamo, enosobno nekomfortno stanovanje, fi 218-693 20119
PO UGODNIH CENAH PRODAMO, stanovanja različnih velikosti; v Kranju, Jesenicah, Tržiču, Lescah. V Šk. Loki - center, prodamo dvoinpol sobno ter eno sobo stanovanje. MENJAMO večja stanovanja za manjša. KUPIMO manjše garsonjere in enosobno stanovanje v Kranju, Bledu, Radovljici, Šk. Loki. APRON NEPREMIČNINE. « 214-674 in 218-
693 20129
VARSTVO
V Bistrici pri Tržiču sprejmem v zanesljivo varstvo otročička. 050-
553 20054
VOZILA DELI
Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASATAVA 101, 126 P, ŠKODO. «
715-601 18084
VOZILA
R 4 GTL, letnik 1984, 70.000 km, prodam za 2500 DEM. «326-831, popoldan 19737
GOLF diesel, I. 5/88, prodam. Rez-man, c. talcev 25, Kranj 19708
Nakupovalni izlet z avtobusom na Madžarsko, dne 18.9.1993. Prijave «49-442 19898
LADA SAMARA 1300, z dvojnimi vrati, letnik 1989, prodam. O 41-414
19972_
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. « 66-368, po 16. url. 19974
R 4, neregistriran, srednje ohranjen, prodam. B 213-428, po 21. uri.19975
Prodam 126 R letnik 1983. Kavčič, Lom pod Storžičem 50 i99si
Prodam Z 101, letnik 1979, ohranje-
?o, reg., za 1000 DEM. Gregorij eljko, Borovška 81, Kr. gora 19982
Ugodno prodam Z 750, letnik 1979. «632-324 19988
ZX AURA 1,6. marec 93, kovinske barve, 6000 km, prodam. Krumpe-ster, Zg. Duplje 103 19987
CITROEN rabljeni rez. deli In odkup vozil Citroen za avtoodpadl «064/ 692-194 19989
R 4 GTL, letnik 1983, reg. 3/94, prodam. kCena 1500 DEM. «214-
532 19991
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce
Prodam Z 101, letnik 1985, reg. do 5/94. «327-251_19993
Prodam Z 750 in 126 P. Oba registrirana celo leto, letnik 1984.
«621-313 19994
Ugodno prodam PEUGEOT 204, registriran do 7/94. «64-038 19999
Prodam JUGO 45, letnik 1981, reg. do aprila 94. Cena po dogovoru. «325-337 ali 215-405 20003
Ugodno prodam FLORIDO 1,4, letnik 1989, prvi lastnik, garaži rano, 43000 km, cena po dogovoru. «801-267, popoldan 20005
Prodam OPEL KADETT, letnik 1986. «217-050 20015
Karamboliran YUGO, letnik 1982, prodam. Jenko, Podreča 106, Mavčiče. 20017
OPEL KADETT. tip C, letnik 1976. cena po dogovoru, prodam. « 720-157 20021
ZASTAVO 128, letnik 1985, prevo-ženih 80.000 km, vojaško zelena barva, prodam. «81-417 20024
FORD ESCORT, karamboliran, letnik 1982, celega ali po delih, prodam. « 713-252 20029
ZASTAVO 101 SKALA E 55, letnik 4/ 89, z vlečno kljuko in antikarozijsko zaščito, prodam. « 725-672 20032
Obnovljen GOLF, letnik 1977, cena po dogovoru, ugodno prodam. Terzlč, Ribenška 3, Bled._20033
Prodam OPEL kadet, letnik 6/89, 61.000 km, 14.600 DEM, zelo ohranjen. m> 70-230 po 16. uri
FIESTA od 17.700 DEM ESCORT od 23.500 DEM MONDEOod 30.900 DEM ASTRA od 22.500 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE. VOZILA SO V ZALOGI.
VRBA d.o.o., Struževo 4, Kranj, tel.: 064/218-454
AT-VRHOVNTK
Sk.loka. OODBŠTČ 125 TEL.: 064 633-425
GOLF, letnik 1981, registriran do 9/ 94, dobro ohranjen, prodam. O 83-
848 20038
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registriran celo leto, dobro ohranjen, (kljuka in avto radio), ugodno prodam. « 59-109 20040
Ugodno oddam takoj dobavljiv CITROEN ZX AVANTAGE. « 45-550
20044
JUGO 45, 5/89 in Z 101, letnik 1990, prodam. «681-134 20052
Prodam GOLF, letnik 1980. «64-
207 20057
JUGO 45, letnik 1982, pravkar registriran, prodam. «84-677 200M
JUGO 45 AX, letnik 1988, cena po dogovoru, prodam. Oman, Novi svet 7, škofja Loka 2ooss
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. «327-293 20070
Odkup, prodaja, prepisi vozil, kreditiranje nakupov vozil. Izkoristite ugodne pogoje. AVTOSPORT, d.o.o., «331-503 in 323-171, int. 12. del. čas vsak dan od 8. do 19. ure
20071_
JUGO KORAL 60, letnik 1989, 60.000 km, cena 4300 DEM, prodam. «802-579 20073
Poceni prodam Z 101.
20085
t70-769
JUGO 55 KORAL, I. 4/91, prodam. Ukozar, Brezje pri Tržiču 9 20094
Ohranjen 126 P, letnik 1983, ugodno prodam. « 45-137 20104
R 18, letnik 1980, cena 3300 DEM, prodam. « 212-851 20107
YUGO UNO 45, letnik 12.89, prodam. « 621-587 dopoldan in 66-678 popoldan. 20112
YUGO 55 A, letnik 1986, prodam. « 41-881 20118
PAJERO MICHIBUSHI. letnik 1987. prodam. B 725-828 201 ia
ODKUP in PRODAJA avtomobilov. PRIS D.O.O. tt 312-255 20120
YUGO 45 AX. letnik 1987. dobro ohranjen, cena po dogovoru, ugodno prodam. « 325-223, od 15. ure dalje._ 20121
R 5, letnik 1990, pet vrat, pet prestav, registriran do 8/94, prodam. « 215-545_20123
OPEL RECORD In IMV KOMBI kasonar, ugodno prodam. Ogled v trgovini Jurij, na Mlaki pri Kranju.
ZAPOSLITVE
Zaposlimo več zastopnikov za ekskluzivno prodajo na področju Slovenije. «76-622, po 18. uri 19505
Pripravnico - gostinska šola- natakarica- takoj zaposlim. Okrepčevalnica ARA, «631-249 19624
Gostilna v Šenčurju zaposli več deklet za pomoč v kuhinji in strežbi. «41-462, popoldan 19072
V pizzeriji zaposlim dve dekleti za delo v strežbi. «221-051 ali osebno v lokalu Zupan Dare, Vodopivčeva 18, Kranj 19780
Volja do dela in neizkoriščen čas, vam dajeta možnost, da se priključite skupini Mladinjske knjige za prodajo ekskluzivnoga programa, za otroke in odrasle. « 213-108, dopoldan. 19795
Potrebujemo resno žensko, ki ji ni težko DELATI V KUHINJI, možnost stalne zaposlitve. GOSTIŠČE ZVON BREZJE. « 064/738-862 19978
Zaposlim orodjarja z znanjem varjenja in rezkanja. «311-066 19994
KERAMIKI, če ste interesenti za delo v tujini, se oglasite na «064/58-151
20007__
Iščemo prijetno dekle za delo v strežbi. Hrana in stanovanje v hiši. «45-676 20008
Honorarno zaposlimo simpatično dekle za delo v bistroju. «218-643
20012_
Redno zaposlim VOZNIKA za vožnjo v tujino, ki ima C in E kategorijo ter srednješolsko izobrazbo. Šifra: RED-NA ZAPOSLITEV_20018
HONORARNO zaposlimo dekle, za delo v lokalu. « 681-276 20022
Honorarno zaposlim SLIKOPLES-KARJA. « 78-830 20027
Prikupno dekle, honorarno zaposlimo v Pizzeriji Jurček, v Mostah pri Komendi. Plača najmanj 300.00 ŠIT na uro. « 061/738-660 2002a
Uspešno komercialno podjetje zaposli več SODELAVCEV na področju Gorenjske. « 50-506 20035
Delo dobi ZOBNA ASISTENTKA v Kranju. « 214-230 20043
Poklicni voznik C kategorije išče redno zaposlitev s prakso. «51-799, zvečer 200*2
Delo dobi dekle za strežbo v kavarni. «52-080, Frank 20087
Komunikativnim osebam nudimo honorarno delo (vpeljan dobro plačan artikel). «323-135 20089
Dejstvo je, da novitete Mladinske knjige prinašajo najboljši zaslužek! Za delo ne potrebujete lastnega prevoza. «632-330 in 50-846 20002
Iščemo komercialne zastopnike z lastnim prevozom za direktno prodajo. «633-181 20097
Iščem delo VOZNIKA C ali E kategorije. B 64-258 20100
Takoj zaposlimo delavce z znanjem zastekljevanja oken. Jelovica - tel.: 064-631-241, int. 204.
ŽIVALI
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22. Begunje, B733-232_vttm
Ugodno prodam dva meseca stare KUNCE, cena 500 SIT/kos. B45-532
Ugodno prodam mlade črne PUDUE. B061/811-644, Barbara
19983_
TELETA, stara 2 meseca, ter MEŠANA DRVA - razlagam in dostavim, prodam, čadovlje 3, Golnik. 20020
Mlado JALOVO KRAVO, prodam. B 633-236 20030
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. Košir, Žeje 3, Duplje. 20031
KAMNOSEŠTVO
Kašper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875,47-286
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV
SPOROČILO Q SMRTI
Umrl je naš dolgoletni sodelavec
FRANC REBERŠAK
mojster v pokoju
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV PODJETJA ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d.0.0.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
FRANČIŠKE PODGORŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Plemenitilnice -Tekstilindus Kranj, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
SIN VIKTOR
JARKICE, rjave, 3 mesece stare, prodam. Zgoša 47/a, Begunje. 20034
Prodam 200 kg težkega BIKCA simentalca. Jerala, Podbrezje 218
20087
Oddam mlade KUŽKE, majhne rasti. Lahovče 47, «421-745 20069
Ugodno naprodaj PAPIGE SKOB-ČEVKE in AGAPORNIZ. B422-169
20072__
Prodam BIKCA za rejo ali za zakol. Glinje 4, Cerklje 20078
KRAVO s teletom prodam. Češnje-vek 9, Cerklje_20083
Srednje ŠNAVCERJE, perspektivne mladiče, prodam. B223-412 20088
Prodam JARKICE 5 mesecev stare. Urh, Zasip, Reber 3, Bled 20100
Oddam mlade PSIČKE, mešance Nem. ovčarji, Sibirski Haški. B 891-051 20105
PRAŠIČE, za rejo, prodam, možna tudi dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. B 714-376 in 712-222 20111
KOZO, dobro mlekarico, prodam. B 48-113_; 20115
Ljubiteljem živali podarimo dva majhna siva MUCKA. B 329-834
20132
NAKUP PRODAJA- ZAMENJAVA
od osemletke do fakultete: MAU OGLAS V GORENJSKEM GLASU
064/217-960
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, tragični in boleči izgubi našega ljubega sina in brata
IVANA ŠIFRARJA
iz Gorenje vasi
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Vso zahvalo gospodu župniku za tolažilne besede, molitve in za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvala tudi njegovim prijateljem inprijateljicam, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Gregorčiču, kolektivu in sodelavcem Jelovice Škofja Loka, sosedoma iz Podgore Tonetu in Tinetu Bogataj za vso pomoč, pevcem za lepo zapete žalostinke, zvonarjema Ivani in Poldetu, sodelavkam in upokojenkam Kroja iz Škofje Loke, sodelavkam ABC Loka. Vsem, ki boste našega Ivana ohranili v lepem spominu, kakor tudi tistim, ki tukaj niste posebej omenjeni, še enkrat največja zahvala.
Žalujoči: mami, sestra in vsi njegovi
Gorenja vas, 24. avgusta 1993
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
PETRA KUHARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Beleharju, g. Jeriču in g. župniku. Zahvaljujemo se CP Kranj, Iskra Števci, Sava Kranj. Iskrena hvala tudi tistim, ki tukaj niso imenovani.
VSI NJEGOVI
Sv. Ambrož, 23. avgusta 1993
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame in tete
MARIJE AŽMAN
iz Ribnega pri Bledu
se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem za izrečena sožalja za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje, g.župniku za lep pogrebni obred in obiske na domu, sodelavcem Vezenine Bled in Hotela Ribno, Krajevni organizaciji ZB NOV Ribno, Društvu upokojencev JJled, g. Mežnarjevi za poslovilne besede in pevcem Župan. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
	
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi naše drage mame, tete, sestre, babice in prababice
	MARIJE
	1 ZEVNIK
	Marinove mame iz Podreče 21
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem upokojencev Kranj za ganljive žalostinke, g. župniku za cerkveni obred in vsem darovalcem cvetja, sveč in izrečena sožalja.	
	VSI NJENI
Podreča, 18. avgusta 1993	
4151155
KRIMINAL
PO GORENJSKEM
Mamila
Kranj, 30. avgusta - Kranjski kriminalisti so privedli k preiskovalnemu sodniku 28 - letnega Kranjčana Gorana P., slovenskega državljana, ki je za Gorana odredil pripor. Gorana P. utemeljeno sumijo storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil.
Sumijo, da je najmanj šestkrat prodal heroin dvema mladoletnicama iz Kranja. Sestajali so se v Črnem baronu, kjer je Goran dajal heroin dekletoma. Ena izmed njih se je s heroinom zatekla v neko klet, kjer ji je postalo slabo. Nudili so ji prvo pomoč, Gorana pa aretirali.
Sodelavec Gorana P., 23-le-tni Kranjčan Robert K., je prav tako prodajal mamila. Krimi-
nalsti so pri njem na njegovem delovnem mestu v škatli cigaret našli dozo heroina. Tudi Robert K. je v priporu.
V lovski koči Hrastje pri Kranju pa so minuli četrtek našli nezavestnega moškega, za katerega so kasneje ugotovili, da je 21-letni N. B. iz Kranja, ki naj bi se zdravil zaradi narkomanije. Po prvih informacijah naj bi ponovno užival mamila. Odpeljali so ga v Klinični center.© D.S.
Ukradeni avtomobili
Kranj, 30. avgusta - V četrtek, 26. avgusta, je neznani storilec ponoči hotel odvzeti na Nazor-jevi ulici v Kranju osebni avto citroen AX, vendar je storilca prepodil občan.
Minuli ponedeljek pa je v zgodnjih jutranjih urah izpred gostilne Pristavec v Polju v Bohinju izginil osebni avto toyo-ta. Po 2 kilometrih vožnje se je neznani voznik tako hudo zaletel, da je avto popolnoma razbil, voznik tovote pa je pobegnil.
Policisti tako kot voznika tovote iščejo neznanega storilca, ki je 20. avgusta na parkirišču pred Park hotelom na Bledu
HADiO <?AI1J
KOMERCIALA:
Tel:064/221-186
Fax:064/221-865
v a n
Izlet na Krn
Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 4. septembra 1993, planinski izlet na Krn. Odhod avtobusa bo ob 17. uri izpred avtobusne postaje v Radovljici. Hoje je za 9 ur, vodiča bosta Matija Kune in Franci Krvina. Prijave sprejema PD Radovljica v torek, sredo in četrtek od 16. do 18. ure v pisarni ali po tel.: 715-544. • L. C.
Srečanje članic OGZ Gorenjske
V soboto, 4. septembra 1993, bo ob 15.30 v Ribnem pri Bledu (za Ribensko goro) 7. srečanje članic Občinske gasilske zveze Gorenjske. Po pozdravnem govoru in tekmovanju članic bo zaključek z družabnim srečanjem, za ples bo igral ansambel Gorenjski muzikantje. Vabljeni! • L. C.
Planinski izlet v Italijo
Planinska sekcija podjetij Iskre v Kranju organizira 4. septembra zahteven planinski izlet v Italijo na Poldašnjo špico (2087) s prečenjem preko Pi-parjev (2069) na Dve špici (2008 in 2046 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri
Izlet na Hochstadl
Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 4. septembra 1993, izlet na Hochstadl - 2.680 m visoki vrh poti prijateljstva. Posebni avtobus bo izpred hotela Creina v Kranju odpeljal ob 5. uri zjutraj. Hoje je približno za 11 ur. Prijave sprejema zjutraj izpred hotela Creina. Hoje je za 9 .ur, pohodniki morajo s seboj imeti hrano in pijačo   ter   primerno planinsko
opremo. Prijave in informacije sprejema do 1. septembra Volga Pajk, tel. št.: 221-321 (5) 28-22 z obveznim vplačilom 1.200 SIT. • L. C. pisarna PD Kranj (tel.: 212-823). Vodnik bo Tone Gro-bin. • L. C.
Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin
V soboto, 4. septembra 1993, bo od 8. do 17. ure pred avlo Skupščine občine Kranj, ob restavraciji Park, sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. V primeru slabega vremena bo sejem v avli skupščine. Vse potrebne informacije dobite pri g. Kržanu, telefon: 217-081, in pri g. Grašičevi ter g. Podbevšku, Center za socialno delo Kranj, telefon 221-811. • L. C.
3^
OBVESTILO DIJAKOM IN STUDENTOM!
Pred Vami je začetek novega šolskega leta. Kot vsako leto Vam tudi letos ponujamo nekaj novosti v zvezi z nakupom vozovnic za prevoz v šolo.Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da Vam
V ŠOLSKEM LETU 1993/94 NUDIMO NASLEDNJE MOŽNOSTI NAKUPA VOZOVNIC
- blok desetih vpzovnic(kuponske) - ugoden komercialni,
- mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust,
- polletna vozovnica   - ugoden komercialni popust,
- celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust,
- enosmerne vozovnice (za vse zgoraj navedene vozovnice).
Mesečne vozovnice lahko kupite na dva čeka, polletne ali celoletne vozovnice pa celo na tri čeke.
Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma letu.V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje Vaše potrebe, Vas pričakujemo na naših prodajnih mestih.
- v Tržiču na avtobusni postaji,
- v Bistrici pri Tržiču v Gasilskem domu,
- v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO
- v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1,
- v Ljubljani Turistnična agencija Integral, Slovenska ul. 56,
- v Ljubljani Turistnična agencija Integral, Kolodvorska ul.
Dodatne informacije in vozne rede našega podjetja zahtevajte na prodajnih mestih ali po telefonu 064/50-394 ali 064/50-067.
Ob konca Šolskega leta bomo Izžrebali 90 Imetnikov na Jih vozovnic, ki Jih bomo odpeljali na čudovit celodnevni Izlet.
PREDPRODAJA VSEH VOZOVNIC SE ZAČNE 16.8.1993
Ne zapravite za prevoz več denarja, kot Je res najno potrebnol
Želimo Vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjoj
Kolektiv INTEGRAL TRZIC
ukradel mercedes 300 CE italijanske registracije in neznanega storilca, ki je v noči od 20. na 21. avgust pred stanovanjskim blokom na Planini v Kranju ukradel avtomobil AX. Poizvedujejo tudi za neznanim storilcem, ki je v četrtek, 26. avgusta, iz javne garaže na Planini ukradel golf rdeče barve kranjske registracije. Nadalje niso še ugotovili, kdo je s parkirišča Golf hotela na Bledu ukradel audija 80, kovinsko sive barve, nemške registracije.« D.S.
Umrl v Sori
Trebjja, 30. avgusta - V nedeljo, 29. avgusta, so v Sori pod mostom na Trebiji opazili moško
truplo. Kranjski kriminalisti so ugotovili, da je pokojnik 46 -letni Jože H. iz Stare Oselice. Vzrok smrti ni znan, zato so odredili obdukcijo.« D.S.
Dopust v hotelu Astoria
Bled, 30. avgusta - 38-letna Olga K, nezaposlena, doma z Bleda in njen prijatelj 31-letni Vidan K., tudi nezaposlen in državljan ZRJ, sta si privoščila razkošen enomesečni dopust v hotelu Astoria na Bledu. Ko pa je bilo treba plačati, ni bilo o Vidanu in Olgi ne duha ne sluha.
Ovadili so ju zaradi kaznivega dejanja goljufije. • D.S.
Poskus umora na Jesenicah
Jesenice, 30. avgusta - V pof
deljek, 23. avgusta, se je 23-' tni Matjaž K. z Jesenic s p1 bratom odpravil do stano* nja, kjer s svojim prijateljem vi njuna mati. Na obisku je P šlo do prepira, v katerem je P jatelj Matjaževe mame Agan J. začel Matjažu groz* Šel je v kuhinjo, vzel lov* nož, a mu je padel po Matjaž je zagrabil nož in porinil Aganu v trebuh. HUL tragedijo je preprečil polb/* Agana so odpeljali v bolni? Matjaž K. pa se bo zagovav zaradi poskusa umora.• D'
Naša sejemska akcija "500 let sejmov - 500 NAGRAD ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA"
SREČNI SPISEK - TRETJIČ
Kadar žreb poskrbi za razdelitev 500 nagrad, je spisek nagrajencev kar dolg. V sejemski naročniški akciji Gorenjskega glasa je vsak naročnik lahko v bobnu za žrebanje imel največ 5 kuponov, zato je (kajti žreb je muhasta reči) celo možno, da se bo kakšno ime v spisku nagrajencev ponovilo. Prejšnji torek smo objavili prvi del zajetnega spiska, na katerem je bilo 11 vrst nagrad za 30 nagrajencev, v petek smo nadaljevali s 3 vrstami na-
grad za 60 nagrajencev, danes pa še 3 vrste nagrad in 90 imen, priimkov in naslovov. Velja spomniti: boben za žrebanje je bil poln kot še nikoli, v njem se je vrtelo več kot 52.000 izrezanih kuponov iz časopisa z vpisanimi imeni in priimki naših novinark in novinarjev (nekateri ste iz kolofona v časopisu prepisali kar vsel). Preberite, če je sreča požgečkala tudi Vas; nadaljevanje pa v petek:
15. nagrada (vrednostni bon 1.000,00 tolarjev za nakup v Prodajnem centru AL-PLES PC Železniki): Ana Kiber. Frankovo naselje 69, Škofja Loka; Ivan Mestek. Prešernova 37, Jesenice; Martin Vombergar, Šmartno 5, Cerklje; Polone Zaiokar, Zg. Upnica 2, Kamna Gorica; Ivan Ziheri, Bodovlje 11, škofja Loka; Jože Bogataj, Grenc 8/a, škofja Loka; Janez Snedic, Ul. A. Vavkna 23, Cerklje; Štefka Naglic, Zg. Bela 64, Preddvor; Jože Kersnik. Loka 34, Tržič; Helena Leban, Stražiika 21, Kranj; Marijan Gradišar. P. Medetove 18, Naklo; Tončka Mlakar, Breg 61, Mavčiče; Marija Brentin, Kranjska 14, Šenčur; Janez Juvan, Breg ob Savi 4, Mavčiče; Marica Rejc, Sebenje 102, Bled; Andrej Pisk, Gradnja vas nh. Poljane; Rafko Gerkman, Poženek 41, Cerklje; Slavko Vesel, Britof 14, Kranj; Drago Dobravec, Nemški Rovt 22. Boh. Bistrica; Jakob Langus. Črnivec 6. Brezje: Peter Tolar, Pr-tovč 1, Železniki; Jože Logar, Olševek 6, Preddvor; Majda Donosa, Vrtna ul. 32, Križe; Olga Bolčina, Za potokom 3, Bled; Ciril Babnik, Podgorje 66, Kamnik; Andrej Tišler, Čadovlje 13, Tržič; Marija Sušnik. Podnart 37; Jožefa Valjavec, Leše 31, Tržič; Jože Košir, Goli vrb 6, Gor. vas; Helena Torkar, Planina 8, Kranj; Franc Oblak, Triglavska 9, Žiri; Janez Bergant, Lenart 1, Selca; Janez Ferjan, Moste 22, Žirovnica; Milan Ceferin, Potok 18, Železniki; Ljudmila Križnar, Reteče 127, škofja Loka; Vida Kavčič, Frankovo naselje 78, Škofja Loka; Marija Lužnik, Titova 2, Jesenice; Anton Sever, BI. Dobrava 143; Ivan škufca, Gradnikova c. 101, Radovljica; Fani Geriica, Župančičeva 29, Kranj; Janez Sušnik, Zg. Besnica 14; Anton Ribni-kar, Velesovo 58, Cerklje; Marjan Kolman, Oprešnikova 44, Kranj; Irma Žibert, Po-savec 77, Podnart; Karel Dvoršak, Finigarjeva ul. 10, Lesce; Vinko Svetina, A. Travna 23, Jesenice.
j*.
16. nagrada (vrednostni bon 1.000,00 tolarjev za nakup v prodajalnah Mercatorja -Trgovinskega podjetja PRESKRBA d.d., Tržič v Tržiču in okolici, Kranju in na Visokem pri Kranju): Ana Režonja, Zg. Bitnje 161, Žabnica; Ludvik Trampu*, Strahinj 106, Naklo; Veronika Olar, Boh. Bela 39/a; Francka Klemene, Podljubelj 271, Tržič; Franc Krišaj. Zg. Bitnje 166, Žabnica; Ana Bosilj, Smledniška 43/b, Kranj; Mihael Begelj, Dvorie 28. Cerklje; Robert Rimahazi. Za Pecovec 3. Bled; Mirko Bizjak, šmidova 7, Kranj; Franc Rotar, Britof 17, Kranj; Lovro Primožič, Sv. Duh 71, škofja Loka; Francka Mohoriš, Zg. Besnica 106; Albina Perko, Sp. Duplje 97, Duplje; Marija Remberger, Zalog 1, Golnik; Janez Potočnik. Lajša 25. Selca; Marjan Dob nikar. Rodine 29, Žirovnica; Ivan Kralj. Begunje 28/b; Ciril Volčič, Jezerska 102. Kranj; Jože Čutar. C. Tavčarja 3/b, Jeaenice; Janko Cof. šutna 70, Žabnica; Tončka Resman, Podnart 20; Miloš Kamenšek. Dašnica 94, Železniki; Mojca Debeljak, Puštal 56, škofja Loka; Jože Berčič. Poljane 17; Ing. Franc Cijan, Kajuhova
16, Kranj; Albin Leber, Cankarjeva 19, Kranj- Štefan Zlate, Krožna pot 9, Šenčur; Jakob Jelušič, Jelovška 8/a, Bled; Marija Šranc, BI. Dobrava 141; Franc Legat, Breznica 33, Žirovnica.
17. nagrada (kaseta ANSAMBLA GAŠPERJI) Pavel Medved, Taleška 9. Bled; Ciril, Jeraj ml.. Zadrega 53, Duplje; Franc Jekovec, Ročevnica 50, Tržič; Justina Dolenc, C. na Rupo 29, Kranj; Miran Jensterie, Podporezen 3, Podbrdo; Anica Kur-nik, Kurnikova 3, Tržič; Stane Eljon, Oprešnikova 18/c, Kranj; Darinka Žemlja, Žirovnica 17; Ana Rojšek. C. pod gozdom VII/5, Grosuplje; Jože Zupančič, štefe-tova 34, Šenčur; Andrej Janša, Kontno 22, Bled; Silva Fleischman, Frankovo n. 69, škofja Loka; Ciril Žmitek, Blejska Dobrava 66; Marija šušteršič, Višnarjeva 5,
^Medvode; Anton Špendov, Moste 38, Žirovnica.
t,
\