DOI: https://d0i.0rg/10.4312/keria.21.1.75-86
Ovidij: Metamorfoze. Iz druge triade
Prevedla Barbara Šega Čeh
SALMAKIDA IN HERMAFRODIT (4. 285-388)
Motiv o Salmakidi in Hermafroditu, o spojitvi ženske in moškega v dvospolno telo, sodi med raritete antične mitološke zakladnice. Odstopa tudi od prevladujočega vsebinskega vzorca v Ovidijevih Metamorfozah: tokrat nimfa izjemoma ni žrtev posilstva, ampak storilka nasilnega dejanja nad moškim.1 Ni ugotovljivo, odkod je Ovidij ta motiv povzel, ali pa si ga je izmislil sam, kot domnevajo nekateri komentatorji, vendar hermafrodite pred njim omenja že Diodor Sicilski.2
Hčere vladarja Minija nalašč prezrejo Bakhov praznik, se ne udeležujejo njegovega čaščenja in si doma med prejo pripovedujejo zgodbe. Alkitoa kot zadnja sestrama razkrije še neznano zgodbo o Salmakidi, edini nimfi, ki zavrača Dianino lovsko druščino, in o usodni privlačnosti Hermesovega in Afroditi-nega sina Hermafrodita, ki razvname njeno poželenje.
»Zvedeli bosta, odkod Salmakidi, nimfi studenčni,	285
sloves nečasten, zakaj tu slabe in mehkužijo ude njene brzice. Skrivnost! Moč vode pa širom je znana.3
1	Stacij v Tebaidi 7, 290 ss. omenja najado Derketido, ki naj bi ugrabila mladeniča Lapitaona.
2	Bib. 4.6.5: »Nekateri pravijo, da je ta Hermafrodit božanstvo, ki se le tu in tam pojavi med ljudmi in je bil rojen v telesu, ki je hkrati moško in žensko; da je njegovo telo lepo in prefinjeno kot žensko, obenem pa možato in krepko kot moško. Drugi pa pravijo, da so taka dvospolna bitja pošastni stvori, ki se le redko pojavijo na svetu; takrat imajo sposobnost napovedovanja prihodnosti, včasih zle in včasih srečne.«
3	Vitruvij 2.8.12 navaja drugačen razlog za govorice o izviru. Kraj z izvirom v bližini Mavzolove grobnice v Halikarnasu (današnji Bodrum v Turčiji) naj bi zasedli Grki iz Argosa in Trojzena, tam ustanovili kolonijo, domorodce Karijce in Lelege pa pregnali v hribe, od koder so se ti robati gorjanci pozneje vračali v dolino zaradi kupčevanja in privzeli grške »pomehkužene« navade. Izvirska voda pa je bila, kot pravi Vitruvij, čista, okusna in povsem neškodljiva.
76
Barbara Šega Čeh
Dečka, otroka božanske Kiteride z bogom Merkurjem, nimfe najade vzredile so v gorskih votlinah na Idi;
videz njegov je bil tak, da bilo je lahko prepoznati	290
v njem in očeta in mater; ime mu iz njunih izvira.
Brž ko dopolnil je trikrat pet let, je že gore očetne
pustil za sabo, se ločil od Ide, kjer prej je odraščal;
bil je vesel, da se klati lahko po krajih neznanih,
gleda neznana vodovja, ko z vnemo si lajša napore.	295
V	likijska mesta prispel je celo in še v Kare sosednje; tam pa zazre se v ribnik z bleščečo vodo in prozorno čisto do dna; saj v njem ne poganja trsje močvirno niti ne prazni rogoz in ne ostro prišiljeni loček;
voda je bistra kot solza, le breg tik ob robu obrašča	300
rušnata živica, z njo pa še zimzelen večno brsteči.
Nimfa tu biva, a nima ne lovskih veščin ne izkušenj,
da bi napenjala lok ali spuščala v dir se med lovom;
izmed najad nje edine poznala ni urna Diana.
Sestre - kot širi se glas - so pogosto Salmakidi rekle:	305
,Primi za kopje, če ne, pa za pisani tul za puščice,
sredi brezdelja lenobnega lov utrudljiv si privošči!'
Ona pa niti za pisani tul ne za kopje ne prime
niti ji mar ni za lov utrudljivi kar sredi brezdelja,
ampak le v svojem studencu namaka si ude brezhibne;	310
rada si češe lase z glavnikom lesenim s Kitora4, v vodi pa zre v svoj odsev, da presodi, kaj vse ji pristaja.
V	haljo prosojno telo si ovije, nato pa se zlekne
v mehko travinje na tleh ali v listje, na mehko preprogo.
Cvetje pogosto nabira. Prav to je takrat spet počela,	315
kar opazila je fanta in v hipu hotela ga zase.
Ni pa stopila še k njemu - čeprav jo je gnala privlačnost -
dokler si ni opomogla, ošinila svoje tančice,
dokler ni, zbranih potez, zablestela v prelestni lepoti.
Brž je takole začela: 'Nadvse si zaslužiš, mladenič,	320
da te časte kot boga: če si bog, bi lahko bil Kupido;
če pa si smrtnik, lahko sta res blažena tvoja rodnika;
srečo ima še tvoj brat, tudi sestra je srečnica prava,
če jo imaš, pa dojilja, ki pil si ji nekdaj pri prsih;
daleč med vsemi in daleč srečnejša od vseh pa je ona,	325
tvoja izbranka, če kakšno imaš, da popelješ jo k svatbi. Že si izbral jo? Potem mi nakloni vsaj skriven užitek.
4 Kitor (gr. Kytoros), nekdanja naselbina na severni obali Male Azije; sosednji hribi so bili porasli z zeleniko, vrsto oljkovke s trdim lesom, ki so ga uporabljali za različne izdelke.
Ovidij: Metamorfoze. Iz druge triade
77
Nisi izbral še? Naj jaz bom nevesta in združim se s tabo.' S tem je najada obmolknila; dečku zardela so lica,
saj še ni vajen ljubezni; še lepši je lic razžarjenih:	330
sadje tako se obarva, ko v soncu visi na drevesu,
rdi slonovina tako ali luna zardi pod bledico,
kadar zaman ji donijo v pomoč tolkala iz brona.
Nimfi, ki neustavljivo poljube, vsaj sestrske, terja,
roke steguje mu že krog vratu, ki je kot slonovinast,	335
reče: 'Dovolj!' Naj odidem odtod in pobegnem pred tabo?'
Zbala se zdaj je Salmakida. 'Saj ti prepuščam ta prostor,
tujec!' je rekla in že se navidez drugam umaknila,
vendar je zrla nazaj in se v gozdu kleče pritajila
sredi grmičja košatega k tlom; medtem pa sprehaja	340
on se - misleč, da nihče ga ne gleda - prek trate samotne
sem in spet tja in nato v razigrano vodovje pomoči
najprej le konec stopal, zatem pa še pete do gležnjev;
kar brez odlašanja, saj ga premami ta voda prijetna,
lahno obleko odvrže, ki nežno telo mu prekriva.	345
Fant je bil res zapeljiv in Salmakido sla je razvnela
zdaj ob njegovi goloti; oči že plamtijo ji, nimfi,
prav kakor Fojbu sijajnemu, kadar njegova podoba,
obla povsem neskaljena, žareče odseva v zrcalu;
komaj še čaka na trnih in komaj odlaša z užitkom,	350
vsa koprni, da ga stisne v objem, ko jo strast že preplavlja.
On pa le vboči dlani in se tleskne živo po telesu,
plane v valove in žene menjaje naprej se z rokama;
skozi bistrino vodovja proseva kot kip slonovinast
ali kot lilija bela, zastrta le s steklom prozornim.	355
'Zmaga je moja in moj je!' vzklikne najada, odvrže
vsa oblačila raz sebe, požene se v sredo vodovja;
zgrabi ga, on jo odriva, ko krade poljube mu z ustnic,
roke spodvije mu, prsi njegovih se s silo dotika,
fanta oblega zdaj s te, zdaj z one strani brez prestanka.	360
Končno, čeprav se bori in se hoče ji s trudom izviti,
ona tesno ga ovije kot kača, ki orel vladarski
zgrabi jo s tal in vzleti z njo: še v zraku mu glavo in tace
čvrsto uklepa in rep krog razširjenih kril mu omota;
večkrat tako se bršljan oplete prek debel mogočnih,	365
ali hobotnica, kadar svoj plen v globočinah zasači,
steza tako od povsod vanj lovke, da z njimi ga vklene.
Vztrajno se vnuk Atlantov bori in želene užitke
nimfi odreka; a ona, tesno že k njemu prižeta,
s celim telesom na njem obvisi. 'Kar bojuj se,' je rekla,	370
78
Barbara Šega Čeh
'podlež, ne boš se izmuznil. Tako ukažite, bogovi: naj niti dan ga od mene ne loči ne mene od njega!' Željo bogovi uslišijo, saj prepleteni telesi že se spojita in skupaj dobita enotno podobo.
Kakor če kdo bi vsadil cepič pod skorjo drevesno,	375
gledal, kako se zraščata veji, se hkrati krepita,
prav tako zdaj, ko so udi sprijeli se v čvrstem objemu,
nista več dva niti v dvojni podobi, ne fant in ne ženska;
nič od obojega nista navidez, le v enem oboje.
Hermafrodit je spoznal, da so bistre vode, kamor skočil	380
prej je kot mož, polmoškega zdaj naredile iz njega,
udov povsem ošibelih; le roke razširi in reče
(ne pa več z glasom možatim): 'Oba vaju, oče in mati,
prosim, da sinu, ki nekdaj po sebi ime sta mu dala,
z darom ustrežeta: kdor se v izvir bo potopil kot moški,	385
naj oslabi v polmoškega, brž ko valov se dotakne!'
Starša oba so ganile besede dvospolnega sina,
s čarno okužbo5 zato zastrupila sta bistri studenec.«
ARETUZA IN ALFEJ (5.572-641)
Minerva obišče Muze na Helikonu in Kaliopa ji zapoje zmagovito pesem o Proserpinini ugrabitvi in blodnjah njene obupane matere Cerere, ki jo išče po vsem svetu. S pesmijo, ki predstavlja osrednji del petega speva in je slavospev zemeljski plodnosti in rodovitnosti, so Muze premagale izzivalke, pieridske nimfe, na pevskem tekmovanju.
Cerera s pomočjo nimfe Aretuze, nekdanje zveste lovske družice boginje Diane, spremenjene v ponikalnico, ki teče iz Elide skozi podzemlje in privre na dan na Ortigiji v Sirakuzah, le najde svojo hčer. Nato, že vedra in pomirjena, Aretuzo prosi, naj ji zaupa svojo zgodbo.
»Cerera v miru, ko hči je spet z njo, ljubeznivo povpraša:
'Kaj te preganja, zakaj, Aretuza, si sveti studenec6?'
Brž so potihnile vode in nimfa je tam iz tolmuna
dvignila glavo, z roko si zelene lase je ožela,	575
5	incesto medicamine: v nekaterih rokopisih incerto. Obstaja tudi domneva, da je bil izvirni zapis incerto, ki se nanaša na nedoločen spol, popravljen v incesto, pod vplivom poznejšega zgražanja nad seksualnim pervertitstvom (Anderson, Ovid's Metamorphoses, ad loc.).
6	Sacer fons: vsi studenci si bili sveti, posvečeni nimfam, tu pa gre za poseben poudarek, saj ga izreče Muza Kaliopa skozi Cererina usta. Aretuzo omenja že Teokrit v Idilah, Vergilij pa jo celo prosi za navdih pri pesnjenju bukolične poezije (Ecl. 10, 1: Extremum hunc, Arethusa, mihi concede laborem).
Ovidij: Metamorfoze. Iz druge triade
79
davno ljubezen Alfeja7 iz Elide v zgodbo prelila. 'Ena od nimf, ki živijo v Ahaji, bila sem,' je rekla, 'ni bolj zagnano nobena sotesk pretaknila od mene niti ni mrež nastavljala bolj zagnano nobena.
Toda čeprav po lepoti si nisem želela sloveti,	580
hrabrosti moji navkljub so mi pravili kar 'lepotica.
Videz mi ni bil v veselje, prevečkrat je vzbujal pohvalo;
čarov telesnih, ki druga dekleta tako radostijo,
sram me bilo je v preproščini, kot da ni prav, če ugajam.8
Trudna iz stimfalskih9 host sem se vračala, tega se spomnim;	585
vroče bilo je, napor pa je le še podvojil vročino.
Našla sem vodo, ki ni se vrtinčila, ni žuborela,
čisto prozorno do dna, da skoznjo lahko v globočini
kamenček vsak bi preštel, navidez, kot komaj bi lezla.
Vrbje srebrno in topol, ki voda ga tam je pojila,	590
s senco naravno gosto sta zastirala strme bregove.
Z rečnega roba sem najprej stopala si v vodi zmočila,
noge nato do kolen; ker mi ni še dovolj, si razpašem
lahno obleko in tam jo obesim na sklonjeno vrbo;
gola v vodo potopim se. Medtem ko sem v njej čofotala,	595
plavala z gibi različnimi, stegnjene roke vihtela,
slišala v hipu sem z dna pod tolmunom nekakšno mrmranje;
v strahu skočila sem urno na rob najbližje brežine.
'Kam pa hitiš, Aretuza?' je vprašal Alfej iz vodovja.
'Kam pa hitiš?' me je znova povprašal z raskavim glasom.	600
Kakršna pač sem bila, brez obleke (bila je čez reko),
v beg sem planila: še toliko bolj mi sledi, se razvnema,
in ker sem gola bila, sem se zdela še bolj mu na voljo.
Tekla sem torej, divjak pa tiščal mi je tik za petami:
kot pred kraguljem beže golobice drhtečih peruti,	605
kot običajno napada kragulj golobice drhteče.
Prav pod zidovjem Orhomena,10 Psofide,11 vse do Kilene,12
7	Ime rečnega boga (Alpheus) in najdaljše reke na Peloponezu, ki teče prek Arkadije in Elide.
8	Aretuzina neobrušena lepota je popolno nasprotje Salmakidine negovane zunanjosti. Naravna podeželska lepotica in lovka nima ničesar skupnega z njo niti z damami Ovidijevega Rima, kakršne predstavlja Salmakida. Prim. W. S. Anderson, ur., Ovid's Metamorphoses: Books 1-5 (Norman: University of Oklahoma Press, 1997), ad loc.
9	Ime kraja z jezerom in gozdovi v vzhodni Arkadiji (Stymphalos).
10	Mesto v osrednji Arkadiji.
11	Mesto na severozahodu Arkadije (Psophis).
12	Gora na severovzhodu Arkadije (Kyllene).
20
Barbara Šega Čeh
majnalskih13 drag, Erimanta14 ledenega, Elide širne15
vztrajno sem tekla, Alfej pa me ni še uspel dohiteti.
Vendar bila sva moči neenakih in nisem več mogla	610
teči še dolgo naprej, saj vzdržljivejši bil je od mene.
Vsemu navkljub pa sem tekla prek polj in gora gozdovitih,
preko skalovja, prepadov, prek krajev brez vsake stezice.
Sonce sijalo je v hrbet: uzrla sem zdaj pred nogami
senco raztegnjeno, razen če ni le moj strah je ustvaril.	615
Res sta plašila me zvok topotanja in hudo sopenje
tik za menoj; še trakovi v laseh so mi v njem valovili.
Tek me je čisto upehal. 'Pomagaj, Diana, lovi me!
Saj orožarka sem tvoja, in večkrat si dala mi nesti
lok svoj in tul, kjer tičale so tvoje puščice!' zavpijem.	620
S tem sem boginjo ganila; oblak neprediren je snela
izmed ostalih in vrgla ga čezme. Alfej pa me išče,
v meglo ovito, in kroži zgubljeno krog votle koprene.
Dvakrat obšel nevede je ta kraj, kjer me skriva boginja,
dvakrat je vzkliknil 'io, Aretuza, io, Aretuza!'	625
Kaj mi je, revi, rojilo po glavi takrat? Kar jagnjici,
kadar kje v kotu zasliši volkove tuliti krog staje?
Ali pa zajcu, ki v gošči tiči, naskrivaj opazuje
gobce sovražne goničev in sploh se ne upa zganiti?
Vendar Alfej ne odide; stopinj, ki naprej bi vodile,	630
namreč ne vidi, zatorej še bdi nad oblakom in krajem.
Znoj me mrazi, ko v potokih obliva mi ude v tej pasti,
z vsega telesa curljajo mi sinje obarvane kaplje.
Kamor premaknem nogo, se v kotanji že voda razlije,
rosa cedi se mi z las, in hitreje, kot zdaj ti to pravim,	635
vsa spremenim se v studenec. Seveda pa ljubljene vode
bog prepozna, odloži privzeto človeško podobo,
v lastno vodovje se spet preobrazi, da zlil bi se z mojim.
Zemljo predrla tedaj je Diana; poniknila brž sem
v mračne votline, po njih pa pritekla v Ortigijo ljubo -	640
vzdevek boginjin16 ima - kjer prvič na dan sem privrela.'«
13	Najvišja gora v Arkadiji (Mainalos).
14	Gora na severovzhodu Arkadije (Erymanthos).
15	Po izračunu naj bi Aretuza pretekla skoraj 250 km z okrog 24 km višinske razlike (Anderson, Ovid's Metamorphoses, ad loc.).
16	Dianin vzdevek, saj naj bi se po nekaterih virih rodila na Ortigiji (Ortygia), otočku v Sirakuzah, Apolon pa na Delosu.
Ovidij: Metamorfoze. Iz druge triade
81
ARAHNA (6.1-145)
V uvodni metamorfozi 6. speva Ovidij upesni dvoboj (certamen) v tkanju med božansko Minervo in zemljanko Arahno, ki boginji ne prizna prevlade v tej umetni obrti,17 zato je že vnaprej obsojena na pogubo.18
Minerva se vrne s Helikona, kjer so ji Muze opisale svojo zmago in maščevanje nad manjvrednimi tekmicami (5. spev), kar jo napelje k temu, da se pomeri z Arahno. Vsaka od njiju stke vrhunsko umetnino, le da Arahna v svojem tkanju odkrito in predrzno razkrije očem pregrehe bogov v njihovih varljivih podobah.
Res je Minerva zavzeto prisluhnila vsaki besedi,
pesem Aonk19 pohvalila in njihovo jezo pravično.
Hkrati si misli: »Dovolj ni le hvalo sejati, še same
dajmo jo žeti! Bogov naj nihče ne prezira brez kazni!«
V duhu premleva, kako bi ravnala z Meonko20 Arahno,	5
saj ji baje ni priznala časti v umetelnosti tkanja.
Ni se rodila ne v kraju slovitem ne v znani rodbini -
slavna bila je kot tkalka; njen oče je bil Kolofonec,21
Idmon, ki barval je volno vpojljivo s fokajskim22 škrlatom.
Mati bila je že mrtva, a tudi po rodu preprosta	10
kakor njen mož; kljub temu Arahna, čeprav je živela
v hišici skromni v zakotnih Hipajpah23, je v lidijskih mestih
skušala s svojo veščino vsevprek si ustvariti sloves.
Tmološke24 nimfe so, le da bi videle krasne izdelke,
večkrat vinograde svojih gora zapustile, in druge,	15
nimfe paktolske,25 zato so zapuščale svoja vodovja.
Niso uživale zgolj ob pogledu na stkane blagove,
ampak že vmes, med ustvarjanjem: res očarljiva umetnost!
Naj je Arahna le zvijala v klobčiče volno, še grobo,
ali pa s prsti gladila predivo, mehko ga v oblačke	20
17	Plinij Starejši, 7.56.196: »Tkalstvo so iznašli Egipčani, barvanje volne Lidijci v Sardah, vretena za predenje volne Arahnin sin Kloster, nit in mreže Arahna ...« (prev. M. Hriberšek).
18	Minervino sovraštvo do Arahne na kratko omenja le Vergilij v Georgikah (4.246-247), drugi morebitni viri tega mitološkega motiva, ki ga razvije le Ovidij, niso ohranjeni ali pa niso obstajali (Anderson, Ovid's Metamorphoses, ad loc.).
19	Aonke (Aonides): helikonske Muze; Aonija je arhaično ime za pokrajino Bojotijo, kjer leži gora Helikon, bivališče Muz.
20	Meonka: prebivalka »Meonije«, kar je arhaično in pesniško ime za poznejšo pokrajino Lidijo v Mali Aziji.
21	Kolofon: mesto v Lidiji.
22	Fokaja je staro jonsko mesto na zahodni obali Anatolije, znano po pridelavi škrlatne barve.
23	Staro lidijsko mesto ob južnem vznožju Tmolosa.
24	Tmolos: gorovje pri Sardah v Lidiji, na obronkih posajeno z vinsko trto.
25	Paktol (Paktolos): lidijska reka, ki izvira izpod tmološkega gorovja.
82
Barbara Šega Čeh
sproti rahljala, nato pa ga z dolgim potegom ravnala, naj je z izurjenim palcem lahkotno vrtela vreteno ali pa z iglo je vezla: nesporno učenka Minerve! Vendar to sama zanika, še žali jo vzornica takšna:
»Naj se pomeri z menoj: če zgubim, pa z ugovori neham!«	25
Palada starko zdaj hlini; lase si pobeli na sencih,
zdi se opešanih udov, oprta na palico hodi.26
Tole je rekla Arahni: »Ni treba vsega, kar predlaga
zrelejša starost, zavreči; izkušnja poraja se z leti.
Kar ti svetujem, nikar ne prezri! Poteguj se za sloves	30
mojstrice v tkanju volnenih blagov med smrtniki rajši!
Vdaj se boginji in prosi, predrznica, z glasom ponižnim,
naj oprosti ti žalitev: če prosiš, bo milostna s tabo.«
Mrko motri jo Arahna in niti spusti sredi tkanja,
komaj še roko kroti in z obrazom, ki spačen je v jezi,	35
Paladi, v starko zakrinkani, tole zabrusi v odgovor:
»Trapa prismuknjena, pozna starost ti je um omračila,
tudi predolgo življenje človeku naškodi! Te blodnje
snaha naj tvoja posluša, pokliči še hčer - če imaš ju!
Zase dovolj sem razsodna. Ne misli, da kaj si dosegla	40
z žuganjem svojim! Še vedno o tem sem enakega mnenja.
Sama lahko bi prišla! Le zakaj se izmika tej tekmi?«
»Tu je!« boginja je vzkliknila, starčevsko krinko odvrgla,
vsem se razkrila kot Palada; nimfe in ženske migdonske27
brž počastijo božanstvo. Strah le mladenke ni zgrabil,	45
vendar zardela je, prav nehote ji za hip je rdečica
lica zalila pa spet izpuhtela: tako kot nebesje
v barvi škrlatni vzžari, čim jutranja zora napoči,
kmalu zatem pa zbledi, ko ga sonce ob vzhodu obsije.
Vztraja Arahna pri svojem, naprej v slavohlepju brezumnem	50
v lastno pogubo drvi; saj Minerva je več ne ustavlja,
niti svari je ne več, s tekmovanjem pa sploh ne odlaša.
Urno obe namestita se, vsaka na koncu nasprotnem,
tanko osnovo28 razpneta na statve, natančno enake:
statve so zvezane s prečko, greben pa osnovo razpira.	55
Votek29 je vmes napeljan, sredi šiljastih tkalskih čolničkov;
prsti ga brž izmotavajo, vpletajo spretno v osnovo,
26	Prim. 3.275-277.
27	Migdonija je del starodavne Trakije. Ženske so očitno prihajale od daleč, da bi občudovale Arahnino mojstrstvo.
28	Osnova: vodoravne niti, navite na osnovnem valju statev.
29	Votek: prečna nit. Skozi razprte niti osnove čolnič potegne votek. Osnovne niti se zaprejo in posebna naprava, imenovana greben, potisne novi votek tesno k prejšnjemu. Tkalka je vlekla votek s čolničkom, ki je imel žleb za cevko, na kateri je bila navita preja.
Ovidij: Metamorfoze. Iz druge triade
83
kjer ga nazobčan glavnik potlači vrh niti v tkanini. Vsaka od njiju hiti; v oblekah s prevezo pod prsmi
vešče premikata roke in trud prikrivata z vnemo.30	60
Prejo, ki tirski škrlat jo obarval je v bronastem kotlu,
tam zdaj prepletata z nežnimi toni zastrtih odtenkov:
kakor na nebu prostranem velikokrat v vzbočenem loku
mavrica vznikne, ko v dež so proniknili sončevi žarki.
Tudi če v blagu je vtkanih na tisoče barv raznovrstnih,	65
ena preliva se v drugo, prehodov oko ne zaznava:
barva, do spoja enaka, je vendar ob robu drugačna.
Tam tudi voljno zlato vdelujeta v niti med tkanje,
stara povest pa dobiva podobo, ki tke se na statvah.
Palada Marsovo skalo31 nad kekropskim dvorcem izveze,	70
hkrati pa spor starodavni, po kom naj se kraj imenuje.32
Dvakrat po šest nebeščanov33 sedi v dostojanstveni drži,
z Jupitrom v sredi, na svojih prestolih; in vsako božanstvo
kaže svoj lastni obraz. Kraljevski je Jupitrov videz;
bog vseh morja je prikazan, ko z dolgim trizobom prebada	75
raskave skale, in sredi pečine razklane je pravkar
vrelec izbruhnil v dokaz, da Neptun prilasti naj si mesto.
Sebe pa s ščitom predstavi in s kopjem močno priostrenim,
da si čelado na glavo in prsi zaščiti z egido.
Pravkar predrla je zemljo z ostjo, prikazuje tkanina:	80
oljčno drevo bledolistno s plodovi od tam se razrašča.
Kar obstrmijo bogovi in Zmaga34 okrona izdelek.
Da pa bi tekmica njena za čast že s primeri dojela,
kakšna nagrada jo čaka za njene predrzne norosti,
v štiri vogale doda tudi štiri prizore spopadov:	85
vsaka od drobnih figur se ločuje od druge po barvi. V enem vogalu natkani so traški Rodopi35 in Hajmos,36 zdaj le ledeni gorovji, nekoč pa človeški telesi: sebi nekoč sta imeni najvišjih bogov podelila.
30	Prim. 4.295.
31	Marsova skala: Areopag v bližini atenske akropole. Tam naj bi bogovi sodili Marsu za uboj Neptunovega sina Halirotija.
32	Med Neptunom in Minervo je prišlo do spora, po kom naj se imenuje mesto. Odločitev naj bi sprejel vladar Kekrops, vendar jo je prepustil ljudstvu. Pomerila naj bi se, kdo bo mesto obdaril s koristnejšim darilom. Neptun je s trizobom udaril po skali, iz katere je privrela morska voda, Minerva pa je ljudem darovala oljko kot simbol luči (oljenke) in bogastva (trgovanje z oljem).
33	Razporeditev in število oseb na Zadnji večerji Leonarda da Vincija sta enaka.
34	Boginja Victoria (gr. Nike), personifikacija zmage.
35	Rodopa, žena vladarja Hajma, spremenjena v Rodope.
36	Hajmos, traški vladar, ki je sebi in ženi prevzetno nadel imeni Jupitra in Junone, za kazen spremenjen v današnje Balkansko gorovje (Stara planina).
84
Barbara Šega Čeh
Bridka usoda Pigmejke37 in matere v drugem je vtkana:	90
njo je Junona porazila v tekmi, nato ukazala,
naj spremeni se v žerjava in v vojno spusti se z rojaki.
Zraven je vtkala Antigono;38 ta se predrzno je nekdaj
merila z ženo mogočnega Jupitra. Juno kraljevska
tekmici dala je ptičjo podobo; preprečiti mogla	95
nista ne Troja ne oče Laomedont, da pobelilo
ne bi je perje - kot štorklja si ploska, ko s kljunom klopoče.
V zadnji vogal pa izveze Kinira,39 ki hčerk je oropan;
on se oklepa stopnic, ki jih tvorijo njihovi udje,
videti ves je v solzah, ko leži na vznožju kamnitem.	100
Vejice oljčne, simboli miru, obrobljajo tkanje:
s svojim drevesom Minerva tako dokonča umetnino.
Zdaj pa Arahna natke izigrano Evropo:40 zavedel
bik jo je lažni. Kot prava sta morje in bik, bi si mislil.
Zrla Evropa je v kopno oddaljeno, svoje družice	105
glasno klicala, boječ se dotika valov pljuskajočih,
plašno noge je umikala izven dosega vodovja.
Tudi Asterijo41 stkala je v primežu orla med bojem,
stkala je Ledo, na hrbtu leže pod labodjimi krili.
K temu dodala je Jupitra: v satirski krinki oplodil	110
z dvojčkoma bog je Antiopo, lepo Niktejevo hčerko;42 bil je Amfitrion: tak je osvojil še tebe, Alkmena;43 v zlati opravi44 preslepil je Danao, z ognjem Ajgino;45 Cerere hčerko46 kot lisast kačon, kot pastir Mnemozino.47
37	Gerana (ali Ojnoa), kraljica Pigmejcev, ljudstva ob izvirih Nila, ki se je primerjala z Junono in si lastila njeno čaščenje.
38	Trojanka Antigona, Laomedontova hči, ki se je hvalila, da ima tako lepe lase kot Junona.
39	Kinir (Kinyras), asirski vladar, ki je lepoto svojih hčera primerjal z Junonino. Boginja jih je spremenila v stopnice svojega templja, njega pa v kamen.
40	Arahna upodobi cel niz večinoma znanih posilstev in nasilnih dejanj, ki so jih bogovi zagrešili nad boginjami in zemljankami. Nekatere izmed naštetih (Tiro, Antiopo, Alkmeno, Ledo in Ifimedejo) omenja tudi Homer, ko sence žena in hčera uglednih vladarjev obiščejo Odiseja, potem ko pristane pri Kimerijcih in žrtvuje dušam umrlih (Odiseja 11.225 isl.).
41	Latonina sestra, ki se je med begom pred Jupitrom spremenila v prepelico in se pri Sirakuzah pognala v Egejsko morje. Po Apolodoru, Bibl. 1.4.1, naj bi tam nastal otoček Ortigija, »prepeličji otok«.
42	Po Homerju Azopova hči, po Ovidiju hčerka tebanskega vladarja Nikteja. Po Jupitrovem posilstvu je rodila dvojčka Amfiona in Zeta ter ju izpostavila na gori Kitajron.
43	Potem ko je Jupiter Alkmeno, Perzejevo vnukinjo in lastno pravnukinjo, zapeljal v podobi njenega moža Amfitriona, je rodila Herkula.
44	Oplodil jo je v podobi zlatega dežja.
45	Hči rečnega boga Azopa; v prevladujočih inačicah jo Jupiter ugrabi v podobi orla (Pindar, Istmijske ode 8, Nemejske ode 8; Hyginus, Fabulae 52), le Ovidij omenja ogenj.
46	Prozerpino tu Ovidij imenuje Deois, hčerka boginje Deo (mistično ime za Demetro oz. Cerero).
47	Hči Titanov Urana in Gaje, ki je z Jupitrom, zakrinkanim v pastirja, prebila devet noči zaporedoma in mu rodila devet Muz.
Ovidij: Metamorfoze. Iz druge triade
85
Tebe je tudi natkala, Neptun, kot srditega bika: tak si osvajal Ajolovo hčer;48 spremenjen v Enipeja49 dvojčka50 zaplodil, kot oven Bisaltovo51 hčer si zapeljal;
,49
II5
strast občutila je s tabo kot žrebcem celo plavolasa mati premila vseh žetev;52 s krilatcem nato kačjelasa mati krilatega konja;53 postal si delfin za Melanto:54 vse od naštetih, še kraje, natkala je v zvesti podobi.
.54
120
Tam je še Fojb, ki prikazan je v kmečki opravi55 in zraven
v perje kragulja odet, drugje pa še v levovo kožo;56 spet kot pastir je zapeljal ob tem Makarejevo Iso.57 Liber Erigono58 tam je z grozdjem varljivim osvojil,
57
,56
125
Hirona z dvojnim telesom spočel je Saturn kot žrebec.59 Svojo tkanino nazadnje obrobi še z drobnim obšivom, kjer se bršljan,60 ki se vije na viticah, s cvetjem prepleta. Te umetnine ni niti Minerva očrniti mogla
48	Tj. Kanako.
49	Tesalska reka in ime rečnega boga; Neptun naj bi v Enipejevi podobi zapeljal Ifimedejo, ženo rečnega boga Aloeja (Odiseja 12.235 ss.), ali morda, po drugi inačici, Tiro, ženo Ajolovega sina Kreteja, zaljubljeno v Enipeja; Neptun naj bi privzel podobo njenega nesojenega ljubimca, ki jo je zavračal (Odiseja 11.235 ss.; Apollod. Bibl 1.9.8). Ker pa se Ifidemeji, materi Aloadov, pripisuje celo ljubezen do Neptuna, saj naj bi posedala na obali in si naročje zalivala z morsko vodo (Apollod. Bibl 1.7.4), gre morda med posilstvi, ki jih našteva Arahna, za mitološko nedoslednost (Anderson, Ovid's Metamorphoses, ad loc.).
50	Vsaka od njiju je po združitvi z Neptunom rodila dvojčka: Ifimedeja velikana Otosa in Efialta, ki so ju po očimu imenovali Aloada (Aloades), Tiro pa Peliasa in Neleja, ki ju je po rojstvu izpostavila in sta ju dojili kobila ter psica (prim. mit o Romulu in Remu).
51	Bisaltes, sin Sonca in Zemlje; njegovo hčer Teofano je Neptun spremenil v ovco, da bi jo skril pred oboževalci, in se z njo združil v podobi ovna. Rodila mu je krilatega ovna z zlatim runom.
53	Meduza, edina umrljiva izmed treh sester Gorgon; Neptun jo je posilil v Minervinem templju, za kazen pa jo je boginja spremenila v kačjelaso pošast (Met. 4.793-802). Iz Meduzine krvi sta se, potem ko ji je Perzej odsekal glavo, rodila krilati konj Pegaz in njegov brat Hrizaor, velikan z zlatim mečem (4.784-785).
54	Melanto, Devkalionova hči, ki je Neptunu-delfinu rodila sina Delfa.
55	Ovidij Fojba Apolona imenuje agrestis, podeželan: ker je Apolon iz maščevanja pobil Kiklope, je moral po Jupitrovem ukazu za kazen eno leto varovati črede tesalskega kralja Admeta.
56	Ovidij aludira na kraguljevo in levjo krinko, vendar motiva nista prepoznavna (Anderson, Ovid's Metamorphoses, ad loc.), čeprav je znano, da sodita med Apolonove atribute in simbole poleg volkov, delfinov, kač, labodov, čričkov in drugih živali tudi kragulj in mitični krilati lev.
57	Isa ali Evboja, hči Ajolovega sina Makareja, ki je zlorabil lastno sestro Kanako, je podlegla Apolonu, zakrinkanemu v pastirja.
58	Liber (Bakhov vzdevek) naj bi zapeljal Erigono, hčer Atenca Ikarija, v podobi grozda. Ikarij je Bakha prijazno sprejel, ta pa je opijanil njegove pastirje, ki so gospodarja ubili, misleč, da jih je zastrupil. Ko je Erigona našla očetovo truplo, se je obesila, Bakh pa je v jezi vse neporočene Atenke obsedel z brezumjem, da so sledile njenemu zgledu. Prebivalci Aten so se odkupili z verskimi obredi v čast Ikariju in Erigoni, ki ju je Bakh nato spremenil v ozvezdji Volarja in Device (Hyginus, Fabulae 130).
59	Hiron, najmodrejši in najpravičnejši izmed Kentavrov, kot ga poimenuje Homer v Iliadi, je bil sin Titana Kronosa (Saturna), ki je v podobi žrebca osvojil oceansko nimfo Filido.
60	Še zadnji Arahnin izziv: svojo umetnino obrobi z bršljanom, ki simbolizira zmagoslavje, moč in večno življenje.
52 Cerera.
86
Barbara Šega Čeh
niti Zavist: plavolasko možato61 uspeh je razjaril,	130
strgala v cape je pisano tkanje z zločini nebesja.
Še je držala čolnič iz lesa zelenike s Kitora,62
trikrat je z njim ali štirikrat63 čelo preklala Arahni.
Reva te muke prenesla ni več in je grlo pogumno
v zanko vtaknila; v sočutju Minerva obešenko reši,	135
s temi besedami: »Živi sicer, toda visi, hudoba!
Ista obsodba velja naj, da ne bi se z upi slepila,
tudi za rod tvoj prihodnji in pozno potomstvo na veke!«
Tik pred odhodom Arahno nato oškropila je s sokom
čarne zeli: in ko Hekatin strup64 se ji las je dotaknil,	140
v hipu so vsi ji izpadli, obenem še nos ter ušesa.
Glavo neznatno dobi in telo se popolnoma skrči;
mršavi prsti, prirasli na boke, zamenjajo noge,
trebuh zavzema ostalo: a ona iz njega še zmeraj
prede si nit in mreže si tke kakor nekdaj, pajkulja.	145
61	Minervo.
62	Gl. op. 4.
63	Ter quater: večkrat, nekajkrat; neobičajni udarni daktil na začetku heksametra (Anderson, Ovid's Metamorphoses, ad loc.).
64	Hekata je mogočna starodavna boginja, ki so jo povezovali tudi z nekromantijo, magijo in čaro-vniškimi veščinami; pri tem je uporabljala zvarke iz strupenih rastlin, kot so preobjeda, volčja češnja, jesenček in nadlišček (mandragora), posvečena pa ji je bila strupena tisa.