Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole. Spisal dr. Pavel Kozina profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere je odobrila knjigo z odlokom štev. 3037, dne 14. avgusta 1922. Cena 9 Din. Založba „Jug“ v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole. ■ Isola p- o / sO Spisal { g {1 * 7 dr. Pavel Kozina/J profesor na 1. drž. gimnaziji v Ljubljani*; ; r Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere je odobrila knjigo z odlokom štev. 3037, dne 14. avgusta 1922. Cena 9 Din. Založba „jug“ v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. I. del. Enoglasno pevanje. v Vsebina: Stran Uvod............................................................1 — 12 Osnovni pojmi o glasbi in petju....................................2 Takti, deli pesmi..................................................2 Število in imena tonov.............................................5 Znamenja za tone...................................................7 Na kaj moramo paziti pri vsaki pesmi...............................8 Petje po notah ....................................................8 Durski trizvok....................................................10 Kvart-sekst-akord................................................ 11 Molski trizvok . . 12 Pesmi v C-duru......................................................13—25 Razvidnica osnovnih melodij v C-duru..............................13 Razvidnica not po njih trajnosti .................................17 Razvidnica premorov...............................................21 Najvažnejši toni v skali...............................................25 Durski in molski trizvoki.........................................25 Začetek in konec pesmi............................................26 Poltoni................................................................26 Durske skale...........................................................27 G-dur..................................................................28 Pesmi v G-duru..................................................29—32 Pesmi v D-duru.................................................33 — 36 Pesmi v A-duru..................................................37—39 Pesmi v F-duru..................................................40—42 Pesmi v B-duru...................................................43—46 Pesmi v Es-duru..................................................47—49 Intervali..............................................................50 Intervalska razvidnica.................................................52 Pregled durskih načinov................................................54 Okrajšave..............................................................55 Različna znamenja..................................................... 56 * Strokovni izrazi.......................................................57 Stvarno kazalo.........................................................58 VI Seznamek pesmi prvega dela. (Po abecednem redu začetkov.) Stran Harčica po morju plava...................................................20 Bežimo, tecimo...........................................................31 Blago, blago, ah, onome................................................ 45 Bog je ustvaril zemljico.................................................35 Bože pravde...............................................................4 Čubar bilje............................................................. 30 Čuk se je oženil.........................................................14 Danes je taisti dan......................................................48 Devojčica platno beli....................................................34 Devojčica prsten toči....................................................49 Djevojka je sanak snila..................................................24 Ej, trula gradja......................... . <..........................42 (Glejte, že solnce zahaja................................................48 Gozdi so že zelen’.......................................................39 Gusta goro...............................................................45 Hej, mjesečino.........................................................34 Hej, mjesečino.........................................................39 Hej, Slovani............................................................5 Igra kolo.............................................................49 Jager pa jaga ...........................................................32 Kad te vidim na sokaku...................................................18 Kako to..................................................................31 Kod si hodil.............................................................34 Kolariču, paniču.........................................................30 Ko ptičica sem pevala....................................................44 Lepo je pomlad’..........................................................44 Lijepa naša domovino......................................................3 Majhna sem bila..........................................................19 VII Stran Na planin’cah j’ luštno biti.............................................44 Na planin’cah solnčece sije..............................................22 Naprej, zastava Slave.....................................................3 Nit’ ja driemam..........................................................41 Oj, javore...............................................................Iß Podigle se seke iz Banata.............................................. 38 Pojte, pojte, drobne ptice...............................................41 Prišla bo pomlad.........................................................23 Kasti, rasti, rožmarin...................................................35 Regiment po cesti gre....................................................38 Sadi Ivo bora............................................................42 Sadio Paja...............................................................39 Sijaj, sijaj, solnčece............................................. . 21 Solnce čez hribček gre...................................................22 Stezica je uglajena......................................................35 Stoji tam gora Limbarska.................................................32 Svetlo solnce se je skrilo...............................................24 U Milice duge trepavice..................................................25 Venček na glavi..........................................................38 Zelenka..................................................................18 Zmeraj vesel.............................................................41 Živi kano ribica.........................................................46 1 Iz naroda za narod! Petdeset narodnih pesmi iz vseli delov Jugoslavije tvori temelj tej pevski šoli. Delo še ni dovršeno; v kratkem bo prvemu delu sledil drugi, v katerem bom izkušal pojasniti način večglasnega petja, na katerega poje narod. Tudi drugi del ne bo „pesmarica“, temveč knjiga za pouk, kjer bom nedovršeno teorijsko tvarino prvega dela izpopolnjeval ter jo dovršil v tretjem delu, ki bo namenjen umetni pesmi. 1 2 Osnovni pojmi o glasbi in petju. Glasba je umetnost, ki izkuša z glasovi vplivati na človeško dušo. Te glasove lahko izvaja človek iz sebe, tedaj poje, ali pa iz posebnih priprav — iz glasbil (gosli, klavir, flavta itd.). Imamo torej: 1. petje ali vokalno glasbo in 2. instrumentalno glasbo. Petje je deklamacija, pri kateri je zlogom predpisana višina, trajnost in močnost glasu (tona). Ton imenujemo zvok, ki nastane, če se enakomerno trese katerekoli telo (struna, jeziček v piščali, mrena na bobnu). Pri petju nastane ton v grlu, kjer sta dve kožni gubi — glasotvornici, ki jih stresa sapa, prihajajoča iz pljuč. Čim hitreje se glasotvornici treseta, tem višji, čim dalj se treseta, tem trajnejši, in čim močneje se treseta, tem močnejši je ton. Na tonu tedaj ločimo 1. višino, 2. trajnost in 3. moč. Takti, deli pesmi. Vsaka pesem sestoji iz časovno enakih delov, ki jih imenujemo takte. V sledečih pesmih so takti razdeljeni na dva, tri ali tudi štiri enake dele (dobe), ki jih označujemo z zamahi desne 'roke (taktiranje). Pri dvodobnem taktu označujemo prvi del z zamahom navzdol: A 1. 2. Poudarjen je v dvodobnem taktu le prvi zlog (glej sliko), vsi diugi so nepoudarjeni. „Naprej“ skladatelja Davorina Jenka ima dvodobne takte. Takti so v zgledih zaznamenovani z navpičnimi črtami, dobe pa z arabskimi številkami. Poudarjeni zlog prve dobe je podčrtan. 3 Zapojte in taktirajte začetek pesmi! Naprej! (I.) 1 2 12 Najprej, za-stava| Sla-ve, i 2 1-2 na| boj, ju-naška| kri! 1 2 12 za| blagor očet|nja_-ve 1 2 1-2 najj puška govo|ri! Štiridobne takte označujemo, kakor nam kažejo puščice: 3. Poudarjen je prvi zlog prve in tretje dobe, vendar je prvi močnejši od tretjega. (Slika!) Štiridobne takte ima himna „Lijepa naša domovino“ (II.), ki jo je zložil Josip Runjanin. Zapojte in taktirajte! Lijepa naša domovino. (II.) 1 2 3 4 1 2 3-4 Lije - pa na - ša | domo - vi - no, | 1 2 3-4 1 2 3-4 Oj, ju - nač - ka | zemljo mi - la, | 1 2 3 4 1 2 3-4 sta - re sla - ve | djedo - vi - no, | 1 2 3-4 1 2 3-4 da bi vaz - da | častna bi - la! | 2. 1* 4 X 2 S 4 1 2 3 4 | Mi - Ia, ka ■ no | si nam slav - na, | 1 2 3-4 1-2 3-4 | mjla si nam ti je - | di - na, | 1 2 3 4 1 2 3-4 | mi - la, ku - da | si nam rav - na, 1 2 3-4 1 2 3-4 ] mila, ku - da | si pla - ni - na. | Tudi himna „Bože pravde“, (111.), ki je obenem naša državna himna, (tudi njo je zložil Davorin Jenko), ima štiridobne takte: Bože pravde. (III.) 123 41 234 | Bo - že prav - de, | ti sto spa - se | 1 2 3 4 1 2 3-4 | od pro - pa - sti | do sad nas, | 123 4 1 2 34 | čuj i od sad | na - še gla - se, | 1 2 3 4 1 2 3-4 | i od sad nam | bu - di spas! | 1 2 3 4 1 2 3 4 | Moč - nom ru - kom | vo - di, bra - ni | 1 2 3 4 1 2 3-4 | bu - duč - no - sti | na - še brod, 1 2 3 4 1-2 3 4 I Bo - že, spasi, Bože, | hra - nj_ | 1 2 3 4 1 2 3-4 | na - šeg kra - lja | _i naš rod! | Slovanska himna „Hej Slovani‘ (IV.) je pisana v tridobnem taktu, katerega označujemo takole: 1. 2. 5 Poudarjen je samo prvi zlog! Hej Slovani. (IV.) 1 2 3 1 2 3 i 2 3 i 2-3 Hej, Slo - va - ni, | naša reč slo | vanska ži - vo | kU- -je, i 2 3 1 2 3 i o 3 i 2-3 dokler na - še | verno sr - ce | za naš na - ■ rod | bi • je- 1 2 3 1 2 3 i 2 3 i o Živi, ži - vi | duh slo - van - ski, | bodi živ na | ve - ke! i 2 3 12 3 i 2 3 i 2-3 Grom in pek - lo, | prazne va - še | proti nam so | ste - ke. Število in imena tonov. Podlaga za vsako pesem je sedmero (glavnih) tonov, osmi je podoben prvemu. Če uredimo teh osem tonov po višini, dobimo tonsko lestvico. Imenujemo jo po italijanskem izrazu „skalo“. Te tone imenujemo: 1. po skalovni stopnji prvi (1.), drugi (2.), tretji (3.), četrti (4.), peti (5.), šesti (6.), sedmi (7.), osmi (8. = 1.) ton ali pa prva (I.), druga (II.)...........osma (VIII.) skalovna stopnja. Zapojte skalo! V pesmi ali vaji so lahko uporabljeni vsi toni skale ali pa le nekateri. V sledečih vajah poj vse tone enakomerno hitro; kjer je „0a, tam ni nobenega tona in se potihem izgovori: „nič“. Vaja 1. ji 1 1 10 Poje se: en, en, en, nič. 2. ji 1 2 2 1 1 0 || Poje se: en, dve, dve, en, en, nič. 3. | I 2 3 3 2 1 1 0 || 4. (I 1 123443210| 5. || 12345544332210 || 6. || 122133234334 5 43210 || 7. I 1 23455665066504433221 0 j| 6 8. || 123012303322123450543321 1 0 || 9. || 123432102323234543345565 4 3 3 2 1 0 || 10. || 1 2 3 4 5 6 7 8 (1) 8 (}) 7 6 5 4 3 2 1 1 0 || 2. Francozi in drugi romanski narodi jih imenujejo do (1), re (2), mi (3), fa (4), su (5), la (6), si (7), do (8), 3. pri nas pa jih navadno imenujemo \ CDEFGAHČ. Osmi ton imenujemo tudi C, zaznamujemo ga pa s piko (C) v znak, da to ni prvi, temveč le prvemu podobni ton. Pri sledečih vajah in pesmih bomo tone zaznamenovali le po zadnjem (tretjem) načinu. Takih skal, ki se začenjajo s podobnimi C, imamo v glasbi več. Ločijo se po višini. Zapoj sledeče tone! 11. a) C C C b) Tona ne imenuj, ampak zapoj pod njim stoječi zlog: C C C Do-ber dan; 12. a) C D C b) C D C Do-ber dan 13. a) C C D C b) Do-bro ju - tro 14. C D E C E D C Do- ■bro ju - ■ tro, do - ber dan 15. C D E F F E D C Do- -bro ju- ■ tro, dra -ga ma - ti 16. C D E F E D C Do -mo - vi - na, mi - li kraj 17. Č H Č Do- ■ber dan 18. C D E F G A H Č Ni- kar, ni - kar se me ne boj 7 19. ČHAGFEDC Ne-dolž-ni, než - ni an - gel moj 20. C DEFGA H ČČHAGFEDC Ni-kar, ni-kar se me ne boj, ne-dolž-ni, než-ni an-gel moj. Znamenja za tone. Kakor imamo za soglasnike in samoglasnike znamenja, ki jih imenujemo črke, lako imamo za tone posebna znamenja, ki jih imenujemo note. Ta znamenja so pike ali ovali na petih vzporednicah. Če stoji spredaj znak jjP = vijolinski ključ, označujemo tako note kakor črte z istim imenom, namreč: df Ü vzporednica h c * E G H D Ista znamenja stavimo lahko tudi med vzporednice. Znamenja in prav tako vmesne prostore imenujemo: e vmesni prostor i C E Note pišemo tudi nad vzporednice ali podnje in jim pri-devamo pomožne črtice. Čim višji ton predstavlja nota, tem više na vzporednicah je stavljena: Prva nota predstavlja srednjevisok ton, druga visok, tretja pa nizek ton. Znaki skale, ki je mlademu grlu najprimernejša, so: m CDEFGAHC 8 Na kaj moramo paziti pri vsaki pesmi. Pri vsaki pesmi moramo paziti na troje: 1. na melodijo, to je na zaporednost tonov, različnih po višini in trajnosti. Melodije naj se prav tako čitajo po notah, kakor se besede in stavki čitajo po črkah. Pevanje po notah („zadeti“) se začetniku zdi vse težavnejše nego je v resnici. 2. na ritmiko, to je, poudarjati je treba tone, ki jih določa predpisani takt. 3. na dinamiko, to je, ali naj ton zapojem močno ali nemočno. Če naj se zapoje prav krepko, zaznamenujemo to s // (fortissimo), močno petje zaznamenujemo s / (forte), tiho s p (piano), zelo tiho pa s pp (pianissimo). Če pa naj se ne poje močno, pa tudi ne tiho, zapišemo mf (mezzo forte — s srednje-močnim glasom). Petje po notah. Kdor se uči peti po notah, mora pomneti sledeče štiri skupine tonov: 1. skalo, sestoječo iz dveh enakih — skladnih — delov (tetrakord): 1. polovica 2. polovica 1. polovica 2. polovica C D E F | G A H C Č H A G \F E D C Ro-ža c ve-le, ro-žacve-te. Ro-žacve-te, ro-žacve-te. 2. durski trizvok (vojaško znamenje): C F A Č Č A F C Do-ber ve-čer. Do ber ve-čer. 9 3. kvari-seksi-akord: 'J i JL. - •—g— -W *—• •—r 1 C F A Č Č A F C Kje dom je moj? Kje dom je moj? 4. molski irizvok: č/ # • D F A D D A F D Zdra-vo, de-kle! Zdra vo, de-kle! Te štiri skupine si mora pevec z vsakdanjo vajo tako vtisniti v spomin, da jih lahko vsakčas zapoje od spodaj navzgor ali pa od zgoraj navzdol, n. pr.: Dober večer, nikar, ni-kar se me ne boj, kje dom je moj, zdra-vo, de-kle, nedolžni, než-ni an-gel moj! V pesmih slede toni ali v istem redu, kakor smo jih navedli v omenjenih skupinah, ali pa v drugačnem. Zato moramo vaditi posamezne skupine posebej. Durski trizvok. if.. • • i C E G (2 Boj je še hud. Tone trizvoka, durskega kakor [molskega, in kvart-sekst-akorda mora pevec po trajni vežbi tako pomneti, da jih zapoje gladko v kateremkoli redu. V sledečih vajah durskega trizvoka je beseda „boj“ vedno vezana na ton C, beseda „je“ na ton E, „še“ na G, in C na besedo „hud“. Vadi tedaj te štiri besede v najrazličnejšem redu! 1. G E G G 5. G C G E boj je še hud še boj hud je 2. G G E G 6. E G C G boj še je hud je hud boj še 3. C E G G 7. G C G E boj je hud še hud boj še je 4. G G E G 8. G E G C boj hud je še hud je še boj itd. Pri vseh sledečih vajah čitaj najprej note, potem jih zapoj; šele nato zapoj podložene zloge! Slo-ve-nec sem, Slo-ve-nec sem! De-te, za-tis-ni pre-mi-le o-či! Spo-no-somre-čismem: Slo-ve-nec sem, Slo-ve-nec sem. 11 Kvart - sekst - akord. C F A C Kje dom je moj? Kakor smo na vsak ton trizvoka peli določeno besedo, tako naj bodo tudi zaporedni toni kvart-sekst-akorda spojeni z izgovarjanjem besed „Kje dom je moj?“ Vadi tudi te besede v najrazličnejšem redu! 1. C F A C Kje dom je moj 2. C A Č F Kje je moj dom 3. C Č F A Kje moj dom je 4. F Č A C Dom moj je kje 5. F C A C Dom kje je moj 6. .4 G G F Je moj kje dom 7. A F Č C Je dom moj kje 8. G F A C Moj dom je kje itd. S» ~a r Go - ri, go - ri na grad’ šte - vil - ka tri. m Na-prej,za-sta-va Sla-ve, na boj ju-naš-ka kri. $==*=£ 12 Molski trizvok. D F A D Moj nož je lep 1. B F A 1) 5. F D A B moj nož je lep nož lep je moj 2. D A F b 6. A D B F moj je nož lep je lep moj nož 3. B b A F 7. A B F B moj lep je nož je moj nož lep 4. F B b A 8. b A B F nož moj lep je lep je moj nož Kdor si želi pridobiti spretnost, gladko peti po notah, naj si napravi razvldnico, v kateri so vse štiri osnovne melodije zapisane druga pod drugo. 13 Pesmi v C-duru. Razvidnica osnovnih melodij v C-duru. f . . • • • m Ne vadi samo posameznih skupin po vrstf, in posameznih tonov iste skupine v različnem redu, temveč tudi posamezne tone različnih skupin v najrazličnejšem redu! 14 Čuk se je oženil. (V.) V vaji ali pesmi, v kateri so vse note enake, n. pr. J (pika z navpično črtico), se morajo enakotrajno peti tudi vsi toni, ki jih note predstavljajo. Sledečo vajo najprej čitaj, šele potem poj note, in sicer enakotrajno! 1. predhodna vaja: s I =3= Posamezne tone I. predhodne vaje lahko ponavljamo. Glej II. predhodno vajo! II. predhodna vaja: Fjjtt r~p=J -I «I c/ 9 =3=ä=ä=3 i Ako želimo, da naj se ton poje še enkrat tako dolgo kakor tisti, ki ga predstavlja „J“, ne napišemo pike z navpičnico, ampak oval z navpično črtico: „J“. Če pa naj ton traja štirikrat tako dolgo, napišemo oval brez navpične črtice: „o“. Torej delimo note po tonovni trajnosti v: 1. četrtinke (>/4) = J (trajnostna enota), 2. polovične note ('/2) = J = J 4- J = 2A> 3. cele note o = J + J = J + J + J + J = 4/4 = E- Ker je treba, da se pri pevanju ne upošteva samo tonovna višina, ampak tudi trajnost, naj si gojenec tonovno trajnost odmeri s čitanjem po takemle načinu: ako naj ima n. pr. ton G trajnost cele note (o), tedaj naj čita: G ■ dva - tri - štir’; polovično noto G (j) beri G-dva; če je pa G samo četrtinka, izgovori samo: G. iv III. predhodna vaja: m jZT. To predhodno vajo čitaj torej na podstavi gorenje razlage takole: C, D, E, F, G - dva, G - dva, A - dva, A - dva, G - dva -tri - štir’ itd. ter pazi, da držiš vsak zlog enako dolgotrajno! Zdaj vajo na isti način zapoj! lil. predhodno vajo lahko razdelimo na štiridobne takte. Da je takt štiridoben in da je njega enota >/4 (četrtinka), ozname-nimo s tem, da zapišemo B^u ali takoj za vijolinskim ključem: - = —fr— = štiričetrtinski takt. IV. predhodna vaja: 1 A F=I —d—s>—J 1 : H p===3 1— F=H Predstoječi vaji podložimo besedilo; tonovne trajnosti ne moremo več meriti kakor doslej, marveč jo merimo s taktiranjem. V. predhodna vaja. Fžfe i—r—H f 1—1—1 ! j- 1 1—1—1 m—t=3=^=*==i ** Cuk se je 0 - F& 1—i 1 1—I 1—g—j že - nil, 1 1—i—] 3 i tra-la - i—: i t—J ■ la, F=H Iffi—J—J—J—*—-1 so-va ga je vze-la, hop-sa - -Ö- sa. Če ne označim vsake četrtinke s posebnim zamahom z roko, marveč z enim zamahom dve četrtinki, takt ni več štiričetrtinski, ampak dvopolovični. Na ta način pevana pesem je gibkejša. Poudarja se le prvi zlog vsakega takta. 16 Pesem: Čuk se je oženil 2 2 f Čuk se je o tra - la že - nil, tra - la - la, so - va ga je vze - la, pp ==F~:j ' [I~F^|EZ^ -=)—d—c---------3—* hop-sa e sa, -j -j I ^ I II so-va ga je vze-la, hop-sa sa. Da pesem ni enolična, ponovim zloge Tralala in jih ponavljajoč pojem nekoliko tiše (p)\ konec pesmi naj se ponovi pp. Kakor v V. predhodni vaji sta tudi v Pesmi taktovna vrsta in enota označeni tik za vijolinskim ključem (\ = dvopolovični takt ali alia breve — 0 ). O javore! (VI) Namesto četrtinske note lahko zapišemo dve noti, katerih vsaka ima le polovično vrednost četrtinke. Zaznamenujemo jih „J^a in jih imenujemo „osminke“. J = ^ + S' = Vs + '/s = 'A- V naslednji pesmi je takt dvodoben, enota pa je četrtinka (glej znak za !). Četrtinke prvih dveh taktov so nadomeščene z osminkami, na vsako se poje en zlog. Tudi v tej pesmi, kakor v vsaki naslednji, note najprej čitaj, in sicer tako, da izgovoriš noti tretjega in četrtega takta še enkrat bolj zategnjeno nego druge; zatem note poj, trajnost izražajoč na isti način kakor pri čitanju. Šele natö zapoj pod notami stoječe besedilo 1 / Pripev (refren)- O ja-vo-re, ze-lenbo-re, o ja vo-re! Razvidnica not po njih trajnosti. 17 18 Pika za noto podaljša noti trajnost za polovico njene vrednosti, n. pr. o. = 1 + 2/4 = 6/4 = 3/2 J. = '/2 + '/4 = 3/4 J. =* ‘/4 + >/8 = 3/8 J? — Vs '/io — 3/ir> J5 — V16 ‘i- '/32 = 3 32 itd. Zelenka.1 (VII.) V pesmi pride na vsako noto lahko po en zlog besedila ali pa na več not skupaj en zlog, kakor n. pr. v tretjem taktu sledeče pesmi. Note, ki jih skupaj zapojemo na en sam zlog, vežemo z lokom: ---------- Pri čitanju in pri petju pazi, da izgovoriš zadnji dve noti tretjega takta še enkrat hitreje nego druge. Ko zapoješ pod notami stoječe besedilo, pazi, da imata osminki tretjega takta en sam zlog. Dve črti in dve piki :jj na koncu Četrtega takta značijo, da naj se ta pesem ponovi od začetka. n ^ ■/ 4 * « —r- f——-f—1—1~Ht| -m-4- -J— p — Ss-J- 4—*~HI Ze-len-ka, Zelenka, Ze-len-ka mi maj-kuzove, ?I; ; ,■ \ ‘ i . .-i H Ze-len-ka, Ze-len-ka, Ze-len-ka mi maj-ku zo-ve. Kad te vidim na sokaku.2 (VIII.) Čitaj in poj note! I. predhodna vaja: 1 Žensko ime, 2 na cesti. Če posamezne tone podvojimo, dobimo drugo predhodno vajo. Čitaj in poj! II. predhodna vaja: : j J . . j j ■ 'i j- ; J Ako tem notam odmerimo trajnost, dobimo n. pr. pesem „Kad te vidim na sokaku“. Čitaj in poj na vse tri doslej povedane načine! I P 2 N —~fi —"Tr— -fr- fr "v — S —4—r~r-0 * h _• - ■ J j, c' Kad te vi-dim na so-ka-ku, po-znatču te A_ A ; __________________________________ poko-ra-ku. Čaj,Či-ro,1 se-dismirom, u seku2ne di-raj.3 Znak „a“ nad prvo noto prvega, petega in šestega takta pomeni, da naj se ti toni poudarijo močneje nego navadno. Majhna sem bila. (IX). I. predhodna vaja: % v.- of!l II. Za drugo predhodno vajo čitaj in poj v sledeči pesmi samo višino tonov, ne da bi upošteval njih trajnosti! Druga vaja se loči od prve le v tem, da sta izpuščena v prvi vaji podčrtana tona (C). Ton C nam kaže le pot, kako najlaže pridemo z G na Z). (Kako najlaže zadenemo). 1 Ciril, 2 v sestro, 3 ne sili. 2* 20 Pesem. -L—3—n—-tv. .. K. r{v : < 1 N —S J.L J' r4-j— J j——jf 4—P— Majh-na sem bi - la, pi - ške sem pa - sla, li, J' J» ... I /I > ^ | J- ,» .M , pi - ške so čiv - ka - le, jaz sem pa ra - sla. Pesmi, ki smo jih spoznali doslej, se začenjajo s tononi C; pesem „Majhna sem bila“ se začenja z G, to je s tonom dur-skega trizvoka. Zato naj pevec nikdar ne pozabi, pred začetkom sleherne pesmi zapeti durski trizvok, da dobi začetni ton. Pike nad osminkami (K) (n. pr. v šestem taktu te pesmi) pomenijo, da naj se zapojejo na kratko presekano (— staccato). Pri staccatu se trajnost vsakega tona skrajša za polovico. Barčica po morju plava. (X.) 1. predhodna vaja: i 9 ■" -i 1 -1——i—— —|—t— 1 1 , MU —•—i J—ih7 f ’ * * ! 1 i—1 T"' n ■»i r« l=J .3 i mf II. predhodna vaja in pesem: Bar - či - ca po mor - ju pla - va, dre - ve - sa se pri kla nja - jo; o, le na - prej, o, le na- i ^rTT^I prej, do - kler je še ve - tra kaj! 21 Začetek (Barči-) in konec pesmi (kaj) sta nepopolna takta; skupaj imata tri četrtinke; torej tvorita skupno en cel takt. Tak del takta pred prvim taktom se imenuje „namah*. Besedilo često zahteva, da pevanje za krajšo ali daljšo dobo med izvajanjem preneha. Tak prenehljaj imenujemo „premor". V četrtem taktu pesmi je premor enoosminski, v šestem pa enčetrtinski. Kakor toni tako so tudi premori različne trajnosti. Glej sledečo razvidnico: Razvidnica premorov. Note: Premori: m 3/4 2/4 3/s V- te Vs l V16 ! V32 S m Sijaj, sijaj, solnčecel (XI.) I. predhodna vaja: rr-J --j-1 J II. predhodna vaja in pesem: mf ffe-t i 1 m <1 Si-jaj, si-jaj, soln-če-ce, oj soln-ce ru-me-no! Ka- rr\ tl—bp: h- . L. UT--.:z-—h-.T"-T^:=te s N h m ■d koboms’ja-lo soln-ce, k’sem ved-no ža-lost - no! 22 V šestem taktu je nad drugim H znamenje Imenuje se „korena“. Korona znači, da naj se pod njo stoječi ton dlje drži nego bi se sicer. Pazi na trajnost not s pripisano pikico v drugem, petem in sedmem taktu! (Glej razvidnico str. 18). Na planincah solnčece sije. (XII.) I. predhodna vaja: £=r--- 0 9 9 9 0—*— ; • • • * «/ 11. Predhodna vaja in pesem: -1—-^ |= ..n—>7 ^ | {:i - 0 0 - 1 0—0— 0- 1 9 — L 1 Na pla - nin-cah soln-če-ce si - je, na pla- If i : I =f5= =Č= nin-cah soln-če - ce si - je, na pla - nin-cah t » v l- • l * »1 . ; i II soln-če-ce si - je, na pla - nin-cah lušt-no je. Solnce čez hribček gre. (XIII.) I. predhodna vaja: 23 .Q JüL_______________________ k l . . r. II. predhodna vaja in pesem: Soln-ce čez hrib-čekgre, lun’-ca pa za go-re; 1$ =Gr= =^'-^=iž3. >—h- * i zvez - di - ce pre-svet-le se po - to pe. Znamenje „-== =—“ nad drugim in šestim taktom opozarja, da naj glas v teli taktih nekoliko narašča, pa takoj zopet pojema. Znamenje *—=“ se često nadomesti s „cresc“ (= crescendo = naraščaje), „=— “ pa z „decresc." (= decrescendo = pojcmaje). Prišla bo pomlad. (XIV.) I. predhodna vaja: jzfL , J • ■ - -■ ' , i ■" I -H =] "J r?i H r% i , —j -—j m -p—• II. predhodna vaja in pesem: *»/ __________________________________________________ Pri - šla bo po-mlad, uča-kal bi jo rad, / 1 J . fr 'h , m . =] i: j i» ~ß ß C/1 F1' E3 P- da bi zdrav, ve sel, slad ko vin-ce pil. To me ve -se-li, tu. S-p rr- H T-N N . «->-.11 1B §td -_p jg-_tr~ . - k’trav’-ca ze - le - ni, drob-na pti-či- ca pa žvr-go-li. Efl (,oklepaj“) pomeni, da naj se oklenjeni Znamenje takti ponove. 24 Zlog »rit." v šestem taktu pred korono je kratica za „rite-nutoa in znači, da naj se note, nad katerimi stoji, pojo nekoliko zadržano. Svetlo solnce se je skrilo. (XV.) I. predhodna vaja: 1-4-——i—i—; f4— \ rp '_c r-^.E -r-=4...« <—h —hft—r-~- ! b=j n II. predhodna vaja: vjt ~ it >• -p-'- . ——h—h~ — 1 -fr- - K- | :—•—• —J 1—J J—J Svet-lo soln-ce se je skri - lo, vse na cresc rit. if r.> mm ^~i i j * * i sve tu po-tih - ni - lo. Vse o - de va ti - ha cresc. rit. — -h- h—— i _n h~v-rfe - 7—H m ei' V -- C noč, da za • J. J. ß spa - ti nam je —u (znižaj). Imenujemo ga Fis oziroma Ges. lljlpE = E&EE Fis — Ges Fis se glasi prav tako kakor Ges. Zato imenujemo ta tona enakozvočna ali enharmonicna. 27 Drugi in tretji teh tonov leži med prvim in drugim tonom obeh poiskal, tedaj med C in D oziroma med G in A. Zaznamujemo in imenujemo ta tona podobno kakor prej navedenega. Cis — Des Gis = ,4s Četrti in peti ton pa ležita med drugim in tretjim tonom poiskale, tedaj med D in E oziroma med A in H. £= = ¥= = D is = Es A is = H es (B) Ako uredimo vso to dvanajstorico tonov po višini, dobimo „kromatično skalo“, ki se glasi: in oziroma: -b« 1 Razdaljo dveh zaporednih tonov v kromatični skali imenujemo „polton“. Durske skale. Ker lahko zapojemo skalo „Nikar, nikar se me ne boj“ nad vsakim izmed teh dvanajst tonov, je torej 12 raznih durskih skal, ki se vse nazivajo po svojem začetnem tonu: C-, D-, £-, F- itd. -durska skala. Ker pa je Fis = Gcs, zveni tudi Fis-durska skala kakor Ges-durska, le da se drugače zapisuje; prav tako se glasi tudi skala Cis-dur kakor Des-dur, Dis-dur kakor Es-dur, Gis-dur kakor As-dur, Ais-dur kakor B-dur, le pisava je drugačna. 28 Kakor pišemo kromatično skalo z „zvišaji“ ali z „znižaji“ (s al z „b“), tako ločimo tudi durske načine v dve skupini: 1. v skupino durskih načinov z „zvišaji“: C-, D-, E-, — in — G-, A-, H-dur, ter 2. v skupino durskih načinov z „znižaji“: H es-, As-, Ges-, — in — F-, Es-, Des-dur. O zunanjih znakih teh durskih načinov govore naslednja poglavja. Ako začnemo peti „Nikar, nikar se me ne boj“ na ton G, se vsi toni krijejo s toni C-durske skale, samo na zlog „ne“ moramo mesto F zapeti Fis. üurska skala na ton G se torej glasi: V G-duru moramo torej vedno namesto F vzeti Fis, kar Pravimo: G-dur ima en zvišaj. Pesmi, ki so zgrajene na G-durski skali, imajo štiri osnovne melodije, ki smo jih spoznali pri C-duru. Marljiv pevec si jih z vežbanjem pred vsako pesmijo prav kmalu prisvoji. G-dur. G A H C - D E Fis G. zaznamenujemo s tem, da postavimo takoj za na katero se piše nota F. Tedaj: en # na črto, 29 Pesmi v G-duru. (1 #: Fis.) Razvidnica štirih osnovnih melodij v G-duru. 30 Čubar bilje.1 (XVIII.) I. predhodna vaja: Lahno. P =S=gL==c=b: II. predhodna vaja in pesem: *r~ =ts== Ču-bar bi-lje, du šo, be-rul’ te dje • voj-ke? m i Ču-bar bi-lje, du šo, be-rul’ te dje - voj-ke? Veselo. Ka-kob’me-ne, du - šo, ne bra-le dje - voj-ke, . kad od me-ne, du - šo, sva go-ra mi - ri še?2 Zapoj trizvok na G ! Čud pesmi se označuje ob njenem začetku. Pri tej pesmi je, kakor veli zapisek, prvih osem taktov pegati „lahno“, konec pa „veselo“, torej nekoliko hitreje nego začetek. M Lahno. mf Kolariču, paniču. (XIX.) ' 2 S =^=i^==h=4s4=jJ=r|5=^ m 4——'---------•--m -----J J J Ko-la-ri-ču, pa-ni-ču, ple-te-mose sa-mi-ču, 1 zdravilno zelišče, 2 diši, 31 S—| Vi r ; Fl hi fr M [ ir-N - II —' 1—9 \ J_J 0 *—1 «J M —0—«_« ta sa-mi se-be u - pli-če-mo, sa-mi se-be ras-pli-ce-mo! Kako to? (XX.) L ah n o. Ka - ko to, kad se jed - no i dru - go rtH — p 0 — P 5- F 9 — 5» •—S— j——-1 z—^ t?— k-J —! »j b b— C*= J-3-! ✓ > £ ? vo-le, a ne zna-du; za-što to: da se ta-ko M* S M—H ^=1 b=d 5 - -.J -1 • « tl za du - go ne - če da o - da - du? Bežimo, tecimo! (XXI.) Predhodna vaja in pesem: Vesel«. rinr?—- 9 H-i " S — s s Ü—i—^ N : —a o S —J • 2 -4 y Be - ži-mo, te - cimo, ci - ga-ni gre - do, v ru- F# -f-— 0* .... M r1—r- -i-.' J p 1 ~4, ■: - — ■ r:-*" M — E=2= 5- de-čih bi - sa-gah o - tro-ke ne - so! Tra- i#s- 7 H fs=\ 5— s - fs— ^— h— s- j _ F1 p - 3" * —# -—m # —m • # a —« • 3 Ia - la la la la ia la la la la la la la, tra- • . s— =] =j J «f II Eg> -£=6= 2~ f 0 =i a ff= , * — —s—-3—-H la la la la la la la, tra - la la la la la. 32 Lahno. mf . ^3 Jager pa jaga. (XXII.) J -j—r~p-:-*1- l- -^f J Ja-gerpa ja - ga, kaj mi po - ma - ga, rit. I ; j j I * • j I «L-Ej ptič-ka na - sprot’le ii, ustre-lil jo bo! Stoji tam gora Limbarska. (XXIII.) Xirno. s. mf *= fr—h—j=^i= * a—•—r=— Sto-ji tam go-raLim-bar - ska, pod njo ze- >nf f.- .T-—.K -»czrh: ¥ —d- le-na tra - ti - ca, na tra-ti le-pa hi - ši- / P -7- ca in v hi - ši mla da vdo-vi - ca. 33 D-dur. Če začnemo skalo z D, moramo namesto F vzeti Fis, namesto C pa Cis. D-diirska skala ima 2 #. Pesmi v D-duru. (2 # : Fis, Cis) Razvidnica osnovnih melodij: 3 34 Lahno. Hej, mjesečino! (XXIV.) iS s ; > ^ *---- Hej, mje-se - či-no, do-ve-di mi dra-gog,1 do - ve - di mi dra-gog, zo - ra je! Devojčica platno beli... (XXV.) ~p m- Veselo. De-voj-či -ca plat no be - li P mf o - va - ko,2 o - va - ko, de - voj - či - ca plat - no be - li m o - va ko, Z5— o - va ko. 1 Veselo. u mf A % :Ž ^ • Kod si hodil? (XXVI.) l~.s ^ v S I -d zP- -*—#- Kod si ho-dil? Kje si bil? Vse sem tič-ke pre-bu-dil. J E5E Aj la la la, raj la la, raj la la. 1 dragega, 2 tako. 35 Stezica je uglajena. (XXVII.) Nežu«. P cresc. S "■/ Ste - zi - ca je u - gla-je - na, na sred’va- cresc. si na - va - je - na, di - draj-la-li, draj la - li, / £ Sili =F draj - la - lom, di - draj - la li li - li - lom. Rasti, rožmarin .. . (XXVIII.) l*očasl. F*0! P ■v |V L:-T J> j # . •—: ... S=j - 4 • J —J- * b j Ra-sti, ra-sti, rož-ma-rin, ti de-viš-kidrag’spo-minl cresc. rit. ~~__ CT ^ i “i H s — V —r< i-i —b—3—P— i —•—J 1 Rož ma rin i - —¥■ r* 1 ma svoj duh naj bo ze len al’ pa suh. Bog je ustvaril zemljico. (XXIX.) i H ; K orakoniH. mf Wm Bog je ustva-ril zem-ljo, oj zem-lji-co, oj zem-lji-co, Bog je ustvaril zem-ljo, oj zem-lji- 36 i 3EE3E c res c. £ co. Tam za go - ro, m/ decresc. wm- tam za go - ro škr / jan-čki,škr-jan-čki,škr - jan-čkinam po-jo. Tam za go-ro, m tam za go-ro, škr - jan-čki, škr-jan čki nampo - jo. 37 Pesmi v A-duru. (3 # : Fis, Cis, Gis) Razvidnica osnovnih melodij: 38 Regiment po cesti gre. (XXX.) Korakoma. Rej- gi - 'ment po ce - sti gre, pa moji f=M y— 9 1 W — ST" F= m m ti m ' — fan-tič zra-ven je, pa m#j fan-tič se'zmed s ... - . . 4 F5=“ - —i—* II p- ^ vseh spo-zna, ze-Ien, ze-len, ze-len pu-šeljc ’ma. Podigle se seke iz Banata. (XXXI.) Veselo. Po-dig - le1 se se-ke2 iz Ba - na - ta, ti »■ 0 1 F==j F=1 Fn W~ | 0 g F~~| f=ii —\ t=—£=J r-J \=1 t=J 1—F-J F—p—H pre-ko Bač ke da tra - že3, za - na - ta.4 Venček na glavi. (XXXII.) Veselo. Ven ček na gla-vi se blis ka iz ki - ti - ce ro-žic ze - le-nih, slo - ven-sko de - kle! -J"Tl=4=f' ro-žic ze - le-nih, slo - ven-sko de - kle! 1 dvignile, 2 sestre, 3 iščejo, 4 zaslužka. 39 Gozdi so že zelen’ (XXXIII.) Otožno. m/ |Goz-di so že ze-len’, trav ni - ki raz-cve-ten’, ptič ki pod ne bom ve - se-lo po - jo, /TN £ Ss3Ed=gEi=E=|E=E^ £ m ptički pod nebom ve - se-lo po - jo. Korona (/^) nad taktovno črto pomeni, da naj se med taktoma naredi majhen premor. M: Veselo. tnf Sadio Paja ... (XXXIV.) nf_ p___________ mj__________________ 9 -0- Sa-di-o Pa-ja1 vi - no-grad, vi - no-grad, sa - di - o Pa - ja vi - nc-grad, oj, vij- no-grad, oj, vi - no - grad. i *# L n h n o. P Hej, mjesečinol (XXXV.) Ü1Ü i Hej, mje - se či - no, do - ve - di mi ü dra - gog, do - ve - di mi dra - gog, oj! 1 Pavel. Pesmi v F-duru. (1 b : Hes) Razvidnica osnovnih melodij 41 Zmeraj vesel. (XXXVI.) Veselo. lik :r - — v ' 'f'_ : h J «. . • l_l_3 f5-i 4 7—- O ja, zme raj ve - sel, ve - sel, o- ■s—h T±=3~ ja, do-kler na svet’ bom živ! O - ja, zme-raj bom pes-mi pel, o ja, do-kler na svet’bom živ! Pojte, pojte, drobne ptice! (XXXVII.) Mirno. h?-fc i =\ =±= t . ... v -jr =J / / Poj - te, poj - te, drob-ne pti - ce, pre-že- E^EE* ni - te vse me gli - ce, da bo s’ja - lo soln-če- SEEgEEEČ ce na mo - je drob no sr - če - ce! Nit’ ja driematn. (XXXVIII.) Počasi. P 3 8r Nit’ ja drie-mam,1 nit’ ja spa - vam, 1 dremljem. 42 nit’g ja sna i - mam; nit’ ja drie-mam, hžrS—1 iv ft -■ tel F=i M 5=1 F 1 j «? fl nit’ ja spa-vam, nit’ ja sna i Prva osminka prvega takta je razdeljena pravimo: na drugi osminki je Jriola“. mam. na tri enake dele: Ej, trula gradja! (XXXIX.) Lahu o. dtu V V »-jH F'Pi i i I m F—•— igp - r r p * i C/ —M t p .1 k—J Ej, tru - la1 gra-dja,2 po - to - pi se la - dja, njU . 0 i 0 ■; . ,— II E@. - --£ c/ ^ t—P v= « V- • —41 po - to -^pi se la - dja, tru - la gra-dja! Sadi Ivo bora .. . (XL.) Veselo. JU—2 • 0 M T i“ * —» 5=e=&j —r.—£=_G—p.__L_j =1 EJ Sa - di 1 - vo bo - ra ze - le - no - ga, -Jf-L 4-— —rr_ -f— ■ f » .. _ 0 o rr~rn %J —1—*u—‘ F! i: < -t- ——*—H sa - di 1 - vo, sa - di ze - le - no - ga. 1 trhla, 2 zgradba. Pesmi v B-duru. (2 V '. Hes, Es) Razvidnica osnovnih melodij 44 Na planin’cah j’ luštno biti. (XLI.) Teselo. Na pla - nin’-cahj’lušt-no bi - ti, tam je 1-#-— ,---1 —S—Tt!~ — s b -b 11 4-zz*— J =J do - sti mle - ka pi - ti. Pa - stirc pa prav': Ju- ^ - g* -p-, fr he, ju - he, na pla - nin’ -cah lušt - no je. Ko ptičica sem pevala. (XIJI.) Lahno. 1^=^ ~[ ^ i£.fj Ko pti - či - ca sem pe - va - la, setn slad ke sa-nje sa nja - la, oh, zdaj pa ni kdar, [# . •• I -r t . .M :• H •- t > fl ni kdar več,ve - se-lje preč je, preč! Lepo je pomlad’. (XLIII.) Mehko. Le - po je po mlad’, sliš’-mo tič - ke pet’, o - ne 45 nas u - če, kak’ mo ra-mo ži vel’; hval’-jo stvar ni ka za vse, jr- -h_i»---------|t—h- ■ g H=^E * p kar jim da, hva-lim ga tud’ jaz, kar me - ni da. Blago, blago, ah, onome! (XL1Y.) Pofcasf. mj £ Bla - go, bia - go, ah, o no - me,1 koj2 si ^=g=§m z9r—v g m mir-no spje-va, oj! Tak je pli - vo3 u slad- P * ^EjEjE £Ü ko-me mi-ru pri-je,4 P pri - je i duh mojlTakje rit. I 3E3E3j=fegjEp5l *T r pli-vo u slad-ko-me miru pri-je, pri-je i duh moj. Lahno. P Gusta goro. (XLV.) k= Gu - sta go - ro, pu - na ti si la - da,5 i sr - ce mo - je još pu - ni - je6 ja - da! onemu, 2 ki, 3 plaval, 4 prej, 5 hlada, 6 bolj polno. Živi kano ribica. (XLVI.) Lahno. Pesmi v Es-duru. (3 b : Es, As, Hes) Razvidnica osnovnih melodij 48 Glejte, že solnce zahaja. (XLVII.) Mirno Glej - te, že soln - ce za - ha -1 ja, Že sko-ro za go-ro bo šlo; hla-den po- { 5* s "-I * Z i či-tek nam da - ja, pojd’-mo ve - se - lo do- Čuj - te zvo - ni - ti, po- mov! či-vat zvo - ni! Čuj-te zvo - ni - ti, po- R Fr13] p w—dp—H 1—J H ' ' • r J=-J'. 1 či - vat zvo - ni 1 Zvo - ni, le zvo - ni no- i ee IMI CO], slad ko po - či-vat za - poji Danes je taisti dan. (XLVIII.) Veselo. i i ca 1 s n. —i i F-N- . N - l ie-• •> J N f* J •: i- =1—^-4- 49 [1 uK '' ;■ ■ J " _ ^ — i=r—A h. >*=\ r-=—i p * *7 —J—i— L-=& t—J vojsko zbran, pii - šli so k me-ni, * =fv i - V s -^1 —j—1—J p ... f... . « * štir - je ru - me - ni vo - ja - ki so b’Ii. Devojčica prsten toči. (XLIX.) Lahno. o mf ajLŠ&r 2 . K N 1 ;:-s —s v f a /rs EsET? 4—^—J—iP—1—f J . —J— De-voj-či-ca pr sten to - či1 P 'T rit. mf ~/L m r N h N S— . —t za gra - dom, /7N 1— —H p" ? !fj i ’ « , -J.-; j -=d-j- .-T zj| za gra - dom, za Le-gra - dom, za vi - no-gra - dom. Igra kolo. (L.) Veselo. 2——n—^— rejr B 4 * « s J - -/M5 —- I - gra ko - Io, i - gra ko - lo, b£;lX .... h .h k. i.' I. F=^ n. fl —il=j J na dva - de - set i dva. i dva. 1 suče. <4 50 Intervali. Doslej smo peli note kot dele štirih osnovnih melodij, ne da bi vprašali po razdalji dveh sosednjih tonov. Če nam je n. pr. bilo zapeti tone C - E - G, smo zapeli prve tri tone durskega trizvoka, pa se nismo vprašali, kolika je razdalja med £ in C in tudi ne, kolika je med G in E. Pogostoma se mora upoštevati razdalja dveh sosednjih, a različnih tonov, imenujemo jo interval. Intervali se nazivajo po razdaljenosti dotičnih tonov v lestvici. Če je n. pr. prvi izmed sosednjih ton C, potem je: unison sekunda terca kvarta kvinta seksta septima oktava nona Če je pa prvi ton D, potem štejemo od D, n. pr. unison sekunda terca kvarta kvinta seksta septima oktava nona Kolik je interval, presodimo iz lege dveh sosednjih tonov. Ako ležita na vzporednicah ali pa med njimi, je interval unison, terca, kvinta, septima ali nona. $ s I : 1 n * II terca kvinta septima nona terca kvinta septima nona Ako pa leži en ton na vzporednici, sosednji pa med vzporednicama, je interval sekunda, kvarta, seksta ali oktava. m sekunda kvarta seksta oktava 51 Razdaljo dveh zaporednih tonov v kromatični skali imenujemo polton. Poltoni. Razdaljo dveh tonov, med katerima leži polton, imenujemo celi ton. (Stopnje ne štejemo.) ll' I :. ~j, I * ” 11 Celi toni. V skali navzgor tvorita vsak ton skale in pa osnovni ton veliki ali pa čisti interval, v skali navzdol pa mali ali pa čisti interval. Čisti intervali v skali navzgor kot navzdol so: unison, kvarta, kvinta in oktava, vsi drugi intervali so veliki, oziroma mali. Zakaj se imenujejo intervali veliki, mali, čisti, spoznaš iz naslednje intervalne razvidnice: 4* poltonov. Pike v navpični črti na levi strani so osnovni C, na desni pa C. Vodoravne daljice na levi strani poševne črte so intervali navzgor, na desni pa intervali navzdol. 52 53 V durski skali so tedaj intervali od osnovnega tona navzgor veliki, navzdol pa mali, ker imajo navzgor en polton več nego navzdol; le unison (0), kvarta (4), kvinta (6) in oktava (11) imajo navzgor in navzdol enako število vmesnih poltonov; zato jih imenujemo čiste. Male intervale torej dobimo iz velikih, ako jim znižamo zgornji ton ali pa zvišamo spodnjega za en polton. veliki intervali mali intervali Vse te osnovne intervale lahko povzamemo iz štirih osnovnih melodij, in sicer: iz skale: sekundo, oktavo in septimo; iz durskega trizvoka: veliko terco, kvinto in oktavo; iz molskega trizvoka: malo terco, kvinto in oktavo-, iz kvart-sekst-akorda: kvarto, seksto in oktavo. Če si končno ogiedamo, v kolikih intervalih si toni slede v osnovnih melodijah, vidimo, da sestavljajo skalo same sekunde, trizvoke pa dvoje zaporednih terc. Fri durskem trizvoku je prva terca velika, druga pa mala; pri molskem pa je obratno prva terca mala, druga pa velika. Pri trizvoku na Vil. stopnji si sledita dve mali terci: ta trizvok imenujemo zato zmanjšani trizvok. | ^—S- zmanjšani C/ Kvart-sekst-akord sestoji iz kvarte in velike terce, ki tvorita skupaj seksto; odtod njegovo ime. seksta sekunda 54 Pregled durskih načinov. Iz navedenih pesmi smo spoznali, da imajo pesmi najrazličnejših durskih načinov za podlago enake osnovne melodije, zgrajene na različnih osnovnih tonih durske skale. V G-duru n. pr. se skala, trizvok in kvart-sekst-akord začenjajo s tonom G, molski trizvok pa se začenja z drugo stopnjo G-durske skale, t. j. z A. Tonovne načine spoznamo po vnanjih znakih, t. j. po številu # in b za vijolinskim ključem. Pevec mora najprej dognati, v katerem tonovnem načinu je pesem zapisana. Ta spozna takole: Skala se deli na dve polovici: C» J, £>2}, EH, F || GH, AH, HH, C. Prvi trije toni v prvi polovici so začetni toni skale z 0, 2, 4 #; prvi toni druge polovice pa začenjajo skale z 1, 3, 5 #. Če pa razdelimo skalo od zgoraj navzdol na dva dela, dobimo začetne tone durskih skal z b, in sicer: Hes2 \ As*\ Ges || F1*, Es*\ DesCes. Več nego 5 # oziroma 5 b navadne pesmi nimajo. Okrajšave. Cr esc. — crescendo. decresc. ~ decrescendo. / = forte. ff tortissimo. fp = forte piano. mf = mezzo forte. p = piano. pp = pianissimo. /. = prima volta. //. = seconda volta. rit. = ritardando. 56 Različna znamenja. Stran # (zvišaj)........................................................26 b (znižaj)..........................................................26 p, pp, mf, f, ff (dinamična znamenja)................................8 || (konec)........................................................14 : || (ponovitev)....................................................17 11 (ponovitev)............................................23 17] hT| : || : || (ponovitev).............................................25 (lok).....................................................18 p j" (staccato).....................................................20 p p poudarek).......................................................19 —= (cresc.).........................................................23 ==— (decresc.)......................................................23 57 Strokovni izrazi. Stran Crescendo (naraščaje)................................................23 decrescendo (pojemaje)...............................................23 forte (glasno).................................................• . 8 fortissimo (zelo glasno)..............................................8 mezzo forte (srednje glasno)..........................................8 piano (tiho, mirno)...................................................8 pianissimo (prav tiho)................................................8 ritardando (zadrževaje)..............................................24 prima volta (prvikrat)...............................................25 seconda volta (drugič)...............................................25 staccato (kratko presekano)..........................................23 58 Stvarno kazalo: Alia breve Stran . 16 Petje Stran 2 Četrtinka . 14 „ po notah . . . . 8 Čitanje tonovnc trajnosti . 14 Pika nad noto . . . . „ za noto 20 18 Dinamika . 8 Poiskala 8 Dominanta . 25 Polton 26 Dvaintridesetinka . . . 17 Pregled durskih načinov . 54 Glasba instrumentalna. . 2 Premor Prima volta 21 95 „ vokalna . . . Glasotvornica .... 2 2 Razvidnica intervalov . . 52 Intervali . 50 „ not po trajnosti 17 „ čisti .... . 51 „ osnovnih melodij 13 „ mali .... . 53 „ premorov . . 21 „ veliki . . . . 53 Ritmika 8 Konec pesmi .... . 26 Seconda voltn . . . . 25 Korona . 22 Scksta 50 Kvarta . 50 Sekunda 50 Kvart sekst-akord . . . 11 Septima 50 Kvinta . 50 Skala 8 Lok . 18 „ kromatična . . . Skale durske 27 54 Melodija 8 Staccato 20 Melodije osnovne . . . 13 Subdominanta . . . . 25 Namah . 21 Šestnajstinka 17 Nona . 50 Takt ?, Nota 7 Takta, doba 2 „ cela 17 Takt dvodobni . . . . 2 „ polovična . . . . 17 Taktiranje 2 Oklepaj . 23 Taktov vrste 2 Oktava . 50 Takt štiridobni . . . . 2 Osminka . 17 „ tridobni 2 59 T erca................ Tetrakord . . . . Ton................... Tona, dolžina . . Tona enakozvočna . „ enharmonična „ višina . .. Ton celi.................... Tonika...................... Toni najvažnejši v skali Tonov imena .... Tonov števila . . . Tonov znamenja . . Stran Trajnostna enota . . 14 Triola . 42 Trizvok durski . . . 26 „ molski . . . 26 „ zmanjšani . . 53 Unison 50 Vijolinski ključ . . . 7 Začetek pesmi . . . 26 Znamenje ponovitve . 56 Znamenja različna . . 56 Znižaj 26 Zvišaj 26 Stran 50 8 2 2 26 26 2 2 51 25 25 5 5 7