POŠTNINA PLAČANA V GOT OVIN1
Leto V. — Štev. 4
CENA 8 DIN
Orefe uredniški odboi — Glavni urednik Stroke!) Karel — Naslov uredništva to uprave: »Posavski tednik«. Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško, štev 61S-T-145	— Tiska
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350» oolletna 180, četrtletne 90 dinarjev — »Posavski tednik« izbaia enkrat tedenske
K K S K O, dne 38. Januarja 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRS KO
ffmetifske zadruge naj načnejo tudi ipraianle odkupa mleka
9. januarja t. L je bil na po- Ta sprememba je potrebna z ki se še progresivno povečuje s budo uprave zadružne mlekar- j ozirom na nov način plačeva- 5 par na desetinko Ve tolšče. ne v Brežicah sklican sestanek nja mleka po Ve tolšče, ki ga je j ^ Trenutno bo za oddajalce zastopnikov kmetijskih zadrug s možno vpeljati samo ob zanes- j mieka največjega pomena stl-področja, kjer zbira mlekarna ijlvem kontroliranju tolšče, kar i mularija, ki jo nudi mlekarna, mleko, da bi skupaj rešili vpra- jc bilo ob dosedanjem načinu namcsto zvišanja odkupne cene šanje zboljšanja načina odku- zbiranja nezanesljivo, zato tudi mleku, ob zimskem opadanju pa mleka po kmetijski zadrugi j neopravičeno. Razumljivo je dotoka mleka in večjem po-in stimuliranja živinorejcev, za tudi, da privatni zbiralci ne j vpraševanju po njem, z regre-
morejo vedno zastopati intere- som na otrobe. Za vsake 4 lisa vseh, ki mleko oddajajo. Ob tre oddanega mleka mlekarni enem bo poenostavljeno pošlo- j po zbiralnici kmetijske zadruge, vanje mlekarne, ker bo obračun j dobi vsakdo I kg otrobov po s posamezniki, ki mleko odda- g din za kg. jajo, izvršila zadruga.
Ob takem načinu odkupa ! .®-	Jutira°nh Jnlžanbi
mleka Je mlekarna pripravile- memdotoka	.A
na prispevati kmetijski »drugi, troskov možno nadaljnje zbolj-
čim večjo oddajo mleka. Ob popolni udeležbi so zastopniki KZ in Mlekarne živo razpravljali o perečih problemih mlekarstva In sprejeli več sklepov, ki bodo lahko mnogo vplivali na povečanje proizvodnje mleka.
Predvsem se je v razpravi izkazala potreba večjega sodelovanja proizvajalcev mleka z mlekarskim podjetjem, ki naj ne bo »zadružno« samo po naslovu, temveč po zadružnem sodelovanju z vsemi prizadetimi živinorejci, po njihovih kmetijskih zadrugah. Ne more namreč biti uspehov v pospeševanju živinoreje brez sodelovanja in soodločanja proizvajalca pri
Beograd, 29. jan. (Tanjug). — | Zvezne skupščine pa tov. Moto | ze je kooptiralo za svojega čla-Predsedstvo Socialistične zveze Pijada. Za kandidaturo skup- j na tov. Veljka Vlahoviča in ga Jugoslavije je imelo danes sejo ščinskih organov, odborov in hkrati imenovalo za predsedni-pod predsedstvom tov. Edvarda komisij, ki jih predvidevajo po- I ka komisije za mednarodne zve-Kardelja. Na seji so sklenili, da slovniki, je dale predsedstvo ' ze. Za sekretarja te komisije bo Socialistična zveza delovnega Socialistične zveze pobudo, da se je bila imenovana tov. Marija ljudstva Jugoslavije predlagala izbere skupina poslancev, ki bo Vilfanova. V komisijo sta bila kot svojega kandidata za pred- stavila skupščini skupne pred- ; imenovana nova člana tovariša sednika republike tov. Josipa j loge.	i Marko Ristič in Milijan Neori-
Rroza-Tita, za predsednika Predsedstvo Socialistične zve- čič.
¥ Berlinu so začeli...
V nekaterih bližnjih ulicah je i bil vsak promet prepovedan.
realizaciji (določanju cene in
načinu plasiranja) njegovih	osnovo ceno'M din
produktov in obratno, uspehov v podjetju brez povezave z zaledjem.
Ze 24. januarja zvečer je po- i bi vzporedno z nemškim vpra-licija v Berlinu blokirala vse j šanjem obravnavali tudi neka-iu prispevan ivuiviu»w isunui, _	.	.	mleku kir dohode v poslopje bivšega za-tera daljnovzhodna vprašanja.
brez ozira na ceno, 1 dinar	odKupne	•	* j vezniškega kontrolnega sveta. V, Dulles pa je temu nasprotoval.
marže na 1 liter oddanega mle-	P”113731®	j P - ponedeljek ob 15. uri se je v Na koncu so dosegli sporazum
ka, kar bi zadrugi zadostovalo JelJa-
za stroške prevzema in oddaje j Z vsem navedenim se daje
na mestu zbiranja in za obra- možnost boljšega y.^f®®7anja , ~~ _________ ,------- ,—,---------
čunavanje.	j mleka, dolžnost kmetijskih za- , Varnostni ukrepi so strogi. No-
3 Da bi imeli v bodoče živi- drug Pa J®> ^ z organiziranjem vinarji in fotoreporterji so smeli norejci večji interes za oddaja- boljšega načina zbiranja in od- ; s posebnimi dovoljenji samo do nie mleka uvaia mlekarna, lmll- knpa m!eka, omogočijo svojim tako imenovanega centra za
elanom ustvaritev teh možno- tisk, oddaljenega kakih 250 m sti.	j od poslopja, kjer zasedajo mi-
Tam, kjer se bodo za ta pro- ! bistri. Le nekaterim foto- in blem zavzeli vsi živinorejci, klnoreporterjem so_ dovolili po-celoten živinorejski odbor in
še in pravičnejše plačevanje mleka po •/• tolšče. Za zdaj je
vsi člani upravnega
Gospodarske zanimivosti okraja
za liter mleka s 3,4”/» tolščo. Za bolj mastno mleko se da na to
jeti^‘večepov” in ricer:81*"' jtinko PTOCent» &££*** din. uspeh ne more izostati.
1.	Kmetijske zadruge naj v |	---- 1	“
bodoče posvetijo več pozornosti stvarem, ki so z vprašanjem odkupa mleka in pospeševanja živinoreje neločljivo povezane, predvsem skrbi za večjo proizvodnjo, organizacijo zbiranja in smiselno prodajo mleka.
2.	Dosedanji način direktnega odkupovanja mleka, ki ga je vršila mlekarna od posameznih proizvajalcev, po zbiralcih, bodisi _ privatnikih ali zadružnih uslužbencih, se zamenja z odkupom mleka po kmetijskih zadrugah tako, da bodo te dejan
odbora, I. M.
njem začela konferenca Štirih, j v tem smislu, da bodo zahodne
države zahtevale, da bi najprej proučili nemško, potem pa avstrijsko vprašanje.
V govor u, ki ga je imel na začetku seje konference štirih v torek, je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles izjavil, da sprejema sovjetski predlog dnevnega reda. To pomeni taktično koncesijo, je objavil Dulles, ko je v svojem govoru zelo ostro napadel SZ, dejal pa je, da britanska, ameriška in fran-
sneti začetek zasedanja.
V zahodnem delu Berlina so v ponedeljek s triminutnim molkom in ustavitvijo prometa iz- j ceska delegacija ne privolijo v razili željo po združitvi Nem- ta dnevni red zato, ker se z čije. Ob pol desetih so sirene njim ne strinjajo, marveč zato, naznanile začetek molka. Pro- her žele preprečiti dolge in metna policija je ustavila ves j brezplodne razprave v zvezi z ulični promet. Samo cestna že- dnevnim redom in da bi že na
vifLČS"a132^!! JSfSSi sr * gžggggfeg i rus r Sr
riatu za gospodarstvo LRS ob- j gradnji avtostrade Zagreb— ravnava gradbenega programa I Ljubljana. Po zamišljenem ri ža most čez Savo v Krškem. 1 Črtu bi avt»strada tekla od Bre-
sleherno ukinitev prometa. Predstavniki političnih strank zahodnem Berlinu
videno, z nadvozom preko železnice. Sklep obravnave je bil, j da se gradbeni program, ki ga sko od proizvajalcev mleko zbi- 1 je predložila Republiška uprava
da je ta poteza treh zahodnih delegacij ogromnega pomena.
Dulles je dejal: »Gospod Molotov je predlagal dnevni red. Ta ni takšen dnevni red, kakršnega bi mi predlagali, toda sprejeli ga bomo zato, da bi se
ZADNJE VESTI
Berlinska konferenca
,	tr	vu-	L1LU	avtusM-dua	icjuaou DK	in oblasti v zahodnem Berlin i
Novi most	bi	šel	preko	Save po	gane mimo Čateža	preko Krke,	trdij0 da je imei poziv na tri.
stari trasi,	kot	je	bilo	že	pred-	mimo	Skopic, med	Malim Pod-	minutni molk velik vpliv tudi
logom	in Veliko	vasjo, pod	v sovjetskem delu mesta. Cas-
Smedmkom proti Gmajni na niki v sovjetskem sektorju Ber-\\ahko lotili dela. Ne želimo, da novomeškem okraju. Trasa av- Una se posmehujejo tej mani- j bi se ta konferenca spremenila tostrade v krškem okraju bi festaciji in poudarjajo, da nem- | v drugo konferenco v falace
Rose', kjer so naši namestniki presedeli cele tedne v brezplodnih razpravah o dnevnem redu.* Potemtakem je konferenca sprejela naslednji dnevni red: 1. razprava o ukrepih za zmanjšanje mednarodne nape-
..	----- - *	t-------- —tr	— 1	- -  	—>i	j »o vm-v oj b bie /v v M-vvvi i
rale in odkupovale, nato ga pa za ceste, še dopolni, nato pa bi ! bila dolga 25 km, široka bi bila škemu narodu ni treba molčati, mlekarni prodajale pod pogoji, > bil razpisan natečaj za izdelavo ki so s pogodbo utrjeni.	> glavnega načrta.
BERLIN. Tudi na včerajšnjem četrtem sestanku zunanjih ministrov ZDA. Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze so obravnavali prvo točko dnevnega reda, ki so ga sprejeli drugega dne na konferenci, namreč o »ukrepih za zmanjšanje mednarodne napetosti in o bodoči pe-tomi konferenci,« na kateri bi sodelovala tudi LR Kitajska. Kakor kažejo govori zahodnih predstavnikov, niso v sedanjih okoliščinah nič kaj pripravljeni sestati se s Kitajci za isto mizo. Ameriški zunanji minister Dulles je sovjetski delegaciji očital, da bi rada prenesla na ta sestanek obravnavo zadev, ki sodijo izključno pred Generalno skupščino Združenih narodov, ter »naskrivaj vtihotapiti« Kitajsko med velesile. S tem je odklonil sovjetski predlog o
Pričakujejo, da bosta Francija in Velika Britanija, vsaka seve na svoj način, skušali omiliti močno nasprotujoči si sovjetski in ameriški stališči, ki se kažeta vsaj za zdaj trdni in nesprejemljivi. K temu bodo najbrž pripomogla tudi kosila in večerje, kj jih prirejajo drug drugemu na čast. na katerih pa ne napijajo samo zdravic, temveč se tudi posvetujejo.
NEW YORK. Izrednega zasedanja Generalne skupščine, ki bi odločilo o bodočnosti Koreje, ne bo. Predlog je sprožila indijska delegacija
8—10 m. Prečkanje ceste bi marveč mora govoriti. bilo ali s podvozom ali pa z Toda prebivalci Berlina v nadvozom. Stala bi približno 7 obeh sektorjih od konference ne milijard dinarjev. Dela bi bila pričakujejo mnogo. razdeljena na 5 sektorjev in si- Na prvi seji zunanjih tnini-
cer: prvi sektor bi segal od strov štirih velesil je predsedo-	__ ________
Škofljice pri Ljubljani do St. val francoski zunanji minister j tortCinT sklicanju” konference Vida Pri Stični, drugi sektor Bidault. To so^ sklenili na kon- pef{h;
2. nemško vprašanje in vpra šanje evropske varnosti in
D. Dobrava, tretji sektor Gmaj- ferenci med Dullesom, Bidaul-na in četrti sektor do Bregane. *om *n Edenom v vili, kjer se
Načrti za I. sektor od Ljubija- nastanil Dulles, Na tem se- 3 vprašanje avstrijske držav ne oz. Škofljice so že izdelani, stajticu so tildi sklenili, da bo 1 ne pogodbe_
V tem sektorju so predvideni Bidault na konferenci govoru 1 Na torkovi seji je že izbruh-tudi predori, zato bodo tu tudi ? imenu zahodnih držav o nem- j nya osfro propagandistična po-najtežja dela in na j dražja. De- *'seTO , vprašanju. Časopisne ieTnika, ki je skraja imela znala na tem sektorju se bodo ver- ttgencije 50 P°svetl}e temu skle- ; ^a- govora Dulles — Molotov, jetno kmalu začela.	DU ob$frne komentarje. v kate- '	- -•------ ^
nekaj novega, marveč, ker je Molotov izkoristil priložnost, da že ob otvoritvi konference ponovi že obrabljene obdolžitve.
Dulles se je zlasti pomudil pri nemškem vprašanju in dejal, da so sovjetske obdolžitve na račun evropske obrambna skupnosti docela neutemeljene. Poudaril je, da nemškega vprašanja ni moč rešiti v duhu Potsdama, marveč ga je treba rešiti na nov način, tako da »omogočimo izrast svobodne volje nemškega naroda.*
Dulles je obtožil SZ, da hoče v zvezi z Nemčijo obnoviti bankrotirani versailski sistem.
Zelo jasno je dejal, da ni nitf-govora, da bi ZDA privolile e konferenco petih in sprejem Kitajske v OZN. Ostro je napadel SZ, zlasti pa Kitajsko, trdeč, da je kitajska vlada agresivna sila, za katero ni prostora za zeleno mizo. »Tega napadalca bi SZ zdaj hotela prikazati kot borca za mir,« je dejal Dulles. »ZDA ga odklanjajo zatat ker so kitajske grmade skupno s severnokorejskimi napadalci ubile in ranile 150.000 Američanov, ki so prišli na Korejo skupaj z britanskimi, francoskimi in drugimi četami OZN.*
MOLOTOV VABI FRANCOZE
V	torek so se trije zahodni ministri zbrali na kosilu prt Forsterju Dullesu. Razgovarjali so se o stališču, na katerega se bodo zahodne velesile postavilo glede dnevnega reda, kakor ga je predlagal Molotov.
V	Berlinu posvečajo veliko pozornost večerji, ki jo je sovjetski zunanji minister Molotov v torek zvečer priredit v čast francoski delegaciji, to tem prej, ker je pred nedavnim britanski zunanji minister Eden povabil Molotova na večerjo
Predsednik
pu obširne komentarje, v kate- j.ameje pa se je razširila. Dul-, prav za v torek, le-ta je pora-pouaciTjajo, da so ZDA in jcs govoril o obdolUtvah, ki | bilo sprejel, potem pa ga od~ Britanija prepustile Franciji i je navedel Molotov. Dejal povedal, tako da je ta večerja
*»**«**>'""vkLLZZi Z!JT2SS.i*.**«*■*"•s*.*Z!mi;$$

sveta OLO Krško, Stane Nun-
čič, ki se je udeležil obeh ob- hodnega Berlina, je poudarje-ravnav, je zastopal Stališče no mnenje ZDA, da je treba o okrajnih forumov, da bi se isto- nemškem vprašanju Franciji časno začela avtostrada graditi pripoznati ključni položaj na tudi na sektorju v krškem okra- j konferenci. Razen očitnega pro-; ju, kjer bi se obenem začelo pagandnega učinka, ki bi ga
sSavSrs-^ss i srvr it st r7fi dHf ■	kta
rodnega »sedanja Generalne	^
okraja, da bi na ta način laže podprli naše zahteve.
V eni izmed prihodnjih številk bomo priobčili traso, predvideno v našem okraju.
skupščine OZN ga. Pandit. Doslej se je 19 držav zavzelo za zasedanje, 14 je nastopilo proti, ostale pa se še niso izjasnile.
konferenci »petih«. Na Trug" :	je 29' 1 m' z?An^ do
strani pa je pripravljen sto-! ka,tcireSa “r?orajo °,dl,obitt’ f piti v stike s kitajskimi pred-!	1)76(1108 Praktično ze
stavniki, vendar samo na poz-1	'	,	,
nejši politični konferenci, ki bo BERLIN. Semkaj je prispet obravnavala bodočnost Koreje, I jugoslovanski veleposlanik dok-ali v okviru Združenih naro- ^ Ivekovič, kot jugoslovanski dov. Francoski zunanji minister : opazovalec na berlinski konfe-Bidault je za pogajanja s Ki- rencl- Zanimal se bo predvsem tajsko slednjič tudi za konfe- nemško in avstrijsko vpra-renco petih, toda najprej mo- Sanje.
rajo prenehati sovražnosti v RIM. Kakor kaže, bo novi Indokini. Britanski zunanji mi- predsednik italijanske vlade .	sindikalni	podružnici.	Površen
nister Eden pa meni, da bi morali Fanfanl jutri v skupščini pogo-	opazovalec bi	sodil,	da vse	spi
trebno ugotoviti, koliko je na j- Nekateri novinarji in francoski razpolago delovne sile na kr-, delegaciji blizu stoječi opazo-škem polju in ostalih predelih j valci celo trdijo, da je bilo na
sobotnem posvetovanju Dullesa, Edena in Bidaulta opaziti nekaj nesoglasij glede dnevnega reda.
Bidault je baje zagovarjal mnenje, da bi bilo najbolje, če
Sindikalna podružnica
elektrarne Brestanica
Zelo malo ali. bolje rečeno, Sterbam, M je v poljubnem gonič — prav nič ni slišati o naši1 voru podal smernice in delo
sindikatov. Po poročilu starega
odbora o svojem delu, ki je
vprašanje varnosti v Evropi in rel. Doslej so vsi razen demo- i spanje pravičnega. Temu pa le ; bilo sicer kratko, mogoče celo
Volilu rezultati s 33. olil. enote
glasovalo	za 1-kand.	za 2. kand.
59*/*	37*/e	62 Ve
73 ®/o	27 Ve	72 Ve
69,5 »/•	43 V.	54 Ve
75,5 •/•	9 Ve	90 Ve
67 •/.	10,5 V.	79 Ve
69,73 •/•	25,2 Ve	72,5 Ve
Občina
Bučka Cerklje Kostanjevica Podbočje Raka Skupno
Iz gornjega je razvidno, da je i bočja, ki je kandidiral na listi bil izvoljen za republiškega po- J državljanov, slan ca tov. Kerin Franc iz Pod- i
ne-
veljav.
2
3
1
10 2 3
Varču'me z elektriko!
Huda zima in vse manjši do- j vo električne energije, ker bi Sl-tok vode v Dravi, Savi in Soči le prizadete s tem tud: take usta-sta po vzročila, da nam iz dneva nove, kot so bolnišnice, pošte itd. v dan bolj primanjkuje električ- Predvidevajo, da se tuli ob mo-
—	-	----- ------ , -	-	- .	-	, -	,	,	ne energije. Namesto 2,6 milijo- rebitni odjugi preskrbovanje z
Aziji obravnavati tamkajšnje krsčanov odklonili svojo pod- j ni tako, čeprav se ne oglašamo malo prekratko, se je razvila nov kwh nam sedaj dajejo elek- električno energijo ne bo bistve-’ ’J	1 Poro. V svojem vladnem pro- ! pogosto v našem časopisu. Da diskusija. Mnenja sem, da b! trame le okoli 1,6 milijonov -----
gramu se je namreč skušal del- i	je sindikalna miselnost v našem	morala biti diskusija	bolj M-	kWh	električne energije na dan.
no prikupiti i levici i desnici. 1	kolektivu globoko zakoreninje- : vahna in zajeti širše	področje	""	‘
Toda, ker je tak program prak- i	na, je pokazal tudi občni zbor,	sindikalnega dela.
tično nemogoč, so mu vsi zapo-! ki se je vršil dne 23. januarja, j Kandidatna lista, ki je bila vrstjo odklonili podporo. Nudil Udeležba je bila polnoštevilna | postavljena na predvolilnem seje, predvsem strankam sredine, j	in če upoštevamo, da so delavci	Stanku, je bila obširna	in izbira
s katerimi je hotel skupno z de- :	in nameščenci z izjemo dveh	je bila dovolj velika.	Izid vo-
mokrščansko stranko ustvariti j	vsi člani sindikata, se že iz	litev je pokazal, da so	si volivci
»meščanski blok« (kot vse kaže '	udeležbe same vidi, da je ko-	dobro premislili, koga	bodo vo-
države ločeno med seboj.
Vsi trije zahodni ministri pa so mnenja, da bi že bil čas, da se lotijo nemškega vprašanja, Id pomeni glavni kamen spotike v Evropi in obenem glavni motiv, zaradi katerega so konferenco sklicali. Vendar se lahko zgodi, da se bodo na prvo točko dnevnega reda povrnili pozneje,
po napotkih iz ZDA!),
če bodo uspešno rešili vprašanje nemške in avstrijske mi- premalo. Politični opazovalci rovne pogodbe. Vsaj Eden je menijo, da bo predsednik repu dopustil v svojem govoru to : blike izročil mandat za sestavo možnost.	I nove vlade Gronchiju, sedanje-
Politični krogi kljub nesoglas- 1 mu predsedniku Skupščine, Pic-jem ob prvi točki dnevnega cioniju ali bivšemu predsedniku reda ne gledajo preveč črna Pelli
mnogo I lektiv živo zainteresran, koga bo izvolil v novi upravni odbor. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki KSS tov. Boris Kostanjšek in tov. Minka Klemenčič. Navzoč je bil tudi poslanec za Zvezni zbor proizvajalcev tov, Karel
Večina industrijskih panog v Sloveniji dobiva samo okrog 15 odstotkov električne energije, to pa je minimum, ki ga ‘e nemogoče zmanjšati. Znova je bilo
no zboljšalo, ker bo Drava začela nositi led in mašiti odprtine do turbin.
Tako nizkega vodostaja, kot je sedaj na Dravi, ne pomnijo že 50 let z izjemo ie'.a 1923. Sedanji položaj pa je še poslabšalo
lili v novi upravni odbor. Kaže, da so izvolili res najboljše iz svoje srede.
Od novega odbora pričakujemo, da bo še bolj razvil sindi-
treba omejiti dobavo električne nujno popravilo kotla v trbo-energije za široko potrošnjo, če- veljski termoelektrarni. Pomanj-prav je podeželje že skozi 16 dm kanje elektrike »e tudi na Hr-
vsak drug dan med 8. in 16. uro brez elektrike.
Ponovno zmanjšanje prolzvod-1 nje električne energije je narekovalo nove omejitve. Pri teh pa
vatskem, saj ji Slovenija oddaje le še eno sedmino energijo. Najbrž bo v kratkem morala prenehati z obratovanjem tudi elektrarna v Vinodolu. Spričo takega položaja je dolžnost vseh držav-
ltalno zavest med kolektivom in bo najbrž podeželje bolj priza-
s tem dokazal, da dano mu za- deto kot mesta, saj je le-tem j Ijanov, da do skrajnih meja var-upanje ni bilo zaman. 2. A.	težko popolnoma prekiniti doba čujejo z elektriko.
KULTURNI PREGLED 0 slovenski narodni pesmi "
Narodna pesem je zrcalo narodne duše. Poje o veselju in žalosti Slovenca, o njegovem delu, o ljubezni in vinu, o smrti in bogu, o sreči in nesreči.
Naša narodna pesem je vesela in žalostna, včasih razposajena in zbadljiva, ponajveč pa otožna in melanholična. Kaže nam življenje našega človeka tako, kot je, je veren odsev njegove duše. Neločljiva je od dogodkov in vtisov vsakdanjega življenja, zato je resnična, pristna in živa, tesno združena z veseljem ali žalostjo tistih, med katerimi živi.
Največ naših narodnih pesmi poje o ljubezni, o srečni in nesrečni, o zvestobi, o nezvestobi, o žalostnem slovesu in veselem snidenju, o zamakanju nesrečne ljubezni z vinom, o vasovanju, pričakovanju in hrepenenju.
Poleg ljubezenskih pa imamo največ narodnih pesmi o vinu. Nič čudnega. Naša zemlja nam rodi vinsko trto in nje sad nam daje rujno vince, ki nam da dobro voljo in razveseli prav
jaški stan; težko slovo fanta od ljubice! O zakonu pa je po večini porogljiva, tožeča po mladosti, po minuli ljubezni in lepoti. O zadovoljstvu v zakonu pa dosledno molči, pač dokaz, da je »Slovencu ledik stan, najlepši stan«!
Zanimive so naše narodne pesmi o smrti, razne obredne pesmi, a ljubezenske, lirične pesmi so najlepše.
Po Zorku Prelovcu.
D. Vahen
*
ZORKO PRELOVEC, skladatelj in pevovodja se je rodil
Ljudska knjižnica v Brežicah je kot ena največjih v vsem Posavju v minulem osmem letu svojega obstoja vestno izvršila svoje kulturno poslanstvo. Z osrednjo Zbirko knjig v ljudski šoli in s podružnicama na sploš nem in pljučnem oddelku tukajšnje bolnišnice je poslala leta 1953 med čitatelje 6496 knjig poučne, zabavne in politično-go-spodarske vsebine. Izposojevalci so jo obiskali 4231-krat in to največ mladina, tako ona, ki »e je pravkar naučila brati, kakor tudi ona, ki bo ekoro vstopila v samostojno življenje. Nič manj kot 2110-krat je priiia v knjiS-
$ 13. številke na sodišču v Brežicah
11. 2. 1877 v Idriji. Po končani nico. Najmlajši so se naslajali
srednji šoli je prišel v Ljubljano, postal leta 1910 umetniški vodja in pevovodja »Ljubljanskega Zvona.«, s katerim je priredil 65 samostojnih koncertov, ki so bili pravi pevski prazniki za slovensko glasbo ljubeče občinstvo. Prav tako je bil urednik glasbene revije »Zvon«, v kateri je objavil mnogo svojih skladb. Po dolgi bolezni je 25. 2. 1939 umri. Umrl je, a med slovenskim na-
vsako družbo, zato je razum- rodom bo živel ljivo, da ima slovenska narod- bo slovenski narod pel. pel pa na pesem toliko napitnic.	bo. dokler bo živel.
In kolikokrat nam opeva vo-	Damjan Viahen
„F zavodu je bilo lepše bot doma66
ko sem stopila iz veže. Mrzel veter mi je šinil v obraz. Nataknila sem rokavice, da se zavarujem proti mrazu. S ceste vidim prihajati fantka, ki me že od daleč sprašuje: »Je naša mama pri Kraljevi teti?« Po glasu sem šele spoznala, da je mali Hinkec. Na mah sem pozabila na svoje opravke; slutila sem, da nekaj ni v redu, saj sem že večkrat slišala, kakšne so družinske razmere pri Žagarjevih. Sklenila sem pospremiti ga do doma; verjetno se je med tem časom njegova mati že vrnila. Precej na samem zunaj trga stoji Hinkov dom. Vrata so bila zaprta, skozi okno sem videla, da žari na mizi ku halnik. Hinko je stopil za hišo in čebljal: »Moram zapreti pi-pike; mama pravi, da živi v naši hosti volk, ki je že dva otroka raztrgal.« Povrhu vsega straši mati otroka še z volkovi, da bi se ja ne oddaljil od hiše.
Ker ni bilo nobenega doma, sem ga odpeljala na svoj dom, da tam dočaka Novo leto. V začetku je bil bolj tih, potem pa je postal živahnejši. S slastjo je použil toplo večerjo. Po večerji sem mu čitala Cicibana. Kmalu sc mu je razvezal jezik, pravil mi je povestico o Rdeči kapici, o zavodu, kako lepo je bilo. »Da,« je nadaljeval, »lepo je bilo v zavodu, lepše kot doma. Toda prišel je ata in me vzel domov.« V njem se je odražala vzgoja, ki jo je le kratek čas užival v zavodu. Bil je vljuden in prikupen. Kmalu ga, je premagal spanec in je zaspal Zjutraj pa je dejal, da se mu je sanjalo, da je jedel čokolado. Pa jo tudi je in še potice ter pomaranče. Pri nas je ostal dva dni. Tretji dan sem ga peljala domov, kjer je bil le oče, matere ni bilo.
Za konec pa stavim vprašanje očetu in materi. Bi z ozirom na
ob živobarvnih slikanicah, nekoliko starejša mladina je drhte spremljala usodo priljubljenih junakov in njihovih drznih dejanj, še bol} dozorela pa je prisluškovala opisom prvih ljubezenskih zapletljajev. Še bolj dobrodošle pa so bile knjige v bolnišnici, zlasti na splošnem oddelku, kjer so bolniki lahko mnogokrat pozabili vsaj nekaj časa na svoje bolečine in hude skrbi med zdravljenjem, število knjig v večno, dokler i vseh treh poslovalnicah je lani zraslo na 2226, ker je bilo nabavljenih na novo 236 knjig. Kupljene so bile zgolj iz izposo-jevalnine in darov redkih ustanov in podjetij. Krajevni sindikalni svet je poklonil 2000 din, Vino-Sadje 2000 din ter Kmetijska zadruga 1500 din. Ob zaključevanju bilance na j bi ta trojica uvidevnih podpornikov bila za zgled ostalim organizacijam, in podjetjem kakor posameznikom! Nad vse imel mali Hinko* na svoje star- | marljivo in požrtvovalno vodi še, ki mu tako grenijo nežno i Ljudsko knjižnico učiteljica tov.
Savica Zorko.
sitega življenja? Saj veže vsa- j usl„ovlm kega otroka toliko spominov na? t ,, starše. Kakšne spomine bo neki | tucl)
ki mu mladost?
Vinarska zadruga Kostanjevca
Vinarska zadruga v Kosta- j jo, gorjansko črnino pa v An'
njevici je bila ustanovljena leta 1929 na pobudo tov. Jožeta Likarja, da bi dvignili kvaliteto in kvantiteto cvička, saj pravi dolenjski cviček uspeva samo na levem in desnem bregu reke Krke, reka Sava pa mu ostro črta pot in mejo z ostalimi vrstami vin? S predavanji in tečaji so prevzgojili vinogradnike Kostanjevice, Podbočja, Leskovca, Rake in Št. Jerneja, da so se odpovedali prešanju grozdja doma in oddajali grozdje v zadrugo, ki je tako dosegla tipizacijo cvička. V desetih letih so iz prvotnih dveh vagonov že odkupili grozdja nad 20 vagonov. Nemci pa so leta 1941 izropali vse zaloge'vina, žganja in ves drobni inventar. Leta 1946 je po dveh brezuspešnih poizkusih obnoviti zadrugo Iniciativni zadružni odbor za okrožje Novo mesto poklical tov. Likarja in tov. Janeza Božiča, ki sta obnovila zadrugo in že septembra tega leta so odkupili okoli 15 vagonov vina. Odkup se je dvignil do 1951: do 80 vagonov, plansko oddajo pa so presegli nad 50%; kar je edinstven primer vinarskih podjetij v republiki.
Vinarska zadruga v Kostanjevici se je specializirala na dolenjski cviček in gorjansko črnino, ki ju je začelo že leta 1947 izvažati preko Slovenija-vino; cviček v Švico in Belgi-
glijo in Ameriko. Leta 1948 je Vinarska zadruga Kostanjevica vkletila strokovno pripravljenega vina ca. 14 vagonov, nad 10 vagonov pa ga je izvozila in za izvožena vina prejela tudi od Kmetijskega znanstvenega zavoda za Slovenijo — Inštitut za vinarstvo — višje ocene tako za »modro frankinjo« 22 96 višje vrednosti od navadnega vina iste vrste, za »Portugalko« 14%, za »žametno črnino« pa 16%, kar je za Posavje edini primer.
Poleg tega je Vinarska zadruga izdajala lasten bilten, ima svojo antiperonosporično postajo, lasten preparat za žveplja-nje vin »Vinovar«, za okrepitev glivic »Glivohran«, za zatiranje oidija pa dela' poizkuse z lastno znamko »Tiogan«.
Za razstavljena vina je prejela preko 60 pohval, diplom in odlikovanj, skrbi pa tudi za umetnostne spomenike v Kostanjevici in namerava ustanoviti »Vinarski muzej«.
Ce pogledamo samo na knjižni promet podjetja in njega razvoj, opazimo ogromen dvig, saj se je promet dvignil od prvotnih 2,269.817 din 1. 1946 na 346,874.179 din do konca 1. 1952. Leto 1953 za Vinarsko zadrugo ne bo tako ugodno, saj je bila pozeba na desnem bregu Krke 100%, na levem bregu pa do 95 odstotkov'.	D. V.
Otroka in psička je zastrupila
Marija Ivnik, 60-letna pre-užtfckarica Pri Gnusovih v Križah, ni mogla trpeti šest tednov starega domačega psička. Ko sta se nekoč zjutraj oče in mati Gnusovih otrok mudila izven doma na delu, je Ivnikova pomešala med žgance strupa za j podgane in to dala psičku, nato j pa odšla po svojih opravkih.
Medtem so se zbudili Gnusovi j otroci in v dopoldanskih urah I prišli prepuščeni sami sebi v stik z ostanki zastrupljenih žgancev, ki jih je psiček použil le polovico. Štiriletni Rudi Gnus se je zastrupil in čez tri dni v bolnišnici umri. Zenska je videla, lesko se otrok muči v bolečinah in kako se njegovi starši trudijo, da bi mu učinkovito pomagali, pa ni hotela povedati, kaj je pravzaprav otroku. Otrokovo življenje bi bili lahko še rešili, če bi bili takoj zvedeli od Ivnikove, kaj se je zgodilo, ker bi takojšnje očiščenje želodca v bolnici bilo uspešno. Psiček je poginil že drugi dan, kakor je to hotela Ivnikova, ki je s svojim nerazumljivim dejanjem iz malomarnosti povzročila otrokovo smrt. Obsojena je bila na devet mesecev zapora.
Nehvaležnost je plačilo sveta
Branko Planinc, 26-letni ple-tar iz Celja, se je oglasil pri Jožetu Petanu v Sromljah in ga prosil za kosilo. Ko sta mu Petan in hčerka pripravljala v kuhinji jedačo in pijačo, je Planinc smuknil iz omare v sobi srebrno žepno uro, vredno 4000 din. Ko se je najedel in napil, je naročil gostitelju, naj pripravi v prihodnjih dneh šib, češ, da bo kmalu prišel in mu za uslugo brezplačno pletel koše ... Naslednji dan pa ga je že prijela milica. Obsojen je bil na tri mesece in 15 dni zapora, čeprav je uro vrnil. Plani c je bil namreč že prej kaznovan zaradi tatvine.
Goljufije v bančni službi
Valentin Grilc, uslužbenec podružnice Narodne banke v Krškem, je prišel zaradi ponarejanja v službi pred sodišče. Vpisoval je lažne podatke v razne listine, potrdil s podpisom in pečatom lažno vsebino ' in uporabljal take listine kot resnične ter poskušal spraviti v zmoto dragega z namenom, da si pridobi protipravno imovin-sko korist. Obsojen je bil na dva meseca in petnajst dni zapora, a se je pritožil zaradi kazni,	|
Očitno malomarno je opravljal službo
obratovodja brežiške poslovalnice Zadružne mlekarne, Ljubljana, Anton Ogorevc, iz Sel pri Dobovi. Ni se ravnal po predpisih, čeprav je vedel, da bi lahko nastala škoda za družbeno podjetje. Zaradi svojih izostankov iz službe ni odpremll 3500 litrov mleka v Ljubljano. Tudi je neupravičeno uporabil znesek podjetja 9500 din za privatne namene. Sestavil in opremil je z žigom in podpisom lažne odpremnice v imenu mlekarne, kot da bi prodal sir in maslo na kredit. Kaznovan je bil 7. dvema mesecema zapora.
Po štirih letih odkrit detomor
27-letna poljedelka Terezija Gregoršanec iz Srednjega Arta ima še danes dva nezakonska otroka. Ko je pred nekaj meseci hodila okrog znancev, da bi se kdo usmilil njenega najmlajšega in ga vzeT za svojega, ko sama nima sredstev, njeni starši pa so tudi siromašni in jo zaničujejo, ker ima nezakonske otroke, je prišlo na dan, da je pred štirimi leti umorila svojega, takrat drugega otroka. Sama je pokazala, na katerem mestu je pri belem dnevu 29. novembra 1949 rodila pod milim nebom pod domačim orehom in kam je otroka moškega spola zakopala v gnoj, kjer je zmrznil in se zadušil in od koder ga je čez nekaj dni zakopal ne daleč proč od domače hiše njen oče. Obsojena je bila na osem mesecev zapora.
Tudi pred ljudsko oblastjo ne pričaj po krivem!
Vsi trije so doma iz Osredka pri Podsredi: kmet Franc Lup-šina in poljedelca Anton Černelič ter Anton Zupan. Prvi je kot priča lažno izpovedal na tajništvu za notranje zadeve OLO Krško, da je prodal Francetu Kovačiču 6 ton apna po 2,50 din, čeprav je v resnici predal osem ton apna po 3,20 dinarjev. Drugi je prav tam lažno pričal, da je prodal Kovačiču okrog šest ton umna za 28.000 din, čeprav ga v resnici ni prav nič prodal. Tretji je pa na glavni sodni obravnavi v Brežicah kljub večkratnim opominom na resnico lažno pričaL da ni prodal Kovačiču nobenega opna in je šele proti koncu obravnave popravil svojo lažno izpoved rekoč, da je resnično prodal Kovačiču eno celo peč apna. Vsi trije so bili obsojeni vsak na en mesec zapora, Lup-sina in Černelič pogojno na dve leti.
Kdo bo najboljši?
V času priprav za zaključek i Že sedaj lahko slutimo, da se poslovnega leta 1953 je Okrajna ! bije oster bo; med knjigovodji
j zadružna zveza Krško razpisala I nagradno tekmovanje knjigovo-dij in trgovskih uslužbencev j vseh Kmetijskih zadrug v našem i okraju.
! Ne samo razpisani znesek 50 tisoč din, temveč sama zavest in zainteresiranost fe razgibala do-| mala vse zadružne delavce.
Kako važen je za zadružnike realen in pregleden zaključni račun, ni potrebno poudarjati. Tudi upravnim odborom in knjigovodjem ne more biti vseeno, če bi-j Janca ne bo pravočasno potrjena j s strani revizorja OZZ. Brez potrditve revizije, ki mora zaključ-i n; račun pred zborom zadružni-. kov pregledati in potrditi, se to-i rej zbor sploh ne more vršiti.
Predpis v Ur. listu štev. 55/53 pa i postavlja rok do 15. marca 1954, do katerega morajo biti izvršeni vsi občni zbori zadrug in OZZ.
jn poslovodji posameznih zadrug, kdo bo zasedel prvo mesto Kmetijske zadruge Brežice, Bizeljsko, Kostanjevica, Globoko in še nekaj drugih se uporno ter vztrajno približujejo 160 točkam, ki jih je mogoče doseči. No, če ne prvo, pa drugo ali tretje mesto. Saj je za najboljše knjigovodje razpisanih 8 nagrad in za trgovino 5.
Kmetijska zadruga Videm in še nekatere druge imajo pa še vedno možnost, da se v tekmovanju kljub neurejenosti uvrstijo med prve.
Po zaključku tekmovanja bomo zadružnikom lahko sporočili, kje so uslužbenci in upravni odbori s čutom odgovornosti in zadovoljivo zaključili leto 1953. Upam, da bo število zadrug, katere bomo prisiljeni pred jav-
Ta skrajni rok opozarja zadruge, i	, , y	_
da pohitijo z izdelavo bilanc, i nostJ° ^S05311 kot »nezadruz-
katere bo treba pregledati od konca januarja do srede februarja.
Organi zveze pri svojih obiskih skoraj povsod naletijo na tiho, a vztrajno tekmo, kdo bo nabral več točk, to je, kdo bo predložil komisiji za pregled bilanc čim popolnejši popis vsega zadružnega premoženja, kje bo kartoteka za vsa osnovna sredstva točno in lično naložena, katera zadruga bo imela sklenje'
ne« zelo nizko, ali jih pa sploh ne bo.	Z. M.
Kmetijsko gospodarska šola v Sevnici
Dne 10. decembra 1953 je pričela s poukom gospodarska šola moške in ženske mladine letnikov 1937 in 1938. Solo obiskuje 46 učencev in učenk in celo trije starejši fantje prosto-
ne in vpeljane kolektivne po- i voljno, ker vedo, kako jim bo godbe, v redu personalne doku- j še vse prav prišlo, kar bodo v
mente, namestitvene dekrete, delovne knjižice itd. Zlasti kritično bo komisija ocenjevala ureditev članskih imenikov, pristopnih izjav in vplačila deležev. Tudi ureditve sejnih zapisnikov in ostalih arhivov komisija ne bo spregledala.
V trgovini pa bo ocenjevalna komisija posvečala posebno pozornost ureditvi in čistoči lokala. Zanimala se bo, kako poslovodja in pomočniki poslujejo z zadružniki, kako imajo urejene svoje poslovne knjige, evidenco o embalaži itd. Posebno pozornost bo posvečala neupravičenim dolžnikom v poslovalnici, evidenci o njih, višini prometa na
tej šoli slišali in se naučili. Učenci sledijo poteku z velikim zanimanjem, posebno jih vesele kmetijski predmeti. Vsak učenec je prejel brezplačno vse šolske potrebščine in 5 priročnikov za pouk.
Finančna sredstva je za vsa ta samoučila kakor tudi za nabavo kurjave, za snaženje in razsvetljavo z velikim razumevanjem dala na razpolago KZ v Sevnici in MOLO Sevnica. Pouk se vrši trikrat tedensko Po štiri ure. Predelanega je polovico predpisanega učnega gradiva. Zaključek šole bo 10. marca t. 1. Po končanem pouku se skoro vsi učenci in učenke
prodajalca itd. Tudi organizacijo i zbero v pevski sobi in se pri-odkupa (zlasti mleka, sadja in j pravljajo pod vodstvom šolske-drobnih pridelkov) bo komisija j ga upravitelja za pevsiki na-kritično ocenjevala.	stop, ki bo ob zaključim šole.
Šetinc franc,-
itwzife
Ime ji je bilo Vida. Čeprav mu to ime ni bilo tuje, se mu je zdelo, da ni lepšega na svetu. Pogosto ga je v mislih pon a v ljal in pri tem mu je bilo toplo pri srcu. Moral si je priznati, da se je zaljubil vanjo. Toda ta ljubezen ni bila kakor druge ljubezni v njegovem življenju. Recimo ljubezen do žene. Ta je prišla po vnaprej določenem načrtu. Najprej mu je ugajala, potem jo je povabil na ples in temu je sledila ljubezen. Nikdar se pa ni vprašal, če jo resnično ljubi. Pravzaprav niti ne bi znal odgovoriti na to vprašanje. Nič in veliko je čutil v svojem srcu. Ta ljubezen pa je bila čisto drugačna. Prišla je čisto nepričakovano. Le čutil je njene poglede ma sebi. Zdelo sc mu je, da so ti pogledi drugačni od onih, ki jih je namenila drugim v pisarni ... Začel jo je ljubiti in to ljubezen je čutil v svojem srcu.
Srečen je bil, kadar je bil lahko v njeni bližini Kadar ji je prinesel kakšen dopis, se je sklonil čim bliže k njej, da se je z glavo dotikal njenih kodrov in je lahko vonjal prijeten duh po parfumu. Takrat bi jo bil najraje objel in jo poljubil na njena mala usta. Toda moral ji
je govoriti čisto nekaj drugega, nekaj, kar je bilo tako daleč od njegove ljubezni In zbal se je, da ji ne bo mogel nikdar odkriti svoje ljubezni
Ko je odhajal iz službe domov, mu je bilo grenko pri srcu. Vračal se je na stari tir življenja, v katerem ni bilo njegove Vide.
Popoldanske ure so bile zanj velika mora. Potekale so enolično in bile so puste. Iz dneva v dan je prijahal bolj nervozen domov in ker ni vedel drugega, se je vsajal nad ženo, ki je to njegovo spremembo molče in vdano prenašala.
Nekega večera je šel v kino. Zaželel si je prijetnega večera, ob katerem bi pozabil na vse tegobe življenja.
Sedel je v zadnjih vrstah parterja. Zamišljeno je zrl v reklamne slike na platmi in niti opazil ni Vide, ki je zasedla sedež poleg njega. Sele med predvajanjem filma je presenečeno ugotovil, da sedi poleg nje. Najraje bi jo bil na- j govoril, toda moral je počakati konca filma. Ko so se prižgale luči, jo je pozdravil:
»Dober večer, gospodična Vida!«
Včasih je bil eden tistih, ki mu je bilo odvratno tituliranje z »gospodična« in »gospa«. Odkar pa je spoznal Vido, je napravil majhno spremembo v svojih nazorih...
»Dober večer, gospod Lešnik!« mu je odzdravila.
Kadar ga je kdo nazval z »gospod«, se je zdrznil. Meto se mu je, kakor da se kdo norčuje iz njega. To pot mu je bilo prijetno. Najraje bi videl, da bi še in še slišal njen ljubek pozdrav ...
Njegov pogled jo je toplo objel.
»Ali Vas lahko spremljam do doma?« jo je boječe vprašal.
Prišla sta iz poslopja in se znašla na ulici
»Prosim,* je rekla,
Izmenjala sta nekaj običajnih besed o filmu.
Vtem sta prišla do poslopja, v katerem je stanovala. Ujel jo njeno roko in jo stisnil v svoji.
»Zelo sem vesel, da Vas poznam ...«
Ona je iztrgala roko iz njegove.
»Moram iti... Lahko noč!«
Presenečeno je zrl za njo, ki je lahkotno stopicala proti vratom. Še je slišal rožljanje klju-: čavnice in že le izginila njego-j vim očem. Žalosten je moral ugotoviti, da bo še moral prežati na priložnost, ko ji bo j lahko odkrli svojo ljubezen ...
Prižgal si je cigareto in odšel i proti domu. Ključ od sobe je
i našel na starem mestu. Hitro se je slekel — na večerjo je to pot pozabil — in legel v posteljo. Kmalu so ga vsega prevzele lepe sanje o Vidi ...
Žena je prišla šele opolnoči.
Bila je na obisku pri materi, h kateri je zadnje čase bolj pogosto zahajala.
Ob pogledu nanjo se je zgrozil, kakor bi se šele sedaj zavedal resničnosti, na katero je že pozabil.
Delal se je, kakor da spi.
Miže jo je opazoval, ko se je slačila. Najprej je slekla obleko in jo položila na stol. Potem je slekla še kombinežo...
Tako je včasih rad videl, toda danes mu je bila zoprna njena golota. Komaj je čakal, da je oblekla spalno srajco. Odgrnila je svojo posteljo, ugasnila luč in legla. Kakor vselej, je začutil njeno roko na eebi, toda to pot mu je bilo, kakor bi se ga dotaknil nalezljiv bolnik.
Naredil se je, kakor bi se prebudil. »Tako sem zaspan,« je rekel in se obrnil...
Ko je prišel zjutraj v pisarno. je že sedela za mizo in se sklanjala nad nekim papirjem. ;
Pozdravil jo je z »dobro jutro« in jo pomenljivo pogledal, ka~ j kor bi ji hotel reči: »Ali si do- |
bro spala? Si kaj razmašljaia ! uganil moje misli? ga je spre-o meni?«	j letela vesela misel. To bi se
»Gospodična Vida. ali bi lahko zgražal nad mano in ne bi rekel prišli k meni v pisarno?« jo je dvakrat, da bi ga moje početje bolj prosil, kakor zaukazal. i navdihnilo za novo predavanje
Ob njegovem pozivu se je malce zdrznila. To je imel za dober znak.
»Takoj, gospod šef!« je rekla in se dvignila. Iz miznice je vzela svinčnik in papir ter odšla za njim v pisarno.
Ob njeni navzočnosti ni mogel razmišljati o vsebini dopisa. Kar tako ji je nekaj zdiktiral.
Ko je končala, se je dvignila, da hi šla. S kretnjo roke jo je zaustavil.
»Počakajte malo, saj se Vam nikamur ne mudi!« ji je rekel.
Gledal jo je, kako se je zleknila v naslanjač. Na njenih licih je razbral lahno vznemirjenost, ki je napravila njen obraz še bolj ljubek.
»Alj greste zvečer v kino?« jo je vprašal.
Ni mu utegnila odgovoriti. Vstopil je Tine , s svežnjem aktov v roki.
Ob njegovem prihodu se je vidno razjezil. Tako lepo sem navezal pogovor z njo, pa ti pride tale moralist, je mislil. Na Tineta je bil že dalj časa jezen. Pravzaprav je sovražil njegovo moraliziranje na sestankih komunistov. Večkrat je namreč predaval o morali komunistov in ta njegova predavanja so mu bil a zoprna.
Kaj bi si mislil o meni, če bi
o morali komunistov... Pha, moralal Saj nismo patri . . .
! »Želiš?« ga je vprašal
Tine je stopil korak proti mizi.
»Tovariš šef, ali bi hotel podpisati okrožnice?« je vprašal.
»Ali se tako mudi?« je zagodrnjal v odgovor. Vseeno je podpisal in mu vrnil sveženj.
Ko je Tine zaprl vrata za sabo, je Vida. spregovrila:
»Vprašali ste me, če grem zvečer v kino? Ne, ne grem. Rada bi obiskala prijateljico...«
Preveč se mi izmika, je pomislil. Nalašč se dela tsko brezbrižno spričo mojih vprašanj. Mogoče misli, da bi ji zameril, če bi preveč hitro pokazala svoja čustva do mene.
»Vaša prijateljica prav gotovo ni tako lepa kot Vi?« se ji je laskal.
Ona je zardela, rekla pa ni nič.
»Zares ste mi všeč. Od prvega dne, ko sem Vas spoznal. Če mi dovolite in če Vam ne bo nerodno, Vam bom nekaj predlagal... Samo ne smete biti jezni, če sem malce preveč predrzen ...«
»Oh, kar povejte,* je rekla in sc nasmehnila.
»Predlagam, da greva drugo nedeljo skupaj na Bled ...«
Videl je, kako se je zdrznila,
»Oprostite. tcda jaz se bom drugo nedeljo por-očila...«
ETIJSKJ RAZGLEDI
Pri nas malo znani mlečni izdelki
Novice in dopisi iz našiti tirajev
IZ BISTRICE OB SOTLI
Bistričani se sicer ne oglašamo pogosto, kar pa ne pomeni, da ne delamo ali celo spimo. Naše delo poteka tiho in vztrajno. Mnogokaj se je spremenilo v zadnjem letu in notranja občinska kriza je skorajda pozab-
I.ahko rečemo, da je mleko belega popra 20 g dobro nastr- mo po vsem siru. To delamo ne-med najvažnejšimi živili, toda gane čebule, 2 v mleku homoge- kajkrat. Sirčki so zreli v 4 ted-še vedno je premalo upoštevano no zmečkani sardeli (po možno- nih in prijetnega, kiselkasto kot ljudsko hranilo. Mleko nam- s ti), nekoliko celih kapar ter to j sladkega okusa, reč vsebuje beljakovine, tolščo, vse temeljito premešamo v eno- I Suhi sirčki se delajo slično
sladkor, rudninske soli in vita- lično maso, Takšen sir je odlična kakor liptaver, le da se namesto _________
mine. En liter aobrega mleka in tečna hrana tudi za najtežjega ; sladke paprike daje huda rdeča i jjena Tudi volitve so"kar dobro ima isto kalorično vrednost kot delavca. Njegova trpežnost pa je j paprika, kumna in običajno brez | potekle in z veliko večino je bil
odvisna od letnega časa. Pri nas sardel. To dobro premešano ma- izvoljen poslanec, v katerega ga je bilo obilo v začetku oku- ; so oblikujemo v obliki stožcev, pacije, ko je Hitler našel veli- j ki so običajno 5 do 7 cm visoki kc zaloge liptaverja na Češkem In 4 do 5 cm v spodnjem pre-in ga odpremljal po vsej zasede- . meru. Take sirčke sušimo na ni Evropi. __	soncu pod mrežo ali na toplem
Molj sirčki so iz sirnine, ki ' prostoru, da jih muhe ne oneče-
40 dkg mesa (600 kalorij). Z gotovostjo lahko trdimo, da je mleko poleg kruha najvažnejše živilo, v kateri koli obliki ga že uživamo bodisi presno, kuhano, kislo, toplo hladno ali kot dodatek ali primes različnim je
imamo polno zaupanje, saj je že
ljeno z neko bojaznijo, ker je med vaščani le malo takih, M bi trenutno imeli na razpolago lastna denarna sredstva. Prepričani smo. da bo naše okrajno vodstvo v polni meri upoštevalo težnjo Bistričanov, ki so v gospodarskem oziru resnič-
pok, ki jih je povzročil potres j leta 1917.
i Za obnovo grajske dvorane je predviden znesek 1 milijon, vendar je to vse premalo, kajti po poročilu višjega gradbenega tehnika Jožeta Požganka iz leta 1952 je strop dvorane konstruktivno ločen od ostrešja ter obstaja iz prešibkih lesenih tra-
no odrezani od trgovskih središč rnov, na katere so pritrjeni le-in prometnih zvez. Tako borno seču remenati. Trami in reme-
sčasoma dosegli tudi to, da se
prišel že ponovno med nas, nam pomaga z nasveti in ostro začrtuje pot, po kateri bomo dosegli gospodarske uspehe. In-
smotrno, celo negospodarsko upo- | vinastih modelih oblikuje. Ti naše razmere bi pri marsikateri j tenzivno sodelovanje naših verah! ja. Mnogo bolje bi lahko pri j modeli so običajno 9 cm visok: kmečki hiši lahko izdelovali lip- ^Xcev 113 zbonh voIlvcev> 04
dokazal, da ne ostaja samo pri I bo naše ljudstvo otreslo pred-predvolilnih obiskih, ampak je sodka, češ da je vsestransko
* r	J	*	a u OZLUUJCi XV A ptUOLUi U| VA LA J AAA AAA ULAC AlfcJ V/HUVV
dem. Zal, pa lahko ugotovimo, da smo jo dobili s sirjenjem mleka. | dijo. Suhi se tope v ustih, so se mleko predvsem pri kmetih ne- ; Ta sirnina se v posebnih ploče- ’ pikantnega okusa in tečni. Za
emnfrnn rr>! n npnncnnrlarcVn n Tin- »tnartih	_ vlil_!	*r*s_____________ t. •	_
nas kmetje živeli, če bi se mleko j jn 6 cm v premeru, nekoliko na- j tavski sir ali pa suhe sirčke, kar in mlečni proizvodi znali v ku- j luknjani, da se sirotka lahko bi cesto rešilo gospodinjo skrbi, hinji bolje pripravljati. No o tem odteče. Sirčke nekajkrat obrne- i kako postreči družini v času tež-
bodo razmišljale gospodinje in oni faktorji, ki imajo nalogo organizirati čimveč gospodinjskih tečajev. M: pa bomo načeli vprašanje domačega sirarstva.
Gospodinje, ki imajo s kuhinjo največ skrb:, poznajo na Primorskem le skuto, ki jo ponekod izoblikujejo v majhne sirčke. Ta sir se uživa v slanem stanju. Drugi Primorci skuto zvežejo v krpo, da se odcedi, nato jo po-solein po suš e (na lesnicah). Skoraj večina Primorcev skuto tudi prekadi, da dalj časa drži, kakor pri nas meso. Morda bo marsikateri primorski rojak, ki živi med nami, pocedil sline po okusni, mastni skuti, toda naši kmetje je ne znajo izdelovati, ker ne izdelujejo iz mleka poltrdih in trdih sirov, kakor je to običaj na Primorskem. Prav je, da si ogledamo možnosti za izdelovanje domačega belega sira in nadaljnjih izdelkov iz njega.
Beli sir je v domačem gospo-
mo, da se sirotka hitreje odcedi. Ko so sirčki dovolj suhi, to je čez dan dva, se enakomerno po-sole.
Takšni sirčki so takoj užitni, lahko pa jih tudi spravimo na hladnejši prostor, kjer zore. Ce se na njih pojavi maži podoben sluz, jo z mokro roko razmaže-
kega dela.
Smotrnejše izkoriščanje mieka z izdelovanjem belega sira in raznih sirov sploh, bi pa kmečkim ljudem bil tudi vir dohodkov, če že ni možnosti za dnevno vnovčevanje mleka, kar se pojavlja predvsem v oddaljenih hribovitih krajih.
Sestal se ie delavski svet pedfetfa „Prevoz"
V nedeljo so se v Krškem sestali člani delavskega sveta državnega transportnega podjetja »Prevoz«, ki šteje 18 članov.
Iz poročil je bilo razvidno, da je delavski svet zasedal v letu 1953 11-krat. V preteklem poslovnem letu so njihovi avtomobili prepeljali 556.096 ton km, kar je vsekakor visoka številka za tako
dinjstvu in na trgu še vedno maj0 podjetje. V mesecu juliju iskan. Skoda, da ga na trgu le lanskena ,eta so nrevzeli noslo-
Ker so se cene goriva in maziva znatno zvišale, bodo morali v bodoče zvišati tudi cene prevozom.
Delavski svet kakor tudi upravni odbor čakajo v tem letu še velike naloge, vendar jih bo-
izolirano in
zapostavljeno.
*
BREŽICE
ločno in vestno delo našega občinskega odbora, odbora KZ in organizacije SZ nam je dokaz, da hodimo po pravilni poti. Pri j vsem nas pa vodi načelo najtesnejšega sodelovanja vseh lokalnih faktorjev, zavedajoč se, da je to edini način dela, ki bo vodil do zaželenih gospodarskih in političnih uspehov. Razvijati smo pričeli mnoge gospodarske probleme s pravo pravcato zagrizenostjo in zahtevo, da naj ne ostane samo pri besedah, marveč naj se pokažejo tudi dejanja. Uravnovešenje občinske politike, napredek v KZ in predvsem v nekaterih njenih odsekih, nam kažejo zadovoljive rezultate skupnega dela. Novi načrti, kot elektrifikacija Trebč, Križen vrha in Dekmance, gradnja že trasirane ceste iz Bistrice po soteski Bistrice do Podsrede, razširjanje dejavnosti KZ z osnovanjem lesnega odseka in
nati so opaženi z deskami, na katerih je izvršen stukatumi omet.
Na jugovzhodnem delu je strop tako napaden po suhi trohnobi in črvih, da so trami na ležiščih popolnoma uničeni j ln ležijo na opažu tako, da nosi Brežiški grad, ki je največji opaž, ki je sam tudi močno pre-zgodovinski spomenik mesta in perel, stropnike, zaradi česar ki je delil usodo z mestom vse se je ves strop poveznil. Le od 9. stoletja dalje, ki je pre- j manjši sunek, in ta del stropa življal usodo brežiških gospo- 1 bi se porušil, zato je nujno, da dov, ki so tu gospodovali, bil se strop s freskami zavaruje in živa priča turških vpadov in reši pred porušenjem. Grajska kmečkih puntov — je zanemar- dvorana pa bi lahko zopet slu-jen; grajska dvorana, ki hrani žila svojemu namenu: kultur-prekrasne freske pa tik pred j no--prosvetni dejavnosti Brežic.
propadom, posebno zaradi raz-
D. V.
do z dobro voljo lahko prebrodili, lesnega podjetja, intenziviranje
odkupa, skrb za zaposlitev na- 1
redko vidimo in še tokrat samo sir brez smetane, ki mora temu biti vedno ob strani.
Beli sir izdelujemo lahko iz presnega mleka, če se le-to skisa. To pa se na kmetih dogaja dnevno, posebno poleti. Tako skisano mleko se segreje do 35
stopinj C, nakar ga križem raz-	-
režemo na 2 cm kvadrate. Ko iz- I Tako vzdržujejo stalno zvezo na
lanskega leta so prevzeli poslovalnico SAP v Brežicah. S tem so dobili 4 avtobuse in drugo. Od Gozdnega gospodarstva so pa prevzel: 5 tovornih avtomobilov in en vlačilec.
Zaradi pomanjkanja voženj so bili prisiljeni sklepati pogodbe vožnje v drugih republikah.
stopi sirotka na vrh, je proces sirjenja končan. Lahko pa tudi mleko umetno usirimo, če smo ga ogreli na 30 do 35 stopinj C in mu dodali sirižča. Na 5 litrov mleka dodamo eno desetinko grama sirnega praška (približno konico malega noža). Mleko bo usirjeno v 1 uri. Mleku torej ne smemo dodati premalo sirila, ker bi bil sir pust, preveč sirila pa bi povzročilo, da bi bila sirnina prekisla. Pustimo rajši, da se siri nekoliko dalj časa. Ko je sirnina tako trda, da se pri dotiku s prstom lomi, odstopa od sten lonca ter se ne maže, je mleko pravilno usirjeno.
Tako napravljen sir lahko uporabljamo v kuhinji na najrazličnejše načine, prav posebno pa še iz njega izdelujemo tako zva-ni sir liptaver, beli prešani sir in suhe sirčke. Ti siri so posebno za naše kmečke razmere dobrodošla hrana, saj vemo, da kmet posebno poleti nima časa pripravljati si hrane.
Liptovski sir bomo naredili iz belega sira in dobre smetane ter raznih dodatkov nekako takole: na 1 kg belega sira dodamo četrt kg dobre smetane, 20 g soli, 2 d0 3 g sladke paprike, 2 do 3 g
Ali bo res morala Mizarska delavnica v Dobovi ustaviti obratovanje?
Mizarska delavnica v Dobovi, ki je bila ustanovljena leta
progi Ljubljana—Beograd—Reka in nazaj in to v sklopu podjetja »Adria« iz Kopra. V kratkem bodo dobili nov avtobus, ki bo vozil na progi Planina—Sevnica—
Studenec—Raka—Krško in obratno. Kredit za avtobus bodo črpali 1 milijon iz lastnih amortizacijskih sredstev, 2 milijona bo odobril okrajni ljudski odbor.
K uspehu v preteklem letu je mnogo pripomogla mehanična delavnica v Brežicah, kjer izvršujejo večja in manjša kakor tudi generalna popravila.
Uprava podjetja je sedaj še v Krškem, vendar se bo s 1. februarjem preselila v Brežice. Na občinski ljudski odbor Brežice so vložili prošnjo, da jim dodeli zgradbo, ki jo sedaj poseduje da bodo tako okrajni kot ostali
ših socialno naj šibkejših občanov, vse to so načrti, ki jih v tem letu pač moramo doseči. In vse te probleme rešujejo naši volivci in naši odbori v najtesnejši povezavi s političnim vodstvom. Polnoštevilno obiskan zbor volivcev, ki se je vršil v 1945 in je imela tedaj uslužbe- i nedeljo, 24. jan., na Trebčah, nih 12 ljudi, se je razvila v pre- i kjer so govorili o elektrifikaciji cej veliko podjetje, saj danes in še mnogih drugih gospodar-zaposluje 24 ljudi, od teh 17 skih problemih, nam dokazuje pomočnikov in 5 vajencev. j močno razgibanost in napred-Kljub temu da so si s svojo J nost naših kmetovalcev. Na tem pridnostjo in požrtvovalnostjo zgradili 2 stroja in vse orodje za 22 ljudi sami, da delajo za vse gradnje na teritoriju okraja, za podjetje »Pionir« iz Nove ga mesta, za gradbišče Brežice in za »Ograd« Krško, za železniške postaje, so dobili odlok, da morajo obratovanje strojnega parka zaradi neprimernih in nehigienskih prostorov s koncem aprila ustaviti.
Podjetje je zaprosilo za investicijski kredit v znesku 3 in pol milijona dinarjev in upamo,
Vsem prostovoljnim gasilskim društvom !
1. Z ozirom na potrebe po , Prizadete opominjamo, zboljšanju strokovnega kadra v j nemudoma store.
da to
SAP, kjer bi si uredili pisarniške prostore. Spomladi pa nameravajo zgraditi nove delavnice v Brežicah.
Ker še nimajo določenih vseh voženj za tekoče leto, sklepajo pogodbe z raznimi podjetji v okraju in izven njega, kakor smo že omenili, tudi po drugih republikah.
Na koncu so še izvolili komisijo za izdelavo tarifnega pravilnika.
Obso'osile vredno
V vasi Skopice so sedaj oj a- I Jasno je, da je šola javna čali električni tok s pomočjo ustanova in ne hišna številka DES, ki je prispeval 250.000 din, privatnika in bo ostala v vasi, ki ObLO Čatež je dal 50.000 din in služi skupnosti. Ostali elektrifi-z deleži vaščanov, ki jih pa še kacijski odbor se zgraža nad sa^ niso vsi poravnali.	” '	-
Električni tok so imeli. Napeljala ga je leta 1946 JLA, toda tok je bil slab.
Dne 20 januarja so pa v vasi zagorele normalne električne luči. Toda šola, javna ustanova, je ostala v temi, čeprav so tam že prejšnji dan uredili razsvetljavo.
Zaman je šolski upravitelj po dovršenem delu monterjev čakal priključka.
Franc Slovenc, krojač v Skopicah in postavljeni blagajnik, je dal samovoljno brez vednosti elektrifikacijskega odbora in ne da bi prej obvestil upraviteljstvo dopoldne odklopiti tok, čeprav je
i movoljnim in oblastnim ukrepom 1 Slovenca, ki je tudi z delavci in monterji ravnal grobo in ukazujoče. Primer Slovenca zasluži, da se javno ožigosa, pokazal je i svoj nazadnjaški in brezvestni odnos do javne ustanove ln s tem tudi do ljudske oblasti. Ta razdiralni tip v vasi je pozabil prj svoji edini blagajniški funkciji, da je njegov čas minil in da bo ostal popolnoma osamljen v socialistični skupnosti.
Tečaj RK v Sevnici
Dne 26. novembra 1953 se je bil Slovenc popoldne pri šol- j	RK v Sevnici, ka-
skem upravitelju in mu je ta j	obiskuje 47 tečajnic. V
obrazložil, da se je z občinskim ; za e je bil obisk slabši, ker LO Čatež in šolskim odborom tečajnice niso_ vedele, kako je pomenil, da bo delež poravnan
merodajni činitelji uvideli nujnost ureditve tega vprašanja, saj je podjetje močno aktivno in bo odplačevanje investicij tudi zmoglo.	D. V.
letu izvedemo elektrifikacijo vasi	Križen vrh
operativni gasilski službi na področju Okrajne gasilske zveze Krško pozivamo vsa gasilska društva, da pošljejo vse tiste člane, članice, ki opravljajo dolžnosti strojnikov, pa za to še nimajo predpisane kvalifikacije, na štiridnevni tečaj za gasilske strojnike. Omenjeni tečaj se bo vršil v dneh 11., 12., 13. in 14. februarja 1954 s pri-
in Trebče, kar pač ne bo težko j čefckom ob 8. uri v dvorani ga-izvedljivo, saj je DES Videm ; silskega doma IZ PGD Celuloza za letošnjo leto planiral grad- ! na Vidmu.
njo daljnovoda Bistrica—Podsreda, ki bi tekel baš preko navedenih krajev. Vsi brez izjeme so sklenili, pričeti z lastnim delom in lastnimi razpoložljivimi sredstvi, kot z drogovi za daljnovod in omrežje, e prispevkom za gradnjo transformatorja in z brezplačnim delom ter prevozi. Seveda nas čakajo še mnoge težave, ki jih bomo gotovo premostili, saj smo prepričani, da bo priskočilo na pomoč tudi naše okrajno vodstvo, občina in KZ, kolikor bo to mogoče. Pereče je tudi vprašanje kredita, katerega bomo preko KZ gotovo dobili. To slednje vprašanje je bilo stav-
BRESTANICA
iz rednega proračunu.
Kaj neki misli Franc Slovenc, da bo s takim, samovoljnim ukazovanjem koristil socialistični skupnosti? Z njegovim nazadnja-štvom in z izsiljevanjem na tak način ne bo uspel nikjer. Sola, kjer naj bi se vršilo kulturno prosvetno delo, po njegovih izjavah ne potrebuje elektrike. Prosvetni delavci pa naj si svetijo s petrolejko. Da je krivdo zvalil raz sebe, je pač obdolžil monterja, da je ponovno šel na drog in odklopil elektriko.
ta tečaj potreben in važen zanje. Pouk jih je pričel zanimati in sedaj rade prihajajo k predavanjem. Predavatelji se trudijo, da bi tečaj v redu potekal, zato so jim tečajnice hvaležne.
Da bi dekleta, saj jih ni mnogo, ki tečaj omalovažujejo in ga ne obiskujejo, vedela, kaj jim ta nudi, bi se prav gotovo vključila in ga rada obiskovala. Nekaj pa jih je, ki niso izostale niti ure in prihajajo k predavanjem od daleč in ob vsakem vremenu. Da pa se bodo tudi malo razvedrile, so sklenile, da tečaja RK v Sevnici
V četrtek, 21. januarja t. L, zvečer nas je obiskal 45-članski moški pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva iz Sevnice ter nam ob delni spremljavi orkestra »Tanintam« odpel obširni program svojega »Vokalnega koncerta. Kino dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena z ljubitelji slovenske pesmi in zbor je žel pri vsaki točki navdušen aplavz hvaležnih poslušalcev. Spored koncerta je bil sestavljen iz narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Skoda le, da njih vrstni red ni kazal prave povezave. Prostovoljnemu gasilskemu društvu v Sevnici lahko Iskreno čestitamo, da mu je uspelo organizirati tako močan moški pevski zbor, ki — kakor vse i zgleda — ne bo, kot je v Posavju običaj, samo muha-eno-dnevnieg na prosvetnem področju krškega okraja. Prav posebno pa čestitamo zborovodji tov. Viktorju Krenčiču, ki je vložil in še vlaga v zbor mnogo svojega truda in ljubezni. Lahko je ponosen, da se mu je posrečilo ustvariti iz pevcev različne starosti pravo pevsko družino, ki se ne zbira polnoštevilno samo za nastope, ampak tudi pri vseh pevskih vajah. Prežeta je pravega tovariškega duha in zna vedno in povsod ceniti delo in trud svojega pevovodje, kar smo imeli priložnost videti že v jeseni na Planini v Gorjancih. Če bo šel zbor po načeti poti dalje, bo
vsekakor lahko kmalu odpravil še tistih nekaj pomanjkljivosti, ki so pri vseh novih zborih neizbežne ter se tako uvrstil na vidno mesto med maloštevilnimi moškimi zbori krškega okraja. Kdaj bodo sevniškim gasilcem sledili še drugi, kdaj n, pr. naši brestaniški? Ali bi se ne našli v njihovih vrstah pevci, ki bi se lahko priključili moškemu zboru SKUD? Zakaj je tako mrtvilo v kultumo-prosvetnem oziru v našem trgu? Kje je mladinski zbor MKUD, ki je v kratkem času svojega obstoja pokazal že tako lepe uspehe, pa je kar naenkrat prenehal s svojim delom?	—f—n
DOBOVA
Opozarjamo društva, da t t 1. 1954 OGZ Krško ne bo poravnavala računov za popravila motornih črpalk tistim društvom, ki ne bodo imela v svojem sestavu odgovarjajočega števila kvalificiranih strojnikov. Prijave je poslati na OGZ Krško do 3.‘ februarja 1954.
2. Po sklepu seje ožjega odbora OGZ Krško z dne 19. januarja 1954 se bo vršila konzultacija gasilskih častnikov, dne 7. februarja 1954, s prečit-kom ob 9. uri zjutraj v dvorani gasilskega doma Brežice-okolica (na postaji).
Udeležba je obvezna za vse tiste tovariše, ki že imajo priznan častniški čin. Vabimo pa tudi vse ostale operativne funkcionarje, ki izpolnjujejo za priznanje omenjenega Sna predpisane pogoje. Kandidatom je vložiti prijave do 3. februarja 1954.
Iz poročil članov, ki zastopajo OGZ na društvenih občnih zborih je razvidno, da se vsa društva ne drže točnosti napovedanega časa. Zato se dogaja, 'da morajo zastopniki, ki so povečini vezani na potovanje z vlaki ali avtomobili, predčasno zapustiti zbor, ali se pa jim zbora sploh ni mogoče udeležiti. Ravno tako se opaža, da so nekateri predsedniki PGD z ostalimi funkcionarji vred premalo pripravljeni na občni zbor. Razumeti bi morali vsi društveni funkcionarji, da imajo občni zbori v gasilski organizaciji, zlasti pa še letošnji zbori, ko je potekla triletna mandatna doba in so na dnevnem redu volitve, zelo važen pomen za društva in za celotno gasilsko organizacijo.
Zapisnike občnih zborov so društva dolžna dostaviti v roku 8 dni kakor tudi kartoteko novoizvoljenih funkcionarjev.
4,	PGD, ki še niso dvignila gas. koledarjev za leto 1954 aH gas. knjižnice, katere je izšlo že 11 številk, naj jih čimprej dvignejo. Gasilska knjižnica je brezplačna.
5.	Dolžnike, ki dolgujejo naročnino Gas. vestnika, Posavskega tednika in članarino, katera znaša po 3 din za vsakega aktivnega člana ali članico, opominjamo, da poravnajo vse navedene zaostanke kakor tudi vse ostale morebitne obveznosti, ki
temu veliko poročati. Društvo šteje danes 105 aktivnih članov. V pripravah za zbor so pridobili še nekaj novih članov. Iz 19. januarja je bil na postaji	• diskusije m sklepov za
Dobova sestanek v zvezi z do- : b°d^e delo je razvidno da so ločitvijo ožje lokacije za novo obrali pravo pot. Zavedajo se, postajno poslopje; sestanka so i d.a Je od dobre organizacije, od se udeležili zastopniki Direkci- ^ vse odvisno. Zato se mar-
3. Posamezna društva nam še 1 jih imajo do OGZ v doglednem do danes niso prijavila svojih času, sicer bomo primorani v rednih letnih občnih zborov, prihodnjem opominu njih ce-kateri se morajo brezpogojno iz- njena imena objaviti v »Posav-vršiti do konca februarja 1954. skem tedniku«.
Gasilci na Drnovem so zborovali
Mlado je še PGD na D mo- t ogroža. Daleč naokrog v polet-vem. Ustanovljeno je bilo ko- j nih mesecih ni mogoče dobiti maj pred letom dni. Na letnem ! vode. Edina možnost je v tem, zboru 24. jan. 1954, ki je bil zelo da se v stari strugi pod vasjo dobro obiskan, so imeti kljub zgradi bazen in tako pride do
je železnic, okraja, občine in lastniki parcel, ki pridejo v poštev v zvezi z gradnjo nove postaje.
Ijivo pripravljajo za svoje naloge. Imajo tudi žensko skupino. Nabavili so si že nekaj najnujnejšega orodja. V zimskem
Po’ogledu na kraju samem je j	;te°-
S& ZiiSK, j SMp K£Ž3£
1 vatelja, upajo na pomoč PGD Leskovec ali vojaške edinice iz Cerkelj.
bodo uprizorile veseloigro in nastopile s pevskimi točkami ob koncu tečaja. Tečajnice so hvaležne naši ljudski oblasti, ki jim je omogočila obiskovanje
čina poskrbela za zamenjavo zemljišč, še prav posebno pa moramo poudariti pripravljenost lastnikov parcel, ki so izjavili, da nameravani gradnji postaje ne ugovarjajo, čeprav takrat še niso uredili zamenjave.
talne vode iz Save. Kaj bi pomagala še lastna brizgalna poleg onih iz Velikega Podloga, Leskovca. Krškega, Vidma, Celuloze in Cerkelj, ki so v dobrih 10 minutah lahko na mestu požara, če tam ni vode. Zato so na zboru skleniti, najprej zgraditi bazen in nabaviti vsaj osnovno opremo. Vaščani se dobro zavedajo, da bi bila to ena najvažnejših naprav. Zato so voljni mnogo žrtvovati. Zaradi sušnih let in lanske pozebe pa so jim lastne možnosti omejene. Toda Dmovčani pričakujejo pri tej pomembni akciji na razumevanje občinskih in okrajnih forumov ter Okrajne gasil-
Njihovo realno ocenjevanje je i ške zveze v Krškem, zelo razveseljivo. Pri večini • Mislim, da je pohvalno za PGD je bil prvi namen in često- ‘ PGD Drnovo, ki daje primer, krat začetek aktivnega dela na. kako je treba začeti z delom, če-bava brizgalne in nato gradnja tudi z velikimi težavami, ko
Vse posle v zvezi z ureditvi)o gasilskega doma. Ali je tudi na obravnava najvažnejši problem.
r	l flmATTOm ♦o.lro? ATol	O A  J.i_____•_ i _ i .	«
Drnovem tako? Ne! Morda bo ste dejali: Kaj bo gasilsko društvo brez brizgalne? Kaj pa porečejo Dmovci k temu: »Voda je prvo — brez vode ne gre!« Drnovo, ki šteje nekaj manj ka_
dovozne ceste k postaji z iste- j kom v prostor pred postajo pa i sta prevzeli občina Dobova in I OLO Krško.
Tako bo dokončno rešen pereč problem republiške obmej- j kor 400 prebivalcev, je strnjena vine. Če bodo vztrajni." bedo za-
ne postaje Dobova. D. V. 1 vas, ki jo m sam požar tako gotovo dosegli svoj namen. P.
S tem dokazuje, kako pomembno je imeti v sleherni vasi gasilsko društvo ali vsaj gasilsko skupino, ki z aktivnim delom in skromnimi sredstvi pomeni vestnega čuvarja skupne imo-
ZA NAŠE ŽENE
PUNČEVA TORTA S PRAŠKOM
25 dkg presnega znašla, 6 jajc,
58 dkg sladkorja. Tri desetinke litra mrzle kavne smetane,
45 dkg moke, 2 limoni, 3 pomaranče, ena osmina litra nima.
Presno maslo mešaj, da dobro naraste. Polagoma pridevaj	Je “a,DOiJ,e' aa
rumenjake in 38 dkg sladkorja. v^ames pravkar P^eno kavo,
Fizkultura
spotit
Zaključen je smučarski tečaj na Usci
vrhu jo namaži tanko z marmelado in oblij z limoninim ledom.
KAVNI LIKER
Za kžJ^°ihd	Kot že poročali, se je vršil j na Lisci vrnili
vanilije 3 ’ 15 dk“ k ’ t k j11 a Lisci sedemdnevni smučarski j zdravi, polni no-
Za kavni liker je najbolje, da
ki jo takoj zmelješ in takoj zakuhaš v tri četrt litra vrele vode, v katero si vrgla na koščke zrezan strok vanilije.
dele, v dva po enako količino	‘L1.1*.3 - mo£. smučarsko opremo in vse
Nato še lupinico limone, smetano in polovico moke. Nato naredi trd beljakov sneg in ga prav rahlo z ostalo moko, 1 in
domov čili in . polni novih moči in ela-tečaj, katerega se Je udeležilo j na. Vodstvo tečaja se je potru-21 smučarjev. Tečaj je organizi- dilo, da je nudilo tečajnikom rala Okrajna zveza telovadnih i vse, kar je bilo v njegovi moči.
Hrnito.,, Par«,,n V rSVr,	Vsi	kj SQ	uspe$.
društev Partizan Krško.
Tečajnik: so bili razdeljeni v 3 skupine. Dnevno so imeli po 6 ur vadbe v snegu, kakor tudi

pripoveduje...
testa, v tretjega pa malo manj.	***** '13 štadi!nik- Pu' s čimer mora biti seznanjen smuL ” °a'e Se mnoge stvar: izboij-
Vse tri počasi peci tri četrt ure	“ °£1S^ Pt*eJ? čar. Po večerji je sledil tudi ! $ah:.V domu. Je n.uino Potreben
ali eno uro. Pečene zvrni na I™1** ***}*«*?• daslohladi-
___^	V Berlinu se je začela konfe-
no dovršili, bodo morali vaditi renca štirih. Istočasno je nasto-po društvih. Posebno pozornost Pil P° vsej Evropi čuden mraz. bodo morali posvečati pionirjem, Hudomušni Berlinčani pravijo, da se bodo razvili v d<*re in če ni ničesar drugega prinesla spretne smučarje,	i sovjetska delegacija na konfe-
.	,	......	. renco — mraz je gotovo. Upaj-
.. bap?e ”a Usci’ ™shm P®. ,da i mo, da gospodje, ki bodo v Ber-
! linu obravnavali pereča svetov-"• ™ na vprašanja, ne bodo do teh vsak dan zabavni del tečaja, ikPleJ.emnlK- Qa ,DI o1« j vprašanj ostali »mrzli« pod
kjer so se tečajniki ob raznih Je. seznanjeni z dnevnimi no- vpiivorn prinesenega mraza Mo- i ročila izvršena, ker v nasprot-igrah prisrčno nasmejali	vicami. Razen tega je nujen tele- ; lotova Dosedanje konference so nem Primeru bodo ravnali proti
fon. Zgodi se, da bi človek šel | Sf> „ nrpMnj	i« meni po obstoječih predpisih.
S^«33U^ra S'T'Zi t -r* .....................*.........™mm ~11 61“
manffo % ^110 ma™elado, sladkor ST -	' 31 P 3
manjšo torto pa razrezi na n;n T_ _
majhne kocke, polij polovico , JZ, ° ?.
Vreme so imeli ugodno razen enega dne, ko je bila odjuga.
ivdieiemu si primešala	,	.	...— -----; uiaviu, su se rnuum z mazd- _	,	,	,	, ,
ostali sladkor in rum K drugi ŽZl'JfZ	nalij v ste- niem in pripravljanjem smuči. ' preden dob,š odgovor, med tem
....	- klenice, katere dobro zamaši in v nedeljo dopoldne so se pa | men” Drugače Je čTje pritoki
šila tekmovanja v smuku in ; te]efon.
vre^ kakšne ?o ££“«£ i	I	%%£££ tet
se iz
Polovici soka pa lahko prime- ™čati d„ ,™™h7 šaš nekai ka.n.iiin	: zapečati do uporabe.
šaš nekaj kapljic nestrupene rdeče barve. S tem oblij drugo polovico kock, tako da bodo rdeče. Nato postavi eno z marmelado namazano torto v tortni model, nanjo polagaj menjaje rdeče in rumene kocke. Ko si končala, položi nanjo drugo
NEKAJ DROBNIH NASVETOV
Vložen paradižnik se nam zelo rad pokvari, ker ga po uporabi nismo dobro shranili. Zgornjo
torto in vse skupaj za nekaj > P3as^ ie treba namreč lepo lzrav-
časa obteži. Ob straneh in
Zbor SZDL na Bregah
Okrog 40 se jih je zbralo, da bi _se pogovorili o dosedanjih izkušnjah in bodočih nalogah. V lanskem letu so skupno popravili 7 km vaške pot: in pri tem navozili preko 200 kub. metrov gramoza ter izvršili več sto delovnih ur. Aktivno so posegli v borbo proti koloradskemu hrošču. V organizacijskem pogledu Pa se bodo morali to leto še utrditi :n razširiti.
Živahno so razpravljali o škropljenju sadnega drevja in zasajanju novega. Dogovorili so se, da bodo očistili gmajno gr-
mniria -•»%	„ l : r ~ T • »_ m.
. ,	-	-	-----5. tla; 6. rosa; 9. lava; 10.
movja :n tako izboljšali pašnik, i lak; 11. ona; 13. hrabar 15. in 18
nati, posuti s soljo ali pokriti s papirjem, ki smo ga namočili v olju.
*
Če ti posoda diši po ribah, čebuli in podobno, priden! vodi za umivanje nekoliko kisa. Duh izgine.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: 1. Lan; 2. me, 4. astre; 7. lov,- 8. klas; 11. osa; 12. Alah; 14. vi; 16. kri; 17. Ivanka; 22. on; 23. bol; 25. Sarabas; 28. na; 29. po; 32. M; 33. atlas; 35. ste; 36. te; 37. en.
Navpično: 1. les; 2. Marks; 3. lev; 5. tla;
Veliko zanimanja imajo za napredna predavanja. Želeli bi poslušati nekaj o prvi pomoči živinoreji, o uporabi umetnih gnojil in priznanem semenju. Žene in mladinke pa si žele zdravstvenih predavanj. Zelo so se zavzemali za elektrifikacijo, saj so Brege ena izmed treh vasi na Krškem polju, ki niso elektrificirane.
Dopolnili so svoje odbore in tako izkazali zaupanje najbolj zaslužnim članom SZDL. P.
Kronika nesreč
Ana Zorko, 42-letna kmetica iz Senuš, si je pri padcu zlomila desno nogo.
Jožefa Mlinarič, 35-letna kmetica iz Smečca, je padla na ledeni cesti in se hudo poškodovala.
Bogomir Kozole, 6-letni sinček delavca, si je pri padcu zlomil levo piščal.
Andrej Trampuž, 26-letni kmet iz Stare vasi, si je pri padcu zlomil levo piščal.
Rudi Iskra, 12-letni sin upokojenca, si je pri padcu zlomil levo nogo.
Janez Pešec, 53-letni kmet z Vinj'ega vrha, je padel na ledu in si hudo poškodoval prsni koš.
Josip Strgar, 26-letni delavec iz Zagreba, je dobil pri pretepu poškodbe na obrazu.
Marija Urbvanč, 68-Ietna delavka s Pristave, si je ob prometni nesreči hudo poškodovala obe nogi.
Vsi so bili deležni zdravniške pomoči v brežiški bolnišnici.
vi 19. kos; 20. anar; 21. slap; 24. ob; 25.- Ana; 27. sok; 30. Atene; 31. tata; 33. ate; 34. se.
Za prvo nagrado (knjigo) je bil izžreban Martin Kukovičič, Podsreda. Drugo nagrado (enoletno naročnino) bo prejela Ana Božičnik, Podsreda. Tretjo nagrado (polletno naročnino) bo prejela Nada Perič, učenka 1. razreda gimnazije, Dol pri Hrastniku.
OPOZORILO
Občni zbor sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev štev. 1 Krško bo dne 3. februarja, ob 12. uri v prostorih zdravstvenega doma. Vsi člani vabljeni!
OPOZORILO
Opozarjam nekatere tovariše iz Bučke, predvsem iz občinskega LO, da bom v primeru nadaljnjih neresničnih izjav o meni primoran proti njim uvesti sodni postopek.
Leskovar Franci KZ Blanca
POPRAVEK
V 3. številki »Posavskega tednika« se je na drugi strani vrinila napaka v članku: »Kdaj bo začel voziti avtobus na progi Sevnica—Planina?« V četrtem stolpcu predzadnji odstavek se praviloma glasi: »Kdo še ni videl in slišal radia?« Pri tem
vršila tekmovanja slalomu, kjer so dosegli naslednje rezultate:
I.	skupina slalom: 1. mesto Franc Agrež, Krško.
II.	skupina slalom: i. mesto Jože Košorok, Krško.
III.	skupina smuk: 1. mesto Štefka Resnik, Sevnica.
Tečajniki so se po sedemdnev-
O vsem tem bo moralo razmišljati Planinsko društvo v $r-škem, ki je pred nedavnim prevzelo vodstvo doma v svoje roke. Dom je nameravalo odkupi-
se zbali, da bi v tem sibirskem j te kaše izmažem?« »Dragi moj,« mrazu dolgo časa razpravljali o !sem mu odgovoril, »tu pa moja dnevnem redu, zato se je zgodil i Pamet neha, meni se zdi, če je prvi čudež berlinske konference j podjetju naročeno, da mora iz in to je, da Je bil že prvi dan 1 sanitarnih razlogov odpraviti dnevni red sprejet. Ako se bo i pomanjkljivosti in adaptirati
v tej smeri razvijala konferenca, bo le mogoče prinesla odrešitev po miru hrepenečemu
nem bivanju v Tončkovem domu v okraju, ki jo ima.
Nekaj besed o atletiki v krškem okra:u
ti Planinsko drušlvo Celje, tako človeštvu, bi krško društvo izgubilo še t> j pretekli teden, ko sem romal ?	post0jank° PO okraju, sem se oglasil v ne-
kem državnem gostinskem podjetju Brž ko sem vstopil v gostilniško sobo, sem zagledal upravnika podjetja, ki je ves zatopljen, zaskrbljen in obupan »buljil« v neko odločbo. Spoštljivo ga pozdravim, a ko me za-
Marslkdo se
bo prebral naslov. Zakaj? Za-
točilnico, da gredo stroški za ta dela na račun podjetja. Vsak pameten človek bo tako presodil. Veš, z banko pa nisem imel nikoli posla in tudi ne maram imeti. Kako pa oni tam mislijo, to je pa velik, velik vprašaj.* Pepče
Iščemo lastnike dvokoles
Moško dvokolo štev. 33883-0, - .	—,------ okvir moškega dvokolesa štev.
b« začudil, ko ki nismo sposobni za Šport? Zdi S±'.„„^1 ^S^hSiTS" ?£Si 1°*°	dv0,!°‘°
to, ker pač pišem o atletiki se- ; Postavili bi se lahko nasproti .'	■	, J	___
da, k. „ k,., n«« «. vsa v „„ogim	i
Ni še dolgo, ko so v Ljubljani ba bi bilo začeti s sistematični- j^1.* ^a5yden v^rio^se^LeHe razpravljali o atletiki in ugo- j mi treningi in ko bi bilo konec JPJ Pa U 1	-	®	3
tovili žalostno resnico, da je ; atletske sezone, bi se lahko ka-	tainotrmm?S"
krški okraj tako rekoč brez at-j kor nekoč med imeni sloven- !
letske sekcije. Seveda to popol- | skih atletov blestelo ime kake- i ™tSSod\os noma ne drži, ker vemo, da je ! ga atleta krškega okraja.	;	-„„ .„„Ji •	■	•
bilo jeseni lanskega leta v j Dan za dnem lahko beremo,	s™tar.lac	Jf
Krškem atletsko tekmovanje, da se po mnogih krajih usta- Ktske®a’ h3617 ta od ° ’
Pisec, ki je poročal v PT, se je ! navijajo razna društva. Dobro moraJ° odpr.avltl nckatere po-spraševal. kje so ostali okrajni - — - - —	-	* mamklnvosti v gostilniških
favoriti. Ni se zaman spraševal, ko so pa nastopili samo nekateri krški atleti, ki pa so dosegli sorazmerno slabe rezultate. In kje je vzrok, da ni bilo tekmo-valcev-atletov iz drugih krajev? Kaj res ni nikjer v vsem okraju razen v Krškem človeka. ki bi se zanimal za atletiko?
Človek bi pričakoval, da bo vsaj na brežiški gimnaziji našel kake sledove atletike. Toda, kdor bi tako mislil bi se po-
ETdffiTlfS seVanimafS ^Pri skokih M kompletno. eki* pisi'm Pogieda"ir, ga"in mu^pra-atletiko oziroma profesorja, ki E?" Pri„ sk"k,h bi Pa na vsak na' vim: »Kaj pa hočeš s tem saj bi bil zmožen voditi atletsko 2°,»n« «^ ,zasastI. Prvp . mest0 je to popolnoma pravilno Sam-sekcijo, ki je nekoč že častno i ^aai|kl ,!n?a),° skakalnlco Pa tarna inšpekcija je našla po-
SSBiBS 3*2*35
tudi navedeno, da je za Izvršitev teh ukrepov odgovoren poslovodja restavracije. Vse te pomanjkljivosti se morajo od-
Kdo bo osvojM prehodni pokal?
Okrajna zveza TD Partizan Krško bo priredila v nedeljo, dne 7. februarja okrajne smučarske tekme.
Kakor kaže, Imajo največ
praviti v določenem roku, a o izvršitvi teh naročil mora poročati okrajni higienski postaji v Krškem najpozneje zadnji dan določenega roka, ker se bo v nasprotnem primeru smatra-
upanja za prvo mesto v smuku lo, da odločba ni izvršena in se in slalomu Sevničani, seveda če bo ravnalo po veljavnih pred-
zastopala, lahko rečem, Vso j tu^[ d?br® 3ek?če- . krško dolino tudi izven meja L J* pb° '°^ajhna prlredtne.vn Slovenije.	kyah.tetaa' se bodo pred njo vr-
v-ai	tr-i_____ .-i- $lIe društvene smučarske tekme,
čl°: kjer bodo izbrali svoje najbolj-“ea’, “ti lahko spet $e smučarje ter jih Jposla/i nJa
"a atletskih okjajno tekmovanje.
^ tPm.fl ^11	1 I Okrajno tekmovanje je pred-
ncmo žl ’sida . ko naš to« do	v Kr*ke^ t0 pafle' če bo
začetka atletske sezone le še l dovo,J sn^a' V nasprotnem pr,-nekaj mesecev, misliti na atle- ! Se bodo ^51'6 tekme na tiko oziroma na ustanovitev at- ! SCI"
letske sekcije. Čeprav danes težimo za tem. da se ta lepi šport — saj ga imenujemo celo kraljica športov — razširi tudi na vasi, pa mislim, da bi morda našli rešitev tega vprašanja v ustanovitvi neke centralne atletske sekcije v krški dolini.
Morda bo kdo rekel, da ni trenerja in ne atletov. Seveda
Okrajna zveza TD Partizan je pripravila za ekipnega prvaka prehoden pokal, katerega bo prejel zmagovalec po končanih tekmah.
Opozorilo
V nedeljo dopoldne se bodo
manjkljivosti in je zahtevala, da jih odpraviš. Saj to je v interesu podjetja kakor v interesu gostov. Jaz ne vidim v tej odločbi prav ničesar napačnega. Ravno nasprotno, to odločbo je treba pozdraviti in je vsekakor v prid podjetja kakor tudi gostov.« Skoro jezno mi odgovori: »V redu, saj nimam nič proti odločbi, sam vidim, da je nujno potrebno, da te pomanjkljivosti odpravimo in jaz osebno to odločbo pozdravljam in sem se te odločbe tudi držal ter začel te pomanjkljivosti odpravljati. Do tu je vse v redu. Ampak to ni v redu, da so mi v banki, ko sem vprašal, kako bi te izdatke obračunali, odgovorili, da
vršile društvene smučarske tek- ! banka teh računov ne bo pome v Žviki v Krškem, katere : ravnala. Sedaj se pa zamisli v
jih ni, ko se pa nihče ne zmeni j priredi TD Partizan Krško. Za j moj položaj. Naročila v odločbi vprašanju dvigne roko najmanj j za to. Sprašujem se, ali smo v vse člane-smučarje je udeležba j moram izvršiti, ker sem osebno tri četrtine otrok.	krškem okraju drugačni ljudje, obvezna!	i odgovoren za to, da bodo na-
1252269, okvir mošk. dvokol. št. 52846, okvir moškega dvokolesa štev. 38826 črne barve znamke »Bismarck Bergenhof«.
Lastniki naj se javijo na Tajništvu za notranje zadeve, Krško.
OBVESTILO
Tovarna čokolade in likerjev Brestanica-Sotelsko obvešča vse svoje odjemalce, ki so do* slej kupovali na drobno, da ne izdaja več manjše količine likerjev, temveč samo od 5 litrov dalje. Kar se tiče čokoladnih izdelkov pa od 10 kg dalje.
To velja za gostinska podjetja in privatnike.
Uprava
Tovarne čokolade in likerjev Brestanica- SotcLsko
Kino Brežice
30. in 31. januarja 1954 ameriški barvni film »LJUBIMEC IZ NEW ORLEANSA«. Tednik FN 49.
2. do 4. februarja 1954 angleški barvni film »HOFFMANNO-VE PRIPOVEDKE*.
5., 6., itn 7. februarja 1954 zgodovinski velefilm »SIEARANO DE BERGERAC« po slovitem Rostandovem romanu. V glavni vlogi Josee Ferrer.
g 10. in 11. februarja 1954 avstrijski film »SANJAVE USTNICE*.
Kino Sevnica
30. in 31. januarja 1954 ameriški film »CARRIE*.
Sejmi
v okraju Krško:
5. februarja v Bistrici ob Sotli.
2.	februarja v Šentjanžu.
3.	februarja v Krškem.
v okraju Trbovlje:
3.	februarja v Trbovljah.
9. februarja v Zagorju.
v okraju Samobor:
4.	februarja v Samoboru.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
»In ne samo tedaj,« je nada- j skrivnosti in smrti. Nocoj se Jjeval Pavle, »še v nekaj bitkah morajo prebiti. Nemci se tega potem sem se stresel ob vsakem zavedajo in jih čakajo. Pri pre-strelu. Zdelo se mi je, da gredo boju bodo imeli žrtve Kdo ve, vsi name. Potem pa... hrabri kakšne bitke jih čakajo jutri, najmanj padajo. Glejte, spet jutrišnjo noč in kakšne poju-vžigajo. Počasi meri in ustreli.« ■ trišnjem ponoči, ko bodo šli čez
Moravo. Kako jo bodo prešli?
Bitka je trajala do sončnega zahoda Partizani so se komaj držali na položaju. Nemci so se potegnili v gozd in umolknili. Z mrakom je prihajal tudi mraz. Sneg je poledeneval. Pavleta je skrbelo Stopil je k ranjencem. Bilo jih je nekaj; molčali so, samo dva sta tiho stokala. Hotel jih je nekaj vpra-
Nemci so jo že zasedli. Brodovi in čolni so potopljeni. Bresti je ne morejo; če bi šli po mostu, bi morali iti skozi mesto, to pa je nemogoče; če bi se pomikali dalje v Šumadijo, bi jih pričakali četniki, Nemci jih preganjali, v nekaj dneh b: bila lahko
de in kar skoraj redno prihaja po uspehu.
Pavle se je ustavil in se naslonil ob dren. Borcev ni več spoznaval. Sedeli so v gručicah in kadili, skrivajoč cigarete v pesti; govorili so čedalje manj in čedalje tiše Vuk se je jezil na kadilce: opazili jih bodo Nemci in z minami vžgali po njih.
»Pošlji patrulje v vseh smereh, naj preiščejo gozd,« je Pavle dejal Vuku
Patrulje so odšle. Pavle se
j vil se
smo! Ne bo se lahko I Treba se je domisliti česa pa-' metnega in premetenega.’ Mi-
, v p.«- ^eta lahko uničena... Uča je sati, jih potolažiti, a je/ kakor j najbrž doletela takšna usoda, bi ga žalilo njuno ječanje, brez Tedaj bi bilo konec z vsem od-besede odšel dalje Partizani redom. In vse trpljenje, da bi so se v skupinicah pogovarjali rešili odred, vse žrtve in vsi o bitki in v besedi obnavljali 1 uspehi, ki so jih dosegli, vse bi
današnje dogodke in svoje do-! propadlo. Njega če bi ostal ; tralie?; «r, nhmnTl-„;u življaje Vprašujoče so pogie- živ, bi sodila Partija. Tedaj šele j je zavladala ti^na Na več <^a dali komisarja: ta je njegove | bi se vse obrnilo proti njemu. ! neh so se poglede razumel, a jim ni niče- Tedaj bi ga vsi obsojali In on sar odgovoril.	j bi bil kriv pogube odreda. Za-
Pavle se je sprehaja) po po- j kaj ni že včeraj odrinil proti ložaju, ki so ga mine vsega Moravi? Kako da ni na to mi-prerile. Tiho je bilo. Na za- slil? To, kar se je zgodilo da-
go molčala. Vuk je sedel. Pavle se je prestopil nekaj korakov, se vrnil in spregovoril:
»Kaj naj storimo?«
»Ne vem.«
»Nekaj vendar moramo...«
»Toda kaj? Povej kaj!«
Pavle ni odgovoril, izgubil se je v mrak. Kmalu se je vrnil in sedel k Vuku.
»Opazili nas bodo, kolona je dolga. V gozdu nas bodo razpršili ... noč je,« je dejal Vuk.
»Ce je kje kakšna sreča v vojni, tedaj nas lahko samo ona reši.«
»Kakšna sreča!«
»Tu ti tudi hrabrost prav nič ne pomaga.«
»Kaj pa naj potem storimo',«
»Kaj naj storimo? Prebiti se moramo. Moramo, to je vse« Prav, pojdimo!« Vuk je in odšel, da zbere odred.
je spet sprehajal, ne da bi e i vstal
k5™	Kma!-a sp P® f®- i Odred se je naglo in tiho raz-
zdu odjeknili mitraljezi. Usta- i vrstil ;n odrinil
je. .Seveda, obkoljeni ; pavle je hodil spredaj. Ce-prebiti. prav se je ves spremenil v sa-
ti leze v kosti v trenutk;h pred
hodu je ugašalo sonce. Temni nes, bi mogel vedeti že prej.	80 SS	in po: i bitk-°’ pred. novimi streli. Naj-
gledički gozdovi --	----- *	-- 1 veaa-e-
so se po nebu v krivulj a-stih lokih zarisale zelene rakete, se razpršile in ugasnile nad temno gmoto gozdov in hribov.	-
mo uho in oko, je vendar čutil nemir; od skrbi se ga je prijemal strah. Ko so previdno stopili skozi gozd. se je strah še povečal. Prihajal je iz mraka, iz njegove skrivnosti, ki jo sluti bojevnik. V bitki, v zanosu na- i skoka pozabiš na strah; najbolj
je pospešil korake, kakor bi se hotel čimprej spopasti z zasedo, nato pa je zastal in počasi, čisto sklonjen nad puško, stopil dalje ter opozarjal 4ovariše na tišino. Pokanje vej in ledene skorje se je po njegovem občutku slišalo kilometer daleč. Vsak hip je pričakoval rafal. Srce mu je tolklo v prsih, kakor da dirja v galopu. Vse misli so mu bile usmerjene v salvo iz mraka; toda salve ni bilo. Dolgo so hoditi. Zdelo se mu je, da hodijo že ure in ure po gozdu, in čim dlje so hodili tem bolj se ga je lotevalo začudenje: čemu Nemci ne streljalo? Prebrisano molče. Morda vidijo, kje je njihov cilj" in jih namenoma spuščajo dalje. Nemci niso niti neumni niti naivni. Napetost pričakovanja se je pri Pavletu razraščala v željo, da bi zadeli na zasedo; potem se mu je začelo postopoma in počasi oglašati veselje, ker se bodo srečno prebiti. Cim dlje so korakali, tem bolj je postajal vesel. Napetost in pozornost sta popuščali. Postaial je ravno-dušnejši in sproščenejši.
Po več kakor enourni hoji so se spustili v sotesko in posedli, da si odpočijejo Partizani so molčali in slutili, da bo tisto, kar so pričakovali, šele moralo
Nedaleč pod njimi so pod planino zabrneli motorji kamionov in svetilke so navzkrižem zarezale v mrak.
33. poglavj’e
Po preboju so Nemci dalje preganjali Učovo četo; niso ji dovolili niti, da bi se za nekaj ! ur ustavila na istem mestu. Partizani so se prebijali, hodili, zadevali na nemške in bolgarske zasede in se brez večjih izgub obupno biti. Tretji dan jih je lakota premagala. Razen nekaj kruhov in malo konzerv, ki so jih zaplenili v boju z Ijoti-čevci in nedičevci, niso mogli dobiti nobene druge hrane. Stražar, ki mu je opešal vid, je streljal v panj, misleč, da je Bolgar. Bili so znova v sokolo-vičkem borovju. Ta dan jih niso napadali.
V borovju, kjer se je četa namestila, je bila tišina. Vse je bilo tiho, a vendar polno še ne-izzvenelih glasov, ki so v slapovih šumeli v ušesih. Tišina je postajala velik neviden zvon, ki se maje in ziblje, ter se od daleč čuje samo njegov odmev; včasih kakor šuštenje suhe svile. včasih kakor treni e njegovih ostrih robov ob oblake, včasih kakor daljno bučanje.
hoti in ghoVOVi SO- Posta1,al? B» 3e pl/an od uspeha, pa sploh ‘ nemške zasede. Pavleta in Vu- pred zasedo, ko zanesljivo veš j	n oolj temačni, polni m mislil na tisto, kar lahko pri- ka je grizla bojazen in sta dol- zanjo in greš proti niči Pavle
...	---- priti. Pavle je poslal Jovana i ^ b^° ve^ra' ne F^ic; nebo je
da so v_ vseh smereh mučnejši strah pa je ponoči da bo za naslednjo noč z Maksi- j bilo .umazano kakor cunja, vse
mom preskrbel čolne za prehod i3e b^° pU5do ’n mrtvo, zanjo in greš proti njej. Pavle čez Moravo.	(Nadaljevanih cIbHp