Iz mladih peres
Kaznovani nepazljivec
Moj tovariš Miro Luznar ima danes pošteno izprašene hlafke, najbolj sevcda na zadnji plati. Pa zakaj? Od jutra do ve-čera bi se samo igral; da bi računal, to se mu niti ne sanja. V .šoli sedi pri pouku samo njegovo telo, Bog ve, kje je njcgov
duh. Namesto da bi pazil pri rafunstvu, Miro skoraj spi ali pa je bogsigavedi kje s svojimi mislimi. Gospod ucitclj koraka proti njegovi klopi in ga hitro vpraša:
»Petkrat   osem?«
»Štiri in dvajset!«
Ves razred butne v smeh. Mirko pa gleda zmedeno okrog sebe, No. zuto pa je moral ostati danes po pouku v šoli in, ko jc prišel domov, ga je oče pošteno nakle-stil po tistem delu telesa, ki nima iepega imena, a je za tepežkanje in šeškanje kar najbolj  pripraven.  Stanko Vidic