Biti .'466 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA LETO XXII - ŠTEVILKA 7-DECEMBER 1981 SATURNUS ODLIKOVAN Z REDOM DELA Z RDEČO ZASTAVO V NOVO LETO Izteka se leto katerega si bomo delavci Saturnusa zapomnili predvsem po dveh značilnostih. Ekonomska stabilizacija je še bolj zaostrila oz. poudarila našo odvisnost od deviznih bilanc države oz. republike kar ima za posledico težave pri nabavi materialov za reprodukcijo vendar smo le te reševali z bolj angažiranim delom. Vlagamo maksimalne napore, da bomo letošnje zahtevne planske naloge uspešno izvršili in dosedanji rezultati nas o tem potrjujejo. Za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 načrtujemo dokaj dinamičen razvoj, ki temelji na povečanju sedanje ter osvajanju nove proizvodnje. Z nadaljno avtomatizacijo in delno dislokacijo proizvodnje embalažnih izdelkov ostajamo še naprej eden vodilnih proizvajalcev teh proizvodov v Jugoslaviji, z razširitvijo proizvodnje svetlobne opreme bomo težili v celoti pokrivati domače potrebe, pretežni del te pa bomo izvozili. Na novo pa razvijamo proizvodnjo strojev in linij za proizvodnjo in zapiranje embalaže ter hermetičnih kompresorjev. Z srednjeročnim planom razvoja predvidevamo, da se bo celotni prihodek delovne organizacije povečal za 1,7 krat, izvoz se naj bi povečal za 4 krat, s čimer bi izravnali zunanjetrgovinsko bilanco delovne organizacije, vlaganje v osnovna in obratna sredstva, sovlaganja za zagotavljanje surovin ter vlaganja v družbeni standard pa naj bi v tem obdobju znašala 1,3 milijarde dinarjev. Ob naporih za doseganje planskih ciljev vse bolj prihajamo do spoznanja, da je takšen dinamičen razvoj osnovni pogoj za uspešno poslovanje v naslednjem obdobju, ki lahko zagotovi socialno varnost zaposlenih. Uspešno izvrševanje načrtovanih nalog temelji tudi na predpostavki, da vsak delavec in vsi skupaj vestno in kvalitetno v** izvršujemo svoje obveznosti, zato so vprašanja odločnejšega uveljavljanja odgovornosti za slabo delo vse pogosteje predmet razprav v samoupravnih organih. Obeležitev 60-letnice obstoja delovnega kolektiva Saturnus smo delavci Saturnusa skušali proslaviti čim bolj delavno. Slovesnosti so potekale čez celo leto. Množično smo se udeležili manifesta-tivnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane, organizirali športno tekmovanje in avto-reli Saturnus, odprli vrata Saturnusa za Iju-bljančane in svojce zaposlenih ter zaključili z podelitvijo državnih odlikovanj (103 delavcem), podelitvijo posebnih priznanj delavskega sveta in slavnostnim zborom delavcev Saturnusa, na katerega smo povabili tudi priznane družbenopolitične delavce države in republike. Na slovesnosti v tovarni avtoopreme nam je predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič podelil visoko državno odlikovanje - red dela z rdečo zastavo, s katerim je delovni kolektiv odlikovalo predsedstvo SFRJ. Obveznosti, ki smo si jih zadali v srednjeročnem obdobju in priznanja, ki smo jih dobili ob praznovanju jubileja, kakor tudi pričakovanja vseh satumužanov nas zavezujejo, da bomo tudi v bodoče prizadevno in še bolj zavzeto reševali vsakodnevne probleme ob delu in iz dela, izboljševali družbeni in osebni standard zaposlenih ter tako dali svoj prispevek ekonomski stabilizaciji in družbi. V novem letu želim vsem sodelavkam in sodelavcem mnogo uspeha in zadovoljstva pri delu in v zasebnem življenju. predsednik DS DO Ivan Rup v PROSLAVITEV JUBILEJA SATURNUSA Delavci Saturnusa in predstavniki družbenega življenja mesta in republike ter naši upokojenci smo 27. novembra v obratu plastike v tovarni avtoopreme proslavili 60-letnico obstoja in delovanja Saturnusa, in hkrati dan republike. Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanji delavci Saturnusa Franc Leskošek - Luka, Pepca Kardelj in Tone Dolinšek, katerim smo podelili priznanje delovne organizacije za njihovo revolucionarno delovanje v Saturnusu. Predsednik mestne skupščine dr. Marjan Rožič pa je predal predstavniku delovne organizacije red dela z rdečo zastavo, s katerim je naš kolektiv odlikovalo predsedstvo SFRJ. Slavnostni govornik je bil Marko Bulc, vodja delegacije SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SRFJ, katerega nagovor tudi objavljamo. Spoštovane tovarišice in tovariši! Najprej bi se vam rad iz srca zahvalil za počastitev in zaupanje, ki ste mi ga izkazali, ko ste me povabili kot gosta in govornika ob proslavljanju visokega jubileja, 60-letnice obstoja Saturnusa. Dovolite mi, da vam najprej izrazim iskrene čestitke ob vašem prazniku in še posebej tudi čestitke ob našem skupnem jugoslovanskem prazniku, 29. novembru - obletnici ustanovitve AVNOJA. 60 let ni veliko. 60 let uspešnega dela in razvoja pa zavidljivo lepa doba. Saturnus je bil ustanovljen 1921. leta kot majhna tovarna kovinske embalaže za kemično industrijo. Pomenil je eno od začetkov industrializacije Ljubljane, eno žarišč, kjer se je začel razvijati in osveščati delavski razred v Ljubljani. Zaradi izkoriščevalskih odnosov takratnih kapitalistov - so bile pravice delavcev takorekoč nikakršne. Edina oblika borbe za pravico so bili štrajki. Delavci Saturnusa so bili zato sprejemljivi za napredne ideje osvoboditve dela, ki ga je prinašal Marksov nauk, organizirala in vodila pa komunistična partija. Prihod delavcev revolucionarjev v Saturnus Franca Leskoška - Luke, leta 1925, Pepce Mačkove - Kardeljeve, Angele Dovč - Ocepkove in Toneta Dolinška je pretvoril Saturnus v rdečo trdnjavo, žarišče revolucionarnega dela delavskega gibanja Ljubljane. Velika zasluga tov. Leskoška je, da je oživel delo sindikata, da se je povečalo število delavcev - članov sindikata in da je, pod vodstvom tov. Luke sindikat izboril večje urne postavke in ugodno kolektivno pogodbo. Tov. Pepca in Angelca sta bili skupaj z Luko ne samo borki, temveč tudi vodnici delavcev za njihove pravice. Ko je 1933. leta ob ekonomski krizi vodstvo Saturnusa odločilo odpustiti 20 delavk, je sindikatu pod vodstvom Luke, Pepce in Angelce uspelo to preprečiti s tem, da se je skrajšal delavnik od 6 na 5 ur za vse delavce. Ton akcij sindikata je dajala partijska celica v Saturnusu. Tone Dolinšek je znatno pripomogel k utrjevanju takratne partijske organizacije. Komunisti so prebirali in širili komunistično literaturo, organizirali in zbirali prispevke za rdečo pomoč in politične zapornike. Delovali so kot šola zavesti na delavce, jih pripravljali na boj zoper nastopajoči fašizem v Evropi, boj zoper izkoriščevalsko družbeno ureditev, za socialno osvoboditev. Odmev delavcev Saturnusa za to borbo je bil velik, zato so pod terorjem tedanjih oblasti, žandarjev in policije - polnili zapore. Okupacija Jugoslavije 1941. leta komunistov v Saturnusu ni našla nepripravljenih. Vedeli so, da je njihovo mesto v OF, v boju za nacionalno in socialno osvoboditev. To najbolje izpričuje primer Vide Pregarčeve, izborne delavke in komunistke. Italijanski fašisti so jo, po izdaji zaradi komunistične literature, ki so jo našli pri njej ustrelili pred vsemi delavkami, avgusta 1942, na saturnuškem dvorišču. Mrtva, sedeča na stolu, je že ves naslednji dan izpričevala en sam izraz - upor. Primer Vide Pregare in še 17 mladih življenj delavcev Saturnusa v Slavnostni govornik na svečanosti je bil Marko Bulc vodja delegacije SRS v zboru republike in pokrajin skupščine SFRJ. NOB - so svetal zgled revolucionarnosti delavcev Saturnusa. Po osvoboditvi je Saturnus dobil pionirsko nalogo obnove in izgradnje naše socialistične industrije. Takrat je bilo težko za material. Treba je bilo proizvajati embalažo iz ostankov. Ko je dobil TAM nalogo izdelati prvi tovornjak PIONIR v Jugoslaviji je Saturnus izdeloval v Jugoslaviji prve žaromete. Začela se je proizvodnja avtomobilskih svetlobnih teles. Razvijajoča se mlada jugoslovanska industrija je zahtevala vedno več novih izdelkov in Saturnus je tej zahtevi sledil. Postal ni samo največji in najpomembnejši jugoslovanski proizvajalec kovinske embalaže - iz njega je s prenosom dela proizvodnje nastajala nova slovenska industrija, npr. Eta, ki je prevzela proizvodnjo električnih kuhalnikov, Trenta - Bovec, Elra - Škofja Loka itd. 1950 je formiran prvi delavski svet in 30 let samoupravnega razvoja je najboljši dokaz uspešne poti od slabo razvite tovarne do vodilne moderne industrije te stroke v Jugoslaviji in Evropi. Danes predstavlja Sa- turnus s tremi proizvodnimi tozdi tri proizvodne orientiranosti: embalažo, avtomobilska svetlobna telesa in proizvodnjo orodij. Pločevinasta embalaža pomeni enega pomembnih členov razvoja prehrambene industrije Jugoslavije. Embalaža omogoča namreč sodoben in hiter nakup, informira kupca o proizvodu, omogoča rezerve hrane, omogoča več časa gospodinji itd. V predvidenem prioritetnem bodočem razvoju proizvodnje hrane, vidi Saturnus pravilno, tudi eno svojih prednostnih nalog. Pri avtoopremi ni ostalo samo na žarometih za TAM. Proizvodnja je sledila razvoju vse jugoslovanske avtoindustirje: Crvene zastave, IMV, Tomosa, FAP-a. Kljub temu, da je bilo osvajanje proizvodov izredno težavno, ni manjkalo uspehov. Danes je Saturnus edini proizvajalec svetlobnih avtomobilskih teles vse jugoslovanske avtoindustrije in pomemben dobavitelj opreme Volks-vvagna in Renaulta. In v čem je skrivnost uspeha? Delavci so se zavedali, da je ključ produktivnost in kvaliteta. Organizirali so posebno službo za kontrolo kvalitete še posebej medfazno in se povezali z znanostjo. Povabili so se odzvali tudi naši nekdanji delavci Tone Dolinšek (drugi z leve), V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor KUD Vida Pregare, Franc Leskošek - Luka in Pepca Kardelj. Koroški oktet, Boris Kralj (na sliki) in drugi. Sodelujejo s številnimi inštituti v Sloveniji in Jugoslaviji in skupaj z njimi so razvili proizvodnjo lastne tehnologije in oblikovanja. Kot rezultat take orientacije so dobili delavci Saturnusa številna priznanja: 24 jugoslovanskih Oskarjev za embalažo in 3 zlate Savropake. PRAV S KVALITETO pa je delavcem Saturnusa tudi uspelo slediti družbeni orientaciji bitke za izvoz. Saturnus izvaža velike količine proizvodov preko avtomobilske industrije, velik del pa tudi neposredno. Razvoj avtoopreme je zahteval veliko prilagajanje orodij. To dejstvo je povzročilo potrebo po močni orodjarni in ko je ta bila - je pa ena največjih v Sloveniji - se je začela nova proizvodnja orientiranost proizvodnje orodnih strojev in orodij. Delavci Saturnusa so dohodkovno povezani preko osnovnih samoupravnih sporazumov proizvajalcev pločevinaste embalaže z 141 OZD v Jugoslaviji. Izkušenj še ni veliko, vendar ohrabrujejo. Zaradi tega so razvojne ambicije delavcev Saturnusa - kljub zaostrenim gospodarskim pogojem - zelo velike, toda uresničljive. Do 1985 POGOVOR V prejšnji številki smo vam predstavili najstarejša delavca v tozd embalaže in delovni skupnosti. Tokrat pa vam predstavljamo Janeza Smrajca, ki je najdlje v TOZD Orodjarna in vzdrževanje. V TOZD Tovarna avtoopreme je najstarejša Zalka Bevčič, ki pa ni želela pogovora, je pa prav, da o njej spregovorimo nekaj besed, saj je Zalka Bevčič najdalj v Saturnusu. V tovarni je delala že pred vojno. Med njo je delo prekinila in se ponovno zaposlila oktobra 1945. leta in dela še danes. Janez SMRAJC V Saturnus sem prišel septembra 1947. leta kot absolvent delovodske šole. Imel sem možnost izbirati med Papirnico, Plinarno in Saturnusom. Kot kovinar sem se odločil za Saturnus. Ob prihodu sem bil razporejen na šeping v strojno remontno delavnico. Potem sem delo v Saturnusu za nekaj časa prekinil, ker sem bi! z dekretom premeščen na predsedstvo slovenske vlade. Tam ni bilo pravega strokovnega dela, zato sem zaprosil za povratek v Saturnus, kar se je po treh mesecih resnično tudi zgodilo. Nekaj časa sem vodil interno šolo za učence v gospodarstvu - vajeniško šolo, ki jo je imel Saturnus. Izobraževali smo za poklice strojni ključavničar, rezkalec in strugar. Se sedaj so v tovarni delavci, ki so obiskovali to šolo. Jeseni 1948 sem pričel redno šolanje na tehnični srednji šoli. Po končanem šolanju sem odšel na od-služenje vojaškega roka. Jeseni leta 1952 pa sem se ponovno vrnil na delo v Saturnus. Po vrnitvi v Saturnus leta 1952 sem pričel delati v konstrukciji. To so bili začetki konstruiranja v Saturnusu. Nato sem delal kot mojster strojne remontne delavni- nameravajo podvojiti PRIHODEK in DOHODEK ob novem povečanju produktivnosti, ob novih, bolj kvalitetnih kadrih. Kot temeljni cilj - nameravajo kar štirikrat povečati izvoz in doseči pozitivno lastno plačilno bilanco. Nove naložbe bodo financirali predvsem z lastnimi in združenimi sredstvi. Za cilj imajo nadomeščati uvoženo pločevino z domačo črno iz naših železarn in uporabiti več domačih materialov, predvsem aluminij. Notranje samoupravno trdno povezan in zunanje odprt Saturnus -to lahko uresniči. Tovarišice in tovariši! V razpravah na Predsedstvu SFRJ - na CK ZKJ, v Skupščini Jugoslavije in v republiki je bilo v zadnjem času ugotovljeno, da so v našem gospodarskem življenju prisotne velike nestabilnosti in neravnotežja, ki izhajajo predvsem iz večje porabe od ustvarjenega dohodka v preteklosti in nerazrešenih strukturnih problemov, predvsem premajhnega izvoza ob velikem uvozu in zadolžitvah v inozemstvu. Ugotovljeno je, da vprašanj našega bodočega razvoja ni mogoče reševati neodvisno od materialnih možnosti in ne drugače kot s poglabljanjem samoupravnih socialističnih odnosov. V letu 1982. letu bo treba plačati inozemstvu blizu 5 milijard dolarjev obresti za popreje najete kredite. Možnosti novih Zadolžitev zunaj države so izredno majhne. Kratkoročnih kreditov v inozemstvu, ki so bili letos krhka obrambna linija, v letu 1982 ne bo mogoče najemati, ker so dragi - tudi do 21 odstotkov in ker jih ni. To pomeni, da samo izredno povečani izvoz lahko zagotovi kolikor-toliko normalno gospodarsko življenje. Zato je za 1982. leto kot osnova ekonomske politike - sprejeta strategija izvoza, še posebej na konvertibilno področje, ki ji morajo biti podrejeni vsi drugi segmenti gospodarske politike - od kreditnomonetarne politike, politike cen, politike dohodkov itd. In da bo blaga za izvoz in da bo zunaj konkurenten, je potrebno zmanjšati povpraševanje doma, cene pa kontrolirati, da ne bi v globalu porasle več kot 15 odstotkov. To pomeni, da so naše možnosti razvoja za leto 1982 izredno omejene - limitirane in da bodo potrebni izredni napori na vseh področjih. Investicije bomo morali še nadalje zmanjšati in jih nameniti praktično samo za izvoz. Splošna in skupna poraba bo morala ostati praktično na letošnji višini ob minimalnih povečanjih. Realni osebni dohodki pa bodo le s težavo sledili rasti produktivnosti dela. Varčevati bomo morali bolj odločno in na vseh področjih. Tovarišice in tovariši, kot vidite, se nahajamo v težavnem gospodarskem položaju. Kako hitro in koliko bomo to premagali, je odvisno samo od nas samih, od našega prizadevanja in uresničitev take enotno sprejete skupne politike, od tega ali se bomo v ta prizadevanja vključili vsi, vsak v skladu s svojimi dolžnostmi, sposobnostmi in odgovornostjo. Dosedanji vaši uspehi in razvojna naravnanost kaže, da se boste delavci Saturnusa uspešno vključili v prizadevanja naše družbe za gospodarsko stabilizacijo in nadaljni razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in boste tako uresničili cilje in naloge naših velikih sodobnikov TITA in KARDELJA. V tem vam želim obilo uspeha. ce. Nekaj časa sem bil tudi v vlogi pomočnika tehničnega vodje, nakar sem bil razporejen v orodjarno. Formirali smo pripravo dela, uvajali delovno dokumentacijo in organizacijo dela. Kasneje smo v sestavu orodjarne formirali razvoj, tako, da sta bila skupaj razvoj in orodjarna. Bil sem direktor te službe. Pred sedmimi leti, ko smo se organizirali po temeljnih organizacijah, pa sem postal direktor TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Takrat se je del razvoja preneslo v temeljne organizacije, del pa v delovno organizacijo. Odkar sem v Saturnusu se je zgodilo marsikaj. Dosegli smo ogromen tehnični in tehnološki napredek. Odstranitev transmisijskega pogona ter nato uvedbo avtomatskih strojev in linij predstavlja prav gotovo mejnik v razvoju Saturnusa. Mislim, da smo postopali prav, da smo paralelno naložbam v proizvodnji vlagali tudi v razvoj in opremljenost orodjarne in strojne remontne delavnice. Danes se z opremljenostjo, še predvsem orodjarne, lahko pohvalimo. Razpolagamo celo s programskimi obdelovalnimi stroji, ki bodo v prihodnosti na splošno predstavljali osnovo napredka v izdelavi orodij in strojev. Večkrat se spominjam dneva, ko sem bil skupaj z nekaterimi sodelavci na delu neprekinjeno 35 ur. Montirali in postavljali smo v pogon polavtomatsko linijo za proizvodnjo 5-kg konzervnih doz. Doze je bilo potrebno dobaviti kupcem, ki so imeli polna skladišča zrelega paradižnika. Objektivne, deloma pa tudi subjektivne okoliščine, so nas prisilile, da smo ubrali takšno pot. Spomnim se zelo podobne situacije, ko smo montirali in postavljali v pogon novo avtomat- sko linijo za proizvodnjo malih ovalnih konzervnih doz. Tudi takrat smo prebili ob strojih neprekinjeno 32 ur. Tudi prijetnih dogodkov ni primanjkovalo in se jih rad spominjam. Nepozabni bodo ostali smučarski izleti. Ob sobotah popoldan kolektivno z vlakom na Jesenice, peš na Stari vrh, nedeljska smuka ter povratek po isti poti in na isti način domov. To so bili resnično izleti polni smeha in prijetnih doživetij, ki jih ne bom nikoli pozabil. ČESTITKA OB JUBILEJU Ob našem jubileju nam je čestitala tudi firma BASF, s katero imamo že dolga leta navezane poslovne stike. Dopis je kot nagovor prebral gospod Junker ob predaji plakete v Saturnusu dne 4.12.1981 Spoštovani gospodje, mnogim prijateljem in podjetjem, ki vam čestitajo k 60-letnem jubileju, se priključujemo tudi mi z vsemi dobrimi željami. V letih, izpolnjenih s smoternim delom in svežim pogumom, na katera se lahko ozrete z upravičenim ponosom, si je vaša firma s kvalificiranimi storitvami pridobila ime, ki je za nas in mnogo drugih postalo znak absolutne zanesljivosti. Veseli nas, da smo z vašim podjetjem zdaj povezani vecfkot 20 let poslovno in prijateljsko. In za dolgi pohod v naslednje desetletje vam želimo veliko delovne sreče in delovnega uspeha. Iz velikega spoštovanja, ki ga gojimo do vas poslovno in osebno, vam čestitamo k vašemu jubileju podjetja. Stari pogled na mesto Hamburg, ki ga vam izročamo s tem pismom, naj bo znak naše posebne povezanosti. S prisrčnimi pozdravi vaša BASF Farben & Fasern AG Unternehmensbereich Industrielacke (Junker) (Henkel) POSEBNA PRIZNANJA DELAVSKEGA SVETA Ob jubileju Saturnusa je delavski svet delovne organizacije na svoji redni 15. seji sprejel sklep, da se podeli posebno priznanje delavskega sveta delovne organizacije Saturnus delavkam in delavcem ter upokojencem, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in napredku Saturnusa. V TOZD Tovarna embalaže je bilo podeljenih 84 posebnih priznanj, od tega devet upokojencem, v TOZD Tovarna avtoopreme je bilo podeljenih 89 priznanj, od tega sedem upokojencem, v TOZD Orodjarna in vzdrževanje 60, od tega sedmim upokojencem in v Delovni skupnosti skupnih služb 22 od tega dvema upokojencema ter krajevni skupnosti Mali Lošinj ter dvema zdravnikoma iz naše ambulante. TOZD Tovarna embalaže BUČAR Ivanka ČERNE Joži HRŽIČ Polona ČADEŽ Hitaba MIHELIČ Anica KRALJ Marjan KOBAL Marjan MRGOLE Jože Škrlj; vik MAJNIK Adolf PIVEC Anica VESELKO Fani KOCMAN Kristina MARKELJ Anica SITAR Stanka GRUM Just HABULA Drago ŽGAJNAR Vida POK Hinko KREČ Janez KREČ Milena BOŽIČ Marica NAROBE Ciril KRALJ Fani MIHOVEC Marija IVANUŠA Emil KUČIČ Štefka SMREKAR Anica STAMEJČIČ Ivanka JANČAR Andrej ŽAGAR Mara PETRIČ Mimi ZUPANČIČ Anica ŠALAMON Irma DOVČ Jožefa BLAGUŠ Francka KOŠUTNIK Fani HRIBAR Rozi BURA Ivanka MALIČ Betka MUZGA Marija BREZIGER Angelca ZUPET Silva ŠUŠTARŠIČ Marija GALJOT Maks PAVLOVIČ Miroslav MILOVANOV Sava BREGANT Marija ŠTAMCAR Marija URANIČ Tončka DIMITRIJEVIČ Stanimir JOZELJ Zofija KOSI Darinka KOBILICA Dimitrij SABOTIN Štefan GLOBOKAR Slavko KEBER Ivanka KOLENC Antonija PEVCIN Alfred PERPAR Alojz ŠEBENIK Dušan GROZNIK Jože SMERAJC Ivanka ROŠER Marija GROJZDEK Marija VRATAR Ivana GVARDJANČIČ Metka KREJAČIČ Mihael VTIČ Marjan 4 GLAS SATURNUSA VIRANT Karol GRUM Cirila ČERNE Antonija PROŠEK Angela KERMAN Justina TETIČKOVIČ Marija ZAVRŠNIK Vera MOŠKRIČ Vida RUS Milka PODBREŽNIK Jelka JAMAR Elizabeta HRIBAR Ludvik TRAMPUŠ Boris • ';; ,*K -■ i_. TOZD Tovarna avtoopreme VUČKO Cilka STIBRIČ Ivanka BRVAR Anton SMREKAR Štefan ČERNEKA Jožica CURK Anica HRŽIČ Anica GOLOBIČ Štefan PIBERNIK Majda ŠPEHAR Jože HORVAT Marija MUNDA Franc ZVER Rozalija STIBRIČ Marija ZRIMŠEK Nežka STRNA Marija TVRDY Bogdan KURENT Amalija PRAŠNIKAR Frančiška MARJETIC Alojz PODOBNIK Rafaela NOVAK Martin ZALETELJ Franc PLUT Jože MULH Ferdinand CEROVEC Polda TEKAVEC Joža NAHTIGAL Marija ZORC Janez MARIČ Marija MURIČ Osman POVHE Fani AGAPITO Marija LAZIČ Čedomir PENE Friderik HABIČ Kristina KUKOVEC Edo BOGAR Gabrijela CIGIČ Milka MATKOVIČ Ana CENATA Ana GORJANC Marija BOH Joža JELNIKAR Kristina JEROM Jožica KOSTANJEVEC Justina NOLIMAL Ivanka PEULIČ Jovanka ROB Kristina RADIČ Ljubica VIČAR Ema GRABEC Leopold JANČAR Slavko ŠARČEVIČ Šefik PINTAR Francka Svečana seja delavskega sveta TOZD Tovarna embalaže je bila v jedilnici menze v Mostah. Posebna priznanja je delavkam in delavcem tega tozda podelil predsednik delavskega sveta Andrej Cvetko. V programu pa so nastopili otroci iz vrtca Angele Ocepek. TRIFUNOVIČ Dušan BERNAT Janez MEDEN Ivan ČESEN Jože PRIVŠEK Henrik BELAK Jože PAVLIČ Anton PIRC Zvone HVALA Franc KOSEC Vera SMREKAR Irena BORŠTNAR Ema ZADNIKAR Frančiška ZAVEC Zofija GOLUBIČ Lenčka ROZMAN Minka BARBA Marica HOČEVAR Karolina GRAH Jelka LABAZAN Kati ZUPANČIČ Ela GRM Slavka NAHTIGAL Vera BENČINA Darinka LAVRIČ Milena KORDIŠ Karel MIŠIČ Andreja BAN Nada FIŠEKOVIČ Rade BOGATAJ Stane ZAMAN Ivanka PLESTENJAK Janina KUHAR Rozi DOKŠA Rozi TOZD Orodjarna in vzdrževanje BERNIK Marjan BOLTA Anton BITENC Janez BITENC Franc ČERNE Janez GROJZDEK Ivan GROHAR Janez GORŠIČ Bogo GRUM Leopold HRIBAR Jakob HUDEČEK Janez JAKIČ Slavko JAKIČ Anton JANEŽIČ Jože JERAS Roman JEKLIČ Bogomir KAMNAR Miro KRISPER Anton KRALJ Sašo KORELC Slavko KRNC Rene KNAFELC Martin KORDIŠ Marko LUKEC Milan LIKOVIČ Janez LAMPIČ Edvard MEJAČ Jože MIKLAVC Jože MAČEK Franc MOJŠKERC Jakob MALUS Tomaž NAJDIČ Franc ODLIKOVANJA IN MEDALJE NAŠIM SODELAVCEM V kulturnem domu na Vevčah je bila podelitev odlikovanj in medalj našim sodelavcem. Odlikovanja je izročil predsednik občinske skupščine Marjan Moškrič. POSEBNA PRIZNANJA DELAVSKEGA SVETA NOVAK Hermina NOVAK Drago POGAČNIK Milan PRAŠNIKAR Vilibald POGRAJC Rajko PAJNIČ Ivan PESTATOR Martin RITLOP Marjana ROME Janez SLAK Ivanka SLUGA Lado ŠEGOTA Branko TURK Jože TOMŠIČ Metod TRTNIK Božidar VILAR Janez VALENTINČIČ Andrej VRŠČAJ Alojz ZRIMŠEK Milan ŽELEZNIK Jože TANACEK Ferdo JEMEC Franc CIMERMAN Stane KOVAČIČ ing. Anton GABER Ivan PODRŽAN Vinko DEČMAN Edvard HROMC Franc KETE Franc KRAVOS Leopold MALY Ivan Delovna skupnost skupnih služb KOREN Borivoj PETERCA Stanislav DEMŠAR Malči MRZLIKAR Micka GAJIČ Anka KOŠAK Miha ZAJC Ivanka JEVŠNIK Nina BAZNIK Silvo BABNIK Vida GALIČ Ana PLESNIČAR Anemarija ČAKŠ Marjan KRALJ Nada LOVEC Mili BAVEC Franc TONI Helena VIDRIH Anica SOVINC Nuška STOPAR Engelbert Krajevna skupnost Mali Lošinj Dr. BENČAN Dagmar Dr. KULIŠ Marko Ob 60-letnici delovne organizacije je predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič izročil delavcem Saturnusa državna odlikovanja in medalje. V dvorani kulturnega doma na Vevčah so na priložnostni svečanosti prejeli odlikovanja 103 delavci, ki so s svojim dolgoletnim požrtvovalnim in vztrajnim delom prispevali k razvoju Saturnusa in hitrejši rasti naše samoupravne socialistične skupnosti. V nagovoru odlikovancem je predsednik skupščine Marjan Moškrič dejal: »V veliko čast mi je, da lahko izročim 103 delavkam in delavcem Saturnusa odlikovanja katere je podelilo predsedstvo SFRJ za dolgoletno in požrtvovalno delo. Podelitev odlikovanj pomeni veliko priznanje vse naše socialistične skupnosti za zavestno delo, ko posameznik prispeva s svojim delom več, kot je samo njegova dolžnost, in s tem svojim delom prispeva k hitrejši rasti naše socialistične družbene skupnosti.« Odlikovanja in medalje so prejeli: RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI SMRAJC Janez VERČKO Lovro RED DELA Z ZLATIM VENCEM GOGALA Anton JARC Viktor POTOČNIK Bernard VALANT Viktor ZEMLJAK Viktor RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO DEMŠAR Janez DERNOVŠEK Vladimir NIKOLIČ Stanimir PRIMOŽIČ Ivan ROBIČ Edvard TUREK Katarina VRZEL Stanislav ZRIMŠEK Erik RED DELA S SREBRNIM VENCEM ALIČ Majda BEČAN Milan BREZNIK Jože BREZOVNIK Marija DOBRILOVIČ Marjan GERONI Apolonija GOTOVINA Drago GROBELJŠEK Janez HOČEVAR Emil Saturnus 1921 -1981 60 !et razvoja IGLIČ Jožefa JAKLIČ Aleš JANKOVIČ Franc JENKO Boris JENKO Stane KAČAR Božena KRAJC Ljudmila KRALJ Teodor MAVER Tomaž MEDIČ Janez MERŠOL Bogdan METELKO Angelca MIKLAVC Janez MOZETIČ Marjan NOVAK Franc OCVIRK Peter PAVLIČ Maksencij PETRANOVIČ Marija PIRŠ Alojz POGAČNIK Vili POTOČNIK Alojz POŽGAJ Zvone PRINČIČ Ksenja ROVANŠEK Mara SEKIRNIK Aleksander SMEREKAR Karel STANJKO Jože SUSMAN Stane ŠVIGELJ Jože ULAGA Janez VIDERGAR Srečko ZADNIK Cveto ZADNIKAR Jože ŽELEZNIK Janez MEDALJA ZASLUG ZA NAROD MARTINČIČ Edvard SLAK Ladislav SNOJ Avgust MEDALJA DELA ALIČ Aloiz ANDROČEC Marija BUČAR Ivanka ČEŠNOVAR Marija ČEVNA Ana ERBEŽNIK Frančiška GODEC Janez GROJZDEK Antonija GROZNIK Jelka HABIČ Jože HORVATIČ Rozalija JAMAR Lado KOBAL Fani KOMUČAR Antonija KOREZ Fani KOVAČIČ Jožica KURENT Emil LEVEC Franc LIPOVEC Janez LJUBELJŠEK Mitja LOŽAR Milan LUBI Franc MAGISTER Ivanka MARKOVIČ Frančiška MAUČEC Avguštin MIKLAVC Zinka MOJŠKERC Ana MORELA Slavka PENE Peter PINTAR Marija PIRNAT Fani PODBREŽNIK Tončka POKOREN Ana PRUSNIK Alojz SAGMEISTER Viktor SAŠEK Valentina SEVER Ludvik URANIČ Antonija VEHOVEC Franc VIDMAR Janez VODOPIVEC Marija ZAJC Slavko POSLOVANJE SATURNUSA V 9. MESECIH LETOS UVOD V tem sestavku bomo ocenili poslovanje Saturnusa v primerjavi s preteklim letom in planom za leto 1981. Delno pa bomo dosežene rezultate v Saturnusu vzporedili z doseženimi rezultati gospodarstva na območju ljubljanske regije. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE Osrednja naloga prizadevanj v Saturnusu leta 1981 je bilo oživljanje proizvodnje, ki je v lanskem letu doživela stagnacijo. TOZD Tovarna embalaže je v 9. mesecih 1981 presegla lanskoletni fizični obseg v istem obdobju za 16 odstotkov. TOZD Tovarna avtoopreme pa je 6 odstotkov pod lanskoletnim fizičnim obsegom. Delovna organizacija Saturnus kot celota je presegel lanskoletni fizični obseg v enakem času za 5 odstotkov. V industriji ljubljanske regije je bil celoten prihodek za 43,2 odstotka večji kot v 9 mesečnem poprečju prejšnjega leta. Če upoštevamo rast cen pri proizvajalcih, ki je dosegla 46,5 odstotka vidimo, da je realni celotni prihodek v industriji ljubljanske regije celo nižji kot v preteklem letu. Zaključimo lahko, da je fizični obseg proizvodnje v Saturnusu nekoliko nad poprečno rastjo v ljubljanski regiji. Pričakujemo pa, da bomo vsled motenj v preskrbi z materialom obseg v TOZD Tovarna embalaže konec leta nižji kot je bil dosežen v 9. mesecih. V TOZD Tovarni avtoopreme pa pričakujemo, da bo do konca leta fizični obseg proizvodnje dosežen. IZVOZ Neposredno na povečanje fizičnega obsega proizvodnje se veže naša naloga, da moramo povečati predvsem proizvodnjo, ki je sposobna prodreti na zunanji trg, še zlasti na konvertibilna tržišča. Skupno je bilo v 9. mesecih letošnjega leta za 168.012.000 deviznih dinarjev izvoženih izdelkov (v TOZD Embalaža 45.858.000 deviznih dinarjev, v TOZD Avtooprema 122.154.000 deviznih dinarjev). Od skupnega izvoza je bilo realizirano na konvertibilna tržišča za 67.073.000 deviznih dinarjev (85,1 odstotek več kot lani), klirinško področje 55.361.000 deviznih dinarjev (t.j. za 78,6 odstotka več kot lani) in kooperacija 45.578.000 deviznih dinarjev (t.j. 17,7 odstotka manj kot lani v 9. mesecih). Po temeljnih organizacijah so bili v primerjavi z enakim obdobjem preteklega in planom doseženim naslednji rezultati (indeksi): Pričakujemo, da se bodo ti rezultati do konca leta še izboljšali. Kljub razmeroma neugodnim rezultatom pa z izvozom po njegovem obsegu ne moremo biti zadovoljni. Z izvozom pokrivamo le manjši del uvoza. Izvoz je tudi prioritetna naloga gospodarstva ljubljanske regije. Brez večjega izvoza v Saturnusu ne bo mogoče ohraniti niti sedanjega obsega proizvodnje, niti zagotoviti sedanje ravni dohodka. Ocenimo lahko, da so izvozni napori v letu 1981 solidna osnova za zahtevnejše in obsežnejše naloge na področju izvoza v letu 1982. CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA IN DOHODEK Gibanje celotnega dohodka porabljenih sredstev dohodka v primerjavi z 9. meseci preteklega leta in planom 1981 je naslednji: Iz zgoraj navedenih podatkov lahko zaključimo, da gre y vseh treh temeljnih organizacijah, kot tudi v delovni organizaciji v primerjavi na preteklo leto: Kliring 9 mes. 9/12 plan 1980 1981 - za razmeroma visoko rast celotnega prihodka, - v temeljnih organizacijah rastejo porabljena sredstva hitreje od celotnega prihodka, - rast dohodka je v vseh primerih počasnejša od rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev.. Zelo podobne ugotovitve veljajo za industrijo v ljubljanski regiji: porast celotnega prihodka 43,2 odstotka, porabljena sredstva 45,4 odstotka in dohodek 38,7 odstotkov. Za Saturnus veljajo torej podobne ugotovitve kot za industrijo ljubljanske regije. Poslujemo v zelo neugodnih gospodarskih razmerah (občasno pomanjkanje reprodukcijskega materiala, visoka rast cen materiala, družbeno reguliranje gibanja cen končnih izdelkov, manjšanje zunanje vrednosti dinarja ipd.). Zaostrene gospodarske razmere so se nujno odrazile tudi na finančnih rezultatih poslovanja in bo podobno za Saturnus kot tudi za industrijo ljubljanske regije. Razmeroma visoka rast celotnega prihodka je omogočila le nižjo rast dohodka. Če k temu dodamo še relativno čedalje večje obveznosti iz TOZD Konvertibilno 9. mes 9/12 plan 1980 1981 Kooperacija Skupaj 9 mes. 9/12 plan 9 mes. 9/12 plan 1980 1981 1980 1981 Celotni prihodek 000 din TOZD Celotni 9/12 leta Indeks prihodek 1980 Plan januar-sept. Indeks 1981 9/12 leta Plan 000 din 1980 1981 Tovarna embalaže 735.167 139,5 104,8 Tovarna avtoopreme 537.025 162,5 113,8 Orodjarna in vzdrž. 86.604 132,2 110,1 SATURNUS 1.358.796 147,2 108,5 Če upoštevamo izpad celotnega prihodka v letu 1980 do katerega je prišlo radi prehoda na skupni prihodek (odkup zalog) bi bil ta indeks 142. Porabljena sredstva 000 din TOZD januar-sept. Indeks 1981 9/12 leta Plan 000 din 1980 1981 Tovarna embalaže 503.37? 140,4 100,3 Tovarna avtoopreme 325.201 163,9 106,6 Orodjarna in vzdrž. 19.363 152,2 129,1 SATURNUS 847.936 148,9 103,2 Dohodek 000 din TOZD dohodek Indeks januar-sept. 9/12 leta Plan 1981 1980 1981 Tovarna embalaže 231.795 137,5 116,1 Tovarna avtoopreme 211.824 160,4 126,9 Orodjarna in vzdrž. 67.241 127,3 105,7 SATURNUS 510.860 144,5 118,8 Tovarna embalaže Tovarna 215,4 132,6 145,8 140,0 / / 210,3 132,9 avtoopreme 146,8 108,2 180,3 62,4 82,3 50,9 121,2 62,2 SATURNUS 6 GLAS SATURNUSA 185,1 122,9 178,6 63,8 82,3 50,9 137,0 72,8 dohodka, lahko ugotovimo, da ima industrija manj možnosti za uspešno poslovanje. V ljubljanski regiji se ocenjuje, da bodo rezultati ob sklepnem računu verjetno manj ugodni kot so bili konec septembra 1981. In kaj pričakujemo v Saturnusu: V TOZD Tovarni embalaže zaradi motenj pri oskrbi z materialom relativno poslabšanje finančnega rezultata. V TOZD Tovarna avtoopreme pa zaradi povečane produktivnosti v zadnjih mesecih, kljub povečanim cenam materiala ne bi smelo priti do relativno slabih rezultatov. V TOZD Orodjarna in vzdrževanje bi, če bi dokončali nekatera dela (stroje in orodja) lahko bili rezultati poslovanja znatno ugodnejši v korist dohodka. CENE Cene gotovih izdelkov se v času od 1. 1. 1981 do 30. 9. 1981 niso menjale. Povprečne cene izdelkov pa v primerjavi in istim obdobjem v preteklem letu v TOZD Tovarni embalaže višji 10 odstotkov in v TOZD Tovarna avtoopreme 30 odstotkov ter v TOZD Orodjarna in vzdrževanje 20 odstotkov. OSEBNI DOHODEK Za obdobje januar - september 1981 je znašal v gospodarstvu ljubljanske regije obračunani čisti mesečni osebni dohodek na delavca 11.293,- din in je bil v primerjavi z višino obračunanega čistega mesečnega dohodka v enakem obdobju lani, večji za 30 odstotkov. V Saturnusu znaša povprečni mesečni osebni dohodek 9.883,- din in je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1980 za 34 odstotkov večji. ZAKLJUČKI V poročilu oziroma analizi smo se dotaknili le v tem trenutku najpomembnejših dejavnikov poslovnega procesa. Tudi v zadnjem tromesečju leta 1981 kakor tudi v planu za leto 1982 bomo morali obravnavati predvsem naslednje naloge: - povečanje fizičnega obsega proizvodnje, - primarno pozornost bo treba posvetiti izdelkom, ki jih je mogoče plasirati na zunanjem trgu in to pred vsem na konvertibilnem tržišču. S tema osnovnima nalogama pa bo potrebno vskladiti vse produkcije in poslovne dejavnike. Ivan Primožič DAN ODPRTIH VRAT Satumužani smo Ljubljančane in še posebno naše nekdanje sodelavce povabili na ogled proizvodnje prostorov. Prireditve, ki je imela naslov Dan odprtih vrat, se je udeležilo preko osemsto obiskovalcev. Z zanimanjem so si ogledali orodjarno, oddelek pokrovov, okrogli oddelek, sodobno proizvodnjo konzervnih doz v Zalogu in izdelavo svetil za motorna vozila v tovarni avtoopreme. Obisk je bil proti pričakovanju velik. Še posebno je razveseljivo, da si je tovarne ogledalo toliko mladih in tudi sorodnikov naših sodelavcev. Dan odprtih vrat je pokazal, da si Ljubljančani želijo spoznati tovarno, ki jo poznajo le od zunaj, tudi to, da vejo kako živi znotraj. Veliko obiskovalcev je v Saturnus pripeljalo zanimanje, da spoznajo kje in kako nastajajo izdelki, ki jih uporabljajo v vsakodnevnem življenju. Množičen obisk je vspodbuda, da bi takšno prireditev pripravili tudi v prihodnjih letih. Na dvorišču v Mostah se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so čakali na vodiče, da jih popeljejo po oddelkih. Mladi so si z zanimanjem ogledovali elektronsko vodene stroje. Zanimivo si je bilo ogledati tudi kako nastane pločevinka na avtomatski liniji v Zalogu. Obiskovalci so si ogledali tudi montažno linijo v tovarni avtoopreme. Po ogledu so se udeleženci ogleda okrepčali z malico v jedilnici avtoopreme. PRIZNANJE ZA SODELOVANJE Tovarna Gavrilovič nam je ob njihovi 160 letnici izrekla priznanje za uspešno poslovno sodelovanje. MINIPORTRET Fani Pirnat (39) je tajnica tozda Tovarne embalaže. V Saturnusu oziroma tozdu Tovarna embalaže je zaposlena že dvajset let. V Saturnusu ste zaposleni dve desetletji. Kje ste delali najprej? Kaj se je po vašem mnenju najbolj spremenilo v tem času v vašem tozdu? Leta 1961 sem se zaposlila kot delavka v oddelku za izdelavo štirioglate embalaže, nato sem delala 10 let kot pointerka za oddelek za izdelavo okrogle embalaže in oddelek polizdelkov, naslednja 3 leta sem bila razpisovalka nalogov v pripravi dela, zadnja 4 leta pa sem tajnica našega tozda. Način dela se je res spremenil, predvsem je delo na oddelkih zelo avtomatizirano. Izdelki so tudi boljši in lepši. Zdi se mi pa, da se vseeno premalo pazi, da ne bi bilo toliko izmeta. Včasih smo vsako napako popravili. Pobrali smo vsak košček pločevine. Nasploh pa smo bili bolj disciplinirani; bali smo se predpostavljenih, nismo si upali zamuditi prihoda na delo, niti na misel pa nam ni prišlo, da bi zapustili svoja delovna mesta pred drugo uro. Deset let ste delali kot pointerka. V bližnji prihodnosti bomo dobili ure za kontrolo prihoda na delo in odhoda z delovnega mesta. Kaj pravite k temu vi? Ure bodo delo pointerk zagotovo olajšale; velikokrat se zgodi, da nekdo zboli, ostane doma in šele naslednji dan javi svojo odsotnost. Kartice zabeležijo vsako odsotnost z dela, tudi službene in privatne izhode ter zamude. Seveda pa ima vsaka stvar svojo negativno stran, tako tudi ure; v vsakem primeru pa Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61000 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon: 444-466 Uredniški odbor: Marjan Dobrilovič, Bogomir deklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič, Dragica Zupančič. Številko pripravil: Miran Todori. Tisk: Saturnus; oddelek tiska na papir. Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. PROGRAMSKOVOLILNE KONFERENCE OOZK zagotovo pripomorejo k večji discipliniranosti delavcev. Kaj obsegajo vaša dela in naloge? Moja naloga je pisanje raznih internih obvestil, nadalje dopisov, potnih nalogov in obračun teh, vodenje prisotnostnih list za 34 oseb, veliko pa je seveda tudi telefonskih pogovorov. Prisotna sem tudi na vseh sejah delavskega sveta in odbora za medsebojna razmerja tozda Tovarna embalaže, ker pišem zapisnike. Ali svoje delo radi opravljate? Svoje delo z veseljem opravljam, tudi zanima me. Nasploh je moj delovni dan pester, nikoli ni enolično. V glavnem vedno vem, kaj se v našem tozdu dogaja, lahko sledim delu in razvoju v našem tozdu. K dobremu delovnemu vzdušju pa pripomorejo tudi dobri odnosi med sodelavci. Edino, kar me moti, je, da je včasih časovna stiska le prevelika. Vedno hitim, delo pa se za mojim hrbtom kar naprej kopiči. Ogromno časa mi vzame prisotnost na sejah. Včasih odnesem delo tudi domov. Tako zapisnike skoraj vedno sestavim doma in jih nato v službi pretipkam. Tudi prisotnost-ne liste na koncu meseca skoraj vedno dokončam doma. Prisotni ste na vseh sejah delavskega sveta in odbora za medsebojna razmerja vašega tozda. Ali menite, da se delavci teh sej udeležujejo kot aktivni samoupravljalci. Lahko trdim, da so naši sestanki dobro pripravljeni, potreben material je vedno pravočasno na razpolago in sestanki so sorazmerno kratki. V glavnem pa delavci bolj poslušajo in ne sodelujejo dovolj. Vedno se oglašajo le nekateri, drugi pa so kar preveč tiho. Sama bi rada tudi kdaj kaj povedala in predlagala, pa moram biti kot zapisnikarica lepo tiho. Menim tudi, da bi morali delavci bolj skrbno preverjati, kako se razne sklepe izvaja oziroma uresničuje. Prejeli ste odlikovanje medaljo dela. Ste se priznanja za svoje delo razveselili? Priznanje me je predvsem presenetilo, pa tudi razveselila sem se ga. Menim, da je to res priznanje za dolgoletno delo. Sicer pa sem se vedno trudila, da sem svoje delo hitro in vestno opravljala. Anamarija Plesničar Osnovne organizacije zveze komunistov so imele v decembru redne programskovolilne konference. Na njih so analizirali delovanje osnovnih organizacij v preteklem obdobju. V kritični oceni dela so izpostavili nekatere naloge, ki jih osnovne organizacije niso v celoti opravile ali pa jih niso izvajale. Tako je bilo premalo sestankov namenjenih družbenopolitični in družbenoekonomski analizi položaja naše države, premalo pa je narejeno na kadrovskem področju in delu z mladino. V razpravi je bilo še več vprašanj in danih mnogo pobud za boljše delo osnovnih organizacij. Več o konferencah osnovnih organizacij bomo pisali v prihodnji številki Glasa, tokrat pa o kadrovskih spremembah. V OO ZK avtoopreme so za sekretarja izvolili Mira Mikliča, za na- NOVEMBER ODŠLI AO Marija Slak Anton Pratnekar (inval. upok.) Peter Mihelič Ankica Meglen Karl Klenovšek Srečko Ogorevc Romana Kapic EM Mitra Lazič Franc Lubej DS Marija Otorepec (upokojena) mestnika Igorja Marinška, člani sekretariata pa so Henrik Privšek, Janez Žabjek, Safeta Zukič, Brane Koleša in Ferdinand Mulh. V OO ZK orodjarna in vzdrževanje so izvoljeni za sekretarja Avgust Snoj, namestnika Nikolič Stanimir in člani sekretariata Bogomir deklič, Zoran Markovič, Franc Garbajs in Vojko Birk. V OO ZK embalaže je sekretar Ladislav Slak, namestnik Rado Fink, člani pa so Anica Židarič, Anica Fumič, Janez Zorman, Emil Kurent, Anton Globokar, Milan Gruden, Marta Kovač, Vili Škrlj, Rihard Gerbec. V OO ZK delovne skupnosti je sekretar Miran Todori, namestnik Nina Jevšnik, člani pa Andrej Matjaž, Irena Artnak, Jožica Zorec, Borivoj Koren in Silvo Baznik. PRIŠLI AO Lidija Kralj Dušica Vrečar Živana Pavlovič Ivan Balent Predrag Buletinac EM Sonja Drobnikar Andrej Škrjanc Dragica Krstič Uzeir Zenkovič Štefka Jambrek Drago Titan Drago Zorc Radoslav Mihajlovič OR Mirko Hvalič Drago Marič Andrej Žibert NOVOST V ŠPORTNO-REKREATIVNEM DRUŠTVU SATURNUS V letošnjem letu smo v društvu uvedli novost pri udeležbi v športnih aktivnostih v prostem času. O tem, kje in kdaj se lahko rekreirate, smo vas že obvestili v zadnjem Glasu. Tokrat vam sporočamo, da se vadbe lahko udeleži vsak član kolektiva in upokojenec Saturnusa, ki se včlani v društvo. Vstop v vadbene prostore bo le na podlagi članske izkaznice s sliko. O možnosti udeležbe družinskih članov pri vadbi vas bomo še naknadno obvestili, do takrat pa morate stroške vadbe družinskih članov poravnati sami. | KADROVSKE NOVICE| LIKOVNI RAZSTAVI MHP Te dni so se v prostorih naše delovne organizacije predstavili s svojimi likovnimi deli akademski slikar Dušan Premrl iz Tržiča, ki je svoja dela razstavljal v avli razvoja orodjarne v Mostah in člani likovne sekcije KUD Vide Pregare. Njihovo razstavo so si lahko ogledali delavci tovarne avtoopreme v jedilnici tozda. Obe razstavi sta še popestrili vrsto prireditev ob praznovanju jubileja naše delovne organizacije. Na sliki je razstava članov likovne sekcije KUD Vide Pregare, o razstavi Dušana Premrla pa likovni kritik Franc Zalar meni takole: PO UHOJENIH POTEH LEPOTE Dokler se človek ne zaustavi pred likovnimi stvaritvami mladega gorenjske- ga likovnika, akademskega slikarja in grafika Dušana Premrla, ki te dni razstavlja v tovarni Saturnus, preprosto ne more verjeti, da v sodobnem likovnem prostoru in času, ki je prepoln raznih izumov in raznoraznega likovnega eksperimentiranja, ki v bistvu nima več nikakršne zveze s tisto pravo in čistokrvno likovnostjo, obstaja sploh še kdo, ki se ne sramuje svojega »obrtnega« znanja in ki v svojem ustvarjalnem entuzi-azmu celo vstraja v okvirih tolikokrat preizkušene, klasično naravnane stike strukture, ki so ji tehnična dovršenost, ljubezen do lepote in ne nazadnje - odkrita težnja po humanistični sporočilnosti najvišji in končni smoter. Umetnik Dušan Premrl je predvsem risar; njegovo risarsko znanje, ki ga skrbno goji in razvija od vsega začetka, je oplojeno in obogateno z risarsko kulturo zgodnje in zrele renesanse in ga kot takega odlikujejo izredna čutna senzibilnost, eleganca in hkrati smisel za obdelavo tako celote kot detajlov. Umetnik najraje, na poseben prefinjen risarski način upodablja harmonične in melodične oblike idealnega golega ženskega telesa. Čeprav gre tu brez dvoma za akte, ki jim je osnova upodobitev zdaj živečih in znanih oseb, so to figure sanjave in krhke lepote, univerzalni simboli za vse, kar je najlepšega in najpopolnejšega na tem svetu, kar je večni mit življenja - od antike, renesanse pa do danes. Na drobno preštudirane risbe ženskih aktov - ki so pogosto prenešene v sodobno grafični medij, sitotisk - so ostro izrisane, tako v konturi svoje celostne pojavnosti kot v detajlih in le malenkostno razgibane, toliko da zažari v njih moč notranjega življenja in dinamike. Tudi v barvnem pogledu gre največkrat za izrazito discipliniran pristop, za monohormo-nost, ki pa kljub vsemu omogoča slikarju bogato plastično obdelavo telesnih volumnov, prefinjeno modulacijo svetlobe in senc. Temno, enobarvno ozadje, ki ga le včasih poživlja rahlo tonsko niansiranje ali okenska odprtina z močno svetlobo, še poudarja silhuetni obris in plastičnost upobodljenega akta. Vendar akti in kompozicijsko pretehtani izrazi aktov niso edina slikarska tematika, kLse je v svojih delih loteva slikar Premrl. Tu so še portretne upodobitve, v glavnem v renesančno nošo oblečeni in nasploh -v duhu guattrocentističnega slikarstva naslikani portreti sodobnikov. Gre za izrazite profilne in tričetrtinske portrete otrok, ki so naslikani s tolikim izrednim občutkom za podrobnosti, da nas, že nevajene preciznega optičnega opisovanja v slikarstvu, naravnost šokirajo. Umetnik je verjetno hotel s temi svojimi likovno prefinjenimi in formalno dovršenimi stvaritvami znova dokazati, da je lepota nekaj večnega in dragocenega, da jo, seveda, če nas vodita prirojena vizualna kultura in na obširno znanje odprta ustvarjalna moč, odkrivamo lahko v slehernem prostoru in v vsakem času. IsaruHNU^Ij | f j mm! - J HUMOR STRAŠNA USODA — Draga deklica, prerokuje zvezdogled, vaša usoda je najtesneje povezana z znakom device. — Pa je kaj izgledov, da se bo to spremenilo? ZVITEŽ — Rad bi kupil rokavice za svojo prijateljico, vendar pa ne vem, kakšno velikost, reče mladenič v trgovini. — To bova takoj ugotovila, reče čedna prodajalka. Oglejte si moje roke, ali je to prava velikost? — Cisto prava, mu zasije obraz. Zdaj bi ji rad kupil še hlačke, pa tudi nimam prave mere. SORODSTVENE VEZI »Kako se kaj počuti vaš brat? V zadnjem času ga sploh ni več na spregled,« vpraša najemnica svojo podnajemnico. »Sedaj si je našel drugo sestro.« KRATEK ZAKON Srečal je dekle in jo zvečer že peljal v hotel, kjer jo je vpisal kot svojo ženo. »Oprostite,« je protestiral drugo jutro, ko so mu dali račun, »to je pomota, saj sem tu prebil samo eno noč!« »Drži, gospod, toda vaša žena je bila prej pri nas štirinajst dni!« PRVO VPRAŠANJE Na sestanku govornik vneto napada razne raz- vade in pravi: — Svarim vas tudi pred prvo cigareto, ker se ji kmalu pridruži tudi prvo Šilce žganja, od tod do prvega greha z žensko pa ni daleč. Pa se zasliši iz dvorane: — Prosim, kje pa se dobi taka odlična cigareta? NJEGOVA DIAGNOZA — Poslušaj, Jože, zadnje čase se mi po želodcu stalno nekaj pomika gor in dol, — Ja, pa menda nisi požrla dvigala?! TETA JE PRIŠLA — No, kako pa reče priden deček, če dobi jurja od tete? — Hvala. — Nič več? — Saj to sem hotel že sam reči, pa si nisem upal. UBOGA ŽIVAL — Halo, ali je tam društvo za zaščito živali? — Seveda je, kaj pa je narobe? — Prihitite takoj sem! Pred našo hišo na drevesu sedi neki poštar in prav nesramno zmerja našo dogo! REŠITEV KRIŽANKE »SATURNUS« iz 6. številke Glasa Saturnusa. ŠESTDESETLETNICA SATURNUSA, VRATAR, SANI, KELVIN, ARA, M, OTRIN, ANIS, ODLOK, ONAGER, EKA, RIST, VRATA, SALAMANCA, AN, MANON, EN, TNT, UNA, VOLAJ, ETAT, GRANIT, INA. EMANUEL. KONJ, ASIR, TKON, JAMA, R, RASA, AIL, OKLEP, SLA, ENA, TORR, EROTOMAN, H, PARNIK, KOLORADO, EMONA, SAKO, JANTAR, ROKA, ELA, NČ, ETAN, EM, Al, ZOLA, ETEN, J, ARIS, TANAKA, Z, OD, Pl, LE, TLA, ANTRAKS, GABERONES, ISA, LARA, AASEN, MIŠKIN, STO, OLINT, ENI, ANKARAN, OR, GO, JESENICE, Gl, EHO, RT, GLEŽENJ. ARA, PA, AEK, A, MAO, N, OONA, RO, I, IVO, AVTO-OPREMA. NARIS, COD, BEDAK, ATEST, AKAD. KAN T KRIŽANKA Rešitev križanke iz 6. številke objavljamo na 9. strani