Razne novicc * Svešta birma v Saleškl dolini. V sredo, dne 31. maja, so odpotovali naš premilostljivi nadpastir v Saleško dolino, kjer se bo vršilo birmovanje in škofijsko obiskovanje v Skalah, dne 1., pri Sv. Martinu blizu Velenja dae 3., v Soštanju dne 4. in pri Sv. IIju blizu Velenja dne 5. junija t. 1. — V Škalali bodo prevzvišeni gospod knezoškol posvetili novi glavni altar župnijske cerkve, pri Sv. Ilju pia bodo blagoslovili prenovljeni zvonik. * Slovesiia procesijja. se je obhajala preteklo aedeljo v mariborski stolni cerkvi. Po šmarrticab 6. g. patra Frohlicha je bil po Stolnem trgu obhod, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva, posebno obilao število tudi vojaštva. Po obhodu, kojega so vod^ili prevzvišeni gospod knezoškof, so bile pred Najsvetejšim molitve za zmago in mir. Ob sklepu so imeli še gospod nadpastr ganljiv govor o snovi: Marija je bila vedno zaščitnica Avstrije. Nov slovenski vojni kurat. C. g. AlojfJi Rez man, kaiel;et na oianborski deški šo!i, je iraenovan za vojn^ga kurafa Prošnje za vojaške dopuste. Občinain se je t)o okraijnih glavarstvih naznanilo, da se odslej naprej prošnje za vojaške dopuste ne smejo več vlagati poiom občin pri raznih ministrstvih ali vojaških (zbornihj poveljstvih, semveč samo in edino pri ra.portu. Vojak aaj kratkomalo svojo prošnjo aji prošnjo svojcev predloži pri vo.ja.škem raportu svojemu pristojnemu poveljniku. Dopustl za vojaško službo nesposobnili vo]akov. Vojno mitjistrstvo je izdalo odredbo, ki določa. da dobe voja.ki rekonvajescentnih oddelkov. t. j. oddelkov, ki se zdra\-ijo i'n ki niso sposobni za nobeno vo'aško slnžbo, torej tudi ne za pomožno službo ah od katerih ni prigakovati, da bi v teku treh mescev toliko okrevali, da bi bili zopet sposobni za vojaško slažbo, dojmst, katerega določi vojaški zdravnik dotičnega rekonva-lescentnega oddelka. * Iskanjo -pogrešanih vojjakov. N;i Dunaju je Iražba Rudečega križa ustanovila posredovalnico, ki inia uiilogo, da išee pogrešane vojake, kateri so se na vojni izgubili in o katerih manjka vsaka sled. Posredovalnica izdaja posebcn list, v katerem so naveiena imena in drugi nataaCni podatki (tudi slika) pogreSanega. List se tiska v 18.000 izvodih in se pošiIja na bojišče, v bolnišnice, v ujetniške tabore itd. NTa (a nafiin se je že v mnogih slučajih izvedelo za ; ogreSane. Uradu za iskanje pogrešancev poveljuje stotnik, v nradu so nastavljene vojaške osebe. Naslov je: ,,Kriegsauskunftsstelle des Roten KreuzesT Dunai, I, Stock-im-Eisen-Plntz 3." Dobro je, ako se nošlje'0 temu uradu natančni podatki pogrešaneea: sfarost, kraj rojstva, pristojnost, polk, stotnija, pri kateri je služil, 6as, od kedaj se pogreša, kje se je hojeval itd. Pošlje se naj tudi slika, 6e je mogofte prt rokah. Pomožni odbori. Žene in svojci vpoklicanib, ki ali celo ne dobijo podpore, ali pa premalo. naj se obračajo na okrajne pomožne odbore, ki so ustanovljeni pri vsaki okrajni sodniji. Mariborski deželni soini svetnik g. Stergar nam naznanja, da on kot predsednik mariborskega okrajnega pomož nega odbora posluje samo za mariborski sodni okraj in ne za celi Slov. Stajer. Svojci vpoilicanib, ki na svoje ponovne prcšnje in vloge za podpore od vzdrževalaih komisij niso dobih nobenega odgovora, ali se jim je prošoja neopravičeno odbila, nej se obrn-ijo s posebno, dobro utemeljeno vlogo na pomožMi odbor pri c. k'. namestniji v Gradcu (»VVirtschaftliehes LarHeshilfsbiiro der k. k. Statt- halterei Gra<«) * Oddaja zvonov vojaški upravi. Nižjeavstrijsko cesarsko aamestništvo je obvestilo dnaajskii kaezonadškofijski ordinariat, da so sedaj že izgotovljeni seznami oerkvenih zvonov. ter da sr bo moglo pn6eti v najkrajšem času z oddajo zvonovj vojaški upravi. Zvonovi so sicer ae bodo rekvirirali aa podlagi zakona o vojnih dajatvah, toda oddati se jih bo moral(t proti odškodniai potom dogovora. Vojaš,ko poveljstvo bo poverilo kakemu častniku ali firnovojniškemu iaženirju nalogo glede oddaje in prevzetja t-erkvenih zvonov. Pri oddaji zvoaov se bb moral §estavit'i zapisnik, v katerem bo moralo biti zabilježeno ime ia kraj dotične cerkve, število oddanih zvoaov. teža zvoaov ter eaotaa cena 4 K za vsak kilogram, ka(kor tud: imp dotične vojaške oblasti3 ki bo nakazala odškodnino za nddaae 'zvoaove dotičnemu: žuj-nemu uradn, Delo. stroške in odvaža,nje zvonov bo oskrbela vojaška uprava. Zvoaovi, vliti pred letom 1800, so izkljuoeni od oddaje. Vsaki cerkvi se mora pustiti eno tretjiao celokupne teže vseh zvonov, dve tretjiai teže vseh zvoaov se bosta pa morali ocldati. Glede zvonov, ki se jih bo pustilo cerkvi, se bo moralo gledati na to, da bo zvoneaie s temi zvonovi ubrano. * Infanterlst podpisal poldrugi milijou vojnega posojila. Stotnik nekega ogrskega bataljona ,je izdal poziv na, moštvo, da se udeleži podpisova,nja za četrto vojno posojilo. Kot i;rvi se je oglasil prostaiic, ki je bil še le pred nedavno poklican v vojake. Na stohiikovo vprašanje. koliko bo podpisal vojnega posojila, je rekel prostak, da VA milijona; kron. Stotaik je vojaka začudeno pogledal, toda takoj se je dognalo, da je prostak Jožef Rojnik ogrsiki veletržec s svinjami, ki si je na.pravil v sedanji vojski vee milijonov dobička. * Kdo je vsled vojske poškodovan? Vojao ministrstvo je _izdalo odlok, kako se naj razlagapojem:. ,,v vojni poškodovan." Ta odlok pravi, da se prišteva med vojne poškodovance v smislu ininistrskega odloka vse tiste, k aktivni vojaški službi vpoklicane osebe, ki so, se tekom svojega vojaškega službovanja v sedanji vojski tako poškodovali ali tako oboteli, da je njih pridobitna zmožnost (zmožnost za delo) zmanjšana. To velja tudi za tiste, katerim se je bolezten. ki so jo imeli že pred vojsko, \i_Voiski še poslaUšala. Enako kot z vojaškimi osebami, ki so v aktivni vojaški službi, se mora v fem oziru postopati tudi z osebami, ki so bile vpoklicane v vojno-dajat!veno službo, lo so n. pr. civilni vojaški delavci, ki so bili pri svojem delu, namenjenem za vojne svrhe, poškodovani, ali pia so si nakopali pri svojem službovanju ajli delu kako bolezen, po kateri se je njib pridobiitna zmožnost zmanjšala. * Stiri bratje priclejo isti dan na dopust. Iz Mera.na na Tirolskem porofiajo: Kaj vse se pripeti v sedanji svetovai vojski, kože dogodek. ki je res prav izredno zanimiv. V bližiai Merana je kraj Eppan. Ondotni knjigovez Jaitaer .je poslal na Arojsko štiri sinove, Ti sinovi so došli z bojišča na dopast isti dan in skoraj vsi ob isti uri, ne da bi bili drug za drugega kaj yedeli.. Ta sku])iii dohod sinov aa dom očetov je tem bolj zagonetea, ker so stariši enega izmed njih že objQk.ovali kot mrtvega, kojti skoraj eno leto ni bilo o njem nikakiega obvestila; od drugega sina je prišla pa zadnja dojjiisnica lansko spomlad z ruskega ujetništva. Ta je iz ujetništva pobegnfl in priše] na dom po nara.vaost neznosnih težavab. Zdaj so se vsi štirje jiodali zopet na svoja meata in sicer še isti dan: Eden je šel na fronto ob Dnjestru, drugi na Ruskon-Poljsko, tretji v Srbijo, četrti pa k Soči. * Topničarji na zasnežen h planiriah. Z ltalilijanske ironte s; nam piše: Srčne pozdrave z visokih še zmiiaj sneženih planin, pošiljamo vsem Citateljem Sloven3l?ega Go3podarja lantje težke mo tor-baterije. Po dolinah se že ka>ejo znak; sno mladi in okoli nas se je povsod dosti snega. Tež ko nara je in vsi želino priekujemo. da bi kraahi prižel ijubi mir in bi se zoptt vr lili v našo z«leno Štajersko Topničarji: Jakob Zajko od Sv. Ruperta v Slov. gor., Janez Oprešnik iz Vita? ja, Lov ro Kukovec od Sv. Antona v Slov. gor, Jaicob PotoCnik iz Ljutomera, Vinko Cizej iz Braslovč in Franc Korošec n Podgorja pri Slov. Gradcu. * Kosci, kje ste? Slovenska mladenka iz Št LtvreDca v Slov. gor^cah nam piše: Spetse je približal čas košnje, čas moškega dela in Vas dragi Iintje in možje še od nikoder ni, da bi nam poniagali pri tem težavnem delu. Vedno še se bojujete za našo ljubo domovino. V imetm deklet in žen Vam izrekam zahvalo za Vašo stanovitnost in hrabrost in Vam poš)liam iskrene pozdrave. Posebno nana bodite pozdravfjeni slovenski vojakt na tirolski Ironti. Zaupajte vedno Je na Boga in Ma- rijo Devico, ki je strla kači glavo. Marija bo izprosila pri Bogu, da bo sovražnik kmalu premagan. Mi se doma tudi vojskujemo in sicer tako, da s potrpežljivostjo opravljaaio težka dela, se Vas spommjamo v moltvi ia pri sv. maši. Vojskujte se z božjo pomočjo. Vse za vero dom cesarja in našo ljubo domovino! Na veselo svidenje vsem! Bog z Vami! * Kako sem pekel v Srbiji petelina. Slovenski vojak nam piše: Bilo je miaulega leta mesca ok tobra, ko smo vdovjč napadli Srbijo in smo urno šli skozi Belgrad in prcdirali proti vasi pri Belem Gilu. Ondi se za malo časa ustavimo, ker je sovražnik zbežal. Izdano je bilo povelje, da si vojaki kaj jedil pripravimo. Ker je bilo dosti kokoši, setn tudi jaz hitel v neki hlev. Ko zapazim 8 koraadov perotnine, sežera po mlad^ m petelmu. Mislil sem si: to bo hitro, ker je živalca mlada. Ker vojaki navadno nimamo žepnih nožev, sem petelina kar zadavil in nesel v kuhjnjo kjer sem zakuril in spuščal slanino. Tudi čebulja sera djal zraven da je kaj lepo dšalo. Nato hitim petelinčka skubiti. Stavil sem velik up v to delo. Ha, bo to dobra menaža! Poslušajte, kaj se mi ie prgodilo. Petelin je že bl do golega oskubljen. Mislil sem: Kmalu boš zadišal. Položim ga na tla, da zmešam slaniao, ki se je že žgala. Tedaj se zbudi petelin in jo urnih krač pob-iše čez prag, |az pa za nj m. Letela sva v kup drv, a se mi je korajžno skril. 0, joj! Ravno v tistem kupu so bili drugi petelinčki. Čop po drugem. Bodalo ven, pa glavo proč! Ti boš pa moj! Ko pridem k ognju, zapa zim, da mi je slanina zgorela. Zopet druga aesreča! Pri vsem tem pa je že biio dano povelje: Naprej! A petelina sem si vendar spekel. Za ne kaj časa je bila srbska stvarca pečena in z mojim prijateljem Šttfane Antonom sva si poškno postregla. A v spomin mi je dostkrat prisel tisti osku bljeni petelin. Smilil se mi je tudi. ker se je že bližala zima. Oh, koliko boš prestal mraza, Ce tv ne bo rešil za raenoj prihajajoči vojak. — Pozdravljam vse bralce Slovenskega Gospodarja Vaš naročnik in posestnik na Planini Ivan Gričnik sedaj tukaj na fronti pri 87. pešpolku 4. bataljon oddelek strojnih pušk št 2, etapna pošta št. 190. * SlovensItF pvostoroljni strelci pozdravljaji«. Iz iužaega bojišča, se nam i»liše: Vsi sloveaski fa.ntje r/, mariborske ia ptnjske okolice Vam \ oroftajo to-le: Naliajamo se že nekaj mesce\ m\, južnern, bojišča prosfovoljai strelci. Vedno so topli in veseli dnevi, maogokrat pozdravljamo polentarja z aašimi sviačenimi krogljajmi. Vfiasih nas je grdo napadai. a mi brabri slovenski fantje smo ga vsakokrat urno odbili, 'Mnog(3 pozdravov Vam pošiljamo vsi slovenski fa;ntje: Poddesetoiik Hadolin Jožef, Ivaa Lovrec, Franc Pepeljak, Koarad Hraš, Jaaez Potočaik, Jakob Kump. K. Turk, Martin Ozmec, Alojz Oesnik, Ed. Sinitner, Karl Gauper. * Mrtvi se oglašajo. Iz Stranic pri Ko njicah se nata piše: Adamič Franc od 26. d-mobranskega polka, rojen na Stranicah, ni pisal od avgusta leta 1914. Vsi smo že mislili, da je do tični davno mrtev, in tudi njegovi tovariši, kateri so prišli na dopust, so pravili, kako je še z&vpil, ko ga je krogla zadela, pa glf jtt! Kar naenkrat pride na občino, da je Adamič ujet v kraju Uglič Gono Jaroslaol na Ruakem in da je še zdrav. Veselja vam ne rnorem popisati. ko smo zvedli to novico. Tisti, kateri iščete svoje može, sinove ali brate in mislite, da jih ni več med živimi, bodite potolaženi, tudi vi boste mogoče fear naenkrat do bili poročilo, kje da so. — Iz ruskega ujetoištva ^e je oglasil Jcžef K r a i n, kateri je služil pri 87. pešpolki kot de3etnik. Dom;i je bil pri Sv. Petru pri Radgoni, pristojen pa v Crešnjevce. Pisal je zadnjikrat dne 7. decembra 1914. Bil je ujet dne 28. decimbra tistega leta, torej sedaj že 17 mes cev ni bib glasu o njem. Ker so bila vsa poizvedovanja zaman, smo ga že šteli za mrtvega. In sedaj jc pisal starišem ljubeznivo pismo. Njegov naslov je: Trojski Lager pri Taškentu, Ruika Azija. * Kdo kaj ve? Pogreša se Matija Fekoi^ja, doma iz Ilovec pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Služil je pri domobranskem pešpolku št 26, 3. stotnija, vojna pošta 48 Odgovora prosi njegova žena Alojzija Fekonja v Ilovcu, pošta Sv. Miklavž pri Ormožu . * Zeleznica Konjice—Zreče. PogaDjanja za grad njo železnice Koijice—Zreče so v lepem toku; najbrž bodo uspešno izpadla. Nato se bode takoj p ičelo z graditvijo. Ta proga, podaljšana od Konjic do Zreč, ima precejšnjega gospodarskega pomena, ker se pomakne železniški tir precej v pod- nožje Pohorja, kar je za lesno trgovino velikega pomena. Cene za tobak in pošto se zvišajo. Iz Dunaja se poroča, da bodo v najkrajšem času zvišali ceue za tobak. nadalje bodo tudi zvišali razne poštne in brzojavne pristojbine. Pristojbine za dopisnce se zvišajo od 5 na 8 vin., porto za pisma od 10 na 15 vin. in pri brzojavih se zviša za besedo za 2 vin. Rekviriranje kmečkih vozov. Mariborsko okr. glavarstvo je te dni ekspresno naročilo občinam župnije Št. Ilj v Slov. gor., da morajo posestniki na pod agi odredbe vojaškega poveljstva v smislu vojnodajatvenega zakona dne 2. junija pripeljati svoje kmečke vozove v Št Ilj na prostor pri cerkvi, kjer se bo vršilo prebiranje vozov za vojne svrhe, Sposobni vozovi se bodo t?koj cdirzeli in plačali. Sirokost in prostosf občlnskih cest. Mariborski okraini odbor je naročil podreijenini občinam, (la se mora drevie in grmičevjo oU občinskih oestah ta,ko odstraaiti, da bo štiri metre na vsak straa ceste prosto vsakega drevja ia grmičevja. Do konca jeseni se mora tudi sadno drevje odstraniti. Kdor se temu ne pokoriv lahko zapade občatni kazni. F^rizivi proti tej naredbi se pošiljajo deželnernu odboru. Zasega krompirja je v mariborikem glavarstva odpravJjena. Cesarska nainestnija je preklicala zasego krompirja v raariborskem glavars'vu na korist mesta Maribor. Odslej je tcrej prooiet s krompirjem v vseh občinah irariborskega oktajnega glavarstva prost. * Najvišje cene za žito. Madžarski list »Az Est« izve, da bo vlada nujvišje cene za no\o žito zvišala za 10 do 15 odstoikov. Najvišje cene za drobovino odpravljene. Štajersko cesarsso namestništvo je razveljavilo cene. ki so bile dosedaj določene za drobovino zaklanih živali in sicer zato, ker cene >ia me.;o in živino vedno bolj naraščajo ln niso stalce. Kakor hitro pa bodo postale cene za živino nekoliko bolj staine, bo štajersko cesarsko namestništvo zopet določilo najvisje cene za drobovno zak'anih živali. MMomestilo za žveplovo moko. Ker bode letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne plesnobp, oziroma ie morda sploh ne bo dobiti, znto je važno, fta vinogradniki praivočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med maogimi sredstvi, ki so nadomestilo za žveplovo moko, se je doslej najbolje oMaesel kalijev liijjermanigannt, ki hitro učinkuje in to ne le proti plesnobi, ampak tudi proti gnilobi grozfdja. S kalijaiim hipermanganatom se trte škrope in sicer se vz-ame na 100 litrov vode 10 dkg kaliijevega hipermangaaata, in 2—3 kg fiaega, mastaega, ugašeaega apna Kalijev hipermaaganat se dobi v vsaki množini pri c. kr. Kmetijski družbi kranjski v Ljubl|jani. Natanfinn nn.vodilo, kako se je posluževati kalijevega hi!;erm,aagaaata, se nahaja v spisu ,,Bolezni na grozdju". ki se dobi pri Kmetijski drnžbi kranjski za 10 vin., ali j)o pošti za 15 vin. ter je denar za ta spis v znamkah naprej poslati. Koliko jajc se sme shraniti ? S cesarsko naredbo z dne 20. maja se je glede trgovine z jajci iidalo novo določilo. Odredba pravi: »Kdor ima več kot 1 zaboj (= 1440 jajc) svežih ali drugih za shramio pripravljea1!! jajc v svoji zalogi, mora isto najpo^neje do dne 1. junija 1916 naznaniti okrajni politični oblasti. Od tega časa naprej pa mora isti oblasti vsakega 1. in 15. v nnescu naznaniti tisto množino jajc ki prekoračijo gorej omenjeno število. Politične okrajne oblasti morajo došla naznanila predložiti deželni poltični oblasti. Iz te odredbe sledi, da hoCe politična obiast preprečiti, da bi si nekaterniki nakupičili velike množine jajc, d'ugi pa bi zopet trpeli pomanjfcanje. * Hmelj. Tudi v pretekli dobi je bilo popraševaaje po tujem bmeljn na hmeljskiem trgu v Zatcu živahno. Za tnj hmelj boljše kakovosti so p.onujali š|)ekulanti .55 K za 50 kg. V hmeljskih aasadih na C;eškem so napravile hmeljske bollie zelo veliko škode. Nekateri limeljski nasadi1 so skoro docela tmifieni. •"Prodaja vprežne živine. Vr|)rašajo nas: Nakupovalci gra&ke vnovčevalnice in mesarji kar pov))rek poknpijo vso živino: klavno, vprežno in plemeao, da bo smel vsak kmet imeti vsaj dvoje voznib gono, da bo smel vsak kmet imeti vsai dvoje raznih govedi* Odgovor: Nakirj)ovalci imajo aaročeno, da morajo pri nakapu varovati jioljedelske in živinorejske interese, to se pravi, pastiti bi morali živinorpjcem živino. ki jo neobhodno potrebujejo za vprego pri la^stnem gospodarstvn ia za pleme. * Kaj se prašiču čudno zdl. ,,Ce je kdo uniazaa, pravijo: ,,To je prašič" — osnaži se pa le z mojimi šfietina-mi." * Redka poroka. V Galsenkirohenu sta sp porofiila te dni ženin in nevesta, ki štejeta sknpno 157 let. 2enin je star 82, nevesta |>a 75 let. Dopisi. Maribor. Kakor izvemo, bo dobil mariborski okiajni zastop te dni drugo eetrtino naročene bakrene galice in jo bo takoji razdelil. Gotovo pa ni, ali se bo vsa naročena maožiaa sploli dobila ali ne. Priporofia se tore.j. rda vinogradniki skrbno varčujejo z galico. Maribor. Tukajšnja kmetijska podružnica je na nedeljskem zborovanju sklenila nujao pozvati vlado, da posveti večjo skrb za dobavo bakrene galice, ker bo sicer naše vinogradništvo prehudo trpfilo. Poctružnica poziva tudi druge kimetijske podružnice, naj vložijo tozadevne prošnje na ministrstvo. * Št. Peter uiže Maubo«. Kdu je Knuplež Martin? Na tukajšnji župnijski urad je prišla dopisnica od Rud. križa na Dunaja, ki naznanja, da je bil nek Mariin Knuplež, pešec 47. pešpolka dne 25. marca 1915 v Karpatih ujet. Star je 27 let. Zdrav je ia biva v mestu Krasnojar.sk v Sibiriji. Tam ga je obiskal odposlanec avstrij. Rud. križa in govoril ž njim. Pri nas ga ne pozna nikdo. Doma pa je v bližini Maribora. Kdor ga pozna, naj naznani to sorodnikom. — Umrl je dne 23. maja Janez Repina, kmet iz Kamenščaka, v 40. letu svoje dobe. Bolan je moral kot črnovojnik k vojakom. odkoder pa so ga zaradi bclezni odpustili. Sedaj pa je že med rajnimi. Za njitn žaluje žena Treza roj. Rošker iz Ruperc in štirje nedorasli otroci. Naj v miru počiva. * Hoče. Na polju in travnikih, v vrtu in vinogradih vse lepo kaže. Bog nas varnj kake nesreče in uime, potem smemo z mirnim srcem gledati v bodočnost! — V Frangeževi viniCariji je umrl priden fant, ki je bil nekaj časa pri Orlih, Janez Veronik, star 17 let. Delal je svojim starišem veselje, ker je rad ubogal in ni hodil po slabih tovaršijah. Sušica mu je pretrgala nit mladega življenja in je umrl mirne smrti, udan v voljo božjo, dvakrat previden s sv. ZEikraraenti. — V Šmiklavžu je preminula udora Marjeta Vizjak v 80. letu. Naj v miru poCivata! * Hoče. Pri kmečki hranilnici in posojilnici je še podpisal Gorinšek Janea u Šmiklavža 2000 kron 4 avstrij8kcga vojnega posojila. * Jarenlna. Iz Jarenine se nam porofia, da je (fne 27. maja ujetniški stražnik ustrelil ruskegai ujetnika, ki je iyapadel svojo gospodjrijo. . 'Zadel ga je s puškinim strelom tako mofino, da je na vozu, s katerim so ga peljali k zdravaiku v St. Ilj, metd potjo i> rarl, Pokopali so ga dae 28. maja na jiokopališčn v St. Iliu. * St. 11] v STov. gor. V soboto, duo 27. maja, je v Muri utonil 2Uletni tovarniški delavec A. Cernfiič, sia rosestnika v Selnici ob Muri. Pri ;ezu sladkogorske tovarae je Mura naplavilai mrtvo žensko truplo. Cernčič je imel aaročilo, da naj pomaga potegniti nirtvo truplo iz vode. Po liesrefii pa mu je spodrsnilo in je padel v vrtinec, ki ga je požrl. Ponesrečenca aiso našll. Bil je priden fant. — V nedeIjo, dne 4. junija popoldne. ima tukajšnja kmetijska podružnica podufino zborovanje o prodaji živine pri Cplcerjii. * Marija Snežna Velki. P/ed dnevi je strela udarila na Draženbergu na. dveh krajih v hiše Bsla je huda nevihta s točo. E a hiša je do tal pogorela. dmgi pa samo streha in živež. * Sv. Trojica v Slov. gor. V soboto, dne 20 maja je umrla na Porčiču posestnica Maiilda D-->kl, rojena Ferenc v 50. leu svoje starosti. Bi?" dobra krščanska mati in skrbna gospodin dolgi in muCfii bolezni sprevšdena s sveto pu^otnico. je mirno v Gospodu zaspala. Rajna zapušča štiri otroke in m:ža. Bog ji daj uživat sveti ra]! * Sv. Lovrenc v Slov. gor. Lani nas je grozna toča obis' jišču, jeden pa se še bije proti izdajalskemu Itali i janu. Ob grobu je izpregovoril č. g. Martin Kozar, I kaplan iz Št. Ilja pod Turjakom, par prisrCnih be- sed v slovo. Za dragim rajoim žalujejo njegovi otroci, ki jim je bil dober oče in ki jih je dal vse izSolat, žaluje njegova žena in cela župnija, žalujejo njegovi prtjattlji ki jim je bil Ijubezniv in dober svetovalec v vseh gospodarskih zadevah Telesnim ostankom bodi e'»:!jfca lahka, njegovi p!ememti duši pa svetila večna luč!