Naročnina mesečno 25 Din, /.a inozemstvo 40 Diif — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništvu: dnevuu služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 it 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondcl jka in dneve po praznika Rana Evrope Angleški sociolog Gilbert Murruy imenuje f>rezj>oseluost kugo, na kateri bo umrla stara Evropa in njena civilizacija. Morebiti ml Slovenci v malem in mi Jugoslovani v splošnem še ne čutimo individualno posledic tega zla, ki zavratno gloda prav na življenjskem živčevju našega družabnega telesa. Naš narod je bil vedno skromen in za svoje življenje ni zahteval mnogo, zato pomanjkanje manj čuti. Na drugi strani pa smo lačna usta poslali v žalostnih desettisoče broječih procesijah preko meje v tujino. Če pa pogledamo na celotno EvrojK), kjer sc gnete nad pol milijarde ljudi za vsakdanjim kruhom, se nam bo odprla rana brezposelnosti v vsej svoji slrahovitosti. Okrog 10 milijonov ljudi danes ne dela več v Evropi ker ne najde zaposlitve, drugih deset milijonov dela le s polovično energijo. In to so ljudje v najlepši dobi življenja! Če računamo zraven še žene in otroke, ki bi normalno morali živeti od dela mož in očetov, pridemo do pretresljivega zaključka, da je danes v Evropi skoro 50 milijonov ljudi, ki se ne preživljajo več od dela svojih rok, ki so v gospodarskem pogledu docela neproduktivni in životarijo od tega, kar pridelajo drugi. To se pravi deset odstotkov evropskega prebivalstva. Ti ljudje ne samo ne pridelujejo, ampak porabljajo velikanske vsote denarja, ki se morajo tudi nekje vzeti in ki v zadnji vrsti prihajajo od delavnega človeka. Če beremo, da je lani Nemčija izdala 30 milijard dinarjev samo za brezj>oselno podporo, ali da je Anglija svojim brezposelnim izplačala 28 milijard dinarjev, potem dobimo nekak pojem, kakšno strašno gospodarsko breme je brezposelnost. Nemški statistik Eggersdorfer je izračunal, da zgubi Evropa letno okrog 100 milijard dinarjev samo na račun nezaposlenosti. To so številke, ki niso pretirane, ki so prej preskromne kot previsoke, ki pa v svoji goloti s strahovitim realizmom odkrivajo neznosno zlo, na katerem gi-neva Evropa. Vendar bi sc denarna izguba še prenesla, rsaj za gotovo dobo let, ker je naš kontinent v pro-šlih stoletjih nakopičil toliko materialnih sredstev, da bi se z nekoliko žrtvami čisto iz finančnega stališča ta kriza še mogla prebresti. Veliko bolj grozna je pa moralna bilanca naše nezaposlenosti. Podpore, ki jih brezposelni sprejemaj jo zase in za svoj« družine, ne morejo nadomestiti normalnega zaslužka. Bede ne odstranijo, ampak jo le podaljšajo. Delavca, ki bi si s svojimi rokami mogel priboriti časten zaslužek in razviti v svoji družini človeka vedno življenje, brezposelnost potisne na nizek in ponižujoč nivo trajnega polstradanja in bednega životarenja. V njegovo življenje ne posije žarek zadovoljnosli, ki jc plačilo za trud in krona uspeha, on ostane trajno brez veselja in brez sreče. Brezdelje uniči ]x>kigoma v človeku vse energije, ubije vsako podjetnost, vsako voljo do ustvarjanja. Človeka, ki je ustvarjen za delo, in čigar ponos je delo, vrže brezposelnost med sužnje v proletarskUi nižinah. Tako ustvarja brezposelnost v naših družabnih plasteh ono močvirje, kamor se steka vsa j>otlačena nezadovoljnost in vse razočaranje ubitega človeškega jionosa. Iz njega pa se dviga ]>otem v najrazličnejših oblikah to, kar smo se navadili imenovati z banalno besedo socialnih nemirov. Če mora danes Evropa izdati 100 milijard na leto samo zato, da si vzgaja na svojih grudih bacile za socialno revolucijo, poleni imamo ]>ravico trditi, da brezposelnost danes ni več gosjiodarski problem, kot si nekateri to domišljajo, ampak da je enostavno zanikanje pravcev, na katerih sloni naš družabni red. Brezpoeelska kuga, ki mori Evropo, in proti kateri še nismo našli zdravil, je brutalnej-Si protest proli gospodarskemu in filozofskemu liberalizmu, ki je vzgajal več kot 100 let star gospodarski red, ki nas sedaj davi. Filozofi prosvitljene dobe so proklamirali veličanstvo človeške svobode. Človeka, ki je po svoji naravi in po svojem božjem poklicu le del ene velike celote, so iztrgali iz skupnosti človeške družbe, so pomorili v njem vsak čut dolžnosti do bližnjega ter mu vsadili geslo v srce: Svoboden si, ustvari si sam svoja nebesa. In stroj se je začel sukati in mleti. Drobil pa je človeka, ki je bil preslab, da bi se svobodi zoper-etavljal. Mi smo vedno trdili, da vsebuje edino krščan-etvo ono moč, ki vzdržuje harmonijo v družabnem redu zato, ker nalaga težke dolžnosti, ki vežejo človeka na človeka, izvrševanje teh dolžnosti l»a olajšuje, ker jih posladi s krščansko ljubeznijo. Brezposelnost izziva torej odporno akcijo, s katero ne bomo smeli odlašati. Univerzalnega zdravila za to ni. Nekateri predlagajo, nuj se zopet uvede povsod vojaška obveznost, drugi zagovarjajo j>ri-silno delo, tretji vidijo rešitev'v skrajšanem delovnem dnevu, zopet drugi v odpravi lako zvane racionalizacije. Vse to je podobno tistemu mehaniku. M je pri starem avtu popravljal kolesa, na motor pa j>ozabil. Razumljivo je, da bodo državne oblasti morale še naprej lajšali trpljenje proletariata, ampak glavno bo, da nadomestimo motor našega družabnega reda. Mesto anarhistične svobode je treba vpeljati krščanski solidarizem na gospodarskem in socialnem polju, da meslo egoizma jioslabe 7-'>et ljubezen vodilo človeški družbi. Naraščaj fašizma Rim, 21. okt. AA. Kakor smo že včeraj poročali je pozval generalni tajnik fašistične stranke Giuratti vse fašistične organizacije, da osnujejo do 4. novembra, to je dneva proslave zmage, novo ustanovljene mladinske oddelke. V teli oddelkih, ki ne morejo šteti manj kot 26 Članov, bodo mladeniči med 18. in 21. letom. Nihče ne more biti sprejeli v fašistično stranko, če ni bil član teh oddelkov. Komandant teh novih oddelkov, ki so dodeljeni fašistični milici, io Carin Sforza. Strahovita eksplozija Prizori strahu in groze — Dosedaj 50 mrtvih, 81 težko ranjenih Zasutih je še 200 rudarjev Aachcn, 21. okt. as. Danes zjutraj ob %S je prišlo do strahovite eksplozije na Viljcmovem šabtu rudnika Ana II. Eschweilerske rudarske družbe v Alsdorfu, ki je pognala v zrak upravno poslopje in glavni izvaževalni stolp šahtne naprave. Delavci, nameščenci in uradniki se nahajajo pod ruševinami. Delavnice, izvaževalni stolp šahtne naprave kakor tudi okoli ležeča poslopja nudijo sliko samih razvalin. Z vseh strani so se čuli klici strahu in groze. Na kraj nesreče je prihitelo več gasilskih čet in rudniško sanitetsko moštvo. Katastrofa se je pripetila na horicontu 460. O vzrokih katastroie se točno ne ve. Misli se, da je prišlo, ali do eksplozije premogovnega prahu, ali pa je zletelo v zrak municijsko skladišče, ki se nahaja v vsakem rudniku za shranjevanje potrebnega razstrelivnega raaterijala. Velikansko moč eksplozije se razvidi iz tego, da so se v velikem krogu okrog kraja nesreče zrušile hiše in v Se večjem krogu so vse šipe na oknih pobite. — Vsa izvaževalna naprava Viljemovega Jahta je popolnoma uničena. Kraj v neposredni bližini rudniških naprav je sam kup razvalin. — Ljudje, ki so bili zaposleni na dnevnem delu, so skoro vsi pod razvalinami. Rešeni rudarji pripovedujejo, da se jc nenadoma začula strahovita de- tonacija. Takoj nato se jc iz šahia dvignil veli-kenski oblak dima in saj. Vsak se jc skušal rešiti, ne da bi vedel, kako se godi drugim. O svojih tovariših v jami nc vedo ničesar poročati. Povečini pa so rudarji mnenja, da gre za eksplozijo municijskega skladišča. Ravnateljstvo Eschvvcilerske rudniške družbe je ravnokar izdalo prve avtentične Številke o žrtvah katastroie. Do sedaj so po teh podatkih potegnili iz ruševin 35 mrtvecev, od teh 19 izpod ruševin na dnevu in iz porušenega upravnega poslopja. 12 ljudi so našli mrtvih v jami, 4 pa so umrli v bolnišnici, kamor so bili prepeljani v zelo kritičnem stanju. Do sedaj jc najavljenih 72 težko ranjenih oseb, od teh 25 iz upravnega poslopja, ostali iz jame. Ob začetku šihta sc jc danes peljalo v jamo 667 oseb. Do sedaj so rešili, ali nedotaknjene, ali lahko ranjene, 422 ljudi. Potemtakem je ie 200 rudarjev nerešenih in zasutih v jami. Rešilna dela do sedaj diso imela posebnega uspeha. Smatra sc, da zapira v jami ostalim rudarjem velik zrušek izhod na dan. Proti večeru so našli pod zrušenim zidom 14 šc živečih mož. Rešili so se na ta način, da so zamašili luknje v zidu s svojimi oblekami in na ta način mogli za silo dihati. Pojavlja sc spet upanje, da so oni pod zemljo šc živi, posebno, ker so spravili ventilacijo kmalu v red. Kakor poročajo, je bilo spravljenih v rudniku 1.500 kg dinamita. Eksplozija jc bila tako močna, da jc popolnoma porušila rove. Po čudovitem naključju so bile ubite pri tem samo tri osebe. Izredni slučaj je hotel, da je ostala teleionska zveza nepoškodovana, kar je v mnogo olajševalo reševalno akcijo. Pred vhodom v rudnik so se odigrali pretresljivi prizori. Otroci, žene in sorodniki so iskali trupla in v strahu pričakovali rešencev, ki so jih vodili iz rudnika popolnoma krvave in očrnele. Glede usode zasutih so v velikih skrbeh, ker je rešilna akcija zaradi nevarnosti plinskih eksplozij zelo otežkočena. Velika sreča jc bila, da se je strahovita sila eksplozije obrnila navzgor. Če bi bila eksplozija niže, bi bilo število žrtev neprimerno večje. Najnovejše vesti Aachen, 21. okt. as. Rudniške oblasti objav« ljajo uradno, da so dosedaj potegnili izpod ruševin 50 mrtvecev. Po bolnicah je 81 težko ranjenih. Vzrok nesreče šc vedro ni pojasnjen. Reševalna dela se z mrzlično naglico nadaljujejo. Rudniška oblast Sc vedno ne ve, koliko jih je v jami zasutih. Misli pa, do jih jc okoli 150 do 170. Računa se s tem, da bo število mrtvih narastla v v Zelje Sumadijcev Min. Frangeš o naših odnošajih s Cehi Belgrad, 21. okt. in. Ministri dr. Kumanudi, Boža Mnksintovič, dr. Frangeš in Nikolu Preka so na svojem potovanju prispeli danes dopoldne v Vnljcvo, popoldne pa so odšli v Jelino. V Valjevu se jc vršil shod za Valjevo in štiri okrnje. Na shodu je bilo okoli 400 do 500 ljudi. Najprej so se vrstili govorniki i/. Valjeva in okolice in so »si povrsti naštevali potrebe in želje ljudstvu. Med drugim so prosili, dn naj se po možnosti zmanjšajo davki, zboljša administracija. povečajo številne strokovne šole in popravijo ceste. Nezadovoljstva proti današnjemu režimu med ljudstvom ni. želijo pu. du sc spremenijo razni občinski odbori v mnogih občinah, češ. da so nu teh položajih nekateri člani že predolgo, zaradi tega so postali trudni in neaktivni. Želeli so dalje, du se v Valjevu zgradi še ena gimnazija, razširijo ljudske šole in poveča število učiteljev in dn pomaga država valjevski občini graditi kanalizacijo in vodovode. posebno, dn se poveča število uradnikov pri sodišču, du bi sc posli za izdajanje dokumentov, ki so kmetom potrebni za pridobivanje kreditov v agrarni banki, hitreje odpravljajo. Končno so izrekli še željo, da se omogoči izvoz poljedelskih pridelkov, posebno vina. Najprej jim jc odgovoril min. Frangeš, ki jc govoril o gospodarski krizi in pravil, da trnja ta žc pet do šest let. Vlada je storila vse, da jo ublaži, jasno pa je, da država sama nc more imeti popolnega uspeha. Vlada jc delala na tem, da bi naši najboljši sosedi, bratje Čehi, kupovali naše žito, mi pa njihove stroje, odgovorili pn so nam: Mi nc moremo tega storiti in sicer t. če mi kupujemo Vaše žito, nc bosta severna in južna Amerika več kupovali pri n n s industrijskih izdelkov in naš u industrija bi začelu propadati. 2. Če mi Vum zmanjšamo carino, pravijo Čehi, bodo isto carino uživale tudi Kanada in severne ameriške države in bo kalkulacija ostala ista. In končno bi z znižanjem carin naše žito padlo na isto ceno, kakor jc Vaše in naše kmetijstvo bi propadalo kakor Vaše. Pa vendar smo našli način, jc dejul dr. Frangeš, da sebi pomagamo in ne škodimo Čehom. Mi pravimo Čehom: Ni treba, da bi Vi kupovali od nas vso pšenico. Vi uvažate letno štiri do pet milj. stolov. Kupite od nas sumo dva do tri milj. stolov in to tako, dn našo pšenico prodajate po isti ceni. kakor Vašo, ali osvobodite, nas uvoznih carin. Kolikor bi nam Čehi zmanjšali nu uvoznih carinah na pšenico, za toliko bi ini zmanjšali carino na njihove industrijske izdelke, avtomobile, gospodarske stroje in električne naprave. Zn njim je govoril minister Prcku. ki je naglušni. da je vse ljudstvo složno, da ljubi svojega kralja. Govorila sta nato tudi še ministra Kumanudi in Maksimovič. Nato sc jc vršil velik banket z raznimi nagovori. Po vsem tem so ministri nadaljeval pot v Bjelino, kjer so imeli podoben sestanek. Možnost moratorija nemških plačil? Dr. Sckccht agitira v Ameriki za petletni moratorij Newyork, 21. okl. as. Bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht jc imel danes razgovore z uglednimi ameriškimi finančnimi krogi, med njimi tudi z državnim tajnikom za finance Mellonom in s predsednikom Hooverjem. Ameriški listi spravljajo dr. Schachtove govore v Ameriki v zvezo z Briiningovimi previdnimi namigi na morebitni moratorij nemških plačil in na spremembo Youngovega načrta. — Po poročilih iz Vt'ashingtona je dr. Schacht razpletel tam misel moratorija. V razgovorih z ameriJkim državnim finančnim tajnikom je dr. Schacht iz azii svoje prepričanje, da bo prej ali slej prišlo do moratorija nemških plačil. Dalje poročajo, da so odločujoči faktorji sprejeli to nekako z odobravanjem na znanje. Ne samo ameriški bankirji, temveč tudi voditelji ameriških državnih financ so mnenja, da Nemčija pod obstoječimi razmerami ne bo mogla izvrševali svojih plačil in da se bo morala Amerika spoprijazniti z mislijo moratorija plačevanja dolgov s strani aliiranih držav. Po teh vesteh je Fcderal Reserve Bank izdelala načrt o petletnem moratoriju, ki ga je baje včeraj iz-očila guvernerju Harringtonu. Istotako trdijo washingtonski krogi, da je Owen Young nenadoma in tajno odpotoval v Evropo. Ta vesl je pa še nepotr.ena. Vaš poročevalec se je informiral o verodostojnosti teh vesti in lahko opiše položaj tako: Dr. Schacht je v Washingtonu spravil v pogovor zadevo moratorija, vendar pa odločno naglašal, da govori kot zasebnik. Kakor vemo. so ameriški državniki poslušali izvajanja dr. Schachta z velikim zanimanjem, vendar so se pa vzdržali vsakega komentarja. Vse vesti o načrtu petletnega moratoriju, na katerega naj bi pristala Amerika prostovoljno, so produkt iantazije. Za dovoljenje nemškega moratorija nc bi imela ameriška vlada niti dovoljenja, kajti o lem ima pravico sklepati edino kongres. Kljub temu je pa dejstvo, da se ameriška j vlada lako zanima za plačevanje nemških obvez, zelo interesantno. Dokazuje, da se v resnici ame- ! riški iinančni krogi ^prijateljujejo z možnostjo nemškega moratorija in da niti ne dvomijo o tem, da bi ustavitev nemških plačil povzročila tudi za-' časno prenehanje plačevanja zavezniških dolgov. Francozi vznemirieni Pariz. 21. okt. as. Vesti iz \Vasliinglona o konferenci dr .Schachta s finančnaim tajnikom i Mellonom o možnosti moratorija nemških plačil, je vzbudila v Franciji veliko razburjenje. >Jour-.' nal piše, da se republikanci v Ameriki gotovo ne bodo prenaglili. Amerika je veliko premalo vezana na nemške finance, da bi si delala skrbi za-j radi plačilne možnosti Nemčije. Pariz. 21. okt. as. llijioteza moratorija Youn-govih jdačil se v jwiškeni ,isliu strastno komentirajo. Predvsem protestira Pertinax proti kakrš-nemukoli moratoriju iu proti vsaki misli revizije. , Trdi, da je nemška vlada pripravila v Parizu te-, ren z namenom, pridobiti francosko vlado za revizijo Voungovega načrta. Jasno je. da Francija takega predloga jx>d nobenim pogojem ne more I sprejeti. • Figaro- piše, da ne bi značil moratorij i in z njim zvezane priprave za revizijo Voungovega načrta nič drugega, kakor kapitulacijo pred nasilno jiolitiko Stahlhelmovcev in Hitlerjevcev. Smrtni izid boksarske tekme New York, 21. okt as. Nemški boksar Kari i Baldus sc je včeraj boril z ameriškim šampijonom, 1 črncem Hoganom. V tretji rundi se je nenadoma zvrnil in padel v nezavest. Niso ga mogli sklicati k življenju. 20 minui naio je umri Kogan je bil aretiran in obtožen uboja. Kuga na Kitajskem London, 21. okt. as. Po poročilu i? Fenčava j na Kitajskem je izbruhnila na srednjem Kitajskem oliučna kui!a. ki ie oonekod oomorila ccle vasi. Vizum za Romunijo bo odpravljen Belgrad. 21. oktobra, ni. Komisija, sestavljena iz naših in romunskih strokovnjakov, se razgovarja o sklenitvi konvenrije o potniškem prgmetu. Predvideva se, da se bodo ukinili vizumi med tema državama. Razgovori bodo končali koncem tega meseca. Komisija ima obenem nalogo, da sklene sporazum z grško delegacijo u obmejnem prometu med našo in grško državo. Romunski vohunski škandal raste Bukarešta, 21. oktobra, u. Preiskava o vohunski aferi se nadaljuje. Organizirana je j>o celi državi. Posebno kompromitirani so Madjari iz Erdelja. Včeraj je bilo prijetih- mnogo osumljencev iz Erdelja. v Bukarešti sami pa okoli 10 ljudi, med njimi več državnih uradnikov, med njim' državni uradnik inž. Kreminger, arhivar v vojnem ministrstvu Rosesku, inž. Laszlo, uradnik Montea, ki je bil v službi vojnega ministrstva. Državni tajnik za notranje posle Angelescu, ki vodi preiskavo z ministrom pravde, je izjavil ,da ee bo preiskava vodila še dalje in bo trjielo dolgo časa, ker se mora ta afera do vseli podrobnosti preiskati. Poroka kralja Borisa Assisi, 21. oktobra. AA. Zu cerkveno poroko bolgarskega kralja Borisa in jjriiicese Giovanne so mrzlične priprave v teku. Poleg vladarske italijanske dvojice bo svečanosti pri-sostvovulo približno 35 [irincev. Mesto Assisi bo poklonilo nevesti dragoceno tkanino, ki jo sedaj izgotavljojo številne veziljc v Assisiju in ki bo deloma sestavljena iz tkanine tneniške obleke sv. Frančiška. Sofija. 21. oklobra. u. Včeraj je odjx>toval v Italijo italijanski jioslanik v Sofiji, danes j>a odpotuje kraljev bral knez Ciril in depulacija z ministrskim j»redsednikom Ljapčevom na čelu, da prisostvujejo kraljevi poroki. Obenem jo odplula romunska bojna ladja : Kralj Ferdinand; v Brindiel da sprejme novo poročeni par in ga odpelje \ Bolgarsko. Volitve na Norveškem Oslo. 21. oktobra. \A. Pri volitvah za nor. veški državni zbor je bilo izvoljenih: socijali. stov in komunistov 42, konservativcev 38. radikalov 32. ngrarcev 25. Konservativci so pridobili S sedežev, radikalci 2. (ločini je skupna so-cijalistično-komunistična lista 11 mandatov izgubila. Gladovna siavha zaprtih Ukrajincev Varšava. 21. okt. as. Ukrajinski tisk poroča, da jc stopilo 141 političnih kaznjencev v [»oljskih zaporih v Brecaniju v gladovno stavko. Aretirane! zahtevajo takojšnjo preiskavo, zvišanje števila preiskovalnih sodnikov in )>ospešeno preiskovalno postopanje. Smrtni skok iz letala Milan, 21. okt. as. Italijanski letalec Kazimir Fumanelli se je smrtno ponesrečil pri letalski produkciji v Reggio Emilin. Skočil je /. aeroplana s padobranoin. Med skokom |>a je napravil napako in padobran se mu ni odprl. Nesreče Prass. 25. okt. AA. Daurs Mitu »ганмат* zletela v irak smodnišnice. I 'bitih je bilo 15 de-1атге>, 20 jih je liilo ranjenih. Bratislava. 21. okt. as. Štiri delavke izmed onih sedmih, ki so zgorele ob priliki eksplozije \ munieijski tovarni Hoth d. d., so snoči uinrle. Do sedaj ie torej na po! tdicah eksplozije umrlo 7 oseb. živa ie ostala le še i-na. Spremembe zakona o glavni kontroli Belgrad, '21. okt. A A. Nj. Vel. kralj je pod-pisal in proglasil zakon o izpreutetnbah in dopolnitvah zakona o glavni kontroli. Glavne določbe teh izprememb in dopolnil so le-le: Delokrog. CI. 1. se izpremeni in se glasi: Za državne, banovinske iu občinske račune (П za nadzorstvo nad izvrševanjem njihovih proračunov obstoji glavna kontrola kol vrhovno računsko sodišče. CI. 2. se izpremeni in se glasi: Vrhovnemu nadzorstvu glavne kontrole so podvrženi računi ustanov in korporacij z državno podporo, ako z zakonom zanje ui drugače odre-ieno. CI. 10. — CI. 29. se izpremeni in se glasi: Glavni kontroli in njenim krajevnim kontrolam je treba predložiti vse sklepe, ki so z njimi v zvezi izdatki iz državne blagajne. Glavni kontroli je treba še posebej dostaviti: Sklepe, storjene v soglasju s predsednikom ministrskega sveta v smislu zakona o izpremem-bah zakonskih določb; o uporabi rezervnih pro; računskih kreditov; o virmanih med proračunskimi partijami in pozicijami; o izplačilu in izdatku v breme državne gotovine in obratnega kapitala glavne državne blagajne; o izdatkih iz javnih državnih fondov; o uporabi drž. posojil; o izdatkih jn dohodkih ter o presežkih dohodkov po posebnih pooblastilih; o izplačilu presežkov, iz licitacij za gradnjo državnih poslopij, cest in mostov itd.; o podaljšanju rokov za dobavitelje ia podjetia in o izpremembi njihovih obvez, ako s lemi sklepi oproščajo kazni po čl. 99 a zakona o drž. raiunovodstvu; o podeljevanju podpor, pomoči, subvencij, kakor tudi sklepe o izplačilu nagrad in honorarjev; uredbe, pravilnike, navodila, okrožnice, pojasnila in vse ostale načelne odloke, ki so v zvezi z izdatki iz drž. blagajne; o službenih odnošajih, ki o njih govorita člena 114. in 156. zakona o uradnikih in ostalih uslužbencih civilnega reda, in sicer za vse državne, civilne in vojaške, kakor tudi za državne gospodarske ustanove in za vse ostale sklepe po členu 122. zakona o glavni kontroli. — Rok za njihove prifožbe po čl. 21. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih prične teči z dnem potrdila na re-cepisu. — Vse ostale sklepe je treba dostavljati krajevni kontroli, ki jih bo ocenila in ž njimi ravnal? po čl. 59. zakona o glavni kontroli. CI. 14. — CI. 58. se izpremeni in se glasi: Trajni in preventivni pregled računov in dokumentov v zmislu točke 6. čl. 37. bo glavna kon-irola opravljala po svojih krajevnih kontrolah. CI. 15. — Cl. 50.. odstav. 2. se izpremeni in se glasi: V primeru, da računski preglednik krajevne kontrole ugotovi, da izdatki niso osnovani na proračunih, bo odklonil vizum z navedbo zakonskih razlogov, ki ga k temu upravičujejo. Nato pa bo ravnal tako-le: a) Ako gre za izdatek po državnem proračunu. ima šef krajevne kontrole, ki mu računski preglednik predloži primer, pravico, da pregledni-kovo odločitev, ako ugotovi, da ni utemeljena, razveljavi in tla na lastno odgovornost naloži računskemu pregledniku, da potrdi dokument. Računski preglednik je dolžan to takoj storiti. O tem mora i^šef krajevne kontrole takoj poročati glavni kon-,iiroli, ki oceni zakonitost njegovega ravnanja. Ako šef krajevne kontrole soglaša s sklepom računskega pregldnika, mora predmet predložiti pristojnemu ministru oziroma banu. Ako minister oziroma ban ne soglaša s sklepom, se predloži predmet glavni kontroli. Ako glavna kontrola ugotovi, da sklep ni umesten, odredi, naj se vizum izda. O tem se obvesti pristojni minister oziroma ban. Ako minister oziroma ban ne priznata sta-/išča glavne kontrole, pade odločitev o tem v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Ako glavna kontrola s tem sklepom ne soglaša, je dolžna izdati vizum z rezervo, a primer takoj dostaviti preko predsednika ministrskega sveta Nj. Vel. kralju. b) Ako gre za izdatek po banovinskem proračunu, mora krajevna kontrola po odklonitvi vizuma o tem takoj obvestiti bana, ki mu gre pravica. ako sklepa ne prizna, da tia lastilo odgovornost obnovi naredbo za izplačilo. Krajevna kontrola mora na to izdati vizum, vendar o tem takoj tudi obvestili glavno kontrolo, ki oceni zakonitost tega izdatka in izda svoj sklep pri pregledu in proučitvi banovinskih proračunov. Pravice ponovnega naloga za izplačilo ban ne more prenesti na drugo osebo. c) Ako gre za izdalek po občinskih proračunih, ima predsednik občine pravico, da na lastno odgovornost obnovi nalog za izplačilo, ako ne odobri stališča krajevne kontrole. Računski preglednik je v tem primeru dolžan, sklicujoč se na ta zakonski predpis, izdali vizum in o tem takoj obvestiti glavno konirolo, ki bo ocenila zakonitost lega izdaika in ki bo izdala svoj sklep o priliki pregleda in proučitve občinskih proračunov. Cl. 18. — Cl. 97. se izpremeni in se glasi: Glavna kontrola pregleduje in razrešuje banovinske in občinske proračune ter pregleduje njihove blagajne in inaterijal in imovino po določbah tega zakona. Zaključek agrarne konference v Bukarešti Bukarešt. 21. okt as. Danes se je vršila zadnja seja mednarodne agrarne konference. V svojem končnem poročilu je predsednik poročal, da ie konferenca sprejela soglasno predlog poljske dclegacije za osnovanje stalnega odbora. Ta stalni agrarni odbor naj bi se sestal vsako leto enkrat. Njegova naloga bi bila, proučiti gospodarski položaj in biti stalno v kontaktu z udeleženimi državami, Prvi sestanek tega odbora se vrši na prošnjo madjarske vlade januarja meseca v Buk^-reštu. Na prošnjo poljskega kmet. ministra je bil sprejet tudi predlog, da naj si države izmenjajo statistične podatke o uvozu in izvozu žita. Konferenca priporoča vladam, ustanoviti v svojih državah institute, ki naj regulirajo izvoz in uvoz. Konferenca je vzela dalje na znanje predlog jugoslovanskega izvoznega zavoda za racionalizacijo žitne trgovine. Konferenca nadalje sprejema predlog. da naj sc v stalnem odboru nahajajo tudi štirie strokovnjaki, in sicer po eden iz Madjarske, .Tugoslaviie, Poljske in Romunije. Strokovnjaki imajo nalogo, proučevati konkretna sredstva za oraktlčno uporabo prednostnih tarif. lrigoyen obložen veleizdaje Buenos A i ros. 21. oktobra. AA. Vlnd« jc sklenila obtožiti bivšega predsednika argentinske republike Irigoyena zaradi velcizdajstva. Protiukrepi sovjetov Italijanski obroč se zožuje Važni sestanki v Ankari v bližnji bodočnosti — Mrzlično dviiovamje italijanske diplomacije Iaiambul, 21. oktobra. (Izv.) Turški Presbiro danes potrjuje, da bo dne 25. oktobra odpotoval grški ministrski predsednik Venizelos v spremstvu svojegu ziuuuijega ministra Miichalakopuloea in celega štaba višjih iu nižjih uradnikov zunanjega in trgovinskega ministrstva v glavno mesto Turčije. GrSka delegacija se bo vozila, v kolikor je do sedaj ugotovljeno, z vojno križarko »Ellk, katero bodo spremljale tri torpedovke. (XI Isinida naprej bo potovala v posebnem vlaku predsednika republiko. Celokupna turška vlada bo grško delegacijo ■»prejel« že v Iemidu. V Ankari bodo ostali nekaj dni morebiti celo en teden. Predvidene so velike slavnosti na čast grškim gosloiu. »Slovenec« jo že meseca septembra poročal o načrtu, da se sestaneta Venizelos in Isntet paša r Ankari. Ob isti priliki je tudi pripomnil, da je zelo mogoče, da se sestanka udeleži tudi madjar-ski predsednik vlade Bcthlcn. Danes je to gotovo dejstvo. Grof Bethlen se bo mudit v Ankari ravno v dneh, ko se bo tam nahajala grška delegacija. Cela stvar dobiva pa še posebno barvo, ako se prečitajo ponovno napiluice, ki sta jih nedavno izmenjala v Moskvi turški zunanji minister liuždi boj in Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, v katerih sta naglašal« neminljivo prijateljstvo obeh narodov. Potovanje Venizelosa ne more nneti, po tukajšnjih informacijah, drugega namena, kot pa da »postavi prijateljske zveze s Turčijo. tirčija ho torej tudi stopila v krog njenih prijateljic. Prisotnost grofu Belhleaia pa pomeni že sama iui sebi program. Madjarski državnik o1oval v svojo domovino in sprejemal stalno posebne kurirje v Istambulu. Zato ni dvomljivo, da je on organiziral ta sestanek državnikov v srcu Anatolije, ter da ho tudi on dejansko vodil idejni del anatolskih stavnosti. Munchen, 21. oktobra, ff. Današnja :>G eni lani« < poroča iz Carigrada, da se bo vršil koncem meseca oktobra velik sestanek državnikov Italije, Grčije, Madjarske, Turčije in Rusije v glavnem mestu Turčije Ankara. Contrumsko glasilo pristavlja, da vsebinu razgovorov italijanskemu veleposlaniku gotovo in neznana in da ho moral jugoslovanski poslanik razviti izredno žilavost, če ho hotel zvedeti, o čem sc bodo ti gospodje za zaprtimi vratnii raz-govarjali. Istamhitl, 19. oktobra, or. Nekateri luknjani listi so danes zjutraj prinesli vest, da namerava v kratkem bolgarski ztuulnji minister Burov obiskali turško preetojlcij, Akcruvno la informacij:! še ni potrjena, vendar se že mnogo ugibje o možnosti, da bo bolgarski minister nastopil svoje potovanje v družbi grofa Bcthlena, ki tudi namerava obiskati turško vlado. Pariz. 19. oktobra. Fr. Na francoskem zunanjem ministrstvu posvečajo podvojeno pazljivost delovanju italijansko diplomacije, ki je posebno agilna v Grčiji in na Madžarskem. Znano je, kako nesrečna je bila Italija, ko se jo ob priliki balkansko konference pokazala možnost sporazuma med balkanskimi državami., in francosko zunanje ministrstvo je pričakovalo, da se ho od italijanske strani napravil energičen poskus razbiti balkansko fronto. Danes izgleda popolnoma jasno, da Italija zbira skupaj svoj blok držav, ki i;i bo za&igural premoč na Balkanu iu vodilno vlogo na bližnjem orientu. Politični voditelji se izprašujejo, če bodo interesirane države, torej Madjarska, Grčija, Bolgarija in Italija prijavile zvezno pogodbo Društvi narodov, kojega članice so. Ravnotežje evropsk« politike se je pomaknilo proti vzhodu. Atene, 21. oktobra, or. Vladni presbiro de. mentira vesl, da bo Venizelos potoval v Ankaro dne 25. oktobra. Briining se je izkazal Nemčija in inozemstvo hvali sposobnosti državnega kanclerja Berlin, 21. okt. ff. Listi še vedno nadaljujejo svoie komentarje o nepričakovani zmagi državnega kanclerja Briininga pri glasovanju za sprejem vladne deklaracije. Sprva je bilo zadržanje časopisov bolj rezervirano, ker niso vedeli, kakšen bo odmev kanclerjevega govora v inozemstvu, oso-bito pa še v Franciji, Sedaj pa, ko so vodilni časopisi inozemstva izrazili svoje zaupanje osebi državnega kanclerja, je tudi nemški tisk začel bolj svobodno hvaliti velike državniške lastnosti voditelja centruma. Tako piše »Temps«, da je vladna zmaga v nemškem parlamentu oseben uspeh Briininga in njegove realistične politike. Za Francijo zadostuje, da se je napad nacionalistov ponesrečil. S .tem, da so socialisti glasovali s centrumom, je dana garancija, da bo nemški parlament slej ko prej deloval na osnovi vveimarske ustave. Londonski »Sunday Times«, ki navadno ni Nemčiji prijazen, piše. da se je Nemči a polagoma vendarle znašla. Briiningova zmaga bo pomirila finančne kroge, ki so že začeli zgubljati zaupanje v denarno poštenost nemškega naroda. »Observer« pa z zadovoljstvom ugotavlja, da je Briining že v drugič pokazal, da je vreden zaupanja inozemskih držav, ker je pokazal, da hoče na vsak način nadaljevati Slresemannovo mirovno politiko. Na podlagi teh zelo zadovoljivih izjav inozemstva, je »Berliner Tageblatt« čutil dolžnost, da se na poseben način zahvali državnemu kanclerju za njegovo patriotično delovanje. »Briining je pokazal neobičajen čut odgovornosti, zares idealno nesebičnost in pogumno vero v načela, po katerih hoče voditi usodo nemškega naroda. On je pokazal v državnem zboru mir in popolno obvladanje samega sebe. To so diagocene lastnosti za vsakega državnika, za Briininga se nam pa zdijo samo ob sebi umevne, ker je bil vzgojen v strogi disciplini krščanskih načel in ker kot zgodovinar in državnopravni znanstvenik trdno stoji na skalnatih tleh katoliške tradicije. Berlin, 21. okt. AA. Pruska zbornica je z 240 glasovi proti 189 odklonila predlog narodnih soci-jalistov, komunistov in drugih opozic. strank, naj se predčasno razpusti. Zbornica je znižala poslanske dijete na 600 mark mesečno, nakar se je od-godila do prihodnjega meseca. Konec židovskega naseljevanja Palestini v London. 21. okt. or. Kolonijalno ministrstvo je danes objavilo poročilo sir Johna Sinipsonn o notranjepolitičnem tn gospodarskem položaju v Palestini. Istočasno je zunanje ministrstvo izdalo belo knjigo o celokupni svoji dosedanji politiki v mandatskem ozemlju Palestine. Iz obeh objav povzamemo, da se nahajata sedaj v Palestini dv« pehotna bataljona, dve eskadrili letal in štiri baterije oklopnih vozov. Po nasvetti sir Johna Simpso-na se bo Palestini dala neke vrste ustava, ki ji bo omogočila pod vodstvom Društva narodov, oziroma njegovega zastopnika Anglije, neodvisen razvoj. Bela knjiga izrecno pov dar j a, da danes v Palestini ni več na razpolago zemlje za naseljevanje. Palestinska vlada nima na razpolago nobenega praznega ozemlja, ki bi se moglo porabiti za naselitev židovskega prebivalstva. Mogoče bo po letih zopet misliti na novo unseljovonje, če bo Palestina napredovala in če se bo posrečilo povišati produktivnost zemlje, toda z« enkrat mora biti konec naseljevanja Židov. Od 87.000 arab. družin je danes 23.000 brez zemlje. Zato zahteva elementarna socialna pravičnost, da sc Anglija, kateri je bil poverjen mandat nad Palestino, zavzema zn neoskrbljene Arabce. Bela knjiga nadaljuje, da imajo židje vsega dosti, denarjft, zemlje tn organizacije. Ce se danes sme govoriti o napredku v deželi, potem se mora v prvi vrsti izreči zahvala naseljencem. Pri tem pa nobena vlada ne srne pozabiti, da so Arabci prvi go.-podarji te zemlje. Arabske družine se zelo m nože, zemljišča pa, ki so jim bila na razpolago, se manjšajo. Židovsko naseljevanje v Palestino se mora vršiti lorei tako, da ne bo v škodo arabskemu plemenu. Ce bi židorsko naseljevanje ogrožalo obstoj arabskega prebivalstva, potem bo angleška vlada kot mandatoma oblast prisiljena, da to z vsemi sredstvi prepreči. Zato je tudi meseca maja angleška vlada prekinil« naseljevanje Židov po Palestini. Bela knjiga o Palestini je naletela pri obeh strankah na ostro kritiko. Predsednik židovske agencije dr. Weizmann je odstopil. Poslal je ko-lonijalncmu tajniku pismo, kjer pravi, da bo sklical kongres svoje organizacije, ki bo sklepala o novonastalem položaju. Revolucionarji v Braziliji napredujejo Pariz 21 oktobru. AA. I/ Buenos Airesa poročajo, da so revoliicijonarji v državi Vliuas Geraes napredovali v smeri proti iJara Birsi in Cruzei, ki sc nahajata v državi Rio de Janeiro in na progi Rio Sao Paolo. Od SO.O(M) rezervistov. ki so bili pozvani v Rio de Janeiro. sc jih je odzvalo samo 4000. Amerika nastopa v Braziliji London, 21. okt. os »Reuter« poroča i/. New-Vorko, dn je po nalogu državnega tajnika Stiin-sona danes odplul drednavt »Pensacola« v smeri proli Pernambuco in Bahija, da ščiti interese unierikunskih državljanov, ki bi bili ogroženi vsled revolucije v Braziliji. Poveljnik Boda ima nalogo obiskati vsa obrežna mesta, stopiti v stik z vsemi ameriškimi konzuli, ki sc Bela vrana v Franciji „Francija naj ne bo žandar v Evropi — Proti PoVski Pariz, 21. okt. fr. Gustav llervć nadaljuje v svojem listu »La Victoire« kampanijo za revizijo mirovnih pogodb. Tako uničujoče kritike versajskoga miru do sedaj še niso prinesli'niti komunistični listi in samo v tisku hitlerjevih nacionalistov v Nemčiji bomo našli izraze podobne onim, ki jih uporablja Gustav Jlerve. On zahteva, da mora 1'raticija sama prositi za revizijo tc pogodbe, ako sc hoče obvarovati pred bližajočo katastrofo. Prej so francoski politiki bili mnenja, dn bo zveza / Anglijo, Italijo in Ameriko ostala trajna, kar je čisto v tradicijah francoske zununie polilike. Toda zgodovina zadnjih H) let dokazuje naivnost francoskih državnikov. Danes moril Frimcijii računati z dejstvom, dn je prav za prav osamljena in dn ji njene zveze /. vzhodnoevropskimi državami nalagajo snmo bremenu in ne prinašajo nobe-| »ih koristi; na drugi strani pn jr gospodarska kriza, ki divja |>o celi Evropi, privedla nekatere velike države naravnost v politični kaos, ki pospešuje boljševistično propagando in priprav- naluijujo na atlantskem obrežju Brazilije in oventuelno sprejeti na krov vse amerikanske državljane, ki bi to iz upravičenih razlogov zahtevali. Intervencija Zjedinjenih držav v Braziliji pomeni, da smatra ameriknnska vlada položa j za zelo resen in da računa z možnostjo, da se poleg zvezne vlade ustanovi in vzdrži tudi revolucionarna vlada. London, 21. okt. os. Iz verodostojnih mornariških krogov poročajo, du je dobila velika o klopna k/ižarka >Queen Klizabelh« nalog, dn takoj odpluje iz Portsmoutha v Braziljunske vode. lstotako je angleška admiraliteta naročila svojemu atlantskemu brodovju, da nuj bo stalno pripravljeno za odhod. Ija evropsko socialno revolucijo; ta nevarnost jo tudi zu Francijo zelo pereča. »Nekdaj nas je bilo 5 velikih narodov, ki smo Nemčiji diktirali mir v Versaillesu, danes ,jc ostala Francija osamljena z nalogo, da nuj izvrši ta krivični mir in igra vlogo žundarma v Evropi.« Pripomniti moramo, da revizionistična misel zadnje tedne pridobiva precej pristašev v Franciji. Nedvomno je, da so mnogoteri res iskreno prepričani, da je stalen mir v Evropi mogoč le, ako se Nemčiji popravi njenu meja in so jo osvobodi od reparacij, vendar pa je gotovo, da vodi vso to propagando francoska svo-bodomiselska loža. ki bi najrajši uničila politično premoč Poljske na severu. Revizija mirovnih pogodb je le drugi izraz, za zopetno okrnjenje Poljske. Dunajska vremenska napoved. Milo vreme. Večinoma megleno. V južnih Alpah najbrž dež. Ministri v Loznsci m Bjelini Bjclhia. 21. okt. \.\. G, ministri so odpotovali iz Valjcvu in dospeli ob 18.30 v Bjelino. Na potu so se zadržali v Lo/.nici, kjer jih je sprejela ogromna množica ljudstva. Sprejem v Bjelini je bil veličasten. Pred občinsko hišo jc bila zbrana velika množica, ki je ministre burno pozdravila. Pozdravni govor je izrekel občinski predsednik Dušan Lukič, ki je pozval ministre v veliko svečano dvorano, kjer se je vršila svečana seja. Ol) 20.30 je biiu seja zakljnčena. Ob 21. uri je bil ministrom prirejen svečan banket Izterjevanje zaostalih davkov Belgrad. 21. okl. z. Po najnovejši uredbi jrt ukazal finančni minister davčnim oblastem, izterjati zaostule davke za to leto. Prodajalo se bo imetje, nepremičnine, premičnine in stvarne vrednosti. Odlogov ni. Zadnji termin je 1. november in imnjo oblasti n."' to. da najenergičneje izler-javajo. Odlog se dowii le v zelo težkih izjemnih slučajih. Konferenca jugoslovanskih mest Belgrad, 21. okt. A A. Na prošnjo zveze mest kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je prometni minister odobril olajšavo 50% cene vožnje na državnih železnicah predstavnikom mest Broda, Kar-lovca, Zemuna. Qsjeka, Sušaka, Vuraždina. Vin-kovcev, Vukovarju, Zagreba, Subolice, Novega Sada, Pančev«, Sombora, Velikega Beckerek«, Stare Kaniže, Ljubljane, Maribora, Kragujevca. Le-skovca. Niš«. Sabca, Požarevca, Skoplja, Splita, Dubrovnik«, šjbenika, Mostarja. Sarajeva in Ba-njaluke z« potovanje n« konferenco predstavnikov mest v Belgrad koncem oktobra t. L Belgrajske vesti Belgrad, 21. oktobra, m. Nov zakon o javnih pisarjih bu likvidiral vse notarske organizacije. Nove institucije se bodo ustanovile v vseh banovinah in bodo pod direktnim nadzorstvom banovinskih uprav. Belgrad, 21. okt. z. Danes so odplule iz naših voda angleške bojne ladje, da se vrnejo nazaj v Anglijo. Belgrad. 21. okt. A A. Trgovska zbornica v Vel. Beckercku je predložila ministrstvu financ prošnjo, v kateri gospodarstveniki Banata zahtevajo ustanovitev finančnega inšpektorata v Vel Bečkereku. Belgrad. 21. okt. A A. S sklepom ministrstva za notranje zadeve št. I. 31.760 z dne 10. oktobra 1930 je prepovedano uvažanje in razširjanje v naši državi lista Borbam, ki izhaja v Parizu v jugoslovanskem jeziku, ker piše popolnoma v komunističnem duhu. Do večera zasledovanje brezuspešno (Glej poročilo na tretji strani!) Po zadnjih poročilih, ki smo jih prejeli pozno zvečer, je bilo vse dnevno zasledovanje za pobeglim neznancema na Jezerskem brezuspešno. Vse številne patrulje orožništva, policije in lovcev so se vračale z negativnimi poročili. Skoraj gotovo pa je, da se oba neznanca še vedno skrivata na našem ozemlju in da se jima najbrž ni posrečilo prekoračiti avstrijske meje. Postavljene so čez noč močne patrulje in tudi meja je še nadalje skrbno zastražena. Orožništvo in policija upata, da se jima bo do jutra posrečilo, izslediti oba neznanca iz njunih skrivališč. Priče gredo zjutraj na Jezersko. K prvotnim poročilom pripominjamo, da se je izkazalo nemogoče, da bi mogla spraviti policija na kraj spopada devet poklicanih prič, ki naj bi identificirale napadalca na carinarnico z ubitim neznancem na Jezerskem. Zato gredo te priče s posebnim avtobusom danes ob 8 zjutra' iz Ljubljane na Jezersko. Sum avstrijskih orožnikov. Med jugoslovanskimi oblastmi in med avstri}« skimi orožniki je bila kmalu po umoru vzpostavljena zveza, tako da so avstrijski orožniki, kakor poročamo na 3. strani, tudi zastražili mejo. Avstrijski orožniki domnevajo celo, da je ta troika, katere član je bil na Jezerskem ubil, izvršila tudi večji vlom v neki večji urad na severnem Koroškem, pri katerem je bilo ugrabljenih okoli 50.000 šilingov. Seveda je ta sum avstrijskih orožnikov zaenkrat le domneva. Stanje ranjenega orožniškega kaplarja Snu« deria je, kakor smo opoinoći zvedeli iz bolnišnice, slejkoprej neizpremenjeno. Ako nc pride do komplikacij, je upanje, da bo Šnuderl morda se okreval.