SLOVENSK
Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun Številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, '/a strani din 250—, M«, strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
Prei odločilnim dogodkom
»Slov. gospodar« že nekaj časa ni poročal o poteku pogajanj za sporazum s Hrvati. Med predsednikom vlade g. Cvetkovičem in voditeljem hrvatskega naroda dr. Mačkom v Zagrebu v glavnih obrisih sklenjeni sporazum je sedaj tik pred zaključitvijo.
Vladni predsednik in dr. Maček sta se namreč domenila, da bosta rešila samo tista vprašanja, po katerih se danes da sporazum doseči, ostala pa, za katere čas še ni goden, bodo prišla na vrsto pozneje. Tudi razmejitev med bodočo avtonomno hrvatsko oblastjo zaenkrat še ne bo končna, ampak bo bodoča hrvatska oblast obsegala najbrž samo savsko in primorsko banovino, pa morebiti še nekatere druge kraje, kojih pripadnost ni sporna.
V zadnjem času so bili na delu v Božja-
© va veliko tabora
V Slovenskih Konjicah se bo vršil dne 27. avgusta velik narodni tabor, kojega spored je: do 9. ure prihod skupin na zbirališče; ob 9.30 sprevod na taborišče; ob 10. uri sv. maša s pridigo; ob 10.45 pri-četek zborovanja. Govorijo g. minister dr. Miha Krek (najbrž tudi g. minister Franc Snoj), g. senator dr. Schaubach in g. narodni poslanec Marko Kranjc. Tabor bo zaključen okrog poldneva s skupno pesmijo »Hei Slovenci«. — Slovenieeoriški
v naši državi
kovini pri Zagrebu trije hrvatski in trije srbski profesorji za državnopravna, po-litičnopravna in gospodarska vprašanja. Ti strokovnjaki so dovršili 19. VIII. glavni del svojega posla. Posvetovali so se o tem, kakšne notranje politične upravne zadeve naj srednja oblast odstopi Hrvatom, katere zadeve pa naj kot skupne pridrži sebi. Vse to, kar bodo Hrvati po tem sporazumu dobili, dobijo v okviru obstoječe ustave, ki se je zelo široko tolmačila.
Delo strokovnjakov je že na obeh straneh odobreno in ta teden je pričakovati odločilnih dogodkov. Dr. Maček je bil zadnje dni stalno v Zagrebu v neposrednem stiku z omenjenimi vseučiliščnimi profesorji. V očigled velikemu in najvažnejšemu dogodku vlada na hrvatski in srbski strani najboljše razpoloženje.
kmečki tabor bo 3. septembra pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Začetek velike prireditve bo ob 9. uri dopoldne. To nedeljo bo blagoslovljen prapor Kmečke zveze, nato bo ljudsko zborovanje na prostem in igra »Slovenskega kmeta povest«. Govorili bodo: minister Franc Snoj, dekan Franc Gomilšek, poslanec Brodar in drugi gospodarstveniki. — Posetite oba tabora v naivečiem številu!
Mak© bo kriza v Evropi rešena?
Človeštvo stoji pred težkim in za bodočnost odločilnim vprašanjem vojne ali miru. Damoklejev meč (Damoklej je bil Grk, nad čigar glavo je visel meč) visi nad človeštvom na tanki niti. Kako malo je potrebno — in tanka nit se pretrga! Ni treba krepkega udarca, ni treba močnega mahljaja z orožjem, zadostuje ostrejši sunek zraka, in vedno tanjša nit se pretrga in meč vojne pade na glavo človeštva. Narodi si stojijo sovražno nasproti, oboroženi do zob in preko zob. Danes stoji 10—11 milijonov mož in mladeničev v Evropi pod orožjem. Do srede avgusta je zbrala Nemčija en in tričetrt milijona ljudi na poljski meji, prav toliko kot lani ob istem času na češki meji. Italija je zbrala v Lombar-diji en milijon vojakov. Tako osišče Rim-Berlin. Vzporedno s tem oboroževanjem gre oboroževanje Anglije, Francije in Poljske z vso »fronto miru«, ki jo vodi Anglija.
Kam to vodi? Že več mesecev razni preroki napovedujejo avgust kot velekritičen mesec. Žetev je pod streho. Kdor misli na vojne operacije, bo z njimi kmalu začel, da ga ne prehiti slabo vreme pozne jeseni ali začetne zime. Tudi doba glavnega zbora narodno-socialistične stranke v Niirnbergu v prvi polovici septembra povečuje kritičnost položaja radi dovršenih dejstev, ki se često pojavijo ob taki priliki ali vsaj napovedo. V sedanjem trenutku gre predvsem za mesto Gdansk.
Poleg teh prerokov, ki gledajo vse skozi črna očala, nastopajo v javnosti drugi ljudje, ki presojajo položaj ne tako črno-gledno, marveč dopuščajo možnost mirne poravnave obstoječih sporov. Svojo nado na ohranitev miru podpirajo s stvarnimi razlogi. Eden izmed najtehtnejših razlogov je gospodarsko stanje, ki ni povsod takšno, da bi dovoljevalo dalje trajajoče vojskovanje. General grof Montecuccoli (vojskovodja nekdanje Avstrije, f 1680) je na vprašanje, kaj je najbolj potrebno za vojskovanje, odgovoril: »Denar, denar, deJ nar.« Tak denar kajpada mora biti ne papir, temveč zlato ali kar je zlatu enakovredno. Zlata pa ni povsod. Od vojskovanja tudi marsikoga zadržuje nesigurnost končnega izida. Začetek vojne je v rokah vseh, konec pa določajo samo nekateri. Nada hitre zmage je že marsikaterega prc-varila. Najnovejši dokaz za to so Japonci, ki se že dve leti vojskujejo s Kitajci, pa jih ne morejo premagati.
Kljub vsej kritičnosti položaja torej ni izginil ves up na mirno rešitev vseh vprašanj, zlasti onih, ki so trenutno v Evropi najbolj pereča. Papež Pij XII. je dal pobudo za tako rešitev ter v njeno svrho stavil nredlo9f, naj se skliče konferenca ve-
Proslava Selnice prve zmage za lugosSavifo
Dne 20. avgusta je poteklo 25 let, kar je bila mnogo močnejša in iz treh armadnih zborov obstoječa avstro-ogrska armada pod generalom Potiorekom poražena na Ceru v Srbiji od mnogo manjše srbske vojske pod poveljstvom že rajnih vojvod Radomira Putnika, Stepana Štepanoviča in generala Jurišiča. Cerska bitka je zahtevala na srbski strani mrtvih 240 častnikov ter 15.000 mož. Avstrijci so pustili na bojišču 30.000 mrtvih, 4.500 ujetnikov ter zelo mnogo vojnega materiala. Petindvajsetletnico prve zmage za Jugoslavijo so slavili zelo veličastno v Šabcu in na Ceru. Oddelek rezervnih častnikov je spremljal pred jubilejem stare srbske zastave 12 polkov, kateri so se udeležili zmagovite bitke na Ceru, iz Oplenca v Šabac. Sredi mesta je pozdravil zastave mestni svet z županom. Zastave ie blagoslovil patriarh Gavrilo, nakar so jih izročili zastavonošem, bivšim cerskim bojevnikom, da so jih odnesli na Cer h glavni
proslavi 20. VIII. K srebrni obletnici se je zgrnilo krog spomenika srbskih junakov 30.000 ljudi, ministrski predsednik Cvet-kovič s številnimi ministri, senatorji in poslanci. Od Slovencev sta prisostvovala proslavi minister dr. M. Krek in podpredsednik skupščine poslanec A. Mihelčič. Pripeljalo se je mnogo aktivnih in rezervnih generalov, častnikov, bojevnikov ter zastopnikov vseh mogočih organizacij. Obred spominske svečanosti je opravil patriarh dr. Gavrilo. Za patriarhom je govoril predsednik vlade, ki je posebno po-vdarjal besede: »Zapuščino cerskih junakov moramo braniti ponosno in odločno!«
Sledili so govori generalov, nakar je zaigrala godba državno himno. Po končanem polaganju vencev je bil prirejen mimohod čet mimo kr. namestnika dr. Ra-denka Stankoviča, predsednika vlade, generalov ter drugih odličnikov. Po končanih svečanostih na Ceru je bil prirejen številnim gostom v Šabcu slavnostni obed.
lesil, ki bi prinesla poravnavo sporov brez oboroženega spopada, ki bi bil največja nesreča za evropsko človeštvo. Papeževa pobuda je bila v svetu sprejeta s simpatijo, čeprav doslej še ni dosegla vidnejšega uspeha. Uradna Italija je naklonjena ideji konference velesil in vpliva v okviru csišča Rim-Berlin pomirjevalno. Tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain še ni
Obmejna obračunavanja med Nemčijo ter Poljsko. Nemci so najprej zaprli mejo pri Ribniku. Na ta ukrep Nemčije je odgovorila Poljska s tem, da je zaprla prehode na vsej meji Gornje Šlezije in razglasila, da bodo ti varnostni ukrepi ostali v veljavi vse dotlej, dokler Nemčija ne bo odprla meje pri Ribniku, ali pa vsaj pojasnila, zakaj je to storila. Nemško časopisje se pritožuje, ker poljske narodne organizacije preganjajo nemško manjšino. Poljaki bi naj bili brez pravega vzroka zaprli tisoč Nemcev. Okrog 15 tisoč nemških delavcev, kateri živijo v obmejnem pasu med Nemčijo ter Poljsko in ki 30 delali na nemškem ozemlju, je ostalo brez zaposlitve, ker so zaprli Poljaki meje v Vzhodni Šleziji. Dne 18. avgusta je zaprla Poljska vse obmejne prehode med Poljsko in med protektoratom Češka-Mo-ravska. Cestni promet je povsem ustavljen. Državna cesta, ki spaja Slovaško s češkc-moravskim protektoratom, je zapr-;a pri Jablunka prelazu nedaleč od poljske meje za vsak promet za nedoločen čas.
Združitev političnega in vojaškega vodstva Poljske. V poljskih političnih krogih se splošno govori, da bo po poteku predsedniške dobe sedanjega predsednika republike Moscickega izvoljen za njegovega naslednika maršal Rs^dz Smigly, ki bo na ta način združil vojaško in politično vodstvo Poljske.
Samozavest predsednika Poljske. Predsednik Poljske Moscicki se je spominjal na javnem shodu v Vilni junaštva in požrtvovalnosti poljskih legionarjev, ki so se borili pod vodstvom rajnega maršala Pil-sudskega za osvoboditev in zedinjenje Poljske. Prav tako kakor so bili v minuli svetovni vojni poljski legionarji neomajni poborniki svobode in neodvisnosti Poljske, tako tudi sedaj Poljska ne bo nikdar klonila in se bo zoperstavila slehernemu pritisku in ustrahovanju. Če bo treba, bo zopet z orožjem branila svoje pravice ne glede na to, ali ji bo pri tem kdo pomagal ali ne.
Rusija umaknila vojaštvo z mej Poljske. Ruski vojni komisar Vorošilov je izdal ukaz za umik ruskega vojaštva s poljskih mej. Rusija hoče s tem pokazati, da noče ogrožati poljske meje, obenem pa dati Poljski priliko, da prestavi svoje vojaštvo, katerega je vzdrževala doslej na meji Rusije, drugam.
Trenutna moč nemške oborožene sile. Nemčija ima trenutno pod orožjem dva milijona vojakov. Rezervisti, kateri so končali dvomesečne orožne vežbe, so morali -stati še nadalje pod orožjem. Zadnje dni so bili poklicani tudi starejši letniki v starosti 40—50 let.
Jubilej nemškega kanclerja Hitlerja. Dne 16. avgusta je minulo 25 let, odkar je vodja in nemški kancler Hitler stopil
opustil vsega upanja na pomirjenje med angleško-francoskim in ialijansko-nemškim taborom na gospodarskem polju, kar bi dovedlo tudi do političnega pomirjenja v Evropi. Gospodarska ureditev in politično pomirjenje Evrope je sicer v sedanjih prilikah težka naloga, ni pa nemogoča, če obstoja zanjo dobra volja pri vseh odločilnih činiteljih.
kot vojni prostovoljec iz Avstrije v 16. bavarski pešpolk, v katerem je služil do konca vojne. Proslava tega jubileja se je vršila v vojašnici Adolfa Hitlerja v Miin-chenu na Bavarskem, kjer je nastanjen danes 19. nemški pešpolk, ki je naslednik 16. bavarskega rezervnega pešpolka. Na vojašnici je bila razobešena nemška vojaška zastava kot znak zedinjene in močne Nemčije. Spominska plošča pod vojašnico ie bila okrašena s hrastovimi venci, pred njo pa je bila postavljena častna straža.
Bivši angleški ministrski predsednik o grozeči vojni. Bivši angleški ministrski predsednik Baldwin je imel v preteklem tednu v Ameriki govor, v katerem je med drugim izrekel tudi naslednje besede: »Če bi izbruhnila vojna, bi našla angleški narod dobro pripravljen in opremljen z materialnimi sredstvi za obrambo. Vojna bi angleški narod našla v takšnem razpoloženju, v katerem je vsak posameznik globoko prepričan, da bi ta vojna pomenila boj, od izida katerega bo odvisna svoboda vsega človeškega rodu. Če bi do takšnega spopada prišlo, se mi Britanci zavedamo, da moramo do konca odigrati vlogo, ki nam jo tak spopad narekuje.«
Anglija in Francija hočeta dovesti evropske narode do sporazuma. Angleška vladna glasila so podčrtavala v minulem tednu, da bosta Anglija in Francija takoj razčistili sedanji nesigurni evropski položaj, kakor hitro bodo zaključena pogajanja s sovjetsko Rusijo v Moskvi. Sporazum med evropskimi narodi se po mnenju angleških listov mora doseči. Če do sporazuma ne pride, tedaj je vojna neizogibna. Treba se bo vojskovati zaradi tega, ker sedanja »vojna brez grmenja topov« ne more trajati na vse večne čase. Redkokdaj je že angleško vladno časopisje pisalo o tem, da bi bilo treba nepravo vojno spremeniti v pravo vojno. To pomeni, da se angleška vlada ne misli več zadovoljevati s polovičarstvi, ampak da hoče enkrat za vselej urediti vse zadeve. Ponekod celo poudarjajo, da se v angleških vladnih krogih širi govorica, da je vsa sedanja večletna napetost Anglijo, Francijo in njihove zaveznike toliko stala, da se ni mogoče več zadovoljevati s polovičarstvi.
Morilec avstrijskega kanclerja dobil spomenik. V minulem tednu so odkrili na Dunaju doprsni kip Otona Planete, morilca bivšega avstrijskega kanclerja Dollfussa. Planeta je bil za zločin umora obešen leta 1934. Svečanosti odkritja spomenika je prisostvoval tudi okrožni vodja Ostmarke Biirckel.
Madrid bo v najkrajšem času zopet sedež španske vlade. Dela za obnovo porušenega dela Madrida so že toliko napredovala, da se je že pet ministrstev, in sicer ministrstvo za delo, za javna dela, za
23. avgust 193i
i.....i «ium umi i mit i m i i ii n i iiimi iiiiiii ii iiibiiii i	"Tnrf
ljudsko vzgojo, za pravosodje in za finance preselilo iz Santandeja Victorie in Bur-gosa v Madrid. Za sedaj se nahaja v Bur-gosu še poglavar države general Franco, ministrstvo zunanjih in notranjih zadev ter vojno ministrstvo. V Bilbau se pa nahaja še trgovinsko ministrstvo, v Valla-dolidu pa kmetijsko ministrstvo. Računajo pa, da se bodo v najbližjem času tudi ta ministrstva preselila v Madrid.
Značilna izjava vodje irske republikanske garde. Vodja irske republikanske garde v Ameriki je govoril sredi minulega tedna več ko 12.000 članom irske republikanske garde in poudaril med drugim: »Irska republikanska garda bo nadaljevala atentate in miniranje Londona, dokler ne bo zapustil zadnji angleški vojak Irske. Irska republikanska garda ne sovraži angleškega naroda, ampak samo angleško vlado.«
Vloga Japonske pri sedanji vojni nevarnosti. V evropskem sporu radi Gdanska bo zavzela Japonska svoje stališče šele, ko se bo pokazalo zadržanje Rusije v primeru vojne. Kakor hitro bi stopila Rusija za slučaj vojne na stran Anglije, Francije ter Poljske, bi ji napovedali Japonci vojno. Japonska se bo držala tega načela, četudi poudarjata Italija ter Nemčija njeno vojaško važnost v kateri koli evropski vojni. Japonska bi naj po želji Italijanov in Nemcev pritegnila znaten del angleške vojne mornarice v Tihi ocean ter tako razbremenila kretanje italijanskega bro-dovja po Sredozemskem morju. Koleba-nje japonskega nastopa v pogledu evropskega spopada si je razlagati kot pritisk na angleško-japonska pogajanja na Daljnem vzhodu, katera so bila z ozirom na angleška zavlačevanja prekinjena. Radi prekinitve pogajanj so začeli Japonci dne 15. avgusta z velikimi vojaškimi kretanji v zraku, na morju in na suhem vzdolž vse utrdbene meje znamenite angleške kolonije ob kitajski obali, ki se imenuje Hong-kong. Angleškim oblastem v Hongkcngu je bil dan rok 28 ur. Čim je ta rok potekel, se je izkrcalo blizu 1000 japonskih vojakov v Nančauu in zavzelo položaje na meji Hongkonga. Japonska letala so bombardirala predmestja. Japonci so se lotili resne blokade (zaprtja) angleške kolonije kot odgovor na prekinitev zgoraj omenjenih pogajanj. Z izkrcanjem Japoncev je polotok, ki stoji pod angleško upravo, že na pol odsekan od Kitajske. Dve angleški četi sta zasedli obmejni odsek angleškega ozemlja. Številni oboroženi kitajski begunci so pobegnili na angleško ozemlje. V angleških krogih se boje, da bi utegnila biti njihova kolonija popolnoma odrezana od zaledja, kajti Japonci že gospodarijo na morju.
Nov hud udarec za Japonsko. Po poročilih iz japonske prestolnice Tokio že računajo Japonci s tem, da bodo Zedinjene ameriške države še pred potekom odpovednega roka japonsko-ameriške trgovinske pogodbe prepovedale izvoz orožja in drugih vojnih potrebščin na Japonsko. Japonci bodo smatrali ta korak Amerike za priznanje vojnega stanja med Japonsko ter Kitajsko.
Vse vrste pisarniških potrebščin največja Izbira — ugodne cene v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
O versko-cerkvenih razmerah v Nemčiji nekaj dejstev. Nadškof dr. Klein v Pader-bornu je poslal dr. Meyerju, gauleiterju in nadpredsedniku province Westfalen, pismo, v katerem se pritožuje radi javnega sramotenja verske in zlasti katoliške misli v mestu Paderborn. Priredil se je namreč v tem mestu nekak »zgodovinski sprevod«. Na prvem vozu je bil lepak z napisom »V brezbožniški pokret!« Na tem vozu je bil človek, oblečen v obleko redovnika, ki je s krtačo iz steklenice škropil vodo med ljudstvo. S tem se je hotela sramotiti raba blagoslovljene vode. Na drugem vozu so bile tri osebe, preoblečene v obleko jezuitov, ter so s smešnimi kretnjami delale znamenje križa nad množico. Na tretjem vozu je neka oseba predstavljala papeža Leona III., kako na državnem zboru v Pa-derbornu s svojim čemastim spremstvom prosi pomoči Karla Velikega, frankovske-ga vladarja. Nadškof končno zahteva kazensko postopanje zoper ljudi, ki so si drznili tako sramotiti verske običaje ter žaliti versko čustvo katoliškega ljudstva. — V Ramersdorfu je imel okrožni voditelj predavanje za krajevne voditelje strankinih organizacij, v katerem je zlasti poudaril ti-le dve glavni točki: 1. nemška država se mora razširiti na 18 kratni obseg onega, ki ga je imela leta 1918. Anglija ima 18% zemeljske površine, Italija 4^%, Nemčija zahteva 9% zemeljske površine. Švica in Poljska sta nekdaj pripadali Nemčiji, zakaj ne bi sedaj zopet pripadali? Čehi do' bijo iste zakone kot judje, ne smejo se rasno mešat: z Nemci. Imajo svoj jezik in svojo kulturo. S časom pa bodo stisnjeni na vedno ožji in ožji prostor. V 100 do 200 letih ne bo več Čehov. Kar se tiče cerkve, se mora uničiti. Narodni socializem in cerkev sta kakor ogenj in voda. Ni mogoče biti cel narodni socialist in dober katoličan. Mogoče pa je, da bi cerkev nekako trpeli, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. dati mora vso svojo posest, svoje zgradbe in svoj denar; 2. duhovniki naj ne zahtevajo nobene plače od države, marveč naj se zadovoljijo s tem, kar jim ljudstvo da; naj hodijo v žakljevini po vaseh in naj pridigajo. — Dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer je imel v 7traju Tiefental napovedano vizitacijo z birmovanjem. Ko je prišel tja, so bila cerkvena vrata zaprta. Zaprl jih je tamošnji župan in odnesel ključe. Nadškof je izrekel nad to župnijo kazen interdikta (prepovedi bogoslužnih dejanj, deljenja sv. zakramentov). — Solno-graški nadškof je izgubil, kakor smo že poročali, svojo palačo, ki so jo spremenili v vojašnico narodno-socialistične milice. Preselil se je v drugo stanovanje, ki mu je pa tudi bilo odvzeto. Solnograški kapucini so morali zapustiti svoj samostan, ki se je spremenil v porodnišnico. — V Nemčiji se prideluje vedno več špirita (žganja). V dobi od oktobra 1938 do junija 1939 se je pridelalo 40,28 milijonov hektolitrov špirita, 37 hektohtrov več kot v dobi od oktobra 1937 do junija 1938. Prodaja pitnega žganja se je dvignila na 844.000 hikto-litrov od 627.000 hiktolitrov v preteklem letu, torej za 35%. Konzum žganja torej v Nemčiji raste.
Vole za duše. Alojzij Türk je napisal v »Kraljestvu božjem« o boju za vole in za
duše naslednje poročilo: V vasi Džermijan na grški meji pod Kajmakčalanom (bitolj-ska župnija) je naseljenih nekaj dalmatinskih družin iz mesta Blata na Korčuli. Odpadli Dalmatinec Marušič, ki je sedaj profesor na pravoslavnem bogoslovju v Bito-lju, je pred leti razvil veliko propagando za odpad v pravoslavje. To akcijo je podpirala tudi upravna oblast, posebej še uradniki urada (poverjeništva) agrarne reforme, ki so obljubljali odpadnikom boljšo zemljo. Za prestop v pravoslavje so obljubljali pravoslavni cerkveni krogi podporo v denarju, žitu in živini. Nekoliko družin je res šlo na te Limance in so prestopih. Dobili so zares nagrade — ceno duše. Eden od njih, Marko po imenu, je dobil par teličkov, ki so sedaj že postavni voli. Pa je Marka in še nekatere grizla vest in so se vrnili nazaj v katoliško cerkev pred letom dni. Sedaj pa so se spomnili pravoslavni funkcionarji, da bi bilo dobro dobiti te vole nazaj. Marko ima sicer potrdilo, da je vole plačal, ali kaj mu vse to pomaga, ko sta na njega navalili
Z
zaponcem
Mnogo se ponareja!!
Zato zahtevajte izrecno
poleg pravoslavnih popov še občina in celo okrajno glavarstvo. Sedaj se bije ljut bog — boj za vole, ki so cena duše, cena ljudi
ZeM|BČCft II. ^§13§!f€gn üoflgrcsa
Zadnjič smo poročali o otvoritvi II. kongresa jugoslovanskega gasilstva v Ljubljani. Glavna kongresna prireditev je bila na Veliko Gospojnico in je bila oznanjena že na predvečer z ognjemetom na Stadionu, katerega je občudovalo 20.000 ljudi, ter z budnicami na Marijin praznik zjutraj po ljubljanskih ulicah. Deževalo je in zdelo se je, da bo zadnji kongresni dan vreme popolnoma odpovedalo. Kljub dežju pa so se že v zgodnjih urah začeli gasilci zbirati po vseh ulicah z upanjem, da se bo nebo vendarle zjasnilo. In res je že proti osmi uri začel dež ponehavati in z vseh strani so klicali zvočniki gasilske čete na zbirališče.
Sprevod
Na Kralja Petra trgu je bila v zelenju ter zastavah postavljena častna tribuna, s katere so opazovali nad eno uro trajajoči mimohod: predsednik vlade Dragiša Cvet-kovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo Gjuro čejovič, ministri brez listnice Ante Maštrovič, Br. Miljuš in Franc Snoj, ki je hkratu kot starešina Gasilske zveze vodil vrhovno vodstvo sprevoda, dalje ban dr. Marko Natlačen, kraljev zastopnik in zastopnik vojnega ministra general Dodič, zastopnik pokrovitelja princa Tomislava podpolkovnik Boris Garbatovski, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, podpredsednik narodne skupščine Alojzij Mihelčič, mnogi senatorji in narodni poslanci ter ostali zastopniki raznih civilnih oblasti, korporacij in organizacij, tako predsednik Kmetijske zbornice Martin Steblovnik itd. Celokupno so bili navzoči pri veliki gasilski paradi tudi zastopniki gasilstva iz sosednjih držav.
Na čelu sprevoda, ki se je začel pomikati okrog desetih, med častno stražo, so vozili kip gasilskega zaščitnika sv. Flori-jana. Pred kipom je korakala godba, za njim pa po en zastopnik slovenskih, hrvatskih in srbskih gasilcev s praporom Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. V sprevodu je korakalo mimo častne tribune 9645
slovenskih gasilcev, vseh zastav je bilo 147 in med posameznimi četami je igralo 19 godb iz raznih krajev.
Posebno občudovanje so vzbudili ljubljanski gasilci, ki so peljali s seboj najstarejše ročne brizgalne do najbolj modernih motork. Na eni stari brizgalni so yogili najstarejši gasilci iz Ljubljane.
Na Kongresnem trgu
Po končanem in z občudovanjem spremljanim mimohodu so se razvrstile ogromne gasilske množice po Kongresnem trgu. Sv. mašo je opravil ljubljanski vladika g dr. Gregorij Rozman, ki je očrtal na podlagi svetopisemskih izrekov vzvišene naloge gasilca, kateri žrtvuje tudi svoje življenje za blagor svojega bližnjega.
Koj po službi božji je bilo kratko gasilsko zborovanje, s katerega so bile poslane vdanostne brzojavke kraljevemu domu. Govorila sta minister Franc Snoj in minister za telesno vzgojo Cejovič.
Zaključek kongresa
Na Marijin praznik popoldne je bil kongres zaključen z velikim gasilskim nastopom na Stadionu. Fanfare so oznanile začetek prireditve, katero je spremljalo z največjo pozornostjo in občudovanjem 40 tisoč gledalcev. Skozi oba glavna vhod na Dunajski cesti je prikorakalo deset ko Ion gasilcev v svečanih uniformah, ki so • četverostopih odšli pred glavno tribune Železničarska godba »Sloga« je ves ča: neumorno spremljala vse nastope od prve do zadnje točke in je zaigrala državn-himno, ko so na velik jambor pred glavn tribuno počasi dvigali državno zastavo, i tem se je začel popoldanski nastop, me katerim so bile razdeljene mnoge nagrad" zmagovalcem pri gasilskih tekmah. Roj i Ormoža je prejel kot prvo nagrado 100 n cevi in pokal mesta Beograda, roj gasilsko čete Maribor-mesto je dobil kot drugi 60 r cevi in pokal ministra Snoja, tretji so bil Vrhničani, ki so dobili 30 m cevi, diplom'-in srebrn venec mestne občine ljubljanske.
Trije posamezniki-zmagovalci pa so dobili zlat pokal in dve zlati uri. Vrstili so se nato nastopi posameznih skupin. Vsi so bili najvzorneje izvedeni. Do 400 obveznikov, obrtniških naraščajnikov, je vzbujalo splošno občudovanje in veliko pohvalo. Nastopili so tako v polkrogu, da so tvorili kraljev monogram »Peter II.«. Diven je bil nato nastop gasilskih čet iz dunavske
Osebne vesti
Redek jubilej. Dne 25. VIII. bo obhajal Martin Kraner, sodarski pomočnik v Mariboru, 50 letnico, odkar je uslužben kot eodar pri vinski veletrgovini Pfrimer v Mariboru. Rodil se je 1. novembra 1571 pri Sv. Ani v Slov. goricah in je napravil izpit za pomočnika 25. avgusta 1889 v Mariboru pri takratnem mojstru Pihler-ju. Izredni jubilant je 30 let. naročnik »Slov. gospodarja«, kateri mu k 50 letnici iskreno častita!
Nesreče
Trčenje avtomobilov brez človeške žrtve. Med Selnico ob Dravi in med Sv. Ožboltom se je zaletel poltovorni avto Singerjevega potnika v osebni avtomobil vodje zavarovalnice »Slavije« g. Gajšeka iz Maribora. Pri trčenju se je Gajšekov voz popolnoma razbil in so ga morali odpeljati na tovornem avtomobilu. Škode je za 20.000 din.
Iz šale pomeril — v resnici zadel. 23 letni Ignac Mlinaric iz Zg. Porčiča je prišel v trgovino Maksa Ermana pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Trgovski pomočnik Anton Podhostnik je nameril za šalo strašilno pištolo proti Mlinariču. Mlinaric pa je potegnil pravo samokresno orožje iz žepa, nameril na Podhostnika in ker sprožilnik ni bil zavarovan, je počilo in krogla je zadela trgovskega pomočnika v prsa. Zadetega so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Strelno orožje ni za otroke! V Oplotnici pri Slov. Konjicah se je zgodil slučaj, ki kriči po skrivanju orožja pred otroci. V Oplotnici stanujoča 86 letna mala posest-nica Marija Košir se je podala v bližnji gozd, da bi nagrabila listja za koze. Istočasno so iztaknili otroci tamošnjega kovača očetovo lovsko puško in so se podali v gozd, da bi streljali na veverice. Ko je eden fantkov videl, da se nekaj giblje za grmovjem, je bil prepričan, da gre za veverico in je sprožil puško. Naboj šiber je zadel staro ženico v glavo ter spodnji del telesa. Hudo ranjeno so prepeljali takoj v bolnišnico.
Delavec se hudo poškodoval pri padcu s hiše. Jakob Žele, 37 letni delavec, je delal na Teharju pri Celju na neki hiši. Padel je več metrov globoko in si je natrl hrbtenico. V nezavestnem ter obupnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Pri padcn s kolesa si zlomil nogo. 57 letni potnik Leopold Založnik iz Celja je padel v Kozjem tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil levo nogo v stegnu.
Avto zdrknil 85 m globoko. Ne daleč od Rimskih toplic v smeri proti Zidanemu mostu je zdrknil avto 85 metrov globoko po bregu proti Savinji. Vozilo se je razbilo. Avto ie ve" zoo+onniir fvrrlke DKW
banovine. Vse vaje so bile izvršene tako, kakor bi bil divjal na Stadionu največji požar.
Višek in obenem zaključek prireditve je bil nastop ljubljanskih poklicnih gasilcev z desetimi motorkami in z vsemi modernimi gasilskimi napravami ter pripomočki.
Proti večeru je začel razhod gasilskih in ljudskih množic v popolnem redu ter miru.
Alojzij Kozole. Šoferja so prepeljali v celjsko bolnišnico z lažjimi poškodbami.
Motociklist se zaletel v voz. Z Ljubelja se je vračal s soprogo na motornem kolesu g. Andrej Potočnik, doma iz Slovenskega Javornika. Pred Križami na Gorenjskem je hotel prehiteti avto in je opazil naenkrat pred seboj voz, v katerega se je zaletel z vso silo. Sunek je pognal oba Potočnika v loku na cesto in sta obležala nezavestna. Potočnik se je kmalu zavedel, ženo pa so prepeljali s hudimi poškodbami v ljubljansko bolnišnico.
Mati štirih otrok po nesreči ustreljena od lastnega moža. Dne 16. avgusta sta šla na žegnanje k Sv. Roku na Dolenjsko zakonca 29 letni Stanko Bole. zidar in lovski paznik, ter njegova 25 letna žena Roza-lija. Tja grede je vzel mož s seboj nabito puško in io je skril, da bi na povratku skozi gozd kaj ustrelil. Ko sta se vračala zvečer skozi hosto, je mož poiskal orožje, ki se mu je po nesreči sprožilo in naboj je pogodil ženo, da se je zgrudila v krvi. Hudo ranjeno so prepeljali v bolnišnico v Kandijo pri Novem mestu, kjer so ji nudili pomoč, a je bilo prepozno, ker je že bila zgubila preveč krvi. Pred smrtjo je še povedala mati štirih nepreskrbljenih otrok, kako se je zgodila smrtna nesreča, katero je povzročilo neprevidno ravnanje z nabito puško.
POŽARI
V	Št. Jurju ob juž. žel. je vpepelil nočni ogenj velik kozolec banovinske Kmetijske šole. S poslopjem je zgorelo precej ovsa, detelje ter otave. Iz nepojasnjenega vzroka nastali požar je povzročil 100.000 din nškode.
V	Sesteržah na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Terezije Korošec. S poslopjem vred so uničene vse zaloge krme ter precej poljedelskega orodja. Vaščani so oteli hišo. 40.000 din precenjena škoda je delno krita z zavarovalnino. Sumijo požig iz maščevanja.
Na domačiji Bromnovih na Stražišču v okolici Guštajna je treščilo v gospodarsko poslopje, ki je bilo na mah v objemu plamenov, kateri so zajeli tudi hišo in je oboje zgorelo. Vsako gašenje je bilo zaman, ker v bližini ni vode. Komaj so rešili iz hlevov živino, nekaj orodja ter pohištva.
Na Lešah pri Prevaljah je nekdo v noči v gostilni pri čopu podtaknil ogenj v leseno verando, ki je ¡gorela s pohištvom vred. Ogenj se je že bil razširil v notranjost gostilniških prostorov, ko se je gostilničar zbudil v prvem nadstropju. Z naporom je rešil življenje sebi in družini ter omejil požar, kateri je povzročil 20.000 dinarjev škode.
V	št Janžu pri Vuzenici je udarila strela med nevihto v gospodarsko poslopje posestnice Marije Rogina in ga je vžgala. Skoda je cenjena na 20.000 din.
Strela je udarila v gospodarsko in stanovanjsko poslopje pod skupno streho v Ivanjševcih
Vse različne tiskovine
naročajte v
Tiskarni sv. Cirila — Maribor
pri Gornji Radgoni, ki je bilo last Franca Rogača. Poslopje je bilo leseno in s slamo krito. Domači so se komaj rešili. Oteli so tudi govejo» živino, zgorela pa je svinja, kokoši ter gospodarsko orodje.
V	šetarovi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah j« povzročil neprevidno odvrženi cigaretni ogorek požar, kateri je upepelil 20.000 din vredno gospodarsko poslopje posestniku Francu Toplaku.
V	Šenčurju pri Kranju je podtaknil že prijeti berač ogenj, kateri je uniči veliko gospodarsko poslopje županu g. Urniku. Zelo velika škoda je le delno krita z zavarovalnino.
V	bližini postaje Zalog pri Ljubljani je zgorela v noči hiša železniškega zavirača Berčiča. Ob času nesreče so tri železničarske družine trdno spale in jih je v zadnjem hipu otel strašne smrti železničar, ki je prvi opazil požar in je ogrožene zbudil.
Razne novice
JELKINA KUGA — JELKI NA UŠ V POHORSKIH GOZDOVIH
Profesor mariborske gozdarske šole inž. So-tošek je v gozdovih Mestne hranilnice mariborske, dr. Glančnika, Vrčka, Pernata, švajgerja in Bizjaka na Pohorju ugotovil novo, doslej še pri nas neznano bolezen, tako zvano jelkino kugo, katero povzroča jelkina uš. Najbolj so po tej bolezni okuženi gozdovi med postajama Sv. Lovrenc in Brezno-Ribnica, posebno, ker so ti gozdovi močno zanemarjeni. Jelkina (hojkina) uš se razvija na smrekah (kjer pa ne napravi škode), hrani se pa na jelki. Ličinke uši prezi-mijo v skorji mladih jelkinih vejic, spomladi se pa razvijejo v uši, katerih vsaka izleže okrog 150 jajčec. Iz jajčec se izležejo poletne in zimske uši. Zimske uši se zarijejo v skorjo, nakar se zgoraj opisani razvoj v prihodnjem letu nadaljuje. Poletne uši sesajo sok iz jelkinih iglic, ki se zvijejo, poganjki zaostajajo v rasti, rjavijo in se posušijo. Uš napada zlasti mlado drevje, ko je pa zelo razširjena, se loti tudi obraslih debel, ki se prav tako posušijo, radi česar propadejo celi gozdni sestoji. Obramba je zelo težka. Uspeh se doseže edino s podiranjem ogroženega in ranjenega drevja ter s sežiganjem lubja, kakor pri smrekovem lubadarju. Oblastvo bo najbrž s posebnimi ukrepi omejilo in uničilo nevarno zajedalko naših jelk na zelenenm Pohorju.
*
Nova telefonska postojanka. Še ni dolgo, kar je bila v Frankolovem pri Celju otvorjena pošta. Frankolovo je dobilo te dni telefon, ki bo posebno dobrodošel razviti lesni trgovini. Napeljava telefona je stala 40.000 din. Frankolovčani bodo hvaležni za to moderno napravo poštnemu ravnatelju g. Štuklju v Ljubljani, senatorju Smodeju in poslancu Alojziju Mihelčiču.
Kmetijska šola v št. Jurju ob juž. žel. prične v drugi polovici septembra novi letnik, za katerega je še čas vložiti prošnjo. Tisti kmečki sinovi, ki se žele izobraziti v teoretičnem in praktičnem kmetijstvu, zlasti v poljedelstvu in živinoreji, sadjarstvu in vrtnarstvu, pa tudi v vseh drugih panogah kmetijstva, naj takoj vložijo svoje prošnje na ravnateljstvo šole. Izobrazba v kmetijstvu je dandanes vsakemu kmečkemu gospodarju bolj potrebna kot kdaj koli prej. Saj brez te se bo težko obdržal na kmetiji. V to šolo se lahko prijavijo tudi tisti kmečki sinovi,
ki bi letos morali odslužiti vojaški rok, ker ga lahko preložijo na prihodnje leto. Stroški tega šolanja so itak tako nizki, saj jih večji del krije banska uprava, da jih vsak kmečki posestnik lahko zmore. Zato: kmečki starši, dajte svoje sinove v kmetijske šole!
Loterija za popravilo znamenite cerkve Matere božje na Ptujski gori. Te dni je
prispel iz tovarne krasen nov avto znamke Opell-Kadet, ki bo prvi dobitek na loteriji. Avto vzbuja silno pozornost med ljudstvom, vsak si ga hoče dobro ogledati in vsak si ga tudi želi. že za 5 din ste lahko deležni tega glavnega dobitka ali pa še drugih dragocenih dobitkov, kakor so: novo motorno kolo, par lepih volov, šivalni stroj, mlad konj, krasna spalnica, klavirska harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, deset moških in ženskih koles, hektoliter dobrega haložana, vreča moke Ogg itd. ter še nad 300 drugih krasnih dobitkov. Žrebanje bo v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Segajte pridno po srečkah in naročajte jih pri župnijskem uradu na Ptujski gori, dobe se tudi pri vseh župnijskih uradih.	1363
Kongresna pisarna Kristusa Kralja javlja: Tista deklica, ki je v noči na 31. julij pri blagajni na postaji Ljubljana izročila neki redovnici zavojček eno gornjo in spodnjo obleko ter torbico s 600 din gotovine, naj se zglasi v uradu za najdene predmete na postaji Maribor glavni kolodvor.
iVadležnost muh. Radi stalnega vročega vremena je nastopil pravi naval muh, ki jih je največ baš v času sadja. Mnogo ljudi niti ne misli, kako ogabna in nevarna je nadležnost muh. Podgane so podzemeljski, muhe pa nadzemeljski raznašalci epidemij in okuženj. Mnoge žene, ki so sicer pretirane pri snagi, smatrajo, da ni nič hudega, če se muhe, ki plavajo v mleku, očistijo v njem smeti in bacilov, katere so pobrale na zamazanih mestih. Zato: smrt muham! Že desetletja je najuspešnejše sredstvo proti muham »AEROXON« — najboljši muholovec sveta. Zato se ta muholovec večkrat tudi ponareja. Zahtevajte torej od Vašega trgovca samo »AERO-XON« ali pa posestrimsko znamko »MEDOS«.
Le urar zna narediti uro
kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpenfinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdnoj
Ravnateljstvo Legatove šole v Mariboru naznanja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu podelilo Ant. Rud. Legatove-mu Enoletnemu trgovskemu tečaju pravico javnosti. Državni uslužbenci, oziroma njihovi otroci dobivajo draginjske doklade, kakor na vseh javnih šolah, učenke in učenci uživajo ugodnost glede dijaških voznih kart na železnici, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leti pomočniške prakse. Vpisovanje dnevno, tudi ob nedeljah, od 10 do 12 v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4. šolski program n pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat.	1359 »Ljubljana v jeseni.« Ob poletni vročini, ko je vladalo splošno mrtvilo, je na našem velesejmu delalo in ustvarjalo mnogo pridnih rok ter pripravljalo jesenski velesejem, ki bo otvorjen dne 2. septembra. Ta prireditev bo imela dva dela. Industrija in obrt ter kmetijstvo. Znan je izrek »kmet bogat — vsak bogat«. Po stanju kmetijstva se ravna v pretežni meri tudi stanje trgovine, obrta in industrije. Eno izpopolnjuje drugo. Velika kmetijska razstava bo razdeljena v več oddelkov. — Gospodinjska razstava »Več mleka — več zdravja« bo poudarila važnost mleka v ljudski prehrani. Drugi del sejmišča pa bo zavzela razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Tekmovanje harmonikarjev za jugoslovan-
Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35.
sko prvenstvo bo v nedeljo, 10. septembra. Na zabavišču bo prirejen tudi variete z izbranim sporedom. Kuponi vstopnic bodo tudi tokrat žrebam za nagradna darila obiskovalcem. Žrebanje bo 11. septembra. Obiskovalci imaio na železnici brezplačen povratek.
Obžalovanja vredni slučaji
Izsledeni tatovi čebel. Trije fantalini so v kompaniji kradli čebele. Andreju Kra-kerju pri Sv. Duhu so izmaknili dva panja, Simonu Preglavu enega in Ivanu Ka-lišniku tri. Čebele so pregnali iz panjev s pomočjo dima, strd pa pospravili. Ko so gnali orožniki tatice proti sodišču, se je eden na mostu v Dravogradu iztrgal orožniku ter skočil v Dravo. Priletel je na plitvino in ga je rešil iz vode čevljarski mojster Albin Kota s poškodbo na levi roki ter nogi.
Umrl -a posledicah udarca s steklenico po glavi. Na Polzeli je dobil posestniški sin J. Svetek v prepiru s steklenico po glavi. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl na posledicah udarca.
Izpred sodišča,
Najeti umor pred sodniki. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča
žrebanje za najdišča diamantov
V najbogatejšem diamantnem ozemlju sveta, okrog Kimberleya v južni Afriki so pri Gouggin-gu odkrili novo veliko diamantno ležišče. Približno tisoč iskalcev diamantov se je zato z ženami in otroki zbralo v Gouggingu, kjer so si izžrebali svoje »claime«, zemljišča, na katerih ima vsak zase pravico iskati dragocene kamne. Navad starih dni, ko je takšen dogodek povzročil divjo dirko čez drn in strn, ni več. Kandidati se danes ne postavljajo več v dolgo vrsto in ne pričnejo po strelu svoje dirke za najboljši prostor, temveč žreb odloča o vrstnem redu. Kopalci pa čakajo seveda navzlic temu z mrzličnim nemirom na Izklica-nje svojih imen, kajti ti-
V mrežah greha 33
»Dobro jutro, Nina!«
Nina je globoko vzdihnila in leno odprla oči.
»O, vi ste prišli?«
Župnik je stol primaknil k postelji in se vsedel.
»Uboga Nina, smilite se mi, ker spet morate tu ležati.«
»Ah, res sem reva. Ponoči sem že mislila, da bom morala umreti. Zdelo se mi je, da se dušim in da se stene rušijo na me. Ah, grozno je bilo.«
»Hvala Bogu, da vam je odleglo! No, kje ste bih in kaj ste počeli, odkar se nisva videla?«
»Niti ne vprašajte, gospod župnik! Malo je manjkalo, da nisva obe z materjo od gladu umrli. Ljudje so strašno trdosrčni.«
»Uboga revica! A ne obupajte! Bog često zato pošilja trpljenje, ker nas ljubi in nas hoče bolj pritegniti k sebi.
»Ne govorite mi o Bogu,« je dejala Nina. »Bog mi še nikdar ni pomagal.«
»Ali vam še nikdar ni šlo dobro? Nikdar niste bili srečni?«
»No, ne rečem. Včasih se mi je za trenutek nasmehnila sreča. Nekaj časa mi je šlo precej dobro. Toda nenadoma je bilo vsega konec. Bog me je udaril z boleznijo, pozneje pa z drugimi nadlogami. Bolj grdo, neusmiljeno ni mogel ravnati kakor je ravnal.«
Župnik je s težavo dušil jezo zaradi takih besed.
»Zakaj ste me potem klicah?« je vprašal prisiljeno mirno.
»Ker potrebujem dobrega prijatelja.«
»In zakaj hočete imeti ravno mene za prijatelja ?«
»Zato, ker ste vi edini, ki ste brez sebičnosti lepo ravnali z menoj. Ljudje so strašno sebični. Vi niste. Kadar z vami govorim, se mi zdi, da bi mogla verovati v Boga. In jaz bi rada verovala.«
»Zakaj pa?«
»Ker se mi zdi, da bom kmalu umrla. Sicer se ne bojim smrti. Toda ko sama ležim tu in mislim na to, kaj bo z menoj po smrti, me domišljija vedno zanese v neke tuje kraje med neznane ljudi, ki se mi o njih zdi, da so srečni. Tudi jaz bi rada bila srečna, zato bi si rada zagotovila prostor v tistem kraju. Ali to ni pameten namen?«
»O, pač,« je zašepetal duhovnik. »Prostor si zagotoviti med srečnimi.«
»Glejte,« je nadaljevala bolnica, »nočem, da bi Bog imel kako tožbo zoper mene. Rada bi kar pred njega stopila in rekla: ,Glej tu sem, kar je bilo mogoče, sem storila.' Kaj rečete k temu?«
»Še na drugem svetu bi rada komedije igrala,« je mislil župnik, a glasno je dejal:
»Ali bi hoteli biti z Bogom v dobrem razmerju? Če to želite, morate storiti, kar on zapoveduje. On pa to zahteva, da iz srca obžalujete svoje grehe in
se jih spoveste.«
eta dajala zadnji petek odgovor radi na,-jetega umora 31 letni posestnik Ivan Letenja iz Haloz in njegov bivši 18 letni hlapec Ivan Nerat. Obravnava proti Letonji radi umora bi se bila morala vršiti že dne 26. aprila, a je bila preložena, ker je ovadba na državno tožilstvo spravila zadevo v čisto drugo smer. Po obtožnici je predala stara Neža Lubej svojo posest nečakinji in njenemu možu, obtoženemu Letonji. Starka ni dobivala izgovorjenega preužit-ka in radi tega je bil prepir vsakdanji gost v hiši. Letonja je pregovoril svojega hlapca Nerata proti nagradi 1000 din za nasilno odstranitev preužitkarice. Dne 16. novembra 1938 zvečer je Nerat ženico na Janškem vrhu pri Ptujski gori na povratku proti domu ubil. Po zločinu so zaprli pod sumom krivde Letonjo, ki je pa vsako krivdo tajil. Pri obravnavi je hlapec Nerat zločin skesano priznal, medtem ko je Letonja vztrajal pri svoji prvotni trditvi, da je pri vsej krvavi zadevi nedolžen. Letonja je bil na podlagi izpovedi 20 zaslišanih prič obsojen na 20 let ro-bije, Nerat pa na 10 let.
Slovenska Krajina
Murska Sobota. Z novim Šolskim letom se bodo učne moči na naši gimnaziji precej spremenile. Z gimnazije sta namreč premeščena g. Smolej Viktor na mešano realno gimnazijo v Mariboru in g. šubic Rajko v Novo mesto. Z ženske realne gimnazije v Ljubljani pa pride na našo gimnazijo g. Hudales Berta. Na novo pa je imenovanih pet suplentov, in to gg.: šijanec Stanko, Jakob Karel, Supur Katarina, Dolenc Marija ter Muser Erna. Naj se dobro počutijo med nami!
Rogaševci. Zelo smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da se naš rojak, 28 letni Rogan Alojzij, ki je odšel od doma iskat zaslužka, nahaja v Mariboru v družbi rokovnjaške tolpe, ki jo je baje sam organiziral in vodil. Tolpa gotovo ne bi bila razkrinkana, če se njihov vodja Rogan
no bi zapletel v ljubezenske avanturo z neko žensko. Zaenkrat je Rogan orožnikom utekel, upamo pa, da na bo dolgo časa delal sramote svojemu rojstnemu kraju.
Turnišče. Na Veliko mašo smo imeli pri nas največje letno proščenje, na katerega prihaja k nam vsako leto od vseh strani veliko število romarjev. Ker pa smo letos na ta dan že na vse zgodaj dobili prepotrebni dež, ki je zlata vreden, zato tudi ni prišlo toliko ljudi kakor druga leta in tudi nastop prekmurskega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov ni bil-deležen onega, obiska, kakor bi ga bil ob celodnevnem lepem vremenu. Nastopajoči so se iz Murske Sobote pripeljali na treh avtomobilih. Ker je bil telovadni nastop za nas novost, ki se le redko-krat vidi, smo ga vsi, zlasti pa mladina, težko pričakovali. Udeležilo se ga je poleg lepega števila mladine in odraslih tudi precej duhovščine. Posamezne telovadne točke so bile ob spremljavi godbe salezijanskega zavoda iz Veržeja prav dobro izvajane ter so vzbujale občudovanje in odobravanje prisotnih. Nastop je zapustil nepozabni vtis ter se marsikateri fant navdušuje za to, da bi se tudi pri nas čimprej ustanovil fantovski odsek. — Nedavno se je po sedemletnem bivanju v Franciji vrnila na obisk k svoji družini, zlasti otrokom, Koren Ana. Pravi, da se ji v tujini ne godi preslabo, vendar pa je hudo, če mora mati živeti ločeno od svojih otrok.
Beltinci. 17. avgusta je minilo 20 let, ko se je pri nas vršil prvi slovenski tabor v Prekmurju, ki je potekel precej burno. Za to zgodovinsko obletnico bosta naš fantovski odsek in dekliški krožek priredila v nedeljo, 27. avgusta, s sodelovanjem drugih prekmurskih odsekov in krož-
kov na občinskem travniku velik telovadni nastop s prav pestrim sporedom, na katerega ste prisrčno vabljeni! — Prejšnji teden se je mudil pri nas ljubljanski akademski slikar Božidar Ja-kac, eden od najbbljših živečih slovenskih slikarjev. Slikal je razne krajevne značilnosti ter posebnosti našega kraja. — V soboto, 12. avgusta, ponoči Je razsajala močna nevihta, med katero je zelo grmelo. Strela je udarila v grad. Plamen je Švignil skozi streho v sobo, kjer je imela grofica spravljenih mnogo slik umetniške vrednosti ter precej pohištva, katerega se je plamen takoj lotil ter ga s slikami vred uničil. Požar v sobi so opazili mimoidoči, ki so stanovalce gradu zbudili ter poklicali gasilce, ki so ogenj po daljšem trudu pogasili. Ker je zgorelo precej dragocenih slik, je škoda ogromna.
V. Polana. Našim gasilcem se radi pomanjkanja finančnih sredstev žal ni posrečilo dograditi gasilnega doma do Donatovega proščenja, na katerega so ga prvotno nameravali blagosloviti. Letošnje Donatovo proščenje se je končalo v najlepšem redu. Cerkvene obrede je opravil domači g. župnik sam.
Bakovci. Prejšnji teden so se otroci pri kopanju na Muri igrali pri mlinu. Med njimi je bil tudi posestniški sin štiblar Franc, ki je po neprevidnosti vtaknil roko v mlinsko kolo, in mu je zmečkalo vse prste.
Trnje. Nedavno je posestniški sin Kustec Jo» žef tako nesrečno padel s podstrešja, da si je zlomil desno roko. Zdravi se v soboškl bolnišnici.
Gančani Doslej še neznani tatovi divjačine so 10. avgusta ob prvem mraku obstrelili čuvaja šteiner Štefana, ki se nahaja sedaj v bolnišnici v Soboti.
OazKrifiHiifs! iGiovufi
Tolovajski pohodi
V Studencih pri Mariboru so se zbirali pri čevljarju Ivanu Jazbinšeku nevarni pajdaši, kateri so kovali načrte za tolovajske pohode. Kolovodja te družbe je bil 28 letni Alojz Rogan iz Rogaševcev v Prekmurju. Roganu so bili tovariši: 23 letni Alojz Peša, 30 letni rudar Franc Knez ter
28 letni Karel Kupnik, ki je po poklicu tovarniški delavec.
Omenjena tovarišija se je podala čez Pohorje proti Slovenjgradcu. Med potjo so poskušali vlomiti v župnišče pri Sv. Primožu nad Vuzenico, a jih je prepodil g. župnik s streli. Več sreče so imeli pri nekem kmetu, kateremu so ukradli 50 kg
Nina je vzdrhtela in preplašeno gledala duhovnika. Nato je zaprla oči in se zamislila. Čez čas je tiho dejala:
»Naj bo! Spovedala se bom. Prvič po desetih letih. Ali so vrata dobro zaprta?«
Župnik je zaklenil vrata. Nato se je vrnil in ljubeznivo dejal:
»Sedaj'pa začnite. Zavedajte pa se, da se Bogu epovedujete, jaz sem samo njegovo orodje.«
Nina je začela. Najprej se je obtožila raznih manjših in večjih vsakdanjih pregreh. Potem je za trenutek prenehala. Prebledela je, se stresla, nato pa začela govoriti o umoru. Natančno je opisala vse podrobnosti. Župnik, ki je « slišal raznovrstne grozne stvari, se je tresel ob poslušanju. Le s težavo se je premagoval. Ko je Nina utihnila, je tiho vprašal:
»Ste vse povedali?«
»Vse.«
»Ali veste, da ste z umorom in lažjo storili velik greh ?«
»Zdi se mi, ko da ne bi bila jaz storila tega. Nekaj me je sililo k dejanju.«
»Hudi duh nas skuša, toda od naše svobodne volje je odvisno, ali privolimo v skušnjavo ali ne. Če bi se bili v prejšnjem življenju posluževali sredstev, ki jih daje C^rkev vernikom, bi to skušnjavo gotovo bili premagali. Toda pustiva preteklost! Kazimira ni mogoče obuditi. A kar se da popraviti, to ste dolžni popraviti.«
Nina ga je vprašaje pogledala.
»Zlo, ki ste ga storili nad Štefanom, morate popraviti. Vrniti mu morate prostost in dobro ime. Pomislite, samo zaradi vas trpi!«
»Morda niti ne verjamete,« je zajokala Nina, »da je on edini, ki sem ga resnično ljubila... To je vzrok, da sem se hotela rešiti Kazimira. On mi je samo zaradi tega bil v napotju, ker sem Štefana ljubila.«
»Vaša ljubezen do Štefana ni bila grešna. Le to je bil greh, da ljubezni nista iskala po pravi poti... Recite, ljubi otrok, ali resnično obžalujete vse svoje grehe! :
»Oh, da, gospod župnik!«
»Ali ste pripravljeni tudi pred Bogom izpričati, da se resnično kesate in ste pripravljeni popraviti, kar se popraviti da?«
Nina ga je preplašeno pogledala.
»Kaj mislite s tem?«
»Pred pristojnimi oblastmi morate izjaviti, da ste vi umorili Kazimira in da je Štefan nedolžen.«
Nina se je dvignila v postelji.
»Tega ne morem storiti.«
»O pač! Mirno lahko storite, ker vas zaradi istega zločina ne morejo dvakrat obsoditi.«
»Vem, toda mati... Ne, ne! Tega ne morem storiti! Do sedaj sem ji dopovedovala, da sem nedolžna in ona je to vsakemu povedala. Kako bi jo mogla sedaj na laž postaviti... Ne. Tega ne bom storila.«
(Dalje sledi)
sti, ki jih izžrebajo prve, si lahko izberejo prostor, ki se jiim zdi najboljši. Med prvimi desetimi je bila tokrat stara kopalka diamantov, gospa Whitefieldo-va, ki se je že leta udeleževala vsakega žrebanja, ne da bi ji bila sreča doslej mila. Sedaj je prepričana, da ji bo novi »claim«, ki si ga je ogradila v bližini reke, prinesel že dolgo pričakovano srečo. Oddali so 743 claimov in 743 mož z ženami in otroki čaka sedaj na svojo veliko srečo.
*
Romunska strojnica za ročne granate
Tehnična komisija romunskega vojnega ministrstva preizkuša tip strojne puške za metanje ročnih granat. Strojnica vrže baje v minuti 150 granat 150 metrov daleč.
težkega prašiča in so si ga privoščili pečenega v gozdu. Po okrepčilu s svinjsko pečenko so se odpravili proti Velenju. Na Plesiču so vlomili pri dveh kmetih. Enega so zvezali, mu odvzeli lovsko puško ter 140 din, pri drugem pa so imeli smolo. Kupnik je zgubil pri drugem ponesrečenem vlomu klobuk, ukradel pa je zavoj blaga, katerega je pozneje prodal za 60 din.
Ta tolpa je vdrla v Legnu pri Slovenj-gradcu pri gostilničarki Mariji Pečolar, na katero so streljali in so ji oropali 1200 din.
Ženska povzročila razkrinkan je
Našteti vlomi so vzbudili največjo nejevoljo pri ogroženemu prebivalstvu in pozornost orožništva. Radi tega se je Roga-nova družba umaknila nazaj v Studence k Jazbinšeku, kjer je imel Rogan znanje s čevljarjevo ljubico Pavlo Vizovnik. V nedeljo, 13. avgusta, ko so bile na Teznu pri Mariboru letalske vaje, je povabil Rogan Pavlo na sestanek v Betnavski gozd, kamor se je priplazil iz ljubosumnosti tudi čevljar Jazbinšek. Rogan in Jazbinšek sta se sprla radi ženske in močnejši Prekmu-rec je pretepel Jazbinšeka, kateri je koj zatem iz maščevanja ovadil orožnikom, kako nevarni strici se sprehajajo po Bet-navskem gozdu.
Mariborske okoliške orožniške postaje so na čevljarjevo ovadbo napravile obširen pogon, pri katerem sta bila prijeta 29 letni Jožef Pečovnik iz Sel pri Slovenigrad-cu, ki je prebil v kaznilnici že osem let, in Kupnik, dočim je ušel Rogan in pobegnil s Pavlo Vizovnik nekam proti Celju. Na stanovanju Jazbinšeka v Studencih so zagrabili orožniki glavnega Roganovega po-magača Milana Pešo, medtem ko je Knezu uspel pobeg.
Po krivem obdolžen
Koj po aretaciji Pečovnika je bilo razglašeno, da je padel orožnikom v roke pro-sluli tolovaj, ki je vodja roparske tolpe, katera vlamlja po okolici Slovenjgradca in je v zvezi z bando v planinski koči pri Sv. Joštu na Kozjaku aretiranega Alojza Grebenšeka, o kojega zločinih smo poročali v zadnji številki.
Zasliševanja Pečovnika so dognala, da on očitanih tolovajstev ni zakrivil, ampak se je seznanil z Roganovo pajdašijo šele v Mariboru malo pred izsleditvijo.
i^mBES^mm
os I rajni
Vurberg. V strugi Drave je pri kopanju nesrečno žrtvoval svoje mlado življenje 25 letni fant Joško Ribič, sin graščinskega viničarja. Več let je bil član in odbornik vurberškega Prosvetnega društva. V skromnosti, kakor mu je teklo življenje, je bil pospremljen na farno pokopališče. Daj mu Gospod, da ob Tebi uživa sedaj večno mladost! — Kmalu za tem pa sta se podrla v fari dva starostna stebra življenja, V Gra-jenščeku je odpotovala v večnost najstarejša župljanka 94 letnna Marija šeruga. Vedno je bila krepkega zdravja, zadovoljnega in veselega srca. Kaj rada se je šalila, češ: naredila se bom jezna, da učakam sto let, in včasih je dejala, da se bo še možila, pa brez hude bolezni jo je vzelo. — Naslednji dan pa je šel po plačilo k Bogu krščanski mož in žlatoporočenec 86 letni Alojz S t a n e t iz Grajene. Oba častitljiva starca je spremljala v nebo še angelska duša tri
Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo in prav otroci so posebno občutljivi za sončarico. NIVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo ln lepo rjavo barvo.
JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJI
mesečnega sinčka viničarja Kranjc. Imeli smo torej en dan — kar se redko dogodi — tri mrliče v fari. — Na posledicah zastrupitve, katero so zakrivile železne vile pri mlatvi, je 9. avgusta umrla viničarka Marija Osenjek v Krčevini. — Pri Sv. Marku niže Ptuja pa so potegnili iz Drave in pokopali 12. avgusta 28 letnega Blaža B e z j a k , posestniškega sina iz Krčevine pri Vurbergu. Dne 4. avgusta je šel k Dravi, od koder se ni več vrnil. Bil je silno živčno bolan. Vsem preminulim bedi Bog milostljiv sodnik! žalujočim naše sožalje!
Laško. Zadnje čase smrt neusmiljeno udarja v naši župniji. V enem samem tednu smo imeli kar šest pogrebov. Gospodar življenja je zahteval na odgovor 23 letno Julko Urankarjevo. Z junaško potrpežljivostjo in vdanostjo je prenašala zavratno bolezen, jetiko. Bila je cerkvena pevka, rada je sodelovala pri naših društvih in se z otroškim veseljem radovala vsakega napred-
ka našega pokreta. Vsi jo še imamo živo pred očmi, s koliko dovršenostjo je pri igri »Slehernik« igrala vlogo »čednosti«. Naj ji bo večna Čednost plačilo za njeno tiho, vzorno življenje! Vse domače pa naj neskončni Bog tolaži v težki preizkušnji! — Tudi Blaž Hrastnik, oče našega župana, je bil poklican na končni obračun. Vsi vemo, da je bil zanj ta obračun lahka stvar. Saj je bil vse življenje tih, skromen in otroško-pebožen. 84 let je doživel. Nikdar ni silil v ospredje. S svojim pridnim delom in svojo vernostjo nam je bil zgled značajnega, kremenitega, vernega moža. Naj počiva v miru! žalujočim naše sožalje! — Pokopali imo tudi vojnega referenta pri okrajnem glavarstvu Franca Fabjančiča, Do zadnjega je opravljal svoje poklicno delo, čeprav mu je strašna bolezen že dolgo glodala nit življenja. Lepo previden s sv. zakramenti je zgledno dokončal tek svojega življenja. Naj mu bo žemljica lahka — žaluiočim naše sožalje!
TABOR NAŠE KMEČKE MLADINE ZA VSO ŠALEŠKO DOLINO
V nedeljo, 3. septembra, se bo zbrala v Skalah pri Velenju na svojem taboru vsa naša zavedna kmečka mladina, organizirana v Mladinski KZ iz vse šaleške doline. Spored: do 9.30 zbiranje gostov; ob 10 blagoslovitev prapora MKZ v Skalah, sv. maša s pridigo. Po sv. maši zborovanje na prostem. Govorili bodo: g. narodni poslanec Ivan Teuerschuh, ki je pokrovitelj tabora, član glavnega odbora KZ in drugi. Po večernicah bo v dvorani veseloigra iz kmečkega življenja. Vabljeni ste na ta tabor v sončne Škale vsi prijatelji naše kmečke mladine!
•k
Sv. Jurij ob Pesnici. Prosvetno društvo vabi vse ljubitelje lepih narodnih iger, da pridejo prihodnjo nedeljo, dne 27. avgusta, v Sv. Jurij ob Pesnici, kjer uprizorijo domači fantje in dekleta Finžgarjevo »Verigo«. Prva predstava se začne ob 3. uri popoldne, druga pa ob 7. uri zvečer.
Dekliški dan na Ptujski gori. V nedeljo, dne 10. septembra, se vrši Dekliški dan na Ptujski gori za dekanije: Dravsko polje, Slov. Bistrica, Konjice, Rogatec, Ptuj, Zavrče, Vel. Nedelja. — Pripravimo se in pridimo v obilnem številu!
Sv. Marko niže Ptuja. Markovska fara bo 8. septembra 1939 obhajala 150 letnico ustanovitve. Ob tej prilik bo štiridnevna duhovna obnova, a na sam praznik velika cerkvena slovesnost Fantovski odsek in Dekliški krožek uprizorita na praznik veliko ljudsko igro »Mlinarjev Janez«, ki jo je priredil Viktor Kokalj iz Voj-nika. V našem kraju takšne veličastne igre pod milim nebom še doslej ni bilo, zato vsi daljni in bližnji iskreno vabljeni!
Gor. Ponikva nad Žalcem. V nedeljo, dne 27. avgusta 1939 po večernicah ponovi Fantovski odsek igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Mladinski dan se priredi dne 17. septembra. Kako in v kakem obsegu, bomo pravočasno sporočili.
Sv. Jurj ob ščavnici. V nedeljo, dne 13. avgusta, so se zopet postavila naša dekleta in fantje. Na travniku č. g. župnika so priredili telovadni nastop in tekme Fantovskega odseka. Nastop se je začel ob 4. uri popoldne ter je trajal do pol šestih. Posebno pozornost so vzbujali fantje, ki so tekmovali kot posamezniki. Prvi zmagovalec br. šešerko je prejel pokal voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, drugi zmagovalec pa uro. Posebno pozornost je vzbujal tudi pokal Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ki je podarila lep kip apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi mladci so tekmovali. Najboljši je prejel uro. Tudi nekateri drugi tekmovalci so prejeli lepa darila, kakor nalivna peresa knjige itd. Nastop in tekme je povzdigoval obisk mariborskih gostov gg. kanonika Osterca, ravnatelja Rih-terja, poslanca žebota in drugih. Na navzoče je imel ravnatelj g. Rihter lep nagovor. Tudi g. poslanec žebot je navzoče telovadce pozdravil in jim čestital k lepim uspehom. Fantje so docela izvršili svojo nalogo, zlasti v posameznih vajah, katere so sami sestavila. Tudi atletske panoge skoki, tek in suvanje krogle so bili lepo pripravljeni ter dovršno izvedeni. Naj bi ta nastop bil zopet en mejnik v prosvetnem in telovadnem delu lepega sv. Jurija.
Dekliški dan! Dekleta! Minil je svetokrišld dekliški dan! Vesela so ga naša dekleta, ki so! se ga udeležila: domačinke in iz bližnje in daljne okolice -- srečale smo celo sestre izpod Boč»
In iz Slov. goric. »Da bi bilo v vaših dekliških ercih vse tako svetlo in čisto in veselo — kakor je v tem šopku!« tako nam je odzdravil Prevzvi-šeni, ko mu je v naš pozdrav izročila bela mladenka šopek cvetja. Najlepše je bilo pač to, da je bil Prevzvišeni med nami. Kako nam je govoril o življenju s Kristusom in o našem apostolskem delu! Maševal je za nas in nas obhajal in nič mu ni bilo pretežko! Bog mu povrni! Dopoldansko zborovanje je pozdravil g. dr. Han-želič iz Celja, g. prošt Munda iz Dravograda. Oba, kakor tudi č. g. Oberžan in vsi okoliški dušni pastirji so se zavedali velikega verskega in narodnega pomena tega obmejnega dekliškega dne; to zavest so pokazali v svojih vžigajočili besedah in v veliki požrtvovalnosti, s katero so pomagali pri prireditvi. Besede, ki so jih govorila na zborovanju dopoldne in še popoldne dekleta bodisi iz bližnje okolice kakor tudi obe zastopnici K. A. in ZDK z Maribora, so bile govorjene iz src, ki grade srečo našega naroda na novi, versko obnovljeni in ponosni slovenski mladini. Isto misel so nam tudi pokazali popoldanski simbolični in igerski prizori. To naj bo tudi sad tega svetokriškega dekliškega dne, kar smo na predvečer simbolično pokazale pri kresu: naj gori v nas ogenj ljubezni do slovenskega rodu, ki se oklepa križa »O sveti križ, življenja luč!«, ki ga vodi Marija. »Vodi Marija po pravi nas poti!« in ki je veselo slovensko dekle »Slovenka sem, Slovenka čem ostati!«
Vurberg. Na prosvetnem polju se z ustanovitvijo dekliškega krožka pripravlja nova setev de-kliško-kulturnega katoliškega poslanstva. Želimo vztrajnosti in velikega uspeha! — Igralci Prosvetnega društva se uče dramatizacije Aškerčeve balade »Osojski mutec«. Prvo nedeljo v septembru bo vprizoritev.
Ptuj. V nedeljo, 27. avgusta, priredi ptujsko fantovsko in dekliško okrožje mladinski dan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Spored: do devetih zbiranje udeležencev pri Rogačevi kapeli; ob 9.30 sprevod k cerkvi, kjer bo pred cerkvijo sv. mašp s pridigo. Po sv. maši skušnja vseh telovadcev. Ob 14 slovesne večernice, po večer-nicah, ob 15, javni telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ptujskega okrožja. Nastopi orodna vrsta iz Ptuja. Na to prireditev, ki je prva po vojni na Dravskem polju, vljudno vabimo vse Polance. Tudi bratje in sestre iz drugih okrožij iskreno vabljeni! Na svidenje!
Slovenska Bistrica. V soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 27. ob 15. uri priredi Prosvetno društvo v Slomškovem domu ob priliki patrocinija farnega patrona sv. Jerneja prelepo otroško spevoigro »Poštelski zaklad«, delo gg. učiteljev Cičeka in Vinka živka. Snov je vzeta iz pripovedke o Pošteli pod Pohorjem.
Obisk igre se vsem prav toplo priporoča. ★
POTEK MLADINSKEGA TABORA PRI SV. BENEDIKTU V SLOV. GORICAH
V nedeljo, 13. avgusta, je bil krasen praznik naše mladine iz lenarške dekanije in sosednjih krajev. Mladinski tabor se je v vseh ozirih posrečil. Kako lep je bil pohod blizu 300 članov m članic na hrib Sv. Treh kraljev! In v našo sredo je prihitel kitajski škof Ceng, ki smo ga prisrčno sprejeli. Iz vseh sosednjih župnij so ljudje prihiteli, da bi ga videli. Prostorna trikraljevska cerkev je bila skoraj premajhna za tolike množice. Iskrena je bila pridiga g. prof. dr. Meška naši mladini. Da bi je nikdar ne pozabili! Z ganljivo pobožnostjo je opravil sv. mašo škof Ceng; asistirala sta mu g. dekan Gomilšek ln g. svetnik Sinko. Po sv. maši so verniki hiteli k darovanju za kitajske misijone. Nato se je vsa velika množica zbrala k mladinskemu zborovanju pri cerkvi. V imenu slovenjegoriškega okrožja je vse pozdravil predsednik Matjašič. Kakor bombe so padale besede dr. Cirila Zebota v srca naše mladine, kakšna bodi tu ob meji slovenski. Enako iskreno je povedal poslanec špindler mladini, kako se pripravljaj za bodočnost, škof Ceng pa je izmolil kitajski očenaš in zdravoma-rljo za našo mladino in jo blagoslovil, da nas je vse ganil. Tako smo slišali, kako doni kitajski jezik, jezik največjega naroda na svetu. Članica Marija šuta je lepo povedala, kaka bodi slovenska mladenka, član Adolf Holc pa Je navduševal
tovariše, da morajo biti vzorni katoličani, kot hrast trdni in odločni Slovenci in navdušeni Jugoslovani. Brzojavno smo s shoda pozdravili našega mladega kralja, kneza Pavla in našega voditelja dr. Korošca. Z lepimi nauki je sijajno uspeli tabor zaključil predsednik Matjašič. Po večernicah smo pohiteli na okrašeno telovadišče. Vabil nas je mogočen mlaj in zvoki trojiške godbe. Vso zbrano mladino na telovadišču in mnogoštevilne goste je prisrčno pozdravil dekan Gomilšek. Izrekel je besede udanosti in zvestobe našemu kralju. Kako je zadonelo odobravanje vse množice! Slovenci res z vsem srcem ljubimo kralja in Jugoslavijo! Godba pa je zaigrala državno himno. Sedaj so nastopili člani, potem članice, mladci, mladenke in gojenke z vajami. Kako smo jih z veseljem gledali v njihovi moči in spretnosti! Vse priznanje okrožnemu načelniku in načelnici! Posebno so gledalce zanimali skok čez vrv, skok s palico, vaje na bradlji.
Ormož. (Velika manifestacija prleških kmetov.) Ob za Ormož velikanski udeležbi okrog 7000 ljudi je potekla 13. avgusta prireditev tabora Okrajne kmečke zveze v Ormožu ter s tem združene kmečke tombole. Prireditev se je začela s petimi litanijami in blagoslovom v fami cerkvi, nakar je sledil pohod z zastavo KZ in voditelji na čelu na zborovalni prostor, ki je bil na velikanskem dvorišču graščinskega marofa. Tabor
Admiral Reginald Drax, vodja angleškega vojaškega odposlanstva v Moskvi
V Stuttgartu v Nemčiji vozi po mestu voz cestne železnice, kateri ima stekleno streho, skozi katero uživajo Izletniki razgled pri vožnjah okrog mesta
Ljubke so bile vse simbolične vaje. Velikansko je bilo zanimanje za štafetnl tek. Kdo bo zmagal? Ali Trojičanl ali Antonjevčani ali Benedi-čani? Zmago si je priboril M. žižek od benedi-škega odseka. Njemu Je izročil poslanec špindler svoj dar, dragoceni pokal, z navdušenim nagovorom. M. žižek Je telovadni nastop sklenil z lepimi navodili za bodoče delo, g. dekan Gomilšek pa je pohvalU mladino ob izvršenem velikem delu. Tudi škof Ceng je z zanimanjem sledil vsem točkam. Seveda smo ga navdušeno pozdravili. Hvala vsem gostom iz lenarške dekanije, posebno še onim lz Maribora, Sv. Petra pri Mariboru, št. Bja, Jarenine, Sv. Jakoba v Slov. goricah, iz Sv. Marka niže Ptuja, Sv. Andraža v Slov. goricah, lz Ljutomera, Sv. Križa, Gornje Radgone ln Apač! Hvala vsem domačinom, ki so nam prišli ob taboru na pomoč, posebno pa še g. kaplanu M. Lauri, v čegar rokah so bik vse priprave!
je otvoril in vodil predsednik Okrajne KZ tov. Skollber Martin st. Z velikim odobravanjem so bile sprejete pozdravne brzojavke, naslovljene na narodnega voditelja dr. Korošca, bana dr. Natlačena in kmetijskega ministra inž. Besliča. Govorili so na taboru: podpredsednik KZ tov. štrcin o potrebi organizacije KZ in njenih nalogah; domači g. poslanec Marko Kranjc o važnosti in lepoti kmečkega stanu kot temeljnega stanu naroda in države; član glavnega odbora KZ tov. Munda o potrebi zamenjave sedanjega liberali-stičnega gospodarskega in družabnega reda z drugim, boljšim, ter predsednik domače Mladinske KZ tov. Skoliber Martin ml. o nalogah mladine v tej organizaciji. Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Po taboru se je vršila tombola, katere gmotni uspeh je bil zelo zadovoljiv in katere dobiček se bo uporabil za namene in organizacijo krajevnih KZ vsega ormoškega okraja. Omeniti moramo, da so za tombolo hvalevredno prispevala dobitke uredništva naših časopisov ter domače tovarne kmetijskih potrebščin. Prireditve se je udeležilo poleg domačinov ter prijateljev kmečkega stanu še čez tisoč hrvatskih kmetov, na katere je napravila vsa prireditev zelo dober vtis ter vzbudila pri njih mnogo odobravanja. Moralni uspeh prireditve je bil velikanski in prleški kmetje so dobili nove pobude ter novega navdušenja za delo
Nemški naravoslovec Je prinesel iz pragozdov otoka Sumatra pod Indijo orjaško rastlino v Berlin. Rastlina Je v Berlinu koj razcvetela. Listi te rastline zrastejo v dvakratni velikosti človeka
za svoja načela ln ideje, ki Jih skuša uveljaviti Kmečka zveza.
St. Jani pri Velenju. Odbor krajevne Kmečke zvezo se z vso požrtvovalnostjo pripravlja za veliko kmečko tombolo, ki bo v nedeljo, 17. septembra, na vrtu g. Delakorda. Nag narodni poslanec g. Ivan Theuerschuh Je poklonil glavni dobitek. Sentjanška tombola bo ena najbogatejših, kar Jih Je bilo sedaj v naši lepi Šaleški dolini.
Tombolske karte se dobijo pri vseh sosednjih načelnikih krajevnih KZ po malenkostni ceni 2 din komad, kakor tudi pri domačem odboru. Vsa sosednja društva se vljudno naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Vsi somišljeniki kmečkega pokreta in kmečke misli: dne 17. septembra v St. Janž na veliko kmečko tombolo! Na svidenje I
¥
Dopisi
g. ministra Snoja, narodnega poslanca g. Bpind-lerja, g. dekana Gomilšeka, podstarešine gasilske zajednlce g. Pogačnika; 7. mimohod, nato obed. Popoldne proste vaje gasilcev in velika tombola s številnimi bogatimi dobitki. Pri omenjeni prireditvi bodo sodelovala poleg gasilcev tudi vsa kulturna in prosvetna društva, da bo čim popolnejša kot velika narodna manifestacija ob naši meji. Vse okoliške in sosednje gasilske četss kakor tudi prosvetne in kulturne organizacije ter posameznike vabimo, da se v največjem številu udeleže velikega praznika, ki bo globok izraz naše narodne volje in manifestacija gasilske mislil. V nedeljo, 10. septembra, na svidenje pri Sv. Ani!
Vurberg. V sanatoriju ruskega Rdečega križa na Vurbergu se zdravi na pljučih naš cerkveni ključar in javni delavec Janez Rošl, posestnik iz Grajenščeka. Vsi želimo in prosimo Boga, da bi kaj kmalu okreval in zamogei sprejeti svoje javno poslanstvo in funkcije! — Ko smo se trudni zvijali pod neznosno vročino julijskega sonca, se Je dvema mladima zahotelo tudi življenjskega poletja. Na jakobško nedeljo sta bila v domači cerkvi poročena tajnik in večletni delavec Prosvetnenga društva ter cerkveni peveo Sakelšek Jožef s cerkveno pevko in društveno igralko Štefko Matek. Novoporočenca naj prejmeta obilo nebeškega blagoslova in sreče!
12 letna Betka Towle iz severnoameriškega mesta Boston razkazuje na konju jezdno spretnost
Kuznetsovv, ljudski komisar za sovjetsko mornarico, se je pogajal v Moskvi z angleško-francoskimi vojaškimi odposlanci
Poljski zunanji minister Beck v uniformi topničarskega polkovnika
Voditeljice ženskega gibanja v Indiji razpravljajo na ulici pred zborovanjem
Pri zadnjih velikih zračnih manevrih na Angleškem so določevali s pomočjo fotografičnih aparatov, v koliko Je zmagala ena letalska skupina nad drugo
Marenberg. V nedeljo, 13. avgusta, smo obhajali prav lepo slovesnost — srebrno mašo g. dekana Ivana Messnerja, ki Je pokazala, da naše ljudstvo še spoštuje svoje duhovnike. Na predvečer so g. Jubilantu zapeli pevci in Je zaigrala gasilska godba podoknioo. Bližnji okolici pa so oznanile slovesnost rakete in streljanje. Ko smo v nedeljo spremljali g. srebrnomašnika v cerkev, ga je pozdravila pred župniščem z lepo deklama-djo šolarka Heinc in mu izročila krasen šopek. V imenu Marijine družbe mu je častitala gdčna Kolar Terezija, v imenu vseh župljanov pa cerkveni ključar g. Kaiser, ki mu je ob tej priliki poklonil v imenu župljanov darilo. V imenu občine je spregovoril g. župan Ternik, v imenu Prosvetnega društva g. sodnik Skarabot, v imenu Javnih delavcev g. poslanec Gajšek. Med gostimi mlaji se je razvil v cerkev lep sprevod. Na priž-nico je stopil znani pridigar g. p. Gabrijel iz Maribora, ki je prikazal delo katoliškega duhovnika. Sledila Je sv. maša g. jubilanta ob asistenci šo-fitanjskega g. kateheta Kosija, brezniškega g. župnega upravitelja Maka in remšniškega g. župnika Pavliča. Vsa slovesnost je potekla zelo prisrčno. Bog živi g. dekana še do drugih jubilejev!
Sv. Ana v Slov. goricah. Redkoma se oglašamo v »Slov. gospodarju« iz naše obmejne župnije, ker so pri nas občo pozornost vzbujajoči dogodki redki. Na prvem mestu je pač omeniti splošno pomanjkanje delovnih moči za kmečko delo. Mnogo naših občanov je zaposlenih na sezonskem delu v Franciji in Nemčiji. Mladina odhaja v mesta in se na ta način odtujuje kmečki grudi in trdemu delu, ki ne nese dovolj. Mnoge Skrbi, kam vede ta beg z domače grude. Našega kmeta, bajtarja in viničarja tlačijo neprilike krize, ker živina nima primerne cene, enako tudi ne ostali pridelki. Zadnje vremenske neprilike, toča in suša, so znatno zmanjšale donosnost pridelkov, potrebno pomoč čakamo zaman, davčna bremena pa pritiskajo ...
Sv. Ana v Slov. goricah. Prostovoljna gasilska četa bo priredila v nedeljo, 10. septembra, velik gasilski praznik, združen s proslavo 20 letnice osvobojenja. Ob tej priliki bo položen temeljni kamen za novi gasilski dom. Prireditev bo celodnevna s sledečim sporedom: 1. na predvečer kresovi; 2. v nedeljo ob 6 budnica po trgu; 3. ob 8.30 sprejem gostov; 4. ob 9.30 odhod k sv. maši, ki se bo darovala za rajne gasilce; 5. ob 11 slovesna blagoslovitev in položitev temeljnega kamna za novi gasilski dom; 6. slavnostni govori
Vurberg. Suša nas je jako občutno prizadela, kar je samo po sebi umevno, ker smo večina v hribih doma, kjer je zemlja peščena in kame-nita. S skrbjo zremo v bodočnnost, Ne bo zadostne hrane ne za ljudi in ne za živino. Sadje, Oziroma jabolka, edini odvišni pridelek, pa prodajamo po sramotno nizki ceni. Med cenami »mešetarjev« in izstavljenih po časopisju ter izvozu, vlada vedno strašno protislovje. Zahtevamo po vseh pravicah — ker re3 včasih ne vemo ali laže kupec ali časopis — da oblasti in mero-dajni činitelji odstranijo nered v sadni kupčiji, oziroma vsako korupcijo, nerealnost sadne trgovine in pobijanje cen s strogo 1 Lažni jo. Prav nujno pa je tudi, da se poskrbi za brezhiben izvoz. Pomagajte kmetu-sadjarju, dokler je še čas!...
Sv. Anton v Slov. gor. V vednost vsem, kateri povprašujejo, ali se bo vršilo letos romanje od Sv. Antona v Slov. goricah k Mariji Gorski pri Sv. Petru niže Maribora. Dan pred Malo gospoj-nico gre procesija po sv. maši od Sv. Antona. Pri Sv. Trojici bo tiha sv. maša za vse žive in pokojne gorske romarje. Kdor želi, lahko poroma po procesiji od gorske cerkvice tudi v Maribor, kakor v prejšnjih letih. Na to-malo romanje iskreno vabljeni mladi in stari, enako tudi iz sosednih župnij.
Sv. Jurij ob ščavnici-Siaptinci. že več let se nam v poletnem času poraja nadloga, da so nam pokradene vse boljše češnje, zgodnje hruške ter pozneje grozdje. Dolgo smo se spraševali: Kdo krade ? Izdali so se sami. Takoj po nastopu mraka nosijo nekateri vaški fantje polne predpasnike hrušk, češ, nocoj smo jih tam in tam. Očetje in matere, poučite svoje fante spoštovati tujo lastnino!
Sv. Avguštin v Halozah. Proščenje sv. Avguština obhajamo letos 2. in 3. septembra, 14. nedeljo po Binkoštih. častilci sv. Avguština, pridite! K Sv. Avguštinu poromamo na visoki in strmi ter lepi hribček, kjer stoji daleč okrog vidna cerkvica svetega Avguština. Njega poprosimo za mir in veliko ljubezni do Boga in bližnjega. — Pri Sv. Avguštinu bo letos 2. in 3. septembra njegovo proščenje.
Ptujska gora (lepa gasilska slovesnost na Ptujski gori.) Preteklo nedeljo, ko so se začele zbirati v Ljubljani gasilske množice, je tudi naša gasilska četa doživela svoj veseli dan. že več let so vrli gasilci marljivo zbirali prispevke za novo motorno brizgalno. Razumevanje pri ljudeh jim je pripomoglo, da so prišli do tega sredstva, ki je modemi gasilski četi pri hitrem gašenju požara nujno potrebno. V nedeljo popoldne po večernicah se je zbrala pred cerkvijo velika množica domačega ljudstva okrog lepo z zelenjem okrašene nove motorke. Domači g. župnik p. Konštantin je najprej v lepem govoru orisal važno delo gasilcev, ki so vedno pripravljeni požrtvovalno priti na pomoč bližnjemu, kadar mu grozi strašna moč uničujočega požara. Pozdravil je zastopnika našega slovenskega bana g. sreskega podnačelnika K. Praha, kumico gospo Kubrichtovo, ravnateljico tovarne v Majš-perku, ki čuti razumevanje za napredek našega okoliša in se pri takih priložnostih vedno rada odzove. Nato je podelil motorki božji blagoslov, ki naj jo spremlja povsod v korist ljudstva Vodja domače gasilske čete g. širec se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k nabavi brizgalne, nato pa je bil mimohod vseh navzočih gasilcev. V čast odličnih gostov je bila prirejena zakuska pri g. Mesariču. Proti večeru se je razvila lepa tombola v korist nove brizgalne. Vso slovesnost je povzdignila tudi godba iz Cirkovc.
Bote vode. V nedeljo, 27. avgusta, bomo imeli lepo nedeljo. Dopoldne ob pol 10. uri bo pridiga, sv. maša in procesija z. Najsvetejšim. Popoldne
ORGANISTI!
Na željo gg. organistov smo izdali posebno tiskovino: »Odgovori pri sveti maši.« Ta tiskovina obsega vse odgovore, posebno vse »Deo gratias« po sv. maši, tiskano v moderni notaciji, da je mogoče tudi spremljati na orglah. Cena 1 din. Kupite jih vsaj pet komadov za svoj kor!
Tiskarna sv. Cirila Maribor — Ptuj.
bodo ob pol 3. uri večernice. Nato bo pa č. g. dekan Gregorij Potokar blagoslovil prenovljeno župnišče. Potem pa bodo belovodski fantje in dekleta igrali na novo urejenem cerkvenem stopnišču misterij »Slehernik«. Vabimo vse, pridite na lepo nedeljo k nam! Preskrbljeno bo tudi za jed in pijačo! Na svidenje!
Kapele pri Brežicah. Že dolgo se nismo nič oglasili v našem priljubljenem »Slov. gospodarju«, kakor da bi nas ne bilo več na svetu, ali pa da so ras pohrustali naši bratje onkraj Sotle. Letina se drži bolj na slabo. Najbolj so prizadeti travniki, kateri so bili trikrat pod vodo in je seno vse umazano, enako tudi koruza; krompir je tudi bolj na slabo, a vinogradi se držijo doslej še najbolje in upamo, da še tu ne bo prišlo kaj nesrečnega nad nas.
Limbarska gora pri Moravčah. Ponovno naznanjamo tudi letos V3em romarjem in častilcem sv. Valentina, da je predstojništvo cerkve sv. Valentina z odobrenjem škofijstva preložilo že lansko leto cerkveni romarski shod o sv. Til-nu 1. septembra na prvo nedeljo v mesecu septembru, to je na angelsko nedeljo, in to za stalno. Letos pade ta nedelja na 3. september ter bo pri sv. Valentinu tudi običajno »žegnanje«. Cerkveno opravilo bo sledeče: na predvečer, v soboto, ob šestih pridiga in litanije. V nedeljo sv. maša ob šestih in desetih, obakrat s pridigo. Spovedniki bodo na razpolago oba dneva, za prejem sv. zakramentov. Romarji od blizu in daleč ste vabljeni!
Moers-Meerbeck. Zaradi stalnega povpraševanja, kdaj se odpeljemo in pridemo v domovino, sporočamo vsem naslednje: Odhod bo iz Duis-burga 24. avgusta ob 11.48, iz Düsseldorfa ob 12.14, iz Kölna ob 13.07, prihod v Villaeh dne 25. avgusta ob 6.29, na Jesenice pa ob 8.19. Od tam pojdemo na Bled, isti dan popoldne pa proti Ljubljani, kamor pridemo okoli 17. Tu sledi razhod. — Vračali se bomo iz Maribora 12. septembra ob 13.28, s Prevalj odhod ob 15.41, iz Celovca ob 17.44, iz Beljaka ob 19.07. Odhod iz Maribora je zelo hiter. To pa radi tega, ker se potrebujejo vozovi pozneje v druge namene. Udeleženci se naprošajo, da pridejo 12. septembra v dopoldanskih urah v Maribor. Imeli bi ob 10 sv. mašo v stolnici. Duhovno vodstvo bo prevzel g. župnik Hülsmann iz Marxloha. Udeleženci so iz sledečih krajev: Meerbeck, Marxloh, Oaterseld, Schonnebeck, Gladbeck, Ilochheide, Lintfort, Eschweiler, Düsseldorf, Gerthe, Holthausen in več drugih manjših naših naselbin. Udeleži se izleta približno 350 udeležencev.
*
. Razpravo © vinlüorshem um
Deputacija pri g. banu
Sklepi zborovanja vinogradnikov na sestanku 25. julija so bili po posebni deputaoiji, ki jo je vodil podpredsednik Kmetijske družbe dr. Stanko Kovačič, izročeni pretekli teden g. banu. Deputacija je g. banu obrazložila, v kakšne nepri-like so prišli vinogradniki zaradi te naredbe. G. ban je deputacijo napotil na referenta za socialno politiko,-ki je po dolgi debati izjavil, da je uredba izdana v sporazumu s predstavniki vinogradnikov, to je s Slovenskim vinarskim dru-
štvom, in s predstavniki viničarjev. Edino, kar je brez pristanka predstavnikov zainteresiranih vinogradnikov samostojno določeno, je triletna stalnost, ki jo po novi uredbi uživajo viničarji. Referent bonske uprave zastopa stališče, da so vse odpovedi viničarjem neveljavne z letošnjim odpovednim rokom, ker se poizkusila doba prične z objavo uredbe in traja do 31. oktobra 1940, odpustiti pa se sme viničar samo po §§ 24 in 25 uredbe. Banska uprava bo tudi predpisala, kako se imajo sestaviti nove službene pogodbe za viničarje.
Stvarna razprava o potrebnih spremembah viničarskega reda
se je vršila dne 18. avgusta v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Razpravo je vodil predsednik Vinarskega društva g. banski svetnik šerbinek, navzoči so pa bili med drugimi še: narodna poslanca gg. Marko Kranjc in Jožef špindler, profesor Vinarske šole in urednik »Naših goric« g. Pečovnik, odvetnika dr. Leskovar in dr. Miler, okrajni kmetijski referent Novak, predsednik okrajnega kmetijskega odbora Zupa-nič, strokovni tajnik viničarjev Peter Rozman in drugi. Narodni poslanec g. Marko Kranjc je ugotovil, da je bila deputacija pri g. banu popolnoma ponesrečena in da nekateri hočejo vso uredbo izrabiti le v politične namene. Isto sta ugotovila tudi dr. Leskovar in dr. Miler, ki sta naglasila, da bo k nekaterim točkam viničarskega reda treba samo tolmačenja in le nekatere točke so potrebne spremembe. Tolmačiti je n. pr. treba mezde in prejemke v naturalijah, spremembe pa tu niso potrebne. Pač pa se naj spremeni stalnost ter oni odstavek: »uredba stopi v veljavo,« to pa z ozirom, ker še niso predpisani obrazci za napravo novih pogodb, ki jih uredba predvideva. Navzoči so potem prerešetali paragraf za paragrafom in vnašali spremembe. Pri § 2 je g. Zupanič zahteval, da se črta Vinarska šola. O tem vprašanju bo najbrž sklicala posebno anketo Zveza absolventov kmetijskih šol s pomočjo kr. banske uprave in drugih prizadetih, da se končno določi tudi položaj absolventov kmetijskih šol. Vsi predlogi in spremembe so se pisali in bodo po posebnem odposlanstvu, obstoječem iz predsednika Vinarskega društva g. banskega svetnika Šerbineka, dr. Leskovarja in narodnega poslanca g. Marka Kranjca izročeni g. banu, ki bo predloge in pripombe tolmačil in nekatere trdote omilil. G. ban je za to edini upravičen, kajti le on lahko razsodi tako, da bo prav za vinogradnike in viničarje. Zato je vsaka druga gonja, ki ima največ politično ozadje, neupravičena in ljudstvo samo vznemirja.
Viničarsko-delavski tabor pri Kapeli
V	nedeljo, 13. avgusta, je Strokovna zveza vi-liičarjev imela svoj tabor pri Kapeli. Po poročilu »Slovenskega delavca« se viničar3ke uredbe ni dotaknil drugi kot zastopnik centrale Zveze združenih delavcev g. Albin Breznik, ki je med drugim dejal: »Slovenskega viničarja v veliki meri izkorišča nenasitna in brezobzirna tuja gospoda, toda viničar je prišel do nove viničarske uredbe, za katero si je pridobil izredne zasluge naš slovenski ban dr. Marko Natlačen. Z. bojem za vi-ničarsko uredbo pa boj še ni končan; kajti sedaj šele pričenja boj za izvajanje uredbe s strani vinogradnikov in je zato potrebno, da se viničarji kakor en mož strnejo okoli svoje Strokovne zveze viničarjev ZZD za zaščito svojih z uredbo zajamčenih pravic.« Po taboru so viničarji imeli srečolov, združen z zabavo v korist viničarske» ga doma.
Zborovanje viničarjev mariborske okolice
V	nedeljo, dne 20. avgusta, so v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru zborovali viničarji z mariborske okolice. Zborovanja se ja udeležilo okoli 500 viničarjev. O viničarskem vprašanju in viničarski uredbi je govoril g. Peter Rozman. Ob koncu zborovanja so viničarji sprejeli obširno resolucijo, ki so jo odposlali g. banu dr. Natlačenu, g. ministru Snoju so pa odposlali udanostno brzojavko.
Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtin-ki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pst-cientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek,
Ogl. rež. S. br. 30.474/35.
Kmečka trgovina
Hmeljarji so zborovali
V nedeljo pred Velikim šmarnom bo v Žalcu zborovali hmeljarji Savinjske doline. Zborovanje Je vodil predsednik Hmeljarske zadruge in podpredsednik poslanske zbornice g. Alojzij Mihel-čič. Po poročilih o stanju hmeljskih nasadov pri nas in po svetu so hmeljarji sklenili, da se bo letos plačalo obiralcem hmelja za škaf pri hrani 1.50 din, brez hrane 2 dir_ Najvažnejša ja bilo vprašanje o cenah hmelja. O tem je govoril ba-novinski hmeljarski nadzornik inž. Janko Doli-nar. Izvajal je, da svetovni pridelek hmelja letos ne bo tak kot lana in je zato upati, da bodo cene pri nas boljše. Vsekakor pa je premalo za našega hmeljarja, če dobi za hmelj 25 din, saj s tem ne more shajati. Hmelj se že trguje, hmeljska cena se že bije. Važno je namreč za hmeljarje, da ne vsiljujejo hmelja, da ga ne ponujajo, ker s tem sami tlačijo cene navzdol. G. inž. Dolinar je opozoril hmeljarje, naj se nikar ne dajo begati od ljudi, ki govore o vojni, ker ti hočejo na ta na.čin izsiliti, da bi dali hmeljarji hmelj pod ceno in pred časom. V svojem govoru je poudarjal, da bomo morali posvetiti mnogo več pažnje tudi propagandi našega savinjskega, štajerskega hmelja, da se ne bo več dogajalo, kakor se je doslej, da bi na svetovnem trgu prodajali drugi ln slabši hmelj kot savinjski in štajerski hmelj. G. inž. Dolinar je bil na letošnjem svetovnem hmeljarskem kongresu v Njujorku in je ugotovil, da se je prodajal kot štajerski hmelj vojvodinski hmelj in še hmelj iz Poljske in celo iz Nemčije. To seveda zelo škoduje našemu hmelju in prav zato je nujno potrebno, da povsod in vedno poudarjamo kvaliteto našega savinjskega hmelja ln poudarjamo pivovarnarjem, da naj, kadar žele naš hmelj, zahtevajo vreče z overenji. V inozemstvu se vršijo namreč mahinaeije, da se naš prvovrsten hmelj ali celo kakšen drugi meša s slabšo kvaliteto, nato pa prodaja kot štajerski hmelj.
G. Kunst z Gomilskega je načel vprašanje o hmeljarskem zakonu. Na to vprašanje mu je odgovoril podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič in pojasnil, da je osnutek hmeljarskega zakona že pripravljen in bo v najkrajšem času predložen ministrstvu. Potrebno bi bilo, da bi bil uzakonjen vsaj do 31. marca 1940.
Po poročilu »Slovenskega hmeljarja« se letošnji pridelek hmelja trži v Ameriki iz prve roke v predprodaji po 20—24 din kg. V Ameriki je že v naprej prodanih nad 76.000 stotov letošnjega pridelka.
Jugoslovansko-nemški stalni gospodarski odbor se bo spet sestal
Ker smo že prekoračili vsote, določene za izvoz v Nemčijo, posebno kar se tiče izvoza rastlinskih in živalskih proizvodov, ki predstavljajo 70% našega izvoza v Nemčijo, se bo moral jugoslovansko-nemški stalni gospodarski odbor v začetku septembra zopet sestati. Izvozili smo več po želji Nemčije, ki je potrebovala večje množine našega blaga kakor se je prej določilo. Glavni predmet tega setanka bo povečanje izvoza rastlinskih in živalskih produktov. Druga vprašanja ne bodo prišla na dnevni red.
Gospodarske zanimivosti
Kontrolorji za pregled sadja v dravski banovini. Z odlokom trgovinskega ministra z dne 3. avgusta in v soglasju z banom dravske banovine so postavljeni v smislu člena 35. uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov pri izvozu kot kontrolorji za pregled sadja: Celje: inž. Janko Dolinar, Janez Sitar in Martin Cimerman — št. IIj pri Velenju: Anton Jelen — Slovenjgra-dec: Ivan Stropnik — Dravograd: Karel Marte-lanc — Maribor levi breg: Ludovilt Filipič, inž. Rado šturm — Maribor mesto: inž. Alojzij Lovko, inž. Ivan Rozman -- Maribor desni breg: Josip Novak, Martin Zupane — Laško: Ivan Zupan ■— Šmarje pri Jelšah: Anton Pregelj — Slov. Konjice: Stanko Zorčič — Ptuj: Josip' šu-štič, Ivan Bregant — Ormož: Franc Ivanuša — Ljutomer- Janko Lipovec, Vekoslav Štampar — Lendava: inž. Mirko Peternel — Kapela: Franc Novak — Rakičan: Franc Sitar — Gornja Radgona: Janko Smodiš — Krško: Franc Vardijan, Karel Skoberne — Apače: Franc Režonja.
Za carinsko linijo z Bolgarijo se zavzemajo naši kakor tudi bolgarski trgovci. S tem bi se med dvema balkanskima slovanskima državama
ustvarile trajne gospodarske, kulturne in politične zveze, ki bi za vedno združile slovanski živelj od črnega do Jadranskega morja.
Nemški davčni boni niso zmanjšali finančnih težav Nemčije, kakor so Nemci računali. Potrebe države so silno narastle, zasebno gospodarstvo je pa doseglo svoj višek in ne more povečati svojih davčnih prispevkov.
Zvišanja csn kovanega z'ata. Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem zvišana odkupna cena za kovano zlato, in sicer zato, da se prepreči nezakonita trgovina z zlatom.
Cene goveje živine
Voli. Maribor debeli 3.80—5 din, poldebeli S.25 do 4 din, plemenski 4.25—5.50 din; Celje 3.50 do 5 din, Brežice 4—5.50 din, Šmarje pri Jelšah 3.50 do 5.25 din, Krško prvovrstni 5—6 din, drugovrstni 4—5 din, Litija 4.50—5.25 din kg žive teže.
Biki. V Mariboru klavni 2.75—4.25 din kg žive teže.
Krave. Maribor debele 3.75—4.70 din, plemenske 3.50—4.75 din, za klobasarje 2—3 din, molzne 4—5.25 din, breje 3.50—4.50 din, Celje 3 do 3.50 din, Brežice 3—4.75 din, Šmarje pri Jelšah 3—4.50 din, Krško 3.50—5 din, Litija 3—4.50 dm kilogram žive teže,
Telicc. Maribor (mlada živina) 3.75—5.25 din, Celje 4—4.50 din, Brežice, Krško in Šmarje pri Jelšah 4—5 din kg žive teže.
Teleta. Maribor 4—6 din, Celje 4.50—5.50 din, Brežice 4.50—6 din, Šmarje pri Jelšah 4.50 do 6.50 din, Litija 5.50—6 din, Krško prvovrstna 5—7 din, drugovrstna 4—4.50 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 70 do 90 din, 7—9 tednov 100—120 din, 3—4 mesece 155—230 din, 5—7 mesecev 300—420 din, 8—10 mesecev 430—510 din, eno leto 700—800 din komad; kg žive teže 6—8 din. Ptuj 6—12 tednov stari prasci 90—170 din komad, kg žive teže pa 6.75—7.25 din.
Pršutarji (proleki). Ptuj 7—7.75 din, Celje 10 din, Šmarje pri Jelšah 7—9 din, Brežice 7 do 8 din, Litiji*. 7—9 din, Krško 6—8 din kg žive teže.
Oglfenc ščeike
Dobavlja najhiircje za vso vrste
električnih strojev in aparatov
Domača tvrdka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
Debele svinje (špeharji). Celje 10 din, Brežice 8.50—9 din, Šmarje pri Jelšah 9—10 din, Jesenice 16 din kg žive teže.
Tržne cene
Sadje. Jabolka po trgih 2.50—3 din, na debelo pri trgovcih 1.50 din kg; hruške 3—4 din.
Les. Smreka na panju prodana 80—90 din kub, meter v okraju Kozje, drva 70—75 din kubični meter, v Krškem pa 50—60 din, dočim v Mariboru 100 din.
Vino. Navadno mešano pri vinogradnikih y okolici Celja 3—3.50 din liter, v okolici Brežia 4.50—5.50 din, v okolic Šmarja 4.50 din, v okolici Krškega 3—4 din liter. Finejše sortirano pri vinogradnikih v celjski okolici 4—4.50 din, Brežice 6—7 din, Šmarje 5—7 din, Krško 4—0 dh) liter.
Krma. Seno Maribor 65, Ptuj 60, Celje 50—60, Brežice 50—60, Šmarje 50—70, Krško 50—7E din 100 kg. — Slama Maribor 38, Celje 20—30, Šmarje 30—40, Krško 25—30 din 100 kg. — Lucerna Maribor 70, Brežice 80, Šmarje 60—80, Krško 60—75 din 100 kg.
Sejmi
28. avgusta svinjski: Središče; živinski in kra-marski: Dolnja Lendava — 29. avgusta tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živin3ki: Maribor; živinski in kramarski: Koračice, Muta, Verače (pri Podčetrtku), Poljčane, Žalec — dne
30.	avgusta svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje —
31.	avgusta tržni dan: Turnišče; živinski: Slov. Konjice — 1. septembra svinjski: Maribor; tržni dan: Trbovlje; živinski: Guštanj, žigarski vrh nad Sevnico — 2. septembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci (okraj Murska Sobota); živinski: Prosenjakovci.
Razgovori i našimi narofiilhi
Podoficirske šole. F. K. Radi bi bili sprejeti v kako podoficirsko šolo in bi radi vedeli za zadevne pogoje, zlasti starost ter kje se take šole nahajajo. — Sedaj so razpisani natečaji za sprejem v sledeče podoficirske šole: topničarsko v Čupriji, inženjersko v Šabcu, bolničarsko v Nišu, zrakoplovno v Novem Sadu, pomorsko zrakoplov-no v Divuljah ter v podoficirski eskadron konjeniške šole v Zemunu. Splošni pogoji za sprejem so: jugoslovansko državljanstvo, da ste dobrega vladanja, ne v sodni preiskavi, ne sodnijsko kaznovani, ne oženjeni, da imate dovoljenje roditelja, odnosno varuha za vstop v šolo, da ste dovršili ljudsko šolo z najmanj dobrim uspehom, da ste popolnoma zdravi in sposobni za vojaško službo. Topničarska, inženjerska in konjeniška šola sprejemajo gojence, rojene v času od 1. januarja 1918 do 31. decembra 1921, pomorsko-zrakoplovna gojence, ki niso mlajši od 16 in ne starejši od 18 let, zrakoplovna in bolničarska gojence, ki niso mlajši od 17 let in ne starejši od 21 let. Za sprejem v inženjersko šolo se želi še kak razred srednje ali meščanske šole, za sprejem v zrakoplovno, da pozna gojenec kako obrt, za sprejem V pomorsko zrakoplovno se pa zahteva, da se je gojenec vsaj dve leti učil kake obrti (za mehanika, ključavničarja ali elektri-čarja ali dve leti obrti v vojno-obrtnih šolah). Gojenec zrakoplovne šole se mora zavezati, da bo po končani šoli odslužil trikrat toliko časa, kolikor je trajalo njegovo šolanje in da ga bodo lahko porabili za vse službe v zrakoplovstvu, za letenje pa, če bo hotel. Gojenec pomorsko zrakoplovne šole pa se mora zavezati, da bo prcslužil v vojnem zrakoplovstvu kot podoficir dvainpol-krat toliko kot je trajalo njegovo šolanje. — Prošnje za sprejem v zrakoplovno in pomorsko-zrakoplovno šolo je poslati do 1. septembra komandantu vazduhoplovne podoficirske škole Novi Sad, aerodrom, za sprejem v topničarsko in bolničarsko šolo na komandanta pristojnega vojne-
ga okrožja v istem roku, za sprejem v konjeniško pa do 15. oktobra enako na komandanta vojnega okrožja.
Razkopavali je sosedovega sveta v svrho lažja vožnje. M. J. Nek posestnik si je priposestvoval pravico do kolovozne poti preko Vašega posestva, ker mu je Vaši predniki niso branili. Z Vašega posestva se pride na občinski kolovoz, kateri se je v teku let tako poglobil, da je dovoz z vozom otežkočen. Navedeni posestnik pravi, da bo toliko Vašega sveta razkopal, da bo lahko vozil na občinski kolovoz. Vprašate, ali je k temu upravičen, ali smete zahtevati odškodnino, ali smete razkopavanje sploh zabraniti. — Navedeni posestnik je priposestvoval le toliko pravic, kolikor jih je skozi 30 let izvrševal javno, brez sile in brez prošnje. Ako torej doslej Vašega sveta ni razkopaval, mu to lahko zabranite. Seve, ako bi ga razkopal vzlic Vaši prepovedi, Vam mora plačati primerno odškodnino.
PAB se vknjižila na posestvo porokov, terja plačilo, š. A. Vaš oče je leta 1926 prevzel napram Posojilnici poroštvo za dolg nekega posestnika. Pred desetimi leti ste prevzeli očetovo posestvo, za omenjeno poroštvo ste pa zvedeli šele pred kratkim, potem ko je že bilo navedenemu posestniku-dolžniku posestvo na dražbi prodano in se je Priv. agrarni banki dovolila vknjižba zastavne pravice za poroštveni dolg, odnosno terjatev na Vašem posestvu in terja PAB plačilo od Vas. Ako bi bili Vi za svojo poroštveno obvezo vedeli že prej, odnosno bi bili obveščeni pred dražbo, bi bili sami izdražili dolžnikovo posestvo tako visoko, da bi bila Posojilnica, oziroma PAB krita; tako pa je bilo posestvo prodano mnogo prepoceni. -— 2al se v stvari nc (58 ničesar več ukreniti. PAB ni bila dolžna obvestiti Vas o dražbi, odnosno Vas že prej terjati. Ako je bil dolžnik zaščiten ali pa, ako prttiče zaščita Vam osebno, ste dolžni plačati zaptidi«; anuitete.
Višina carine pri uvozu motornega kolesa in avtomobila. J. S. Ker ne morete vsega zaslužka iz Nemčije poslati domov, bi radi kupili motorno kolo ali avtomobil ter ga pripeljali s seboj, ako ne bi trebalo plačati previsoke carine. — Carina na motorna kolesa in avtomobile znaša 15% njihove sedanje vrednosti v zlatu, k čemer pride še 3.7% davščina, tako da je treba plačati 6kupno približno eno četrtino vrednosti vozila ob» času uvoza. S seboj morate prinesti, odnosno predložiti morate izvirni račun ter uverenje o poreklu vozila, katero boste dobili pri tamošnji trgovski zbornici.
*
NifiioveSši zahonshl predpisi
V	zadnjem času so bili zopet objavljeni važni zakonski predpisi, ki zanimajo tudi naše čitalce, zato jih objavljamo.
Izšla so navodila za izvrševanje uredbe
0	zaščiti pred zračnimi napadi in poseben pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi. (Glej Služb, list kos 37, št. 205 in 206.)
V	Služb, listu 38/214 je objavljena ba-nova naredba o izkoriščanju rušja, ki pravi, da se sme rušje sekati samo z dovoljenjem občega upravnega oblastva (okrajnega glavarstva). Dovoljenje se dobi na posebno prošnjo.
Imovina verskih zakladov katoliške cerkve pride v last in upravo katoliške cerkve po posebni uredbi, ki je objavljena v Služb, listu 39/217.
Imena posameznih krajev so se spremenila po razpisu ministrstva za notranje posle. Bistvenih sprememb sicer po tem razpisu v imenih posameznih krajev ni, kraji so le točneje in krajše določeni, kakor so imena splošno v rabi med domačini. Tako smo dobili zopet tudi v uradnem poslovanju domača imena: Križevci v Prekmurju, Leskovec pri Krškem, Ljubno ob Savinji, Marija-Ljubno, Planina pri Sevnici, Selo v Prekmurju, Stari trg pri Slovenjgradcu, Slivnica pri Mariboru, Sv. Ana v Slov. goricah, Videm ob Savi. (SI. list 39/220.)
Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah je sedaj s posebno uredbo spremenjena in dopolnjena. Spremembe in dopolnitve so deloma bistvene. Tudi pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih :n ostalih vojnih žrtvah je objavljen in v marsičem pojasnjuje uredbo. Oboje je objavljeno v Služb, listu 40/224 in 40/225.
Narodni zdravstveni sklad, ki je bil nedavno ustanovljen, ima razne dohodke na račun lepotilnih sredstev, poleg tega bo pa plačal vsak bolnik poleg rednih oskrbnih stroškov v javnih bolnišnicah in zdraviliščih vsak dan oskrbe po 2 din, če pa plačajo oskrbne stroške javne ustanove, pa
1	din na dan in osebo. (Služb, list 41/228 in 41/229.)
Sladkovodno ribarstvo. Ban naše banovine je izdal posebno naredbo o izvrševanju nekaterih določb o sladkovodnem ri-barstvu (Služb. Ust 43/243). V naredbi so določene najmanjše mere rib in rakov, ki se snu jo loviti, prepovedani časi za ribolov, potem prepovedi ribolovnih načinov in ribiških priprav, glede izčrpavanja ah obračanja vode v namene ribolova (prepovedano), glede zatiranja ribjih bolezni, glede nadzorstva nad ribniki, o ribolovnih čuvajih, ribolovnih dovolilnicah itd.
Ker se je v zadnjih letih v naših krajih večkrat pojavil koruzni molj, je ban izdal naredbo o zatiranju koruznega molja, ki je objavljena v Služb, listu 43/244.
Narodnoobrambni sklad bo urejen in se bo upravljal po posebni uredbi o narod-
noobrambnem skladu, ki je objavljen v SI. listu 44/244. V istem SI. listu so pod št. 248 objavljena tudi navodila o plačevanju posebnega prispevka za narodnoobrambni sklad.
Vojni invalidi in ostale vojne žrtve imajo pravico do zdravniške pomoči, strežbe in zdravil po pravilniku, ki je izšel v SI. listu 45/257.
Zavod za preskušanje in kontrolo kmetijskih strojev in priprav je bil ustanovljen s posebno uredbo (SI. list 47/268) pri ministrstvu v Beogradu. Ta zavod preizkuša in nadzoruje kmetijske stroje, priprave in orodje, ki so namenjeni kmetijstvu. Po uredbi lahko dobijo kmetovalci podpore za nabavo kmetijskih strojev, priprav in orodja domače izdelave, za katere je zavod pri preizkušanju spoznal, da so popolnoma uporabni.
Pridelki z dvolastniških posestev so oproščeni uvoznih carinskih davščin po posebni odločbi ministra financ (SI. list 47/269). Za prenos teh pridelkov in sadežev določijo carinarnice sporazumno z občinami ustrezajoči rok, kakor pač posamezne vrste sadežev dozorevajo, in to
za vsako vrsto sadeža ali pridelka posebej. Izjemoma smejo carinarnice dovoljevati prenos posameznih vrst sadežev in pridelkov tudi izven določenega roka.
V	Služb, listu 50/288 so objavljena navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1940/41.
V	istem Služb, listu so objavljena nova imena nekaterih krajev v občini Vel. Nedelja, in sicer se kraj Sosedska imenuje Vel. Nedelja, kraj Trgovič se imenuje Tr-govišče, kraj Senežice prav Senešci, kakor se kraji imenujejo v ljudski govorici.
Razne šole in tečaji, posebno razne strokovne šole so po posebni odločbi ministra za prosveto sporejene z običajnimi srednjimi in njim enakimi šolami (Služb, list 31/295). — Ta sporeditev je važna predvsem za one, ki se zanimajo za državno službo, pa imajo kakršno koli strokovno šolo.
Mleko in mlečni izdelki se smejo prede-lavati in prodajati le s posebnim dovoljenjem bana. Obrti in prodajalnice se smejo dovoliti samo onim osebam, ki izpolnjujejo posebne pogoje po zakonu o obrti (Služb, list 53/305).
Živo drevo
Od rojstva slep —
■pregledal Tudi Turčija ima izvrstna zdravnike, čeprav bi morda kdo utegnil misliti, da je ta dežela Se preveč zaostala, da bi se znanost v njej dala vsaj malo primerjati s ono v modernih evropskih državah. Veliko presenečenje je nedavno vzbudila novica, da je bil v carigrajski bolnišnici operiran nek 35 letni turški kmet, ki jo bil že od rojstva slep, a je po operaciji spregledal. Budak Sukri, tako je bilo ime temu kmetu — je pred nekaj dnevi prišel v carigrajsko bolnišnico in prosil zdravnika, naj ga operira, ker upa, da se njegova slepota z operacijo vendar še da odpraviti. Zdravnik, ki je še sam dvomil v uspeh, ga je le operiral. Na veselo presenečenje obeh pe je slejec po operaciji res spregledal. Ali si morete zamisliti, kakšni občutki so navdajali tega, od rojstva slepega turškega kmeta, ko je zagledal pred seboj svet, kakršen je v resnici, in kakršnega je šele po 35 letih svojega življenja zagledal. Z velikim začudenjem je opazoval okrog sebe razne predmete in ugibal, kakšnemu namenu naj služi ta ali oni, o katerem je slišal prej le govoriti, videl ga pa ni nikdar. Njegovo začudenje priča, da si je kot slepec razne stvari predstavljal čisto drugače, kakršne pa so v resnici. Turški zdravniški krogi so prepričani, da ta uspešna operacija pomeni vsekakor največje presenečenje ne samo za turške zdravnike, pač pa tudi za ves ostali svet. Saj se vendar ne sliši vsak dan, da bi kdo, ki je od rojstva slep, v 35 letu starosti spregledal in videl prav tako dobro kot tisti, ki se je
rodil z zdravimi očmi. *
Novorojenka japonskega cesarja Japonski cesar je svoji novorojenki dal ime Su-ganomia Takako, kar pomeni po naše »čista in vzvišena princesa«. Ime so povzeli po neki japonski pesmi, ki je stara 1200 let.
Avgust Senoa:
10
Povest iz vaškega življenja
»Hm!« se je zamislil Mikica, »en sam krat v tem življenju. Bilo mi je zelo hudo, ležal sem. Očesa nisem mogel zatisniti, pri sosedu pa so bili svati, pili so in peli. Tedaj sem se spomnil svojega doma, svoje matere in one opankarjeve hčeri in sem si rekel: Ej, Mikica, ko bi bil ti oženjen! Ko bi bil ti zdaj na svojem, ko bi ti stregla žena, oj Mikica, tedaj ne bi ležal tako kakor pes, ne bi morda crknil kakor — eh!« je nadaljeval pisar in si otrl glavo z roko, »to je neumno, neumno — kdo se bo še tega spominjal? Bog me varuj še takih misli! Pa kaj me ti po tem vprašuješ?«
»Mnogo premišljam o tem. Tudi jaz nočem za plotom poginiti. Oženiti se hočem.«
Pisar je planil pokonci, pogledal je čez ramena in prasnil v krohot:
»Ti? Ti? Hahaha! S tako parado? Ali si nore gobe jedel? Katera pasja baba bi tebe hotela?«
Beračevo lice je zalila kri. Zaškripal je, zagrabil je vnovič pisarja in ga pritisnil zraven sebe, da je Mikica na smrt prebledel in zadrhtel kakor šiba.
»Uh,« je zarjul Luka, »baraba! Zdrobil te bom, če mi še kdaj pokažeš te svoje pasje zobe. Hočem, hočem, čeprav bi se podrl ves svet.«
»E, pa daj! Daj!« se je Mikica krotko potuhnil.
»Da! Zakaj ne bi? Ah se mi je treba vlačiti po črni zemlji kakor kača, žgati na soncu, tresti se na mrazu, obirati kosti, ki mi jih drugi mečejo? Sedeti hočem za toplo pečjo, vina hočem piti, belega kruha jesti, ženo ljubiti kakor drugi, človek hočem biti, da, človek hočem biti.«
Luka je dvignil glavo visoko, po licu ga je spre-letela rdečica, oči pa so mu bliskale z divjim žarom, kakor da se hoče spoprijeti z vsem svetom. Pisar je plaho gledal tega človeka, ker ga ni mogel razumeti.
Luka je spustil glavo na prste in je naglo nadaljeval :
»Da veš! Sto goldinarjev si lahko zaslužiš. Pomagati mi moraš. Nočem biti berač. Slekel bom te cape, vrgel torbo in palico. Za koga naj beračim? Za sebe? Meni ni treba. Koga imam na svetu? Da se mi po smrti stepe jo za denar? Ne, ne, ne! Kupil si bom hišo, vzel bom ženo, nosil bom belo srajco kakor drugi ljudje, kakor pošteni ljudje. Sit sem sirovščine. Kakor sem rekel: dobil boš sto goldinarjev, to ni šala, če mi priskrbiš ženo — ono, ki si jo jaz želim, kajti, da veš« — berač se je nagnil k pisarju in mu skrivnostno pošepnil — »našel sem si jo, da, da.«
»Kje?«
»Tu v vasi.«
»Katero?«
»Maro,« je stisnil Luka iz sebe.
»Ma-a-ro?« je zazijal pisar. »Poslušaj, Luka, to je vražja reč. To bo težko.«
»Mora biti.«
»Ali---«
»— sto goldinarjev!«
»Ah misliš, da se jih branim? Nisem neumen. Oho!« se je pisar nasmejal in s kazalcem Dokazal na čelo. »Zdaj vem, zakaj sem bil na zemljiški knjigi. Ti si vprašal po Martinovih dolgih.«
»Da.«
»Kupiti si jih hotel —?«
»Da.«
»In zlesti Martinu v hišo.«
»Da.«
»Zlesti k Mari?«
»Da, da, da.«
»Pa ne bo nič iz tega.«
»Nič, nič! Hudirja!« se je razjezil berač.
»Čuj, Luka,« je dejal Mikica, »ali pa mora biti ravno Mara? Ali ti ne bi bila katera druga tudi po-
godu? Saj jih je dovolj. Drugje bi laže potrkal, ker so ženske na denar kakor čebele na med.«
»Samo Mara! Nobene druge ne!«
»Hm! Jaz ne vem, kako bi mogel človek do te jabolke prilesti. Presneto visoko visi na veji. Snubili so jo že drugi, dobro stoječi možje, da, že dvakrat bi se bila mogla omožiti v drugo vas, a to za Jelenčan-ko nekaj pomeni, pa je vsem obrnila hrbet. Ne vem, zakaj, toda tako je. Pa še stari Martin po vrhu! To ti je glava kakor kamen in ponaša se s svojo hišo> ta ti gleda tudi boljšega z vrha dol kakor sveti Martin na berača — pa mu zdaj pridi ti, ne bom ti kriv, če psa nahujska nate.«
»Ali je drag?«
»Eh, drag ni, toda drži se po starem. Ti veš, kaki so Jelenčani. Njihova je beseda: Kamor sto, tja še to! Vsakega lahko kupiš, toda Martina ne boš. Martin je dober gospodar. Daj, izbi j si Maro iz glave!«
»Nočem, ne morem.«
»Pa kako ti je to, za božjo voljo, prišlo?«
»Kako? Prišlo je nadme, na moje oči, na moja ušesa, na mojo pamet — in zdaj noče iz te nore glave. Kaj vem, kako je bilo! Pobij me tu na mestu in spet bom rekel: Mara in nobena druga. Kajti prav ona bi bila prava. Ni mi za denar. Naj si ga stari zakoplje v svojo skrinjo, naj ga vrže v Savo! Meni ni treba nič, samo hčer mi naj da.«
»Hm! Tebi torej ni pomagila, kakor vidim. Ti si si to lepo namislil, ah po ravni, gladki poti to ne bo šlo, ker — ker — no, ker si berač, ki se mu ne ve ne za očeta ne za mater. Tako nekako po tvojem bi moglo iti — toda po ovinku in to ne gre hitro. Prepusti to meni, menda veš, da imam dober nos. Morda se kdaj primeri, saj nesreča je hitrejša od sreče in človeku niso vsi dnevi v koledarju rdeče zapisani. Potrpi! Bomo videli, ali ne bo tudi ta prevzetni Martin še prišel na Lukov rovaš, potem bova laže govorila z njim. Le potrpi!«
»Dobro! Nategni svojo pamet! Namisli si kaj poštenega, da se mi bo zgodilo po volji! Še enkrat ti rečem: sto goldinarjev gotovih, niti krajcarja manj, morebiti ti še kaj primaknem. Zapomni si, da hočem postati pošten človek!«
»Eh, če že hočeš!«
»Ah si sporočil v Buno, da bosta konja prišla?*
»Da, sta že daleč za Lekenikom.«
»Dobro! Grem. Imam opravek v mestu, veš, zaradi onega. Spet bo denarja ko peska. Veseli se, Mikica? No, ali si že kako dušo spreobrnil?«
»Eh, seveda! Jurija, Petra in Šimna, tri ali štiri pa sem že napol zaaral. Ko pride čas, bodo vsi v moji torbi, toda imeti jih moram na piki. Kmetu ne moreš verjeti, danes reče belo, jutri črno, Bogu in vragu odgovarja na vsako: Res je!«
»Daj, daj, le drži se! Ne bo ti v škodo. Ali si čul? Popoldne se najdeva v krčmi — pa sama. Niti Janka ni treba. Vse dolžnike bova popisala, ti pa jih daj na sodnijo!«
»Zdaj ?«
»Da, zdaj.«
»To bi bilo neumno.«
»Zakaj ?«
»Počakaj, da bodo volitve pri kraju, potem lahko. Dokler kateri dolžnik ne ve, da ga boš tožil, ti je bolj v strahu in te zvesto posluša. Čim pride do pravde, bodo vsi narobe delali.«
»Eh, eh, poglej ga ti!« se je nasmehnil Luka in vstal. »Meniš, da moja božja pamet ni že na to mislila? Vem jaz, kaj je treba. Tožiti jih je treba in jim groziti, da jih pošlješ na boben, tedaj šele so ti v pravem strahu. Tajiti ne morejo, imam njihov križ na zadolžnici. Pusti ti mene, ni mi vrana izpila mozga. Pojdi ti po svojih opravkih, Mikica, jaz pojdem po svojih. Zbogom!«
»Zbogom, Luka!«
Berač je mahnil proti mestu, Mikica pa je počasi korakal proti vasi.
Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v »ČEŠKEM MAGAZINU« Maribor, pri glavni policaji! Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega bJaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate! Velika odprodaja
ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine. ■^^^■■■■■■■■■■■■■■IHHaaH
Iz naše države
Važni posveti na Bledu. Dne 21. t. m. se je vršila na Bledu pod predsedstvom predsednika vlade Cvetkoviča in predsednika stranke konferenca predsednikov banovinskih odborov JRZ. Udeležili so se teh posvetovanj val predsedniki banovinskih odborov. Na Bled se je isti dan pripeljalo poleg predsednika vlade šo 7 ministrov ter kraljeva namestnika Stankavič in Perovič. Dne 21. VIII. opoldne se je odpeljal g. Cvetkovič s 7 ministri v Begunje k predsedniku senata dr. A. Korošcu, kjer so ostali na kosilu.
Novice iz drugih držav
Trgovinski in kreditni sporazum med Nemčijo ter Kusijo. Zadnjo nedeljo je bil podpisan v Berlinu med Nemčijo in Rusijo trgovinski in kreditni sporazum. Nemčija je odprla Rusiji kredit 3 milijarde din s 5 % za dobo 7 let. Kredit se bo uporabil za nakup nemškega blaga v roku dveh let. Nemčija pa vzame v tem roku od Rusije surovin za 180 milijonov mark.
Domače novice
Avtobusni promet na progi Maribor—Ljutomer se vrši za naprej tudi ob delavnikih, kakor do-sedaj ob nedeljah in praznikih. Avtobus vozi iz Maribora ob 6 zjutraj in pol 6 zvečer iz Ljutomera v Maribor.
Huda nesreča je zadela šmarskega okrajnega načelnika, šmarskl g. okrajni načelnik dr. Kar-tin je na vožnji iz Rogaške Slatine v Šmarje z avtomobilom ponesrečil in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico s strtima nogama pod kolenom. Dobremu gospodu želimo skorajšnjega okrevanja!
Velik požar v Razvanju pri Mariboru. Zadnji ponedeljek zvečer je uničil v Razvanju pri Mariboru podtaknjen ogenj veliko in pred tremi leti zgrajeno gospodarsko poslopje gospe Teje Po-šinger. V hlevih je zgorelo 19 svinj, 84 komadov perutnine, vsa krma, poljski pridelki ter orodje. Škode je 180.000 din.
Spremljevalka aretirana — tolovaj ušel. V današnji številki poročamo o nevarnem razbojniku Roganu, ki je ušel s spremljevalko Pavlo Bizov-nik iz Maribora proti Celju. Bizovnikovo so prijeli 21. t. m. in zaprli v Mariboru. Alojzija Ro-gana so prepoznali v neki gostilni v Celju in so poklicali stražnika. Pri pojavu policista je razbojnik skočil iz krčme in je srečno pobegnil kljub temu, da je oddal stražnik za bežečim dva strela.
Društvene vesti
Št. Janž na Dravskem polju. Za 17. septembra priredi Prosvetno društvo velik okrožni tabor. Začetek ob pol 9. url do 6 popoldne. Okoliška in daljna društva prosimo, da se nam čim prej javijo, kolikor še tega niso storila. Torej 17. septembra vsi v št. Janž!
Središče ob Dravi. V nedeljo, dne 27. avgusta gostuje v tukajšnjem društvenem domu Bralno društvo od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki bo v režiji akademika Stanka Kocipra predvajalo pretresljivo ljudsko igro »Domen«. Predstava bo 9b pol 8. uri zvečer proti običajni vstopnini.
Naši rajni
Sv. Lenart v Slov. gor. Umrl je pri nas posebne vrste stari mož, ki zasluži, da ga postavimo v zgled ne le domači župniji In bližnji okolici, ampak vsem. To je bil »stari Kurnik«, z imenom Matej. Starost je dočakal izredno, namreč 97. leto. Kmet je bil v Lormanji, zdaj že dolga leta vdovec in prevžitkar. živel je prav skromno in si pritrgoval, da je ves prihranjen denar prinašal za cerkvene potrebe. Lepa nova prižnica, tri krasne spovednice, prenovljen veliki in vsi stranski oltarji in vsi kipi — proslavljajo dobrotnega Mateja Kurnika. Veliko je daroval za zvonove, zadnji večji njegov dar: prenovljene orgle za 8000 din. Vedno je prinašal za cerkveno in mašno obleko in perilo, za »večno luč«, za farne siromake, bil je farni ubožničar. Posebno rad je daroval za zamorčke in sploh za misijone, za nove cerkve Itd., sploh za cerkev, službo božjo in čast božjo. Bil je brez otrok, zato je za cerkev skrbel. Težko je reči, koliko je daroval, pa gotovo čez 60.000 din, najbrž pa vsega skupaj 6e mnogo več. Bil pa je seveda tudi sicer dober,
zgleden katoličan In narodnjak. Pogreba se je udeležilo zlasti veliko kmečkega ljudstva. Pri-hitel je tudi veleč, gospod dekan Fr. Gomilšek in sta mu na grobu govorila domači g. župnik in g. dekan. Slava mu! Bog naj ga obilno poplača v večnosti, mi vsi ga pa po m&Snostl posne-majmo!
Dopis
Remšnik. Na Marijin praznik je remšniška fara slovesno praznovala srebrno mašo svojega dušnega pastirja. Veliko je bilo dela m žrtev, kar naj Bog povrne, veselje pa obilno blagoslovi! — Prihodnjo nedeljo, dne 27. avgusta, se obhaja pri sv. Urbanu Rokova nedelja, prej zadržana; k sv. Pankraciju pa pridejo izletniki iz Maribora. Vabijo se prijatelji in znanei na lepe gorske kraje!
Vse za šolo
Mit lige in potrebščine v
Tiskarni sv. Cirilo

¥ Maribora:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
¥ PfUiU:
Slovenski trg 7.
Posle zatlowo8igi8?
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Iščem službo majerja, Kotar Matija, Gornje Radulje, p. Bučka pri Krškem._1377
Iščem pošteno in marljivo služkinjo, ki zna navadno kuhati. Vpraša se v trgovini Tement, Maribor, Jerovškova ul. 32.	1373
Iščem službo viničarja. Star 42 let, vešč vsega vinogradniškega dela. PrepelIČ Franc, Rlto-znoj, Slov. Bistrica._1372
Pridno dekle želi v župnišče za gospodinjo. Na-slov v upravi._1371
Išče se dekle, ki je vajeno kuhe in dela na vrtu. Nastop 1. septembra. Naslov: šola Razbor, p. Loka pri Zidanem mostu._1334
Viničar, štiri do pet delovnih moči, se išče. Tičar, Sv. Jakob v Slov, goricah, Počenlk 20. 1358
Službo išče mlado kmečko dekle za pomoč gospodinji, kjer bi se naučila tudi kuhanja, v Mariboru aH okolici. Naslov: Mlnka Jovlno, Vuhred.	1356
Vzamem 16—18 letnega, poštenega fanta za slu-žit. Ferjančič, Rošpoh 211, Maribor. 1357
Ofer se sprejme. Vpraša se: Maribor, Gajeva ulica 4.__1361
šafarja, veščega sadjarja in živinorejca, brez manjših otrok, ki ima eventualno več odraslih delavcev na razpolago, sprejmem takoj ali za jesen proti primerni plači v gotovini m natu-ralnih dajatvah. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo zahtevkov poslati na upravo lista pod »Safar 1362«._
Gospodinja se išče na lepo posestvo, stara 40 do 50 let, pridna, poštena, iz Slovenskih goric. Naslov v upravi.	1354
Mladoporočenca iščeta službo kravarja ali ma-jerja. Kamnica 55 pri Mariboru._1351
Učenca za trgovino, poštenega, zdravega, močnega, sprejmem. Farkaš Jožef, trg. z mešanim blagom, Sv. Jurij ob ščavnict.	1355
Pridna služkinja, stara do 28 let, zdrava in močna, se sprejme v kol. restavraciji na Pra-gerskem.	1334
STANOVANJA IN OSKRBA.
Dva dijaka-prvošolca se sprejmeta na stanovanje. Bauman, Maribor, Tyrševa 20.	1342
POSESTVA:
Novo hišo, štiristanovanjsko, masivno zidano, vso podkleteno, lep vrt, davka prosto z nekaj hipoteke na periferiji mesta ugodno prodam za 135.000 din. Letni donos 15.000 din. Pobrežje-Maribor, Napisna 80 (nasproti tovarne). 1367
Ugodno prodam kmečki mlin na dva tečaja z malim posestvom v bližini Maribora. Naslov v upravi.	1369
RAZNO:
Kupim listje, takoj en voz za steljo in 200 kg rez. ovsene slame. Vprašati Feiertag, Maribor, Betnavska 43.	1374
Valjčke za sadne mline iz prima zelenega kamenja naročite pri Ribizel, Šmartno ob Paki. 1368
Ne zamudite prilike! Radi hladnih dnevov boste rabili veste, katere Vam nudimo vsled pomanjkanja prostora za novodošlo blago po znatno znižanih cenah. Tudi vseh vrst ostanke dobite po polovični ceni v trgovini Mira Penič, Maribor, Vetrinjska 9.	1368
Tomaževa žlindra, 18% vagonske pošiljke, franka vagon Ljubljana 115 din za 100 kg, vsak nadaljnji odstotek 6 din. Kmetijska družba, Ma-ribor, Melje 12, telefon 20-83._1370
Madrace, žične vložke, afrik, žimo, vato, volno, puh, perje dobavlja najceneje »Obnova«, N. Novak, Jurčičeva 6.	1270
šivalni stroji Rast & Gasser, pogrezljlvl, 20 let garancije, 1850 din. Prodaja Ussar Alojz, Ma-ribor, Trubarjeva 9._1353
Hitite po otroške oblekce, čevlje, perilo, aktovke, nahrbtnike itd. v manufakturo Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, kjer res najceneje^_1376
Konjsko koče, posteljne odeje, dežnike, namizne prte, različne pletenine dobite najugodnejše v novi trgovinl-pletllnlcl »MARA«, Koroška c. 28.
_1368
iaHBaHBaaaBBBBBBBBSaBBHI
Peči, štedilnike, kuhinjsko posodo
in vso drugo železnino kupite zelo ugodno pri
Jos. Jagodic, Celje. 1373
BBBHBBBBlBIBBBiBBBBHHBBH
ZA ŠOLARJE
iz lastne pletarne: nogavice, jopice, puloverja
najcenejše. Nahrbtniki od 9.50 din dalje. Čevlji
za otroke, ročno delo, po brezkonkurenčnth cenah dobite pri	13M
»LUNA«, Maribor samo Glavni trg
Oglasi
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Vse leto
lahko trajno ohranite iz grozdfa, kakor ludi vse sadne sokove
brez »sohefia aparata	brez strokovnega znanja
brez Izgube (asa
s pomočjo NIPAKOMB1NA A/II.
OdliCen napredek današnjega znanja! Enostavno? Poceni) HlglJenlino!
Odobreno po Ministrstvu poljedelstva	1272
Navodila in cenik pošilja brezplačno:
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Vajenca sprejme pekarna Ambroš, Dravograd.
___1347
Pridno dekle, ki zna kuhati, se sprejme k majhni družini. Naslov v upravi.	1343
Poljedelski delavec, sposoben tudi za viničarska in sadjarska dela, z znanjem nemščine, se takoj sprejme. Dopisi: Strašek, Zbelovska gora, Loče pri Poljčanah._1341
Majer in ofer se sprejmeta. Jarenina 39. 1340
Išče se viničar in majer s 4—5 delovnimi močmi. Damiš Maks, Grušova 12, Sv. Marjeta ob Pe-snici._1338
Sodarskega pomočnika, dobro izvežbanega, sprejme takoj Ramšak Josip, sodarstvo, Maribor, Meljska 10._1336
Iščem služkinjo k dvema osebama na majhno posestvo. Franc Knehtl. Celestrina 6, Sv. Peter pri Mariboru.	1335
Deček od 12 let naprej se sprejme za pastirja. Vpraša se: črnko, Lešane, p. Apače. 1332
Viničarja s štiri do pet delazmožnimi delovnimi močmi sprejmem pod boljšimi pogoji nego jih določa novi viničarski red. Reflektira se samo na kvalificirano, prvovrstno, pridno in pošteno družino. Ponudbe pod »Nadviničar 1308« na upravo »Slov. gospodarja«, Maribor.
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
Iščem službo viničarja. Naslov v upravi. 1339
POSESTVA:
Lepo posestvo v Halozah, 25 johov, v položnem kraju, s sadonosnikom, majhnim vinogradom, njivami, travnikom ter močnimi poslopji, se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje taj-nik občine Sv. Vid pri Ptuju._1349
Prodam srednje posestvo; poslopje zidano, krito z opeko. Sestoji iz sadovnjaka, vinograda, gozda, njiv in travnikov, 20 minut od cerkve. Gor. Porčič 51, Sv. Trojica, Slov. gorice. 1337
RAZNO:
Dva mlada junca lepe rasti proda župnik, Sv. Vid nad Valdekom.	1348
Prodam 500 škop. Porčič št. 4, Sv. Trojica, Slovenske gorice.	1133
Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	1304
Novi dobri močni čevlji vsake vrste zelo poceni pri: Starinarna Pukl, Maribor, Vetrinjska 5.
_1345
Dobro ohranjeno slamoreznlco na ročni pogon kupi Kramar Vinko, Ruše.	1346
šivalne stroje, nove, od 1950 din naprej, s 25 letno garancijo, proda tudi na mesečne obroke po 100 din mehaničar Draksler, Vetrinjska uli-ca 11._1070
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	1016
Klobuke, najmodernejše, dobite v vseh kvalitetah in barvah, kakor tudi kozje čope (Gamsbart), okraske iz srnjakove dlake, planike in razne lovske znake. Popravila izvršujem od 10 do 25 din. Nepremočljivo impregniram vsak klobuk. Priporočam se Vlado Babošek, klobučar, Maribor, Vetrinjska ulica 5.	1305
Volno, nogavice, perilo, hlače, predpasnike, obleke, robce, čepice, rute, blago za posteljno, moško, žensko perilo in pbleke, ostanke vseh
vrst pletenin dobite v novi trgovini in pletil-nici »MARA«, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice).	1134
Za šolo	~
fantovske obleke vseh velikosti kupite najbolje in najceneje v trgovini JURIJ IiOKOL, Maribor, Glavni trg 24 (nasproti avtobusne postaje). 1344
Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slama-rice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. ANA STUHEC, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	524
Za 10.000 din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini Metoda Senčar, štri-gova. Na zalogi kolesa najboljših znamk, VVaf-fenrad-Steier, Styria, Puch, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant itd. Nova Kolesa že od 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun.	835
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	1000
Nakupovalne knjižice, poslovne knjige,
notesi, zvezki itd.
v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
registrovana zadruga se neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove.	Dovoljuje posojila in trgovske kredite.


V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI!
CENSK ZASTONJ
00010002010101000102011009090702010001020201000102010101000002000101020002000201020201020202020000000102000201020200020100007500000000060102000200010001010002000201020102020100000001010109010100000202000100010405100131000305070507060705070309
B^BBESBSBE&g&BBS!

©
«Mi 2.—II. §epi. 8939 b
VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA fl
(semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvet- K je, čebele in med, mleko in mlečni B proizvodi, vino, koze, ovce, perutni- B na, kunci, golobi, ribe, gobe, žara- ■ vilna zelišča, kmetijski stroji). Go- ■ spodinjska razstava, akvariji, indu- J strija, obrt. —• Lepo zabavišče, velik J variete. — Tekma harmonikarjev dne J 10. septembra. — Nagradno žrebanje. " številna lepa darila za obiskovalce ~ velesejma. — Polovična voznina na " železnici in parnikih.	1323 J
BBBBBBBBBSBBBBSBHBBB
Klobuki,
Hranilnica Dravshc ftanovlnt Maribor
Centrala: Narihor
v lastni novi palači na ogln
Gosposhe-Slovenske ulice.
*
Podružnica: Cclfc
nasproti poŠte, pre) iužnosta-lersha hranilnica.
obleke, perilo, čevlji
i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
laftOD Lasi, Maribor, 61. (rg 2
Sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Illllllllllll
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje	1271
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije
Okraski in predmeti za veselice
razglednice za šaljivo pošto itd. v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Illllllllilllllllll!!
VSAK PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P M I
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ®L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
gi^T- KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! -spsfj
■BBBBI
najbolje in najvarneje pri
SpofliUcštajersM ljudski posojilnici
Oospostta iiaica 23 f PlOrUMMTIl t)8ica 10. ohžotora
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000*—.
a
Tiskar: Tiskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj,-
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru