Ov WC J v ^ * ' sn V i v 15 Vigrad bo zaposlil petdeset ljudi ^ ' i Je bil v mestu res pevski festival? Št. 31/ Leto 64 / Celje, 21. april 2009 / Cena 0,81 EUR Baletniki nad zmaja Na srednjeveškem dnevu v Slovenskih Konjicah je bil ob pestrem dogajanju posebej zabaven balet Zmaida, v katerem je strašni zmaj premagan obležal. Anita bližje sodobnemu vozičku z dobrodelnim koncertom, na katerem je nastopil tudi Adi Smolař, so za šestletno Anito Lesovšek v Braslovčah zbrali več kot šest tisoč evrov. Brez pokala in Mihe Gorenška Podobe oblik w.vw.ce-sejři^.s« FOBMÛ TOOl- U. GROF&PQCK PLOGKEM 3. LIVftRSTVO CC1.JSKX SEOEM. SX.-5U. QPRX1. S009 Celje za lepšo starost Inštitut Antona Trstenjaka je v četrtek pripravil drugo srečanje s pomembnejšimi Jařejšími vCe< Iju, ki bodo sodelovali pri projektu Celje - starostí prijazno mesto. Gre za projekt, ki ga vodi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO)» zato je starejSe Celjane obiskal tudi direktor oddelka za staranje in življenjsko pot na sedežu SZO v Ženevi dr. John Beard. F^ojekt Starosti prijazna mesta so v SZO zasnovali kot odgovor na starajoč se svet. Po izračur^ naj bi bito leta 2050 že kar četrtina prebivalstva v naših skupnostih starejšega od 80 let, lega leta pa naj bi biJo prvič v zgodovini več starih ljudi kol otrok. Slovenija ni pri tem nobena izjema. Prihodnje leto pričakujejo» da bo povprečna pričakovana življenjska doza moške 74 let in za žens)^ 81. E^av tako prihodnje leto naj bi število starejših nad 65 let predstavljalo 16 odstotkov prebivalstva, leta 2050 pa kar 32 odstotkov oziroma tretjino. V Sloveniji staranje prebivalstva pospešuje še nizka rodnost... Odgovor na starajoč se svet morajo dati prebivalci sami. in ker je največ ljudi v mestih, so se v SZO odločili, da bodo najprej poskrbeli za starosti prijazna mesta» pri čemer vsi opozarjajo, da so to tista mesta, ki so prijazna za vse generacije. V Sloveniji projekt vodi dr. Božidar Voljč z Inštituta Antona Trstenjaka. Na četrtkovem sestanku s starejšimi Celjani je dejal, da je pomembno, da se v posamezni državi tri največja mesta odlofíjo za ta projekt, sa) jím bodo potem sledila tudi druga. Da bi lažje ugotovili, kaj si starejši želijo in kaj bi morali še izboljšati, so starostnikom v četrtek razdelili posebne Z leve; Ksenija Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka, vodja projekta Starosti prijazno Celje Janja Romih, vodja projekta Starosti prijazna mosta v Sloveniji dr. Božidar Voljč In dir^or oddelka 28 staranje in življenjska pot na sed«hi Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi dr. John Beard. knjižice. V njih je predstavljenih 84 priporočil, kakšna naj bodo sta-rosti prijazna mesta, ki so jih sestavili potem, ko je SZO anketirala starejše v 34 svetovnih mestih. Starejše Celjanke in Celjani bodo v knjižico lahko tudi vpisovali svoja opažanjao Celju in življenju v njem. Cez pol leta bodo odgovore primerjali in rezultate, kaj bi bilo treba za lepše preživljanje starosti Še spremeniti, sporočili županu, medijem oziroma javnosti nasploh. Potem bo na vrsti celotna skupnost, da se pomanjkljivosti odpravijo. Dr. John Beard je na sestanku s starejšimi povedal, da projekt Starosti prijazna mesta prehaja v drugo fazo. Medtem ko so najprej ugotavljali, kje in kaj so proùemi, je treba zdaj iskati rešitve. Mesta, ki bodo v mreži Starosti prijaznih mest, si bodo lahko med seboj pomagala z različnimi rešitvami kon- kretnih problemov. »Celje je zelo blizu temu, da je starosti prijazno. V primerjavi z drugimi mesti je zelo razvito, poleg tega mislim, da je ravno prave velikosti. Tako veliko mesto lahko ponudi in tudi uresniči spremembe, kar je v velikih mestih pretežko. Upam, da bo tukaj veliko stvari, ki jih bomo lahko predstavili ostalemu svetu.« ŠPELA KURALT Foto: Cru p A Nekaj priporočil SZO 2d Starosti ' • prijazna mesta ';" Vozniki puščajo pešcan predrtost v križiščih in pred prehodi Zâ p^ ce. Javnih stranišč je znotraj in zunaj stavb dovolj In so čista, do-^ bro vzdrževana in lahko dostop-* na. Javni prevoz je zanesljiv in ča-; sovno gosi, tudi ponoâ in obkon«; cu tedna ter na praznike. • Do vseh mestnih predelov irj-služb se da pripeljati z javnifo^ prevozom, ki nudi dobr&îststop'î ne povezave in ima Unije in vo«^ žila jasno označena. • * • Kjer je javni prevozpreveC-omejen, so na voljo prostovdjsl^pre^ vozne usluge. ' ' - Državna in komercialna nájeTŤi'^' na stanovanja so čista, lepo vzdrževana in vama. Prireditve so ob urah, primernih za starejše občane. Manj premožni starejši občani imajo dober dostop do javnih, prostovoljskih in zasebrih storitev. Kvalitete starejSih zaposlenih se cenijo. Redne obvestilne in za starejše zanimive oddaje so del programske ponudt)e. Tiskana sporočila - vštev$j uradne obrazce, televizijske napise in besedila na prikazovalnikih -imajo večje črke, glavne misli pa poudarjene z jasnim in s krepkim tiskom. V tiskanem in govornem 'sporočanju se uporabljajo preproste, zriane besede v kratkih in nezapletenih stavkih. Vse osebje je spoStíjivo in ustrežljivo do starejših ter v^ojeno, da jim pomaga, [storitve skupnosti in zdravstvenih služb) Pokopališč je dovolj In so dostopna. Spremljanje volilne kampanje za evropske volitve V skladu z zakonom o volilni kampanji bosta Novi tednik in Radio Celje po svoji uredniški presoji spremljala predvolilne aktivnosti kandidatov, političnih strank in njihovih pro^amov pred volitvami v Evropski parlament. Pri tem bosta enakopravno obravnavala vse kandidate in politične stranke, pozorna pa bosta predvsem, če bo šlo za obravnavo pomembnejših lokalnih tem in problemov, o Čemer bo avtonomno odločalo uredniStvo. V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandidati in politične stranke proti plačilu objavljajo volilna propagandna sporočila za predstavitve kandidatov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo naročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Uredništvo jih bo po lastni presoji razvrstilo v program radia in na straneh časopisa, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave bodo označene kot naročene. Uredništvo četrtek obn.15 na Radiu Celje radiocelje V9 wt«JI. Kolone vozil od Slovenskih Konjic Dramelj do Včeraj so delavci Darsa začeli obnovitvena dela na odseku avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje v smeri proti Ljubljani. V predorih Golo rebro in Pletovarje bodo namreč nadaljevali lani začeta dela in predorski cevi nadgradUi z elektro in strojno opremo. Zaradi del, ki bodo trajala do 21. juni-ja> je ob normalnih voznih razmerah mogoče pričakovati zastoje, ki naj bi po* menili od 10 do 20 minut čakanja. Zaradi del bo zaprto okoli štiri kilometre dolgo voziš- če avtoceste v smeri proti Ce-Iju, promet pa bo potekal dvosmerno po drugi polovici avtoceste. Kot pravijo na Darsu, bodo v okviru letošnje» druge faze obnovitvenih del nadgradili elektro in strojno opremo v skladu z evropskimi smemicami v predorih Golo rebro (786 metrov) in Pletovarje (malo več kot 754 metrov), in sicer v predorskih ceveh na polovici avtoceste v smeri Maribor-Ce-Ije. Cevi v nasprotni smeri, proti Mariboru, so na Darsu obnovili že lani jeseni. Poleg nadgraditve opreme v predorih, ki so stari že več kot 30 iet, bodo »darsovci« zamenjali dilatacije na mostu Grapa, otirapavili betonsko vozišče v predoru Pletovarje ter obnovili vozišče med predoroma na polovici avtoceste v smeri proti Celju. Dela so vredna 9,9 milijona evrov. V prometnoinformacijskem centru za državne ceste opozarjajo voznike, da v primeru kolone pustijo prazen prostor na sredini vozišča za nemoten dostop intervencijskih vozil. O vseh spremembah prometne ureditve in aktualnih prometnih razmerah bodo vozniki obveščeni tudi preko prometnih obvestil, ažurne informacije pa lahko 24 ur na dan dobijo na številki 1970. M) Želja po waldorfski šoli in vrtcu vse večja Skupina celjskih staršev, ki želi v Celju pb vzoru Ljubljane in Maribora ustanoviti waldoríski vrtec in Šolo, se je zelo aktivno in zavzeto lotila uresničevanja zastavljenih ciljev. Da je zanimanje star^v za ustanovitev takšne šole v Celju precejšnje, je pokazalo že februarsko predavanje dr. Andreja Fištravca o waldorfski pedagogiki. Zainteresirani starši so se nato v marcu povezali v društvo Wai. To je v začetku aprila s pomočjo waldorřske vzgojiteljice začelo pripravljati ustvarjalne delavnice za starše, pedagoge in ostale zainteresirane. Kmalu bodo zaživele tudi igralne urice za otroke, kot nekakšna predpriprava za vstop v vrtec ali šolo, za starše pa priložnost spoznavanja waldorfske vzgoje. Svoja srečanja bodo v društvu Wal danes ob V. uri v dvorani celjskega zavoda za zdravstveno zavarovanje nadgradili s predavanjem waldorfskega učitelja mag: Boštjana Štrajhar-ja o značilnostih waldorfske pedagogike. BA NOVI TEDNIK Žili tudi številni mimoidoči» proti koncu dogajanja pa se je vse bolj polnil tudi zid prostovoljstvd, na katerega so lahko, kot vsako leto, prostovoljci in drugi napisaJi svoja občutja in misli ob besedi prosto voJjstvo. Skratka program, ki je prekipeval od pestrosti in aktivnosti, ki so jih pripravili mladi in pa seveda mladi po srcu. »Za prosto voljs t vo ni pomembno, koliko si star, ampak kako veliko srce imaš»« so poudarjali velenjski prostovoljci. URŠKA SELIŠNIK Stekleničke upanja so se pojavile v Amenki, majhne umetnine pa širijo ljubezen In dobre zelje, povezujejo bolnike in jim popes^jo dolge dneve. Za izdelovanje stekleničk upanja ni omejitev, kar so dokazali tudi velenjski prostovoljci. Prostovoljci z velikim srcem V Velenju so pripravili festival prostovol|stva - Stekleničke upanja in punčke iz cunj za pomoč z besedo »živahno« bi težko opisali sobotni vrvež in pestro dogajanje v središču Velenja, kjer so taborniki na Titovem trgu slavili dan Zemlje, v sosednji Cankarjevi ulici prostovoljci obeležili začetek festivala prostovoijstva, medtem ko je na kmečki tržnici cvetela živahna kupčija... Velenje je bilo polno ljudi, ob tem pa tudi okolica mesta, ki jo je čistilo več kot §est-sto članov različnih dru-štev. »Kogar danes ni tukaj, pač nima sreče»« lahko samo povzamemo velenjskega župana Srečka Meha, ki se je selil od lokacije do lokacije in nagovarjal zbrano množico, predvsem pa se zahvaljeval vsem, ki pomagajo, da mesto živi. Osrednje dogajanje so pripravili velenjski prostovoljci, ki so se predstavili na tradicionalnem festivalu MI, prostovoljci. »Cilji festivala so predstaviti prostovoljno dejavnost, prikazati, kaj pro-stovoljstvo sploh je, in kaj lahko pomeni v vsakdanjem življenju vsakega posameznika,« je omenila Sandra Do* stal, koordinatorica prostovoljnega dela v Šolskem centru Velenje- »Na centru imamo že skoraj dve desetletji projekt Prostovoljno delo -sonce v duše vseh nas, v okviru katerega dijake, ki izkažejo interes, usmerjamo na najprimernejša področja delovanja, da se lahko izrazijo. Začetnica tega dela je Alenka Čas. id je oblikovala dobro osnovo za prostovoljce. Zdaj v bistvu sledimo tej težnji in se trudimo z motiviranjem, predvsem mladih.« Mladostniki, tako Dostálová, se ravno zaradi prostovoljnega dela naučijo tudi lažje reševali svoje probleme in socialnih veščin ter dobijo drugačen pogled na svoje težave. »Z že tradicionalnim festiva- lom prostovoijstva želimo tudi širšo javnost seznanili, da delovanje na tem področju ni zgolj domena mladih, ampak bi moralo postati del življenja vseh nas. Še posebej v negotovem in kriznem času, katerega del smo, bi prostovoljs-tvo moralo priti bolj do izraza. Mlade vzgajamo z zgledom, a morda je ravno ta trenutek primeren za premislek-Je treba prevrednotiti vrednote, ki jih imamo poba usta, malo manj pa jih uresničujemo v dejanskosti? Smo še solidarni kot nekoč? Ravno zato je festival prostovoijstva idealna priložnost za druženje listih, ki besedo solidarnost s svojim delom uresničujejo, in vabilo za liste, ki bi želeli tudi sami prispevati svoje delo in energijo.« Stekleničke in zid Na stojnicah so se s svojimi aktivnostmi predstavila različna humanitarna društva, ki delujejo na lokalni ravni, vse skupaj pa je spremljal pester program. »Dijaki med drugim izdelujejo stekleničke upanja, prodajajo punčke iz cunj in mafine. izkupiček pa bomo namenili Umcefu,«je naštevala Dostálová, ki je prepričana, da bo prostovoljstvo imelo še kako pomembno vlogo. »Čaka nas Se ena pomembna humanitarna akcija, ki bo maja. Takrat bomoprešli od besed k dejanjem. Zato se ne začudite, če boste kmalu dobili vabilo, da se nam pridružite.« Dijakom so se pri izdelavi stekleničk upanja pridru- Prostovaljd, zborniki, skavti... V Velenju v soboto ni bilo omejitev. »Prostovoljstvo je v tem času pomembno v dveh pogledih. Prostovoljec nudi podporo osebi v stiski in |l vzbuja občutek, da ni sama. Po drugi strani prostovoljstvo ohranja ljudi aktivne. Za brezposelne osebe je pomen^ao, da se ne zaprejo pred svetom, ampak ostanejo vključene v družbo. Prostovoljno delo ljudem omogoča, da pridobijo nova znanja in izkušnje ter navežejo nova poznanstva, kar jim bo zagotovo koristilo pri iskanju zaposlitve,« so zapisali v Slovenski filantropiji pred 10. festivalom prostovoijstva mladih, ki ga pripravljajo od 20. do 26. aprila ob mednarodnem dnevu prostovoijstva mladih. Osrednja prireditev bo v četrtek v Ljubljani. 2ÍÓ prostovoijstva 23 dobra Želje in lepe misli Sandra Dostal (skrajno desno), koordmatanca prostovoljnega dela z mladimi iz Šolskega centra Vdenje. ob punčkah iz cunj, ki so jih prodajali na dražbi. Priznanja prostovoljcem tudi v Celju Celjski mladinski center je v petek pripravil 4. festival prostovoijstva» na katerem se je zahvalil prostovoljcem s Celjskega za njihovo delo v Iztekajočem se šolskem letu. Hkrati so svoje delo predstavile organizacije, ki koordinirajo prostovoljno delo. Organizacije iz občin Celje, Vojnik, Laško. Štore 'in Dobrna so skupno prijavile 16 kandidatov, ki so prejeti posebna priznanja. Razglasili so tudi naj prostovoljce v treh kategorijah; v kategoriji med 13. in 18. letom si prvo mesto delita prostovoljki T^aša Gole j in Katja Burger, v kategoriji med 19. in 24. letom je naj prostovoljka postala Maja Lupše» Matej Koren pa je naj prostovoljec starostne kategorije med 25. in 30. letom. Priznanja so prejeli vsi prijavljeni prostovoljci. Podelitev je spremljal glasbeno-plesni program, ki so ga pripravili dijaki Poslovno-komercialne šole Celje ter Gimnazije Celje • Center, Društvo giuhih in n^ušhib Celje, taborniki Roda □. grupe odredov ter narodnozabavna skupina Metuljčki. Organizacije prostovoljcev so svoje delo predstavljale na informativnih stojnicah. PM Vigrad bo zaposloval Celjsko podjetje Vigrad je v petek ob prisotnosti mi> nistra za okolje in prostor Karla Erjavca» celjskega župana Bojana šrota ter poslovnih partnerjev odprlo nov proizvodni objekt, v katerem bo delo sprva do* biJo 30 in nato še 20 ljudi. Nova proizvodna linija zabojnikov, ki so jo uredili v obstoječi proizvodni hali, jih je stala 1,5 milijona evrov. Gre 2a naložbo, s pomočjo katere ne bodo izdelovali premičnih stranišč, izdelka, po katerem so daleč najbolj znani, temveč zabojnike za odvoz komunalnih odpadkov ter manjSe kovinske izdelke, ki se potrebujejo za urejanje komunale. »Mogoče za Celje ali Slovenijo lo ni velika naložba, medtem ko za nas je,« je razložil direktor in lastnik Vi-grada VIdko Gradišnik. »Tb-di število na novo zaposlenih mogoče na prvi pogled ni največje, je pa nekaj. Še posebej, če vemo, da jih večina v tem času odpušča.« Novo proizvodnjo so urejali sedem mesecev, kupili so najnovejše stroje, ki so tre- Med pnrimi sta tí nove» proizvodno halo skupaj z Vidkom Grod^nikom (levo) ter njegovima naslednika ma, sinom Tomažem in hčerko Tino (desno), ogledala okoljski minister Kari Erjavecter celjski župan Bojen ŠroL nutno na svetovnem trgu na voljo. Na srečo jim proizvodne hale, proizvodnja bo vnek-danjem objektu opekarne, ni bilo treba veliko preurejati. »V njej ne bo masovne produkcije, temveč bomo bolj izpolnjevali naročila znanega kupca,« dodaja Gradišnik. Kljub krizi 700 novih priložnosti Danes se začenja sejemski četvorček orodjarstva, livarstva, plastike in grafike. Čeprav so te panoge zaradi krize trenutno precej na udaru, jih večina ni upala izpustili priložnosti» kjer lahko na enem mestu srečajo 700 potencialnih poslovnih partnerjevtersepogovorifoo najbolj perečih težavah, ki tarejo panogo. 2e na dân odprtja organizatorji ne bodo izgubljali časa. Namesto Wasične otvoritve so pripravili okroglo mizo Finančna podpora investicijskim dejavnostim. Denar je kij učna težava podjetij, kar bodo prav gotovo brez dlake na jeziku povedali predstavniki Gorenja Orodjarne, Emo Orodjarne, Cetisa. Bolj »osamljena« bosta pri predstavljanju svojih argumentov predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Dro-fenik, ki je tudi potrdil udeležbo, ter France Arhar iz Uni-Credit banke. Pričakujejo tudi finančnega ministra Franca Križaniča. Rdeča nit jutrišnjega dne bo orodjarstvo. V okviru tega dne bodo predstavili namen in delovanje t. i. živega laboratorija. Gre za odprlo organizacijsko-informacijsko mednarodno okolje, ki naj bi pospešilo aplikativne raziskave, razvoj in prenos najnovejših spoznanj stroke v prakso majhnih in srednje velikih podjetij. Četrtek bo dan iívarstva. Stalnica je tudi zaposQtverù sejem, Čeprav se ga bo letos udeležiio manj delodajalcev in srednješolcev. Med večjimi dogodki tega dne bo okrogla miza o tehniških poklicih v prihodnosti. Že dije časa podjetja opažajo, da na ti^u primanjkuje predvsem tehniških kadrov. Če pa so že, ponavadi njihovo znanje ne ustreza pričakovanjem bodočih delodajalcev. Med vsemi štirimi sejmi bo po mnenju organizatorjev širši javnosti še najbolj zanimiv sejem grafike in pakiranja. Če drugega ne, si bodo lahko pogledali najnovejše tiskalnike ali si izdelali osebno kartico. RP Pri izdelavi zabojnikov za odvoz komunalnih odpadkov podjetje tako ni na prepihu trenutnih razmervgos-podarstvu. Malo bolj so, predvsem s prodajo in z izposojo premičnih toalet, vezani na gradbeno panogo, ki je trenutno precej v mirova- nju. »Tudi to Še ni tako hudo, prodaja je padla za kakšnih 10 odstotkov. Precej hujše je dnevno mučenje z neplačniki. To pa bi lahko bil velik problem,« je opozoril Gradišnik. ROZMARl PETEK Foto: Grup A Le v mesecu na Celjskem tisoč brezposelnih Od februarja do marca se je število brezposelnih na območju, ki ga pokriva celjska enota zavoda za zaposlovanje, povečalo za več kot tisoč. Številka se je s slabih osem tisoč brezposelnih, kolikor jih je bUo konec februarja> povzpela na dobrih devet tisoč. »Zadnja dva tedna se ljudje Še prijavljajo na zavod, tako da je trenuten podatek še nekoliko večji. Trenutna številka je nekje 9100 brezposelnih,« pravi direktorica ceíjskega zavoda Karmen Leskodek. »Res je, da v celjski regiji nimamo stečajev aJi večjega števila presežnih delavcev, a je vendarle brezposelnosti več, kot je je bilo lani.« Kol opozarja LeskoŠkova, je kljub veliki brezposelnosti delovnih mest še vedno dovolj. Večinoma gre za delovna mesta, za katera imajo delodajalci Že skorajda pregovorno težave z iskanjem kadrov. So se pa v tem času odprla 5e sezonska dela v kmetijstvu. RP KRATKO Tajkunsko financiranje? Na zadnja pisanja v zvezi s podaljšanjem kredita največjemu lastniku laške pivovarne Infond holdingu s strani Nove Ljubljanske banke (gre za ISO milijonov evrov) so se odzvali tudi v Pivovarni Laško. Najbolj so ogorčeni nad izjavo prvaka stranke Zares Gregorja Golobiča, ki NLB očita, da je podaljšala tajkunslu kredit. Kot poudarjajo v pivovarni, redno Ln nemoteno odplačujejo svoje fuiančne obveznosti, zato banka niti ni imela strokovnih razlogov za nepodaljšanje kreditov. Obenem pojasnjujejo, da kredit ni bil ne najet ne uporabljen za menedžerski odkup ali lastniško konsolidacijo. RP Trg čaka na dobre novice Nekajdnevni premor in velikonočni prazniki na Ljubljansko borzo niso prinesli nobene odmevnejše spremembe. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI20 se že nekaj Časa zadr^je med S.500 in 3.600 indeksnimi točkami, kjer se je zaustavil tudi ob koncu petkovega trgovanja. V preteidem tednu je pridobil 0,65 odstotka in zaključil teden pri 3.S7S indeksnih točkah. Podobno rast je beležil tudi indeks najpomembnejših domaČih borznih družb SBI TOP, ki je pridobil 0,67 odstotka ter se je ustavil pri SS9 indeksnih točkah. Nesporni zmagovalec Ljubljanske borze so bile delnice Mer-catorja, ki so pridobile 7,5 odstotka in zaključile petkovo trgovanje pri enotnem tečaju 156,86 evra. Razlog za rast teh delnic je vsekakor novica, da se naš največji domači trgovec zanima za nakup hrvaškega trgovca Geiro. ki se je v trenutnih težavnih gospodarskih razmerah znašel v težavah. Sicer se za nakup Getroja zanima Še 12 družb» med njimi tudi največji hrvaški trgovec Konzum ter nemški trgovstó družbi Metro in Kaufland, ki sta s svojimi prodajalnami že prisotni na hrvaškem trgu. I^dajni pogoji in ostale podrobnosti so zaenkrat Še neznanka, zato je rast Mercatorjevih delnic le Špekulacija. Po rasti je Mercatorju v prvem delu tedna sledil Aerodrom Ljubljana, ki je pri nizkem obsegu prometa zaključil teden pri 26 evrih in tako na tedenski ravni pridobil 3,6 odstotka. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 14.4 IN 17.4.2009 Oznaka Im« Enotni tačai PrwnttvtfUR Xtfi. cacG Cinka mg Celle 0.00 0.00 0,00 CHG Cstis 0.00 1.70 o.oo GRV6 Gorenje 8.69 126.90 164 PILR Pivovarna L^lkû 44.97 239,90 0.36 sm naselju, ki se razteza nekoliko nižje, a se vidno pre-mikà v globino. Meter po meter, vsak dan. Laški podžupan Jože Se-nica niti pomisliti ne upa, kakšne posledjce bi prineslo kakšno večje neurje. »Že ob lepem vremenu lahko s prostim očesom opazujete ^banje plazu.« Verjetno pa je odveč popisovati, kako so v Poláni trepetali maja 2006, ko se je plaz sprožil po hudem neurju, odnesel del ceste v dolžini od 30 do 50 metrov med Panečami in Polano, ^o-zil. da bo od sveta odrezal vasi Kremen in Vislano ter popolnoma zasui Paneški graben. Ogromna gmota zemlje, kamenja in mulja, milijon kubičnih metrov, se je raztezala na kar 30 hektarjih, na dolžini kilometra in pol. 2e takrat je plaz povzročal na več mestih zajezitve in grozil, da bi ob deževju nasta) mulj, ki bi ob popuscifvi zajezitve ogrozil stanovanjske hiše v spodnjem delu Paneš-kega grabna. Pogled na plaz v Panečah pa dandanes ni nič kaj bolj spodbuden, pred dnevi pa so si ga ogledali tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor. O delni sanaciji, narejeni leta 2006, danes namreč skoraj ni več sledu. Če povzamemo; ob idejni zasnovi nujnih ukrepov so predvideli dela za okoli 22S starih milijonov tolarjev. Vendar po ugotovitvah ministrstva plaz ni bil sprožen kot posledica neurja, katerega škoda bi presegala 0,3 promile prihodkov proračuna za tisto leto, zato so za sanacijo lahko odobrili le 126 milijonov nekdanjih tolarjev. Ministrstvo je tako lahko od načrtovanih ukrepov zgolj uredilo dostopne poti, asfaltiralo nadomestno obvozno cesto, naredilo kamniti zložbiob vznožju ter na vrhu plazu, da so zavarovali cestišče, ter naredilo najbolj nujno odvodnjavanje. Nova sanacija sele, če pride do najhujšega »Ta sanacija Še zdaleč ni zalegla. Krajani so kar kmalu zaskrbljeno začeli opazovati sesedanje kamnitih zložb,« pravi Senica. Ven-darn a ministrstvu trdijo, da ni tako hudo. Marca so na ogled poslali strokovnjake» ki ugotavljajo,, da je kamnita zložba ob vznožju zdržala pritiske plazine ter da ni vidnih poškodb, tista pod cesto pa naj bi se zgotj posedla za pol metra, vendar naj ne bi bila pretrgana. »So pa zaradi premikov Zemljine uničene ureditve za odlok površinskih voda, pla-zišče se ponovno širi tako v boke kot v hribino, premiki pa so se začeli tudi v sosednjem )grabnu< na južni Domačija ob vrti u Panelkega grabna je opuščena. Zato pa je toliko bolj stnh krajane Pola ne, vasice ob vznoqu grabne. strani plazišča,« se glasijo ugotovitve ministrstva za okolje. Konkretnih rešitev obenem niso nakazali, saj ministrstvo naj ne bi imelo finančnih sredstev za sanacijo. Premikov plazu zaradi »neugodnih vremenskih razmer vletíh 2008 in 2009« pa sploh ne štejejo med posledice večjega neurja, zato naj nebi bilo pravne podlage za sanacijo. Iz državnega proračuna torej za sanacijo v Panečah ne bo kanil nhi evro. Vse dokler ne bodo »nastopili večji premiki plazine, ki bi neposredno ogrozili objekte in pretrgali cestno infrastrukturo«. Takrat bodo spet iskali interventna sredstva. Kot že zdaj kaže pogled na cestno infrastrukturo, jo od naj- hujšega ioči le še kakšna hujša ujma. Kaj preostane krajanom nižje ležeče vasi? Da z enim očesom ves čas oprezajo za premiki plazu, upajoč» da do najhujšega ne bo prišlo. Kajti grozljivi kanjon, ki zeva nad njihovo vasjo, v sebi kopiči količino zemlje, ki bi jih vse skupaj lahko pokopala pod seboj. Še ena težka lekcija v nizu takšnih, ki so jih občani plazovitega Laškega vajeni - za preventivo denarja ni, Vedno se čaka zgolj na posledice. POLONA MASTNAK Foto: GrupA HITRO NAROČITE Po neurju leta 2006 je plaz odnesel cesto med Panečami in Polano. od katere so vidne le se sledi. Za bolj realen občutek razsežnosti seje tik ob rob nekdanje ceste postavil JoEe Sanica. www.radiocelje.com \Mimm Dvakrat na tedeiii ob torfdh in petidhr lanlmivo branja o ihrljanju in dalu na območju 33 občin na Collskam. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eoo leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. EJ,V7,V¥ tMdi letnik 2009 4 J,V7,V prilogo TV-OKNO! NAROČILNICA fSi Prešernova 19 JI 3000 Celje Kr^ Datum raistva: Ulica: NepreUicM naročam Novi t^dnHc a najmanj S mesecev podpis: KT&RC Ć.O.O. bo podaike upoR^ljaJ suno za poirebe naroCniSk« službe Novega tedmJ^s IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Komunalina smrt na dolge obroke Likvidacijska upraviteljica Komunale Štore je ogorčena Občinsko javno podjetje KomunaJâ Štore, ki je bilo ustanovljeno v času nekdanjega štorskega župana Franca Jazbeca ter je v likvidaci^ ji od leU 2005, želi občina izbrisati iz sodnega registra. V občini pravijo, da manjka èe zakijučna bilanca, z njo pa se zapleta. Občinski svei Štor je za likvidacijsko upraviteljice ob-činskegajavnega podjetja Komunala Store imenoval Iren-co Ocvirka bivlo direktorico občinske uprave ter občinsko fínančnico iz časa nekdanjega župana Franca Jazbeca. Oc-vifkovl so zato na občini decembra predali osem fasciklov s pogodbami Komunale štore, do katerih je kot likvidacijska upraviteljica imela vso pravico. Občina ji je gradivo izročila na reverz, o čemer ob-stajajo pisni dokazi. Likvidacijska upraviteljica je zato ogorčena, ker so na eni od radijskih postaj neutemeljeno poročali, da naj bi osem fas- ciklov dokumentacije preprosto »ukradla«. To se je zgodilo pred nekaj dnevi, zato je na medije naslovila izjavo za javnost, kjer opozarja na neu-pravičeno blatenje svojega imena. Kljub vsemu občinski svet Štor z njenim delom likvidacijske upraviteljice ni zadovoljen, zalo jo je v sredo (na predlog občinske uprave) razrešil, nova likvidacijska upraviteljica pa je postala sedanja občinska finančnica Aienka Obrul. Ocvirkova v izjavi za javnost trdi. da je »zaključek likvidadje javnega podjetja, ki ga je opravljala brezplačno, norm^o potekal« ter da je bil »postopek likvidacije uspešno zaključen«, s čimer se na občini ne strinjajo. Iz Občine Štore odgovarjajo, da so Ocvirkovo razreSili, ker zaključne bilance Komunale Štore v štirih mesecih po predaji dokumentacije ni pripravila, saj je potreben še izbris javnega podjetja iz sodnega registra. Na občini so želeli vedeli, kako daleč je Ocvirkova z delom, vendar se na njihove telefonske klice ter sporočila po elektronski pošti naj ne bi odzivala. Občinska uprava pa seje morala občinskemu ter nadzornemu svetu zagovarjali, čemu likvidacija še ni končana oziroma kdaj bo. Kolje znano najširši javnosti, se je nekdanje poslovanje Občine Štore, s prevzemanjem obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik, znašlo pod lupo kriminalistov. Najbolj črnogledi občinski svetniki so se zato na sredirú seji spraševali, ali je mogoče, da obstaja kakšna podobna skrita finančna obveznost še v okviru občinske Komunale Štore» saj so se v prvem primeru že o^ašali upniki, ki jih niso pričakovali. Skrb, da je javno podjetje Komunala Štore v morebitnih visokih dolgovih, je popolnoma odveč, trdi nekdanja občinska finančnica Irenca Ocvirk. Vse komunaJine finančne obveznosti je prevzela njena ustanoviteljica Občina Štore, pravi Ocvirkova, ki zagotavlja, da bo občini fascikle vrnila do zahtevanega roka, to je v začetku tega tedna. BRANE JERANKO Foto: SHERPA (Arhiv NT) Dokumentacijo o nekdanjem poslovanju Komunale Štore bo presedala poseb* na komisija občinskih svetnikov iz vseh petih političnih strank, so se odločili na sredini seji občinskega sveta. S tem želijo odpraviti bojazen, da bi lahko bile v okviru komunale skrite morebitne visoke finančne obveznosti, ki jim še niso znane. Razmišljali so» da bi povabili strokovnjake iz revizijske hiše, vendar bi bil strošek za napol prazno občinsko blagajno previsok. I ronca Ocvirk Hotel Evropa z nadstreškom Nadstrešek pred Hotelom Evropa po mnenju zavoda n varstvo kutome dediščine ne kazí podoba celjskega trga. Celjani menijo drugače... V Hotelu Evropa v Celju so poskrbeli za svoje goste. ki posedijo pred kavarno. Odslej namreč po njih ne bo deževalo, saj so postavili streho. Je pa kovinska konstrukcija že zmotila nekatere mimoidoče. Kot smo se pozanimali pri zavodu za varstvo kulturne 'dediščine, so postavitev konstrukcije dovolili. Od vodstva hotela so zahtevali le, da mora biti konstrukcija taka, da se jo da odstraniti, in da morajo preko konstrukcije napeti platno. V nasprotnem primeru bodo ukrepali. Zaenkrat platna še ni. ŠK Foto: SHERPA Oskubite jastreba Amaterski gledališčniki iz Grajske vasi so na oder postavili satirično variacijo Partljičevega dela Oskubite jastreba. Satiro primerno za vsako družbenopolitično obdobje je reži-ral član igralskega ansambla SLG Celje David Čeh. Odigrali so jo igralci Kulturnega društva Go-milsko pod taktirko Nine Markovič. »Oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil,« je stavek upornika Jermana, ki se ni pripravljen vdati in spreobrniti v novih političnih razmerah, ki so prodrle v njegovo vas. In-triganini župnik, ki je zmagovalec novih političnih op- cij, načrtno in s pomočjo vaških učiteljic ter Jerma-nove mame os kubi Jermana do te mere, da hoče nesrečnik storiti samomor, a je na srečo neuspešen. Kasneje Jerman stori napako, ker pripravi politični pu nt proti novi politični opciji, vendar jih od ljudi, ki so zamenjali »barve«, dobi po nosu. Odide na mirno in odročno Goličavo, da prebrodi krizo identitete. Toda tam se duhovom iz preteklosti ne da ubežati. Krajani Gomilskega so z navdušenjem pozdravili obe izvedbi predstave, ki jim je poleg smeha prinesla tudi trenutek za razmislek. MJ Noč branja v dvanajstih šolah V dvanajstih slovenskih osnovnih in srednjih šolah so učenci noč s petka na soboto preživeli ob branju, pripovedovanju zgodb, ogledu lutkovnih in drugih predstav ter v različnih delavnicah. Oživili so projekt Noč branja. Projekt je pripravila in koordinirala Marjana Cene Weiss iz Srednje poklicne in strokovne šole Zreče. Med sodelujočimi Šolami so bile poleg te šole s celjskega območja Še osnovne šole Zreče, Vojnik, Štore in Pod goro v Slovenskih Konjicah ter Srednja šola za storitvene dejavnosti in lo- gistiko v Šolskem centru Celje in Gimnazija Slovenske Konjice. O možnostih, ki jih ponuja projekt, so v začetku meseca nosilke projekta sodelujočih Sol veliko izvedele na izobraževalni delavnici v Srednji poklicni in strokovni Šoli v Zrečah. V noči, namenjeni branju, so zaživele številne med njimi in rodile so se nove, V Srednji poklicni in strokovni Soli Zreče so na primer poleg branja pripravili lutkovno delavnico z društvom Koruzno zrno in delavnico o astronomiji, ki je vključevala tudi strokov- no branje. Noč so zaključili z zbiranjem vtisov v obliki proznih besedil in pesmi. Sodelujočim učencem so podelili tudi diplome. Podobno» a vendar zelo raznoliko je bilo v ostalih sodelujočih šolah. Vodja projekta Marjana Cene Weiss je zadovoljna: »Bilo je zanimivo in vredno truda, saj so učenci in dijaki pokazali veliko mero kreativnosti. Res želim, da bi se v projekt vključilo §e več šol in tako omogočilo, da bo Noč branja za učence in dijake dogodek, ki jim bo razkril vse lepote branja.« MBP ; NOSILEC VIKTORJA 2008 PREDSTAVUA • MUDI SATI zvon •PttMKaaFAirrJK •mmwïïBDm •Kmmmmm « AMAMBEL VTfMB • HemJMfl •Ainwrt •MAUn «KâaMSAMKL AVSĐm _ «AMSAMIZLSnW mSTANSmiK •Tuno ANSIS •STANK VIOMAR •msBLizikSAva ♦sLimoazraa •AMAMBLVRT MBDUlTTiE C tob^TV •çeoeîuj •UtKAFDUlJUfiSnft (ámufmtt/mí »Častitljive trte ne gre z brajdo zmerjaticf Nov začetek šentjurske potomke modre kavčine - Letos izvrstna vinska letina Potomka na]stare)Se trte na svetu, mariborske modre kavčioe» je v Šentjur prišla pred 13 leti. In če je Zâ koga ta Številka znak nesreće, zna biti pravta rez za šentjursko trto nov začetek. Preteklo sezono je bilo ob prenovi fasade hiše ob Ipavčevini pač najvaž-neje preživeti. Odslej bo imela Izvrstne pogoje, »lat-nik imamo brez dvoma daljši kot vi v Mariboru>« so se Šentjurčaoi pohvalili mariborskemu mestnemu viničarju mag. Tonetu Za-iošniku. »Lani ji res ni bilo lahko. Sicer smo jo pokrivali in varovali. kol je le bilo mogoče. Tudi delavci so bili z njo prizanesljivi, a se vseeno ni dalo preprečiti, da tu in lam malta ne bi kapljala nanjo,« je mino lanskoleino kalva-rijo povzel šentjurski vini-čar Aci Urbajs. 2^lo je bila lokraina rez prav toliko kot Po vsem hudem so šontiursko trto na novo zastavili šentjurski vinicarAci Urtajs, njegov mariborski kolega Tono ZafoŠnIk in župan »tefan nsel. Na šentjursko ocenjevanje vinskega letnika 2008 je prišlo 107 vzorcev. Od ocenjenih je bilo kar 52 zlatih» 43 srebrnih in S bronasti. Kot je dejal predsednik šentjurskih vinogradnikov Jurij Malovrh, so ti rezultati glede na razmere več kot izvrstni. »Spomladi nas je zadela pozeba, čez leto pa nekaterim tudi po trikrat ni prizanesla toča. Glede na zimsko delovno pokušanje je zelo slabo kazalo. Vendar so vinogradniki očitno vzeli strokovna opozorila zares in poskrbeli, da je letnik nad pričaluivanji»« je še povedal Malovrh. Malo pred tem pa so v IpavČevi kleti med najboljšimi 15 vini izbrali dve, ki bosta letos nosili častni naslov protokolarnega Gustavovega in Benjami-novega vina. Kdo sta pridelovalca, je zaenkrat še skrivnost. Razglasili ju bodo v petek» 24. aprila, v kulturnem domu ob odprtju razstave Naravno je zdravo. družabni in protokolarni dogodek resno delo. ki ga je bilo treba opravili z vso po- zornostjo in s kar se da veš-Čo roko. Predvsem za slednje pa se ob mojstrih, kol sla ZafoŠnik in Urbajs, s podporo ostalih domačih vinogradnikov res ni bilo bati. »ivlislim, da si bo treba čez leio ali dve omisliti kakšno pomoč v obliki lestve,« je bil optimističen Urbajs. »Tistih, ki jo boste po potrebi malo držali,je očitno več kot dovolj.« Župan Tisel pa je bil prav toliko kot na bujno trto ponosen na obnovljeno hišo in latnik na njej. »Mislim, da bo tale brajda resnično polepšak naš Zgornji trg. Pa naj mi vinogradniki ne zamerijo - vem, kako neradi slišijo, dase njihov trs zbraj-do zmerja,« je v šali zaključil Tisel. Modre kavčine se letos sicer ni dalo poizkusili, vendar izvrstne šentjurske kapljice vseeno ni manjkalo. Sto foio: SHERPA Prvi med lentjursktmi vinogradniki Jurij Malovrh je z Ietn3(un 200B veè kot zadovoljen. Blagoslov za varnejšo vožnjo motoristov v nedeljo jebil pred cerkvijo sv. Jožefa nad Celjem že tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov mo-tosekcije Elektra Celje. Gre za že četrto prireditev zapovrstjo. Tokrat je na nekoliko manjšo udeležbo vplivalo slabše vreme, vseeno pa se je na hrib nad Celjem pripeljalo več kot 100 motoristov tudi iz drugih motoklubov, Duhovnik Jože Planinšek je mašo da-rovâJ na zunanjem oltarju, nato pa zbrane motoriste z blagoslovom pospremil na varno vožnjo v letošnji sezoni. Med motoristi je biío kar nekaj takšnih, ki vozijo motor- je že več desetletij- Med motoristi Elektra Celje sta še vedno aktivna najstarejša motorista Jože Hitstaler in Andrej Pavlin. Med najstaref-šimi motorji je bilo pri sv. Jožefu mogoče videli tudi puch iz leta 1941, ki je lasi Adolfa Krajnca. Foto: Grup A Škofijafest v Vojniku v soboto je Vojnik preplavilo 150 mladih iz celjske škofije na prvem škofijskem dnevu mladih, ki so ga poimenovali Škofijafest. Druženja za mlade (ciljna skupirw so dijaki, ki se zbirajo pri mladinskem verouku) so bila doslej v okviru mariborske škofije organizirana drugače. Mladi so se le preizkušali v kvizu» zdaj pa so poleg tega pripravili kup Športnih in ustvarjalnih delavnic. Druženje mladih se je konČaJo s predstavitvijo dogajanja na delavnicah ter z mašo v vojniSki farni cerkvi. RP, folo: J? Varno s soncem tudi letos Opremljeni in pripravljeni člani Gasilske zveze Prebold so podpisali pogodbo o izvajanju javne gasilske služ-be in pogodb, ki urejata njeno financiranje za letos. Ob tej priložnosti so gasilcem predali defibrilator, napravo za nuđenje prve pomoči oziroma oživljanje. Za delovanje zveze je namenjenih 14 lisoč in za požarno varnost občine 68 tisoč evrov. Ob podpisu pogodb je osrednje društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka prikazalo način ravnanja in ponovno preverilo odzivni čas svojih članov v primeru požara ter predstavilo opremo. GZ vključuje osem druSlev, najstarejše med njimi je PGD Tekstilne tovarne Prebold» ki prevzema zlasti organizacijska dela društev. »Društva delujejo na območju petih kvadratnih kilometrov» zato nas požar ne bi smel nikoli presenetiti,« pravi predsednik zveze Jože Veber. V zvezo je včlanjenih okoli 1.600 gasilcev, od tega 400 operativnih članov. Kot poudarja Veber. preboldske gasilce odlikuje tudi zgledno sodelovanje s sosednjimi, žalskimi in trboveljskimi gasilci. MJ - it.31-21 V slovenskih vrtcih bo tudi le los zaživel preventivni program Varno s soncem. Program je v minulih dveh letih razvil Zavod za zdravstveno varstvo Celje ob podpori DruStva za boj proti raku regije Celje in Združenja slovenskih der-matovenerologov. Avtorice preventivnega programa so Simona Uršič. Ana Benedi-čič in Betka Vrbovšek. Program je usmerjen je v vzgojo za pravilno samozaščitno ravnanje pred škodljivimi posledicami sonca. Na ta način želijo zmanjšali pojavnost kožnega raka. Projekt je lani zaživel že v 109 slo- .april 2009 - venskih vrtcih. Zajel je skoraj 15 lisoč otrok, starih od 4 do 6 let. V vrtcih, ki so se odločili za sodelovanje, bo projekt stekel sočasno, 28, maja, ob dnevu sonca. Jutri bo v Celjskem domu predstavitevprograma^name-njena ravnateljem vrtcev in predstavnikom območnih zavodov za zdravstveno varstvo. «Lelosželimovizvajanje preventivnega zdravstvenega programa vključid tudi druge območne zavode za zdravstveno varstvo in z njihovo pomočjo povečali doseg progama ter število vključenih vrtcev. Prizadevamo si, da bi čim več otrok in njihovih star- šev v Sloveniji opozorili na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov in jih spodbudQi k ustreznemu samozaščitnemu ravnanju. Na ta način želimo prispevati k znižanju pojavnosti kožnega raka v Sloveniji,« je povedala vodja programa Simona UrŠič, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Vzgojiteljice se bodo za izvajanje programskih dejavnosti usposobile na strokovnih izobraževanjih prihodnji mesec. MBP m Anita bližje vozičku in pripomočkom Osnovnošolska telo vad* niča v Braslovčah je bila v petek skorajda premajhna za vse, ki so s svojo prisotnostjo skušali dati svoj kamenček pomoči za nakup električnega vozička in ortopedskih pripomočkov za prikupno bodočo pr-voSolko Ani t o Lesko vSek iz Podvrh a. Organizatorjem dobrodelne prireditve je za Šestletno Anito s cerebralno paralizo uspelo zbrati več kot Šest tisoč evrov. Siarla male Anite. Matej Stopar in Irena Leskov-Šek, nista mogla skriti navdušenja nad izkazano po-m.oč}o nastopajočih na prireditvi, staršev osnovnošolskih in vrtčevskih otrok ter prijateljev, znancev in ostalih, ki jim ni vseeno. »Transportne težave so z vsakim dnem večje in težje. V majhen avto tlačimo voziček in Anito prevažamo sem in tja, kot zmoremo in znamo,« pove njen oče Matej. Anitina starša zaenkrat §e ostajata v službi, toda očetovo delo je vedno bolj negotovo. Z dobro voljo in veliko ljubezni do otrok (poleg Anite imata Še sina Kristjana] se prebijajo skozi svetle in temne trenutke, ki jih finančno zelo otežujejo přepotřebná sredstva, ki bi Aniti olajšala marsikatero oviro v razvoju. »Preden prestopi šolski prag> so električni voziček in ortopedski pripomočki, zlasti ho-jica, nujno potrebni. Z njimi bo njeno gibanje lažje in nama nekoliko prizane-seno, toda ne delamo si utvar,« pravi mama Irena. Leskovškovi živijo v Podvrhu, kjer jih do šolskega kombija ločita še dva kilometra. Kombi ni prirejen za vožnjo vozička, zato bo vsakdanja vožnja v šolo in nazaj najbrž na plečih staršev. Razmišljanje o nakupu večjega vozila je zato nuja in potreba po varni vožnji. »V sedanji avto ne bi mogli stlačiti električnega vozička in upati, da se bomo vsi štirje lahko peljali. Toda zavedamo se, da ničesar ni mogoče doseči čez noč, in probleme jemljemo kot izziv in ne oviro. Presrečni bomo že, če nam bo uspelo dobiti voziček in pripomočke.« Korak za korakom in s skupnimi močmi bodo skušali lajšati vsakdan radožive in ljubke Anite. Obdana s prijatelji iz vnca se prvega šol- \ >iZav8damo se, da ničasar ni mogoče doseči in noČ. in probleme jemljemo kot izziv ne oviro.ic previ Št ríčlenska dnířine Stoper Leskovšek. Anita je med svojimi vrstniki v vrtcu iqemno priljubljena. Pnrih solnih obveznosti se bo lotila 2 i^emno voljo in veseljem, kot zna le ona. skega dne nadvse veseli. »Je izjemno nadarjeno dekle in veseli smo, da bo v šoli skupaj z ostalimi otroki. Želi biti podobna sošolcem in se zato še (oliko bolj trudi za vsak svoj uspeh.« Z novo, podarjeno šolsko torbo bo še z veseljem p oprijela za delo. V braslovškem športnem in turističnem društvu obljubljajo, da bodo dobrodelne prireditve za pomoči potrebne postale tradicionalne. »V tem majhnem kraju nam ne sme bili mar za soljudi,« pravi predsednik Športnega društva Braslovče in pobudnik prireditve Marko Anž-lovar. MATEJA JAZBEC Foto: C ru p A Anlta je na svet privekala dva in pol meseca prezgodaj. Med prevozom v Ljubljano je doživela dihalno stisko in je imela možganske krvavitve, kar je po mnenju očeta vzrok za njeno paralizo. Da je z njo nekaj naro-be> sta starša začela slutiti, ko je dopolnila osem mesecev. Zdravniki so sicer pojasnjevali, da je z njo vse v redu in da je njena mehkoba posledica nedonošenosti. Pri dveh letih je začela kazati znake paralize. Kasneje 80 jo potrdili tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Začeli so se pregledi in terapije. Po trikrat do štirikrat na teden so se odpravili v Celje in Ljubljano in na leto prevozili od 15 do IS tisoč kilometrov. Vsak njen Še tako majhen napredek je vlival dodatno motivacijo in upanje. Sredstva, prihranjena za reševanje stanovanjskega problema, so porabili z namenom, da pomagajo Aniti. Za njeno rehaMlitacijo je potrebnih vse veČ sredstev, časa in prostora. Starša sta zato v veliki meri ostala odvisna od pomoči drugih. Anita obiskuje specialno pedagoginjo v Celju, v Osnovni šoli Braslovče pa so ji priskrbeli spremljevalko in zanjo prilagodili šolske pripomočke. Društvo uspešno že 30 lét! Društvo paraplegikov JZ Štajerske je minuli petek v Zdravilišču Laško pripravilo proslavo ob 30-letnici delovanja. Društvo, v katerem je 136 članov iz kar 33 občin na našem območju, združuje ljudi s poškodbo hrbtenjače, ki jopovzročijo prometne in delovne nesreče» obolenja, skoki v vodo, adrenalinski športi in drugi padci. Poškodbe 50 zeio hude in trajne, povzročajo težko telesno prizadetost, ker jih medicina še ne zna pozdraviti, in pomenijo za posameznika In njegovo družino zelo velik udarec. V društvu med drugim nudijo članom prevoze, osebno asistenco, programe za starše in svojce in tudi Športne dejavnosti. Najbolj odmevna akd ja» s katero je dn^-tvo poželo zelo veliko odo- bravanja v javnosti, je projekt Se vedno vozim, vendar ne hodim. S tem so se invalidi obrnili k vsem udeležencem v promelu, predvsem k mladim, ki jim želijo prikazati, koliko nevarnosti preži nanje na cestah. Pred meseci so dobili tudi novo kombinirano vozilo, s katerim lahko prevažajo svoje člane, ki jim je bila zaradi težje invalidnosti onemogočena mobilnost. Na petkovi proslavi so podelili tudi nekaj priznanj zaslužnim članov, v kulturnem programu pa se je predstavilo tudi nekaj Članov, ki so aktivni v kulturi. Tudi v športu so njihovi člani izjemno uspešni. Lani je na parao-limpijskih igrah v Pekingu na Kitajskem Jože Flere osvojil srebrno medaljo v metu diska! SSol, foto: GrupA V dnjštvu paraplsgihov JZ Štajerce ja kar tretjina danov invalidov zaradi prometnih nesreč, vendar se jim fnrijenje zaradi tega nikekor ne ustavi. K temu veliko pripomore ravno delovanje njihovega društva. Ob dnevu boja proti okupatorju Mestna občina Celje, Veteransko društvo Sever za celjsko območje - odbor Celje» Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Združenje borcev za vrednote NOB Celje pripravljajo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Slovesnost bo v četrtek, 23. aprila, ob 17, uri v Parka svobode v Celju. Slavnostni govornik bo v, d. generalnega direktorja Policije Janko Goršek. V kulturnem programu bodo sodelovali Kvintet Policijskega orkestra, re-citatorji in Mešani pevski zbor IH. osnovne Šole Celje. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. ŠK novi tednik REPORTAŽA Odlični vihrslci zastav iz Italije so spremljali celodnevna dogajanje, večer pa končali spravfm srednjeveškim spektaklom. Balet 2maida. Tudi tokrat je bil strašni zmaj premagan. Svoboda osvobaja je osvobodila Konjice. Konjice so se vrnile v srednji vek Jurijev srednjeveški dán v Slovenskih Konjicah je bil zadetek v potno. V soboto je bilo mogoče na Mestnem in tudi Starem trgu srečati in občudovati viteze, učenjake. tiačane, glumače, bnihalce ognja, tiskarje, zeliščarje, lončar-je, pietarje, vihralce zastav... Bo* rili so se, igrali, plesali in delali ter se mešali s številnimi obiskovalci - m^lim? ifi velilcimj. Za uspešno prireditev, ki jo je zasnovala Zvezda G. Novljan iz Za- voda i^alinov dol, so imeli zasluge tako vrhunski gosti, vihralci zastav iz Italije 1er vitezi Gašperja Lam-bergarja z Jesenic in mojstri lutk, kot tudi Konjičani. V kuhanju najboljšega viteškega lonca se je pomerila zelo raznolika družba iz devetih društev -od članic društva kmetic, daištva prijateljev mladine, konjiških likovnikov vse do Kluba študentov Dravinjske doline in Članov Lions kluba Konjice. Tekmovanje je bilo nadvse razgreto, na koncu pa je stroga komisija odločila, da so najboljšo srednjeveško jed skuhali člani Kulturnega društva Adolfa Tavčarja. Ponudili niso samo viteškega lonca, temveč tudi spremljajoče jedi in pijače, kar se je kuharjem nekaterih drugih društev zamerilo: »Naj viteški lonec je viteški lonec in nič drugega,« so se jezili. Obiskovalci pa niso delali razlik. Veselo so pomazali vse lonce. Pohval Je bila deležna tudi priložnostna razstava, ki jo je pripravila Heda Vidmar Šalamon. o nastopu Kulturnega društva Svoboda osvobaja pa so se pogovarjali še pozno v noč. Gledališka igra - l^let Zmaida - se je sicer končala tako, kot se mora: strašni zmaj je premagan obležal, a izvedba je bila v duhu tega društva, predsednika in režiserja Iviatjaža Šmalca - izvirna ÍD duhovita. MBP Foto: SHERPA Kuharji iz vseh devetih dn»tev so prejeli zasluzeno priznanje. Po brskanju n srednje-veskimi recepti so pol dneva prenveli v dimu in vročini, sekali drva, kurili, mešali, poskušali, preverjali, kaj so dali v lonec sosedi... Tako so kuhale Članice Društva prijateljev mladine Slovenske Konjice. (Foto MBP) Preden se je zgodilo kaj pomembnega, so ljudi sklicali bobnarji. Konjiške deklice so rade Marjetice, saj vedo. da se jim ni veČ treba bati zmaja. Vitezi Gaspeiia Lambergarja so plesali, se mastili, se dvobojevall, drugi vitezi so kuhali, se sprehajali ali samo gledali. — St. 31-21. april 2009 - 0TR05KI ČA50PI5 Stkala so se nova poznanstva Tor^, 31. marca, bo nam, učencem OŠ Lesično. ostal v (M3V postnem spominu. Obiskala nas je glasbena skupi* na z njihovo učiteljico in s spremljevalci iz mei^FCMine šole Vantaa s Finske. V dopoldanskem času so se pripeljali z avtobusom pred šo-lo. Oslnneli so, saj smo Jih pričakali s ňnskimi In slovenskimi zastavicami in z močnim aplavzom. NaSi folkloristi so jih pozdravili s spletom ljudskih plesov. Kasneje smo jih povabili na ogled šole, jim predstavili prostore in dejavnosti, ki jih imamo po pouku. Med obedom so prišli tudi v naS razred, najprej smo bili malo presenečeni, zato nismo veliko govorili, kasneje pa je postalo prav živahno. Zanimal nas je predvsem njihov matemi jezik - finSČina, ki pa se zelo razlikuje od našega. Z zanimanjem smo prisluhnili njihovemu klepetu v &nš-čini. drugače pa smo se sporazumevali v angleškem jeziku. V njihovi osnovni šoli večina pouka namreč poteka vangie$-čini. Novinarski krožek je pripravil tudi intervju z učenci. Dva izmed njih sta vintervjuju povedala tudi nekaj slovenski be- sed, kar nas je zelo presenetilo. Z navdušenjem so si obedovali šolo in razstavljene iz-delke naših učencev. Ob 13. uri smo se z avtobusi odpeljali v kinodvorano v Koqe in tam so za nas pripravili pravi koncert. Po izvedbi fmske in slovenske himne je ^edalce najprej nagovorila ravnateljica Irena Krajne, nato še župan Dušan Andrej Kocman. Zahvalila se je za obisk, posebej se je zahvalila Petru Antunoviču, ki je izpeljal obisk in ga finančno podprl- V zahvalo nas je ta pre-senetí] z darilom, Šoli je podaril pianino, ki ga bomo upo- rabljali pri glasbeni vzgoji. Sledil je pravi klasični koncert, na katerem so gostje s Finske zaigrali in zapeli veliko stóadb in pesmi. Posebej za to priložnost pa so se naučili tudi tri slovenske narodne pesmi, ki so jih izvedli z violinami, prečno flavto, kontrabasom, kitarama ter planinom. Tudi naš Šolski pevski zbor in ansambel pod vodstvom Mateja Elomiha se je predstavil z dvema pesmima. Polni vtisov so se gostje odpravili na ogled gradu Pod- sreda, kjer so nadaljevali srečanje s prijatelji. Skupaj smo preživeli Čudovit dan. želim si še več takšnih poznanstev in sodelovanja med šolami, TINA KOUR. 9- r. OŠ Lesično oš Frana Roša obiskal ekoavtobus Svetovni dan zdravja, 7. april, smo na Oš Frana Ro-Ša obeležili z (diskom ekoav-(obusa - Interaktivnega 10-avtc^uââ. ki je olbenem eko-Šola Zavoda Moja soseska. Ogledali so si ga vsi učend šole. V notranjosti vozila, ki je opremljena z desetimi ekra-niziranimi posnetki okolje-varstvenih organizacij in njihovih prizadevanj za ohranitev naravnega okolja, so se učenci poučili o največjih ekoloških problemih na Celjskem, možnostih njihovega razreševanja In načinih ekološkega delovanja šolarjev. O^ed in predavanje so popestrile zgoščenke Varujmo okolje, ki mlade osveščajo o pomenu narave in naravnih virov za človekovo preživetje, možnostih in področjih ekološkega načina življenja; brošura pa je hkrati opomnik in beležnica, v katero eko- Učenci OŠ Frana Rosa so a odpadkov za ankratno uporabo iidelali praktična tidelke, jih umetniško oblikovali, razvili poslovno idejo ter pradstavili lapoto m praktičnost iidalka. šolar vpisuje svoje aktivnosti za ohranjanje svojega oko-Ija. V dopoldanskem času so bile na Šoli ekodelavnice, v katerih so sodelovali učenci predmetne stopnje. V okviru delavnic se je odvijalo predavanje z ekološko tematiko, ki je bilo podprto z vi-deovsebinami. Tema, ki smo jo razvijali, je bila naslovljena kol Množična proizvodnja in potrošnja nekvalitetnih izdelkov. Delo je popestril karikaturist, ki je udeležence animiral pri izdelavi stripa. Učenci so iz odpadkov za enkratno uporabo izdelali praktičen izdelek, ga umetniško oblikovali, razvili poslovno idejo, na koncu pa predstavili lepoto in praktičnost izdelka. Mladi ekoŠolarji so porisali in popisali majice z okoij-' skimi temami. Ekodan je minil v sproščenem in prijetnem vzdušju ob poglobljenem zavedanju, da je Zemlja naš edini dom> za katerega moramo odgovorno skrbeti. BLANKA SKOČIR oš Šempeter gostila nemške učence V Času, ki neizmerno hiti, v Času global izacije, medkulturnega in medgeneradj-skega sodelovanja, je izjemnega pomena druženje, povezovanje. sodelovanje, učenje - za jutri, lepši, boljši, bolj povezan svet V tem duhu smo od 6. do 10. aprila na OŠ Šempeter gostili tri učence iz Waldobersc-huleiz Bertina. Vgosteso prišli Paticia in Lara Losch ter Tristan Rogi. Ti učenci živijo v Berlinu In poleg domače, nemške šole, obiskujejo Še po- poldansko jezikovno šolo. kjer se učijo slovenščino. Poučuje jih učiteljica M^daiena Novak- Na OŠ Šempeter so prisostvovali pouku in vsem de javnostim, ki jih izvajamo na šoli. Učend so pred odhodom domov povedali, da jim je bilo na šempetrski Šoli zelo lepo. Dobro so se počutili v lepo tu^jenih učilnicah, med prijaznimi ter gostoljubnimi učenci in učitelji. Niso skrivali navdušenja nad organizacijo pouka, številnimi ob-šolskimi dejavnostmi, ki jih ponujamo, slovensko hrano in majhnostjo ter »preprostostjo« kraja. Z našimi učenci so stkali prava prijateljstva in si obljubili, da se srečajo v slovenski Soli v Nemčiji- V Berlin se naši gostje vračajo polni novih, nepozabnih vtisov in doživetij z obljubo, da se še kdaj snidemo in s potrditvijo. da smo se vsi marsikaj naučili drug od drugega. Šolski novinarji z mentorico OŠ Šempeter Na ekokmetiji Cesta, ki vodi iz Mestinja, vas po nekaj kilometrih kmečkega okolja preseneti s čudovitim pogledom na Sladko Goro. V vas se zazre biser, cerkev Matere božje zoana daleč naokoli. Kraj obdajajo polja in vinogradi z zidanicami. Samo lučaj od cerkve se rojeva ekokmetija, ki se ukvarja z živinorejo. Z otroki smo se radovedno odpravili na obisk, da bi videli kaj novega in zanimivega, predvsem pa, zakaj ekokmetija. Že med potjo smo ugotovili, da se na tej kmetiji nekaj dogaja in da je drugače. Otroci so ugotovili, da Živali niso v hlevu, Čeprav ga imajo, ampak se prosto gibajo po kmetiji skozi vse leto. Gospodar nam je povedal, da ima postavljenih veliko pravil in da ima tudi kon-uole. Ne smejo uporabljati umetnih gnojU, živina se mo-ragibatiprosto, pogosto pa krave telijo kar na travniku. Vsak dan morajo pregledati pašnike, da so živali vame in da kam ne zaidejo. Otroci so z zanimanjem opazovali živali, med njimi tudi dva konja. Vse živali so zelo prijazne in se pustijo božati. Na kmetijo se vračamo večkrat in vedno opazimo kaj novega. Po vrnitvi z ekokmetije smo v skupnih prostorih vrtca pripravili razstavo risbic. Pogovarjamo se tudi o zdravem načinu življenja in se trudimo, da v našem vrtcu tudi tako živimo. Poskrbimo za veliko zdravega sadja, ki ga je v našem kraju veliko in nam ga ponudijo prijazni krajani. Na ekok-metijo se bomo še radi vračali zâTâài prijaznosti do Živali in tudi gospodarja, ki nam je vedno pripravljen ustreči. Dislocirana enota vrtca Sladka Gora Mira Ciglar, Tanja Jotič Predvelikonočno veselje Velikonočni prazniki so sicer za nami, a učenci OŠ Hudinja se bomo zadnjega šolskega dne pred prazniki še dolgo spominjali. Učitelji so nas namreč presenetili s potezo, ob kateri so se Iz razredov slišali glasni kriki navdušenja. Kot se spodobi za družinski običaj, so vsem otrokom s pomočjo zajčka na šolskem vrtu skrili presenečenje. 500 otrok se je med odmorom za malico, ki je bil daljši od običajnega, zapodilo med drevesi, vrtovi in grmi cvetoče- ga i t^ s soncem obsijanega parka naše šole. Razredi smo imeli na travnikih mini piknike in se za nekaj trenutkov predali brezskrbno-sti prazničnega vzdušja. Zdaj vemo. da je naša šola res najboljša! Učenci OŠ Hudinja Mentorica in tekmovalke iz znanja gospodarskega posfovanja. Od lava prof. S ma na Suholažnik, Patricija Peklar, Janja Jager in Janja Arzenlak Uspešni bodoči podjetniki Dijaki Poslovno-komercialne šole Celje so se 25. marca udeležili desetega državnega tekmovanja iz zna-nja ekonomije v Novem mestu in 10. aprila državnega tekmovanja iz znanja gospodarskega poslovanja Zvezda v Kranju. Nujna nalogâ vseh bodočih podjetnikov je pridobivanje sodobnih ekonomskih znanj in izkušenj. Današnjigospodaj^ tokovi so naravnani tako. da da-jejo prednost podjetnim in po-gumrúm »igralcem na tr^«, Id znajo tvegati. IVeganje, ki naj pomeni pametno naïoibo inje hkrad donosno» pa mora leme-Ijib na znanju ekonomskih ved, na raziskavah tržišča, poslovnem načrtovanju, marketlnš- Idh prijemih in drugih predhodnih postopldh, kj tveganja postavijo na čvrste temelje in zagotavljajo uspeh. Do teh znan) ni lahko priti, Priprave na državno tekmovanje so le eden izmed korakov na tej poti. Tekmovanja iz znanja gospodarske^ poslovanja se je udeležilo 24 Sol iz vse Slovenije, vsako Šolo pa so zastopa-li 3 dijaki, ki so dosegli naj-boljši rezultat na šolskem tek-movanju. Naloga tekmovalcev je, da v čim krajšem času odgovorijo na dvajset vprašanj s področja gospodarskega poslovanja. Poslovno-komercialno šolo so pod mentorstvom prof. Suzane Suholežnik zastopale Patricija Peklar, Janja Ja- ger In Janja Arzenšek. Najuspešnejša je bila Janja Jager, ki je pravilno odgovorila na vseh 20 zastavljenih vprašanj in si tako priborila zlato priznanje. Uspešni sta bili tudi Patricija Peklar in Janja Arzen-šek, ki sta pravilno odgovorili na 19 vprašanj !n si tako pridobili srebrno priznanje. Ekipno so se dijakinje uvrstile na odlično 2. mesto. Tekmovanja iz znanja ekonomije so se udeležile dijakinje Mihaela Bevc Mohar, Karmen Bevc in Benja Bele. Pod mentorstvom prof. Manje Ferme Rajtmajer sta prvi dve osvojili srebrno priznanje. Ekipno pa so med 25 šolami osvojile 2. mesto. . SS o kozarcu resnice na ekodnevu Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje> že od leta 2004 vključena v nacionalni projekt Ekošola kot način življenja, je 10. aprila izvedla že tradicionalni ekodan. • V skladu s tematskim naslovom, Voda - kozarec resnice, se je na Šoli ta dan zvrstilo vrsto delavnic, tako ali drugače povezanih z vodo; di-jaki od prvega do tretjega letnika so si v spremstvu učiteljev v kinu Metropol ogledali film Dar tur - Vojna za vodo, dijaki četrtih letnikov pa v predavalnici šole dokumentarni film Voda moja kri, Pred in po ogledu filmov so dija-kiustvarjaJivšolskih prostorih in predstavili svoje mnenje. Profesorji, organizatorji tega dne, niso pozabili na terensko delo, ki ga preko leta pri pouku težko izvajajo; ta- ko si je manjša skupina dijakov v Tremerjih ogledala delovanje Čistilne naprave Celje ter na poti do tja, s pomočjo delovnih listov, ugotavljala onesnaženost Savinje; druga skupina se je lotila čiščenja nabrežja Savinje; tretja skupina na terenu> pa je povezala tematiko vode s stroko, in si ogledala delovanje ter organizacijo Ther-mane Laško, za konec pa še preizkusila njihovo ponudbo. Izdelki, ki so nastali na ekodnevu, so razstavljeni v prostorih šole in predvsem opozarjajo dijake, učitelje in obiskovalce na pereč problem porabe in obenem razpoložljivost nečesa tako osnovnega in temeljnega, kot je voda. Ekodan pa ni edina projekt, ki ga Srednja Šola za gostinstvo in turizem Celje izvaja kot ekošola. Preko celega šolskega leta poteka akcija zbiranja izrabljenih tonerjev, kar-tuš in trakov, dijaki vseskozi skrbijo za urejeno šolsko jedilnico in ločeno zbiranje odpadkov, opozarja se jih na varčno rabo vode in električne energije; ekokotiček je namenjen obeležitvi posebnih okoljskih dni, ravno tako dijaki sodelujejo na ekokvizu za srednje šole iz vse Slovenije; v tematski delavnici Proste roke - čista pljuča se mlade osvešča o posledicah kajenje, tudi pasivnega; delavnica To sem jaz pa je namenjena skrbi za pozitivno sa-mopodobo in za nekonfliktno reševanje sporov. Pred kratkim pa se je šola s skupino dijakov udeležila tudi skupne Čistilne akcije Mestne občine Celje v celjskem mestnem parku, PETRA GREGORC Za zdrave gimnazijce Na Gimnaziji Lava, ki se je v letošnjem šolskem letu vključila v slovensko mrežo zdravih Šol, so 7. aprilu posvetili posebno pozornost. Mentorji so pripravili šest različnih tematskih delavnic na temi Zdrav življenjski slog in Zdravi pod soncem, ki sta letošnji rdeči niti zdravih šol Tako so dijaki v delavnicah spoznavali sebe, se naučiii nekaj tehnik sprošč Sadiba-šič Í3. Crenshaw 12. Glavaš 10. Lapornik 7, McCoy 6. Vrstni red: Škoíja Loka, Zagorje 42, Alpos41, Postojna 40, Nova Gorica 39. 1. SL (ž), za prvaka. 10. krog: Merkur - AJM 51:53; Barič 14. Huglies, Ciglar 13, Maiič 6, Kerin 3, Verbole 2; Tišler 19. Kure 14. Vrstni red: Merkur 49. AJM 47. Kranjska Gora 46, Triglav 41, Ježića 35, Domžale 32. (KM) ^ Športni koledar Torek, 21- 4, KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 9. krog. Novo mesto: Krka - Zlatorog, PoJzela: Hopsi - Geoplln Slovan (obe 19), Domžale: Helios - Elektra (20). Bernard Vajdič na progi Jssa na Rogli med tekmo Unltur Intersport Veleslalomiralja kot zadnji, 125 smučarjev pa js primerjalo svoječaseznjegovim. Devet medalj na državnih prvenstvih Za ćlani Smučarskega društva Unior Celje je sezona, še uspešnejša od lanske. Bernard Vajdič je v slalomu zasede! končno 14. mesto v svetovnem pokalu po 5. in 6. mestu v Kitzbiihlu in Schlad-mingu, na SP v Val diseru je bil 18. v veleslalomu. Prvič v karieri je postal tudi članski državni prvak v slalomu, v veleslalomu je bil drugi. Uspehe Tomaža Veiečiča omenjamo v intervjuju. Pri miajših je blestela Claudia Seidl. Skupni zmagovalki slovenskega pokala v svoji kategoriji je dodala naslov državne prvakinje v veleslalomu in podprvakinje v su-perveleslalomu. Udeležila se je tudi vseh najmočnejših otroških mednarodnih tekmovanj. V italijanskem Abetoneju je ha pokalu PInocchio osvojila 5.» na pokalu Loka 4. in na Topo-linu 9. mesto. Pri starejših deklicah sta Katja Murne in Saša Brezovnik dosegli skupno 5. in 6. mesto v slovenskem pokalu. Katja je na DP osvojila tri bronaste medalje» Saša pa srebrno. Jacques Skušek je bil med cicibani drugi na Pokalu Roka Petroviča v Kranjski Gori. dS s pomočjo botra bližje zmagam ROKOMET 1. SL, za prvaka, 3, krog, Velenje: Gorenje-Slovan (19^ KOŠARKA 1. SL (žj> 1. tekma polfinala končnice, Celje: Merkur -Triglav {20). Smučar Tomaž Velečič, doma iz Migojnic v Grižah, je letošnji državni podprvak v kombinaciji in četrtouvršče-nl v slalomu. 22-letni študent mariborske Fakuitete za elektrotelinlko, računainiš-tvo in informatiko smuča od sedmega leta in je večje uspehe na domačih in tujih strminah začel dosegati v zadnjih treh letih. Poleg uspehov na DP je osvojil ludi več drugih in tretjih mest na FÍS tekmah. V smučanju napreduje iz leta v leto in se po rezultatih že lahko primerja s tekmovalci iz B ekipe v slovenski reprezentanci. Nekaj članov te ekipe je na zadnjem DP celo prehitel. Ste član Smučarskega društva Unior Celje, medtem ko vaš trener ne prihaja iz tega društva. Poleg mene je v mladinski in članski kategoriji v društvu še Bernard Vajdič, zato društvo nima trenerja zgolj za dva tekmovalca iz te kategorije. Tteniram individualno s trenerjem Jožetom Gazvodo, ki poleg mene vadi še člana dveh drugih klubov. Koliko ur dnevno posvetite treningu v času sezone in po njej I Vsakodnevne kondicijske priprave poleti mi vzamejo tri ure dela po programu, ki vsebuje delo v iitnesu, kolesarjenje, tek in razne Športne igre. Pozimi je trening s trenerjem zgoščen na pel do šest ur, zraven seveda sodijo tekme. Kondicijo je pač treba venomer vzdrževati. Tomaž Velečic Veliko zaslug, da se prebijate skozi smučarski svet, poleg vaših staršev pripisujete tudi botru. Ne izhajam iz bogate družine, zalo odrekanje staršev za moje uspehe v smučanju cenim toliko bolj. Kljub po-mar\jkanju denarja so me vzpodbujali k smučanji. Smučanje je drag šport, to drži kot pribito. K sreči imam botra 2 velikim srcem, ki je s svoj im podjetjem v Štorah moj veliki sponzor in sem mu hvaležen za vsak cent, ki ga vloži varne» v opremo in v vse potrebno za izvajanje ueningov in udeležbe na tekmah. Poleg smučarja, ki obeta, ste tudi zgleden Študent s Zoisovo štipendijo. Zavedam se, da je izobrazba pomembna, tudi v športu. Obiskujem tretji letnik in ve- čina profesorjev Ima posluh za moje aktivnosti- Je pač tako, da sem pozimi na snegu in poleti pred knjigami. V veliko pomoč mi je štipendija, ki obenem zahteva veliko dodatnega odrekanja in opravljanja izpitov v določenih rokih. Lenaijenja si žal ne morem privoščiti in bo že prav tako. Po poti katerega izmed smučarjev boste stopali v prihod nje? Idolovnimam. Zedrugoleto pa se žehm udeležiti čim več tekem evropskega in svetovnega pokala ter dosegati dobre, če že ne najboljše rezultate. Le tekme mi bodo omogočale napredovanje, poleg dobre opreme, materiala in seveda sreče, brez katere nikoli ne gre. MATEJA JAZBEC 14 KULTURA novi tednik Cinkamiska potie kratka ulica, vzporedna z Mariborsko in hkrati ulica, kija se ohranila značilnosti nakda-njaga industrijskega predmestja Celja. Od cinkarne do železnice CinkamBko pot so, jd-sno, poimenovali po bližnji Cinkarni. Tokrat je pri-ložnost> da zapišemo več o razvoju cinkarniške Industrije v Celju. Prihod železnice v Celje sredi 19. stoletja ni pomenil samo spremembo vedute Celja na vzhodu mesta, ampak je v naslednjih desetletjih povzročil ludi razmah obrti in industrije. Med industrijskimi objekti je nedvomno prednjačila celjska cinkarna, prvo veliko industrijsko podjetje v mestu. NjeQâ lokacija je bila pogojena z bližino cinkove rude in premoga- Metalurško-ke-mična industrija v predmestnem naselju Gaberje je bila ustanovljena leta 1873 kot državno podjetje, uradno pa se je imenovala Hiittenver-waltung Cilli. Podjetje se Je hitro razvijalo in je že v letih 1886-88 dobilo novo valjamo cinka. Leta 1908 je bilo v cinkarni zaposlenih 220 delavcev. Po 1. svetovni vojni je podjetje postalo jugoslovansko državno podjetje, 1. januarja 1919 pa je podjetje dobilo ime Državna cinkarna Celje. Vodenje uprave sta prevzela češka strokovnjaka, rudniški nadsvelnik Karel Lowel in Josip HummeL Med I. svetovno vojno je celjska cinkarna v poslovanju močno nazadovala, zalo tudi zamenjava vodstva, sicer sprva zlasti na nacionalni osnovi, ni veliko pomagala. Že leta 1921 so morali valjamo in obrat za proizvodnjo modre galice modernizirati, uvedli pa so tudi napravo za elektrolizo bakra. Da so iahko izpeljali to modernizacijo, je imela največ zaslug falska elektrarna na Dravi, ki je cinkarni omogočala dobavo zadostne količine električne energije. 17. Junija 1923 je postala cinkarna delniška družba. Podjetje je prevzela nova uprava, ki jo je vodil Avgust Pra-protnik, ravnatelj Slavenske banke, njegova pomočnika pa sta postala kranjski podjetnik Vinko Majdič in ravnatelj ljubljanske mestne hranilnice dr. Fran Černe. Leta 1927 je prišlo v vodstvu f^o kom 56 imenujE cinkarne do ponovne zamenjave. Predsednik uprave je postal celjski odvetnik dr. Anton Božič, podpredsednik pa Tbdor Lazarevič, ki je bil hkrati direktor cinkáme. Ker je bila cinkarna v večinski lasti države, je veČina Članov uprave v času med obema vojnama prihajala iz neslovenskih pokrajin. 2ato ne čudi, da se je težišče delniške uprave kmalu preselilo v Beograd. Celjska cinkarna se je med obema vojnama vseskozi soočala s pomanjkanjem cinkove rude, s katero so jo oskrbovali iz Mežice in Trep-če, da pa je vseskozi uspešno poslovala, je imel zasluge tudi bližnji velenjski premogovnik lignita. Cinkarna pa oi imela samo pozitivnih vplivov na gospodarski razvoj mesta ob Savinji. Že v 20. letih je močno vplivala na okolje. Ne samo na zrak, ampak tudi na vodo. Sredi 30, let 19, stoletja so bile razmere že tako slabe, da se je z nastalimi ekološkimi težavami morala ukvarjati tako celjska občinska kot tudi takratna banovinska oblast. Vendar rešitve niso našli. V času teh hudih nasprotij v mestu je konzorcij delničarjev podjetje še intenzivneje razvijal. Leta 1934 so prevzeli hrastniško tovarno kemičnih izdelkov in ustanovili Metalno industrijo Beograd - tovarno Cinkarna. Leta 1937 je Cinkarna zaposlovala že 315 delavcev- Po letu 1945 sta leta 193'î združeni podjetji poslovali ločeno, leta 1953 pa sta se podjetji spet združili. V tem letu je hrastniško podjetje začelo poslovati z novim obratom superfosfata. Leta 1961 se je cinkarni v duhu takratnega časa pridružila še celjska tovarna organskih barvil, leta 1962 pa še mo-zirska tovarna zemeljskih barv. Po 2. svetovni vojni je Cinkarna postala paradni konj oz. vzor razvoja socialistične ekonomije. Čeprav je vseskozi mnogim dajala redno zaposlitev in dokaj soliden standard, leta 1987 je zaposlovala 2.397 delavk in delavcev, je na ekološkem področju poleg druge industrije Celju povzročala veliko skrbi. čeprav so topilnico surovega cinka leta 1970 zaradi zastarelosti zaprli, je podjetje s proizvodnjo cinkove pločevine, cinkovega prahu, žveplene kisline, cinkovega belila, litopona, gradbenega lepila, mineralnih barv in proizvodov za grafično industrijo močno obremenjevala okolje. Še posebno je bil za okoije sporna proizvodnja titanovega dioksida, za katero so tehnologijo razvijali skupaj s takratnim vzhodnonemškim podjetjem iz Berlina VEB Kombinat Lacke und Parben. Zaradi tega je morala Cinkarna tako na zahtevo javnosti kol tudi oblasti pripraviti ustrezen sanacijski program, ki je v večji meri vključeval tudi varstvo okolja. Danes je Cinkarna Celje podjetje Številnih priložno-sri. Tudi na ekološkem področju so se stvari precej spremenile, saj mestu ob Savinji še zdaleč ne povzroča toliko ekološki skrbi kot pred desetletji. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice ob železnici oziroma zapisali več o prihodu železnice v Celju in pomenu tega dogodka za razvoj mesta. Foto: Grup A Zgodbo o razvoju cinkar-niške dejavnosti v Celju je za objavo napisal mag. Branko GoropevŠek. Knjiga je zakon Slovenski dnevi knjige (SDK) so že tradicionalna prireditev. Rodili so se v Mariboru, že 14. leto zapored pa, predvsem po zaslugi Boža Muleja in njegove knjigarne Antika, barvajo aprilsko dogajanje v Celju. V MC Portu Celjskega mladinskega centra bo nocoj ob 20. uri na akustičnem koncertu nastopil Jani Kcvačič. Legenda slovenskega avtorskega šansona obljublja prastare pesmi in ostale. Osredn j e d ogajanje se je začelo včeraj, ko so pred Mestnim kinom Metropol odprii vsakoletno knjižno tržnico. Letošnja bo za bralce še posebej zanimiva, saj so sicer zelo toge založbe pristale na znatna znižanja cen. Knjige je tako mogoče dobiti tudi do 70 odstotkov ceneje kot sicer. Knjižno tržnico dnevno spremlja letošnja skupna slovenska akcija Besede na uho. Gre za javno predvajanje slovenskih radijskih iger. V Celju boste tako lahko vsak dan ob U.3Û prisluhnili Finžgar-jevi povesti, ki jo je v radijsko Igro priredil Jože Vozny - Pod svobodnim soncem, v V akcijo se je letos prvič vključil tudi Planet 'Hiš, kjer bo knjižna stojnica postavljena v četrtek, ob njej pa bo Mare Cestnik ob 16. uri predstavil novo literarno revijo OtoČ-jeO» uro zatem pa bo še predstavitev stripovskih novosti studia Risar iz Celja - Strlpbumerang in Ex-irabucnerang. Od vêsraj je pred Mestnim kinom Metropol odprta knjižna tržnica. petek pa Še Lainščkovemu Hitu poletja. Današnji torek so namenili predstavitvi makedonskih literaiovVangelije Vele ve, Borčeta Panova, Viole-te Tančeve Zlateve in Kireta Nedelkovskega. Svoja dela bodo predstavili zvečer v knjigami Antika, kjer bo v pogo-vom z Zoranom Pevcem be seda tudi o položaju literature v Makedoniji. Sredo so tradicionalno namenili suipu kot najmanj enakovrednemu delu literature in umetnosti nasploh. Jutri bo tako v Celju že tretji Bu-merangov dan. Na knjižni tržnici bodo člani slovenskega društva ljubiteljev stripa Stripoholik prodajali arhivske izvode stripov, na Starem gradu pa bodo odprli razstavo stripovskih risb Slovenca Bernarda Kol la, ki je eden redkih Slovencev, ki riše za ameriško založbo. Avtorja bodo v sredo zvečer predstavili še v knjigami Antika. SDK se bodo v Celju končali v soboto s plesnim per- V SDK se je vključila tudi velenjska knjigarna Kultumica, kjer prav tako sodelujejo v akdji Besede na uho z javnim predvajanjem radijskih iger. Vsak večer pripravljajo med 17. in 19. uro Še akcijo izmenjave rabljenih knjig in dobrodelno akcijo Podarimo knjigo, podarimo lepo besedo. Zbrane podarjene knjige bodo po koncu akcije podarili velenjskemu VDC Ježek. formansom Knjiga, knjigi, knjigo v izvedbi plesnega kolektiva Abomo- BRST Folo: SHERPA V Žalcu prípra vi/ajo v če-útek akcijo Knj^e menjajo lastnike. Žalska knjižnica je poskrbela za prostor pred knjižnico, kjer si bodo bralci lahko brezplačno izmenjali knjige. Klarineti v prazno Slovenski orkester klarinetov je prava posebnost, a ne le zaradi sestave 38 slovenskih poklicnib klarinetistov, temveč ludi zaradi glasbe, ki jo izvaja. V Celju so se predstavili s skladbami Mozarta. Jarca, Rossinija, Widorja, Glinke, Debuss-ya. Gordana in Van der Roosta. Njihov koncert, pod taktirko Simona Dvoršaka ga je pripravilo Društvo ljubiteljev umetnosti, pa je šel na pol v prazno. Obisk je bQ namreč silno skromen. BS, folo: GrupA novi tednik KULTURA 15 Množični koncsrt na Starem gradu ie bil pevsko in tudi družabno doživetje. Končal se je 28. mednarodni pevski festival Z množičnim koncertom štirih zborov s Celjskega in Mladinskega pihalnega orkestra ter z nastopi vseh IS tekmovainib zborov se je v soboto na Starem gradu slavnostno in v razigranem razpoloženju končal 28. mJadinski pevski festival. Ce je biia »grajska sobota« najbolj sproščen in prijazen praznik mladinskega petja, pa je bil najbolj slovesen del festivala petkov večer, ko je šestčlanska mednarodna žirija razglasila rezultate pevskega tekmovanja. »Žirija je bila zelo stroga, zato se je. sicer ne prvič v zgodovini festivala, zgodiio, da eden od zmagovalnih zborov v svoji kategoriji ni osvojil zlate plakete. Otroškemu zboru Glasbene šole Frana Koruna Ko- željskega iz Velenja je za zmago zadostovalo že 84.8 osvojene točke in srebrna plaketa,« je delo žirije pokorněn-tiral umetniški vodja festivala Nenad Firšt. »Sta pa oba zbora, ki sta dosegla zlati plaketi - zbor L gimnazije v Celju in dekliški ' pevski zbor Vorosmarty Leanykar iz Budimpešte - res navdušila. Splošno raven je tudi žirija ocenila kot visoko, strogost pri ocenjevanju pa potrjuje visok mednarodni ugled lega festivaJa.« Zbor 1. gimnazije v Celju ;e suvereno zmagal v kategoriji mladinskih zborov. Alenki Goréič Ernst |e uspelo zbor imenitno uglasiti, ob tem pa tudi primerno motivirati. Mladi pevci so res dali vse od sebe, zato po nastopu ni- so skrivali navdušenja- Organizatorji so jih morali celo miriti. A kdaj, če ne po trenutku, ko so se že brez vedenja o odločitvi žirije zavedali, da so opravili odlično, bi se veselili. »Srečna sem, saj res nisem pričakovala tako odličnega nastopa, čeprav sem verjela v zborov potencial. Res so zapeli odlično» kar težko pa že zdaj verjamem, da smo osvojili celo višji točkovni izkupiček kot pred dvema letoma in le za pičli dve desetinki zaostali za najboljšim zborom festivala, dekliškim iz Budimpešte.« Na Celjskem smo na dosežke festivala in zborov s Celjskega res lahko ponosni. V dveh od treh kategorij sta namreč slavila »naša« zbora, Ob velenjskem otroškem zboru je v kategoriji mladinskih zborov, kjer 50 suvereno zmagali gimnazijci I. gimnazije v Celju, na tretjem mestu srebrno plaketo osvojil tudi Mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje. V tekmovanju dekliških zborov pa je bronasto plaketo osvojil dekliški zbor Gimnazije Celje - Center. V glasovanju občinstva so zmagali sami domači zbori - med otroškimi velenjske glasbene Šole. med mešanimi I. ^m-nazije in med dekliškimi zbor Gimnazije Celje - Center. Organizator - celjski zavod Celeia - je svoje delo, vsaj kar zadeva bivanje zborov v Celju in skrb za tekmovalne in druge koncerte, opravil vzorno. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Gneča na »vizijahcc Pet gledaliških predstav je za letošnje regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Gledališke vizije izbral selektor Damjan Itbovc. Predstavile so se v soboto pred in v SLO Celje. Organizator, celjska izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti, je bil zadovoljen z letošnjo bero. Na festival se je namreč prijavilo kar osem gledaliških skupin, njihove predstave pa bi skupaj trajale sedem ur in 40 minut. Selekcija je bila zato potrebna. Med videnimi petimi predstavami bo republiška selektorica, igralka Dunja Zupanec, izbirala predstave za republiško srečanje, ki bo od 15, do 17. maja v Novi Gorici. Katera od skupin s Celjskega se bo uvrstila nanj, bo znano v začetku maja. BS, foto: SHERPA Velenjska skupina Mamoo-ti je svojo predstavo 10 evrov uprizorile na nečin uličnega gledališča. Na predstavo sta tudi po mestnih ulicah vabila in privabila precej gledalcev Matej Mraz in Miha Sile v klovnovsiuh kostumih. »Je bil v mestu res festival?« Takole meje, oni dan. zafr-kljiuo vprašala ena od sodelavk. In si z vprašanjem že tudi sama odgovorila. Spomnila se je namreč preteklosti, ko je kot pridna pevka mladinski pevski /ESGVař v domaň in kasneje mednarodni različici doživljala drugače. Ne le kot tekrrwvanje, ne le kot druženje s pevd iz drugih zbowv. Doživljala gaje, podobno kot tisoče Celjanov, kot praznik mesta. Ne le kot praznik petja. Ne le kot vrkur}£ki kuîùir-ni dogodek Ne le kot pevski presežek. Doživljala ga je kot ^tivai Festival mladostne m-zigranosti. dogodek v mesteca Celju. Sosledja »filmskih« sličic iz zlaaTi časov takšnega festivala se ne da pozabiti Pesem na vsakem koraku, razigrana mladost, ki je pela po mestnih uUxnh in vmes if^nlg sladoled. ad-hoc nastopi na Številnih mestnih prizoriščih, rrmažičnipevski nastop v Mestnem parku... Tega in takšnega »filma« v Celju ne bomo več gledali Čas je pač prinesel svoje, spremenil ljudi, navade ... Mednarodni mladinski pevski festival je res pridobil mednarodni ugled in pomen. Res je ena najbolj zdhteimili pevskih preizkušenj. Res je inventiven s svojimi pevskimi delavnicami in koncerti z ne-tekmovalnimi sporedi. Toda nekje ob poti je izgubil svoj stik z mestom Stik in pristno sožitje. ki mu je pravzaprav us-tvarib ime in ga kot pravo posebnost »izstrelilo« v orbito podobnih ^tivabv. Th izgubljeni stik bi moral biti organizatorjem izziv. Najti ga je treba, četudi z ^organiziranimi im-provizacijamiff. Četudi po sili. Četudi, z izjemo tekmovalnih koncertov, z nekoliko nižjo kakovostjo. Kajti Celje je rodilo Mladinski pevski f^tivaL Ta mu je vračal. A v letih svoje odrasle dobe »pozabil^< na starše. BRANKO STAMEJČ[Č Forumovci med seboj Mi med seboj - tako so plesalci Plesnega foruma Celje naslovili najnovejši preplet koreografij, s katerim so na svojem Korpusu D v soboto počastili svetovni dan plesa, 29. april. Plesni večer, na katerem so plesalci Plesnega foruma znova presenetili s svežino, z energijo in inventivnostjo, je bil že tretja premiera letos, na večeru pa so gostili tudi plesalca Jana Rozmana iz Kranja, ki se je predstavil s svojo koreografijo Sam o sebi s seboj. BS, foto: GrupA Polona Petek na ogled v Šentjurju Akademska slikarka Polona Petek je v Četrtek vjav-nost pospremila svojo likovno razstavo v prostorih Knjižnice Šentjur. Umetnica se je leta 1970 rodila v nemškem Freibur-gu, Diplomirala je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pri prof. Janezu Berniku in dr, Tomažu Brejcu. Trenutno pripravlja magisterij iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Živi in ustvarja v ZlatoliČju pri Mariboru. Svoj novejši opus posveča stvarnim dogodkom vsakdanjega življenja in se sprehaja od figuralnega ža- nra do vedutizma in kraji-narstva. Kot |e zapisa) likovni kritik Mano BerdiČ, njeno umetniško sporočilo kot alternativo potrošniški družbi ponuja red, mir, posvečanje duhovnim vrednotam, družabno domačnost, duševno sprostitev, odpiranje življenju, svetlobi, brezmejnim barvam in neskončnim ob-likam. Odprtje razstave Polone Petek sta v šentjurski knjižnici glasbeno začinila brata Lajler. Razstava bo na ogled do 8. maja. ST 16 NASVETI novi tednik r mravje - nase bogastvo Generična in originalna zdravila Ali SO generična zdravila, ki jih dobim namesto originalnega zdravila, ena-ko učinkovita in vama kot originalna, ki so včasih nekoliko dražja. Se mi splača doplačati razliko v ceni? Obstaja veliko različnih generičnih zdravil različnih proizvajalcev. Vseh ne moremo dati v isti koš. Jaz vam lahko odgovorim le o zdravilih, ki jih uporabljamo pri nas za zdravljenje bolezni srca in ožilja, nikakor pa vam ne morem reči ničesar o antibiotikih generičnega porekla, o hormonih, o bioloških zdravilih itd. Zadnja raziskava, ki mi je poznana in je bila končana decembra lani, je primerjala generična zdravila, proizvedena v letih od 1984 do 2008. Zdravila so razdelili v različne skupine in te zopet v dekade, tako da so s - 12 kg mMA^no Dr. PIRNAT 55,01/519-35 www.plrnat.8k 1 Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog se primerjave izvedle med posameznimi skupinami zdravil v različnih obdobjih. Raziskava je pokazala, da večina ljudi ne loči generične proizvodnje zdravil od kopij raznih drugih proizvodov in jih s takšnimi tudi enači. To pogosto vodi do napačnega razumevanja kvalitete- Proizvodnja zdiaviJ je pod strogo kontrolo. Obstojajo pa anekdotične zgodbe, o delovanju posameznih genetikov iz eksotičnih držav» ki so bili ali so 5e v prosti prodaji v spletnih trgovinah, pa tudi v lekarnah in samopostrežnih trgovinah v različnih državah sveta. TU najbolj pogosto odstopa zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije, a tudi različni antibiotiki. Nezaupanje v generična zdravila so dvignila tudi zdravila oziroma dodatki v prehrani, ki jih prodajajo v raznih akcijah in po domovih, za katera je pogosto dokazana sumljiva kva-liteta (priporočamo nabavo le v lekarnah in zeliščnih lekarnah). V originalna zdravila je vloženo veliko raziskovabe-ga dela, predvsem pa denarja. Zaradi vložka v raziska-ve obstoja obdobje patentne zaščite. Tako nobeno od podjetij ne objavi postopka, po katerem je razvilo novo učinkovino. Ko pa je ta na trgu, se prične tekma. Raziskovalci poizkušajo razviti enako učinkovino po svoji novi, deloma tudi originalni poti, ki privede do sinteze osnovne formule. Tako se je zgodilo, da so v zadnjem času razvili generično zdravilo za zniževanje krvnega tlaka s popolnoma enako učinkovino. Dostopnost do cenejših zdravil omogoča zdravljenje večjemu številu ljudi. V času krize moramo ohraniti enako dostopnost do zdravil vsem bolnikom tako, da RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ueline i^n male oópo diniê! marJm km 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR LL. iisH i/. y»,11 in/ «o « « a •• •• S-S.S Informacije: 03/4225-100 Podpisan»« naslov: MpnUicnoRsrofcun nefiftMiuiB ftaroiđin nepreklicno ntrořsm nepnklicfto «arežro îliS v AKCIJSKI PRODAJI rtaraCii dve, dobil tri po ceni 2fl EUR pollninal izvodov Kvlurala bwlnft »l0tfm>ih ^«podhij po ceni K) EUR u izvod {* poltnin^l. izvodov knpB» Kuftenb bnkvt ■ ylaaani^ shraniovanie in žamržcvana fivil po c«ii 7.93 EUR 2e iTvod poslninol. inodov kc^lge žait in čgjnf mežanio po ceni 10 EUR u izvod poSl^inaj. Naradlnico QoSljite ne naslov: NT&flC Prsiemova 19.3000 Calíe Podpo: ne bodo nekateri v neenakopravnem položaju v primerjavi z bogatimi. Saj bi to porušilo smisel nacionalnega zdravstvenega zavarovanja in vrednosti zdravja. Zato menim, da morajo postati generična zdravila del zdravnikovega vsakodnevnega predpisovanja» ob tem pa moramo paziti, da bomo pri možni izbiri med enako uôn-kovitími zdravili z enako ceno predpisovaJi tista z več dokazi. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Pre^mova 19, $000 Celje, ali na elektronski naslov: Lednik@nuc.si. Lasje nam velikokrat povzročajo »sive« lase Pričeska je pomemben del naše zunanjosti, saj preko nje izražamo svojo moč, osebnost in samozavest, lodà za lepo pričesko moramo imeti rudi lepe in zdrave lase. Lasje pa nam lahko povzročajo kar nekaj težav (na primer izpadanje las, prhljaj, težave s hitrim zamaSčenjem jas, težave s suhim lasiščem), ki pa jih lahko izboljšamo ali celo preprečimo tudi sami. Brezplačno predavanje na temo Lasje nam velikokrat povzročajo »sive« lase pripravljajo Celjske lekarne. Mateja Kadilnik, mag. farm., bo pre-davaJa v kavarni Celjskega doma v sredo, 22. aprila, ob II. uri. Predstavila bo, kaj lahko storimo sami, kadar imamo mastne, stihe, poškodovane lase, kadar nam lasje prekomerno izpadajo in kako pravilno negovali lase» da bodo lepi in zdravi. AB in cajcki Breza za pomladne kure Breza, ki slovi kot odtič-no zdravilo za sečila, je pogosta sestavina uroloških čajnih mešanic. Ker urav-nava celično presnovo, jo dodajamo tudi čajem za huj-Šanje in za čiščenje krvi. Obnese se za pomladne kure» kjer ji družbo delajo re-grat, bezeg, regrat, kopriva ... Spomladi, ko se breza (Betula pendula) napolni z novimi močmi, naberimo brezove popke (Se pred cvetenjem), jih hitro posušimo in hranimo v dobro zaprtih posodah. Lepljive mlade brezove liste bomo nabirali maja in junija, ko breza odcveti. ČistilQO pomladno kuro začnimo najprej z listnimi popki. nadaljujemo pa s sveži-mi listi. Skozi vse leto lahko nabiramo tudi skorjo mladih, za prst debelih vej in jo sušimo. Brezovi listi vsebujejo eterična olja, vitamin C, flavonoide, saponine, kalcij. Ljudsko zdravilstvo je brezo postavljalo nad vse in jo pogosto uporabljalo kot zdravilo za sečila, zlasti za ledvice in mehur. Kot diuretik so jo in jo še vedno uporabljajo za odvajanje vode pri vnetju in obolenju spodnjih sečnih poti ter za izpiranje sečil ob ledvičnem pesku. Svoje moči pokaže tudi pri obrablje-rUh sklepih In pri odpravi revmatičnih tegob. Pri vročici brezovim listom primešamo lipovo cvetje. Breza naj bi lajšala tudi sladkorno bolezen, zlasti v začetku, ter zdravila aterosklerozo. Slovi po svoji antibiotični vrednosti, zdravi gripo, zbija vročino, raz-kužuje rane, zdravi kožne bolezni, odpravlja mozolje in deluje proti izpadanju las. Sodobna medicina je priznala njen blag diuretični učinek ter jo priporoča kot sestavino uroloških čajnih mešanic ter za odvajanje seča. Priporoča jo tudi za zdravljenje bakterijskih vnetij sečil. Breza je vpo-moč pri obolenjih ledvic, sečnega mehurja, pri vodenici in oteklinah telesa. Kot piše dr. Katja Galle-To-plak v knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem, se količina seča poveča kar za petkrat, hkrati pa se iz krvi in tki v pospešeno izloča sečna kislina. Bolezenski znaki, ziasti bolečine v sklepih, pri revmatičnih in protinskih obolenjih se izboljšajo, prav tako tudi kronični katarji mehurja in Piše: PAVLA KUNER težave pri uriniranju. Pri obolenjih kože in celulitu pijemo čaj ali čajne mešanice kot kuro, ki jo dopolnimo šes ko-pelmi iz brezove skorje. Pomladi ne pozabimo nanjo pri pripravi čajnih mešanic za čiščenje telesa in krvi. Brezov poparek pripravimo tako, da 2 áičla listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minul, precedimo in pijemo 3-4-krat na dan sveže pripravljen, nesladkan čaj (med obroki). Pri predpisanih količinah ni pričakovati neugodnih stranskih učinkov, tudi če Čaj uživamo dlje časa. Ne draži ledvic in jih le razkuži. Ne sme pa se uporabljati pri edemih oziroma zastoju vode zaradi oslabelega delovanja srca in ledvic. V primeru kroničnega ledvičnega obolenja se lahko j em-Ije le pod zdravniškim nadzorom. Tudi nosečnicam in doječim materam se iz splošne previdnosti ne priporoča. Izvrstno in izjemno Čistilno spomladansko solato si pripravimo iz odpirajočega se brezovega popja, regraiovih listov, motovilca in vodne kreše. novi tednik 17 Bager ga je pokopal pod sabo V petek dopoldne se je v Preboldu zgodila delovna nesreča, v kateri |e življenje izgubil 32-letni Jure Ar-telj iz Marija Reke. Z manjšim bagerjem je opravljal zemeljska dela na strmem pobočju za prijateljevo hišo. Okoli dve toni težak bager naj bi se zaradi prevelike-ga naklona ter razmočenega terena prevrnil in ga pokopal pod sabo. Arteij se je v pelek zjutraj odpravil iz domače Marija Reke v zgornji del Prebolda, na območje, imenovano Na Dobravi. Prijatelju naj bi obljubil pomoč pri zemeljskih delih. Izkopa zemlje na strmem pobočju tik za družinsko hišo se je lotil z manjšim bagerjem. Razmočena zemlja, zaradi deževne noči in jutra, ter naklon zemljišča sta najverjetnejša krivca, da je Arteij izgubil oblast nad približno dve toni težkim bagerjem, padel iz kabine in brez kančka upanja, da bi lahko preživel, tragično končal pod strojem- Nesreča je prekinila življenje 32-letnika in kruto posegla vusodo njegovih dveh otrok, žene in brata Mateja. Slednji ni mogel dojeti, da mu je na videz riîtin-sko delo s strojem vzelo edinega brata in se sprevrglo v pekel, »izgubila sva starše, zdaj sem izgubil še njega. Otroke bo treba preskrbeti,« je zmogel biti preudaren, ko je s solzami v očeh na robu strme kolovozne ceste pogledoval proti kraju nesreče. Kopica vprašanj je ostalo neod-govorjenih. Molk in nemo iskanje odgovorov 50 govorili sami zase. Arteij je bil vzoren oče svo-jih otrok ter skrben in gos- podaren mož na domači kmetiji v Marija Reki. Svojo družino je preživljal z delom na kmetiji in raznimi priložnostnimi deli. 2al se je pomoč prijatelju sprevr^a v jok in žalost. Tb je v zadnjem mesecu dni že druga delovna nesreča v Preboldu. Na strmem pobočju gozda v Matkah je sredi marca umrl 45-letni domačin Iz Latkove vasi. Nesreča se je zgodila, ko sta 45-let-nik in njegov sin vgozdu odstranjevala v lanskoletnem neurju podrta in poškodovana drevesa. Za domačina je bilo usodno odstranjevanje večjega panja. Panj, ki je padel nanj, ga je stisml ob podrto deblo in drevo. Posledice so bile tako hude, da je domačin prav tako umrl na kraju nesreče. MATEJA JAZBEC Policisti so zavarovali kraj petkove tragedije. škode za pol milijona evrov Konjiški prostovoljni gasilci so morali v noči na soboto posredovati v podjetju Kostroj na Tovarniški cesti v Slovenskih Konjicah. Na kraj požara so prišli, ker so bili obveščeni, da je zagorelo vejevje, šele ob prihodu pa so ugotovili prave razsežnosti požara. Ogenj je izbruhnil v skladišču podjetja, kjer so za izvoz v Rusijo že imeU pripravljeno opremo za proizvodno linijo za izdelavo izolacijskih materialov. Po besedah direktorja Ivana Furmana je zgorelo osem zabojnikov z deli proizvodnih linij. Škodo ocenjuje na pol milijona evrov. Proizvodni prostori podjetja so ostali nepoškodovani, požar pa bo vplival na nadaljnje poslovanje, saj oprema ni bila zavarovana. Za pripravo nove Unije za ruskega naročnika bodo potrebovali vsaj dva meseca, še dodaja Furman. Kriminalisti okoliščine požara še vedno preiskujejo, saj gre za kaznivo dejanjepož^. Ogenj je gasilo okoii 20 prostovoljnih gasilcev iz Slovenskih Konjic, kj so prenehali gasiti šele po dobrih treh urah. SŠol, foto: SHERPA Našli pogrešanega V petek so v Velikem Šii^u pri Laškem tamkajšnji prostovoljni gasilci iz Savinje potegnili moško truplo. Odrejena je bila tudi obdukcija, ki bo pokazala natančen vzrok smrti. Šlo naj bi za 52-letnega Vasilija Vukičeviča iz Žalca, ki ga svojci pogrešajo že od 31. marca. SŠol Poskušal iti v banko v noči na petek je neznani storilec poskušal vlomiti v prostore Probanke v Stanetovi ulici v Celju. Pri tem je razbil steklo, vendar ga je očitno pregnal alarm, saj iz prostorov ni odnesel ničesar. Policisti neznanca še iščejo, pri čemer si bodo verjemo pomagali s posnetki nadzorne kamere, ki je postavljena na ulici. To naj bi bil v zadnjem času že drugi tajéen poskus vloma, enkrai naj bi že poskusili vlomití v eno od drugih bank v Celju. Foto: NATAŠA MULLER Za več zavedanja v glavah mladih voznikov v celjskih srednjih Šolah so začeli preventivno akcijo Nihče ni odveč. Akcija, ki jo vodi celjski ZŠAM v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celie> s celjskimi policisti in z Društvom paraplegikov JZ Štajerske, je namenjena dijakom oziroma mJadim voznikom in tistim, ki bodo to postali. Nedavna tragična nesreča je ponovno nakazala prenizko zavedanje mladih o nevarnostih. ki prežijo na cesti. Hitrost, treznost za volanom, uporaba varnostnega pasu in Čelade v nesrečah na cestah odločajo o življenju in smni. Preventivna akcija Nihče ni odveč skuša petič zapored osvestiti mlade in bodoče voznike, da bi pravila na cesti jemali resno in se zavedali nevarnosti v cestnem prometu- Akcija se je začela včeraj v Srednji zdravstveni šoli Celje in se bo nadaljevala jutri v Šolskem centru Celje ter se končala maja na I. gimnaziji v Celju. Po besedah vodje ZŠAJ^ Celje Albina Ojsterška je njen namen prikazati nevarnosti v prometu na praklič- nih primerih, pri čemer mladih ne želijo strašiti z zakoni in s predpisi. »Zelo so začudeni, kojim pokažemo, da ima oseba, težka 70 kg, pri trku 80 km/h kar pet ton na-letne teže. saj si je to težko zamisEti. Varnostni pas rešuje življenje, toda ko je hitrost nerazimino visoka, nas pred poškodbo ali smrtjo žal ne bo ubranil.« Letos je na naših cestah umrio sedem ljudi, od tega kar štirje mladi. »îvîladi vozniki se premalo zavedajo posledic svojih dejanj in v starosti med 18. in 20. le- tom povzročijo dva- do štirikrat več nesreč pod vplivom alkohola kot vozniki, stari več kot 40 let.« opozarja policist celjske postaje Franjo Selišnik. Pri koncentraciji 0,8 promila alkohola v krvi se lahko reakcijski Čas podaljša že za eno sekundo, pri hitrosti 50 km/h pa v eni sekundi prevozimo že H metrov, Se navaja Selišnik. Največji vzrok nesreč ostaja neprilagojena hitrost. I^-ni se je zaradi tega zgodilo kar 48 odstotkov vseh nesreč, zastrašujoč je tudi podatek, da je povprečna stopnja alkoholiziranih udeležencev v prometnih nesrečah znašala 1,1 g/kg v krvi. MATEJA JAZBEC Akcija bo v sredo ob 10. in 12. uri v Šolskem centru Celje in maja na I. gimnaziji v Celju. Predavanja so podprta z vizualno predsta-vitvijo (filmi) in zvokovni-mi spoti, kar pripomore k realnejši podobi posledic zlorabe oziroma neupoštevanja prometnih predpisov. DELOVNI ČAS: torek - četrtek od 07:00 do 22:00 ^ petek - sobotd od 07:00 do 03:00 nedeljd od 07:00 do 22:00 Ponedeljek-ZAPRTO Skoraj sto etje staro gostišče Gostisce s prenoow Bohorč ki ga najdemo v Šentjurju v neposredni bližini tenis igriška in ostalih športnih objektov, se ponaša z res dolgo tradicijo. Družinska gostilna, ki jo vodi že četrta generacija Bohorřevih, je stara skoraj sto let V skladu i dolgim izročilom so v gostiJiu doma dobre, stare in krepke slovenske jedi. Vendar je na jedilnem listu mogoče najti se marsikaj drugega... Od kisle juhe do Žabjih krakov • Le malo str^n od mestnega jedra Šentjurja najdete gostisce Bohorf - staro družinsko gostišče, ki pri življenju ohranja stare pristne slovenske jedi. A ob tem ne pozablja m vse ostale goste, ki si morda želijo poskusiti kaj posebnega, kotso na primer žabji kraki ali višnjeva kuhana potrv. A prostora je na tem mestu enostavno premalo, da bi nanizali vse dobrote, ki so na voljo v kuhinji gostišča Bohorč. Za vsakogar se najde nekaj, zato je najbolje, da jih obiščete. «ISTIŠČE m PRENOČIŠČA BOHORČ Bohorč Marjan s.p. Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur pn Celju "ft M Tel.; 03/ 7461430 GSM: 041666 726 E-mail; bohorc.maFjang)siol.net Splet; www.9ostisce-bohorc,com ZLATI GRIC Zlati gňi d.o .o. Suri trg 29a SI-3aic> Slovenske Konjice Tr+386 3 758 0350 Fr-^386 3 758 o3 78 www.zlati-gnc.8i Bohorč DOMAČA KUMHJAr MAUC^ 'BZE» KOSRA, AU OM, crrOdNfe i^mmmvi^ Kvedra 44, 3230 kntjur prt Ctiju, TcL: -f+Seó (0)3 74« 14 », Uobk; -^+386 (0>41 666 726 www.gostisce-bohorccom iVTPARia ornim Plan ko s.p. s rbniru pri Sevnid 44 MJ 74610 ro« ^ W0M6 iK. ij ^^ Im ^ Stopà 31. im {jrDb€lno,reL: C3/746 66 40. EmaHi^iKtlkia^luu' Zprií. AHACU ^ntn iBiHMfiàia ponudba • Prostttň in pMudbcu •Sci(HHÍtaltuhifl|a SAOâk Lp. no »VOBO»» / novi tednik INFORMACIJE 19 Bohorcob pose Seveda, zakaj pa ne. Gostišče Bohorc sprejme do 150 gostov, od tega 60 na letni terasi in,20 v posebni Ipavcevi sobi. Vsi prostori so med seboj tudi povezani. Za vas pripravijo toplo-filadni bife, sicer pa je v gostišče mogoče zaviti na malico ali nedeljsko družinsko kosilo. O zapuščini Ipavcev Ko boste obiskali gostišče Bohorf, le vrzite oko tudi na njihovo posebno Ipavčevo sobo, ki sprejme zaključene skupine do 20 oseb. Tam iahko opazujete izvirne portrete bratov Ipavcev, ki so delo Josipa Ipavca, ter na stenah napisanestovenskedomoljubne verze. Pri Bohorč pa lahko tudi prespite, in sicer v sedmih sodobno opremljenih sobah. SIOIBBC ssm ; ; ; f f ' "a Ob vsakem dnevu v tednu, vsakem letnem času in ob vseh priložnostih - v gostišču Bohorč se bodo potrudil^ da vas nikoli ne bodo pustili na (edilu. v GOSTIŠČU BOHORC X . - 24.04.2009) 21.04.2009 c/ 1. svinjski naravni zrezek, testenine, solata 2. kmečka obara, pecivo 3. solatni krožnik s feta sirom /O 22.04.2009 1. pecen piščanec, domači mlinci, solata 2. musaka, solata 3. sirov burek, jogurt y y /O 23.04.2009 1.sesekuanapeCenka, zeune krpice, solata 2. vampi pojržasko, polenta 3. gobovi kanel0ni, majonezni krompir y /O 24.04.2009 T ' ' h.puranji dunajski zrezek, riž z grahom, solata 2j0tasprekajenimmes0m 3. ocvrt ribji file, krompirjeva solata Td. Goscilna Emavs: 02/90-50-830 email: ÎRfo^kkt-bÎstrica.com ^ Klet Bistrica in Gostilna Emavs vi J..L.L Vinarska ul. 3 2310 Slovenská Bbcrica Ddovni čast pofl.-K>b.: 08:00-20:00 n«d.; 09:00-20:00 QoscílnA. Gotov Ije 74 3510Ždlec Tel-:03, 571 83 66 OtlOVHl ČAS: Pon.-Čei.:07řv23h Pet--Scb.'.07h.24h Ned.:08h-22h 'Hffhl ŠTORMAN CELJE Tel.: 00íó6nQ)3 426 0426 fax:003$6{0)3 426 0395 E*mdíl: PENZION vitaparK Zdraviliška 22,3270 LA5K0, telefon 03 573 1610, Internet: www.vitâpark.si. emsH: ínřo@vitapdrk.si www.gostlscémlraa.sl m emo topel dom Tale fotograf pa ni ravno profesionalec, kajne? Namesto, da bi bil na celi sliM jaz. je travnik! (6919) Ste res misliR, da sem rrtesanec s simentalko! (6915) Tele roza cvetlice so trobentice. ki sem jih ravno prej malo zalil. (6901 ] Nenapovedan obisk Zbiram prispevke za novo ovratnico, saj mi je ta začela razpadati. Zbiram pa tudi ponudbe za novega lastnika. (6843) Verjetno ste prejšnji teden v medijih zasledili nenapo-vedan c^isk z Dolenjske. In kdo je bU tako predrzen, da se je v našo prestolnico povabil kar sam? Rjavi medved. Baje je strašil po Rožniku in v širši okolici živalskega vrta, najbolj pa je prestrašil policiste, saj so čez sprehajalne poti viekli policijske trakove, oklepne 'kombije postavljali vsepovsod po »o-groženem« območju, s puškami in neprebojnimi jopiči pa tekali po gozdovih. Ko so po skoraj celodnevni akciji medveda pregnali v bližnje hribe (tako so vsaj mislili), jih je kosmatinec prelisičil in se vrnil pod RožnÚ<. No, zvečer so ga vseeno ulovili, uspavali, ga pre merili povprek in počez, mu nadeli ovratnico in ga preselili nekam daieČ stran od pre stolnice. In ves ta haJo zaradi medvedka, ki je prišel s trebuhom za kruhom. Očitno imajo »divje« živali tak vpliv na ljudi- Takoj, ko niso za re-šeti^mi in'navajene stranišča v Škatli, so že divje. Ampak pri tem pozabljamo, da smo tudi sami nekoč bili »divje ži- vali« - opice. Kar se tiče medvedov, pa bo vprihodnje še več takšnih obiskov, saj je Slovenija postala premajhna za vse naše medvede. Uradne ure v zavetišču Zon-Taní v Jarmovcu pri Dramljah so od ponedeljka do petka med 8- in 16- uro; ogledi ivali od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro; sprehajanja po predhodni najavi ob sobotah in ne deljah med 10. in 12. uro; in-temetni naslov je www.zonza-oLsi; telefon pa: 03/74906-00. NTNA ŠTARKEL Malo sem prehlajena, pa nimam v žepu nobenega rabčka. Bo kar jezik dober. (6918) Angieje Kknesečna muca. MAČJA HISA Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirane, ve činoma testirane na FeLV in FIV, označene z mikročipom, z odpravljenimi paraziti, so-dalizirane in navajene bivanja s Človekom. Zanje išče mo dom, ki bo izključno notranji brez zunanjih izhodov, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno ce Robinje 7-mesečni muc. pil proti kužnim boleznim ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Za vse informacije v zve-n s sterilizacijami, kasira-cijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326-877 ali obiščete spletno stran www.macia h im. si Uluika je^mesaćna muca. Eli in Tom. 3,&inesecna bratec in sestrica, iičata skupni dom. Najpogostejša s klopi prenosljiva obolenja pri psu Spomladi, ko se tempe rature dvigujejo, se aktivnost klopov v naravi zelo poveča. So zelo oezaiele-ni paraziti, ker prenašajo številna resna obolenja, npr. boreliozo, erlihiozo in ba bez lozo. Za okužbo z eno ali več izmed naštetih bolezni je dovolj že en sam prisesan okužen klop. Okužba z njimi ima lahko za posledico akutne in kronične bolezni z različnimi neznačilnimi kliničnimi znaki. Te bolezni je ponavadi težko zdraviti, v nekaterih primerih lahko celo ogrožajo življenje ali ostanejo doživljenjski problem. Zelo velika količina prisesanih klopov naenkrat, skozi daljše obdobje, lahko pri živali povzroči slabokrvnost in tudi pogin. Povzročitelj borelioze je bakterija Borrelia burgdorferi. Pravimo ji velik imitator, ker bolezen nima značilnih kliničnih znakov in lahko prizadene več organov. Znaki bolezni se lahko pojavijo nekaj dni donekaj mesecev po okužbi. Večina živali ne kaže očitnih znakov bolezni, tako da je dostikrat prikriu in nezdravljena. Bolezen je mogoče pozdraviti ob pravočasnem odkritju, če pa preide nezdravljena v kronično obliko, lahko povzroča probleme celo življenje. Najpogostejši znak je Šepa-nje na eni ali večih tačkah, ki lahko mine samo od sebe, ostali možni znaki so povišana telesna temperatura, neje$čnosi, povečane bezgavke, ne živahnost, nevro- loške težave, lahko tudi težave z očmi, ledvicami, jetri, srcem in kožo. Znaki lahko pojenjajo \a se ponovno pojavljajo. Erlihiozo povzroča Ana-plasma phagocytophillum, ki prizadene bele krvničke. Znaki obolenja lahko nastopijo 8-20 dni po piku in so povišana temperatura, ne-jeŠČnost, povečane bezgavke, utrujenost, apatičnost, huj-šanje, povečana nagnjenost h krvavitvam, spremembe na očeh, izcedek iz oči in nosu, živčna odstopanja, šepanje, okorna hoja, bolečine, lahko tudi kašelj in težave z dihanjem, Tući pri tem obolenju prvi znaki pogosto niso očitni in zaradi poznega zdravljenja pogosto preide v kronično obliko. Babeziozo povzroča pro-tozoj Babesia canis, ki prizadene rdeče krvručke, kot povzročitelj malarije pri ljudeh, Prve znake bolezni lahko opazimo 2-5 dni po okužbi. Bolezenski znaki so povišana telesna temperatura, utrujenost, neješčnost, blede ali rumene sluznice ter temno rdeč do rjav urin. Žival lahko prizadane tako huda slabokrvnost, da jepotreb-na tudi transfuzija krvi. Bolezen se lahko v hudih primerih konča s poginom. Če se vaš pes začne čudno obnašati, je manj aktiven, de-presiven, če izgubi tek, se hitro utruja, ima vročino, povečane bezgavke, se vsekakor odločite za obisk pri veterinarju. Zgodnja diagnoza namreč omogoča pravočasno zdravljenje in hitro okrevanje. Pri poznem zdravljenje pa pogosto pride do razvoja kroničnih oblik bolezni. Zelo priporočljivo je, da živali red- no po vsakem sprehodu pregledujete in odstranjujete klope, brez stiskanja zadka (stiskanje bo povzročilo prehod njihove želodčne vsebine v kri in s tem okužbo). Klopa odstranite takoj, ko ga opazite, s tem je manjša verjetnost, da bo prišlo do prenosa bolezni- Povzročitelj borelioze potrebuje okoli 24 ur, da preide iz klopovega črevesja v njegove slinske Žleze. Pomembno je, da klopa ne mažete z oljem ali alkoholom, saj ob tem klop zač- ne sproščati povzročitelje v kri živali- Priporočamo, da klope odstranjujete s pomočjo učinkovitih pripomočkov za odstranjevanjeklopov. Mesto ugriza nato razku^te, klopa pa uničite. Na voljo so Številni preparati v obliki ampul, pršil, ovratnic, ki zmanjšajo invazije s temi paraziti, vendar pa nobeno sredstvo ne nudi stoodstotne zaščite pred temi vedno bolj odpornimi paraziti. VIKTORUA LONČAR, drvet-med- J Tmovelj^s IC^ i 03 i?93] 1 wwa' TÁmpks Ú CEPUENJE PROTI STEKLINI Z brezplačnim preventivnim pregledom vwinmk» ambulanta za male živali NOVI TEDNIK E-BORZA DELA 21 TOREK. 21 r 4. 7.00 ?vUđdinski center Velenje Avdio2Video multimedijska delavnica House Mouse in MC Velenje 8.00 Ku)LuniicaVelen|g_ Branje na uho pos/uianjemd(;ï>rth iger v okvtni slovenskih dnevov knjige (do 19.00) 10.00 Pred Mestnim kinom Metropol Knjižna tržiiica jiof^fct dnevi knjige - ob 1L30 radijska igraPodsvo-bodnim soncem n. 11.30 Srednja zdravstvena $olâ Celje_ Zaklfućek bralnega kluba $ pesnico Parridjo DodiČ -Pasro S€ bo pogovarjal Zoran Pevec 17.00 CCTter starejših t^ko Starodavna modrost in danažnji čas predavanje Brede Žagar 18.00 Knjigarria Antika Celje Predstavitev makedon^ skib piscev sodelujejo Vangetija Veleva, BortePanov, Wo/rtû T Zla-teva tn Kire Nedeikovski 18.00 Knjižnica Velenje_ In živela sta srečno do konca dni... predavanje mag. Zmaga Godine 19.00 Celjski dom_ Vrtiljak pnrediîev dijakov programa predšolska vzgoja na Cinvulziji Celje • Center 19.00 Knjižnica LaSko Uteramj ve^r gosi bo pesnik, dramatík in ígrůíťc Andrej Rozman Ro- ža 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Orgelski dklus koncert orglarja Andraža Slakana 19.30 Glasbena Sola Velenje Večer orgelske glasbe 20.00 Celjski mladinski center Prastare p«sroi in ostale aJiUStični koncert Janija Ko-vačiča 20.00 Dom 11. slovenskega tabpraj^ec_ Kolumbovo Jafce komedija Cusuw filma SREDA, 22.4. 8^00 Kultumica Velenje_ Brasje na uho poslušanje radijskih iger v okvira slovenskih dnevov knjigfi (do Í9.00) 10.00 Pred Mestnim kinom Metropol Knjižna tržnica slovenski dnevi knjige • ob U.30 radijska igra Pod svobodnim soncem IB. - prodaja stripov članov dnišcva ljubiteljev stripa Stripoha-Uk ' (T^i Bumerangov dan 10.00 Muze) novejie zgodovine Celje__ Obisk Zvitorepkinega veterinar j a p(^ovarz Rokom Krajnikom 10.00 Center Nova Velenje Ob dnevu ZemJje zaključek okoljevarstvene-gaprc^ktn Vanijmo in ohranimo Šaleško dolino 16.00 Stari grad C^je_ Stripovske risbe otvoritev razstave Bernarda Kolla 17.00 Ribnik Vrbje_ Natura 2000 vodnik predsiaiň£ev ribrukn ob svetovnem dn^vu Zemlje 17.00 Knjižnica pri Mi§ku Knjižku_ Pravliične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Velenje _ Pravljične ure I8.Q0 Knjigama Antika Celje Btimerangove novosti predstavitev stripov in pogovor z Benuirdom KoHam 18.00 Knjižnica Vfeleo^e_ Rak rvdil preda van je Ksenije KardoS Mohorko. dn mai 19.00 Kulturni dom SoŽtanj letni koncert učencev Gš Velenje • oddelek Šoitanj 19.00 Muzej LaSko__ Časopisni članek iz leta debami večer na temo Odprite Laškemu okno v svet 19.00 Uprava Kozjanskega parka Podsreda_ Vesolj )e nad tAbo. Od-krijga! ob dhevu Zemlje prednva Majda Kanienšek - Gajšek 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Avantura po Indiji In Indoneziji potopisno predavanje Janeza Matosa in Petre Hole 19.30 Celjski dom_ APZ Tone Tomáič in nm-fonifini orkester Akadonl-je za glasbo koncert dirigira Anion Nama cnirrcK,23.4. --- 8.00 Kuitumica Velenje_ Branje na uho posiiižanje radijskih iger v okviru slovenskih diwvov knjige (do 19.00) ^^ kj^ižnico Žalec Knjige menjajo Ustnike brezplačna trinica ob svetovnem dnevu knjig 10.00 Pred Mestnim kinom Metropol Knjižna tržnica síovCTwfei driffvi knjige - ofe 1130 radijska igra Pod svobodnim soncem IV. 10.00 Planet Tuž Celje Knjižna stojnica ob 16. uri prêdsurviîev lize-rarrí£ revije OtoćjeO, ob 17. uri predsta vitev stripovskih noviiet studia RisarCelje 11.00 Celjski mladiki center Mladi prostovoljci na Celjskem okrogla miza 12.00 Zgodovinski arhiv Celje Kranjski deželni privilegiji 1338-1736 owariiev razstave Arhiva Republike Slovenije 16.00 TehnopoUs Celje _ Ukovna deUvnica zavoda Vemum ^6.00 Kpjižnica SoStanj _ Ure pravljic z Majjetko BUunik o knjigi Medvedek Radovedek 17.00 Dom kulture Velenje Akademija Imejte me ra* di slovesnost ob SO-ÍetnÍLf(^ PP in 40-lemiri Sožitja 17.00 Muzej novejše zgodovine. Celje_ Pasji knjižni junaki družinska ustvarjalnica ob slovenskih dnevih kjijige 17.00 Knjižnica Planina Ura pravljic 17.00 Mestna občina Velenje Nordijska hoja pri srâio -žilnih obolenjih predavanje 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Rišem, slikam in ustvar* jam razstûixiVrrcû Anice Čeme-jeve 17.30 Center Nova Velenje R^fl-a imam Velenje zaključna prtrediiev projekta 18.00 Savinova hiSa Žalec Babette predstavitev knjigednetmiš-kih zapisov Savinove matere Barbare Širca 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec___ Koncert Mladinske^ pihalnega orkestra GS Ri-sto Savin 19.00 Osrednja knjižnica Celje Slovenstvo na razglednicah predstavitev knjige Milana Škrabca in zbirke razglednic iz knjižniůiega gradiva 19.00 Kuitumica Velenje Literarni večer z makedonskimi ptsci 19.19 Knjižnica Velenje__ Rdeča mesečina predstavitev knjigfi Dušana Dima 19.30 Celjski dom_ Gamma koncerr kvinteta z gostom Mihožgankom 19.30 Narodni dom Celje Orfej ietni končen zbom pod vodstvom Tbmaža Marčiča 19.00 Glasbena áola Velenje Simfonični orkester Visoke dole za ^asbo in gle* daliáče Hamburg koncertu dirigi/n Rene Ca-Ukers. solist JoseFel^Breu -rog 19.3 O Ku Itumi center La§ko Območna revija odraslih pevskih zborov 21.00 Local Celje__ Koncert Da Phenomena KINO mnm 21. in 22.4. KiMutografi « priikiuj^ pnvi» d« «piwunbt prsgrtvi. IKrI« na aÉktt gore. dOTTBŠlfykí pnfioioviSnB Î7.10,19i0. 21.30 6fin Torim. knmin^ drams 16.0SJ8.30. 2100 Hitri in dnnf 4, ckojd 18.40.19.00. 2U0 Miripv in in. romantična luMnedi^a 15$aiB.20.2D&Q PftUtti pnú Naztmitnom. iFitmicm ;ustolov!iin8 16.10.18.10. 20ÍG P^asts prati NaMn^janiHn 3D. animirsna pustDlovibna 15.00,1705.19.10.21.15 Ravni mHijoMr. kràrmaiiié romaníSna ůrmn 15.30. 18.00. 20.40 Srca a 2nila, (ku^nslis fant&sqtka pustoloviSins 16.19 Stnstna zapnvfjívks. romenoina komadija 1B.00. 20.30 MALI UNION TOREK. 21.4 18.30 Ganarra, kriminalna dnma 21.00 San iz rrtBMfa Vateaa, drm SnE0A,2Z4. 1B.Û0 y^zBOnm, inímnnfl viý>fl {troma Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih ZasA> da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsd. Pravtako zmdl preglednosti objav i2pu§čámo pogoja, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen ^s. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni tn manjkajoči podatki so dostopni: > na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http ://www.ess .gov.si: < pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UECEUE OSNOVMOlOlSKA E20K1A2BA m^ uilmAvmkji mtsit^) m- 6EZW miEH IR. !lWnOVA lUA I? 3» CBJI UOJSTER O MKOVALEC KOVM mmsmuíhmsoKiBÁumm. Diuča bu. u KsonJ SKW MI&W m JBHe if. IWUiKKA UUCA t VOJŮ AVTD1Qi?AB mta CAS. t; «octv. iL^jm AVTO ixm tafiA, imOH^ TB&OVIIIA « ZAnOPSTVL au^ IIAH8(KUt8TAII7.38MCaJE VOZNK . raZMKTIMHUWVIftOIIAni^ W imu. OOUtiN Us. 3 icsa 214» DOUMES Tiumn TB60VIU.GttSTKTVQ m PMVOZMĆTVD oju. tumta v ro2í duím. gorča m kw TNU 1) A.32riMAf(rW)VRQâl DOUl SREOKJA NWUCNACWAAZBA PflOiyUAlK SUâfK UWÏURE • H/l (S nRSOH TA m DiU3.*|. ISKUUE MMH XIREV. ffiXAJA. NnnUÙN ĆA& 71 tr.PEÎlIVMIIZ. 3880 cas B0MIČAR4E60VAIK MtMiufhmAmmfAmiBttàia ttSOfV. 2I428tt TltmiAM DJl. ffVÎSA DOS» 6A POCUUA. ZBW&âCA CEStt 4.3279 UâlQ UgMOZBU« ~ VtilASTWNlOVNO IZOBRAZBA UMAom 9MI1CT • M/1 NABl^ Pimv nsu. DotoCa Cas. 3 HUEo. a^iMS: nmow TRUE mrmuk mnNA IN snRrrvE m, PI«§BUiaVA UUCAl 333e IBZHJC IliSLOVEFiSKlKOiiJIOC DSWWIOŽDLSXA IZOBRAZBA vmůMmwitĚtBUímmjuJN.mfift VASTftOJCV.OClUàNCAS.3HES&E. liÍM:SlffiNA aniL STOffiTveo neovsu pooinjt PAKA4. VIIA IUE.PAKA4.320GVirAIUE DEUVEC BREZ POKUCA GRMAR • M/l'IZKtf JAN ZA POnUlll MOSUUE PO- HUNM NA POeflSn. VZDldEVAlUE ?wmMK tÁtaa IN POIIEIXU JAVIM IWŮN v 08ÙNI vriAfUE; mbh CA& I2 UEďov. Z2;4m my KAU ViTANJi JAVNO fVUETjmJL SRAJSU TBG 6.3205VirAIIK AVTOMfPAH AVTDUfPRASKA IN UCARSIÍA KlA • AVT13IU> PARSKAIK UČMSKAOaA. IfiOeuAli ÍAS. ^12809: SREHAOJLQ. srofarvENi] mim mm. PAKA iVTTAIU.PAKA4.3305VnA)UE SREDWAPDUJCIU IZOBRAZBA NAXWB • H/t S1BE28A PUAt OU&N ČAS. I VE-sanr, 2&4.2n8t vaasi piucvooiua. iwika. SinVIVE ÛJLÛ. VWE 8S a 3310 lUíC KUHAR niHM • H/l mPMtt MAK. 0(U&N CAS. 12 K sazv. ISM HUST!t PfHMZVEOUA. TTiaMNA. esreisTvs. pwkt m srofinvE. uu. xââEVEt $7.32oesTfum XWAR PICIKX • OBiJVn iESTD V SU3VB5UH XSUCAH • H/l (S PfVISM TA vasasr} IË2 PO soeovm ZKAOREjuni hokioCen Cas. iuoni SKUPINA XMfiU NAaOKAU« mOlWLJSXACUTAZI. 1IOOUU8UAI1A NATAKAfl NAIiUUU • OOimO MESTB V SUraSJH UHJN^ . ivt (S pnnsoH TA vBeosrí OEU n Doavou z NAoit&m «ooœCa isjm skupuia KAittfiA NAONALM KAKOVU) OffiUIQ OM. OUttUSU aStA2?. l08DUimJAM BUMOMIST ZAKOMEROAWO DUAV* NOSÍ KOWKUUST N/1 PtmtVWJE N NOEAVA NAAOâL PBnUVA PI»U08 IN POSfiOB. tUffUUi POSUlV. UltLlAWE mWN PffiOAJI. UKfflKE. OSLJKDVAfUF POSIOVNDI RAZMERU TR2XE HNUNk UCUE.'0010(UI Cas. $ HESSCEV, 2».4i0d9; KOnAST EKSTItmU IN «»FEKCUA. QJLO. SUnOISK KOUfr 0. TOVAfMĆKA CESTA 2.3210 SLOVEKli K0WKZ EKONOMIST ZA ANAUn IN PUNIRANJE SAMOSTOMI RaCUWVOOJA> M/l IIU12EHJE fOSUlV. m msmjpfilvum M vĐonu SAIOAU» TOV. OMAJHňtti PDSUimiE. CDGAVA ntlANbiM IN QAVtKM POAOCL SOOaSVAlUE PRI QDEtAVI I« stmwMitmjiBi^UÀim BAUMOL ta OMVUUA nWZVQOM MflAT. GJUU îtmA tssik to. 3210 SLÛVEBKE KOHIICE UEŠgWTJURPW ÇEUHT NIŽJA POKUGNA iZDBRAOA (DO 3 LEU VOZW TDVQMlKA VOZEA DO WSILNKr liION .IVlVOZNXTDVQAKEAWCIIAOOWSlttST110 TW, DDUlâ CAI 3 HESECE. 2Z.4M AVnPffVa ZNéVD M MVABAR nANC UTAJ S.?. CESTAIHHA OOeftOT1NâU1U238ÎENUtlR SREONJA POKUCKA IZOBRAZBA 6RAOeOU OaAVB. N/1 VRIAfUt RQUUE M PflA UE BfTWA Z vsoKM Pflnsuli ooioCni KSEffv. uiim m UEOVÏO. srotnvDKi m StJL m. KI6A GttA 16,3232 PDNKVA aOAOâlM • in^; SP8E1F1IH12JAJA BUfiA. U mčoi Cas. 12 heskzv. 2Uz»9:TitaviNA akvonu RANC ZUPMC S.P, CESTA XOUANSXEIIA OOnEOA U. 3230$orun DOtODfl OENTALNE MEOKIINE ;0»m»VNK BfQ SPEOAIOAOC Z UCUCO M/l zseimiwNu V AiMbum zp (UNHA m snm oomi» Ui 12 MESREV. îlVm OlRAVSTVENi ow ^NtJUR, ssu i£HA menraàu 3 B. 3?» ^NTJUfi DOKTOR MtOKINE ZHUVNK SPUAUSl ORtâNSKE AU $01SKE IKDta NE AU PEDIATEfi AU ZMAVKIK 2 UEaCO ZA OELD V ORl^NSH AU âOlSH WeiJtAirr M/t SHAVNIK V AMURAHT DRUdNSKE HiOOHi M DEO V VHP (N KŽliRNO SLU2B0. KEDOUlCU CaS. 2U.2M9: ZDAA VSÎVENI DOK kVlM CESTA LENA OOBffîTIN^ 3 8.323Q^NrJllR UE ŠiiABJE PRI JBLÍAT OSNOVNOâOlSKA IZOBRAZBA KIBM»L£PAB Ni fZDtATES • Wl VSA HOVSKO KIB^AIN COtAHRSKA m NA EAAûeâW PO su3veiu n V OEuvMa NEIHUCEN CAS. 3142081 KASOI reSMKA. STWmiE M PfWZVOOUA OCJL nUOVOftSKA UlICA 9S, 3246 SHARJE PH JBÊtfl mUNIKAR OWRAR • Ufi: nttUDOVAUl NAOZWBIVAIUE. VZDRŽEVAWE «UHUU NAffiAV: VtDSUE KATASTRA. laUAWE Pmi: NEDOUICEN US. 30.4^808; H wmMO^s^st^wmsiymM&Lmm s JU). SUHSKOV TK I. »88 HAMM VOZNIK VI« TmuEEA V02U V HEDNAfUNBI PROMř 70 • M/1'OnWUAlUE PfiCWNM SrOMTEV V IC& NABODNU PffMflO, NMlUMUt RASQAOAtK^ OUfl Z VUCMJBL CďDIX TOVDWU VDOA; V& M V iSTn nniicni. (HUttN CAS. 8 MESEOV. 21.4m TOMU mL UEOHtfOOH PKVQZl IN OflUK STQItfTVE. DJLO. ^»niA 1 A. SS3 PRSUVA PHKSniUI SREONJA PDKUCNA IZOBRAZBA V02MK V MEONAnONEM mm • Wl MXiÁ OAXJE. RAZUADAU. OOUlCBr Ctt. 6 KSECfV. Z2.4iOe9: INRR MM PffiVDZNl$TVÛ IN TWVWA. " y il. iNCio pooCnm. WEHO 73. szsi PO& CEiHm NATAKAR NATAKAR M/l STltíBA. NEÛOIO&N CAS. VAM: CKflfnJS TTttOVSKD M PfiflZVOOHG PtUHA UUCA ilATOV JANCARU IBOOUUBtJWA KOZMETTK KBzimm)e(aiiASsi N/lmiiiuiAA NESA ĐMAZA POSTOPKI ZA lECl SnEJEN STBANK; Doutai Cas. 12 MESECEV, B.&2M:KASA2m « Cfffr Tl S1W0'Hfru'• HETKA «HH. Sť. TRkK GOSTINSKI TEHNIK KUM • Wl OttUE JEDI PO NAMÚU POA PIZZ. KEDOuiCa Cas. CHoeus T^ism w PMk izvooNû PoejnJE ojij). uuca bratw jarCar 11 IBeOUUStiAM KOM£RCaAUST(VS$} PRODAJALE HA TDÏMU. NAIMAU. TRÍEIUE BttiA. BAZVIE; OOUCa CAS. 1120BS: HMZU posaeM^Tvo n TRGOVM. OONS PQOIÍSNK IA. UZBOfl 38 A. U34 LOKA Pfl 2XIWUIHDSTU UNTVERznrnn orptoMinANi inžznir ARHITEiauRE RAZVIUW PMUUTttia VOOJA Pf«HJE • ^ RAZVOJ PMLJGnA ÍHERGUSXD SXffitf SIAVK PO PA mTBI §T. 22.96 ■ 22S61 Kl» L0Č8I CAS. 3.6 W: EKSPeWEHTAUe RAZVm UVM lOEJ RASSKOVAU M RAZVOJ WS, KUHSpeK It. 3266 BSmCAOe Sinu UEVEiEIME ~ AVTOMEHANW AVTWIHANK • N/t PQPmO AVTOMietOV, VDB-ÍEVAIUE VOZU, SERVISAAUE: DOœCEN Cas. 12 SEiSV. Z2.4ÍS88; AVIO SERVIS AAK. UÉ JAVORMK SI. GASflKE 1». 332S SoStAHI SREDNJA POKUCNAaOBRAZBA tím • PGZB po; V he»cq pizza m/I- kuhar . PCZO PER v MEOQ] PGZA. «UlCa Cas. B HEâKV, 1012008: GOSTIM ItfA. ROSaiT OMR, SP.SALEK )} A.332IIVELBUI NATAKAR STRâBA • IVl STRdBA. DOUSÍtH CAS. 9 MESECE. ILUOft GOSTWSTVO IN RCBSTVO PA VBtKU SP,&U0;K332evaEUE ELfKTROnHNIK RTV «EHAHftM/l OPRMJAM VSEH SERVEin Oa NA AV APAAATk. {KM&N SAS. B IESECEV. 214» ffrr mm ZA PRSzvnu) H îisoim 9W0VABr!ABl,3a28VaiNJE UE ŽALEC OSNOVNOSCtíKA IZOBRAZBA NAtWAR M/t STREHA PUlt OOUlCSl Us. 12 HE S£SV. 22.4m PMOCA METKA JEMeJ UMAfi Sf. VBJUfffi£âCA3(B.33l92AIK bSTiXA -M/l biCBLi OBU V žAua, Doulía Cas. 13 uraccv, VAUHA. OttÎBA 2A VZ1IR2FVA. UEJN CâCoUE. aOJ). $7lPWSIUCEnA 278.1« LV8UAHA NATAKAR M/l ST?^ mi£. ODLOČB CAS J IttSE S. 2M JMft M • 8M MATLI VmiKA Sf. IB&HCA Pn2AIiaj I&B.33ÍB1UK DEUVEC BREZ POKUCA STRâSA PUAC> kt/1 STRdBA PtuCv BAfll KAIftA. OOLOCENCAS. B jtfSECEV. IUi80»:0«VN BAB KAR U. WADOf SVRZUAK IP. i£VEC S3.3301 PHROVCE VQZNK M/l VOZNKTOTOIUAKA V KMAMIOttOi PROMETU, OOUttN CAS, 12 MESECEV, 2L4J0U: m SPORT f&K PREVOZI IN STIRíTVt DJl.D. SV. LOVKNC S3.ai2PmBEl£l SfLUMUA DUA-M/l RAZffA GRADBENA OGA. OOia Cen Cas, 12 meseov. 22.42809; spld&ka gradbena DELA MIHO KRYEZRJIP. CEPUE 211.3385 VRANSKO ZIBAR ZA ZlOANJE IN OMETAVANJE aOARfASAHR • N/1 OMETAVAUi VUCEUE ZA XUUCWGA SUUA. POIASAMJE I201A£USHK PlfSKANJC STUL lei VSA OSTAU 21U1SKA KlA: OOUl&N ČAS, i MESECEV. 2S4.2«I9: TBIMO SUL GflAD8ERlSTVCL PREVOZI H SnWTV^ Dil.O. ÎÉtS niPft£B(IU)U4A.33UPREB0Ul 061ÍKDVA1K KOVIN ofiuxDVALK KOVU • M/l oao HA STROJM (Škarje. LUA. mwt STROJ. Sntu2H avtomat. XKVIRt STROJ TEP onul, VAMUIE «HG. HA6. TE IN ROÔIO UUChO 1B ZNANJE VARJENJA ALUIIINUA U M0X4. OBO NA ROCi PlAZUL PESKUUE; OSUICEH ttó. 3 MESEC. I.UDeï APtASI PR0CVQ8HU HTRGOVtHA 0.0 J). PCmvCE m A. 3381 PETROVCE pe£ar MONTAŽA UHNV IN 8ASN0V'M/l MWTA2A U» NOV m 8A2EMV. OIKOCEN CAS. 3 KSBZ. &.4.280»: TUniA niSVIHA W STWflVi as.o. BOHCA PRI ImARIVEH 3 E. 3»1 tUlRTNO v RQ2H OOOM îsmc POieŽHA OEU • M/l ZUEANJE POUZOELUV NA sntoj» UNUO M IZDELKOV NA PAďia TRAJfSPOfl-TN A ÛCU ĎSCEUE: DOLOČEN CAS. 1 MESEC. 22.4^909: HLBARMA Ca£U. UBARSTVO IN SIRARSTVO. Q.QIL MUAVAS92.»)1PniWCS PRODAJALK TBSmLAfOSUMlOJA OQOVNO MESTO lALEC MlDVBLAliAJNl. OaO V OUJUIESL CĆCOUE. POL fLUR POLK, DRUUUE OOMWENAT(^ OOC13ÛK CA£. 2 MtSEDL 1 f.UOOa: PEKARKA POSnUHA. PS} IZVflOUA. TR6IMNA IN GOSTINSTVO. 0J3JL. KOU)& VORSXAtSSTA S C, S2» POSTOJNA NATAKAR KATAKARCA OOO POTEKA V SEMffTRU V SAVINJSH NUNI • M/l' (S PRIPISOM TA VOVK GORSCK*) STTIEZ-aA. oafi PO oomvow z H»s»ixm kedoioCeh CAS. 7.52000: SXUPHA KMíERA KAOCHALNl KA> OBOVSKI OPERATER DJLO. DUNAJSKA CZSTA2]. 1000 UU6UAHA GRADBENI TIHNHC BRAOBENI OEUraUA • Hi: VOUA GRA£I«& SXUPWE ÛtiAVOV. RAmeJAfUE OEUVCEV. MUllE PROJSTNE OOKOMEHTAOIE.' OOLOttN CAI 6 NESE HV. 2e4J9n; TERMO sca GHUKKSwa PREVOZI W STORfTVL aOR. SeSCE m PffiBOUU ti A. 3312 PAEBU KONBERCIAUST HHoiuKr ZA ffl(XAjo usiuniE «mxuc U TZREIII • M/l PKNJAJA USUEK HOfRUU MA7S& m auCEH tAS. 3 MBHt 2i.a88: OHK PUiZVO. OKU USUA ■ USNJBi ratfUOK U. VRAHSKO m.338SVMXSU ic* 31 • 21, apta 2009 CUE - MALI OGLASI novi tednik Živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba poni^ i7pa<;pftNiM naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico Izkoristite možnost objave Štirih brezplačnih malih A^tcmcç^Ain oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste iilan kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi ^e^lne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KAFťnq D I 1 I A Tt'0ovlii« v City OMitru Frizerski studio Verdcv Pfln uMbn: 031/305^081 rO miHZlUL iiniiiti Mti luisi GAIZRUA OSKAR KOGOJ NATURE lEsm CELJC OALMIIA v o i K gokJenpoint' —ťTpV- KERAMIKA KR^ BAT MIZ«>t$KJ> DeUVNICA lesnina CnjSKA Momok/bva družba SKINAUT CELJSKA Mlekarna Celeio «AitetfM&t Anrtfn^ tfo« Á/ýé ca '^^^^fijravljica simEr GORIŠKA BRDA iUliavk^i^ QOil€shver\iiQ -- ♦AVTQ-M(TTDffflJWFBňmMganap.artosar^ diagnostika vod - sârws motonev-servts kosilnic. Maribonks c. 87. Cefjo, ttl.:Q34916670.6SM041S7&01Q-10);popo«tivilj«iattwitvt ♦ CASINO FARAON CBJL Uuhlfanžka cesta39.3000-ob nakluš 100 žttotMV 10 gniis FPTDRI7MAL Manbarsltac. \ 3DDĐCelfa - -GAimJAOSMBKQg^fhftMffmfífn ---- Cala • 10% popust a VM Bdel» .LDKVffWiJE.STtKLARSTVQ6AliRLmVDtX.Qzka^ TeL035442S35-10%pepust ♦lamEfJKJINT. Cateiapdffc Celje, ikůks idira nogavvpopott ob mku|M do ^ EUft. 10X papovt ob nakupa nad 20 EUR - KERAMIKAKIU. Nustrijsto ofodaiaha Kasage 34. Uboja -10% popitU •KRQBATIVANSJ> MizarďcadBlavntta Mftdtm25 30flQ Celil» Gsm: 041/736 272 - Nook's oprana po narofilu * t^VtOCK PULU-3K po9»9X M vrednost naroêâa nad I^I^S EUA, 7% popuaina vradno^t nvoola ud 2921^)5 EUR ćdeiks Kastna pnévodnia, tM ve|a a akfâ}$ka cam MRAVUmCirtTkA Bohinc s.p_ Ul^va I.Criia. trgovina ustvanalna-10% popusta vu •PIZZERIA VřRONA MerutorcentBpCelje-IOXpopustprinakupuhraiN-kartíca predhiSts ob naročilul • PKmaSERVKUl Uonailobnittr^ 27.3230$«i4ur, ftog^ osta 13.3240 Šmarja pnJatiah-IOXpiqiusta na i^rti£nonastiwtevpodvQ2taífldo30X popusta ^ Aakupu amskifa piwvniatík -tymASALDBIR.Ljveť38á m\?emvt6'h\po^obawknpam0đtiatai'm korate^ikih okwjav v vaab t^hovib PE v Skmnji SMEflOan Iwvča^ uíic822.3000Celje. PÍ gub|aoa. Bmi^eva 7,Pe. Kopar. Parrarska 77>3%popii$(ab nakupu PVC stavbnega poCiíi^a.P^Mist na volja ta afcp^ka COO». PopuMi sa na saitewjo SUDA.O.OJ^ Plínamíška 4.3000 CalM vse za ogrevanje m vodovod, tal.;0349047 70, GSM051626733-10% popust • ItlP-FTTDdfl. Ipavčsva ulica 22. Çaiia • 10% popu« -THBMANA.D.D-WaflnaaPaAblkoríírfilOXfiopustafaM.awiM .T}miflNAĐ.aZ[]RAVIt4Č£U^Kpnudl10X|Bpirt solaiíj lat masaža« kopaE in draga waUncsa atontva. tnassCna letna vstopnice . niROSPOffrmADť aan 8. inoo Utihlfafia. 10 X popustita vso obutav; na valja za akc^o oeiM. '^TVA Glavni trg 9. Calje. 03492 68 $$• tO%popust{ra»n n lidalka v akoji} talcev 3,33)02al»' 6K popust SKWAUTST{Wm/LSIMM^JESflNIK,S.P.Vrunžav8 lO.Celje. 10% popust 1UQP2 ■DBlgR^ .mJSKA^^HCRffVADRlíŽR^-^m]fLIEVA 30IK) C^. telefon;034S01420, 5% popust na knjiine iala|a celjska Moborfavo draSie D^' 10% popusta pri cacfctttOi .ZlATARSTVQSiU§EKMnANSP na ve^vns matoprodajna œe •HRUmiAVASlOJŽNJAVA-prDda^Žalec Savki'fgkfli^ Celju. Mariborska cesta 88, Celja* 10% popust na vsa vrste kniha - IÍSNINA DU bvM 18 > papurt m oblarifiji» pohiitvn zimskih solskih poéítrw ♦ VIOIMOniKA. center opt&e. Manlnr^ casta 88 j Poslovni cantorEK), 3000 Calje -10X popust ob itdtupu sonCaih oibl. korvkeijddh okvirfav io kontaktnih teč. Ob nakupu vsaj dv^ ikaific kontaktnih lač nudijo gratis takoiii» a laS« (60 ml). Vsak naročnik prajme 1x letno obpndtoStvi tzkama etniiokipioon očda. :M[IBjSMlLipavi5evaulica21 Celje Prodajni center Medl^ 15 > 40 % popus l ra večnamensko ntaávo SO 40 in skuterske akumulatona 7 in 9 Afa, Telefon: 03/42613 98. Veijado prodaj ulog. peniti sa ne seltavajo. .VlftiSKAKlfrGORIŽKABRDAZDtt IH. Frankolovskih žrtev 17.3000Celje Telefon: 03 4251680 10 % popust na naSa lastne prvizvod«. wDtednik Nan^enSd Novega teTn,od letrÂo 1996 (io2002.kupim.Telefon(M0995-96S. 1639 RABLJffiOos6bnovoiilo,odlefnikal995, kupim. T^fon 041 362*304. stroji PBODAM MfZAISKE stroje; porovnalko-debdlit^ka. 41 m. kombinirka, S operotí], 35 cm, pofovnalka. 40 cm. debelmko 40 on, debelinko 63 on, mizonki po^jolnik, robna brusilkc, p/odom. Mozro dosto-VD, (eno po dogovoru. Telefon 040 24B-966. $172 MOTOR Lamborgini, lo kosilnico Gorenie Mulo, prodom. Telefon 03] 837-492. 1806 UŽJO střižno kosinico, mob robljenc. pn> dan)za290EaR.Telefon07f)84ft-207. $164 DVOREDWsejobco.zram^ prodom. Telefon 070 814-165. iai2 ViSDKOřRiaiŮO stonovonj&ko hiio, 94 m^, zgrajeno lelo 1965, z lepim vrtom, 500 m od ovtocesle, ugodno prodamo. Telefon (03) 54Í8-539. ieii 900 m' vetiko porteb, z tnonfû bmnorico, v Hramkh, prodam u 11.000 EUR. Tdefon 5482-637, po 18. uri. 1824 KUPIM VI K£ HD/hiso oti kmetfio, v Uizini C^id, do 25km,kup^. Pkrâlô; gotovino. Telefon 031400473. 1663 PRODAM CEH E. center. Trisobno monsanino slono-vonje, 2/2, v vdikosti 90 tn\ kompletno iKi novo adcptirono. plinsko ogrevanje, klimotizimno, zelo dobro lokocijo, ugodno prodom. Telefon 031620-506. 17351736 v LAŠKEM prodom trisobno đanovonje, velikost 70 ml Ceno po dogovoru. Telefon 041786-939,041522-697. 1866 zdravje z ĆEGA VRTA novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 23 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! FTAKOJSNJE IZPLAČILO! Zne^ od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERTTEl PE MARIBOR. Partou ns k a 5 teli 08 20016 20. 040 332 PE C EUE. Ulica XIV divizijo 14 tot: 08 200 16 30. 040 633 334 I Skupini B, Flnanftn^ »lorllv» đ.o.9.1 prodam LEPO sMlfiâiç gomituro prodom zoradi selitve zfl somo 100 EUR. Telefon 041 248^47. 1849 Wa. rezllôieposms, za zokol oil nodolj-n|o {«jo, prodom. lelelon 041332-594. 1838 TRI iojdnjdejov&fl). taâ» 28 kg, prodom, ceno 1J5 EUR/kg. Telefon 031 829-239. 1852 DVE potni tefki simefltolki, Iho|í 6 In 8 mesecev, lezki 600 do 65D kg, A kontrolo, prodom. Telefon (03) 573^270, 041 232-581 1361 TIUČKO, težko do 250 kg, prodom. Telefon 031559420. 1863 TEUCO umentalko, brejo 8 mesecev, prodom. lelef on (03) 576^258. 188? prodam BIKCA, ležkego 200 kg, prodom. Telefon 041 783-116. 1788 NEMŠKEGA ovćono, storego 9 lednov, pro-dom.TMon031 559-502. i&i4 ĆEEEllldrv£ni (dve) prodom To(efon|02) 682-3891. 1Ô1? PONI žrebcD, storego 14 mesecev, prodom. Teielon041 736-248. 1818 KÛ2I prodflffl.Telefor^ 734-2313. idi9 DVAprasIcfl, po 150 kg. prodam po 1,20 EUIVkg.Telefon5414-151. isso BiKCA in tsilSa, slmenfolco, staro 10 dni, prodom.Telefon04] 763-727. i83i KRAVO simenîolko, s idetom (drugo tele), prMiomo. Telefon (03) 5774^94,031 816^57. 1833 ŽRE8IC0, sloro 2 leti, zelo mimo, prodam. Telebn041 524-358. i835 prodam GPRESE za svo mejo prodom. Telefon 031 291-865. 247 BALE, okrogle, 20 kosov, prodam. Telefon y^041. L158 5IUŽNE bole prodom. Isiefon {03) 573-2242,031 58^31. i8is LANSKO »bo krmo, v r?nřirzi, zelo ugodno prodom. Telefon 041 866^24. i842 ostalo _ prodam BODEĆO žico, kolu! 250 m, nerabljeno, 25 EUR in 3*2 m rabljeni sonati koleklorji, 200 EUR, Celje, prodom. Telefon 04D 738-376,051 363-225. 17898 TRAKTOR DMtz 4006 in suhe obogle bole prodom. Telefon 041214-124. ie20 ZA sonv 10 EUR prodom srednje veliko pecnko no oçlje, molo robljeno. Tetefon 5743-166. 1B21 ^Prodajate (ne)premičnino? Želite, da je Vas oglas bolj viden? Obogatite ga s slilco ali postavite v okviri IVIALI OGLASSSUKO(4>:3cm) > o S» JS oe £ o (Z * E 11 3 ^ OPEL ostro 1,6(E, letnik 1997, prvi ksl-nik, prodom. Telefon 070 B18-](XX. MAU OGLAS S SUKO (4x3cin) V OKVIRJU Vse cene vfcjjuSiqeiů DDV OPEL ostro 1,6 i, letnik )997, prvi last-mlk, prodom. Telefon 070 818-XXX. ZAHVALA Ob boleči izgubi dxâge mame iji stare mame ANE MIRNIK iz Gorice pri Smartnem C12.6.1930-3.4.2009) se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maSe in izraze sožalja. Iskrena tivala kolektivu Hme-zad Export Žalec. Posebna hvala g. župniku Cigaletu, ge. Srebočan za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem> ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Metka in Anica z družinama 1791 M večje bolečine kol v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) V SPOMIN IS. aprila je minilo leto žalosti in spomina, kar je odšel k večnemu počitku dragi FRANC KOŠENINA iz Trnovelj pri Celju Hvala vsem, ki ste v mislih z njiin, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Ždiujoči vsi. ki se le vedno spominjamo 1810 MOBIIKO kimo Deionghi prodom, menjcm 70 Tomos Flexer. Telefon (03) 490-3065. 1840 LESENO borako, zo vikend oil gardo zo 0^, prodom. Telefon (03) 5472-50B. 1857 ZAJĆNIK zo 30 zojcev, odjemolec sjloze In somonoklodolko prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 700-243. 1872 HLAOIINIK, umrzovolno «noro, šted^nik, pralni ^j, supini stroj, kuhinjo, sedežih, kostinito, prodom. Telefon 040 869-401. ' ' I860 îôIpîm TRAKTOS, prikofko, kosilnico, pojek, mole-kultivátor In drug sfrat ludi v okvari in tovomovošio, kupim. T^fon 041 407-130. 1507 Terntn^osredovalpicT za vse osamljene 03 S7-2G-319, POŠTENA 29^etna uslužbenko, vitko, zeli pnjoteljo do 45 let. Telefon 041 248-647, ogencijo Super Alon. i848 434&mi simpatični mo^i zopo^ v tujini, premožen, Sloven«, zeli žensko ali mo-micodo svojih lel. Telefon 041 240^47, ogendjo Super Alon. i849 [zaposlitev ZA delo v ntà Gvtopralnid GČemo tno^o z izpitom B kategorije. Avtoprolnico Pl, Oblakovo 28, Celje, telefon 070 810-180. 17S7 SEM SUetni mœki, ssluzbo, rBsen, Bttm dob: delo no kmetiji, kor koli narediti oli postoriti pri blsi oli stonovonju, prevot Popoldon oli vikendi, Cetje z okolko. Teyon07028B-150. 1807 ISŒM delo: vor^o otnko od emgo leto nopret ok^KO Nove Cerine. Telefon (03) 577M22. 1825 GOSnSŒ Mcrjon îthd, s. p., Dušana Kvedro 44, Šentjur zaposli kuhorifo^o z (zkušnjomi. Telefon 041666-726.1351 Brezplačna posredovanja 23 ženslce do 43 let. Posre{iovalnic€ Informaciie 03 4225 100 03 S7-2e-319, 03t 330-378 ^eogoi^OtgSni^^g^^^eboi^ IZVAJAMO v» vnte izkopov z rovokopocem, bogri in mini bogri, izgradnjo dvoriu 1er ostole nizke grodnje. GMG Vinder, d. 0.0., Zadobrovo 126,3211 Škofja ves. telefor 051 377-900. isoo Vsa sreča, smeh in vse lepo s tebojješlo. Življenje pa naprej hiti, le mi ostali smo sami Saj moral si umreti, da zaradi bol£zni nehal si trpeti Vendar ti nisi umrl. kakor vsi. ti boš umrl, ko bomo umrli vsi mi. V SPOiVlIN 20. aprila je minilo leto dni» kar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi» sin, brat» tast in prijatelj IVAN HROVAT -VANČ iz Lipe 3 a pri Frankolovem Hvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite, ga krasite in z nami lepe misli nanj delite. Saj ni res. da si odšel, dragi ata Vanč, v mislih, srcu našem ti si z nami. a z bolečino v duši smo ostali sami. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Natalija, hčerka Lidija z možem Valterjem, vnukinji Maruša in Utrisa ter vsi njegovi bJižnji 17S2 Molče s solzami se borimo, »naj bo le moraa, si želinw. Ažúl. riebo nas ne posluša, od Žalosti boU nas dula. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina, brata in vnuka DAMIJANA MASTNAKA iz Zadobrove 126, Škoija vas (27.10.1975-5.4.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Id ste nam v žalostnih trenutkih slovesa pomagali, stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem in trobentaču za lepo odpete pesmi in odigrano Tišino, Pravtako selepo zahvaljujemo pogrebni službi Primožič za opravljene storitve in govorniku g. Alojzu Jevšniku za ganljive besede slovesa. Hvala celotnemu osebju CVD Golovec in njihovemu govorniku. Sožitju Šentjur, družim Gro-belšek, sodélavcem in sodelavkam Cinkarne Celje in kolektivu Firaba Javorje. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žaluioči: mama Dragica s Cvetom in sestra Nauiija z Nenadom 1803 IZVAJANJE suhomonioznib stropov, pregradnih ^n, monsorde, beljenje, vgrodne omare, osfolo pohi^, polaganje kiminotov, montažo prahodnih vrol. Fronc Ciz^ t h ^^f Šempeter, telefon 040 494-184, 070 870-311.' ž 58 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih - graiij ne vračamo. Tisk: Ddo. d.d., Tiskarsko sredi&če, Dunafska 5. direktor Bogdan Romib. Novi tednik sodi med prorzvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEOMK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Name^lnica CMlg. ur.: Ivana SiamejCič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanle: www.min^Ses^.com E-mail uredništva: tednik^t-rc.si E-mail tehničrvega uredništva: iehnika.tednik@nt-ic.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica Infonnativnega programa: Janja Intihar E-mailt radio(^t-rc.si. E-roall v studiu: info@^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Romari Petek» Ur$ka Seliinik. Branko Stamejčič, Simona šoUniČ, Dean šuster. 5aSka Teržan Orvlrk AGENCIJA Opravlja iržeoje o^asnega prostora v Kovem tedni* ku in fUdiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Ve^na Lejič Propaganda: Tlatko Bobinac, Vojko Giabar, Viktor KlenovŠek. Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Zapudek Telefon; (03^42 2S 190 Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 SU Sprejem o^asov po elekL poètii agendja(S>nl*rc^ matÊLiuMÈi Poslovno'komercialna šola Celje je imela maturantski ples 13. marca. Na sUki 4. b razred. Zadnja vrsta (z leve): Žiga Knez. Igor Pupčevič, Alen Romih, Anže Kosmač, Anžej Šmit, Tadej Jurkovič; druga vrsta: Polona Hercog, Daniela Kopinšek, Katja Cmok, Vesna Kovaćič, Viktorija MaCek, Nataša Špes, Aleksandra Ar-zenšek, Sabina Verbuč, Lidija UgovSek; prva vrsta: Melita Sivka, Tamara Kramer, Andreja Vidle. Ines Pešič, Lucija Krajne, Nina Romih, razredni^rka Nada Jeraša, Anja Šalamun, Jasna Nunčič, Andreja Gei^, Tina Feldin, Jasmina Kozole, Maruša Selčan> Tjaša ielačič: manjkata: Barbara Obrez, Nenad Ristič. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in Šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev [po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (íotograíi-ja mora biti v tim večji resoluciji). Tri presenečenja za zlato poroko Zlatoporočenes Kolman iz Knvice Na velikonočno soboto je minilo 50 let, odkar sta se vzela Tončka in Jožek Koiman iz Krivice. Ob mnogih Čestitkah, presenečenjih in obilico dobre volje ter želja za dolgo in zdravo skupno prihodnost so ure druženja za vse prehitro minile. Življenjska pot Jožeka, kot ga vsi kličejo, se je začela v Zgornjem Žegru leta 1934 v družini dvanajstih otrok. Jožek se je rodil deseti po vrsti, oče Franc in mati Marija pa sta tako njega kot vse ostale otroke vzgajala v duhu marljivosti in predanosti delu. Tončka iz Krivice je kot hči Antonije in Janeza LupSeta svojo mladostniško razposajenost delila z starejšima dvojčkoma, Martinom in Marijo. Tončka bi imela prav prijeten spomin na svojo mladost, če bi je ne zaznamovala grozota druge svetovne vojne. Ker je bil brat Martin v paitizanih, so njo, sestro in starše zajeU ustaši in medtem ko je njeni sestri uspelo pobegniti, je Tončka kot devetletna dekJica doživela kalvarijo. ki ji je pustila težak pečat. Skupaj s starši so jo odgnali najprej na Planino, od tam v Brežice, nato pa v Maribor, kjer so jo iztrgali iz materinega objema in odpeljali v avstrijski Koblenz. Po peiih mesecih, malo pred osvoboditvijo, je po njo prišla teta in jo odpeljala domov z mnogimi telesnimi in duševnimi bolečinami. 11. aprila 19S9 sta se po petih letih poznanstva Tončka in Jožek vzela. Njuna ljubezen je že po treh dneh obrodila prvi sad, saj se jima je rodila prva hči Valerija, ki je s svojim rojstvom nekoliko pohitela. Jožek se je v novem domu hitro znaše), saj sta ga lepo sprejela rudi tast in tašča. Složno delo na kmetiji, gradnja novega doma, rojstvo druge hčerke Jožice, mnogo lepih in tudi težjih trenutkov je krepilo njun dolgoletni zaJcon. Hči Valerija je ostala doma» Jožica pa je druži-nb ustvarila v Veračah. Oba sla zelo ponosna na svoje tri vnukinje in dva vnuka. Na dan zlate poroke je Ansambel Ljuba Užmaha, pri katerem igrata tudi vnuka Marko in Jernej, že pred domačimi vrati naznanil, da se obeta lepo praznovanje. Sledila je cerkvena poroka v domači cerkvi sv. Ane. Slavnostne trenutke so s priložnostnimi pesmimi ozaljSali Še Ljudski pevci s Prevor-ja. V gostišču Lesjak v Gorici ju je ob prihodu pričakalo prvo presenečenje. Sprejela sta ju župan občine Šentjur Stefan Tisel in Marija Vodišek iz UE Šentjur, ki sta ju poročila še civilno. Za drugo presenečenje je poslotel Jože Škobeme, ki jima je že kot dvajsetletni fantič igral na prvi poroki. Franc Plahuta je pripravil še tretje presenečenje z življenjepisom, obnovljeno vprego in brento virštanjskega vina. MAJDA REZEC. foto: GREGOR KATÍC www.nidloccljc.com