Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Ixha|a ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naro2ntna za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za čttrt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Puishii itevllka 10 v. Re klamaclje so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enbstopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 115. štev. V Ljubljani, v torek, dne 26. oktobra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo. j Rdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II Naprej! Naprej! Začetkom leta 1907. je bilo, ko je nazadnjaštvo cele Evrope zavriskalo v blaznem veselju nad domišljeno zmago kapitalistifino-meSčanskega reda ia nad poginom socialne demokracije. Pri volitvah za nemški državni zbor, ob katerih so se združile skoraj vse meščanske stranke proti delavstvu, je socialna demokracija izgubila razne mandate, dasi je pridobila glasov. »Prejahana jel. so takrat trobili vsi brambovci svete denarne mošnje; «Konec socializma!, so ukali vsi, ki se boje bodočnosti in zmage ljudstva. Marsikomu se je zdelo veselje umevno, naravno in opravičeno. Cs propada socialna demokracija tam, kjer se je rodila, kjer je najmočnejša, najbolj vajena zmage, tedaj bi se res lahko vprašalo, če nimajo morda prav tisti, ki smatrajo neenakost in krivičnost za nujno podlago človeškega družabnega reda in vsled tega ne verujejo v socializem. Ge propadal... Toda če je napačen račun meščanskih strank, tedaj je napačno tudi njihovo veselje. In račun je bil napačen. Hotentotske volitve leta 1907. so bile epizoda, katere pomen ni presegal trenotka. Ža takrat smo dejali, da bo sredstvo, ki ga je vlada s svojimi vdanimi strankami takrat porabila prati delavstvu, prejalislej koristilo socialni demokraciji. In prej nego bi bil človek mislil, se izpolnuje to. Biilow, ki je takrat vsem strankam «svetega reda* veljal za drugega Bismarcka, nemškim nazadnjakom od boga poslanega, je storil, ker se je dalo, da bi se spravili na volišče tisti volilci, ki se prej nikoli niso udeleževali volitev. Da so ti politično nezavedni in neizkušeni ljudje najrajši poslušali najbolj patriotične fraze, je umevno. Prvič, ko so dobili volilni listek v roko, so postali plen pustih patriotardov in so vladi pomagali, ovirati napredek socialistov. Toda nehote je ta agitacija pripravila nove, dotlej ind ferentne volilce do razmišljanja o pomenu politike jn političnega dela. Trezna politična sodba pa mora gladiti pot socializmu. Nepričakovano hitro se razvija ta proces na Nemškem. Bulow, ki je pred tremi leti korakal kakor kapitalistični Winkelried v boj proti socialni demokraciji, je danes političen mrtvec. Glasovili blok, ki se je ustanovil za popolno uničenje delavske stranke, se je razpadel kakor slabo zložen kup lesa. Socialna demokracija, ki je bila »preja-hana>, «pogažena>, »uničena., pa napreduje, da je strah in trepet v buržoaznih vrstah. Skoraj vsaka nadomestna volitev v Nemčiji je uspeh socialne demokracije, a zadnji teden ji je prinesel take zmage, da pojema strankam cvenka ves pogum. Že zadnje volitve za saško-meiningenski deželni zbor so pokazale velik napredek socialne demokracije. Potem pa so prišle volitve za saksonski in za badenski deželni zbor. Na Saksonskem je bila nekoč precej demokratična volilna pravica, ki je omogočila, da je bil že koncem šestdesetih let izvoljen rajnki Liebknecht v deželni zbor. Toda leta 1896 je tedanja konservativna večina pogršala volilno pravico tako, da je ostalo ljudstvo sploh brez nje. V najindustrialnejši nemški deželi so konservativni agrarci dobili moč v roke. Imeli so svojo postavo in mislili so, da ostane do sodnjega dne tako. Razvoj je pokazal, da so razmere močnejše od vseh zakonov; tudi postava, ki se ne zna prilagoditi novemu življenju, mora izginiti. Čeprav so imeli večino, so morali vendar izdelati volilno reformo. Seveda so rabili svojo moč, dokler je šlo. V novi volilni zakon so vrinili vsakovrstne določbe, ki naj bi preprečile socialistične uspehe; v prvi vrsti je bila pluralna volilna pravica, ki daje nekaterim volilcem po dva, po tri, celo štiri glasove, ogromni večini delavcev pa seveda samo enega. Mislili so, da je to dovolj močan nasip proti socializmu; ia vendar so se vrezali, pa prav temeljito. V zadnjem deželnem zboru je. bil edini socialni demokrat sodrug Goldstein, ki je pa pred kratkim umrl. Pri sedanjih volitvah je izvoljenih keitnajit godalnih demokratov, 53 jih pa pride v ožjo volitev! Ves dosedanji rezultat je sledeči: Izvoljenih je 34 poslancev in sicer 16 socialnih demokratov, 4 liberalci, 14 konservativcev. Potrebno je 57 ožjih volitev, ob katerih je udeleženih 53 socialnih demokratov, 29 nacionalnih liberalcev, 9 svobodomislecev, 1 antisemit, 2 kandidata srednjih stanov, 1 agrarec in 17 konservativcev. Tudi če ne bi prinesle ožje volitve Socialni demokraciji prav nobenega mandata več, je vendar že sedaj jasno, da je to na Saksonskem najmočnejša stranka; največ mandatov si je priborila z lastno močjo in skoraj v vseh okrajih je v ožjih volitvah. Pa tudi število glasov je povsol tako naraslo, da se nobena, prav nobena stranka ne more meriti ž njo. Manjši je seveda badenski deželni zbor, manjša badenska dežela; toda razmeroma je tudi tukaj velikanski uspeh socialne demokracije; ob zadnjih volitvah ja bilo v deželnem zboru badenskem 5 socialnih demokratov, zdaj jih je bilo izvoljenih pri prvi volitvi deiet in še v 16 okrajih pridejo v ožjo volitev. Socialno-domokratični glasovi so se v vseh okrajih silno pomnožili. Tako je torej »propadanje* socialne demokracije. Povsod napredek od dnedodne. In drugače ne more biti. Nekaj časa se povsod lahko zatem-nuje pravo jedro politike z lepimi frazami; prejalislej pa morajo kapitalistične stranke hočeš nočeš razkriti svoje prave namene in tedaj mora priti spoznanje nad ljudstvo. Tako je povsod na svetu, tako bo tudi pri nas, kajti drugače sploh ne more biti. Zahtevajte po Tseh gostilnah, kavarnah la v brivnicah HT JJ PODLISTEK. Senca. Daije. — Ne razumete me? Dobro. Med menoj in mojim soprogom plava neka senca in tega nisem mogla več prenašati. Zato sem pobegnila. — Pa kakšna je ... tista... senca ? — Kakšna? Taka, da me muči. Po vsej hiši se je vlačila, povsod me je spremljala, nikdar me ni zapustila, ▼ dušo mi je silila, okrog oči mi je polegala in bolna sem radi nje. — Radi sence? — Da, radi tiste sence. Kaj me ne razumete ? Nekaj tujega se je posadilo med naju, nekaj, kar uničuje ljubezen, ako je ljubezen na svetu. Nekdaj je bilo v naši hiši tako svetlo, kakor bi nama sijalo posebno solnce. Naenkrat je svetloba obmrla, ne popolnoma, samo senca jo je pokrila. Moj mož me ne ljubi več. — Kaj? Vaš mož Vas ne ljubi več ? Oprostite, ampak to mora biti tepec. — Ne, ne. Tako ne sodim. Ljubezen se ne da izsiliti. In če je sploh ni — kaj tedaj ? A prenašati nisem mogla tega. — Kako pa veste, da Vas ne ljubi več? — Povedali so mi. Pa tudi sama sem opazila. To se lahko opazi Hladnejši je postal. Izven hiše je imel opraviti vsak čas. Tako se ne more živeti. — Ne, tako se ne more živeti. Takoj sem se domislil, da sem izustil tepča-rijo. Hotel sem se popraviti. — Namreč, v takih dvomih. Vi se gotovo motite. —- Motim se? Motim se? Ha! Vi ne veste, koliko sem trpela. Nobena duša ne sluti tega. To so bile strašne ure. In vedno tista senca. Pa še sedaj ni izginila. Vso pot me je spremljala, saj ste jo videli. In sedaj — na — tukaj je, glejte. Ali jo vidite? Ne, ničesar nisem videl. Zopet tista senca 1 In jaz, da sem jo videl po potu ? Ne, jaz nisem videl nobene sence. Kaj se vse zahteva od mene! Naj vidim sence, ki padajo — od nikoder 1 Pogledal sem na uro. Bilo je že pozno, bolje rekoč rano. To se ne spodobi. Ob tej uri, v hiši osamljene žene, s katero sva se nekdaj igrala. Seveda sva bila takrat še otroka. A vendar se ne spodobi. Pa jaz nisem kriv. Ona me je klicala. Radi sence. Naposled sem bil tudi že zaspan in moji možgani niso pravilno delovali. — Dovolite gospa, ali niste trudni? Gotovo ste trudni izza potovanja, a jas Vas zadržujem. Ako Vam je všeč, Vas posetim jutri. Ali mi dovolite ? Vzel sem suknjo in klobuk ter se poklonil. Oaa me je pogledala. To je bil zopet tisti čudni pogled, ki se mi je zadiral tako globoko v prsa. Kaj hoče s tem pogledom ? Bil sem ves zbegan, samo čutil sem, da se godi v tej ženi nekaj nenavadnega. Govoriti nisem mogel ničesar. Slutil sem, da bi bila neumna vsaka beseda, katero bi izustil sedaj. Poklonil sem se še enkrat ter se poslovil. Njen pogled me je spremljal t mojo hotelsko sobico. * * * Krasen dan je preplavil Gorenjsko z zmagoslavnim bliščem. Blejsko jezero je zibalo svoje modre valove terjme je mikalo in vabilo, in nisem se mogel premagati, da ne bi bil sedel v čolnič ter zaveslal. Nekoliko krepkih udarcev z vesli in ia sem bil sredi jezera. Zakaj ne sredi morja, sredi brezmejnega oceana, kjer izgine ves svet izpred oči in se odpre pogledu vesoljnost, v katero se razširi duša? Mogočna želja se mi je dvignila v prsih, razpenjala je peroti in dosegla skrivnostno carstvo, kjer ni nobene želje več, ker so vse Želje tam izpolnjene ... Dalje prih, Kmečka In napredna stranka na Goriškem. Dalje. Po tem oficielnem nastopu kmečke stranke je postala Sele «Soča» odločno nasprotna. Dne 2. julija 1907 se vpraša: »kako naj kmetje gospodujejo nad drugimi stanovi*, ter pravi, da je edino pravična stranka ona. ki hoče pomagati vsem stanovom, in da je to edino »Narodno-napredna-ljudska stranka*. Dne 6. julija 1907 konštatira agrarcem, da so vsi utekli iz naprednih vrst in da jih je le strah pred farovži gnal v posebno stranko. 8. novembra 1907 je izšlo glasilo nove stranke »Naš Glas*. Geslo mu je bilo: Hočemo mir v deželi, hočemo, da se vsi Slovenci združijo v enem taboru, splošna nezadovoljnost z obema strankama nas je združila. Dne 20. decembra 1907 precizira kmečka stranka svoje stališče napram delavstvu s tem, da za nje reklamira kot končno merodajen princip narodnost v skupni organizaciji. Dne 10. januarja 190S precizira kmečka stranka svoje stališče proti napredni: kakor duhovniki politiku-jejo v lastno stanovsko korist, tako ima napredna stranka svojo glavno oporo v krčmarjih in štacu-narjib, ki so v nasprotstvu z duhovniki le zato, da tem lažje in neovirano molzejo kmečko ljudstvo. Dne 19. januarja 1900 je sledil večji shod v Dutovljah na Krasu, 26. januarja 1900 večji shod pri Rebku na Vipavskem. Na tem shodu je dr. Franko povdarjal, da kmeta izžemajo vsi, ter da so liberalci in klerikalci klike in ne stranka, da je program narodne napredne stranke le na papirju in da je stranka mesto plodnega dela razvnemala najnižje instinkte inteligence in polinteli-gence, ljudstvo pa je puščala v polni nevednosti. Kmečka stranka, ki je sprva nastopala pod geslom: združiti vse elemente v deželi, je po kratkem obstanku 20. februarja 1908 morala konšta-tirati, da sta obe stranki, klerikalna in liberalna, padali s vso besnostjo po'njej: »tako grdega in nedostojnega boja, kakor ga bojujejo stranki proti nam, še nismo videli v naši deželi.* Dr. Franko je bil s svojim mirovnim programom docela postavljen na cedilo! Perhoresciral je vsak boj, zato pa je moral v kratkem konštatirati, da je ta boj, provzročen po nastopu kmečke stranke, najgrši dotlej v deželi. Za deželnozborske volitve meseca marca leta 1908 je kmečka stranka postavila med drugimi kandidate Križniča, Streklja, Obljubeka. Vsi trije so bili dne 24. januarja 1907 za dobo 3 let izvoljeni v izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Ti kandidati so se postavili šele takrat, ko med kmečko in klerikalno stranko ni prišlo do pričako-vanoga kompromisa. Že jeseni leta 1907 je zastopstvo kmečke stranke sklenilo, da se pogaja za bodoče deželnozborske volitve z obema strankama, s klerikalno in napredno. Slovenska ljudska stranka je stopila v pogajanje s pogojem, da kmečka stranka priznava krščansko in demokraško načelo. Odklonila pa je vsak kompromis z narodno-na-predno stranko, — ker ta »da stoji na podlagi svobodomiselstva*. — Dr. Franko je v imenu kmečke stranke priznaval, da je kmečka stranka krščanskih in demokratičnih načel in tudi pripravljena jih zastopati, obenem pa je konštatiral, da je narodna-napredna stranka po besedah sicer svobodomiselna, dejanski pa svobodomiselnosti ni nikdar izvajala. Kmečka stranka je zahtevala, da se bo delalo na to, da se obe stranki, ljudska in kmečka, spojita v eno samo. Pozneje pa je slovenska ljudska stranka umaknila svoje prvotne pogoje in zahtevala takojšno spojitev. Kmečka stranka je na to na zaupnem sestanku dne 2. jauuarja 1908 konštatirala, da ne gre ne liberalni, ne klerikalni stranki za blagor ljudstva, ampak le za osebnosti, ter je sklenila samostojen nastop. — Dne 6. februarja 1908 pri novem zaupnem sestanku se je imelo sklepati o kandidatih, ali usiljevali so se naprednjaki, tako, da se je ta shod moral zaključiti brez rezultata. Tudi na drugi shod dne 20. februarja 1908 so se uriuili naprednjaki. Kljub temu je kmečka stranka postavila samostojno kandidaturo. Imena pa, ki so izbrana, kažejo očitno na to, da je dr. Franko stal že ves čas v dogovoru z Gabrščekom; kajti sicer bi bilo nerazumljivo, da je kmečka stranka odločne naprednjake, kakor so Štrekelj, Križnič in Obljubek, takrat še člane izvrševalnega odbora napredne stranke, postavila kot kandidate. Pričela je dvojna igra v kmečki stranki: sporazumno postopanje voditeljev kmečke in napredne stranke, vsed tajnih dogovorov na eni strani in zahteva radikalnejšega dela odbornikov kmečke stranke, ki niso hoteli vedeti o nikaki zvezi z napredno stranko po drugi strani. Bili so torej po eni strani enaki kmečki in napredni kandidati, po drugi strani pa trditev glasila kmečke stranke: stranka je nastopila le samostojno, a napredna stranka je kandidirala dr. Fran-kota kot svojega kandidata le zato, da vso stvar zmeša, ker ji ni kazalo samostojno nastopiti. — »Napredna stranka je hotela na vsak način iti s kmečko stranko in, ker tega ni mogla doseči potom zveze ž njo, je hodila za njenimi sklepi*, tako trdi oficielno glasilo kmečke stranke. Takoj po volitvah — kakor znano, je zmagala združena kmečka-napredna stranka s pomočjo socialnih demokratov — je napredna stranka reklamirala volilno zmago za se, in Gabršček je tudi. v deželnem zboru prevzel vodstvo Slovenskega kluba 9 članov, in ves nastop v deželnem zboru je bil narekovan po njegovi volji. Vidi se zopet dvojna igra dr. Frankota v deželnem zboru, v politiki brezpogojno vodstvo Andreja Gabrščeka. Glasilo kmečke stranke pa 19. marca 1908 konštatira, da napredna stranka neopravičeno slavi lastno zmago in da ji gre le za to, da jemlje kmečki stranki vsak ugled. V kmečki stranki se kaže vsled tega nezadovoljstvo z vodstvom, in polna desorga-nizacija. Dne 14. avgusta 1908 piše »Kmečki glas*: »Cim zadovoljnejši je kmet, tembolj sc ogiba liberalnih strank.* Dne 23. oktobra 1908: »Proč z nadvlado gospode, ki nas le izkoriščal* Dr. Franko pa ostaja med tem v najtesnejši dotiki z Andrejem Gabrščekom! Končno je zavrelo v stranki tako, da je dr. Franko moral javno pojasniti svoje stališče, kar je storil v članku »Položaj v deželi in naša stranka* od 8. novembra 1908 naprej. Približna vsebina izjave dr. Frankota pa je: Zveze med kmečko in napredno stranko ni, skupen klub v deželnem zboru je le parlamentaren; — slovenski klub je odklonil zvezo z laškimi liberalci in se je združil z laškimi klerikalci le iz na-sprotstva do deželnega glaiarja Pajerja. V stranki sami pa je vrelo dalje, zahteval se je nov odbor in odločen program. Dne 17. januarja 1909 se je končno na shodu zaupnikov konštituiral nov odbor, ali vendar na čelu mu dr. Franko, glasilo »Naš glas* je izpremenilo svoj naslov v »Kmečki glas* in program se je revidiral. Značilno pa je, da se je na tem shodu odklonilo demokratično stališče in da se je spravilo v program zopet krščansko načelo. »Kmečki glas* je iskušal odstraniti nesamostojnost v člankih od 12. marca 1909 naprej. V teh povdarja vseskozi neodvisnost in samostojnost, ali 29. julija 1909 pred novimi volitvami v deželni zbor pa že skromno piše: »Stranka nastopi sicer samostojno, ne odklanja pa pomoči kake druge slovenske stranke. Dne 3. septembra 1909 pa je strankino vodstvo že sklenilo pogajati se z dr. Gregorčičem. To pogajanje je najbolj pojasnil »Primorski list*, ki karakterizira vso peifiinost in breznačelnost vodstva kmečke in napredne stranke. Dr. Franko piše dr. Gregorčiču, naj bi se za bodoče volitve stranki združili brez vsakega volilnega boja. Dne 6. septembra 1909 stavlja pogoje: 1. Poslanci se združijo v en klub. 2. Pajer se odstrani. 3. Klerikalci dobe 5 poslancev, kmečka stranka ne postavi skupnih kandidatov na Krasu in v trgih, profesor Berbuč se pa izključi iz oficielne kandidature. 4. Vsaka stranka dobi po enega odbornika. 5. V verskih stvareh pojde kmečka stranka složno s ljudsko. Se tistega dne je dr. Gregorčič odgovoril, da sprejme ponujane pogoje proti temu, da nastopi kmečka stranka samostojno brez vsakega stika z napredno ter dobi vsaka stranka po 7 mandatov; gredo v račun kmečke stranke 1 mandat v trgih, 2 na Krasu in poleg tega še 4 mandati. Ta ponudba ljudske stranke je bila kmečki stranki ugodnejša nego lastni pogoji, ker je bila gotova dobiti 7 mandatov in enega odbornika. Ker versko načelo ni delalo nikake zapreke, bi morala kmečka stranka sprejeti brez drugega nove ugodnejše pogoje, ako dr. Franko ni bil vezan po dogovorih z načelnikom napredne stranke. Dr. Franko je očitno stavil pogoj, da se Kras in trgi izločijo iz kompromisa, ker je hotel potisniti klerikalce na prejšnje mesto, to je, pustiti jim & mandatov, kmečki stranki pa pridržati 6, trge in Kras pa je reserviral naprednjakom. Dr. Gregorčič je moral dobro videti nastavljeno past. S tem, da je dne 7. septembra 1909 dr. Franko odklonil ugodne pogoje dr. Gregorčiča, je priznaval, da hoče iti z Andrejem Gabrščekom čez drn in trn, ter je hotel njemu reservirati 3 mandate in ohraniti Andreju Gabrščeku pozicijo, kakršno je imel v prejšnjem deželnem zboru. — Dr. Franko je tako varal lastno kmečko stranko. Mesto da bi šel v volilni boj s prepričanjem, da pridobi lastni stranki 7 gotovih mandatov, je odklonil ponudbo ljudske stranke ter se zadovoljil s 6 negotovimi mandati in prepuščal gotovo pot napredni stranki do 3 mandatov. Konec prih. Shod unije rudarjev na Dunaju. Daije. Govorili so še Kučera, Hukov, G o bal (Zagorje) in Budil. Nato je bil absolutorij sprejet soglasno; nekaj predlogov glede notranje uprave pa se je odkazalo načelstvu. Nato je poročal Jarolim o organizaciji: Žu na zadnjem unijskem zborovanju smo se posvetovali o predlogih glede zvišanja doneskov. Predlagali so takrat, da se naj zviša donesek od 30 h na 40 h, ki ga je pa zbor po dvadnevni debati odklonil, kakor tudi onega, ki je zahteval samo 35 h. Tudi predlog, da naj se prispevek 1 K, ki se plačuje za pogrebno podporo, tedensko vplačuje, je bil odklonjen. Toda močna blagajua postaja vedno večja potreba. Podjetniki, ki so bili prej krajevno organizirani, so združeni sedaj v svojih centralnih zvezah, Popolnoma jasno je torej, da nam je potreba močae denarne opore, in če jo hočemo, potem mora vsak posameznik nekaj žrtvovati v ta namen. Ge primerjamo avstrijske strokovne organizacije avstrijske po članih, smo na petem mestu, če pa primerjamo visokost doneskov, smo pa šele na dvaindvajsetem mestu. Tako slab/ vendar ni zaslužek rudarjev, da bi ne mogli vsaj toliko žrtvovati za svoje najvitalneje interese, kakor žrtvujejo diugi delavci. Tekstilni delavci in delavke plačujejo več, nego bomo plačevali rudarji potem, če se sklene predlagani povišek. Predlog se glasi formalno, da naj se donesek poviša od 30 h na 40 h. Ker bo pa potem tista krona za pogrebno podporo odpadla in unija plača tudi solidarnostni fond sama, bo znašalo zvišanje pravzaprav le 7 h. Zahtevate dalje, da naj zvezna glasila izhajajo tedensko, kar bo zopet provzročilo večji izdatek vsaj 2 h, tako da pomeni ta predlog pravzaprav le zvišanje 5 h. Tisto velja za zvišanje doneskov za drugi razred (mladostni delavci do 20, leta, žene in provizionisti) od 15 h na 20 h. Hočemo pa tudi več dajati, predvsem z uredbo razreda, ki plačuj tedensko po 50 b, ki naj dovoljuje višje podpore. Zv.ša naj se tudi brezposelna podpora. Danes se izplačuje ne glede na dobo članstva po 130 K na dan, odslej pa bi se plačevalo po triletnem članstvu 140 K in po petletnem 150. Bolniška podpora se naj zviša od 30 h na 40 h na dan. Ti zviški so prav, ker se plačujejo med boleznijo ali brezposelnostjo prispevki. Tudi dajatve iz pogrebnega sklada se zvišajo. Doslej se je plačevalo 50 ali 30 K, ne glede na dobo članstva; odslej pa naj se zvišajo te podpore glede na dobo članstva na 85 K, 65 K in 50 K. Glede podpor iz rezervnega zklada ni bilo doslej nobenih določb; dovoljuje naj se odslej oženjenim po 8 K, samič-nim po 6 K na teden in za vsakega otroka pod 14 leti naj dobi član 30 h več. Ne pozabite, da stroški za podpore boljinbolj rastejo, čim stareja je unija in nje člani. Leta 1908. smo izdali brezposelne podpore 8775 K, v prvi polovici leta 1909. pa že več nego 10.000 K; ta strošek se je torej zvišal več nego za polovico. Ne verujte, da nizki prispevki privabijo člane. Pred 15 leti smo uvedli prispevek 4 h na mesec, češ, da bodo vsi rudarji pristopili organizaciji. Sam sera tudi za to glasoval. (Veselost.) Pa prišlo jih je samo tritisoč, in ker jim nismo mogli ničesar dati, jih je bilo mnogo, ki niti tistih 4 h niso plačevali. Ge bi rudarji ne mogli plačevati doneska 40 h, potem bi tudi ne bilo več zmožni si izboljšati svoje razmere potom samopomoči. Ge poučite člane, da jim je zvišanje le v prid, bodo tudi uvideli potrebo. Otvori se nato debata o predlogih. Razprava o organizaciji se je prekinila zaradi pregledovanja predlogov, ki so predlagani. Zbor je prešel takoj na točko o rudarskem delavskem varstvu. Na zborovanju sta tudi poslanca Beer in Seliger in član delavskega sveta so« drug dr. Karpeles. O rudarskem delavskem varstvu je govoril Ebert (Turn). Zihteve, ki jih ima rudar do zakonodajo, £0 tolike, da rai ne bo mogoče vseh obravnali v kratko odmerjenem času. Tudi predloga o socialnem zavarovanju nam ne ustreza. Pusti bratovske skladnice v miru in ne določa nikakršnega najmanjšega števila članov za njih ustanovitev in obstoj, tako da bode zavarovanje razcepljeno kakor doslej. Državnega prispevka 90 K, ki ga dobi onemogel ali starček, rudar ne bo dobil,nego se porabi za saniranje bratovskih skladnic, torej v prid podjetništva. Le glede zavarovanja proti nezgodam ni hotel Kocber zapostavljati rudarjev drugemu delavstvu, uvrščeni bili morali biti po njega načrtu teritorialnim zavarovalnicam proti nezgodam. Podjetniki pa so se temu protivili m so dosegli v delavskem prisvetu, da so vladni mežje glasovali za osnovanje posebnega zavoda za rudarje. Be-ckova predloga je še docela ustregla temu zahtevku podjetnikov. Razen tega določi 200 kot najmanjše število članov za ustanovitev obratnih boln. bla-gajen, tako da bi se pač cepljenje bolniških blagajn rudarskih zmanjšalo prav malo. Marsikakšna ozled rudarjev napram drugemu delavstvu sicer poneha; toda dokler ostanejo bratovske skladnice podjetniški bič za rudarje, smemo reči le to: Proč z bratovskimi skladnicami! Od predlogov, ki so jih stavili soc-dem. poslanci v prid rudarjev, se tiče Singer j e v plačevanja rudarskh mezd. Zahteva tedensko plačo, vračunanje časa izplačevanja in preskrbo z orodjem. Oitravski lastniki so protestirali kot prvi proti tedenskemu izplačevanju mezd, češ, da potrebujejo za izračunavanje mezd 7 do 7 dni. Potrebujejo torej za izračunavanje mezde skoro toliko časa kakor delavci za delo. (Veselost.) Tembolj žalostno je pa, da dobivajo ob teh težkih računih le umazano nizke mezde. (Pa prav res!) Višji iu-darski svetnik Bilek v Idriji je pa imel drugačen »razlog*: Ge bi se meida tedensko izplačevala, bi jo delavci zapili. V državnem rudniku v Idriji pa zasluži rudar le 2 90 K na dan. Ima torej jako malo za pijačo, in potrebuje denar nujno za dru' gačne potrebščine. (Prav res!) Tedensko izplačevanje mezde je potrebno, da se delavstvo obvaruje pred ukanjenjem. Pogosto imajo rudarji opraviti po štirinajst dni z odkopavanjem, pri čemer zaslužijo prav malo. Manjši zaslužek se pa hoče izraynati z mezdo za naslednje delo. Kljub temu so na Sevcročcškem dosegli večinoma povsod tedensko izplačevanje, tako da plačuje le 31 odstotkov obratov za rjavi premog in 90 odstotkov za svetli premog mezdo mesečno. To bi se dalo izvesti tudi drugod. Orodja podjetniki niso hoteli dajati, ker se ga baje preveč pogubi. V nekem nadsorniškem poročilu pa čitamo, da se ja rudar zadušil s plinom, ker je šel po orodje, ki gaje bil pustil na oddaljenem mestu. Tukaj je jasno, da se je delavcu zapretilo, da 1)0 moral orodje plačati, če ga ne preskrbi. Kako često mora delavec skrbeti, da reši prej orodje is potem šele sebe! (Res je!) To so uvideli severo-češki podjetniki in so sklenili »reformo*, po kateri rudarju ni treba orodja nadomestiti, ampak si ga mora kupiti. (Veselost.) Potem menda ni treba reči, da je delavec žrtvoval življenje za podjetnikovo orodje, nego za svoje. Dalje prih. more konsultirati polkovnega zdravnika — čez par minut odpravi ga, in ker ga dobro ne preišče, zapiše v »Marodenbuch* «gesund». Kdor pa je igesund*, gre po »Befelilu* v zapor radi »simuliranja*. Tak »Bsfehl* je izdal poveljnik dvanajste kompanije, Mihael Avanzini. Pa tudi sicer se z vojaki ravna prav po živinsko. Narednik Orarietti je izdal povelje, da morajo novinci vstajati ob 4, zjutraj. Spanja je torej za mlade izmučene ljudi komaj 7 ur in še med temi urami jih moti po večkrat »kontrola*. Prijavil se je dne 19. t. m. pri zdravniku nek vojak, češ, da ga boli v prsih. Zdravnik ga je vprašal, če eksercira. Na odgovor, da «ne> in da dela samo v kasarni, ga je zdravnik brez druzega odpravil. Za danes omenjamo te primere in upamo, da se nam ne bo treba več baviti z razmerami pri imenovanem polku. Ge te vrstice ne bi pomagale, bi pa bili seveda prisiljeni, še kaj govoriti. — Na obrtno-nadaljevalni šoli t Solkana se prične novo šolsko leto 3. novembra. Vpisovanje bode v šolskem poslopju 29. t. m. od 3. do 6. ure pop. in 31. t. m. od 9. do 12. ure predp. Na noyo se sprejme 30 obrtnih vajencev, ki so z dobrim vspehom končali ljudsko šolo. Domači mizarski vajenci občine solkanske imajo pri drugače enakih razmerah prednost pred drugimi. Pri vpisovanju se plača 1 K vpisnine. Zadnje vesti. Politični položaj. Dunaj, 25. oktobra. Včeraj in danes je M splošen govor v političnih krogih, da se ima sedanji zistem izpremeniti tako, da se sestavi po demisiji Žačka in Brafa uradniško ministrstvo, kateremu bi bil zopet Bienerth na čelu. Imelo bi tudi ministre-rojake, ki pa ne bi bili poslanci in glavna naloga tega ministrstva bi bila, pripraviti novo koalicijo. Radi teh kombinacij je nastal velikanski vihar v nemško - nacio-ualnem Izraelu. Vsi nemški šmoki, kar jih je na Češkem, so se včeraj zbrali na konferenco in so si kar sami dali dekret, da zastopajo vso nemško javnost. Slaboumni mazači so menda pozabili, da je ogromna večina nemškega naroda na Češkem volila socialne demokrate, v ne pa njihovih zabitih nacionalističnih kričačev. Šornalisti so potem tele-grafiraii Bienerthu, da protestirajo proti vsaki izpremembi zistema. Ko so šmoki iztresli svojo narodnost, .seveda tudi »velikani* nacionalistične armade niso mogli ostati tiho. Tako je poslal modrijan dr. Chiari »Novi Preši “ telegram, ki se tudi izreka proti vsaki izpremembi vlade. Nemško-nacionalna korespondenca pa naznanja, da bo izvrševalni odbor nemških meščanskih strank jutri zahteval, naj vlada odločno izjavi, da ne misli na tako rešitev krize, o kakršni pišejo časopisi, če hoče še dalje računati na podporo nemških svobodomiselnih strank. Največji kapitalistični ošabneži, puhloglavci v Libercu, katerim nadomestuje denar tudi zdrave možgane, seveda tudi ne smejo manjkati pri takih prilikah. Tako je liberški mestni svet sklenil resolucijo, ki deklamira tudi kar v imenu vsega nemškega naroda, da zahteva nemški narod močno vlado, ki priznava, kar so Nemci storili za Avstrijo, ki izvede nacionalno razdelitev na Češkem in ki se ne umakne pred praško ulico. Takih izjav je sploh na kupe. Gotova norišnica. Med tem pa ima že neki list v Innsbrucku telegram, da — Bienerth sploh nikdar ni mislil na tako rekonstrukcijo. In to je verjetno, kajti najbrže Bienerth sploh nič ne misli. Prav zato je pa že zadnji čas, da zveže svojo culo in si poišče pot tja, odkoder je prišel. Domače vesti. — Pri 5. domobranskem polka v Pulju vladajo razmere, ki jih je treba nekoliko omeniti v javnosti. Tičejo se v prvi vrsti polkovnega zdravnika dr. Obsta, ki je menda izmed tistih dobro-znanih vojaških zdravniaov, ki slutijo v vsakem vojaku simulanta. Za danes objavimo le za primer par slučajev. Neki novinec je, kakor se nam po> roča od poučene strani, vstopil v vojaško službo z bolnim desnim očesom, in sicer se mu je napravila v desnem očesu v spodnji trepalnici precej velika, mehurju podobna rana. Prijavil se je bolnega, toda polkovni zdravnik dr. Obst ga je prvi dan obvezal s cunjo, namočeno v »Ble!\vasser», pozneje pa, ko se je moral zopet prijaviti, je vzel kar stoje nož v roke in ga hotel meninič — operirati. Vsa stvar se mu je zdela tako čudna, da se je operaciji na ta način strogo uprl. Motiviral je odpor, da se boji za oko, toda polkovni zdravnik dr. Obst ga je prav surovo odvrnil: '/i in 1 kg. 104—95 Jantarjevo glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, Stedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olja In mazilo za ttroje, olje proti prahu. l« najoenojia tvrdka ate* aj« o*lr. nHLlcupovaiui|e l Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv m tubah, g. dr. schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gl psa, alabasterskega in šlukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Ban, SUhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za 8llkarje, najnovejših. Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmana v Ljubljani “KT I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov in steklarskega kleja. § S S g V založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani ^ je ravnokar izšel Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1910. Ta koledar izhaja že deseto leto. Vsebina mu je med drugim naslednja: Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse. Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etblna Kristana. Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacije in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. Gena v platno vezanemu izvodu je 80 i, po pošli 10 i. več. Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe , ■ 10% popusta. _ 1 — Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju. Naročila In denar je poslati Upravi „Rdeiega Prapora" v Ljubljani. Iidkjatelj in ed|ewrni urednik Fran Bar tl« Tilka Iv. Pr, Lampret v Kranju.