____    164------
Politične stvari.
Limanice   volilcem
pri novih volitvah poslancev v državni zbor.
Redko kedaj se je v političnem življenji zdravi pameti taka sila delala in resnici tako nesramno v obraz bilo, kakor zadnje tedne po nekdaj edini, zadnji čas na 3 kose razpadli „ustavaški" stranki.
Pač ni riič novega to, da so parlamentarne stranke o pričetku zborovanja postavile si tako velike cilje, da jih niso mogle doseči; vendar pa so pošteno povedale vzroke, kateri so bili izvršenju njihovih obljub na poti. Tudi to se je uže zgodilo, da so nekateri posamezni poslanci pred volitvijo volilcem obljubili več, nego so potem izpolniti mogli; a tudi v takih slučajih je poslanec svojim volilcem javno in pošteno položil račun svojega delovanja. Al da velika politična stranka, ka-koršna je bila „ustavaskau stranka leta 1873., potem, ko je prišla popolnem na kant in se vsa razdrla — živa priča tega njenega razcepa so različne 3 volilne okrožnice — je še tako drzna, da svoje volilce še dalje slepiti hoče z jalovimi frazami, to je, česar do zdaj še nismo doživeli! Cele potoke krokodiljevih solzd kažejo nam testament „naprednega kluba", program sto   in dvanajsterih,  in  pa  politična izpoved tako zva-
nega „kluba levice". Gospodje Eopp, Herbst in "VVolfrum oklicujejo svetu svoj politični testament. Vsak izmed teh 3 mož zastopa v teh testamentih zdaj svoj kos skozi 6 let tako mogočne zedinjene ustavaške stranke.
Kako so se pač spremenili časi in ljudje!
Kako lepo je bilo leta 1872. in 1873. sedeti pri polnih kasab in šteti tisučake, zaslužene po dovoljenih železnicah ali bankah, pred seboj pa videti še cele snope sleparskih delnic. Kako silno močna je bila takrat sloga „U8tavaske stranke!" Takrat ni bilo nikakoršnega prepira zavoljo velikih armadnih stroškov, ne zavoljo čedalje viših potrošek za državno upravo. Denarja je bilo dosti, jemali so ga polna perišča in ravno tako ga sipali sem ter tje. Finančni minister je za svojim prednikom (v Hohenwartovem ministerstvu) dobil 100 milijonov gold. gotovine v kasah. Državno gospodarstvo o dohodkih in stroških bilo je ne le lepo vredjeno, marveč dohodkov je bilo se za 10 milijonov več od stroškov.
Kako pa danes? — Prihranjena gotovina v ka-sah je šla rakom žvižgat, — izkaz kontrolne komisije za državne dolgove pa kaže, da je zadnja štiri leta državni dolg pomnožil se za nič maoj ko 500 milijonov gold., in finančna postava za letošnje leto nam odkriva 87 milijonov gold. pri manj kij ej a. In prvaki „usta-vaške" stranke, na Čelu njim dr. Herbst, so v javni seji državnega zbora napovedovali državni bankerot!
To je sad šestletnega gospodarstva te stranke.
In s tem sadom stopajo zdaj ti možje pred volilce s krinko političnega mučenstva na obrazu ter v svojih okrožnicah pravijo: „Mi nismo krivi, da je prihranjeni denar iz kas izginil, — mi nismo krivi, da se je državni dolg povišal za 500 milijonov, — in tudi tega nismo mi krivi, da se zadnje leto našega političnega gospodarstva sklepa s primanjkljejem 87 milijonov. Vse to je storila vražja vlada. Onih 100 milijonov prihranjene gotovine v kasah je zapravil finančni minister, 500 milijonov gld. državnega dolga je naredil finančni minister, in da je letos 87 milijonov primanjkljeja, to je izračunal tudi le finančni minister."
Blizo tako govore ti ljudje v svojih volilnih programih.
Kdor poznd razmere ustavne vlade, se bo takim bedastim izgovorom le smejal, — al za veliko občinstvo, za priprosto ljudstvo so vendar zapeljivi in zvito izmišljeni in zato prave limanice manj izvedenim volilcem. Koliko volilcev iz kmetiških občin, koliko iz mest in trgov je pa, da vedo to, da finančni minister v ustavni državi ne sme nič zapraviti, če mu tega državni zbor ni dovolil? Koliko jih je, ki ved6, da finančni minister ne sme dolgov delati drugače kakor po dovoljenji državnega zbora? Koliko volilcev je slednjič, ki bi vedeli, da je primanjkijej se mogel narediti le po tem, da je državni zbor privolil v to, da smejo stroški preseči dohodke? Iz tega pa je oeividno, da državno gospodarstvo ni v rokah vlade, marveč v rokah državnega zbora. V tem zboru pa je večino imela „ustavoverska" stranka; ona je odločevala, toraj je le ona kriva vBega slabega, kar se je storilo preteklih 6 let v državnem gospodarstvu.
Da bi se vse to le moglo dopovedati vsakemu volil cu, da bi se mogel vsak prepričati, da pri novih volitvah mora on sam prijeti za krmilo, ako hoče, da bode vprihodnje bolje, ker je po ustavnem načelu državno gospodarstvo res le v rokah volilcev! Ce se to zgodi, potem bo ustavna sistema pač res državi in ljudstvu v prid.
Ker se pa ne more vsakemu volilcu posebej dopovedati, kaj je njegov poslanec storil, kaj opustil, ia
____    165    -----
kako se je obnašal, zato treba pri novih volitvah noč in dan skrb domoljubnih mož biti, da se noben volilec ne vsede lesjakom na limanice.
Zato naj to pismo, posneto po dunajskem časniku „Poiit. Fragmente", unim trem uatavaškim okrožnicam nasproti gre po slovenskih okrajinah, da ga bero naši ljudje in po njem sodijo testamente ustavaske, zdaj na tri kose razcepljene  stranke.