SOLINE NISO SAMO BESEDA V SLOVARJU
V zgodovini človeštva je igrala sol pomembno vlogo. Že davno pred začetkom našega štejta so jo imenovali dar bogov in mnoga ljudstva so |i med svojimi verskimi obredi izkazovala globoko spoštovanfe. Predstavlja enega prvih in najpomembnejših elementov civilizacije. Sprva ie bila nepogrešljiva le pri konzerviranju svežega mesa, rib in zelenjave, kasneje so spoznali njeno uporabnost tudi v drugih rokodelstvih in predelovalnih panogah. Znanih je nešteto načinov uporabe soli v ljudski medicini in narodnih običajih. Ker je trgovanje s soljo marsikje močno vplivalo na razvoj obalnih mest in blagostanje dežele, je postala simbol bogastva, časti, zvestobe in poštenja. Soline so bile ponos dežele in ljudi, ki so jo neposredno pridelovali.
Sečoveljske soline so le del solin, ki so se že v rimskih časih razprostirale ob obalah tržaškega zaliva, vse do Poreča. Prvi dokument, ki jih omenja, je bil, kot vemo, statut mesta Piran v 13. stoletju. Od tedaj pa do približno začetka sedemdesetih let so dajale kruh mnogim družinam in soustvarjale folkloro bližnje okolice. Imenujejo jih prava zakladnica posebnih rastlinskih in živalskih vrst.
Cela vrsta neugodnih okoliščin je narekovala, da so pred približno tridesetimi leti opustili pridobivanje soli na širokem območju, imenovanem Fontanigge. Leta 1990 je bil izdan občinski odlok o Krajinskem parku Sečoveljske soline (mednarodna skupnost nas je prehitela, ko je že leta 1971 v tako imenovani Ramsarski konvenciji o varstvu ogroženih mokrišč v svoj seznam uvrstila tudi Sečoveljske soline), sledila je cela vrsta razvojnih programov o poslovanju na solinah. Žal se je izkazalo, da je slovenska okoljevarstvena zakonodaja površna in nedorečena, tako da ni mogel zaživeti niti eden od sicer dobrih programov. Družba Droga kakor tudi njena leta 1999 ustanovljena hčerinska družba Soline, Predelava soli d.o.o., sta se maksimalno potrudili, da občutljivo vprašanje obstoja solin ne bi izginilo s pisalnih miz odgovornih institucij. Na srečo je lanskega julija začel veljati Zakon o ohranjanju narave, s čimer Sečoveljske soline postajajo območje državnega pomena in torej njihov obstoj ni več ogrožen. V okviru tega zakona in možnosti, katere ponuja, bodo ohranjene kulturne in naravne dobrine tega območja, kakor tudi sama osnovna dejavnost - pridelava soli, katere prenehanje bi resno ogrozilo celoten biosistem na tem območju, soline pa sčasoma spremenilo v nezdravo močvirje. Po predlogu Projektnega sveta, katerega je že oktobra 1998 ustanovilo ministrstvo za okolje in prostor, naj bi v solinskem prostoru zaživela tudi

Letina je kazala dobro, potem pa... Foto: Jadran Rusjan
marikultura in turizem.
Plan predelave soli je bil morda prav zato letos dokaj optimističen in obenem povsem realen glede na izkušnje prejšnjih let. Vreme je bilo ves čas za sol prijazno in obetajoče, sredina julija pa je, žal, prinesla solinarjem neljubo presenečenje - dež. No, poletja še ni konec in deževno vreme tudi ne more trajati v nedogled. Solinarjem želimo še obilo sonca in jim obenem sporočamo, da držimo z njimi!
Sonja Požar, Lucija
Portorožan ni poštni nabiralnik
Spoštovani sodelavci-ke in bralci-ke Portorožana!
Kot vselej ste nas tudi tokrat zasuli z množico prispevkov. Žal marsikaterega preprosto ne moremo objaviti zaradi njegove dolžine, neaktual-nosti, zaradi specifike tematike, primerne za specializirane publikacije oziroma zanimive za ozek krog bralcev.
Naj na tem mestu (ponovno) obvestimo vse, da se o morebitni objavi svojega prispevka lahko dogovorijo izključno z uredništvom Portorožana (tel.: 674-42-14). Uredništvo pa si jemlje pravico, da prispevke po svoji presoji skrajša, predela ali jih tudi ne objavil Zahvaljujemo se za razumevanje, toda resnično ne gre drugače.
Portorožan se trudi ostati zanimiv za čimširšemu krogu bralcev, kar pa ostane lahko le tako, da poskuša ohraniti določeno raven pluralnosti in kvalitete. Če bi v uredništvu popustili pritiskom in objavili vse, kar bi si kdo želel, napisal ali poslal..., potem bi Portorožan kmalu postal poštni nabiralnik brez svojega jaza...
Lep preostanek poletja vsem in nasvidenje do jesenske številke.
Uredništvo
MI MED SEBOJ
NAŠI POGOVORI
čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
❖	Auguri per un lieto compleanno ad Elio MUSIZZA dagli amici di sempre.
❖	V imenu vseh udeležencev srečanja prvih maturantov (ob 50. letnici mature) učiteljišča v portoroški Vili Mariji bi se rada zahvalila gospe županji Vojki Štular za njen obisk in pokroviteljstvo, kmetijski zadrugi Goriška Brda za penino, g. Venčeslavu Japlju ter študentki novinarstva Andreji Čmaj - Nada Prinčič
❖	Iskrene čestitke profesorici dr. Alenki MALEJ, vodji raziskovalne enote Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu za priznanje, ki ga je letos prejela za svoje raziskovalno delo in ga podeljuje naša država za dosežke v znanosti, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije, (dr. Malejevo gostimo v tej številki!)
❖	Vse najboljše Kiri ZORMAN za 15. rojstni dan od nas vseh, ki te imamo radi.
❖	8. avgusta praznuje svoj rojstni dan Loredana FRANKARLI iz Pirana. Z željo, da bi jo vse manj vleklo po svetu in da bi ostala med nami, ji iskreno čestitamo: prijatelji in sorodniki.
❖	Najboljše želje za rojstni dan naši dragi Ardemiji SIKUR z Moštre nad Piranom, (praznuje ga 19. avgusta). Še veliko srečnih, zdravih let ji želimo vsi njeni.
❖	Dragi hčeri Ester TRAMPUŠ z Lucana, ki praznuje 18. julija svoj rojstni dan želi vse najboljše mama z Milanom. Čestitkam za Ester se pridružuje družina Dodig.
❖	Wanda e Dušan FABIAN di S. Lucia hanno festeggiato il 9 luglio ben 34 anni di vita coniugale. A loro giungano gli auguri di ancora tanti anni di vita in comune dagli numerosi amici!
❖	Vse najboljše za rojstni dan: Rozi KANDUS, ki praznuje 10. avgusta, Roziki MEDVEŠČEK, ki bo praznovala 25. avgusta in dr. Olgi ŠINKOVEC SOMRAK, ki slavi 1. septembra - kolegice, prostovoljke Rdečega križa Piran.
❖	Auguri vivissimi a Dunja BARTOLE e a Cesarina SMREKAR - entrambe lo festeggiano il 31 agosto - dagli amici del coro "G. Tartini" di Pirano.
❖	Vse najboljše za rojstni dan Davidu DRUŽETA, ki praznuje 6. avgusta, od vseh, ki ga imamo radi, še posebej pa od none in nona!
❖	17. avgusta praznuje svoje rojstni dan Ivan KNEZ iz Portoroža. Nazdravljajo mu prijatelji in sosedje!
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščita, pozdrave, ipd. objavite brezplačno v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/ 674-42-14), pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
dr. Alenka Malej: Raziskovanje sluzi je lahko nekaj zelo zanimivega - kot bi lebdel na nebu med oblaki
Prof. dr. Alenko Malej, vodjo raziskovalne enote Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu, smo obiskali nekaj dni zatem, ko je iz rok ministra za znanost in tehnologijo dr. Lojzeta Marinčka prejela priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije. V zadnjih tednih, ko se je v severnem Jadranu pojavil fenomen sluzi, so si novinarji na Morski biološki postaji dobesedno podajali kljuko. "Razumljivo je, da se poleti vsi zanimajo za morje, vendar zna biti pritisk javnosti za nas precej obremenjujoč," komentira Malejeva, ki jo ob napornem delu razveseljuje dejstvo, da bo zgradba Morske biološke postaje že jeseni dočakala prepotrebno prenovo in posodobitev.
Portorožan: Priznanje za raziskovalne dosežke je gotovo tudi priznanje inštitutu, ki ga vodite. Slovenija je danes tudi po vaši zaslugi prepoznavna kot sredozemska država z odličnimi morsko-biološkimi strokovnjaki.
Na nek način se da priznanje razumeti tudi tako, kot uveljavljanje te postaje v svetu. Vključeni smo v več mednarodnih raziskav. V letošnjem letu imamo odobrena dva projekta v okviru Evropske unije, vključeni smo v sredozemski akcijski načrt, ki ga vodi koordinacijska enota v Atenah, pa v dva programa v okviru Phare, v mednarodni projekt raziskave vpliva marikulture na morsko okolje, ki ga financira medvladna komisija za atomsko energijo na Dunaju in v program, ki ga financira mednarodna oceanografska komisija iz Pariza. Potem je tu še vrsta dvostranskih sodelovanj. Slovenija ima podpisane dvostranske sporazume z ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, Hrvaško in Izraelom.
Portorožan: Koliko časa pa vam vzame delo na teh projektih?
Ogromno. Potrebno je skrbeti za stalne stike, dopisovanja, poročila,... Trenutno potekajo tudi redni sestanki strokovnjakov trilaterale (Italija, Hrvaška, Slovenija) v zvezi s problematiko sluzi.
Portorožan: Se je sluz pojavila v celotnem severnem Jadranu?
Da. Na vzhodnem delu se je pojavila prej kot na zahodnem. Najprej so začetke tega pojava opazili v Kvarnerju in v Dalmaciji. Tam praviloma kratko traja, ker so drugačne razmere, bolj dinamične. Severni Jadran pa je neke vrste bazen, ki se v poletnem času zaradi specifične dinamike zapre in nekako loči od ostalega dela Jadrana. Če zelo grobo poenostavimo - deluje skorajda kot jezero. Kot posledica tega se sluz tukaj akumulira. Služenje se je začelo na vzhodni strani, ker je - v nasprotju s prepričanjem večine povezano s tem da, zmanjka hranil, ne da jih je preveč.
Portorožan: V kolikšni meri je proces služenja povezan z onesnaženostjo morja?
Relativno malo. Z onesnaženjem je bolj povezano cvetenje morja, pojav, ko se mikroorganizmi močno namnožijo zaradi povečanja hranil v vodi, medtem ko sluz neposredne povezave z onesnaženjem nima. Sestavljena je iz 96% morske vode in sladkorjev, ki so zdravju neškodljivi. Sluz se začne ustvarjati v okoli desetmetrskem površinskem sloju in je v prvi fazi rahla. V stabilnem vremenu z malo vetra in visokimi temperaturami se dvigne na površino, maestral pa jo prinese k obali. V naslednji fazi razvoja sluzi ni več na površino, temveč se nabere v nekakšnih podvodnih oblakih, ki praviloma potonejo ali lebdijo v vodi.
NAŠI POGOVORI
Portorožan: Pred kratkim ste na Morski biološki postaji dobili novo plovilo, pripravljate se tudi na prenovo zgradbe. Ste zadovoljni?
Zelo. Nova dvanajstmetrska barka je bolj prilagojena našemu delu od prejšnje, ki je bila že zelo dotrajana in se je stalno kvarila. Razpis za prenovo zgradbe pa vključuje nov prizidek na zadnji strani, kjer bodo zgrajeni novi laboratoriji. Sprednji del stavbe pa naj bi prenovili v celoti. V starem delu bivše tovarne Salvetti, ki je zdaj podrtija, naj bi v drugi fazi zgradili akvarij, predavalnice in prostore za druge spremljajoče dejavnosti.
Portorožan: Prva faza investicije je vredna 350 milijonov SIT. Kdo bo zagotovil sredstva?
Stroške bo v celoti krilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Portorožan: Selitev akvarija iz Pirana bo gotovo povzročila reakcije Pirančanov...
Upravljalec Akvarija je Srednja pomorska šola. Pri selitvi gre izključno za dogovore uprav. Neposredno z našim raziskovalnim delom dejavnost akvarija ne bo povezana. Gotovo pa je naš interes, da imamo akvarij blizu, saj nam bo to olajšalo določena opazovanja.
Portorožan: Morda bi bila to priložnost tudi za vašo postajo za boljšo predstavitev javnosti...
Zanimanje javnosti vsekakor obstaja, vendar se ob tem vedno srečamo s problemi financiranja. Čas in stroški javnih predstavitev obvisijo na nas. Lanskoletno razstavo ob 30-letnici postaje smo zaključili z minusom, in to kar precejšnjim. Sami smo morali kriti kup materialnih stroškov. Občina nam je dala na razpolago galerijo, s katero upravlja, kaj drugega pa ne. Vsekakor je tudi interes občine, da ima takšno inštitucijo, ki je edinstvena v državi in bi nam lahko nudila več konkretne podpore.
Portorožan: Ste domačinka?
Rojena sem v Ljubljani, odrasla pa sem v Marezigah in v Kopru. Štejem se za domačinko. Z morjem sem zrasla. Razmeroma pozno sem se začela tudi potapljati in v tem neizmerno uživam. Pod vodo je mir in občutek brezčasja. Tako je bilo tudi pri nedavnih raziskovanjih sluzi, ki na obali res zgleda grda, v vodi pa je to nekaj zelo zanimivega: kot da bi lebdeli na nebu in bi bili okoli vas oblaki... Imam kar zanimivo delo, čeprav zna biti tudi stresno, še posebej, kadar si interesi nasprotujejo in od nas pričakujejo določena stališča, naše objektivno mišljenje pa enkrat ni všeč enemu, drugič spet drugemu...
Alja Tasi
Nova avtobusa za gratis prevoz
V Javnem podjetju Okolje Piran so kupili dva mestna avtobusa (citybus), s katerima bodo opravljali brezplačni prevoz potnikov od Tartinijevega trga v Piranu do parkirišča pred mestom na Fornačah. Tako bodo lahko zamenjali dosedanjega prevoznika - podjetje I & I -, ki po mnenju vodilnih na Okolju in številnih potnikov, storitve ni opravljal dovolj kvalitetno. Za avtobusa je Okolje, ki se je za nakup zadolžilo, odštelo 32.496.000 tolarjev.
Marija Strniša: Hotelu Bernardin ni v interesu, da bi se naselje zapiralo...
Ekonomistka Marija Strniša prihaja iz Kranja in je v Hotelih Bernardin poldrugo leto članica uprave za tržen|e. Pred tem pa je šest let delala v Slovenski razvojni družbi in je bila zadnji dve leti odgovorna za družbo Bernardinovih hotelov, kar jo je tudi pripeljalo k nam.
Portorožan: Kolikor nam je znano, je podjetje uspelo izplavati iz najhujših dolžniških primežev, podedovanih še iz socialističnih časov, predvsem s pomočjo države. Bi nam za začetek lahko predstavili sedanjo lastniško strukturo družbe, v kateri imate enega vodilnih položajev in nam predstavili njeno trenutno uspešnost? Namerava njen večinski lastnik - Slovenska razvojna družba (SRD) podjetje morebiti prodati?
Lani je bilo v Hotelih Bernardin uspešno zaključeno finančno prestrukturiranje družbe. Dolgovi so razporejeni na dolgoročnejše obdobje in tako, po zaslugi Slovenske razvojne družbe kot edinega upnika Hotelov Bernardin, lahko zadolženost pokrivamo iz tekočega poslovanja. Sedaj lahko rečemo, da so Hoteli Bernardin finančno urejeno podjetje, ki uspešno uresničuje tudi zastavljeno strategijo razvoja.
Portorožan: V zadnjem času se o Hotelih Bernardin v lokalni javnosti govori pretežno zaradi njegovih prizadevanj, da bi nadaljeval z izgradnjo svojega lani zgrajenega vodnega parka, oziroma da želi sedanji mandrač spremeniti v odprti bazen. Mnenja o tem posegu v prostor so deljena. Bi nam prosim lahko pojasnili, zakaj ste se v vaši družbi odločili za to naložbo in kakšne koristi pričakujete od nje. Tukajšnje prebivalce pa seveda tudi zanima, kakšne koristi bi prinesla njim in kraju.
V razvojni strategiji in začetnem projektu izgradnje morskega parka Lagune Bernardin smo nameravali v eni investiciji zgraditi obe fazi projekta: pokriti in odprti bazenski kompleks. Lani nam je uspelo končati pokriti del bazenov; zaradi obsežnega zbiranja dokumentacije in pridobivanja raznih dovoljenj pa se je druga faza izgradnje odprtega - bazenskega dela - prenesla na kasnejše obdobje. Načrtovano drugo fazo zdaj nadaljujemo, saj menimo, da bo to prispevalo k uspešnejšemu poslovanja družbe. Razlogi so tehtni: želimo si namreč, da bi celotni kompleks obratoval preko vsega leta, kar se je letos deloma že izkazalo kot mogoče, saj je novi morski park Laguna hotelu Bernardin omogočil neprekinjeno obratovanje vse leto. Naš cilj je daljša obratovalna sezona, večje število gostov in s tem večji prihodek družbe. Bazeni ne bi koristili samo Hotelom Bernardin temveč posledično tudi samemu kraju. Novi bazeni predstavljajo popestritev celotne turistične ponudbe občine Piran, ki se je v svoji strategiji opredelila za turistično. Povečalo bi se število zaposlenih, v občinsko blagajno bi se preko turistične takse nateklo več prihodkov, skratka - obogatila bi se celotna turistična ponudba kraja, kar bi doprineslo veliko vsej občini. Da smo z našimi načrti na pravi poti, se je izkazalo že letos pri obratovanju morskega parka. Zaradi povečanega obsega dela smo zaposlili 35 novih delavcev in imeli lani, kljub kriznim razmeram na Balkanu, kar 25.000 nočitev več kot leto poprej.
Portorožan: Bernardinski mandrač je že na prvi pogled morje, ki je po naši zakonodaji javno dobro. Izvedeli pa smo, da je v zemljiški knjigi vpisan kot zemljišče v lasti vaše družbe, kar bi načeloma pomenilo, da se tam lahko zgradi karkoli. Če uporabimo absurden primer celo' nebotič-
nik...Naj vas, morda naivno, vprašamo, kako je mogoče, da morje na

NAŠI POGOVORI
papirju ni morje, ampak kopno, potem ko Imamo morja tako malo... ? Obstaja kakšna pravna podlaga za to...? Je torej mandrač javno dobro ali nI? Ali se morebiti za to "zemljišče" občini plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča?
Družba Hoteli Bernardin je pred izgradnjo kupila in plačala celotno zemljišče, med drugim tudi parcelo št. 289. Ta je bila od pridobitve gradbenega dovoljenja I. 1974 opredeljena kot stavbno zemljišče, na katerem je bil zgrajen mandrač in še danes je družba Hoteli Bernardin vpisana kot lastnik te parcele, zato ne moremo govoriti, da je to morje.
Portorožan: Naravovarstvenih pravijo, da bi si za tak poseg morali pridobiti naravovarstvene smernice, kar pa se ni zgodilo. Zakaj?
Občina Piran pelje upravni postopek in skladno s tem je zaprosila za vsa ustrezna dovoljenja za spremembo občinskega prostorskega plana in sicer mandrača v odprto kopališče. Pridobljena so bila vsa potrebna soglasja, med drugim tudi soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Uprave RS za varstvo narave. V tem soglasju so jasno opredeljene prostorske sestavine, ki se nanašajo na zasnovo varstva naravne in kulturne dediščine, kot so krajinski park Sečoveljske in strunjanske soline s stjužo, park okoli hotela Palace , jezeri v Fiesi, stena v dolini Dragonje,...itd. Bernardinski mandač pa v ta okvir ne sodi! V tem soglasju se ugotavlja, da načrtovani odprti bazen namesto mandrača ne posega v območje obveznih republiških izhodišč naravne in kulturne dediščine. Potemtakem to ni ovira izgradnje oz. poseganja v ta prostor.
Portorožan: Tukajšnji ljudje včasih v šali pravimo, da je Bernardin kot država v državi, z vsemi svojimi zaporami, vsepovsod prisotnimi mrkimi varnostniki, zaprtostjo, včasih s kar odbojnim odnosom do domačinov,...Je vaše podjetje kaj naredilo, da bi se takšno mnenje spremenilo ali pa je vodilnim popolnoma vseeno, kako družbo sprejemajo tukajšnji ljudje? Se vam ne zdi, da so nasprotovanja posegu v mandrač deloma tudi plod takšne podobe, ki si jo je ustvarilo bernar-dinsko podjetje?
Dejstvo je, da je bil Bernardin grajen iz Ljubljane, da ima v Ljubljani lastnika in je bil tudi upravljan iz Ljubljane. Vendar je prostorsko vpet v občino Piran in tudi moje mnenje je, da mora živeti z občino v sožitju. Za zadnje obdobje, odkar sem
tu, lahko trdim, da so med občino in nami korektni odnosi. Vsaka občina si želi imeti močne gospodarske subjekte in družba Hoteli Bernardin s svojimi razvojnimi načrti to tudi ostaja. Zato bi turistično naravnana občina morala to podpirati, saj je dolgoročne cilje mogoče dosegati samo s skupnimi močmi. Z Občino Piran smo tako podpisali pismo o nameri, v katerem smo opredelili skupna interesna območja in skupne aktivnosti. Ena od teh je tudi pridobivanje raznih soglasij za izgradnjo odprtih bazenov, pri čemer z občino prav tako korektno sodelujemo, kar nameravamo še naprej. Prav tako poskušamo rešiti enega najbolj perečih problemov, to je prehodnost obalnega pasu.
Portorožan: Ljudje se tudi bojijo, da se bo ta del prostora zanje še bolj zaprl, ne glede na obljube, da bo pešpot ob morju ohranjena... Kako bi jim zagotovili, da bo resnično tako? (Čeprav, mimogrede, pešpoti tik ob mandraču deloma več ne bo!) Kljub vsem visokoletečim željam, da bi bil neposredni morski obalni pas dostopen vsem (načrtovali so celo ureditev pešpoti ob morju vse od Debelega Rtiča do sečoveljskih solin) se v
Bojazen glede zaprtja prehodnosti tega konca obale je povsem odveč. Obstoječa pešpot za pešce, kolesarje in intervencijska vozila, ki poteka pod Grand hotelom Emona vzdolž obale, mimo celotnega mandrača in mimo trgovske ulice, bo ostala povsem nespremenjena. Z izgradnjo bazenov bi se prehodnost celo povečala, saj bo za pešce na voljo še ena sprehajalna pot, ki je do sedaj ni bilo! Ob vstopu v mandrač, ob svetilniku, bo postavljen lesen most-iček, ki bo povezoval ožino lagune z drugo stranjo. S predlagano ureditvijo bo zagotovljeno nadaljevanje pešpoti od parkirišča pred Piranom v smeri Portoroža. Zavedamo se, da si ne moremo privoščiti zaprtosti tega območja, saj nam to ni niti najmanj v interesu.
Portorožan: Najbrž veste, da je bila pred
petimi leti Občina Piran razglašena za zeleno občino. Se Vam osebno zdi nameravani poseg v mandarču v sozvočju z občinsko deklaracijo o razvoju neagresivnega, ekološkega, tako imenovanega "soft" (mehkega) turizma?
Dodati je treba, da je preureditev mandrača v odprti bazen, tudi z vidika čistoče okolja, sprememba na bolje. Sedanji mandrač je prav zaradi ekološkega vidika sporen. Dno mandrača je beto-nirano in nenaravno raščeno, kar onemogoča naraven proces čiščenja vode. Z leti se je na dnu nabralo veliko mulja in odpadkov, ki zaradi pomanjkanja kisika pričenjajo gniti in iz njega občasno zaudarja, kar je iz higienskih in ekoloških vidikov povsem nesprejemljivo in zahteva nujno sanacijo te kritične točke v hotelskem kompleksu. Omenila bi, da na tem koncu ne more viseti modra zastava prav zaradi mandrača! Opravljena je bila študija o vplivih izgradnje bazena na okolje in mnenje je pozitivno. Tako bo odprti bazen tudi z ekološkega vidika zadovoljeval vse zahtevane parametre. Prav tako se bodo tudi velike betonirane površine okoli Lagune z novo preureditvijo spremenile. Okoli bazena bo zasajanega veliko zimzelenega mediteranskega rastlinja, kar pa bo edina zapora med ploščadjo in bazenom.
Zahvaljujemo se Vam za prijaznost, da ste odgovorili na vprašanja, ki težijo marsikoga, pa ne ve, kdo naj mu nanja odgovori.
Livija Sikur Zorman
Ne pozabite prijaviti svoje udeležbe!!!
V kratkem času sklicuje direktor Turistične organizacije Portorož, gospod Ivan Silič, že drugo redno sejo skupščine, ki bo 22. avgusta. Osrednja točka dnevnega reda je izvolitev nadzornega sveta, ki je bila v prvem sklicu neuspešna, ker se nekateri člani niso strinjali s predlagano zaprto listo kandidatov. Kolikor vemo, naj bi županja pred ponovljenim zasedanjem skupščine sklicala uskladitveni sestanek predstavnikov skupin članstva, da bi se dogovorili o listi kandidatov, ki bo zdaj odprta. Ker velja za turistično združenje zakon o gospodarskih družbah, se morajo člani njegovi člani, njihovi pooblaščenci oz. zastopniki, ki se želijo skupščine udeležiti (in glasovati) predhodno (do 18. avgusta) prijaviti (obrazec za prijavo najdete v tudi v tem Portorožanu). __(L. S.Z.)

J
Direktor Turistične organizacije PORTOROŽ g.i.z. občine Piran sklicuje
DRUGO REDNO SEJO SKUPŠČINE
Turistične organizacije PORTOROŽ, g.i.i. občine Piran,
ki bo v torek, 22. avgusta 2000 ob 11.00 uri, v Avditoriju Portorož, Senčna pot 10, Portorož.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Imenovanje organov skupščine.
Predlog sklepa:
Na predlog direktorja se za predsednika skupščine imenuje
za zapisnikarja_;
za preštevalca glasov pa _ in
Seji prisostvuje notar Dravo Ferligoj.
3. Uskladitev besedila Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja z navodili Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Službe za zakonodajo Vlade republike Slovenije z dne 02.06.2000 in navodili Sodnega registra Koper. Predlog sklepa:
Skupščina sprejme popravek sklepa št. 4. SV 450/2000-1 z dne 29.03. 2000 o čistopisu Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja, tako da se 1. in 2. člen pogodbe pravilno glasita:
UVODNA DOLOČILA
1. člen
Namen združenja je doseganje ciljev:
-	usklajevanje, kakovostne in celovite turistične ponudbe občine Piran,
-	izkoriščanja vseh naravnih danosti in etnoloških ter kulturnih posebnosti območja,
-	boljšega informiranja obiskovalcev,
-	izboljševanja poslovnih rezultatov na področju turizma,
-	učinkovite promocije turistične ponudbe občine Piran in sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije,
-	uveljavljanja interesov članov združenja ter povezovanja z drugimi združenji, sosednjimi občinami in regijami,
-	povezovanja interesov gospodarskih subjektov, društev, drugih organizacij ter še posebno turističnih društev s statusom društev, ki delujejo v javnem interesu in občine na področju turistične dejavnosti,
-	olajševanja in pospeševanja pridobitne dejavnosti članov združenja,
-	zagotavljanja informiranja vseh s turizmom povezanih subjektov v občini Piran o dejavnostih in razvoju turizma v občini,
-	zagotavljanja varstva pred nelojalno konkurenco,
-	spodbujanja razvoja in urejanja objektov turistične infrastrukture na območju občine Piran, ter vseh drugih ciljev, ki jih predvideva Zakon o pospeševanju turizma, skladno z navodili Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Združenje je vpisano v sodni register Okrožnega sodišča v Kopru pod številko registrskega vložka 3-527-00 (tri do petsto sedemindvajset do nič).
FIRMA IN SEDEŽ
2. člen
Firma združenja je: Turistična organizacija PORTOROŽ, gospodarsko interesno združenje občine Piran, g.i.z. (v italijanskem jeziku): Ente per il turismo PORTOROSE, Gruppo d'interesse economico del Comune di Pirano, g.i.e.
Skrajšana firma združenja je: Turistična organizacija PORTOROŽ, g.i.z. (v italijanskem jeziku): Ente per il turismo PORTOROSE g.i.e. Sedež združenja je v Portorožu. Naslov združenja v času podpisa te pogodbe je Senčna pot deset in se spremeni s sklepom Nadzornega sveta.
4. Imenovanje nadzornega sveta združenja
Predlog sklepa:
Na osnovi in skladno z določili 28. in 29. člena Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja je skupščina po posamičnem glasovanju iz odprte liste predlaganih kandidatov izvolila Nadzorni svet združenja v sestavi:_
5. Pobude in vprašanja članov
Skupščine se lahko udeležijo vsi člani, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Glasuje se osebno ali po pooblaščencu oz. zastopniku, in sicer na podlagi glasovnice, ki jo član prejme ob vstopu v prostor skupščine. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu združenja.
Pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do petka, 18. avgusta 2000 prijavili svojo udeležbo na OBRAZCU ZA PRIJAVO UDELEŽBE, na 2. redni skupščini, ki je priložen zadnji številki PORTOROŽANA, oziroma ga lahko člani dobijo v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16 (zgradba KS Portorož) ali v Turistični informacijski pisarni v Piranu (bivša Pošta). Prijave morajo prispeti v navedenem roku ali oddane osebno na naslov: Turistično združenje Portorož, Obala 16, 6320 Portorož
Popolno gradivo za skupščino je na voljo na sedežu združenja v Portorožu, Obala 16, od 1. avgusta 2000 vsak delovni dan od 09.00 do 15.00 ure. Morebitni nasprotni predlogi k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti pisno sporočeni direktorju združenja v štirinajstih dneh od dneva objave sklica.
Direktor združenja Ivan Silič Portorož, 21. julij 2000
okrasni trakovi

vse za vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka održala lep izgled. Poleg strokovnega čiščenja in likala Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji.
V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura.
Ш
Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 066 779-790- fax: 779-791
AVTO-MOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Avtokamp Strunjan
6323 Strunjan tel.: (066) 782-076 fax: (066) 782-344
Avto Šola - Avtokamp - Turistične usluge
KOPER
CAPOOISTMA
IZOLA
MOČA
PIRAN
mum
NAŠA POLETNA ANKETA:
So "pajki" in "lisice" nekulturno obnašanje?
Poletje je že zdavnaj tu. Temperature zraka so najprej poskočile do neba, potem pa |e neverjetno zahladilo. Turisti odhajajo, še tisti, ki so prišli...
Kakšen pa |e naš pogled na turistično dogajanje v našem malem turističnem mestecu? Naključno izbranim Portorožanom ali tistim, ki v Portorožu delajo in ga zato dobro poznajo, smo zastavili eno samcato vprašanje: Kaj bi spremenili ali ukinili v Portorožu, da bi turizem bil takšen, kakršen bi moral biti (uspešen)? Sprva so se domala vsi povprašani Izmikali, da je vprašanje težko... Nekdo (edini/a) je odvrnil, da bi imel precej povedati, a ne za časopisi "Za koga potlej?" se sprašujemo. Tako je pač: skoraj vsi radi preberemo kaj o sebi, pišemo malo manj. Bi pa morali imeti vsi toliko poguma in javno povedati, kar nas teži in kar mislimo, da ni prav. Pa vendar so tudi taki, ki si upajo povedati. Našim neanonimnim sogovornikom se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje. Zdaj pa k naši mali anketil
VIKTOR MUNJES je mladenič, zaposlen v turistični agenciji PALMA Portorož, ki je zelo odločno povedal naslednje: "Gost pride v Portorož in še preden pride do agencije mora za parkiranje odpreti denarnico. Potlej gre na plažo in zopet odpre denarnico. Če želi senco - na naših plažah pač naravne ni - mora spet plačati senčnik. Nato mora še jesti in piti... Skratka: po mojem bi moral gost, ki počitnikuje v Portorožu pri sobodajalcih (povedano se namreč nanaša predvsem na goste pri njih) imeti zastonj parkiranje in plažo. Portorož izgublja veliko gostov ravno zaradi povedanega. Če pa dodamo še lisice, pajke... in hudo visoke kazni zaradi nepravilnega parkiranje, je zadeva že kar huda. Slednje - tole z lisicami in pajki - pa sodi že med nekulturno obnašanje. Portorož ima vse manj spremljajočih kulturno zabavnih prireditev. Poglejmo samo na primer Primorski poletni festival. V Piranu in v Izoli ga je čutiti, v Portorožu bolj malo. Res pa je tudi, da hotelirji sami kar lepo skrbijo za svoje goste."
Gospodinja MARIUCCIA ZIGANTE živi v Portorožu na Senčni poti, pri stari ambulanti: "Kaj naj bi povedala? Da je naš Kaštel "schiffo"! Vsestransko, kakorkoli gledamo, je Kaštel neprimeren za Portorož, tako glede vsebine kot izgleda. A kaj potlej, saj to že mnogi govorijo in pišejo, pa nič...Nato - smeti
mm
Foto: D. Mekiš
vsepovsod. Kar poglejte: od starega Palace hotela vse do Metropola - eno samo neurejeno območje. In za Portorož to ni zgolj majhen neurejen košček prostora!" Glede glasbe pove gospa Zigante takole: "Če je lepa, se še lepše zaspi... Če pa je tisti neznosni "bum-bum" in to tja do druge ure po polnoči, potem res ne vem, kateremu turistu je namenjena!?" (Pripomba o zelo bučni glasbi do dveh po polnoči gre na račun tiste v gostišču Feniks sredi Portoroža - opomba avtorice).
MAJDA HABJAN je upokojenka in stanuje v Portorožu, v neposredni bližini Avditorija. Prijazno pove, da precej hodi peš in opazi veliko. Ko jo povprašam, kaj bi spremenila v Portorožu, tudi ona najprej omeni tržnico Kaštel:
f^ "Fuj," pravi, "nekoč pa je bil Kaštel zelo priljubljeno shajališče tako domačinov kot tudi turistov. Takrat, ko so bile okoli stojnice, na sredi pa je bil nepokrit trg, smo se Portorožani radi srečevali tam in posedali kar na kamniti stopnici, kaj popili ali pojedli, kakšno rekli, poslušali domače pevske zbore, gledali zanimive modne revije, čarovnike... Na takratnem Kaštelu je bila domača hrana in primerna kulturno zabavna ponudba. Danes pa - levo in desno - sami bifeji in na glas navita glasba, da se še pogovarjati ne da. Pa Avditorij! Ta naj bi imel prireditve za svoje goste, ne pa za vso krajevno skupnost Portorož. Kdor si želi poslušati njihovih koncertov in drugih prireditev, bo že sam prišel v amfiteater, za druge jim ni treba skrbeti!" se pošali gospa Majda. "Zelo rada pa bi slišala mnenje vzgojiteljev in staršev otrok, ki so se udeležili evropskega tekmovanja v plesih, kjer nastopajo mladi od 10 do 15 let. Trening ves dan, nastopanje pa tja do 24. ure... Pa še to, Avditorij nas stanovalce opozarja, naj ne parkiramo na lastnem (!) dvorišču, ker bo prireditev. Parkiranje je huda težava turističnega Portoroža, vendar morajo biti tudi rešitve! Na primer: zakaj mali avtobus ne bi peljal zastonj od Pirana do Lucije. Gotovo bi tudi turisti svoj avto raje pustili v garažni hiši, ki je zdaj baje prazna... Mimogrede pa še to: mestni avtobus nas pelje za celih 210 SIT v eno smer, kar je izredno drago! Glasbe je precej, domala vse so prehrupne, tako da motijo, domače glasbe je bolj malo... Ko se zapro diskoteke, pa se začne še "moto-glasba" na ves glas... Z gosti bi morali biti čimbolj kulturni in prijazni. Tudi če ga kaj polomijo! Mi pa nad njih precej lisice, pa pajke,...!
Povedati moram še, da imamo veliko zelenja in veliko ptic - nikjer pa pitne vode zanje! Le opazujte, kako priletijo k tušem na plažah, a tam voda odteka. Tudi to opazijo turisti: kako skrbimo za svoje okolje! Kot krajanko Portoroža me moti tudi to, da smo brez papirnice, drobne galanterije, poslovalnice iger na srečo... Knjižnica je v Piranu, avtobus pa je predrag. Glede starega hotela Palace je po mojem preveč besed in premalo dejanj! Če ne znajo poskrbeti zanj, naj ga dajo cerkvi, pa se bo kmalu svetil!" Glede ponudb v trgovinah gospa Majda meni, da bi morale povsod - tudi v izložbah - biti cene izdelkov, tudi pri zlatarjih! Še zmeraj ni ustrezno urejenega odvoza odpadkov. Že s prostim očesom se lahko ugotovi, kje se odpadkov nabira največ, odvažanje pa poteka povsod v enakih presledkih. V Portorožu bi morali čistiti tudi morje: nabira se morska trava, kar je raj za množenje ožigalkarjev, srečanje z njimi pa ni nič kaj prijetno doživetje. Morske obale in morja imamo malo. Poskrbimo vsaj, da bodo čisti! Po mnenju naše sogovornice bi se morali loti-
ti tudi lastnikov psov, a o tem ne gre niti zgubljati besed, saj jih je že preveč, pa se nič ne zgodi. Kazalo bi v šolah vzgajati otroke in jim dodeliti dolžnost, da krajane in turiste opozarjajo, ko kršijo red in onesnažujejo okolje. "Postali naj bi mestni stražarji za lepo okolje!" zaključi svoja opažanja gospa Majda.
DRAGO ŽVEGLIČ, dolgoletni vodja osrednjega kopališča v Portorožu in tudi sam Portorožan, je povedal, da ga motijo prometni ukrepi, kot so lisice in pajki. Zanje naj bi se odločali le v skrajnih primerih, ko parkirana vozila onemogočajo dostop komunalnim, rešilnim ali policijskim vozilom. Nikakor pa ne, takole kot zdaj, ko je, kot bi čakali na žrtve; o čemer mu pogosto pripovedujejo turisti, ki jih srečuje na plaži. Turisti so precej obremenjeni s tem, saj včasih ni prostora ob cesti, pa avto parkirajo kjerkoli. Medtem, ko so na plaži, pa razmišljajo ali jih bo vozilo še čakalo, ko se bodo vrnili. Sicer pa naj bi lastnike vozil raje prijazno
........^тшШшштштш^тшшш' ■ м^ . -'
ШШШ -
opozarjali in jih podučili, kako naj ravnajo, da bo prav! Drugo, kar našega sogovornika moti, je prvi vtis turista, ki se pripelje v Portorož in najprej naleti na Kaštel. Takšen, kakršen je, morebiti sodi kam drugam, ne pa v Portorož.
Z marsikaterim mnenjem naših sogovornikov se najbrž ne boste strinjali, nekatera pa bi najbrž takoj podprli... A saj poznate tisti rek: "Tisoč ljudi, tisoč čudi!" Toda vsi vemo, kdo ima največ besede v Portorožu - to so vodilni v turističnem gospodarstvu. Marsikaj se predvsem po njihovi zaslugi spreminja na bolje. A dejstvo je, da se je letos na začetku poletja - v nasprotju s pričakovanji - število turistov izredno zmanjšalo. To pa je kazalec, ki nedvoumno pove, da je nekaj narobe in da je sprememb še premalo.
Dragica Mekiš portorožan it. 7/8
Trdno in stabilno poslovanje
Zadnjega junija |e bila v Grand hotelu Palace v Portorožu 4. seja skupščine delniške družbe Hoteli Palace, na kateri so bili delničarji seznanjeni z lanskim poslovaniem družbe ter z njenimi letošnjimi načrti. Za dobiček iz lanskega leta v višini okoli 133 milijonov tolarjev so se odločili, da ostane nerazporejen.
Kljub lanskim negativnim okoliščinam - vojne razmere na jugu Balkana - kar je seveda vplivalo na turistične tokove ne le pri nas, temveč po vsej regiji in celo Evropi - so Hoteli Palace že v tretjem tromesečju v veliki meri uspeli zmanjšati izpad svojega poslovanja. Pri tem jim je zagotovo pomagalo tudi to, da kljub pretežni usmeritvi na tuja tržišča, nikoli ne pozabljajo na domačega gosta. To pa se je Hotelom Palace lansko poletje visoko obrestovalo, saj je bil na koncu izpad prihodkov manjši, kot je sprva kazalo.
V	prvih petih mesecih tega leta so v Palacevih hotelih imeli že 80.311 nočitev, kar predstavlja 25 odstotno rast glede na lansko. Na ravni naše občine predstavlja to 24 odstotkov vseh nočitev, kar so zelo obetajoči podatki za letos. Vodstvo družbe pa svojim delničarjem ne obljublja kakšnih izrednih dobičkov, temveč dolgoročno trdnost in stabilnost njihovih delnic.
V	tem letu Hoteli Palace ne načrtujejo večjih naložb, temveč se bodo osredotočili v zamenjavo iztrošene in pomanjkljive opreme, predvsem v Grand hotelu Palace, kjer bodo obnovili še preostalih 133 sob. Še naprej nameravajo vlagati v posodabljanje informacijske tehnologije, brez katere dandanes ni učinkovitega poslovanja. Poskusili pa bodo uresničiti lani opuščeni načrt izgradnje ogrevanega hodnika med hotelom Mirna in termalnim delom kompleksa (GH Palace, Apollo in Neptun so med sabo in Termami že povezani). V poslovanju podjetja pridobivajo na pomembnosti prav Terme, s katerimi si Palacevi hoteli v največji meri lahko zagotovijo goste preko vsega leta. Letos bi naj posodobili masažne in lepotni salon, pa telovadnico za fitness. Med obiskovalci Term je vse večji delež individualnih gostov, delež gostov oz. pacientov, ki prihajajo preko Zdravstvenega zavoda je zato manjši.
L.S.Z.
* Novost letošnje poletne sezone: all inclusive program v hotelu Mirna (štiri zvezdice), ki vključuje hotelsko, gostinsko in rekreativno-zabavno ponudbo in je namenjen predvsem družinam.
S SOLINARKO PO PORTOROŠKEM ZALIVU ALI KAKO ZDRUŽITI PRIJETNO S KORISTNIM
Turistična ponudba v piranski občini |o bogatejša za izjemno pridobitev: družba Altair iz Lucije je 7. julija odprla sezono turističnih oziroma izletniških prevozov po morjul S po naročilu izdelano ladjico Solinarka bo po urniku organizirala vožnje vzdolž slovenske obale in po Portoroškem zalivu. Turistične agencije in razne izletniške skupine pa se bodo lahko dogovarjale tudi za najem ladjice, ki sprejme do 50 oseb.
Se posebno priznanje in pohvalo pa zasluži zamisel o ogledu Sečoveljskih solin - po morju. Ob vsej podpori Drogine hčerinske družbe Soline, Pridelava soli d.o.o. ter v sodelovanju s piranskim Muzejem Sergeja Mašere ter lucijskega podjetja Impacta-Jadran Rusjan s.p., so izdelali program ogleda solinar-skega muzeja v Sečoveljskih solinah in solinskih polj. V obdobju žetve soli pa bodo smeli izletniki celo prijeti za solinarsko orodje in se pridružiti solinarjem pri delu. Z ladjo se bodo lahko izletniki popeljali z Bernardina do solin in nato plovbo nadaljevali po največjem solinskem kanalu - kanalu Grande (ladjica je izdelana po zgledu solinarskih maon in zaradi majhnega ugreza lahko pluje vzdolž zunanjih nasipov in po kanalu tudi v času oseke). Nato se bodo obiskovalci izkrcali, si ogledali muzej ter solinska polja, potem pa jih čaka še prijetna vožnja nazaj v pristanišče.
Ljudje, ki se odločijo za dopust ob morju, si ponavadi želijo predvsem užitkov, kakršnih nudijo plaža, nočno življenje letovišča, restavracije s tipično lokalno kuhinjo in podobno. Vse predolgo je bil trud turističnih delavcev usmerjen skoraj izključno prav v te, sicer zelo popularne ponudbe. Zaledje obmorskih letovišč so obiskovali zmeraj le radovednejši turisti, predvsem tisti bolj razgledani, ki so okolico poznali iz raznih bolj ali manj strokovnih publikacij. Šele v zadnjem času so začele agencije nuditi skupinske izlete oziroma oglede bližnjih znamenitosti ali posebnosti - v glavnem na pobudo posameznikov, ki so te posebnosti odkrivali kot amaterski etnografi ali zgodovinarji. Turisti, zlasti tujci, so nad takimi izleti navdušeni, saj dajo njihovemu dopustu poseben pečat. In eden najlepših zakladov, katere lahko v Slovenski Istri s ponosom pokažemo gostom, so nedvomno soline. Sprehod po prastarih nasipih, med spokojnimi solinskimi fondi, ki vas pomirjajo s svojo prostra-nostjo, srečanje s posebnimi vrstami ptic in rastlin, srečanje s skoraj tisočletno tradicijo - vse to je doživetje, ki obiskovalca obogati in mu za zmeraj ostane v spominu kot čisto posebna lepota, katere ni mogoče primerjati z nobeno drugo. Veseli nas, da so pri družbi Altair našli pravi način za predstavitev te lepote in znajo potrkati na vedoželnost dopustniških gostov. V ta svoj način so vpletli tudi skrb za okolje in prijazen odnos do solinskega ter morskega bio-sistema. Prepričani smo, da njihovi ljubki, moderno opremljeni ladjici, ne bo manjkalo dela.
Sonja Požar, Lucija
Koliko sladolednih okusov ste že poskusili? V slaščičarni
jih imajo zagotovo toliko, da jih vse poletje ne boste mogli poskusiti vseh...
in
vas čaka s svojimi najizbranejšimi dobrotami.
BENCINSKI SERVIS
V PORTOROŽU, F1Z1NE17 NUDIMO VAM:
$ OSKRBO Z GORIVOM I NAKUP GOSPODINJSKEGA PLINA i IZBOR NAJRAZLIČNEJŠIH IZDELKOV
V	MINI MARKETU
& OSVEŽITEV NA TERASI BOLERO BAR A
V	POLETNIH MESECIH NAS LAHKO OBIŠČETE
VSAK DAN MED 6. IN 24. URO. ZAHVALJUJEMO SE ZA OBISK IN SE PRIPOROČAMO.
Jakobova skrivnost
Lucija ni več zaselek z nekaj starimi hišami in ducatom blokov. Počasi dobiva obliko večjega kraja, ne glede na to da urbanisti, ki so |o "gnetli" zadnjih dvajset let, ne zaslužijo kakšne ugledne nagrade za urejanje okolja. Toda rojeva se center mesteca: vse več fe trgovin in uradov. To pa pomeni, da |e na cestah tudi dosti ljudi, ki gredo za svojimi opravki. Mnogi si medtem želijo kje oddahniti, se srečati z znancem na kratkem klepetu, ka| prigrizniti... Zatorej potrebujejo prijeten prostor z vsem, kar sodi poleg: domačnost, mir, pa tudi bližina ceste ali parkirišča - ko pa se danes vsem tako mudil Portorožan |e zato "vrgel oko" na gostišče, ki bi utegnilo še najbolj ustrezati zgornjim zahtevam in se odpravil v lucijsko Pizzerijo Zlato sidro.
Poletno sobotno dopoldne. Pravkar so lokal sedem redno zaposlenih. Če prištejemo še ducat no osebje, ki zna svojo dobro voljo prenesti na
odprli, toda prvi gostje so že tu; senca nad mizami pred lokalom mika sprehajalce kot voda žabo. Lastnik, gospod Franček Jakob (lastnik portoroške restavracije enakega imena) nas sprejme v zasteklenem prostoru, v katerega se skozi velika okna zliva zelenkasta svetloba, ki jo obarva razkošje rastja okoli pizzerije. S prijaznim gostincem takoj navežemo pogovor.Tako nam pove, da pizzerija Zlato sidro posluje od junija 1998 , odprta pa je vsak dan od 9. do 23. ure. Ljubiteljem pizze je trenutno ponujajo kar trideset vrst ter seveda pijačo. Zaradi naraščajočega povpraševanja pa že razmišljajo o širjenju ponudbe s toplimi predjedmi z rižem in testeninami. V pizzeriji je
zaposlenih v portoroški restavraciji, potem podjetje Zlato sidro daje zaslužek kar devetnajstim družinam!
Ne moremo spregledati izvirnih umetniških slik na steni in svežih rož na mizah. Gospod Jakob nam zaupa, da je ljubitelj umetnosti in da so vse slike njegova last. Dodal je še:" Ne samo čistoča, tudi urejenost lokala govori o kakovosti ponudbe. Če hočemo, da se bo gost pri nas dobro počutil, mora lokal imeti dušo: ne sme biti hladen, brezoseben. Gost se mora počutiti domače, začutiti mora vsaj drobec topline. Vsi zaposleni se trudimo, da bi bil lokal urejen, kajti njegov videz ni samo stvar lastnika. Čutim, da moji zaposleni radi hodijo v službo; v kratkem času smo se med sabo dobro spoznali, nikomur od nas ne bi bilo vseeno, če bi bilo v lokalu kaj narobe. Vsi skrbimo za njegov izgled in njegovo dušo, ki seveda ne more zaživeti brez nečesa bistvenega - prijaznega nasmeha! Prijaznost dela čudeže; še tako sitnega gosta pomiri. Zavedamo se, da k nam hodijo ljudje včasih tudi zato, da bi se za hip otresli svojih težav ali skrbi in zanje ni boljšega zdravila, kot je sprošče-
gosta." Ker nam je prišlo na uho, da mu je marsikdo odsvetoval odprtje pizzerije, češ da tudi drugim pred njim nekako ni šlo, smo ga prosili, naj nam pove, v čem je skrivnost uspeha nekega gostinskega lokala. "Predpogoj je, da človek verjame v svoje načrte in vase," nam Franček Jakob zaupa svojo skrivnost, "na drugem mestu je seveda veselje do dela. Ponosen moraš biti nanj in se veseliti vsakega najmanjšega uspeha. Kajpada moraš stvari tudi obvladati. Treba je znati, kot pravijo in imeti žilico! Biti torej pri stvari tudi s srcem, ne le z možgani. Želja po hitrem zaslužku je lahko zelo nevaren sovražnik gostinca. Pomembna je še želja po uspehu, pa nove zamisli in obenem sposobnost, da kolektiv vzpodbudiš k iskanju novih prijemov. Bogastvo lokala pa je domač gost, ki se rad pogosto vrača! Prav to priča o kakovosti ponudbe. Ne smem pozabiti še na podporo, ki mi jo v obilni meri nudi moja družina. Ne verjamem, da bi mi šle lahko stvari tako dobro od rok brez nje!" Po Jakobovem mnenju je pomembno tudi spoznanje, da so lokal in osebje zaradi gosta in ne obratno. "Morda je bil pri meni prav to ključ do uspeha," pravi, "pizzerija zdaj obratuje s polno paro, tako da letos po vsej verjetnosti sploh ne bomo zaprti niti teden dni, kaj šele ves mesec, kot sem prvotno načrtoval!"
Pizzerija Zlato sidro se namerava za svoje goste truditi tudi v prihodnje in jih vedno znova presenetiti s čim novim. Naj še povemo, da je mali zeleni raj pred pizzerijo ponos našega sogovornika in ga namerava še polepšati.
Sonja Požar, Lucija
Cesta v obrtno cono se gradi
Končno je podjetje SGP Koper začelo graditi cesto v lucijsko obrtno cono, s čemer bo poravnalo svoj dolg do Občine Piran (okoli 75 milijonov SIT - za zemljišče in komunalne prispevke). Del denarja (približno 65 milijonov) pa bo morala primakniti še občina. Del ceste naj bi končali do konca tega leta.
j Julij^A vgu s t 2000
Za Obalno društvo proti mučenju živali Koper-lzola-Piran (ODPMŽ) s sedežem v Kopru, Benčičeva 2/c, tel.: 066/ 283-832 lahko svoj prostovoljni prispevek nakažete na ŽR pri APP Koper št.: 51400-67841997.
Vaš prispevek društvu lahko uveljavljate kot olajšavo pri odmeri dohodnine.
portorožan št. 7/3
j
V	Krkinem Zdravilišču Strunjan zaključili še
eno naložbo
Konec letošnjega maja so v stnin|anskem Krkinem zdravilišču končali še z zadnjimi prenovitvenimi deli v zdraviliški ponudbi, s posodobitvijo hidroterapije. Zadnja naložba |e znašala preko 84 milijonov tolarjev. V zdravilišču so zamenjali kadi za podvodne masaže in biserne kopeli ter uredili nove prostore za blatne obloge (solinski fango), parafin, termopak obloge ter štiricelične kopeli.
Korenita obnova zdraviliških objektov se je po nekajletnem zbiranju dovoljenj pričela predlanskega novembra, zaključila pa se je aprila lani. Tokrat so prenovili sobe, restavracije, recepcije ter zdravstveni del zdraviliškega kompleksa (skupaj z ambulantami in fizioterapevtskim delom). Dogradili so tudi tretje nadstropje hotela z dvaindvajsetimi novimi sobami, prenovljene pa so bile tudi vile (bungalovi). Naložba je znašala okoli 1.4 milijarde tolarjev. Letošnjo pomlad pa so zaključili prenovo hidroterapije, s čemer je zdravilišče izpopolnilo talaso-terapevtski del svoje ponudbe. Talasoterapija (thalasso v grščini pomeni morje) - uporaba morja v zdravstvene namene - predstavlja namreč dandanes pomemben del ponudbe sodobnega obmorskega zdravilišča. Pri tej zdravilni metodi uporabljajo: morsko blato, alge, morsko vodo, nenazadnje še našo sredozemsko klimo. Prenovitveni ciklus pa nameravajo v Zdravilišču Strunjan povsem zaključiti v naslednjem letu z obnovo Vile Park.
V	Krki-Zdravilišču Strunjan so zadovoljni tudi s poslovnimi rezultati. Letos so si zastavili visoke poslovne plane, ki so jih v veliki meri tudi dosegli. V prvem polletju so ustvarili preko 490 milijonov tolarjev prihodkov, zasedenost zdravilišča je bila namreč kar 85 odstotna: imeli so 44.742 nočitev (21% gostov prihaja iz tujine, ostalo so domači gostje).
V	zdravilišču Krka Strunjan se tudi za prihodnost trudijo obdržati visoko zasedenost, ki je že zdaj v povprečju več kot 80 odstotna, kar krepko presega slovensko povprečje.
S prodornejšim nastopom na tujih trgih (predvsem v Italiji, Avstriji, Nemčiji) si bodo prizadevali še povečati delež gostov. Pri svojih zdravstvenih storitvah pa nameravajo še več pozornosti posvetiti preventivnemu zdravljenju.
T.S.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426
k. d.
Obala 55, PORTOROŽ

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
SE PASSI PER DI QUA.... TI ASPETTIAMO....
A nome di tutti, auspico nuove, preziose fisicita' per dare impulso alia nostra attivita' culturale. Forze nuove e giovani, perche' i nostri successi non resti-no nelPepisodico e per formulare un disegno organico e culturale plu' ampio. I coristi di lunga data sono stati particolarmente lieti di accogliere forze nuove nel gruppo corale, che hanno senz' altro contribuito a dare nuova linfa e sancire i successi della trascorsa stagione. Nel ricordare e ringraziare per Г impeg-no tutti - Teresa de Andrea, Nevia Debernardi, Vanja Dilica, Irma Mavrič, Mafalda Pahor, Elvira Poletti, Maria Schiulaz, Mariucci Vegliach, Isabel Pliško, Dunja Bartole, Majda Ferfolja, Bruna Godec, Rina Jadrejčič, Mariella Lovrič Petrič, Hilda Vuga, Blanka Vuga, Mirando Bržan, Sandro Sambi, Denis Maglica, Walter Pesaro, Emilio Stanič, Neven Stipanov, Mario Argentin, Davide Filipas, Romano Klobas, Silvo Stibilj Bruno Čibej - ricordo che la comprensione del linguagglo musicale puo' passare prima di tutto attraverso l'esperienza della pratica corale. "Non occorre ne' arpa, ne cetra, ne altro strumento, perche* se lo vuoi, puoi fare di te uno strumento". (Giovanni Crisostomo). Percio', vieni con noi, ricominciamo a settembre.	La maestra Milada Monica
(Informazioni e iscrizioni presso la segreteria della Comunita', Tel: 743 - 091 e fax: 740 -145)
S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV
Tokrat smo za našo rubriko S Portorožanom do odgovorov proleli naslednje vprašanje naše bralke (ki pa - roko na srce - muči marsikaterega domačina):
- Da je stari hotel Palace velika sramota ne le za Portorož, ampak kar za vso našo občino in Slovenijo, smo že večkrat brali. Portorožan pa je objavil tudi nekaj pisem nas domačinov, ki nas je zaradi starega Palacea pred tujci sram. Žal pa ni v Portorožu prepuščen propadanju le ta hotel. Kar nekaj zanemarjenih objektov je, ki so neodgovorno prepuščeni zobu časa: npr. vila Virginija, Vojkov dom ali pa bivša ambulanta na Senčni poti, za tržnico Kaštel. Bi mi znal kdo odgovoriti, zakaj je tako? Nekje vendar mora biti kdo, ki bi mi znal oziroma mogel odgovoriti, zakaj se ti objekti ne obnovijo ali prodajo komu, ki bi jih zmogel in hotel obnovitil Ima morda na zalogi kakšno rešitev občina ali kdo drug...?
Za Občino Piran, ki nam je prva posredovala imel z objektom drugačne namene, bo moral
začeti s postopki za spremembo veljavnega zazidalnega načrta.
odgovor na zgornje vprašanje, pa smo zastavili še dodatno vprašanje:
- Za zelene površine okoli Vojkovega doma bi Vas še posebej prosili, da pojasnite, kdo je dolžan skrbeti za njihovo vzdrževanje. Domačini se namreč vedno znova obračajo tudi na krajevno skupnost Portorož s prošnjo, naj poskrbi, da se problem vzdrževanja tega parka enkrat za vselej reši.
V nadaljevanju objavljamo odgovor Občine Piran, potem pa še odgovor Metropol Group Portorož, ki pojasnjuje okoliščine v zvezi z območjem Vojkovega doma.
ODGOVOR OBČINE PIRAN:
Za območje, kjer se nahajata objekta vila Virginija ter Vojkov dom, je sprejet Zazidalni načrt Vojkov dom, ki na mestu sedanje vile Virginije predvideva izgradnjo manjšega hotela, na mestu sedanjega Vojkovega doma pa izgradnjo večjega hotela s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Ali bosta objekta zgrajena tako, kot je predvideno po zazidalnem načrtu, je odvisno od lastnikov vile Virginije in od denacionalizacijskega postopka, ki teče za Vojkov dom. Dokler lastnik Vojkovega doma ne bo znan, se tudi postopek pridobivanja ustreznih dovoljenj ne bo mogel začeti. Ko so denacionalizacijski postopek končan, se bo bodoči lastnik lahko odločil o izgradnji objekta v skladu z zazidalnim načrtom. V primeru, da bo
Za vzdrževanje stavbe nekdanje ambulante na Senčni poti so, tako kot za vse objekte v zasebni lasti, odgovorni njeni lastniki (Dom upokojencev Izola - op.uredništva). Vsi objekti in površine v omejeni javni rabi v občini Piran morajo biti vzdrževani v skladu z Odlokom o spremembi odloka o varstvu, urejanju in videzu okolja Občine Piran (Ur.obj. 27/98). V skladu s tem odlokom, morajo pooblaščeni delavci Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo kršiteljem odloka odrediti
takojšnjo ureditev stanja. V primeru, da kršitelj tega v odrejenem roku ne stori, odredi Urad izvršbo na stroške kršitelja. Odlok za kršitelje med drugim predvideva denarne kazni v višini osem do 150 tisoč tolarjev. Kar zadeva Vojkov dom (zanj skrbi Metropol Group Portorož - op. uredništva) je bila že odrejena izvršba in izrečena denarna kazen.
Služba za odnose z javnostmi Občine Piran
ODGOVOR METROPOL GROUP PORTOROŽ, ki se nanaša na del vprašanja o Vojkovem domu in zemljiščem okoli njega:
Glede na vaš dopis vam sporočamo, da je Vojkov dom s priključenim zemljiščem v razpravi o denacionalizacijskem postopku. Metropol Group je v času do razrešitve le skrbnik stavbe in zemljišča. V trenutku, ko smo prejeli vaše pismo, so že potekala obnovitvena dela v zgradbi in čiščenje okolice. Počistili smo park, pokosili travo in obrezali grmovje.
Predsednik uprave: Zorko Žerjal
Morebitne druge odgovore bomo objavili v jesenskem Portorožanu, zato ga ne zamudite! Medtem pa nam pridno pošiljajte vprašanja, na katera bi želeli izvedeti odgovor odgovornih...
ШШШШШЗШШ!
PIRAN
STRUNJAN
V mestece s šarmom vabimo vse ljubitelje kulture ter pristne kuhinje in dobre hrane, da obiščejo:
•	Restavracijo "TRI VDOVE"- ribje in druge spe-cialitete. Rezervacije; tel. 67 32 232
•	Pizzerija "BATANA"- nudi razne vrstepizz; le-pinje, burgerje, testenine in drugo; tel. 67 32 645
•	"PANORAMA" Bar H. PIRAN -je ponovno odprt od 17h do 24h. Preživite prijetne urice z vašimi prijatelji ob pogledu na morje.
Restavracija s teraso ob plaži. Plesna glasba za ples vsak večer, razen ponedeljka. Pizzerija ob tenis igriščih; tel. 67 82 386.
Možnost organiziranja piknikov, sprejemov, porok; tel. 67 63 200; 6733 104.
Zelena oaza vas vabi v hotelsko naselje "Salinera"Strunjan.
POLETNI UTRINKI OD TU IN TAM
Padna: Daleč od ponorelega sveta...
Zapuščena vaška hiša s slikovitim baladurjem, s katerega je lep pogled na po deževju ponovno ozelenelo dolino.
Le kam neki so odšli ljudje, novih pa ni in ni... Zarjaveli in prazni lonci, Nezaupljiva istrska muca... ki so nekoč služili za rože, pričajo o nekdanjem življenju...
Lucija: Ah, ta naporni sodobni svet...
Odsluženi štedilnik (šporger) pred prazno hišo. Glede na to kako se je obrnilo letošn-Še zeleno grozdje pred hišo, v kateri že dolgo nihče je poletje, bi ga morda celo kdo utegnil kar Le zakaJ v lucijskem Trgovsko poslovnem centru na ne prebiva... Bo letos dobra letina, ga bo kdo obiral? uporabiti...	zelenico namesto cvetja, dreves in grmovnic, postavl-
jajo pločevino?

v Strunjanu.,
Portorož
Bougonvilke v Strunjanu št. 81 pri Mariji Bubnič, v Pogled preko strunjanskih solinskih polj do piranske- sivo belih odtenkih zbledi. Morali bi jo videti "v živo", Počivanje na portoroškem pomolu, da si ga svetega Jurija...	kot smo naredili mi!	nabereš novih moči za naslednjo noro noč...
POLETNI UTRINKI OD TU IN TAM
Portorož: kam neki so vsi turisti šli...?
Nostalgično valovanje morja in peska sredi julija; skoraj kot bi že prihajala jesen...
Za zabavo kopalcev so ob osrednji komunalni plaži zasidrali plastično ledeno goro, na kateri se obmorski alpinisti lahko preizkusijo v plezanju. Vse v imenu aktivnih počitnic, pa čeprav iz plastike...
Piran: čar in usihanje starega mesta.,
Nenavadno reklamo za neko zelo znano brezalkoholno pijačo je postavil nekdo na portoroški pločnik in z njo vzbujal radovednost in zabaval mimoidoče...
Eni še zmeraj trdijo, da je prireditev v naših krajih premalo. Drugi pa pravijo, da jih je skoraj preveč; pravzaprav preveč da se dogaja hkrati, ob istem času. Slika je iz piranske stolnice, 8. julija med Mozartovim Requiemom, medtem ko je županja na Prvomajskem trgu zastonj delila sardelice z vinom.
T^ttfe I
Pri vstopanju v staro mesto boste še vedno naleteli na neugledni provizorič-ni objekt ob avtobusni postaji...
Na koga čaka ta leseni pranger, ki so ga med Prangerijado postavili	na
Tartinijevem trgu? Koga bi predlagali, da bi ga za kazen priklenili nanj?
V Piranu je bila 15. julija Prangerijada - 2. Srečanje mest, kjer še imajo sramotilne stebre (prangarje)
Za vas so fotografirali: Mitja Jančar, Dragica Mekiš, Livija Sikur Zorman
v*
Petdeset let potem
Po petdesetih letih so se prvi maturantje portoroškega učiteljišča nedavno srečali spet tamr kjer so nekoč, |anuar|a 1947, začeli: v villi Mariji. Prišli so z vseh krajev Primorske, veliko jih |e bilo s Tržaškega in iz drugih krajev Svobodnega tržaškega ozemlja (cone A). Takratni Portorož se je zelo razlikoval od sedanjega: iz Pirana so Lucije je vozil še tramvaj.
Prva generacija dijakov portoroškega učiteljišča je torej zaradi takratnih razmer začela šolsko leto 1746/47 šele v januarju '47. Na začetku šolanja je bilo kar petdeset dijakov, vendar jih je do mature, 30. junija 1950, vztrajalo le devet, kolikor jih je takrat tudi maturiralo. Nekateri so po enem ali dveh letih zapustili učiteljišče in nadaljevali šolanje drugje, kakor na primer znani goriški odvetnik Milan Lozej, ki pa se je udeležil letošnjega jubilejnega srečanja v Portorožu. Žal pa vsem ni bilo dano, da bi doživeli to pomembno obletnico. Pa naj še naštejemo prve redne maturante učiteljišča v Portorožu: Danica, Martina, Karla, Jožica, Ivanka, Zora, Bogdana, Miroslav, Vladimir in Nada. Gospa Nada Prinčičeva, ki je na učiteljišče v Portorož prišla iz nižje gimnazije v Ajdovščini, se spominja, da so bili na šoli kot velika družina. Veliko so si med sabo pomagali in sodelovali, udeleževali so se najrazličnejših manifestacij, zborovanj, udarniškega dela, telovadnih nastopov v Trstu, na Reki, Kopru, česar je bilo v tistih povojnih časih veliko. Imeli so tudi svoj pevski zbor, ki ga je vodil znani zborovodja Srečko Kumar. Svojih nekdanjih profesorjev se portoroški učiteljiščniki po petdesetih letih spominjajo s spoštljivostjo in ljubeznijo: ravnatelja Janeza, profesorjev Uršiča, Černeliča, Česnikove, Rudeža, Kumarja, Sirka, Logarja, Furlanove, pa še živečih profesorice Duše Gajšek, Marije Likon Hasel, profesorjev Viktorja Birse in Željka Hrvatina.
Po maturi so potem učiteljevali po raznih krajih Slovenske Istre, kjer je bilo prebivalstvo revno in slabo izobraženo, željno znanja. Villa Marija, s svojim negovanim parkom, je prvim maturantom učiteljišča v Portorožu po 50. letih spet odprla svoja vrata.
Jubilejno srečanje učiteljiščnikov je s svojim obiskom počastila tudi županja občine Piran.
modri oglasnik primorske modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219, tel.: 066/262-410
40 anni dopo - II gruppo dei maturandi del Ginnasio italiano di Pirano dell'anno scolastico 1959/60 : e' incontrato il 4 giugno 2000, prima nella cornice della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" i Pirano e poi nell'incantevole scenario delle saline di Sicciole per celebrare il 40.esimo anniversario deli maturita'. Hanno partecipato all'incontro Silvano Sau, Marisa Simonovich Jakomin, Vilma Zacchim Mario Zarotti, Elvia Sossich Millocchi, Giuseppe-Pino Simonovich ed Ondina Benedetti Lusa nella fot ricordo. Assenti: Giancarlo Ernestini, Bruno Fonda, Amina Scher Dudine, Giorgio Dudine e Brun Gardina.
KOLESARSKI CENTER - ŠPORTNA TRGOVINA Trgovski center Zeleni park, 6000 Koper, tel.: 066/38-804
Ugodna prodaja koles vseh znamk in modelov. Plačilni pogoji: • plačilo v gotovini -10% popust • plačilo na kredit -1 leto brez obresti.
SERVIS IN PRODAJA KOLES IN INVALIDSKIH PRIPOMOČKOV TER ŠPORTNE OPREME
111
i
s
Kajuhova 28, 6310 IZOLA - Tel./fax.: 066/601 -240, 645-337 Ш
Prodaja staro - za novo. Obiščite nas v Izoli in Kopru.
. Ä:,.i?; 5.V: "V'V - 'i ' ■'' -' '' ' ' > :V.'' Л V": v: -',' V 4 i : ■ ■:>'-


RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Restavracija ASTERINA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot; čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše.
RESTA VRACIJA S PONUDBO ZA IZBRANE OKUSE.
Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERIN A.
Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel.: 773-202, fax.: 770-950 Podvozna 11, Lucija Urnik: od 12.00 do 23 00 ure.
Na Plesu pomorščakov polno VIP gostov
V portoroškem hotelu Metropol se je že tretje leto zapored 1. julija odvrtel Ples pomorščakov, ki ga je družba Metropol Group pripravila skupaj z Združenjem poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu in z Yachting clubom Portorož. Plesalci so se na terasi vrteli ob glasbi kvarteta Kalamari, večer pa so popestrili še pevci dalmatinske Klape Leut. Gostje so se sladkali z najizbra-
nejšimi morskimi kulinaričnimi dobrotami, "v živo" pa so kuhali tudi brodet. S pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran so pripravili razstavo "Ex votov", votivnih podob, ki so jih v zahvalo za srečno preživetje pomorščaki darovali cerkvi Marijinega prikazanja v Strunjanu. Med VIP-i so se plesa udeležili tudi državni sekretar za pomorstvo Edvard Roskar (sicer doma iz Portoroža); igralec in ambasador Unicefa Boris Cavazza s soprogo Oriano, predsednik uprave Casinoja Portorož Aldo Babič, predsednik uprave Droge Portorož Matjaž Čačovič, predsednik portoroškega Jachting kluba Zvonimir Birsa, direktor IUV Vrhnika Izidor Derganc, dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Stojan Petelin in člani združenja poveljnikov in upraviteljev v pomorskem prometu. Do naslednjega gala plesa v Metropolu pa bo treba počakati na jesen, ko se
bodo 4. novembra srečali diplomati, dotlej pa občudujte fotografije s poletnega plesa...
Vsi mediji so že nekaj tednov polni naj-nogom-etne medijske zvezde Zlatka Zahoviča. Seveda je tudi Portorožan v tem primeru podlegel množični histeriji in objavlja najbolj priljubljeno osebnost naše deželice tega trenutka. Pozna ga celo tisti del sodelavcev (beri sodelavk) Portorožana, ki jim je nogomet popolna španska vas. Torej - za bralke in bralce Portorožana - Zlatko Zahovič - z direktorjem hotela Metropol Stanetom Marcchiottijem, medtem ko mu izroča darilce kot pozornost, ker si je za svoj krajši oddih izbral ta portoroški hotel.
KUL-(T)-URA
KIPARSKA RETROSPEKTIVA JAKOVA BRDARJA V OBALNIH GALERIJAH
V luliju in avgustu v tem letu |e v razstaviščih Obalnih galerij in na glavnih trgih v Kopru in Piranu na ogled retrospektivna razstava skulptur Jakova Brdarja, kiparja, ki močno zaznamuje slovensko sodobno umetnost zadniih desetletij. Kustos razstave je Andrej Medved, umetniški vodja Obalnih galerij, ki je avtorja in njegov kiparski opus predstavil na otvoritvi razstave in je avtor študije v monografski publikaciji, kjer je o Brdarjevih kipih zapisal: "Ob Brdarjevih delih bi težko govorili o fantastiki in ekspanzivnl domišljiji; gre za povsem nekaj drugega, za močno individualni mitologijo, ki sega prek epohe, historije; pa vendar ni umetna, iluzlvna. Gre za roko, za Brdarjevo roko, ki je razgrnjena v telo; vsak prostor njene površine, njenega dotika, giba, pomeni obuditev, oživljanje v novo bitje."
Jakov Brdar, rojen leta 1949 v Livnem v Bosni in Hercegovini, je študiral kiparstvo na ALU v Ljubljani in leta 1975 diplomiral pri prof. Dragu Tršarju in pri istem profesorju leta 1979 končal še kiparsko specialko. V letih 1980 in 1981 se je kot štipendist Moše Pijade izpopolnjeval v Parizu, med leti 1988 do 1991 pa v Berlinu. Prejel je sedem nagrad, leta 1988 pa tudi nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo. Je še avtor številnih javnih spomenikov (med drugimi tudi spomenika F. Levstika leta 1987, spomenika M. Sedeja 1988, spomenika A. Gradnika leta 1999 na Dobrovem), najbolj znan pa je kot avtor edinega konjeniškega spomenika v Sloveniji, generala R. Maistra (1999) v Ljubljani.
Velika retrospektivna razstava Brdarjevih del, ki
smo jo v Obalnih galerijah pripravljali že dalj časa, predstavlja vpogled v več kot dvajsetletno avtorjevo ustvarjanje: v koprski Loži so prvič javnosti predstavljena dela iz mavca, nastala v lanskem in letošnjem letu (ustvarjena s stopali), v koprski Meduzi je s samostojno razstavo umetniških fotografij Žige Koritnika predstavljen konjeniški spomenik R. Maistru in video projekciji Popolni torzo v režiji Helene Koder in Kip v režiji Andreja Lupinca, ki prikazujejo svojskost Brdarjevega kiparskega pristopa ter na Titovem trgu še tri bronaste skulpture, med katerimi je tudi znani "piranski" Pegaz iz zbirke Obalnih galerij. Jedro retrospektivne razstave Jakova Brdarja: zgodnja dela iz sedemdesetih let, dela ključnih opusov iz osemdesetih in devetdesetih let je v poletnih mesecih na ogled v Piranu: dve bronaste skulpture na Tartinijevem trgu, kipi iz mavca pa v Mestni galeriji. Spremljajoča bogata monografska publikacija (245 strani) pa avtorja predstavlja s študijskim zapisom A. Medveda, s prvič zbrano bibliografijo N. Marvin ter številnimi reprodukcijami znanih slovenskih fotografov.
Obiskovalci našega mesta si v času turistične
sezone lahko ogledajo še stalno zbirko slik Hermana Pečariča, v piranski Meduzi 2 pa keramiko K. Pavlinca in nekaterih drugih umetnikov, v parku med Galerijo H. Pečariča in Meduzo 2 pa demonstracijo oblikovanja gline na lončarskem vretenu.
Nives Marvin
џт
Ambientalno postavitev Brdarjevega Pegaza Tartinijevem trgu v Piranu. (Foto: Boris Gabrščik)
na
Sodni epilog o cipresah
Pred malodane davnimi šestimi leti je najemnica gostinskih poslovnih prostorov v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, katere je tudi last, na gostinskem vrtu (prav tako last KS Portorož) dala posekati štiri zdrava, razkošna drevesa - ciprese.. Nekateri Portorožani se boste še spomnili, da so ciprese posekali in odpeljali kar ponoči. To dejanje je takrat dobesedno ogorčilo krajane. Po šestih letih je dejanje na sodišču v Piranu vendarle doživelo svoj epilog. Sodišče je namreč zdaj ugotovilo, da je najemnica Darinka Gustinčič kazensko odgovorna za poseko dreves ter ji izreklo pet mesecev zapora. Kazen pa se ne bo izvršila, če v poskusni dobi dveh let storilka ne bo naredila drugega kaznivega dejanja. Sodba je pravnomočna. Krajevna skupnost Portorož pa je bila za utrpelo škodo (poseko dreves na svojem zemljišču), ki jo je sodni cenilec ocenil na 3.326.310,00 tolarjev, napotena na uveljavljanje škode v civilnem postopku.
9(pzmetika Џапа J$ožič b.p. Ce&ta 7, 6320 (fottoloz .
js rV
Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masama Klasična masafa Tui-na masa|a Depitacija Manikura PediKura

JUBILEJNI XXXV. MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE PIRAN
Piranski mednarodni ex tempore, priljubljena in najuglednejša slikarska prireditev v Srednji Evropi, slavi letos 35. obletnico. Jubilej bodo v Obalnih galerijah obeležili s številnimi tradicionalnimi nagradami (letošnji Grand prix znaša 250.000 SIT, velike odkupne nagrade 150.000 SIT, itd) in ga popestrili še z drugimi dejavnostmi. Žigosanje platen bo potekalo od 4. do 9. septembra, otvoritev razstav in podelitev nagrad pa bo v nedeljo, 10. septembra v piranski Mestni galeriji.
Letošnji ex tempore je prvi v Sloveniji, ki uvaja keramiko. Mednarodna strokovna žirija bo izmed del na prosto temo in v vseh keramičnih tehnikah nagradila tri dela z odkupno nagrado v vrednosti 100.000 SIT za najboljše delo, z odkupno nagrado v vrednosti 100.000 SIT za najboljše delo avtorja, starega do 30 leta in z odkupno nagrado v vrednosti 70.000 SIT. Dela morajo biti označena z vrezanim znakom D.Z. 2000 in inicialkami imena in priimka ali znaka avtorja v svežo glino. Keramična dela bodo avtorji lahko oddajali od 4. do 9. septembra popoldan do 16. ure. Dela pa bodo razstavljena v piranskem ateljeju Duka. Ex tempore pa bodo popestrile še razne spremljevalne prireditve, ki bodo potekale na Tartinijevem trgu: od demonstracije Raku tehnike do oblikovanja gline na lončarskem vretenu. Desetega septembra pa bo na trgu potekal še enodnevni slikarski ex tempore (žirija bo dodelila eno odkupno nagrado). Vpisnina bo 300 tolarjev. Izbrana dela si bodo ljubitelju likovne umetnosti lahko ogledali v Mestni galeriji in v Studio Galeriji Gasspar, keramiko pa v Ateljeju Duka vse do konca septembra.
_N.M.
RAZSTAVE
•	V portoroškem Casinoju je od 7. julija do 7. avgusta razstava velikih mojstrov reprodukcije umetnin velikih slikarjev iz 16. stoletja do današnjih.
•	Od 19. julija do 23. avgusta v galeriji Krka Zdravilišča Strunjan
razstavlja Severine Trošt Šprogar, dobitnica študentske Prešernove nagrade, ki danes živi v Trbovljah. V strunjanski galeriji so razstavljene njene akrilne slike na platnu, ki so nastale v zadnjih dveh letih na skupno temo primorske vedute.
~ • MINORITSKI SAMOSTAN SV. FRANČIŠKA v
Piranu: petek, 4. avgust, ob 20.30 -Otvoritev razstave umetniških fotografij	Sladana Dragojevića (vsak dan od 18.00 do 20.00 in v času koncertov)
• STUDIO GALERIJA GASSPAR Piran: razstava slik Fulvie Zudič (odprto vsak dan 8.30 -15.30)
NAGRADNA LITERARNA UGANKA
V prejšnjem Portorožanu (št. 6) smo vam zastavili novo literarno vprašanje in sicer smo vas spraševali po imenu in priimku lani umrlega istrskega pisatelja, katerega fotografijo smo tudi objavili. Pravilen odgovor je Fulvio Tomizza.
Med pravilnimi odgovori (tokrat je bil odziv kar dober, vsi pa ste pravilno odgovorili) je bil izžreban Dino SHARAN, Ulica svobode 31, 6330 PIRAN. Nagrajenec lahko osebno stopi po nagrado v knjigarno KRIZA ŽANRA v Trgovsko poslovnem centru Lucija (Obala 114), kjer mu bodo podarili knjigo. Nagrajencu iskrene čestitke za pravilen odgovor in prijetno branje knjige s polic Krize žanra.
In zdaj k novi nagradni uganki, ki so jo tokrat za vas sestavili v Krizi žanra. Za vsakega od osmih znanih domačih in tujih avtorjev navajamo ime in naslov enega od njegovih pomembnih del.
Začetnice priimkov, branih po vrsti, razkrivajo ime in priimek sodobnega slovenskega pesnika in dramatika, enega od predhodnikov slovenske avantgardistične poezije šestdesetih in sedemdesetih let (Požgana trava, Kepa pepela, Medeja).
Fjodor Mihajlovič Ivo
Boris A.
Thomas Stearns
Emile
Anton
Simon
Izidor
ZLOČIN IN KAZEN MOST NA DRINI ZIMA
PUSTA DEŽELA
NANA
BRODNIK
ADRIJANSKO MORJE SPOTI
Vsi, ki boste pravilno odgovorili, boste sodelovali v žrebanju za knjižno nagrado, ki jop poklanja knigarna Kriza Žanra v Luciji. Rešitev (ime in priimek slovenskega sodobnega pesnika) pošljite na naslov uredništva Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ. Ker gremo pri Portorožanu na poletne počitnice, je tokrat rok nekoliko daljši: do 31. avgusta letosl Lep pozdrav do prihodnjičl
LESTVICA TRENUTNO NAJBOLJE PRODAJANIH KNJIG V KNJIGARNI KRIZA ŽANRA V LUCIJI:
1.	Ranke-Heinemann:
2.	Rowling:
3.	Matvejevič:
4.	Puškin:
5.	Galle-Toplak:
NE IN AMEN
HARRYOTTER II. - DVORANA SKRIVNOSTI MEDITERANSKI BREVIR SKRIVNI ZAPISKI
ZDRAVILNE RASTLINE NA SLOVENSKEM
Dodatno pokojninsko zavarovanje SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV
1000 Ljubljana - Vošnjakov 6 Tel.:01-132 5371, fax: 01-131 8303 Zastopnik
ТС/ША> s.p.
6333 Sečovlje - Sečovlje 1 tel.: 05-677 3266, GSM: 041-626 338

Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta...
Počitnice so čas tudi za poln|en|e naše duše in telesa z rezervnimi količinami energije, ki smo |o mnogo izrabili in pogosto tudi zapravili med letom. V teh toplejših dneh imamo tudi več časa in (morda tudi volje), da se zazremo vase in poglobimo tisto, kar menimo, da nas bogati in notranje plemeniti. S pomočjo večnih resnic velikih mislecev si poskušamo odgovorili na marsikateri življenjski izziv in (ali) dilemo. Mi vam predlagamo eno takih resnic neznanega avtorja iz daljnega leta Gospodovega 1692:
Desiderata
Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš v tišini.
Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi.
Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in navadnim ljudem, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se burnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo.
Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov.
Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikoli ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti.
Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj. Bodi kar si. Bodi svoj.
In nikoli ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava.
Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti.
Neguj duhovno moč, ki te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe blag.
Otrok veselja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne -vse v veselju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne so težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam je svet čudovit.
Bodi srečen.
Bodi pozoren.
Pa prijetno dopustovanje (lahko tudi z možgani na "off) ali kakor koli drugače se že boste odločili preživeti lagodnejši del leta, kar je za mnoge poletje.
Valentina Klemše
nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; * raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
_llnterfin
Primorski finonćni Center Inlerfin
PFC
Koper, Pristaniška 8; Tel.: 066/37-100
Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino
Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragocenejše ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus.
^л/ ВА^
Н+ј/ж HUiUvu, OUU11Џ - TPC, ШO LU: 0КЛ73-Ш
Tudi v toplih poletnih mesecih vas
Mercafor-Degro
PORTOROŽ
v svojih trgovinah vselej pričaka z najbolj
pestro ponudbo.
★
Hokej na rolerjih ima vse več privržencev
Med novimi športi, ki nastajajo v svetu in se uveljavljajo tudi pri nas, se je presenetljivo hitro razširil tako imenovani "inline hokej" Igra se skoraj ne razlikuje od hokeja na ledu. Vendar pa se igralci, ki imajo na nogah namesto drsalk rolerje, pomerijo namesto na ledu, na asfaltu. V Sloveniji deluje trenutno okoli petdeset ekip, od katerih se je letošnjega državnega prvenstva udeležilo enaindvajset.
Letošnje slovensko državno prvenstvo, ki se je pravkar izteklo, je bilo že peto po vrsti. Naslov državnih prvakov je tudi tokrat osvojila piranska ekipa Inline-hokej sekcije, ki že od leta 1996 deluje pri piranskem športnem društvu "Societa' spodiva Pirano". Piranska ekipa je sodelovala že na vseh dosedanjih državnih prvenstvih. V svoji beri ima že eno četrto in eno drugo mesto, dvakrat pa je osvojila tudi naslov državnih prvakov. Med piranskimi hokejisti na rolerjih je tudi nekaj znanih imen iz sveta klasičnega hokeja na ledu. Poletni čas, ko pri hokeju na ledu počivajo, nekateri igralci ledeno ploščo zamenjajo z asfaltom in v Piranu vzdržujejo svojo formo na rolerjih. Tako je trener piranskega kluba Tomaž Vnuk, v ekipi pa so Jure Vnuk (kapetan), Andrej Hočevar (vratar), pa Jaka Avgustinčič, Tomi Bartole, Robert Ciglenčki, Rok Domnik, Jure Ferjančič, Andrej Heblar, Matej Hočevar, Rahmatulin llgari, Žiga Ivanič, Fabio Kačnik, Edvin Karahodžič, Emanuel Letica, Dejan Rusanov, Aleksander Simič, Anže Šoba, Peter Ventin in Emanuel Vok. Štirje člani te ekipe redno nastopajo tudi v italijanski ligi kot igralci inline-hokej kluba na Opčinah.
Piranski hokejisti trenirajo na igrišču, ki so si ga uredili pri športni dvorani v Luciji. Za vidnejše uspehe je seveda nujna tudi finančna podpora sponzorjev. Predsednik sekcije Emanuel Letica je prepričan, da bi piranska ekipa s svojo kakovostjo lahko dosegla vidnejše uspehe tudi v svetovnem merilu. Morda jim bo to tudi uspelo, saj pravijo, da uživajo veliko podporo svojih sedanjih sponzorjev (Casino' Portorož, Marina Portorož in ljubljansko podjetje SIKA).
In line hokej je po mnenju članov piranskega kluba idealen šport tudi za sodelovanje s turizmom, saj so zanj pogoji preko vsega leta. Zelo je popularen v sosednji Italiji, širi pa se po vsem svetu. Na letošnjih olimpijskih igrah v Sidneyu bo vključen v predstavitveno skupino, kar pomeni, da bo na naslednji olimpiadi leta 2004 že med rednimi disciplinami.
PIRANSKI VESLAČI PONOVNO NA SVETOVNO PRVENSTVO
Tudi letos je mladincem Veslaškega kluba Piran uspel preboj v slovensko reprezentanco. Znana je že postava dvojnega četverca, kjer bosta veslala Pirančana Simon Ganza in Matej Rodela. Reprezentančnih priprav se udeležujeta tudi njuna klubska kolega Andrej Bolčič in Damir Pere, ki se že potegujeta za mesto v reprezentanci.
Osnova za reprezentančni četverec je bil prav piranski klubski četverec, ki je vso sezono domi-niral med slovenskimi četverci, tako da so ga za mednarodne tekme le ojačali z dvema izolskima veslačema. Za piranski klub je to velik uspeh, saj se že četrto leto zapored udeležujejo svetovnega prvenstva, lansko leto je Patrik Fonda v dvojnem četvercu domov prinesel celo zlato medaljo.
"Ne smemo razmišljati o četvercu, ki je bil lansko leto svetovni prvak ali leto prej tretji na svetu," komentira trener Milan Kocjančič. "Generacije so se zamenjale, fantje so še mladi. Simon Ganza je drugo leto mladinec, Matej Rodela in ostala dva
veslača pa šele prvo leto. Vsekakor pa računamo na dobro uvrstitev. Biti šesti ali sedmi na svetu je za Slovenijo gotovo uspeh. Sicer pa je napovedovati rezultate zelo nehvaležno, ker so razlike med posadkami majhne."
Veslači, ki se trenutno pripravljajo v Sečoveljskih Solinah, bodo na svetovno prvenstvo odpotovali konec julija. Od 2. do 6. avgusta bodo v Zagrebu skušali premagati čimveč reprezentanc iz veslaških velesil in nadaljevati bleščečo tradicijo uspehov slovenskih veslačev na mladinskih svetovnih prvenstvih.
A.T.

^obiaarfr**
ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
Optimistično v prihodnost
Spett. Redazione del "Portorožan",
Na redni letni skupščini so se zbrali člani Nogometnega kluba Portorož-Piran. Z rezultati v pravkar minuli sezoni so izjemno zadovoljni. Zlasti ponosni so na mlajše selekcije, ki so vse po vrsti krojile vrh lestvice v svojih ligaških prvenstvih. Tudi sedmo mesto članov v enotni primorski nogometni ligi so, glede na to, da gre za prvo tekmovalno sezono po dveletnem nei-granju članskega nogometa v Piranu, ocenili kot uspešno. Žal klub - šteje rekordnih 175 članov - spremlja pomanjkanje finančnih sredstev. Tako je zelo vprašljiv nastop mladincev in kadetov v drugi slovenski ligi, kamor so napredovali. Za udeležbo se bodo odločili le v primeru, če bo uprava kluba kje staknila 2,5 milijona tolarjev, kolikor se bodo povečali stroški. Zavedajo se, da bo v današnjih razmerah tolikšna sredstva težko zbrati, vendar jim optimizma ne zmanjka. Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran, ki se je skupščine udeležil, jim je obljubil vso podporo. Na skupščini so izvolili nove organe društva, ti so okrepljeni z nekaterimi znanimi ljudmi iz občinskega javnega življenja.
Andrej Žnidarčič
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
ZLATO
SIDRO
Restavracija v Portorožu
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija v Luciji tel.: 770-204
se priporočata
vogliamo congratularci per I'ambito anniversario del mensile "Portorožan", che quest'anno compie due lustri. Particolari complimenti alio staff della redazione che hanno saputo intersecare i loro fini con gli interessi della cittadi-nanza. II "Portorožan" e' diventato un simbolo di chiarezza dove tutti noi pos-siamo scambiarci opinioni, felicitazioni, disagi come in una comune famiglia. Esprimiamo vivissime felicitazioni con gli auspici di ritrovarvi ogni mese ancora per tanti lustri.
Ondina e Vittorio Lusa
"Gasilski dom" na Šentjanah
V eni prejšnjih številk Portorožana ste objavili nekaj črnih gradenj v občini Piran. Toda na eno najbolj razvpitih, na črno gradnjo, ki je prava sramota -imenovana tudi "gasilski dom" - zrasla na lepem travniku na Šentjanah, točno nad Portorožem (lastnik je baje direktor ene od ustanov v Ljubljani) - ste pozabili. Črnogradnja je prav vsem na očeh, tudi tistih, ki bi jo morali najprej opaziti in predvsem takoj ukrepati. Pa je nočejo videti in ne storijo ničesar, čeprav so plačani za to! In ta črna gradnja, "Gasilski dom" imenovana - si še posebej zasluži objave v vašem časopisu, da bi se, ko jo bodo pristojni videli v Portorožanu, vsaj zamislili! Veliko je še črnih gradenj na Šentjanah - barak in prikolic - toda te so lastniki nekako zakrili!
Lepe pozdrave s Šentjan
V nebo vpijoča črna gradnja na Šentjanah, zeleni oazi občine Piran: južna lega, prav nad Portorožen, sredi travnika...
Borce .
/t^.......
ifcSv % T?
'S f сЛ,
•rt O '"L o t V>tM	b
V
a
' 1 ^ H
▼	i-C-S TA i $
0	O— c.,
'	U • 4'	V-C. ü- ?vü.H^N
^ ''Tto u'Z
Pripis uredništva: Hvala vsem Flipicam in njihovim trenerjem za pozdrave iz daljnje Barcelone.
KOZMETIKA -PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v Љо/innini. Naročite se lahko po telefonu 748-420.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
PISMA PORTOROŽANU
Ali je zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov v Sloveniji brezplačno ali ni?
Tako se sprašuje Slovenski odbor za UNICEF in tako se sprašujemo tudi mi v Združeni listi socialnih demokratov.
V	Sloveniji se še vedno radi pohvalimo, da imamo kakovostno in dostopno otroško zdravstveno varstvo in da relativno dobro skrbimo za otroke. Vendar nekateri kazalci tega več povsem ne potrjujejo. Rodi se vedno manj otrok, prav tako pa narašča število gospodinjstev oziroma družin z otroki, ki nimajo zadovoljive življenjske ravni in ki živijo v slabših razmerah kot jih država določa za še sprejemljive. Povečujejo se socialne razlike in zmanjšujejo izhodiščne možnosti otrok za vstop v svet odraslih.
Zato smo prepričani, da si socialno ogrožene družine ob nujnih življenjskih stroških ne morejo privoščiti dodatnih stroškov za zdravila, pa čeprav gre le za sirup proti kašlju ali katero drugo zdravilo, ki ga morajo starši od 14. junija letos plačati kljub temu, da so obvezno zavarovani.
Zato se ne strinjamo z razvrščanjem zdravil za otroke na negativno listo, kot to predpisuje odredba v Uradnem listu št. 49, 6.6.2000.
Ta odredba pomeni tako kršenje Ustave, v kateri je opredeljena posebna skrb za otroke v zvezi z njihovimi pravicami do zdravstvenega varstva, kot 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim se zagotavlja zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, ter otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v celoti iz obveznega zavarovanja.
z drugimi besedami - njihovo zdravljenje je brezplačno!
Če pa so nekatera za otroke neprimerna, pa je to vprašanje pediatrične stroke, ki mora s strokovnega vidika preprečiti, da se taka zdravila otrokom predpisujejo.
V	Združeni listi socialnih demokratov ne sprejemamo "za lase privlečenih" tovrstnih "pojasnil", ampak podpiramo zahteve po razveljavitvi tega sklepa. Zato sta odgovorna tako Ministrstvo za zdravstvo in Zakon za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Piran Juilj-Avgust 2000	portorožan št. 7/8
Posredovanje del študentom in dijakom
KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO
MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva I4/II tel./fax.: 673-15-21 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax.: 674-70-18
servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Kako bi dosegli, da bi bile poslanske klopi v državnem zboru zmerai pol-noštevilno zasedene?
Morali bi kar naprej sprejemati zakone in amandmaje o povišanju poslanskih plač.
Kako bi že končno rešili težave z obnovo starega hotela Palace?
Poiskati bi morali dediče nekdanjih lastnikov in jim v okviru decionalizaci-je stavbo vrniti; tako bi bili, kot lastnikki, po zakonu dolžni hotel obnoviti.
Kdo je kriv, da meja na morju s Hrvatsko še ni dorečena?
Slovenski državni svetniki in politiki, ki poleti radi obiskujejo Obalo na državne stroške.
Zakaj so morale poginiti ribice v ribniku pred starim hotelom Palace?
Ker se velike ribe ne znajo obnašati zrelo in odgovorno.
Najbolje, do ribnik z ribicami vred zamrznemo, čakajoč na boljše gospodarje...
Ali bo občinska vlada upoštevala predloge študentov krajinske arhitekture o ureditvi območja pod Formo vivo?
Odvisno od predlogov: če bodo zelo dobri, jih zagotovo ne bo upoštevala!
Kaj bo z morskim turizmom pri nas, če se bo cvetenje morja ponavljalo iz leta v leto?
Spremenil se bo v bazenski turizem.
Ali ne bi bilo prav, da bi se ob menjavi slovenske vlade menjala tudi občinska?
Ne vemo, če bi bilo prav, vsekakor pa bi bilo dobro.
Sonja Požar, Lucija
PRIREDITVE V AVGUSTU IN SEPTEMBRU
V PIRANU
•	županov klicar: vsako soboto ob 20.00 na Tartinijevem trgu - naznanitev pomembnih dogodkov, sedi kulturni program.
Poletni glasbeni utrinki: vsak dan od 20.00 do 21.00 na trgih in ulicah torek, 1.8., ob 21.00, gledališče Tartini: predstava Zijah Sokoloviča
•	četrtek, 3.8., Prvomajski trg: Cikel koncertov "Oživljanje Pirana" - koncert etno, folk in rock glasbe zasavske skupine ORLEK
•petek, 4.8., ob 21.uri: Križni hodnik Minoritskega samostana Sv.
Frančiška v Piranu - XXII. Piranski glasbeni večeri - Jazz koncert: Juvavum
Brass Quintett iz Salzburga (trobilni kvintet)
•sobota, 5.8., ob 21.00: Tartinijevo gledališče - Josipa Lisac
•nedelja, 6., 8.13., 20., 27. ob 21.00 uri: terasa Tartinijevega gledališča
- Poletne miniature: koncert Kvarteta Čibej
•torek, 8.8., ob 21.00: Tartinijevo gledališče: Predstava Sex, drugs and rock'n'roll
•petek, 11.8., ob 21. uri: Tartinijevo gledališče - XXII. Piranski glasbeni večeri - Jazz, blues, etno koncert: Formato A4, (klasična kitara in "jazz piano trio" Claudea Bollinga)
•nedelja, 13.8., ob 21.00: Tartinijevo gledališče, koncert (Eleonora Matijašič, sopran v spremljavi z Elisabetto Buffulini, klavir) torek, 15. 8., ob 21.00: Tartinijevo gledališče - predstava Improvokatorji •petek, 18.8., ob 21. uri: Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Frančiška- XXII. Piranski glasbeni večeri - Koncert skladb Bachove rodbine za dva čembala
•od 27. do 29.8.: Tartinijevo gledališče v Piranu - New Moment - poletna kreativna delavnica (27. in 28. bo posvečena nogometu, ko bodo gostili nekdanjega nogometaša Dragana Džajiča in trenerja Srečka Katanca); 27.8., ob 20.00 bodo v okviru delavnice pripravili koncert: Blato in zvezde, 28.8. ob 17. bo gost filmski režiser in profesor Srdjan Karanovič, ob 20.00 pa bo gost skladatelj in performer Goran Bregovič; 29.8. ob 20.000 se bo prireditev zaključila z opernim koncertom.
DNEVI ORGEL V ISTRI
•	1.9.: stolnica sv. Jurija v Piranu - Bachov orgelski ciklus 2000, ANGELA TOMANIČ
•ponedeljek, 4. 9., od 9.00 do 17.00: Tartinijeva hiša v Piranu - SIMPOZIJ: Petar Nakić, ustanovitelj dalmatinsko beneške orgelske šole s predavatelji: italijanski, slovenski in hrvaški organologi; v piranski stolnici sv. Jurija imamo Nakičeve orgle, ene od 330 njegovih; nekaj jih je v Šibeniku, vse druge so v Italiji; piranske čakajo na restavriranje); ob 13.00 uri v stolnici sv. Jurija na orglah Petra Nakiča iz 1746 - koncert sakralne glasbe italijanskih opernih skladateljev iz 18. stoletja. Ob 14.00: seminar- Donizetti in orgelska glasba.
•sreda, 6.9., cerkev sv. Jurija v Piranu: Bachov orgelski ciklus - ANGELA TOMANIČ, orgle
•sreda, 8.9., cerkev sv. Jurija v Piranu: Bachov orgelski ciklus - DIMITRIJ REJEC, orgle
•sobota, 9. 9. ob 20.00: Tartinijeva hiša - koncert pianistke Christine Zonch
•sobota, 9. 9. ob 21.00: Tartinijeva hiša - otvoritev razstave Visioni sonore
V PORTOROŽU
•torek, 1.8., Amfiteater Avditorija: folklorna predstava - madžarska folklorna skupina RAJKO
•sreda, 2.8., Amfiteater Avditorija: koncert ALFI NIPIČ
•	četrtek, 10.8. ob 21.00, Amfiteater Avditorija: Parada smeha ^
^ * sreda, 23.8., Amfiteater Avditorija: koncert - PARNI VALJAK
• petek, 25.8., ob 21. uri: cerkev Marije Roženvenske - XXII. Piranski glasbeni večeri - Bachov ciklus 2000: Orgelski koncert posvečen Bachu, MILKO BIZJAK
•	nedelja, 10.9.,župna cerkev Marije Roženvenske: orgle A. Reiser (Nemčija) 1940 - koncert udeležencev Orgelske poletne šole v Šibeniku
•	sobota, 23.9., Amfiteater Avditorija: Koncert filmske glasbe - Simfoniki RTV, dirigent CARL DAVIS
VEČERNE ZABAVE
•	Hoteli Bernardin, terasa Laguna, od 20.00 do 24.00; od 1. do 15. 8. Victory; od 16. do 31. 8.: Adam band; 3. 8.: Cabaret "Bodi Bordo"; 5.8.: Pihalni orkester, mažoretke; 6. 8.: El Mariachi; 8.8.: Primorski fantje; 11.8.: Tuljo Furlanič; 12.8.: Malibu Band; 19.8.: Cabaret "Bodi Bordo".
•	Hoteli Morje, Terasa Riviera, od 20.30 do 24.00 (ob vikendih do 01.00): od 1. do 15.8.: Casino; od 16. do 31. 8.: El Mariachi; vsak ponedeljek zabavni večer s kvizem, ob sredah folklorni večer s skupino Val iz Pirana, ob petkih sponzorska prireditev.
•	Hoteli Palace, Pivnica: vsak ponedeljek: otroški žur in razvedrilni program za družine, igra ansambel Aurora, ob torkih Mediteranski večer (ansambel Aurora in dalmatinski ansambel Souveniri); srede: Solinarski večer, ansambel Dober dan; četrtki: Slovenski večer (ansambel Dober dan, folklorne skupine Emona, Tine Rožanc, France Marolt, tekmovanje za naslov Kralj piva); ob petkih: Country večer, ansambel Dober dan, plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana; vsako soboto: Miss in Mister Palace (ansambel Dober dan); nedelje: Andrej Šifrer in ansambel Dober dan.
•	Hoteli Palace, terasa San Marco: Damir Dević plesna glasba; ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah se mu pridruži Mr. Jimmy, saksofon in flavta (član skupine The Platters), ob nedeljah je duo Odessa Mama. Program ruske glasbe.
•	Hoteli Palace, terasa restavracije Ljubljana: vsak dan igra Nikola Novakovič, ob torkih skupina Souveniri z mediteranskim glasbenim programom.
•	Pizzeria pub Pergola: ob večerih živa glasba, ob četrtkih MAMB0 KINGS.
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
•4 Smo mlada urejena družina z lastno novo hišo v Dobrni pri Celju, lepem turističnem kraju. Želeli bi spoznati starejše ljudi s svojim stanovanjem v Portorožu, Izoli ali Ankaranu. Pripravljeni smo v celoti skrbeti za Vas. Možnost dedovanja. Inf. na tel: 063 778-932, ROMAN.
Urad za žensko politiko R Slovenije ima na voljo brezplačni in anonimni telefon, na katerega se lahko ženske obračate po nasvet od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure. Telefonska številka je 080 12 13. Vsem, ki ste naletele na konkretne probleme v naši družbi, povezane predvsem s kršitvami na delovnem mestu bo poskušala pomagati svetovalka Urada.
Psičko mešanko, staro 6 mesecev, zelo prijazno do otrok, oddam. Kličite na tel.št. 642-07-63 proti večeru.
Kupim manjšo hišo ali stanovanje v Piranu, Izoli ali okolici. Pogoj je možna uporaba manjšega dvorišča oz. vrta. Info: 061/5343-391 ali v Piranu 031/567-682.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 2G. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax: 674-42-14),
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
Care amiche,
torneranno nuovamente le giornate calde e nell'attesa provate la ricetta che vi consiglio oggi:
MINESTRA FREDDA DI POMODORI
Ingredienti per 4 persone: 2 kg. di pomodori, un litro abbondante di brodo (anche di dadi), una cipolla, 2 spicchi d'aglio, 2 peperoni rossi, 4 cucchiai d'o-lio d'oliva, il succo di mezzo limone, 60 grammi di burro, 6 fette di pane carre', sale, pepe.
Tritate finemente la cipolla con I'aglio e fatela appassire in una casseruola con 2 cucchiai d'olio d'oliva e 20 grammi di butrro a fuoco moderato. Aggiungete i pomodori tagliati a pezzettini, salate, coprite il recipiente e fate cuocere per mezz'ora circa. Al termine della cottura aggiungete il brodo e rimettete sul fuoco un'altra mezz'ora per far addensare. Nel frattempo fate scottare i peperoni sulla fiamma e quando saranno scuri liberateli dalla pelle e dai semi tagliateli a listarelle sottili. Quando la minestra di pomodori sara' fredda aggiungete i peperoni e I'olio rimasto sbattuto con il succo di limone sale e pepe. Mettete in frigorifero per un'ora prima di servire, accompagnato da crostini di pane fatti saltare nel rimanente burro.
Con l'augurio di buon appetito!
Cesarina
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA
m Te,efon: 05/ 66 31 285 ali 05/ 66 31 284
Z JN A ЈлЈ	www.borzaznanja.mss.edus.si
e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30
BORZE ZNANJA so informacijska središča v katerih brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. AKTUALNA POVPRAŠEVANJA:
•	Gospod iz Sežane išče ponudnika (iz Sežane ali bližnje okolice) za učenje italijanskega jezika - začetne stopnje;
•	Člana izolske BZ se zanimata za gledališko in filmsko igro ter dramsko umetnost;
•	Gospod iz Sežane nas je poklical, ker si želi spoznati tehnike hipnoze in avtohipnoze;
•	Mladeniča iz Izole zanima esperanto;
•	Gospod iz Lucije pa išče literaturo, oziroma kakršnekoli informacije v zvezi z Wiehlerjevimi gobelini.
NEKAJ AKTUALNH PONUDB:
•	Nasveti za amaterske snemalce, pomoč pri upravljanju z video kamero (sodelovanje, izmenjava izkušenj);
•	Inštrukcije jahanja;
•	Znanje kaligrafije (različne pisave), pisanje diplom, spričeval, priznanj...
•	Pomoč in nasveti pri restavriranju pohištva;
•	Informacije s področja radiestezije in bioenergije;
•	Znanje norveškega in švedskega jezika;
•	Popravilo izdelkov iz poliestra kot npr. plastični čolni, cisterne...
Če imate kakršnokoli znanje, ki bi ga želeli posredovati naprej ali pa taka znanja iščete, pokličite Borzo znanja v Izoli, ki deluje na območju Primorske.
Naše posredovanje je brezplačno, o času in načinu izmenjave znanj ter obliki oddolžitve pa se ponudniki in povpraševalci med seboj sami dogovorite.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
V prejšnji številki nam jo je tiskarski škrat pri prostovoljnih prispevkih kar dvakrat zagodel. Najprej se nam je pomotoma zapisalo, da je restavracija Zlato sidro za Portorožana darovala tisoč tolarjev, v resnici pa jih je kar 10.000, za kar se jim iskreno opravičujemo. Druga napaka se je zgodila pri številki žiro računa, kamor lahko nakažete svoje prostovoljne prispevke. Pravilna številka je 51410-645-50022!
Sicer pa lahko prispevate tudi osebno v uredništvu Portorožana (Obala 16, 1. nad.levo, Portorož). Tokrat pa se zahvaljujemo še naslednjim darovalcem: Lidiji BARRILE in Mafaldi PAHOR, obe iz Pirana, ki sta darovali vsaka po 1.000 SIT, J J. iz Lucije 500 SIT, Marta GOMIZELJ 1.000 tolarjev, Ančki ŠKRABAN 2.000 tolarjev, Roku SEDEJ iz Pacuga 2.000 tolarjev in llonki HAJ-NAL 2.000 tolarjev. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Vrnitev priljubljenih bobbyjev?
Redarji in inšpektorji, ki v naši občini skrbijo za urejanje prometa so se nedavno oblekli v nove uniforme: odslej nosijo temnomodre hlače in vinsko rdeče srajce (barva, s katero so opremljena tudi njihova službena vozila). Uvedli pa so tudi nekdanje v belo oblečene študente - prometnike, ki so pred mnogimi leti v poletnem obdobju pomagali policiji ter se v tistih časih s svojo uglajenostjo zelo priljubili ljudem (nekateri so jim, zaradi pokrival, podobnim tistim, ki jih nosi angleška policija, rekli kar bobbyji).
Dvojna številka/Doppio numero 7/8 * julij-luglio/avgust-agosto 2000 * let-nik/anno X * Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: EDI * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhajanje: mesečnik * naklada/tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ, tel.: 674-42-14, e-mail: ks.portoroz@amis.net *V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Cesarina SMREKAR, Valentina KLEMŠE, Dragica MEKIŠ, Nives MARVIN, Alja TASI, Tina SKOČAJ, Nada PRINČIČ in še kdo...
Želite kupiti ali prodati vrednostne papirje na borzi?
JL JL «J

Prodajo ali nakup lahko opravite v vseh poslovnih enotah banke ali pa skupaj z borznimi posredniki na sedežu banke: tel: 05 66 51 267, 665 14 41
{< Banka Koper
B trnka Koper d.d. Pristaniška ulica 11, 6502 Koper tel.: (OZ) M>6 12 tt2<fax: (ОЛ) (>.'19 7i 31. trtnvJmnhn4foj[ferM
V^j "V^l ^	^
INFORMACIJSKI BILTEN OBČINE PIRAN
Poletje že vstopa v drugo polovico. Avditorij Portorož s svojimi prireditvami pa je na višku sezone. Uvodnik je tokrat namenjen predvsem delovanju Kulturnega, kongresnega in promocijskega centra Avditorij Portorož na področju organiziranja dogodkov in pa kot odgovor polemiki, v zvezi s katero v Istri in še posebno v Piranu zbodejo očitki, da je Piran »govekarsko« mesto. Ta očitek zavračam tako kot direktorica Avditorija Portorož, še bolj pa kot Pirančanka, ki v tem mestu živi in dela. Odgovor, ki sem ga posredovala Primorskim novicam v zvezi z omenjeno temo, je zelo odmeval in vesela sem, da zelo pozitivno. Nisem nameravala z nikomer polemizirati, še manj koga obdolževati ali ga kritizirati. Navesti pa je bilo treba dejstva. Avditorij Portorož se uvršča v sam vrh prireditvenih organizacij v Sloveniji, to mesto mu pripada in kot takega je prav, da se ga ovrednoti. Naše delo ni vedno enostavno, saj je skoraj nemogoče zadovoljiti vse želje, potrebe in okuse. Tudi ni lahko uresničevati poslanstva, ki ga imamo na tem tako občutljivem delu naše države. Vendar to skušamo delati in nam uspeva!
Želim poudariti, da je naše sodelovanje s Primorskim poletnim festivalom zgledno, upam celo trditi odlično, kar bi lahko potrdila tudi direktorica festivala, gospa Neva Zaje, čeprav lahko bralec Primorskih novic zaključi ravno obratno. Obema je jasno, da moramo biti kulturniki v Istri povezani, ponudbo celovito predstavljati in takšno tudi ponujati.
Bolj bomo uspešni, če bomo sodelovali in skupaj nastopali. Vsak naj prispeva, kar zna in kar ima najboljšega. In vsak naj dela po svoji vesti. Avditorij Portorož se kot kulturna ustanova vedno bolj uveljavlja. To ne potrjuje samo število prireditev in obiskovalcev, pač pa predvsem kakovost. Koledar letošnjih prireditev je prav gotovo dokaz za to. In zato Piran ni mrtvo mesto, kot se to zdi nekaterim novinarjem.
V 52. številki Primorskih novic z dne 30.6.2000piše,
JULIJ/AVGUST 2000
gram in ga sofinancira kulturno ministrstvo, del programa sofinancira turistično ministrstvo in del je vključen v program Phare. Na kratko, Avditorij ima samo v mesecu juliju 26 kulturnih prireditev (v Piranu in Portorožu), Zveza kulturnih društev Karol Pahor iz Pirana 41, drugi organizatorji pa še 6, skupaj jih bo torej 73. Prireditev v okviru Primorskega poletnega festivala je še 15. Zelo pregledno je julijsko dogajanje v piranski občini predstavljeno v štirijezični knjižici, ki ga je sestavil Avditorij Portorož. V njej je zajeta kulturna, športna, zabavna in duhovna ponudba cele občine.
Piran ni mrtvo mesto, kot se zdi Majdi Suši. Kulturno življenje poteka na več prizoriščih: v Tartinijevem gledališču, na Tartinijevem trgu, Prvomajskem in Ribiškem trgu, v Minoritskem samostanu sv. Frančiška, v stolnici sv. Jurija, na terasi pred gledališčem, v Caffe Teatru, v galeriji Gasspar, v galeriji Duka, v Mestni galeriji, v Tartinijevi hiši. Zanimivo, Boris Šuligojje v Delu na isti dan, kot je bil objavljen članek Majde Suše, v katerem govori o kulturnem mrtvilu v vseh treh istrskih mestih, zapisal v svoji rubriki »Brodet s Škarpeno« popolnoma nasprotno mnenje! Da je prireditev preveč! Ugotavlja, da se s počitnicami tudi kultura seli na morje.
Avditorij ni občinski kulturni dom, čeprav je res, da je občinska last. Pomemben je širše. Med domačine, ki ga obiskujejo, štejemo občane vseh treh istrskih občin (po podatkih ankete iz leta 1995 je med obiskovalci kar tretjina Koprčanov. In tega smo zelo veseli!). Zvesti obiskovalci so tudi začasni prebivalci - lastniki vikendov. In v Piranu je polovica vseh stanovanj počitniških! Ne moremo jih šteti med tujce. Piran imajo radi in marsikdo razmišlja, da bi se za stalno naselil tu. Poleti in ob praznikih pa je med obiskovalci prireditev tudi veliko hotelskih gostov. Če torej piranska občina sofinancira Avditorij, pomeni, da sofinancira kulturno ponudbo, ki so jo deležni tudi Koprčani. Morda bi bilo prav, da bi ga
Vprašati se moramo, kakšen je dolgoročni učinek odločitev po finančnem kriteriju. Morda imajo kakšno zvezo z visoko stopnjo samomorilnosti, nizko stopnjo samozavesti, slabo kulturno razgledanostjo, nizko povprečno izobrazbo, slabimi medsebojnimi
LETO 1/ ŠTEVILKA 2a
odnosi?
Aurelio Jurije nekoč kot izjavil:» Kot koprski župan zavidam piranski občini samo eno: Avditorij!«
Jana Tolja, direktorica Avditorija
Carmina burana, Tartinijev trg, 1. julij 2000
2. seja Delovne skupine za spremljanje varnosti v turistični sezoni
Preprečiti kraje na plažah
Ziijc, oceni občino Piran kot mačeho, mesto Piran kot suho ložo in mrtve zidove, mestne voditelje pa kot govekarje. ki mislijo, daje Tartinijev trg primeren za šagro in kranjske klobase. Piranska občina je Primorskemu poletnemu festivalu namenila milijon tolarjev, sofinancira pa ga tudi posredno, prek Avditorija, kije PPF vključil v svoj program. Premiera in pet ponovitev komedije Burka o doktorju Petelinu bo v Tartinijevem gledališču, s katerim upravlja Avditorij. Enajst dni bodo igralci v njem tudi vadili. V portoroškem Amfiteatru bo velika plesna predstava Terminal. Avditorij je celo soproducent festivalske igre Novecento. Zaigrana je bila :e 2. junija letos, torej že pred uradnim odprtjem festivala.
Res je, da turistično gospodarstvo nima dovolj posluha za kulturo. Hotelirji še vedno raje zadržijo goste v svojih restavracijah, ob kozarcu in krožniku, zato pripravijo kar svoj kulturni program. Na pobude Avditorija, naj obisk prireditev vključijo v ceno sobe, še ni odziva. Hotelirji pravijo, da financirajo kulturo skozi turistično takso, ki jo pobirajo od gostov, ki prenočijo pri njih. Turistična taksa je namreč del občinskega proračuna in iz tega vira se financira tudi Avditorij. Da bi bil Primorski festival zaslužen za obnovo gledališča Tartini? Resje, da je bila v njem odigrana gledališka igra tik pred začetkom obnove. Lahko da je na odločitev kulturnega ministrstva vplivala tudi dejavnost PPF. Vendar pa je do obnove gledališča prišlo po 10 letih priprav, prepričevanj in pogajanj. Obnovo je izpeljal Avditorij ob podpori piranske občine in ljudi, ki so se zavedali pomena te investicije.
Da je kulturno ministrstvo zelo naklonjeno Festivalu, priča 19 milijonov tolarjev podpore. Avditoriju namreč nameni le pet milijonov tolarjev. Festival traja en mesec, Avditorij ima program skozi vse leto. Lani je obiskalo Avditorij okoli 76.000 ljudi (kulturne, filmske in kongresne prireditve), v prvih šestih mesecih letos že 44.000, Festival je imel lani 10.000 obiskovalcev.
Majda Suša uporabi izraz "govekarstvo ", ki pomeni kulturo na nižji ravni. Vabimo jo, naj kdaj pride na koncerte v okviru Piranskih glasbenih večerov, Mednarodne poletne glasbene šole, Glasbenih miniatur, Poletnih utrinkov, Ljudskega izročila, koncerte v ciklusu Oživimo Piran, koncertov ob 250-letnici Bachove smrti, na festival Zarlino ali Dneve orgel; Morda je bila v množici 1500 ljudi 30. junija, ko je bila izvedena v okviru Imago Sloveniae -Podoba Slovenije scenska kantata Carmina burana na Tartinijevem trgu?
Ja, vse to imamo v Piranu in še kaj več. Del tega programa je vključen v slovenski nacionalni pro-
Škoda, da ni bilo nikogar od Primorskih novic na tiskovni konferenci Avditorija, ki smo jo imeli v Tartinijevem gledališču 25. maja! Škoda, da na kulturni strani ni prostora za predstavitev kulturnega programa v Avditoriju. V Novicah so bili predstavljeni številni festivali in dogodki daleč naokoli, celo festival na Lentu v Mariboru. Nevo Zaje zelo cenim. Z njo se veselim uspehov. Uspešno podira občinske plotove. Njeno navdušenje in smisel za prijateljsko zbližanje z ljudmi od vsepovsod je nalezljivo.
Verjamem pa, da v tej evforiji marsikaj drugače vidi. Njene misli so usmerjene v festival. In motijo vse, kar na kakršenkoli način ovira festival. In verjame, da je njen festival najboljša kulturna ponudba v Istri. Rada sodelujem z njo, zdi se mi, da ji gre vse lažje kot drugim. Res pa je najbrž, da je tako uspešna, ker dela vse z veliko ljubeznijo. Avditorij sodeluje s PPF že sedem let. te leta 1994 smo skupaj izvedli devet predstav! Zadnja tri leta sodelujemo še tesneje in postali smo že festivalski soproducenti. Imamo močno informativno mrežo in vselej so festivalske prireditve napovedane enakovredno drugim Avditorijevim dogodkom. Lepo je, če organizatorji kulturnih prireditev sodelujemo. Vsak naj prispeva, kar ima najboljšega. Eden ima dvorano, drugi opremo, tretji izkušene delavce, Četrti je poln zamisli, peti zna pridobiti denar od oblasti in podjetnikov; Koliko lepega lahko naredimo skupaj!
Grd in neutemeljen je tudi očitek Majde Suše o kranjskih klobasah pod Tartinijevim spomenikom. Naj pride v Piran v kakšno gostilno. Takih ni daleč naokoli. Piranske gostilne slovijo po svoji izbrani mediteranski hrani. To vedo številni tujci, ki pridejo k nam, nekateri prav zaradi dobre hrane. In vina, seveda. Kako so navdušeni udeleženci kongresov! Tudi portoroški hoteli imajo izvrstno kuhinjo. To nam povedo tujci, ki veliko potujejo in nas primerjajo z najboljšo ponudbo na svetu. Vprašam se, čemu je namenjena kulturna stran časopisa? Po moje približevanju kulturnih dobrin. Časopis bi moral pomagati kulturnim ustanovam, seznanjati ljudi o kulturni ponudbi in jih privabiti na prireditve. Koliko denarja, priprav, znanja je potrebno, preden se zastor dvigne! Za organizatorje in nastopajoče umetnike je največji uspeh polna dvorana.
Vem sicer, da je za novinarje bolj zanimivo, če se med seboj prepiramo. »Rumeni tisk« se bolje prodaja, torej se finančno splača pisati o škandalih, nesrečah, kriminalu.
Tudi Avditoriju se bolj splača predvajati filmske uspešnice in lahke komedije. Finančno so vrhunske prireditve nezanimive. Pa vendar!
za spremljanje varnostni v turistični sezoni, ki je bila kot delovno telo imenovana na podlagi akta o ustanovitvi Varnostnega sosveta občine Piran.
Delovno skupino sestavljajo: komandir policijske postaje Piran, gospod Igor Gjerkeš, direktor LTO Portorož, gospod Ivan Silič, predstavnik Uprave za pomorstvo Koper, kapetan Davorin Fantolin, predstavnik Upravne enote Piran, gospod Aris Loboda, direktor Javnega podjetja Okolje, gospod Robert Časar, predstojnik Urada za gospodarske dejavnosti Občine Piran in predstojnik Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo, gospod Andrej Furlan. Komandir Policijske postaje Piran je podal poročilo o delu Policijske postaje Piran v zadnjih dveh tednih. V tem obdobju so zasledili skupino domačinov, ki so naklepno kradli na plažah in zoper katere je stekel postopek. Kraje na plaži so bile predmet obravnave že na prvi točki delovne skupine, ki je sprejela sklep, naj Javno podjetje Okolje še v letošnji sezoni ob vstopu na portoroško plažo pri blagajni postavi opozorilne table. Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo ter Policijska postaja Piran pa bosta poslala pisno opozorilo vsem upravljalcem plaž v naši občini s priporočilom, naj za svoje plaže uredijo podobna opozorila. Gospod Silič je tudi predlagal tudi postavitev varnostnih šefov, ki bi jih bilo po njegovem mnenju treba urediti še letos.
Gospod Gjerkeš je člane delovne skupine obvestil tudi o kršitvah javnega reda in miru v Heineken pubu v Portorožu, v Piranu pa v Caffe Teatru. Največ pozornosti pa je bila deležna problematika diskoteke Tivoli in lokalov v portoroškem Kaštelu. Gospod Furlan je sporočil, da je gospod Korelič, ki je bil kot odgovorna oseba za diskoteko Tivoli vabljen na sejo, kjer naj bi skupaj z delovno skupino obravnaval problematiko kršenja javnega reda in miru, odsoten in svoje odsotnosti ni opravičil. Gospod Gjerkeš je sporočil, da že nekaj časa evidentirajo neprestane incidente v omenjenem lokalu. Predvsem so to telesne poškodbe, pretepi pred ali v diskoteki in podobno, čeprav ima najemnik varnostno službo Diskret, ki pa očitno ne opravlja svoje naloge. Skupnega jezika z najemnikom ni, čeprav je dolžan vzdrževati javni red in mir in morebitne kršitve tudi sporočati. Gospod Furlan je predlagal, da gospod Gjerkeš povabi na razgovor najemnika diskoteke ter predstavnika varnostne službe Diskret. Gospod Silič je vprašal ali je lokal v najemu ali pa ga upravlja gospod Korelič kot
Furlan je poročal tudi o težavah v zvezi z obratovalnim časom v Kaštelu Portorož, ki bo sicer deloval le do konca septembra. Gospod Gjerkeš je zbrane opozoril na pritožbo občanov zaradi hrupnih mopedistov, ki drvijo po Piranu in napovedal ostrejši nadzor nad njimi. Po besedah gospoda Furlana tudi Urad za občinsko inšpekcijo prejema veliko pritožb prav zaradi hrupa motorjev. Po njegovem mnenju je Piran zelo urejen, to urejenost pa kazi vožnja in hrup mopedistov na Punti in Prešernovem nabrežju. Predlagal je gospodu Gjerkešu, naj opravijo večkratne kontrole in zoper kršitelje ustrezno ukrepajo. Hkrati je predlagal, naj se nadzoruje zbiranje mladine z motoiji na elipsi Tartinijevega trga in ploščadi pred sodiščem. Kar zadeva vprašanje varnosti v prometu je Policijska postaja Piran v sodelovanju z Uradom za občinsko inšpekcijo in redarstvo upravniku kompleksa Salinera izročila opozorilo glede izvajanja nadzora statičnega prometa na zelo nevarnem ovinku. Gospod Furlan je poudaril pomembnost izvajanja nadzora mirujočega prometa na Forma Vivi ter dolgotrajno rešitev v postavitvi avtomatične zapornice. Posebno pozornost so člani delovne skupine namenili tudi kršenju javnega reda in miru s strani mladine in navzočnosti „vrečaijev", ki so svoje domovanje našli celo ob teniških igriščih Hotela Metropol. Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo bo v sodelovanju s Policijsko postajo Piran ob koncih tedna patruljiral na kritičnih točkah naše občine ter zoper kršitelje ustrezno ukrepal.
Udeleženci seje so razpravljali tudi o transponderjih za vhod in izhod v mesto Piran. Slednji v Odloku o ureditvi cestnega prometa niso predvideni, zato tudi zoper zlorabe Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo ne more ukrepati. Gospod Valter Puhov, ki je na seji zastopal JP Okolje, je dejal, daje novejšo serijo transponderjev možno izklopiti, za starejše pa še iščejo možnosti.
Člani delovne skupine so še ugotovili, daje bilo v letošnjem letu manj incidentov z vodnimi skuterji v portoroškem zalivu in da se najemodajalci skuteijev držijo predpisov. Večje težave povzročajo lastniki skuteijev. Delovna skupina je razpravljala tudi o obratovalnem času lokalov, brezplačnem avtobusnem prevozu na relaciji Tartinijev trg-Fornače-Tartinijev trg, ki ga bo po 1. avgustu 2000 izvajalo JP Okolje, ugotovljenih nepravilnostih na javnih kopališčih ter o turističnih taksah.
^	^ Л^ј Л^ј ^ ^ ^	^
V IMENU OBČANOV • V IMENU OBČANOV • V IMENU OBČANOV • V IMENU OBČANOV
Svetniška vprašanja, predlogi in pobude s 14. redne seje Občinskega sveta Občine Piran
Svetnik Bogdan Lulik (Zveza za Primorsko) je predlagal, naj se v času turistične sezone in tudi med letom urniki gostinskih lokalov prilagodijo potrebam turistov in mladine. Po njegovem mnenju bi lahko tisti lokali, ki to želijo, poslovali do jutranjih ur, saj naj bi bilo nesprejemljivo, da se lokali zapirajo že ob polnoči ali ob dveh zjutraj, ko se nočno življenje šele prične. Ocenjuje, da se je zaradi nemogočih urnikov center zabave za mlade iz Portoroža preselil v Izolo in Koper.
Odgovor Občine Piran:
Obratovalni čas gostinskih obratov je, glede na vrsto gostinskega obrata (npr. hotelske restavracije; gostilne, restavracije, kavarne; slaščičarne, bari...) določen s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 78/ 99).
Kljub temu, da 3. člen navedenega pravilnika določa obratovalni čas različno glede na vrsto gostinskih obratov, pa 4. člen pravilnika določa, da »smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, obratovati le med 6. in 22. uro«.
Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas. O podaljšanem obratovalnem času pa odloča pristojni organ lokalne skupnosti na podlagi sprejetih meril. S tem namenom je Županja Občine Piran sprejela Sklep o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in prodajaln na območju občine Piran (Ur. objave, št. 3/2000). S tem sklepom se je, glede na vrsto gostinskih obratov, podaljšal obratovalni čas, različno glede na letni čas, in sicer (primer za poletni čas): za gostilne, restavracije do 1. ure naslednjega dne,
za okrepčevalnice, bare, slaščičarne,...
Na koncu naj omenimo, da je problematika podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov pereča tudi v vseh občinah obalno -kraške regije. Zato je bil junija letos sklican sestanek predstavnikov občin z namenom opredelitve enotnih meril za podaljšanje obratovalnega časa glede na vrsto gostinskega obrata ob upoštevanju specifičnosti posameznih občin.
Svetnik Bogdan Lulik je vnovič vložil pobudo za postavitev kontejnerjev za smeti in dveh javnih stranišč ob kanalu Sv. Jerneja, saj meni, da izdatek ni prevelik, in daje glede na veliko število sprehajalcev oz. rekreativcev ureditev tega problema nujna.
Odgovor Občine Piran:
Problematika neurejenosti kanala Sv. Jerneja izhaja predvsem iz dejstva, da je v tem kanalu »nelegalno« privezanih veliko število čolnov in jadrnic, za kar ni ustreznih pogojev, saj ni nobene potrebne infrastrukture. Ob tem primeru ne bomo navajali neučinkovitost pristojnih inšpekcijskih služb.
Kot smo večkrat omenili, se za to območje, ki spada v krajinski park, trenutno izdeluje ustrezen prostorski akt, ki bo predstavljal podlago za ureditev tega območja v skladu z bodočim opredeljenim namenom. Do tega trenutka pa je sicer možno začasno urediti najbolj pereče probleme (npr. dva kontejnerja in dve montažni stranišči), vendar se postavlja vprašanje ali bi bila ta rešitev ustrezna ob morebitnih pripombah občanov, da urejamo zadeve za tiste, ki imajo »nelegalne priveze« in ne drugih bolj perečih problemov. Zagotovitev in vzdrževanje kontejnerjev in montažnih stranišč za dva ali tri mesece sicer ne predstavlja velikih sredstev (cca 300.000,00 SIT), ki bi jih morali sicer kriti znani uporabniki. Javnemu podjetju Okolje Piran se bo, v okviru proračunsko opredeljenih sredstev, naročilo, da zagotovi na ustreznih lokacijah ob kanalu postavitev teh »objektov« za čas poletne sezone. Pri tem pa je treba omeniti, da se postavlja vprašanje, v koliki meri bo postavitev le-teh rešila neureienost kanala «ai ie nri t^m nntr*»hnn
Odgovor Občine Piran:
Trgovsko podjetje Soča-Merkur d.d. Koper je dolgoletni uporabnik poslovnih prostorov na naslovu Župančičeva 14/16 (Trgovina z elektromatarialom).
Do 31 .decembra 1995 so prostor uporabljali brez plačevanja najemnine, saj so se z najemnino poračunavala sredstva, ki jih je podjetje vložilo v obnovo prostorov. Od tega dne bi morali plačevali najemnino, vendar najemne pogodbe niso podpisali. Namesto tega so se obrnili na lastnika poslovnega prostora, Občino Piran, zaradi dogovora o določitvi nižje najemnine Odlok o spremembah odloka o oddajanju poslovnih prostorov v lasti občine Piran v najem, kije bil sprejet v letu 1997 je opredelil znižanje najemnine. Tudi nove najemne pogodbe z znižano najemnino niso podpisali. Večkrat so potekali dogovori med upravljalcem poslovnega prostora in prejšnjim županom, in sicer pisna in ustna izmenjavanja predlogov. Nazadnje je bil sprejet sklep št. 36102/021 /99 z dne 20.decembra 1999, s katerim je bila najemnina zaradi deficitarnosti znižana in je za januar 2000 znašala 342.179,00 SIT brez DDV (poslovni prostor meri 179,01 m2 , torej 1911,00 SIT/m2). Sklepu, ki gaje podjetje prejelo, je bil priložen dopis s pozivom, naj nam v primeru, da se ne strinjajo z načinom izračuna najemnine, to takoj sporočijo. Ker odgovora ni bilo, smo direktorju splošnega sektorja podjetja vnovič poslali fotokopijo omenjenega sklepa, a tudi tokrat ni bilo odgovora. V začetku februarja 2000 jim je bila dostavljena v podpis najemna pogodba. Šele v mesecu maju so se odzvali na naše pozive. Občinski svet obveščamo, da sta bila sporazum o poravnavi zapadlih obveznosti in najemna pogodba sklenjena v juniju. Preseneča nas, da se v javnosti pojavljajo informacije, ki vso krivdo za zaplet valijo na Občino Piran. Menimo, da je občina pokazala veliko mero razumevanja za nadaljnje poslovanje trgovine z elektromaterialom v mestu Piran. Mnenja smo, da sama najemnina ni bila vzrok razmišljanju trgovskega podjetja Soča-Merkur o odpovedi najema prostora, temveč gre za poslovno politiko podjetja, ki predvideva
ntvnntpu nnvp uprip nrnHaialnp v T nr>iii "Mi» tr>
konkretizirati s situacijo razmestitve priveznih boj. Pri pripravi situacije razmestitve priveznih boj je potrebno upoštevati, da je kopanje v naravnih kopališčih dovoljeno do 150 metrov od obale, če ni drugače predpisano (3.točka 25. člena Zakona o varstvu pred utopitvami Ur.l. RS, št. 22/2000), plovba motornih čolnov pa je prepovedana znotraj 200 meterskega pasu ob obali, razen za čolne na vesla (1. odst. 43.člena Pravilnika o redu in drugih delih obalnega morja, Ur.l. SRS, št 14/84). Menimo, da bi bilo smotrno postaviti privezne boje znotraj pasu od 170 m do 200m od obale in pri tem upoštevati razmak med njimi glede na velikost čolnov. Bliže k obali bi bile lahko postavljenje le boje za privez čolnov na vesla, oziroma za manjše motorne čolne, ki bi morali izključiti motorni pogon pri vplovitvi v naravni rzervat in nadaljevati plovbo do navedenih boj z vesli. Te boje naj bi bile postavljene med bojami za motorne čolne in vodno površino za kopalce ter naj bi bile ločene od priveznih boj za motorne čolne po barvi. Postavitev priveznih boj ne bo pripomogla k varstvenemu režimu, če se ne bo izvajal nadzor in če kršitve ne bodo sankcionirane.
Kap. Davorin Fantulin Pristaniški kapitan
Svetnico Rožano Špeh (SKD+SLS Slovenska ljudjska stranka) zanima, zakaj telefon na avtotaksi postaji v Portorožu ni dostopen vsem uporabnikom.
Odgovor Občine Piran:
Odlok o organizaciji in načinu opravljanja javnega prevoza oseb z avtotaksiji v Občini Piran (Uradne objave, št. 35/96,40/96,45/97 in 34/99) določa v 4. odstavku 17.člena, da so lahko avtotaksi postajališča opremljena s telefonom. Stroški namestitve telefona, postavitve ustreznih prometnih znakov in vzdrževanja postajališč bremenijo prevoznike avtotaksijev. Na portoroškem postajališču sta lastnika telefonskega priključka in aparata na stebru zgradbe Grand hotela Palace ter splošno znane telefonske številke za avtotaksi (73 - 555), kije v
naslednjega dne. Ta sklep omogoča, da v primeru, če gostinski obrat želi obratovati v drugačnem podaljšanjem obratovalnem času, kot ga opredeljuje sklep, Županja lahko izda posebno mnenje o »dodatnem« podaljšanju obratovalnega časa ob upoštevanju lokacije gostinskega obrata, morebitnih ugotovitev inšpekcijskih služb in policije ter mnenja pristojne krajevne skupnosti. Poleg tega naj navedemo še določilo 3. člena sklepa, ki določa, da Županja lahko v okviru pristojnosti občine pri določitvi obratovalnega časa gostinskih obratov ter na podlagi ugotovitev pristojnih organov o kršitvah javnega redu in miru. predpisov o varstvu pred hrupom med obratovanjem ali na utemeljen predlog posamezne pristojne krajevne skupnosti, za posamezne gostinske obrate določi tudi drugačno razporeditev obratovalnega časa, oziroma ne dovoli obratovanja v podaljšanem obratovalnem času.
Županja lahko v primeru hujših kršitev prekliče že določeno razporeditev obratovalnega časa gostinskega obrata.
Na osnovi vsega navedenega ugotavljamo, da ob upoštevanju velikega števila gostinskih obratov (prek 120) ta sklep poenostavlja postopek določitve podaljšanega obratovalnega časa, vendar hkrati omogoča tudi preklic tega podaljšanja zaradi hujših kršitev. Na osnovi dosedanjih izkušenj lahko povemo, da si nekateri gostinski obrati želijo obratovati tudi "do jutra". Na podlagi teh vlog gostinskih obratov županja izjemoma podaljša obratovalni čas do 2. ure.
Glede interesa gostinskih obratov za obratovanje "do jutra" pa je treba povedati, da je na drugi strani tudi interes (in pravica) občanov in tudi turistov, da v teh jutranjih urah ni kršen javni red in mir. Ta konflikt interesov obstaja že dolga leta in ga je treba usklajevati v dobro vseh interesnih skupin.
Določitev podaljšanja obratovalnega časa torej poteka na podlagi meril v odvisnosti od lokacije, mnenj in ugotovitev (ukrepov) pristojnih inšpekcijskih služb in policije ter pristojne krajevne skupnosti, vendar pa je treba kljub temu določiti »razumno mejo« glede obratovanja gostinskih obratov. Za bare in diskoteke pa je obratovanje s sklepom županje določeno do 5. ure naslednjega dne.
Svetnika Bogdana Lulika je zanimalo, zakaj je možna tako visoka najemnina za poslovni prostor Trgovine Soča-Merkur na Cankarjevem nabrežju (cca 5.000 DEM v tolarski protivrednosti), čeprav se trgovine v Piranu zapirajo zaradi slabega prometa. Po njegovem menju, bi morali vzpodujati trgovce, naj ostanejo v mestu, ne pa da jih Občina Piran s takšnimi najemninami izganja iz mesta.
Kanal Sv. Jerneja
V IMENU OBČANOV • V IMENU OBČANOV
Svetnik Bogdan Xulik je predlagal tüdi postavitev boj za privez čolnov na območju naravnega parka od piranske Punte do Mesečevega zaliva. Ker parki sodijo v pristojnost države je Občina Piran svetniško pobudo posredovala Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, ki je občini poslalo naslednje mnenje:
Predlog občinskega sevetnika Bogdana Lulika o postavitvi priveznih boj je potrebno
UUZP razporejeni nä portorosKO pusiajausce, imata že od 25. novembra 1987 sklenjen pisni dogovor, v skladu s katerim se ključ omarice predaja in odvzema avtotaksistom glede na izpolnjevanje pogojev iz tega dogovora. Tak način omogočanja dostopa do telefona je povzročil med njimi precejšnja nesoglasja. Nekateri avtotaksisti so si ob tehnološkem razvoju telefonije v zadnjih letih pridobili mobilne telefonske aparate in pričeli opravljati avtotaksi prevoze mimo določenega vrstnega reda avtotaksistov na postajališču, kar sicer pomeni kršitev določil odloka. To je povzročilo med njimi še hujše spore in celo fizične obračune. Nekateri avtotaksisti so na Občino Piran naslovili tudi pobudo, naj poleg lastniškega postavi še poseben javni telefon.
V	zvezi s predlogom o postavitvi dodatnega javnega občinskega telefona je treba povedati, da ga nekateri avtotaksisti podpirajo, nekateri pa menijo, da bi še povečal konflikte med njimi. Tudi mi smo mnenja, da bi z novim telefonom prišlo do novih sporov, saj je treba upoštevati, da npr. hotelske recepcije in ostali turistični obrati razpolagajo s telefonskimi številkami mobilnih telefonskih aparatov avtotaksistov, zato ne vidimo gotrebe po še enem telefonu.
Županja Občine Piran je lastnika telefona s svojimi dopisi večkrat pozvala, naj vsem omogočita enakopraven dostop do telefonske omarice in naj istočasno preučita našo pobudo za odkup njunega lastniškega telefona in telefonske številke. Zal pobude občine nista sprejela. Njima in ostalim avtotaksistom smo tudi priporočili, naj se sporazumejo v okviru Sekcije avtotaksistov, še zlasti zaradi izpostavljene vloge portoroškega postajališča med turistično sezono in dejstva, da mora kot edino postajališče obratovati neprekinjeno 24 ur na dan. Pri tem je treba poudariti, da avtotaksi dejavnost ni gospodarska javna služba in da občina lahko določene stvari pogojuje le prek oddaje avtotaksi postajališč.
V	primeru neupoštevanja občinskih pobud in priporočil bo občinska uprava prisiljena občinskemu svetu posredovati v sprejem nov odlok o opravljanju avtotaksi dejavnosti v Občini Piran, ki pa bo lahko imel za avtotaksiste bolj neprijetne posledice kot pa predlagana sporazumna rešitev, saj sedaj veljavni odlok določa, da se avtotaksisti organizirajo prek Sekcije in da se postajališča oddajajo prek njihovega programa.
• V IMENU OBČANOV • V IMENU OBČANO\
^ ^ј ^ј ^ ^ј ^ј
Pred 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Piran
V četrtek, 20. junija 2000, se bodo svetniki Občinskega sveta Občine Piran zbrali na svoji 15. redni seji, zadnji pred poletnimi počitnicami. Kljub temu dnevni red z 12. točkami ni pretirano prilagojen poletnim mesecem, saj svetnike čaka kar nekaj zahtevnih odločitev.
Med drugim se bodo morali odločiti o nadaljnji usodi Lagune Bernardin, za kar so si po burni razpravi, ki sojo končali na zadnji seji, vzeli kar dober mesec časa za razmislek.
Nato bodo razpravljali o dopolnitvi Programa priprave prostorskih izvedbenih aktov in strokovnih podlag za leto 2000 v Občini Piran. Na podlagi pobude Javnega podjetja Ogrevanje in Občine Piran bodo svetniki obravnavali predlog, da se program 2000 dopolni s spremembo lokacijskega načrta za garažno hišo ob vstopu v mesto Piran. Podjetje OMV Istrabenz d.o.o. je namreč sprejelo odločitev o ukinitvi obstoječe bencinske črpalke ob vstopu v mesto Piran, zato Občina Piran predlaga, da se v lokacijskem načrtu predvideno bencinsko črpalko, ki naj bi bila v pritlični etaži objekta garažne hiše opusti. Takšna odločitev bi po mnenju občine omogočila boljše funkcioniranje garažne hiše, pritličje namenjeno bencinski črpalki pa bi se lahko namenilo ustreznim poslovnim dejavnostim.
Četrta točka dnevnega reda je sestavljena iz poslovnega pročila za leto 1999 in programa dela za leto 2000 Javnega podjetja Ogrevanje Piran, takoj za tem pa bodo svetniki razpravljali o povečanju osnovenga kapitala tega podjetja in vstopu novega družbenika (Petrol d.d.). Občinski svet Občine Piran je namreč ob obravnavi in sprejemu revidiranega Investicijskega programa za izgradnjo plinovodnega omrežja za oskrbo naselij Piran, Portorož in Lucija, na seji dne 30.09.1999 sprejel sklep, da se nadaljujejo postopki glede dokapitalicacije JP Ogrevanje. Zadolžil je strokovno službo Občinske uprave in Upravo JP Ogrevanje, da preuči pogoje dokapitalizacije in Občinskemu svetu Občine Piran posreduje ustrezen predlog oziroma vse predloge aktov, ki jih je potrebno sprejeti. To
so: ; ....
. Влао/üva.. o,—nou»?an«1
oprostitev bi lahko vplivala na podobne zahteve drugih uporabnikov teh storitev, zato Občina Piran meni, da je v tem primeru primernejša podpora občine v obliki subvencioniranja.
Po premoženj sko-pravnih zadevah bodo svetniki vzeli v roke Poročilo o izvajanju razvojnega projekta Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV) za naselja Sv. Peter, Nova vas, Padna v letu 1999 in delno v letu 2000, razpravljali o potrditvi akcijskega programa CRPOV za leto 2000 in potrditvi dopolnitve programa CRPOV za uvajalno fazo za Krajevno skupnost Sečovlje za leto 2000.
V Programu priprave prostorskih izvedbenih aktov in strokovnih podlag za leto 2000, ki gaje sprejel Občinski svet na seji 10. februarja 2000, je predvideno nadaljevanje projekta CRPOV za naselja Sv. Peter, Padna in Nova vas, ter pričetek uvajalne faze za Sečovlje. Zaradi razširitve programa pe je potrebno poiskati še dodatna sredstva ter prerazporeditev sredstev znotraj že sprejetega programa, saj sredstva predvidena v proračunu za izvajanje programa CRPOV, ne zadoščajo.
Urad za okolje in prostor Občine Piran je 5. julija 2000 organiziral 11. delovno srečanje razširjene projektne skupine CRPOV v Novi vasi, na katero so bili vabljeni predstavniki KS, predstavniki projektnih skupin, predstavniki občinskih in svetovalnih služb, predstavnik Regionalnega razvojnega centra Koper s sodelavci in predstavnica Projektive inženiring Piran, kot izvajalec projektnih dokumentacij z namenom pregleda zaključnega poročila, predloga za prijavo na razpise in dopolnitev programa za leto 2000.
Na sestanku so udeleženci potrdili zaključno poročilo s pripombo, da se za tisti del, ki se nanaša na izdelavo projektne tehnične dokumentacije dopolni še z finančnim poročilom. Potrjena je bila dopolnitev programa in finančnega načrta za leto 2000 pri čemer je bila ob obravnavi tega programa zastavljeno vprašanje, ali ne bi bilo smiselno, da si posamezni investitorji sami priskrbijo tehnično dokumentacijo in ustrezna dovoljenja. Na ta način bi lahko sredstva, ki so bila namenjena za izdelavo te dokumentacije, prerazporedili na
Nadzor nad obračunavanjem turistične takse
Brez večjih nepravilnosti
7.julija 2000 je Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran v sodelovanju s Policijsko postajo Piran opravil nadzor nad obračunavanjem turistične takse. Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo seje osredotočil na svoje področje dela in sicer dejanske kontrole obračuna turistične takse, policijska postaja pa je opravila kontrolo prijavne odjavne službe. Kontrolirane lokacije so bile Avtokamp Lucija in Hotel Marko.
V avtokampu je policist opravil kontrolo petih šotorov oz. 15 turistov, za katere je zahteval podatke na recepciji, zaradi preverbe prijavne službe. V zvezi s to kontrolo ni bilo nepravilnosti. Naš urad je preveril knjigo gostov ter obračun turistične takse, ki jo odvajajo mesečno. Ugotovili smo, da je kamp letos začel z delovanjem 15. aprila. Preverili smo oddana poročila z dejanskim stanjem prijav in odjav gostov. Posredovani podatki so bili v skladu z oddanimi poročili. Od 15. maja.2000 v recepciji vodijo računalniško knjigo gostov, kar omogoča hiter pregled in nadzor obračuna turistične takse. Druga točka kontrole je bil Hotel Marko. Tudi v hotelu smo opravili kontrolo obračuna turistične takse. Ugotovili smo, da od 1. januaija.2000 do
31. maja 2000 v knjigi gostov niso vodili odhoda strank in da niso obračunavali olajšave, določene po zakonu o pospeševanju turizma. V zapisniku je bilo stranki naloženo, da od dneva kontrole naprej zapisuje tudi odhode gostov in v roku 15 dni opravi obračun nezavedenih olajšav med 1. januarjem in 30. junijem 2000. Obračun turistične takse pa je bil pravilno opravljen in zapisan v oddanih poročilih. Vsi hoteli, avtokampi, sobodajalci, počitniške hiše,... v Občini Piran opravljajo svojo dejavnost po Odloku o turistični taksi v Občini Piran (UR.obj 43/98) in Zakonu o pospeševanju turizma. V skladu s temi predpisi morajo obračunavati turistično takso ločeno za domače in tuje goste ter izpolnijevati poročilo o prenočitvah in o obračunani turistični taksi. Omenjeno poročilo in navodilo za obračun turistične takse lahko dobijo brezplačno na Uradu za finance Občine Piran, oz. pokličejo na telefonsko številko 671 - 0300.
Predstojnik Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran
Andrej Fur lan
Sklep o povečanju osnovnega kapitala JP Ogrevanje Piran, d.o.o. in vstopu novega družbenika,
Spremembe Statuta oz. nov Statut
družbe.
Svetniki bodo nato obravnavali predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter predlog sklepa o potrditvi cen odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda.
V	sklopu osme točke bodo svetniki obravnavali predlog sklepa o spremembah luških pristojbin. Na pobudo Županje Občine Piran je upravljalec pristanišč v Piranu in Portorožu, Javno podjetje Okolje Občini posredovalo predlog o spremembi obstoječega tarifnega sistema oz. Cenika luških pristojbin v pristanišču Piran in Portorož, in sicer glede pristojbin za potniške ladje v notranjem pomorskem prometu.
Izvajalci prevoza potnikov po morju so Občino Piran večkrat pozvali, naj obstoječe pristojbine zniža, zato predlog sprememb luške pristojbine ukinja obračunavanje letne pristojbine za uporabo obale. Namesto tega opredeljuje drugačno osnovo za obračun pristojbine po potniku za »samostojne ladjarje«, in sicer 2.000,00 tolarjev na sedež po sistemu registriranih sedežev. Po obstoječem sistemu je namreč zelo težko izvajati obračun pristojbin po prepeljanem potniku za vsak prevoz. V primerih izvajanja dejavnosti, ki jo opravljajo »samostojni ladjaiji«, je torej sprejemljivejša oblika obračuna pristojbine po določenem pavšalu, saj gre za specifično obliko organiziranja izletov. Obveznosti ladjarjev se bodo. če bo predlog sprejet, zmanjšale za 27 - 45 %, odvisno od dolžine ladje in števila registriranih sedežev, seveda pa Občina Piran pričakuje, da bodo svojo obveznost tudi redno izpolnjevali.
V	letošnjem letu se je na podlagi samostojne iniciative podjetja Aquamarine pričela izvajati tudi redna turistična pomorska povezava med Portorožem in Ankaranom, ki jo podpirajo vse tri obalne občine in pristojno ministrstvo. V ta namen so tudi opredeljena proračunska sredstva za subvencioniranje te linije, kar se pa še ni realiziralo. Izvajalec te linije je v projektu "turistična pomorska povezava" opredelil, da pričakuje od občin oprostitev plačila pristaniških pristojbin.
Veljavni cenik luških pristojbin ne opredeljuje oprostitev plačila pristojbin. Morebitna
projekte vključene v program CRPOV. Predstavniki KS so zahtevali, da pristojna služba na Občini Piran pojasni izračun vrednosti komunalnega prispevka, ki pri investicijah na vaseh predstavlja veliko obremenitev in vesti toijev.
Naslednji dan, 6. julija 2000, se je sestal Projektni svet, ki je obravnaval zaključno poročilo o izvajanju programa CRPOV za leto 1999, pripravo na razpise Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in dopolnjen program dela za leto 2000. Strinjal seje, da se v sklopu programa CRPOV prijavimo na štiri razpise, in sicer na naslednjih področjih: inovativni program za razvoj podeželskih ekonomij podpora ekonomski diverzifikaciji podeželja
ukrepi prostorskega urejanja - obnova vasi
ukrepi prostorskega urejanja vasi -infrastruktura Projektni svet je še ugotovil, da so sredstva namenjena za program CRPOV zelo dobro naložena, saj se ob vsakem razpisu oplemenitijo še s sredstvi razpisovalca, pri čemer pa je zelo pomembno, da so programi, ki se jih s temi sredstvi izvaja, dobri in se izpeljejo tako, kot so bili zastavljeni.
Svetniki se bodo nato posvetili še kadrovskim zadevam, sejo pa bodo sklenili s pobudami, vprašanji in predlogi.
Padna najboljša v Sloveniji
V organizaciji Balinarskega kluba Mlinar iz Padne je 1. julija 2000 v Padni potekalo državno člansko prvenstva v balinanju v dvojicah. Na vsesplošno navdušenje številnih domačinov in uglednih gostov na novi tribuni je naslov državnih prvakov osvojila ekipa domačega Mlinaija v sestavi Dejan Koren, Gorazd Ferfolja in Albin Grižon.
Prvenstvo bo v zgodovino odšlo kot eno najbolje organiziranih doslej. Poleg brezhibnega poteka tekmovanja, ki sta ga prvič doslej sodila slovenska mednarodna sodnika, so se gostitelji izkazali tudi z nepozabnim sprejemom obiskovalcev. Prazničnega vzdušja se je po negotovem začetku kmalu nalezel tudi domači par, ki je v tej najzahtevnejši balinarski disciplini povsem nadigral tekmece. "Ta zmaga je najpomembnejša v moji dosedanji karieri, saj sva bila najboljša v elitni disciplini in to pred domačim občinstvom. Po slabši prvi igri sva se z Dejanom odlično ujela in v posameznih obratih dobro dopolnjevala, " je po zmagi povedal Ferfolja. "Po začetni tremi in napetosti nama je dobro steklo. Domači teren, občinstvo, navzočnost selektorja državne reprezentance in velika želja po uspehu so bili dovolj dobra motivacija, kije pripomogla h končnemu uspehu. Z Gorazdom sva čudovito sodelovala. Ta naslov mi je še slajši od tistega, ki sem ga na tej ravni pred dvema letoma osvojil med posamezniki," je navdušeno pripovedoval Koren, ki seje še iskreno zahvalil organizatoijem in sponzorjem kluba.
Pokale in priznanja so najboljšim podelili predsednimk Balinarske zveze Slovenije, gospod Jože Rebec, predsednik območne balinarske zveze slovenska Istra, gospod Anton Sagadin in Županja Občine Piran, gospa Vojka Štular.
Občinski redarji in inšpektorji v novih uniformah
Redarji in inšpektorji Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo, ki skrbijo za red v piranskem prometu bodo od letošnjega poletja oblečeni v temnomodre hlače in vinskordeče srajce, še bolj opazni pa bodo študentje, ki bodo obiskovalcem mesta nudili vse nujne informacije v štirih jezikih. Oblečeni bodo v bele hlače in srajce, pred vročim mediteranskim soncem pa jih bo varovalo lično belo pokrivalo. Da pa ne bi vse ostalo le pri preopznavnem videzu, so vsi še pred prevzemom novih delovnih nalog opravili kratek informativni tečaj pri turistični agenciji Maona.
гггагчроЈПЈ^^
Zelena luč za novo OŠ Sečovlj e
S prenovo Tartinijevega gledališča je Občina Piran zaključila obsežen sklop investicij v kulturne objekte v lasti Občine Piran in začenja novo obdobje investicij v izobraževanje, med katerimi je prednostna naloga prenova Osnovne šole Sečovlje. Občina Piran namerava k adaptaciji obstoječega šolskega poslopja matične osnovne šole Sečovlje in izgradnji prizidka razredne in predmetne stopnje pristopiti še v tem koledarskem letu. Čeprav bo investicija zahtevala precejšnje napore in odrekanja prebivalcev med potekom šolskega leta 2000/2001, pa bodo na koncu nagrajeni s sodobno in otrokom prijazno šolo. Projekt predvideva, da bo dozidava in adaptacija šole za potrebe devetletke, ki bo v Osnovni šoli Sečovlje uvedena s 1. razredom v šolskem letu 2002/2003, končana v približno letu dni.
Osnovna šola Sečovlje ima v tem trenutku namreč zelo slabe pogoje za izvajanje kabinetnega pouka na predmetni stopnji, zato potrebuje dodatne prostore za učilnice in kabinete, oziroma tako velike učilnice, da bi bile s pregradami uporabne tudi za kabinete. Ker je učilnic premalo, je pri pouku mogoče delati le z manjšimi skupinami učencev. Obstoječe učilnice so tudi premajhne. Neprimerni so prostori knjižnice, zbornice in upravni prostori, ker niso funkcionalno povezani. Upravni prostori pa sploh niso povezani z ostalimi prostori. Prenovljena šola bo ustrezala vsem merilom za gradnjo takšnih objektov, poleg tega pa bodo pri njeni gradnji uprabljeni le okolju in ljudem prijazni materiali. Učenci prvih treh rezredov devetletke bodo imeli svoj vhod v šolo, garderobe, učilnice in igrišče, učenci višjih razredov pa dovolj specializiranih učilnic za sodobne metode poučevanja.
Občina Piran je z gradnjo želela pričeti že prej, vendar so znova nastale težave na relaciji z
bo občinski svet obravnaval investicijski načrt adaptacije in nadgradnje osnovne šole, v katerem bo opredeljena tudi dinamika zagotavljanja sredstev.
Osnovna šola Sečovlje je imela v šolskem letu 1999/2000 skupaj 9 oddelkov s 155 učenci. V matični šoli v Sečovljah, na katero se bo nanašala obravnavana investicija, je bilo v šolskem letu 1999/2000 8 oddelkov s skupaj 146 učenci. Podružnična šola v Sv. Petru pa je imela en oddelek z 9 učenci. Pri oceni planiranega števila učencev za matično šolo Osnovne šole Sečovlje v prihodnjih šolskih letih so strokovne službe Občine Piran ugtovile, da danes najhitreje rastejo tista naselja ob obali, ki še imajo prostor za gradnjo, ne glede na to, kje ob obali ležijo. Po izgradnji čistilne naprave s kanalizacijo v Sečovljah bodo možne novogradnje stanovanjskih objektov, kar bo v tem šolskem okolišu dolgoročno vplivalo na povečanje števila prebivalcev. V vaška naselja se že sedaj priseljujejo mlade družine. Zaradi izboljšanja pogojev se bodo v bodoče starši tistih otrok, ki jih sedaj raje vozijo v druge osnovne šole v piranski občini, preusmerili in jih vpisali na OŠ Sečovlje.
OŠ Sečovlje je imela doslej 2.268,25 m2 zazidanih površin, od tega 586,65 m2 prostorov za pouk, 149,75m2 ostalih prostorov in 163,85 m2 komunikacij, skupaj torej 900,25 m2. Po adaptaciji in nadgradnji bo imela Osnovna šola Sečovlje 1287m2 površine, namenjene za pouk in 3536m2 skupne površine.
V skladu z Navodili za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji in demografskimi podatki potrebuje šola za 9 oddelkov 11 učilnic in 7 kabinetov. V primeru dodatnega oddelka pa zadošča dodatna mala učilnica. Dejansko število prostorov bo po izvedeni novogradnji in
kotlarni je predvidena časovna in temperaturna regulacija vsake veje posebej zaradi večih uporabnikov (slovenska šola, italijanska šola, vrtec, kuhinja z jedilnico in telovadnica). Vodovod je zasnovan skrajno racionalno. Pipe na umivalnikih so s samodejnim zapiranjem, pisoaiji s senzorji, izplakovalniki stranišč z gumi talnimi prožilci. Ves razvodje predviden z VPE cevmi.
Prezračevanje učilnic, zbornice... je klasično z ventusi in odpiranjem oken. Prezračevanje sanitarnih prostorov in garderob pa je prisilno s časovno regulacijo. Prostori knjižnice in multimedijske učilnice so hlajeni s split sistemom. Osvetlitev prostorov je predvidena s svetilkami z varčnimi Trifosfornimi fluo
o izvrševanju proračuna Občine Piran za leto 2000, ki gaje sprejel Občinski svet Občine Piran na seji dne 16.marca 2000, poleg sredstev sofinanciranja Ministrstva za šolstvo in šport v takratni višini 14.000.000 Sit, za investicijo zagotovljena tudi naslednja sredstva Občine Piran:
-	Izdelava projektne dokumentacije 2.500.000 Sit (dej. 2.360.000 Sit)
-	Sofinanciranje izgradnje 36.000.000 Sit
Skupaj zagotovljena sredstva v letu 2000: 38.500.000 Sit (dej. 38.360.000 Sit) Preostali del financiranja investicije s strani Občine Piran v znesku 243.959.000,00 Sit bo zagotovljen v proračunih Občine Piran za leti
TABELARIČEN PRIKAZ ANALIZE PROSTOROV PO FUNKCIONALNIH ENOTAH
	A	B	C	
	Prostori za mrak m2	ostali prostori m2	komunikacije m2	skup*i
Obstoječe stanie	586.65	149.75	163,85	900.25
%	65.16	16.64	18,20	100
Novo stau je	1227,10	471.75	470,00	2168.65
%	56.58	21.75	21.67	100
Normativ	1144,00	532,00	470.00	2146.00
%	53	25	22	100
VIRI FINANCIRANJA PO LETIH
_,_ (tekoče cene, v 000 SiP
žarnicami. Osvetlitev na delovnih površinah bo 250 luxov, v prostorih za tehnični pouk pa 500 luxov. Razen povečanega hrupa investicija nima drugih učinkov na okolje. Projekte je izdelala Architecta d.o.o. Piran s kooperanti: arhitektura - Salko Pivać, univ.dipl.inž.arh., strojne instalacije - Milivoj Petrovački, ing.str., elektroinstalacije: Janez Slobko, univ. dipl.inž.el.
2001 in 2002, za kar je Občinski svet Občine Piran sprejel ustrezni sklep na svoji seji dne 29.06.2000:
-	v letu 2001
130.000.000,00 Sit
-	v letu 2002
113.959.000,00 Sit O vseh postopokih, ki jih je Občina Piran izpeljala doslej, so bili obveščeni tudi krajani Krajevnih skupnosti Sečovlje, Nova vas, Padna in S v. JPeter. skatenmj se Је.£удо1Ш£.0&€дде Piran
1-----------r.v.»vw..« za sofinanciranje invcslici j v šolski prostor za leto 2000- 10 % od priznane predračunske vrednosti po tekočih cenah	0	33.322	0	0	33.322
2. Sredstva proračuna Občine Piran	23.359	38.360	130.000	113.959	305.678
SKUPAJ	23.359	71.682	130.000	113.959	339.000
državo. Ker Občina Piran sodi med tiste občine, ki se financirajo same, država za investicije v gradnjo osnovnih šol prispeva le 10 odstotkov vseh predvidenih sredstev. Še pred nekaj leti je za takšne investicije prispevala polovico. Ministrstvo za finance je ocenilo, da bo za adaptacijo in gradnjo prizidka potrebnih približno 333 milijonov tolarjev, zato je v te namene Občini Piran v letu 2000 prisodila 14 milijonov tolarjev, v letu 2001 pa 19 milijonov tolaijev. Kmalu za to odločitvijo pa je ministrstvo sprejelo sklep, da bo Občini Piran že v letu 2000 namenilo 33 milijonov tolarjev in s tem sprožilo nepredviden zaplet, saj ostalih 90 odstotkov sredstev občina v proračunu za leto 2000 seveda ni predvidela.
Ker Občina Piran ni mogla v nedogled odlašati začetka gradnje, je Županja Občine Piran intenzivno iskala možnost rešitve nastalega zapleta in pri ustreznih službah Ministrstva za finance dosegla dogovor o nadaljnjih postopkih občine za izvedbo investicije. Tako je Občinski svet Občine Piran zaradi časovne stiske, v katero ga je pahnila država, na izredni seji 29. junija 2000 soglasno sprejel naslednji sklep:
Občinski svet občine Piran bo pri oblikovanju proračunov za leti 2001 in 2002 prednostno uvrstil v proračun financiranje investicije prenove in dograditev Osnovne šole Sečovlje.
Na ta način je občinski svet Minstrstvu za finance omogočil, da bo podalo potrebno soglasje do naslednje, 15. redne seje 20. julija 2000, ko
adaptaciji za 1 učilnico in za 2 kabineta večje od števila po normativih.
PO INVESTICIJI	PO NORMATIVIH
Učilnico 12	II
MultiTncilijskd učilnica 1	1
kabineti 10	Si
Projektno nalogo za sanacijo obstoječe zgradbe in dogradnjo Osnovne šole Sečovlje, s poudarkom na energijsko varčnih rešitvah in izboljšanju kvalitete bivanje, je izdelal v februarju 2000 g. Aljoša Pajk, inž.str., Razširjeni energetski pregledi na vzgojno izobraževalnih objektih v RS, Ljubljana. Idejni projekt za izgradnjo prizidka in adaptacijo Osnovne šole Sečovlje je v februarju 2000 izdelala Architecta d.o.o. Piran.
Standard šolskih prostorov je zasnovan na osnovi Navodil za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji in zahtev, definiranih v projektni nalogi, ki jo je Občina Piran pripravila skupaj z g. Aljošo Pajkom, ki se ukvarja z Razširjenimi energetskimi pregledi na vzgojno -izobraževalnih objektih v Republiki Sloveniji in z razvojem energijsko varčnih tehnologij. Toplotna zaščita fasade je predvidena s Fasolit T izolacijskim sistemom debeline 8 cm in okni s toplotno prehodnostjo 1,3 W/m2K. Vsa okna na južni strani objekta so zaščitena s protisončno zaščito - skrin tende. Ogrevanje je radiatorsko, razen v garderobah, kjer je talno. Predvideni so termostatski ventili z zaščitnimi glavami. V
prostore, zato je v predračunski vrednosti investicije zajeta le ocena v višini 33.000.000,00 Sit. Nabava učil pa je ocenjena v znesku 15.000.000,00 Sit. Po izdelavi projekta bo določena natančnejša predračunska vrednost opreme in učil.
Občina Piran je zagotovila vire financiranja investicije v skupnem znesku 305.678.000 Sit na naslednji način: Do leta 2000 je zagotovila za pripravo investicije (zemljišče, komunalno opremljanje zemljišča, sprememba namembnosti zemljišča, izvedba komunalnih priključkov) skupaj 23.359.000 Sit. V letu 2000 so v Odloku
M ajcnmr xm_prcrc" ~ртг£\згп\узгст"патетгпг ТПТТ2ГПТПГ"
rešitvam pri organizaciji pouka v času gradnje. Za učence od prvega do četrtega razreda večjih težav ne bo, saj bo pouk nemoteno potekal v sečoveljskem vrtcu, Osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom in KS Sečovlje. Za učence višjih razredov pa se bo treba odločiti med dvema možnostima, in sicer popoldanski pouk v Osnovni šoli Lucija ali pouk v prirejeni novi telovadnici Osnovne šole Sečovlje. Čeprav imata obe možnosti številne pomanjkljivosti, pa bi krajanom bolj ustrezala rešitev s telovadnico. Vsekakor pa bo pred končno odločitvijo treba preučiti vse dejavnike, ki bi utegnili vplivati na potek učnega programa in počutje učencev in učiteliev.
Predstavniki občinske uprave in ravnateljica OŠ Sečovlje so krajanom KS Sečovlje, Nova vas, Padna in Sv. Peter obljubili novo, moderno ter njihovim otrokom in okolju prijazno šolo.
9
h i
i__is^1
Pf3!.
J • > •
OBRAZEC ZA PRIJAVO UDELEŽBE NA 2. redni skupščini Turistične organizacije Portorož, g.i.z. občine Piran,
ki bo 22. avgusta 2000
/izpolni/
I.
Ime - firma:_
(pravna oseba ali podjetnik posameznik s.p. ali sobodajalec ali kmet z gost. dejavn.)
Naslov - sedež:_
(ulica, poštna številka, kraj)
/izpolni/
II.
Registracij a:_
(navesti šifro in naziv glavne dejavnosti iz sodnega registra ali priglasitvenega lista oziroma drugega dokumenta)
/ustrezno obkroži/
III.
Skupina dejavnosti: I. skupina - II. skupina - III, skupina - IV. skupina
( skupine dejavnosti** na podlagi odredbe M MGT - glej drugo stran)
Izpolnjen obrazec poslati ali oddati na naslov:
Turistično združenje Portorož, Obala 16 6320 Portorož
Rok za oddajo: petek, 18. avgust 2000
Daum:
Podpis:
SKDPINK DEJAVNOSTI**
Razvrstitev dejavnosti v skupine na podlagi Odredbe o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (lir list RS, St. 65/98 in 28/99)
I.SKUPINA
II.SKUPINA
III.SKUPINA
IV.SKUPINA
G/50.5 Trgovina na drobno z
motornimi gorivi G/52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe: velja le za obrate, ki posljujcjo kot proste carinskc prodajalne v skladu s carinskim zakonom (Ur. list RS, št 1/91 in 28/95) H/55 Gostinstvo 1/63.3 Storitve potovalnih agencij in organizatoijev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti, d.n. 0/92.71 Prirejanje iger na srečo 0/92.621 Dejavnosti marin
1/60.10 Železniški prevo/
1/60.21 Drug kopenski potniški prevo/. na
rednih progah 1/60.22 Taksi
1/60.23 Drug kopenski potniški prevoz
1/61.10 Morska plovba
1/61.20 Rečna, jezerska plovba in plovba
po prekopih 1/62.10 Zračni prevoz na rednih progah 1/62.20 Izredni zračni prevoz J/67.13 Druge pomožne dejavnosti,
povezane s finančnim posredništvom K/70.20 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.22 Dajanje vodnih plovil v najem K/71.23 Dajanje zračnih plovil v najem 0/92.13 Kinematografska dejavnost 0/92.32 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
0/92.33 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov
0/92.34 Druge razvedrilne dejavnosti
0/92.6 Športna dejavnost
092.72 Druge dejavnosti za sprostitev
DA/1 5 Proizvodnja hrane in pijač DM/35.12 Proizvodnja in popravilo čolnov
za razvedrilo in šport DN/36.40 Proizvodnja izdelkov za šport C i/51.17 Posredništvo pri prodaji živil,
pijač, tobačnih izdelkov G/51.3 Trgovina na debelo z živili G/52.11 Trgovina na drobno v
nespeeializiranih prodajalnah G/52.2 Trgovina na drobno z živili,
pijačami, tobakom v specializiranih prodajalnah G/52.31 Dejavnost lekarn G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami
G/52.48 Trgovina na drobno v drugih
specializiranih prodajalnah G/52.62 Trgovina na drobno na tržnicah in
stojnicah 1/65.121 Dejavnost bank J/66.03 Druga zavarovanja, razen
življenskega K/71.10 Dajane avtomobilov v najem K/74.12 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje K/74.13 Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.14 Podjetniško in poslovno
svetovanje K/74.40 Ekonomska propaganda K/74.81 Fotografska dejavnost 0/93.01 dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic
0/93.03 Druge storitve za nego telesa
Л/01 12 Pridobivanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik A/01.13 Pridelovanje sadja, začimb in rastlin za proizvodnjo pijač Л/01.5 Lov in gojitev divjadi
ter lovske storitve B/05.02 Ribogojstvo, ribogojske soritve
DE/22.15 Drugo založništvo F/45 Gradbeništvo 0/93.02 Dejavnost frizerskih in kozmetičnih salonov
TABELARIČEN PRIKAZ VIŠINE ČLANARINE (TARIF) LTO glede na: skupino dejavnosti, višino prihodka ter ob upoštevanju dodatnega olajševalnega kriterija" razlike v obsegu poslovanja"
FORMULA IZRAČUNA (PO ODLOKU)=(5.A+5.B) člen * 6.člen
št. točk (vrednost točke = lOOOSit)
	^ ~—__ skupina dejavnosti (po odredbi) razpon* ^ obsega prih. (v mio Sit) ^ _	1. skupina	II skupina j	III skupina	IV. skupina
1.	0 - 0,2	0	0	0	0
2.	0,2 - 1	6	4.8	3.2	1.6
3.	1 - 2	8	6.5	4.5	2.5
4.	2 - 5	10.2	8.4	6	3.6
5	5- 25	19	16	12	8
6.	25 - 50	40	34	26	18
7.	50 - 100	63	54	42	30
8.	100- 200	92	80	64	48
9.	200 - 400	144	126	102	78
10.	400 - in več	250	220	180	140
Primer ugotovitve višine članarine LTO:
Letna članarina se izračuna tako,da si posamezen član:
1.	Poišče, v katero "skupino dejavnosti" je razvrščen ter na tej podlagi
2.	Ugotovi število točk glede na "obseg prihodka, ki gaje imel v preteklem letu".
3.	Dobljeno število točk je potrebno pomnožiti s 1000,00 Sit