TRST
III MnntMf'f'hi fi
on *i5g
lije)
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
I
O- -V c
i> -
O T-	X’
o v	rn
-X ->•	c?
OJ	X
X fO	c_
j>
—
X
c_
i—; K-;
X
G
Ti
ni
X
13
G
Ul
U"
Ji
X-
2>
Cena 650 lir - Leto XLII. št 118 (12.443)
Trst, sreda, 21. maja '	i>
Ob odložitvi parlamentarne razprave o preverjanju
Nova napetost v vladni večini pred začetkom kongresa KD
Končan Andreottijev ob
0 Palestincih ra
med Italijo
RIM — Petstrankarska koalicija še zdaleč ni tako trdna kot bi lahko mislili po tako težkem in zahtevnem preverjanju, ki traja že več mesecev. Včeraj je bila v parlamentu vlada preglasovana kar osemkrat, medtem pa se stopnjujejo polemike znotraj vladne koalicije, predvsem med demokristjani in socialisti. Tokrat je nastopil sam predsednik vlade Bettino Cra-xi, ki je v strankinem glasilu Avanti objavil, sicer s psevdonimom, zelo o-ster uvodnik. Craxija še zlasti moti dejstvo, da je De Mita napovedal, da bo polovica njegovega poročila na kongresu KD namenjena analizi komunistične partije. Še zlasti pa je Craxija motilo dejstvo, da je De Mita napovedal, da bo predlagal vladni program, ki bo odprt tudi do dialoga z opozicijo. »Dialog z opozicijo je zelo dotar, še zlasti kadar uspe,« je dejal Craxi in dodal, da bi bil »vladni program nèdvomno velika novost, saj je o njem do včeraj razpravljala vladna večina«. Pravzaprav predsednik vlade vidi v »vladnem programu« nekakšno medlo obliko že zelo dobro znane »programske vlade«. Skratka, ponovno se pojavlja možnost vladne krize takoj po kongresu krščanske demokracije.
Sicer pa se tudi v stranki relativne večine ponovno pojavlja težnja po povratku v palačo Chigi. Tako je včeraj strankin predsednik Flaminio Pic-coli dejal, da je napočil trenutek, v katerem bi bilo treba ponovno vzpo-
staviti demokratično načelo, češ da mora stranka relativne večine imeti največjo odgovornost v vladi. Isto poudarja tudi Giovanni Galloni, ki je mnenja, da se ni mogoče omejiti samo pri zamenjavi nekaterih ministrov.
V	pogovoru s časnikarji v palači Montecitorio je dejal, da sedanje stanje lahko privede samo do prave vladne krize, ob kateri bi krščanska demokracija zahtevala zase predsedstvo vlade.
Predkongresno vzdušja v KD torej pogojuje vso pohtično stvarnost in je prav zaradi tega prišlo do odložitve parlamentarne razprave o preverjanju.
V	zvezi s tem se odgovorni urednik glasila KPI Unità Chiaromonte sprašuje, ali je res prišlo do te odložitve na osnovi sporazuma med Craxi jem in De Mito, oziroma ali je De Mita preprečil glasovanje o zaupnici pred kongresom KD, ali pa je hotel Craxi počakati do konca kongresa. Odgovora na to vprašanje ni prejel niti med včerajšnjo kratko parlamentarno razpravo do katere je prišlo v senatu. Fanfani je prebral Craxijevo pismo, v katerem so navedene mednarodne in notranje pohtične obveznosti vlade ter na tej osnovi predlagal odložitev razprave na obdobje po kongresu KD. Njegovo pismo komunistov ni prepričalo, tako da je načelnik komunistične skupine Pecchioli dejal, da gre za izmikanje in za poskus, da bi večina preprečila krizo, ki postaja iz dneva v dan bolj neizbežna. Po mnenju komu-
nistov večina ni hotela razpravljati o resnih problemih v državi, s katerimi se ne ukvarja niti stranka relativne večine.
Po drugi strani pa demokristjani poudarjajo, da bodo govorili o vseh problemih. Vendar je že sedaj očitno, da bo njihovo osrednje prizadevanje usmerjeno predvsem v poskus, da se v čimvečjem številu vključijo v listo, ki bo zmagala na kongresu.
JERUZALEM — Italijanski zunanji minister Andreotti je sinoči končal svoj dvodnevni obisk v Izraelu. Že takoj po koncu pogovorov, ki jih je imel s člani izraelske vlade in s predstavniki Palestincev z zasedenih območij Cisjordanije, sta prišli do izraza dve različni temeljni stališči Italije in Izraela o problemih terorizma in palestinskega gibanja PLO.
Italija bo namreč še naprej zagovarjala, da je najboljši sogovornik pri
in Izraelom
reševanju palestinskega vprašanja Ja-ser Arafat, ki ga pa Izrael kot sogovornika ne jemlje niti v poštev. Italija ostaja še vedno mnenja, da je treba reševati vprašanje terorizma na Bližnjem vzhodu s političnim dogovarjanjem, Izraelci pa zavračajo to stališče in težijo bolj k uvajanju ostrejše vojaške Unije.
Če izvzamemo ti dve, vsekakor bistveni točki, ki sta nekohko skalili Andreottijev diplomatski obisk v Izraelu, so splošni odnosi in gledanja obeh držav na zunanjo pohtiko ostaU nespremenjeni, še celo v deljenem mnenju o izbiri strategije za uspešni boj proti terorizmu, sta se Andreotti in izraelski kolega Šamir, domenila za okrepitev sodelovanja med tajnimi službami obeh držav.
Andreotti se je torej vrnil v ItaUjo, kjer ga čaka skorajšnji vsedržavni kongres KD, brez velikih dosežkov, pač pa s podkrepljenim osebnim u-spehom, ki pa do skrajnosti moti Spa-dolinijeve republikance. ItaUjanski zunanji minister je bil namreč med drugim prvi predstavnik neke zahodne vlade, ki se je sestal s štirimi vidnimi predstavniki PLO iz Cisjordanije. Z njimi se je pogovoril o palestinski problematiki v luči prekinjenih odnosov med Arafatom in jardanskim kraljem Huseinom. Predstavniki PLO so mu tudi izrazih zaskrbljenost zaradi vladnih posegov pri naseljevanju Židov na zasedenih arabskih o-zemljih.
G. R.
Zaskrbljenost zaradi borze
RIM — Naraščanje borze v zadnjih dneh je px>vzročilo veliko zaskrbljenost v italijanskih pohtičnih krogih, saj bi lahko zaradi evforičnega vedenja nekaterih operaterjev borzno tržišče v prihodnjih dneh zabeležilo znaten padec. Tako v političnih krogih predvsem poudarjajo, da borzno tržišče ni zabeležilo nekaterih dejstev, ki so vsekakor zelo pomembna za itahjansko gospodarstvo. Ta dejstva so predvsem psihološki učinek, ki ga ima škandal zaradi metanola v vinu na mednarodno trgovino, libijska kriza, zaradi katere bo nedvomno upadel turizem v Italiji in eksplozija v sovjetski' jedrski elektrarni v Černobilu, zaradi katere je najprej narasla cena petroleja, nato pa so tudi narasle cene zelenjave in mesa. Po splošnem mnenju je torej to naraščanje vrednosti delnic, ki ga ni umirila niti grožnja po novih obdavčenjih, zelo nevarno. Podpredsednik poslanske zbornice Ardasi je v zvezi s tem dejal, da gre za pravi lov na delnice, do katerega je prišlo zaradi dokaj ugodnega stanja itahjanskega gospodarstva, vendar se bodo morali tudi »delničarji sprijazniti s stvarnostjo.«
Mnogo je tudi predlogov, kako zajeziti tako naraščanje, med temi velja omeniti mnenje demokristjana Paola Mora, ki je dejal, da je treba omogočiti večjemu številu podjetij dostop na borzo s svojimi delnicami. Velika zaskrbljenost pa vlada v nekaterih krogih zakladnega ministrstva, bajti z naraščanjem vrednosti delnic je upadlo {»vpraševanje p» zakladnih zadolžnicah.
Napad na italijanski helikopter v Libanonu
BEJRUT — Na jugu Libanona je bil včeraj zadet helikopter itahjan-skih »modrih čelad«, to je itahjanskega kontingenta mednarodnih mirovnih sil UNIFIL v Libanonu. Na krovu helikopterja so bili francoski veleposlanik v Libanonu in dva francoska pohtika. Hehkopter je moral Gasilno pristati in po dosedanjih podatkih kaže, da ni bil nihče ranjen.
Do dogodka je prišlo v bližini naselja Maraka, kjer je generalni štab francoskega oddelka mednarodnih mirovnih sil v Libanonu. Hehkopter je komaj vzletel, ko so iz nep»sredne bližine oporišča izstrelih proti njemu hekaj rafalov. Baje naj bi šlo za rafale izstreljene s puško vrste kalaš-^ikov sovjetske izdelave.
Na hehkopterju so bih francoski Veleposlanik v Libanonu Christian Craeff, bivši francoski minister Jean f raneois Deniau in francoski poslance, predstavnik opozicije André Bel-J°n; Takoj p» tem, ko je bil zadet, je helikopter zasilno pristal in italijan-
ski posadki je to odhčno uspelo. Francoska delegacija, ki ima nalogo, da preuči vlogo in delo mednarodnih mirovnih sil v Libanonu, se je nato vrnila v Bejrut z drugim helikopterjem, ki ga je prav tako preskrbel i-talijanski kontingent z bhžnjega oporišča Naqoura. Francoski diplomati so se vrnih v Bejrut v večernih urah.
V neuradnih francoskih krogih so včeraj dejali, da je šlo skoraj gotovo za atentat. Zaenkrat še ni znano, kdo je streljal, vendar je zelo verjetno, da so poskušah sestreliti hehkopter, ker so vedeh, da so v njem te francoske osebnosti. V uradnem sporočilu, ki ga je francosko veleposlaništvo v Bejrutu izdalo sinoči, je med drugim rečeno, da so streh zadeh rezervoar z gorivom.
Na območju, kjer je prišlo do včerajšnjega incidenta, delujejo libanonske sile, ki se na jugu zoperstavljajo Izraelcem in filoizraelski mihciji. Petega februarja letos je že prišlo do podobnega napada
Z nekoliko boljšimi izgledi kot pred dnevi
NADALJUJEJO SE POGAJANJA 0 USODI RAFINERIJE AQUILA
RIM — Več kot šest mesecev odkar je francoska družba Total napovedala zaporo obrata in odpust skoraj vseh delavcev, ni še jasno, kakšna bo usoda tržaške rafinerije Aquile. V trenutku ko zaključujemo redakcijo, so na ministrstvu za industrijo še v polnem Uku pogajanja med lastniki in sindikati, ki se bodo gotovo zavlekla do zgodnjih jutranjih ur in verjetno nadaljevala v prihodnjih dneh, razen seveda, če ne pride do nepričakovanega razkola. Vzdušje za pogajalno mizo je manj napeto kot pred dvema tednoma, ko so voditelji Totala zavzeli zelo toga stališča in dejansko potrdih novembrske grožnje: zaporo žaveljske čistilnice in odpust skoraj petsto uslužbencev. Sinoči pa so predstavniki francoske družbe prišli v Rim z bolj umirjenimi zahtevami, pripravljeni na dialog in kot menijo nekateri, celo na sporazum, po katerem bi rafinerija v kratkem spet začela obratovati, seveda z novimi lastniki.
Na pogajanjih, ki potekajo ob posredovanju podtajnika Zita in deželnega odbornika za industrijo Francescuta, je jasno prišlo do izraza, da obstajajo stvarne možnosti, da bi Aquila lahko v kratkem spet zaživela. Neki avstrijski
družbi, ki je v prejšnjih tednih pokazala zanimanje za obrat, se je v zadnjih dneh pridružila še ena švicarska družba, za katero baje stojijo nekateri italijanski industrij-ci. Več možnosti imajo vsekakor Avstrijci, ki uživajo podporo deželne uprave in deželne finančne družbe Friuha. Kot je potrdil deželni odbornik Francescutto bi namreč ta družba takoj zaposlila 350 delavcev, sedanjih uslužbencev Totala.
Sindikati pa pred podpisom vsakega sporazuma pravilno zahtevajo jamstva in so sinoči kot pogoj, ki bi hkrati izzvenel kot dokaz dobre volje francoske družbe, predlagali, naj čistilnica v najkrajšem času začne spet obratovati. Total ima trenutno v Trstu v zalogi približno 180 tisoč ton nafte, ki jih je pripravljen takoj rafinirati, tovarniški svet pa se boji, da bi po tej operaciji lastniki dokončno zaprli obrat. Zato delavci zahtevajo, naj družba p»skrbi za nove zaloge, ki jih predvideva zakon.
Čistilne naprave v Žavljah pa so medtem skoraj popolnoma ustavljene, kar stane lastnike približno 4 milijarde in pol hr na mesec. Zato je tudi v njihovem interesu, da se pogajanja čimprej zaključijo.
SANDOR TENCE
Veleposlanik SZ v palaci Chigi
RIM — Predsednik vlade Bettino Waxi je včeraj v Palači Chigi spre->?! sovjetskega veleposlanika v Italiji 'kola j a Lunkova. Do sestanka je ba-Prišlo na predlog Lunkova, ki se '-'Pravi j a v Moskvo na običajna poštovanja s sovjetskimi voditelji. Ob srečanja, ki je trajalo uro in jbrit. je Lunkov dejal, da sta s Cra-Irin govorila o raznih mednarodnih 'TJ'ašanjih in poudaril, da je bila u-vljena skupna zaskrbljenost zara-i mednarodnega političnega stanja ]j;r 'fp obstajajo možnosti, da bi Ita-in SZ pripomogh k izboljšanju ■^mesov. V uradnem poročilu, ki ga je dn ■ Prcdsedstvo vlade, pa je med q ukr'm rečeno, da je bil govor tudi v	da bi vzpostavili sistem
lelt+U1 imnstev za varnost jedrskih e-kar bi bilo moč uresničiti s jj. tajšdm in učinkovitejšim mednarod-11 sodelovanjem.
Craxi čestital Mikuliču ob izvolitvi za predsednika
izvršnega sveta Jugoslavije
RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je naslovil na novega predsednika zveznega izvršnega sveta Socia-listične federativne republike Jugoslavije Branka Mikuliča brzojavko s čestitkami ob izvohtvi na odgovorno mesto. V brzojavki poudarja, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo odlični, kar daje upati v dodatno sodelovanje v skupnem interesu obeh držav.
Craxi je, kot je rečeno v poročilu, ki ga je sinoči izdal tiskovni urad predsedstva vlade, namreč poudaril, da »odlični dvostranski italijansko - jugoslovanski odnosi« dajejo upati na
»čedalje večje širjenje sodelovanja, ki bi v čim večji meri ustrezalo potrebi po iskanju skupnih koristi in višjih interesov, s katerimi obe državi soglašata.«
V nadaljevanju svoje poslanice se le Craxi spomnil svojega obiska v Beogradu v februarju lanskega leta, o katerem je dejal, da je »potrdil trdnost medsebojnih odnosov in dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, ki so osnovani na največjem measepoj-nem spoštovanju, na najširšem možnem razumevanju in na skupnem cilju utrjevanja politike dialoga, miru in sodelovanja.«
Jutri v Rimu protest manjšin
RIM — Predstavniki manjšin, ki so vključene v tako imenovani okvirni zaščitni zakon za jezikovne skupnosti, bodo jutri glasno zahtevali od parlamenta, naj čim-prej odobri ta zakonski normativ. Na trgu pred poslansko zbornico bo dopoldne vsedržavna manjšinska manifestacija, nakar se bodo zastopniki manjšin v spremstvu parlamentarcev sestali s predsednico poslanske zbornice Jottijevo in nato z načelniki poslanskih skupin.
Okvirni zakon za jezikovne skupnosti, ki je sad dolgotrajnega dela furlanskih poslancev Bara-cettija (KPI), Bressanija (KD) in pokojnega Fortune (PSI), je že odobrila poslanska komisija za ustavna vprašanja. Poslanska zbormca pa ga zaradi političnega veta nekaterih strank (v prvi vrsti PRI in PLI) ni še vključila na dnevni red plenarnega zasedanja skupščine. Jutrišnja rimska manifestacija bo prva tovrstna manifestacija v povojni Italiji.
(st)
Med obtoženci tudi Enzo Tortora
V Neaplju prizivni proces proti domnevnim kamoristom
NEAPELJ -— Včeraj se je v Neaplju začel prizivni proces proti novi organizirani kamori. Procds pred prizivnim sodiščem, ki mu pred-
seduje sodnik Antonio Rocco, se je včeraj začel s precejšnjo zamudo, predvsem zaradi »tehničnih« težav z namestitvijo vseh 80 prisotnih obtožencev, kar je že izzvalo ostre proteste javnega tožilca.
Med obtoženci tega procesa prištevamo »skesance« Giovanni ja Pandica, Salvatoreja Sanfi-lippa in Giovannija Meliusa ter bivšega voditelja televizijskih oddaj in bivšega evropskega poslanca Enza Tortora, ki se bo moral še enkrat braniti obtožbe združevanja v zločinske namene mafijskega kova kot pristaš nove organizirane kamore Raffaela Cutola.
Med ostalimi obtoženci, ki so včeraj sledili začetni fazi prizivnega procesa so bili tudi t. i. »kaznilniški likvidatorji« Vincenzo Andraous, Mario Astorina in Cesare Chiti ter bivša rdeča bri-gadistka Fiorella Pigozzo. Poleg 80 obtožencev — v kletkah »bunkerja« v Poggiarealeju bi jih moralo za ta proces sedeti kar 190 — je bila včeraj prisotna ša stotina odvetnikov in nekaj predstavnikov radikalne stranke. Sam tajnik stranke Giovanni Negri je pospremil Enza Tortore, ki je zaenkrat v hišnem priporu, na sodišče.
V intervjuju za jugoslovansko revijo
Turški premier Ozal o mednarodnih odnosih
BEOGRAD — Sedanje mednarodne razmere žal nikomur ne omogočajo' vzrokov za optimizem, je izjavil turški premier Turgut Ozal v intervjuju za jugoslovansko revijo Mednarodna politika. Svoje stališče je podkrepil z dejstvi, da sta na Bližnjem vzhodu še vedno prisotna problem Palestincev in libanonska kriza, da se iraško-iranska vojna nadaljuje. V Aziji pa tudi širše povzročata napetost afganistanski problem in Kampučija. Nestabilnost je očitno povsod prisotna. Tudi odnosi med obema velesilama so razlog za zaskrbljenost. Oboroževalna tekma se nadaljuje. Svet še ni sposoben odpraviti rasno razlikovanje.
V zvezi s pogledi na balkansko sodelovanje je premier Ozal med drugim dejal, da si Turčija želi širšega sodelovanja med balkanskimi državami, kljub dejstvu, da posamezne države tega območja pripadajo različnim zvezam. Turčija v tem ne vidi ovire za sodelovanje, vendar to zavira sodelovanje na varnostnem področju. Drugje, kot na primer v turizmu ali transportu, pa je prišlo do napredka. Znano je, da nobena pobuda ne more biti dovolj koristna, če dvostranski stiki niso dobri.
Turgut Ozal je tudi poudaril, da turška vlada pripisuje velik pomen poglabljanju gospodarskih stikov z Jugoslavijo. Poudaril je, da se sodelovanje med državama razvija skoraj na vseh področjih gospodarskega življenja, (dd)
Stopnjujejo se obsodbe južnoafriške agresije
BRUSELJ — V vsem svetu se stopnjujejo obsodbe zaradi južnoafriške agresije na Botsvano, Zambijo in Zimbabve. Komisija EGS je včeraj poudarila, da je režim v Pretorii napadel države, ki jih z Evropsko skupnostjo veže konvencija iz Lomeja. Ponovila je svoja stališča do južnoafriškega rasističnega režima, zavzela se je za osvoboditev voditelja temnopolte opozicije Nelsona Mandele in za odpravo rasne diskriminacije. Kot vedno pa je vse ostalo le pri besednih grožnjah. Tem se je takoj po agresiji pridružila tudi Reaganova administracija, ki pa je skupaj z britansko vlado glavni krivec, da se položaj v Južni Afriki ne premakne z mrtve točke. Za obe državi je namreč Južna Afrika »strateško nenadomestljiva«, da si ne moreta privoščiti zmago »komunističnih prevratnikov«. Resnici na ljubo se obe administraciji v zadnjem času izogibata taki terminologiji, a obenem ne skrivata, da so zanjo pripadniki prepovedanega Afriškega kongresa »marksisti pod vplivom Moskve«.
Južnoafriško agresijo so seveda najodločneje obsodile neuvrščene države, za katere je bil napad klasičen pruner državnega terorizma. V tem je šla Moskva še
dlje, saj je agresijo primerjala z ameriškim bombnim napadom na Libijo. Tako neuvrščene države kot vzhodni blok in opozicija v zahodnoevropskih državah zahtevajo sprejetje takih gospodarskih in političnih sankcij proti južnoafriškemu rasističnemu režimu, ki bi spremenile pretorijsko politiko doma in do sosedov.
Medtem pa se položaj v Južni Afiki ponovno zapleta. Med temnopoltim prebivalstvom dobesedno vre, da se protestne manifestacije stopnjujejo. Del belopolte južnoafriške manjšine je prav tako pričel protestirati proti režimu, saj se dobro zaveda, da z nasiljem ne bodo rešili rasnih in narodnostnih vprašanj Južne Afrike Zaradi nemirov, ki so že terjali nova človeška življenja, je Pretoria prepovedala dostop tujim novinarjem v razna črnska satelitska mesta.
Ob vsem tem pa pogrešamo kritično analizo, kako je bila sploh mogoča južnoafriška agresija. Vse tri napadene države namreč namenijo kar precejšnje zneske za obrambo, ta pa je bila po vsem sodeč popolnoma odsotna, da se je južnoafriška barbarska agresija spremenila v pravi »sprehod«.
Protesti v Južni Koreji
Protirežimske manifestacije v Južni Koreji so včeraj zajele tudi seulsko univerzo, kjer se je neki študent polil z bencinom in zažgal, da bi s svojim samomorom pred svetom protestiral zaradi diktatorskega južnokorejskega režima	(Telefoto AP)
Dobri obeti za turizem
Finančne težave Združenih narodov
na Jadranu
BEOGRAD — Na Jadran je v zadnjih dneh prispelo še 10 tisoč turistov, tako da se sedaj v jugoslovanskih letoviščih mudi skupno okoli 110.000 gostov. Po ocenah Turistične zveze Jugoslavije je med njimi 90 tisoč tujcev.
Po vsem sodeč niso za sedaj ukrepi EGS o prepovedi uvoza živil iz Jugoslavije zaradi radioaktivne onesnaženosti bistveno vplivali na dotok tujih turistov. Jugoslavija je namreč bila med redkimi državami, ki so sproti obveščale svojo in tujo javnost o stopnji kontaminacije. Ta njen napor pa se sedaj obrestuje.
Največ turistov letuje v Istri in na Kvarneru. V Opatiji je od 6.000 gostov kar 4.000 tujcev. Obisk je dober tudi v Poreču, Rovinju, Pulju in na otoku Krku. število gostov se bo v prihodnjih dneh še povečalo, ko bodo odprli hotele, ki jih prenavljajo, (dd)
resna grožnja svetovnemu razvoju
Obstoj Organizacije združenih narodov je ogrožen. Vse bolj je v nevarnosti njena dejavnost, že okrnjeni so njeni programi. Številne članice organizacije žal • ne prispevajo svojega finančnega deleža, ali pa to delajo nerodno, z zamudo in dajejo manj kot je določeno po formuli že z leta 1945, ko je bila organizacija ustanovljena.
Prispevek ZDA je hil lani manjši za 100 milijonov dolarjev, za toliko pa se je zmanjšal tudi delež vzhodnoevropskih ter nekaterih azijskih držav, ki nekako spadajo pod sovjetski vpliv. Finančni strokovnjaki Združenih narodov svarijo, da bi, tudi če bi do kraja izkoristili notranje rezerve, letos še zmeraj primanjkovalo okrog 80 milijonov dolarjev.
Generalni tajnik svetovne organizacije De Duellar je neuradno napovedal, da ob koncu mandata ne bo več kandidiral. Storil je sicer nekaj »varčevalnih« ukrepov, vendar je moral že zaprositi članice, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti, naj svoj delež za prihodnje leto namenijo že letos. Po zunanji plati je spor v tem, ker te članice
trdijo, da zmanjšanje deleža ne more okrniti dejavnosti, generalni tajnik pa naglaša nasprotno.
V tajništvu svetovne organizacije — v njej je okrog 40 tisoč uslužbencev, pri tem pa so zraven tudi pripadniki vojaških enot — so zavoljo finančne stiske pregledali in morali skrčiti letošnji program. To pa je že povzročilo, da so na primer članice tako imenovane »skupine 77«, ki v ZN predstavlja neuvrščene in nerazvite, kar glasno protestirale ob ugotovitvi, da so s to potezo prizadeti zlasti napori neuvrščenih.
Pojasnile so, med drugim, da ne morejo sprejeti mačice, po kateri bi na letošnjem jesenskem zasedanju odpadla razprava kar o 18 temah, ki zadevajo neposredno neuvrščene, posredno pa ves svetovni razvoj: gre za teme, ki se tičejo odnosov med razvitimi in nerazvitimi vse tja do gospodarskih in družbenih aspektov. Pri tem pa so kajpak — mimo opozorila tajništvu, naj svojo redukcijo programa le popravi — v bistvu podčrtali:
da je treba storiti vse, da svetovna organizacija ne bo več ogrožena, saj je in bo najprimernejši
sedež za reševanje težjih svetovnih vprašanj, ki jih bo zanesljivo zmeraj več tudi spričo silovitega tehnološkega razmika. Neuvrščene dežele imajo vso pravico povedati svoje mnenje in se zavzeti za obstoj in neokrnjenost Združenih narodov, saj v njih predstavljajo že več kot 2/3 večino.
Odnos, ki ga nekatere dežele kažejo do svetovne organizacije potrjujejo, da gre predvsem za pomanjkanje politične volje, ugotavljajo neuvrščeni. Pripadnice blokov, ki so prisiljene izvajati napotila velesil — le-te namenoma zavirajo redno delo Združenih narodov — v bistvu priznavajo, da ne samo da ne nameravajo izvajati dogovorjenih programov, pač pa da po malem tudi naklepno rušijo temeljna načela organizacije.
To pa je bistveno. Neuvrščene v prid miroljubnega in bolj enakopravnega razvoja človeštva seveda odklanjajo takšno politiko svareč, da jo ne prežemajo resnično poštene univerzalne prvine in da pod zastavo konfrontacije žal pelje in lahko pripelje samo do svetovne pogube.
MIRO KOCJAN
Za SZ so zahteve tujih držav neutemeljene
Moskva ne bo plačala odškodnine zaradi radioaktivnega onesnaženja
MOSKVA — »Ali bo sovjetska vlada povrnila sosednjim državam, zlasti še Poljski, škodo, ki so jo utrpele v kmetijstvu, pa tudi zaradi dodatnih stroškov za zdravniško nego otrok po nesreči na černobilski jedrski elektrarni?« Najnovejša številka tednika »Novoje vremja« posveča Černobilu kup občutljivih vprašanj iz tujine. Gornje je uredništvu zastavil neki George Kovalsky iz Velike Britanije.
Tako na to kot na vsa druga vprašanja odgovarjajo najbolj kompetentni sovjetski izvedenci oziroma funkcionarji. Toda če so se v Moskvi zmenili, da bo na vprašanje, ki postaja eno najbolj žgočih v odnosih Sovjetske zveze s svojimi sosedami na zahodnih in južnih mejah, potem so odgovori že vnaprej demonstrirali, da političnih pogovorov o tej temi sploh ne sprejmejo in jih ne priznajo kot u-mestne. Prvi namestnik predsednika državnega komiteja SZ za hidrometeorologijo in za nadzorstvo nad naravnim okoljem Jurij Stepanovič Sedunov namreč v svojem odgovoru sploh ne odgovarja na zastavljeno vprašanje, marveč ponavlja že stokrat ponovljeno sovjetsko trditev, da »ni bilo neposrednih nevarnosti za prebivalstvo niti naših območij, ki so zadosti oddaljena od kraja izločanja radioaktivnih snovi, pa torej še manj za sosednje države«. Sedunov omenja le Poljsko in Romunijo kot primera
dveh tujih držav, kjer so »zabeležili povečano stopnjo radiacije«, ki pa spet ni bila nevarna.
Glavno pozornost pa posveča sovjetski tednik dokazom, ki naj bi govorili o tem, da sovjetski kmetijski pridelki in transportna sredstva, ki prihajajo iz SZ sploh nimajo nikakršne doze radiacije. Nasprotne trditve so torej le sovražna dejanja Zahoda, ki so naperjena proti Sovjetski zvezi in državam članicam SEV.
V vseh teh odgovorih je mogoče zaslediti -zanimivo primes »humorja« ali vsaj ironizacije. Sedunov namreč odgovarja Britancu Kovalske-mu tako, da pravi, kako so na škotskem spoznali, da ima njihovo mleko petkrat manjšo stopnjo radioaktivnosti, kot bi jo smelo imeti.
Med izbranimi prismi iz tujine objavljajo še
enega bralca, ki pa se res predstavlja za Škota s šestimi otroki, ki se boji za njihovo zdravje. In kdo mu odgovarja? Akademik Georgij Arba-tov, sicer član CK KPSZ in direktor znamenitega inštituta za ZDA in Kanado pri akademiji znanosti SZ. Isti Arbatov pravzaprav uvaja štiri strani članka o Černobilu, ko odgovarja na prvo, po naravi polemike v svetu nadvse provokativno vprašanje nekega Nizozemca, češ da Je »SZ skrajno nerada objavila vest o nesreči v černobilski JE«. In iz tega še pravo vprašanje: »Kako je mogoče uskladiti to. dejstvo s politiko javnosti, o kateri govori gospod Gorbačov?«
Arbatov seveda odgovarja tako, da ničesar ne odgovori. Kajti zanj so »vse izjave o tem,
da je SZ domnevno prekršila svoje obveznosti pred svetovno javnostjo, da je pokazala svojo neodgovornost, brez osnove«. Dokaz? Arbatov dokazuje to z naslednjim stavkom: »živimo V civiliziranem svetu in mi smo civiliziran narod.^ Pač, pozneje je še en dokaz za sovjetsko politiko sprotnega obveščanja. Ko Arbatov pravi, da je sovjetska vlada »tisti trenutek (28. aprila) obvestila vlade drugih držav o tem, kar se je zgodilo«. Mi pa seveda vemo, da se je tisto, kar se je zgodilo, zgodilo že dni prej.
No, in kaj pravi akademik Georgij Arbatov našemu Škotu, ki očita Moskvi, da ne daje nikakršnih podatkov o stopnji radiacije, medtem ko so Američani take podatke objavili takoj P° nesreči? V odgovoru beremo za protidokaz tale stavek: »Raven radiacije v Kijevu ne presega norme, čeprav je bila sprva v območju nesreče precej visoka«. . ..
Kdor je količkaj pozorno spremljal uradna poročila o nesreči, mora danes pač z grozo prebrati v tedniku stavek akademika Jevgenija Velihova, v katerem pravi dobesedno tole: »D° 10. maja je teoretično obstajala možnost kata; strofe«. Sporočila vladne komisije so namreč že vse dni pred tem 10. majem trdila, da je »stanje pod nadzorstvom«.
ANTON RUPNIK
Zaradi slabega vzdrževanja tračnic
Danes celodnevna stavka na Tabeljski železnici
VIDEM — Stavka strojnikov, kretničarjev in ostalega pomožnega osebja na železnici, bo danes popolnoma ohromila promet na Tabeljski železniški progi. Stavka, ki je začela davi ob osmi uri, bo trajala 24 ur. Oklicale so jo tamkajšnje sindikalne organizacije, da bi s tem opozorile na nevzdržne razmere, v katerih so železničarji Primorani delati.
Tabeljska železnica, od Vidma do Tržiča je v zelo slabem stanju že več let, potem ko je posebna komisija ugotovila, da popravilo celotne proge zahteva preveliko finančno breme. Stanje železniške proge pa je danes že tako slabo, da morajo strojevodje vsaj
5 kilometrov voziti z izredno nizko hitrostjo, ki včasih doseže le 15 km na uro. To seveda povzroča nedopustne zamude, predvsem tovornih konvojev, nič na boljšem pa niso potniki, ki se te oblike prevoza dnevno poslužujejo. Srednja vsakodnevna zamuda je namreč dobrih 30 minut za vsak lokalni potniški vlak.
Zaradi današnje stavke bodo vlake nadomeščali posebni avtobusi, stavkajoči železničarji in sindikalne organizacije pa so napovedali, da če se ne bo problem premaknil z mrtve točke, bodo naslovili ustrezno interpelacijo na ministrstvo za prevoze.
Nova avtocesta pred odprtjem
TRBIŽ — Na sliki vidimo odsek avtoceste, ki bo povezovala našo deželo z Avstrijo, gre skratka, za tabeljsko avtocesto. Predvidoma jo bodo odprli v začetku prihodnjega meseca. Odsek, ki ga vidimo je pri Trbižu.
Srečanje o vlogi krajevnih ustanov
TRST — Prihodnji petek se bo v Trstu mudila skupina avstrijskih federalistov, ki se bo udeležila mednarodnega srečanja o vlogi krajevnih ustanov v okviru Evropske skupnosti. Srečanje prireja sekcija Evropskega gibanja.
Na srečanju, ki se bo nadaljevlo tudi v soboto, bodo posegli tudi najvidnejši predstavniki krajevnih ustanov, ki bodo primerjali svojo vlogo in funkcijo v odnosu z Evropsko skupnostjo. Federalisti bodo med drugim predstavili predlog za ustanovitev, oziroma imenovanje posebnega evropskega komiteja, ki naj bi se zavzemal za reformo mednarodnih sporazumov Evropske skupnosti.
klet prijateljev in somišljenikov SSk n občine Devin -Nabrežina
Politični in kulturni obisk pri koroških Slovencih
CELOVEC — Politične razmere, v katerih živijo Slovenci na avstrijskem Koroškem, so, kot znano, z marsikaterega vidika zelo podobne ali kar enake tistim, v katerih živimo Slovenci v Italiji. Tudi priložnosti za skupno nastopanje zlasti v evropskem političnem prostoru je veliko. Naravno bi zatorej bilo, da bi se med obema skupnostima spletale lesne vezi tudi na političnem področju. Že marsikaj je bilo v tem smislu narejenega, vendar preuranjeno bi bilo trditi, ha so obstoječi politični stiki dosegli zadovoljivo raven bodisi v količinskem bodisi v kakovostnem oziru.
Na osnovi takšnih ugotovitev je vodstvo devinsko—na-brežinske sekcije Slovenske skupnosti sklenilo, da letos izkoristi svoj tradicionalni spomladanski izlet za obisk koroških rojakov. Izlet je priredilo v soboto in nedeljo, 17. in 18. ■baja, udeležilo pa se ga je okrog 50 strankinih članov in somišljenikov.
Izletnike je v soboto dopoldne pričakal pred sedežem Narodnega sveta koroških Slovencev njen tajnik Wedenig. Glavnina je po prisrčni dobrodošlici obiskala glavno koroško mesto, medtem ko se je vodstvo sekcije, ki sta mu načelovala podtajnik Antek Terčon in devinsko—nabrežinski župan Bojan Brezigar, spremljal pa deželni predstavnik SSk Rafko Dolhar, sestalo z visokim zastopstvom Narodnega sveta koroških Slovencev, Koroške enotne liste, Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Krščanske kulturne zveze in Našega tednika, ki sta ga vodila Matevž Grilc in Karel Smolle. Govor je bil zlasti o sedanjem političnem trenutku
Slovencev na Koroškem in v Italiji, beseda pa je tekla tudi o konkretnih pobudah, ki naj bi omogočile tesnejše in redno sodelovanje predvsem med Narodnim svetom koroških Slovencev oziroma Koroško enotno listo in SSk.
Po kosilu pri slovenskem gostilničarju Korenu v Bilčov-su so izletniki obiskali Drabosnjakov dom na Kostanjih. V Svatnah jih je potomec rodbine, iz katere je izšla tragična junakinja iz turških časov Miklova Zala, pogostil pod starodavno vaško lipo z domačim moštom in žganjem. Pot jih je nato peljala k hotelirju in priložnostnemu pesniku Tomažu Dobernigu pri Št. Jakobu v Rožu, ki jim je poleg dobre večerje in prenočišča nudil tudi nekaj kulturnega užitka z branjem svojih stihov. Kulturni večer je poživila tudi Ro-žeška dekliška skupina, ki je z ubranimi glasovi in z igralskim poustvarjanjem izvedla nekaj tradicionalnih in novih koroških pesmi.
V nedeljo dopoldne so izletniki obiskali galerijo staroste slovenskih kiparjev Franceta Goršeta v Svečah. Srečanje z njegovimi deli in s samim umetnikom je bilo naravnost ganljivo. V bližnji cerkvi sv. Lovrenca se je bilo mogoče udeležiti maše, ki je bila posebno slovesna, saj so binkošti na Koroškem eden izmed najbolj občutenih cerkvenih praznikov.
Po slovesu od predstavnikov koroških Slovencev je avtobus krenil po Ljubelju do Lesc in Bleda. Zadnji postanek pred povratkom v Nabrežino pa je bil v Rovtah.
Gradiščanski Hrvatje za enakopravnost v šoli
CELOVEC - Pouk manjšin v materinščini na vseh stopnjah osnovnega, srednjega in višjega šolstva bi moral dobiti večji poudarek v avstrijski šolski zakonodaji.
To zahtevo enako kot koroški Slovenci dosledno ponavljajo tudi gradiščanski Hrvati. Na nedavnem seminarju v Šuševu so jo povezali s predlo-
Claudio Tonel na obisku v Rovinju
ROVINJ - Podpredsednik deželnega sveta Furlanije—Julijske krajine Claudio Tonel je imel pred dnevi vrsto srečanj s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
V prvi vrsti je obiskal srednješolski center v Rovinju in se pogovarjal s profesorskim zborom. Na pogovorih je bil prisoten tudi prof. Giordano Sattler s tržaške Ljudske univerze. V nadaljevanju svojega obiska je Tonel imel še srečanje na sedežu italijanske Unije v Bujah.
gom o ustanovitvi strokovne gimnazije, katero bi obiskovali učenci hrvaške in madžarske narodnosti, odprta pa bi bila tudi za učence večinskega naroda.
Tozadevni projekt govori o srednji strokovni šoli poljedelske, gastronomske, lesarske in gozdarske smeri, šolanje pa bi se kot na gimnaziji zaključilo z maturo. S takšno šolo bi obe manjšini na Gradiščanskem dobili večje možnosti uveljavljanja materinščine zlasti pri poklicnem izobraževanju
Se vedno prepovedi o uvozu živine
TABLJA — Na železniški postaji v Tablji in na Proseku še niso rešili vprašanja živine. Prepovedi EGS o uvozu živine tudi iz Jugoslavije so privedle do kriznega stanja obmejne prehode, predvsem pa živali, ki morajo čakati v vročih vagonih.
Predpisi so pač predpisi, čeprav ni rečeno, da jih vedno navdihuje zdrav razum...
Srečanje docentov v Beogradu
Srečanje o problemih pouka italijanščine
BEOGRAD Te dni so se v Beogradu srečali docenti, asistenti in lektorji 'talijanskega jezika in književnosti, da bi skupaj obravnavali vedno večje zanikanje jugoslovanskih študentov za ta predmet. Srečanje je priredila beograjska ''lološka fakulteta v sodelovanju z italianistom profesorjem Sergiom Turconijem.
Zadnje podobno srečanje je bilo pred šestimi leti, zato je razumljivo, da so Se v tem času stvari temeljito spremenile, kar je obenem ponudilo možnost za Primerjanje izkušenj in zasledovanje novih problemov. Med slednje sodi zlasti Pomanjkanje denarnih sredstev, ki bi omogočila posodobljanje didaktičnih me-0(1 in gradiva. Kljub temu pa zanimanje za italijansko literaturo in jezik stalno "srašča, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da velja tudi za to fakulteto pravilo ^ omejenem številu slušateljev. Zanimivo je, da je povpraševanje po. vpisu na ,akulteto za italianistiko neomejeno po vsej Jugoslaviji, ne glede na dejstvo, da hiajo na primer vzdolž dalmatinske obale možnost sprejemanja vseh italijanskih elevizijskih in radijskih programov in da v Istri živi italijanska etnična skupina, Kl razpolaga s šolami, krožki in drugimi kulturnimi dejavnostmi. V dalmatinskih
šolah
, — se italijanščine učijo predvsem na tehničnih, gostinskih in turističnih zavo-'o in mentorji redno prirejajo seminarje o novih didaktičnih oprijemih, j Letošnjega srečanja v Beogradu se je udeležilo nad 40 docentov in lektorjev , vse Jugoslavije, svoja poročila pa so prebrali ugledni jugoslovanski italianisti, j °I na primer Atilij Rakar iz Ljubljane, Frano Ciale iz Zagreba, Nikša Stipčevič 2 Beograda in drugi. Veliko pozornost so posvetili tudi uporabi italijanskega "ovornega jezika v sklopu vseučiliških lekcij.
Portorož pripravljen za tople dneve
S prvimi toplimi žarki se vsa turistična obmorska središča prebujajo v novo življenje in skušajo dobiti čim lepši videz, da bi privabila številne turiste. Tako je tudi s slovenskim biserom Portorožem
Moški pevski zbor Slavec nastopil v Cerknem
Prvi pomladanski izlet SKD iz Ricmanj
a GERKNO — Ob obletnici osvoboditve, to je 25. ižl a'	klavec iz Ricmanj priredilo poučni
, et v kraje, ki so toliko žrtvovali v osvobodilnem u°]u.
Gb 8. uri zjutraj je avtobus krenil z vaškega trga. hj]6rne je bilo čudovito lepo in temu primerno je v j ? 'ud: razpoloženje prisotnih. Opoldne smo prišli v 'rN0. kjer so nas prisrčno sprejeli naši gostitelji in s a'«. Prof. T. Pavšal nam je razkazal mesto in nas z njegovo zgodovino. Tako smo izvedeli, da Pry ^ttrija nemalo rekordov. Tu sta bila zgrajena sto'8 st°venska gimnazija in prvo gledališče, ki še kjer Netrudljiv vodič nas je nato peljal na grad, Pali 80 razstavljeni raznovrstni parni stroji, ki so čr-Udi v°do iz znamenitega rudnika. Seznanili smo se sftio S Post°pkom za pridobivanje svinca. Zvedeli Stoti r-8 SeSa ructn'k cel° Poct morsko gladino (400 m je v ?. ) 'n da je v njem kar 57 km tračnic. V gradu je ®uko zanimivega, a morali smo naprej; sploh nas merjeni čas vedno preganjal.
Sstavra teval' smo Pot preko Spodnje Idrije in se rtiar: . Pri rojstni hiši našega pevovodje Alda Ku-je vi5 in se tako seznanili z njegovimi domačimi. Tu avi idilični kotiček pred hišo se vije bistra
Idrijca, a zadaj se dviga strmo pobočje poraslo z drevesi in z raznovrstnim cvetjem. Kmalu je avtobus zavil proti Otaležu. Po ozki in vijugasti cesti smo le prišli v vas, kamor nas je povabil vaški oktet, ki je trikrat gostoval na naši Reviji oktetov Primorske. Sprejem je bil res prisrčen. V svoji pevski sobi so nam pripravili pravo zakusko. Bili smo res lačni in žejni, saj je bila že ura 14. Po obveznih pozdravih in zdravicah je zadonela pesem. Domačini so nam nato še razkazali vas, kjer smo občudovali prekrasen razgled na reko, visoke planine, porasle z redkimi kmetijami in vasicami. Na trgu pred šolskim poslopjem smo zapeli še nekaj pesmi in se težko poslovili od prijaznih in gostoljubnih domačinov. Bila je že ura
16.,	a mi smo morali še na kosilo v Cerkno. Po načrtu bi si morali po kosilu še ogledati film o bolnici Franja, a za to ni bilo več časa. Redkokdo'izmed nas je bil v tej bolnici prvič, kljub temu nas je spomin na ranjene partizane, ki so ležali v teh barakah v skritem, divjem okolju tako prevzel, da nam je bilo težko pri srcu.
Ob 19. uri smo se ponovno vrnili v Cerkno. V povorki smo odšli k spomeniku padlim partizanom,
kamor smojroložili venec in se oddolžili padlim z žalostinko (Žrtvam).
Zvečer nas je čakal v dvorani gasilskega doma še pevski koncert, na katerem sta nastopila še dva zbora; domači ženski zbor ih moški zbor iz Levpe. Mi smo nastopili komaj ob 9.30, ker smo bili zadnji na vrsti. Dvorana je izredno vabljiva in akustična, tako je naše petje izzvenelo prijetno in prepričevalno ter navdušilo številne poslušalce.
Po koncertu nas je Šofer opopzoril, da bi bila že ura za odhod, a prireditelji nas niso pustili proč, morali smo še na zakusko. Tu se je spet oglasila pesem. Vzdušje je bilo tako prijetno, sproščeno, skoraj edinstveno, ko so dekleta — pevke vseh pevskih zborov tekmovale s pevci, kdo bo koga premagal, to je zapel bolj duhovito pesmico kot: Ne hodi za mano, ne boš me dobil... Odgovor: Grem skozi mesta in vasi, povsod za lepše ... ipd.
Kar težko smo se poslovili, a smo morali na pot, še tako smo se vrnili, ko je petelinček že drugič zapel. Vsi smo bili utrujeno od napornega dneva, a sem prepričan, da tega izleta ne bo nihče pozabil.
B. Žafran
Prispevek vinom z zaščitnim poreklom
TRST — Na predlog odbornika za kmetijstvo Antoninija bo deželni svet v kratkem dodelil 150 milijonov lir konzorcijem, ki pridelujejo vina z zaščitnim poreklom na deželnem ozemlju. S prispevkom bo Dežela omogočila vsaj delno uresničitev načrtov vinskih konzorcijev in zadrug, ki se zavzemajo za ovrednotenje krajevnih vin in posodabljanje dejavnosti. Deželni prispevek krije 80 odstotkov predvidenih stroškov.
H TRST Deželni svet je namenil 300 milijonov lir podpore 28 nedržavnim otroškim jaslim v deželi, pri čemer je upošteval najbolj pereče primere v seznamu številnih prositeljev. Denar je namenjen predvsem prenovitvi ogrevalnih sistemov, sanitarij in drugim podobnim delom. Istočasno z gornjim ukrepom je deželni svet do-dein 50 milijonov lir kot pomoč pri prirejanju didaktičnih tečajev za osebje otroških jasli, ki spadajo pod državno upravo.
Priprave na volitve jusarskih odborov, ki bodo 15. in 16. junija
Danes predložitev še zadnjih kandidatnih list, ostaja pa odprto vprašanje dvojezičnih glasovnic
Danes opoldne poteče rok, v katerem je mogoče predložiti kandidatne liste za jusarske odbore, ki jih bodo 15. in 16. junija volili v devetih vaseh oziroma okrajih tržaške občine in v Medji vasi. In šele danes, se pravi zadnji dan, bodo na tržaškem ob činskem tajništvu predložili enotne kandidatne liste za tri okraje, za katere jih doslej še niso, to je za Bar-kovlje, Rocol in skedenj.
Vzrok za to je treba iskati predvsem v zamudi, s katero so stekle priprave na volitve, deloma pa tudi v težavah, na katere naleti, kdor hoče predložiti liste z znaki, ki niso znaki tradicionalnih političnih strank. V tem primeru, ki je očitno tudi primer enotnih kandidatnih list, se mora namreč zbrati precejšnje število predlagateljev list, in to v premem sorazmerju s številom prebivalstva oz. volilcev posameznih volilnih okrožjih. Le ti morajo za liste podpisati pred notarjem ali pred drugim dr žavnim funkcionarjem, ki lahko overovi podpise.
No, prav v Barkovljah, na Rocolu in v skednju, ki so najbolj obljudena območja, na katerih bodo junija volili jusarske odbore, se je zbiranje podpisov za enotne kandidatne liste nekoliko zavleklo. Kjer jih niso utegnili zbrati v zadostnem številu v ponedeljek, so jih zbirali še včeraj, nobenega dvoma pa ni, da bodo liste predstavili danes pred poldne. Edi-
na posledica tega dejstva je, da volivci ne bodo našli teh h st na prvem mestu na glasovnicah. Njihove znake in kandidate bomo objavili v jutrij-šnji številki našega dnevnika, kot smo to storili za vse vaške skupnosti, katerih domačini so že predložili enotne ali, na osnovi dogovora, dvojne kandidatne liste. To velja za Lonjer, Opčine in Padriče, kjer so se domačini dogovorili za enotni listi (Padričarji bodo mogoče danes predstavili še dru go), ter za Bane, Bazovico in Prosek, kjer so domačini sporazumno predložili po dvoje list. Tudi Medvejci in Štivančani so predložili dve listi, vendar ne na osnovi nekega sporazuma.
Danes opoldne bomo seveda tudi dokončno zvedeli, katere liste se bodo predstavile na volitvah poleg enotnih oziroma skupnih. Doslej so se pojavile le še liste MSI za Barkovlje, Opčine, skedenj in Rocol, napovedujejo pa, da bi morala podobno narediti le še Krščanska demokracija.
Včeraj smo zabeležili, da je odprto vprašanje, ali bodo volilne glasovnice in potrdila dvojezične, kot bi zahtevala posebna narava volitev in pa zdrava pamte. Danes moramo vprašanje ponoviti, ker ni bilo še rešeno. Včeraj so ga pasta vili predstavniki enotnih oziroma skupnih list na sestanku, ki je bil sklican na Tržaški prefekturi, da bi se domenili o nadaljnjem poteku priprav na volitve in o poteku samih volitev. Dobili so od-
govor, da za to ni pristojna prefektura, temveč občinski upravi, na katerih ozemlju so volitve razpisane. Pri tem naj ponovimo, kar smo že včeraj zabeležili, in sicer da se je za dvo-ježične glasovnice in potrdila pismeno zavzel tržaški občinski odbornik SSk Aleš Lokar, vendar doslej še ni dobil nobenega odgovora.
Ob tem tehtnem in še vedno odprtem vprašanju pa se naglo bliža datum, ko vodo volivci šli na volišča, da bi izbrali odbornike, ki bodo upravljali ju-
sarska premoženja v nasledjnem pet-letju. Znova moramo poudariti velik pomen, ki jih imajo te volitve, saj gre v večini primerov za upravljanje znatnih premoženj, do katerih imajo z zgodovinskega vidika pravico predvsem domačini in še zlasti Slovenci. Prav bi zatorej bilo, da bi na volitvah prevladala med njimi enotnost, ki je edini porok za vòMlni uspeh.
Enotnost-vsaj v takšni meri; kot je prišla do izraza pri sestavljanju kandidatnih list.
Prispevki Evropskega socialnega sklada
Na sedežu združenja Associazione degli industriali je bilo zanimivo srečanje, posvečeno uporabi novega Evropskega socialnega sklada in drugih inštrumentov za spodbujanje poklicnega usposabljanja, tako evropskega kot italijanskega izvora. Evropski socialni sklad, ki finansira in poenostavlja postopek za poklicno usposabljanje, je v prvi vrsti namenjen majhni in srednji industriji ter mladinskemu zaposlovanju, medtem ko so doslej imele največ ugodnosti velike industrije in javne uprave.
Prošnje za prispevke Evropskega socialnega sklada je treba nasloviti na deželno upravo do 31. maja, dobiti pa jih je moč ne samo za kritje plač osebja v procesu poklicnega izobraževanja, temveč tudi za kritje davkov, stroškov za hrano in stanovanje, za plačilo u-čiteljev in za stroške vsega, kar je povezano z delom: od posodabljanja naprav do porabe gonilne sile, nakupa strojev in surovin ter življenjskih potrebščin itd.
Novi odloki Zamberlettija
Minister za civilno zaščito Zam-berletti je izdal nove odloke o odpravi škodljivih, strupenih ali radioaktivnih odpadkov. Vsa prevozna sredstva, ki prevažajo te smeti, morajo imeti na vidnem mestu poseben znak, ki ga izda prefekt. Kdor se ne bo držal teh navodil bo moral plačati visoko denarno globo, ali mu bodo v najslabšem primeru odvzeli vozniško dovoljenje za nedoločen čas.
V petek v Bazovici javno zborovanje
Pojutrišnjem, 23. t. m., bo v Bazovici javno zborovanje proti namestitvi sinhrotrona svetlobnega generatorja v neposredni bližini vasi. Za zborovanje je dalo pobudo Koordinacijsko združenje kraških vasi, poleg te organizacije pa ga sklicujejo Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, krajevne sekcije PCI-KPI, SSk, PSI in ANPI - VZPI ter druge krajevne organizacije, ki so lanskega 12. septembra podpisale spomenico proti gradnji sinhrotrona zunaj meja Območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah.
Zborovanje bo potekalo v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici s pričetkom ob 20.30. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki nekaterih tržaških organizacij za varstvo okolja, vabljeni pa so tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti. Tržaške občine in Vzhodnokraškega rajonskega sveta. Na zborovanju nameravajo poudariti zahtevo, naj se sinhrotron zgradi po možnosti v mejah raziskovalnega območja, kjer bi prizadel veliko manjšo škodo naravnemu in družbenemu okolju, katerega bistven del je seveda tudi slovenska narodnostna skupnost.
Občinski odbornik Hermet
Prva seja glavnega sveta po občnem zboru
se spet spotika ob dvojezičnost
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je ponovno prišlo do pos-skusa, da bi do kraja omejili že itak redke priložnosti, ko tržaška občinska uprava v okolici nastopa dvojezično. Zadnjič so bile odborniku Hermetu v spotiko klopi z napisi bank, točneje z napisi Tržaške kreditne banke, ki so dvojezični, kot je pač dvojezičen tudi naziv slovenskega finančnega zavoda. Tokrat pa se je obregnil ob razne dvojezične plakate in obvestila, ki jih podpisuje kot odbornik za ekonomat. Tik pred zaključkom je menda vzrojil, da te dvojezičnosti ne bo več prenašal,
češ da ni zakona, ki naj bd jo predvideval, da je menda celo protizakonita in podobno. Odbornik Slovenske skupnosti prof. Aleš Lokar pa je oporekal, češ da je to nekaj pa vsem običajnega, še zlasti pa je bil pripričljiv argument, da razobeša dvojezične plakate obrambno ministrstvo. Ponovno je prišlo do glasa vanja: 7 za dvojezične plakate, 5 proti. Plakati bodo torej ostali, vendar pa tudi ta dogodek priča o naraščanju in zaostrovanju odnosov desničarskih in nacionalističnih krogov Liste za Trst do Slovencev.
pismo uredništvu
PROTEST ŽENSK IZ RICMANJ IN LOGA
Prosimo vas, da nam objavite sledeče pismo, s katerim želimo seznaniti javnost z neljubim dogodkom, ki je izraz nekorektnosti in pomanjkanja spoštovanja do obča-nov-volivcev.
Smo skupina žena iz Ricmanj in Loga, ki se že mesece bori, da bi občinska uprava in ACT vnesli v avtobusni vozni red določene popravke, ki bi nam znatno olajšali povratno vožnjo, kajti naše vasi niso v celoti neposredno povezane z mestnim centrom.
V tem smislu smo zaprosile že večkrat za sprejem pri odgovornih upraviteljih ter predstavnikih ACT. Vsa zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, nasprotno, podžupan Pečenik in predstavnik ACT Pagliari sta si dovolila določene pikre izjave na naš račun in na račun uporabnikov avtobusov, ki ne žalijo samo nas, temveč vse občane.
Prepričane smo, da bi se taki u pravitelji morali naučiti najprej najosnovnejših pravil olike in šele nato stopiti za krmilo občinske u-prave.
Skupina žena iz Ricmanj in Loga Sledijo podpisi
Kmečka zveza obnovila svoje vodstvo in zastavila program bodočega dela
Kot smo na kratko že poročali, se je v petek sestal glavni svet Kmečke zveze, da bi po občnem zboru obnovil svoje vodstvene strukture in zastavil program dela na osnovi napotkov, ki so izšli z občnega zbora.
Seji je predsedoval Karlo Valentinčič, prva točka dnevnega reda pa je bila prav izvolitev novega vodstva. Kot znano, je bilo predsedstvo v celoti potrjeno -predsednik Alfonz Guštin, podpredsednika Alojz Debebs in Srečko Orel, tajnik Edi Bukavec - novi izvršni odbor pa sestavljajo Ivan Antonič (Cerovlje), Drago Starec (Prosek), Oskar Grgič (Padriče), Giuseppe Scheriani (Milje), Adrijan Kalc (Padriče), Anton Bole (Piščanci), Lucijan Malalan (Trebče), Miroslav Žigon (Zgonik), Ljubo Petaros (Boršt), Danilo Lupine (Praprot), Alojz Križmančič (Bazovica), Zoran Parovel (Mačkolje), Radovan šemec (Prečnik), Josip Milič (Zagradec) in Rudi Košuta (Križ).
Za odgovorne za posvetovalne komisije pa so bili imenovani Zoran Parovel (vinogradništvo), Miloš Kralj (cvetličarstvo), Alojz Debeliš (vrtnarstvo), Emilio Mat-tietti (živinoreja), Alojz Križmančič (dvolastništvo), Josip Sancin (zadružništvo) in Edi Bukavec (tisk), medtem ko bodo odgovornega in člane komisije za jus imenovah po volitvah v jusarske odbore.
Sledila je obširna razprava o programu dela strokovne organizacije naših kmetov, katere glavni cilj ostaja zagotovitev in priznanje prave vloge kmetijstva v okviru gospodarske stvarnosti tržaške pokrajine. KZ bo seveda morala še dalje pritiskati na pristojne ustanove in družbene ter politične organizacije za uresničitev nekaterih pobud, ki so prvenstvenega pomena za bodoči razvoj kmetijstva: treba je izdelati področni načrt za kmetijstvo, kajti razvoj ne more biti brez pravega na-
črtovanja. V tem pogledu bo odigrala važno vlogo deželna konferenca o teritoriju, ki naj bi jo sklicali oktobra letos, kot je tudi na občnem zboru Kmečke zveze zagotovil deželni odbornik Carbone.
In tu je še vrsta drugih odprtih vprašanj, kot na primer nujnost revizije Deželnega urbanističnega načrta, razčiščen je koncepta parka in vloge kmetijstva v njem, pa še vprašanje posegov na teritoriju, za katere ostaja Kmečka zveza mnenja — kot denimo v primeru sinhrotrona — da jih je treba izvesti tam, kjer bi povzročali najmanj škode.
Glavni svet je razpravljal tudi o kočljivem vprašanju valorizacije kmečkih pridelkov in o raznih oblikah njihove prodaje (prodajni centri, osmice, vinska cesta, zaščitno poreklo). V tem okviru je bilo veliko govora prav o problemu vina in o neustreznosti obstoječega seznama trt, v katerega deželni izvedenci niso vključili istrskega refoška, kar ustvarja vrsto problemov in ponekod pravne absurde, ko se na primer celo izven naše pokrajine prodaja refošk pod imenom teran. Tudi glede pokrajinskega načrta za vinsko cesto so na glavnem svetu izrazili pomisleke glede na dejstvo, da se je pobuda oddaljila od izvirnih ciljev, tako da obstaja nevarnost, da bi krajevni vinogradniki bili potisnjeni ob stran, namesto da bi bili protagonisti in nosilci te drugačne pozitivne oblike valorizacije kmetijskih izdel; kov. V tem smislu bo tudi Kmečka zveza nastopila pri pokrajinskem odborniku za kmetijstvo.
V zaključnem delu seje je prišlo do izraza tudi določeno nezadovoljstvo zaradi nekaterih posegov gozdarske službe, ki vse preveč težijo k ohranitvi krajinske lepote, premalo pa upoštevajo gospodarske potrebe prebivalcev.
ENPAF iz Trsta bo imel nov sedež
Amnesty International je doslej dosegel izpustitev 24.000 političnih jetnikov
V svetu deluje organizacija, ki se bori za najosnovnejše človeške pravice in ki ni odvisna od nobene stranke, vlade, gospodarske ali verske skupine. Gre za Amnesty International, ki je leta 1977 za svoje nesebično delo v boju za življenje številnih povsem nedolžnih političnih jetnikov, prejel Nobelovo na grado za mir.
O organizaciji je na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev spregovoril prof. Giulio Brandini, ki je predstavnik Amnesty International na državni ravni. Zamisel za takšno širše delovanje v pomoč političnim jetnikom se je pred petindvajsetimi leti rodila v Landonu. Pobudo za to je nudil človek, z naslovom »Pozabljeni jetnik«, ki ga je objavil londonski časopis »The Observer«. čla vek je hotel opozoriti javnost na grozote, ki se vsak dan pojavljajo pred našimi očmi, o katerih beremo v dnevnikih, ali pa slišimo v raznih radijskih in televizijskih od-
dajah. Za ustanovitelja Amnesty International velja londonski odvetnik Peter Benenson. Kaj kmalu po svojem nastanku se je organizacija začela širiti tudi izven angleške državne meje in danes je prisotna kar v stopetdesetih državah (vseh državah OZN) ter šteje petstotisoč članov.
Delovanje Amnesty se naslanja na tri člene iz Univerzalne deklaracije o človečanskih pravicah. Organizacija odločno nastopa proti trpinčenju j jetnikov, proti smrtni kazni, proti teptanju najosnovnejših pravic kot so svoboda mišljenja, vesti in veroizpovedi. Prof. Bran-dini je poudaril, da je v veliki zmoti tisti, ki misli, da je mučenje povezano le z mračnim obdobjem inkvizicije, ali pa da ga izvajajo le v redkih, izredno zaostalih državah. V več kot petdesetih državah uporabljajo »znanstveno mučenje«. Mučitelji so navadno »profesionalci«, ki so opravili poseben vojaški tečaj za takšen »poklic«. Amnesty
International obenem tudi ostro nastopa proti smrtni kazni, predvsem zato, ker je takšna kazen po izvršitvi nepreklicna.
Kar zadeva finančno plat, je treba povedati, da se Amnesty International sam vzdržuje in to s prispevki svojih članov, z raznimi prireditvami in podobnim, načelno pa odklanja finančno pomoč katerekoli države, saj si le tako lahko zagotovi popolno neodvisnost, člani organizacije se združujejo v skupine. Tudi v Trstu obstaja ena takšnih skupin in ima svoj sedež v Ulici sv. Frančiška 34.
Rezultati, s katerimi se Amnesty International lahko ponaša, so zelo dobri. Od začetka svojega delovanja do danes se je ta organizacija zavzela za 28.000 primerov — dosegla pa je izpustitev 24.000 političnih jetnikov, ki so jih razne države zaprle v ječe zaradi njihovih
Državna ustanova za poklicno izobraževanje ENFAP iz Trsta bo imela nov sedež. Dežela FJK je namreč na predlog odbornika za šolstvo Daria Barnabe nakazala 700 milijonov lir za začetek prenavljalnih del v stavbi v Ul. sv. Frančiška 25, kjer je sedež ženskega tehničnega zavoda Grazia Deledda. Pred časom je namreč Dežela odkupila to stavbo, ki pa je bila potrebna radikalnih popravil. Spomniti se moramo, da je bilo pri ANPAF samo v lanskem šolskem letu 22 teča-
Tullio De Mauro v Che Guevari
Krožek za družbene in politične vede Che Guevara prireja v petek, 23. t.m., zanimivo predavanje - srečanje o perspektivah italijanske šole. Predavatelj bo znani jezikoslovec, univerzitetni profesor in direktor revije »Riforma della scuola« Tullio De Mauro. Na predavanje, ki bo ob 18. uri v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19, so vabljeni predvsem študenti in profesorji.
jev za poklicno izobraževanje s skupno 17 tisoč šolskimi urami in 442 di' jaki.
V petek občni zbor naše gobarske družine
Slovenska gobarska družina — Trs* vabi vse svoje člane in simpatizerja na 6. redni občni zbor, ki bo v petek-23. maja, ob 20. uri v prvem in otl 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor-ki bo obsegal predsedniško in blagaj' niško poročilo, izvolitev novega odb0" ra, razpravo o opravljenem in načrt0" vanem delu ter druge običajne točk0, bo v Prosvetnem domu na Opčinah' Slovarska gobarska družina poziva čla' ne, da se polnoštevilno udeležijo ob0' nega zbora ter da poravnajo letno čla narino.
• Tržaški industrijski zavod VoW® prireja v soboto, 24. t. m., na pobuo odbora malih industrijcev pri Zdruz6 nju industrijcev seminar na tem0 »Neškodljiva nadzorstva s termog1, fijo in njena uporaba«. Seminar ho n šoli Volta (Ul. Montegrappa 1) 0 9. uri.
Sklepni del seminarja Inštituta Gramsci o aspektih manjšinskega šolstva
»Kako nelagodno je govoriti v tujem jeziku	skupine proučile
■	•	i • i i •	•	številne aspekte šolstva
ker me italijanski udeleženci ne razumejo«
Predavatelji na sklepnem delu seminarja (od leve proti desni): Ciril Zlobec, Darko Bratina in Aldo Visalberghi.
»Nelagodje« — to besedo so včeraj popoldne predavatelji večkrat ponovili na sklepnem delu seminarja o odnosih med narodnostmi in o vlogi manjšinskih šol tostran in onstran meje, ki ga je priredil Inštitut Gramsci. Omenil jo je slovenski pesnik Ciril Zlobec, ko je moral udeležencem, v veliki večini slovenskega porekla, govoriti v italijanščini; ponovil jo je ravnatelj Evropskega centra za vzgojo Aldo Visalberghi, ob njo se je obregnil tudi moderator Darko Bratina, ki pa je ob zahvali Zlobcu za njegov poseg spregovoril v slovenščini.
Ciril Zlobec je povezal vprašanje nelagodnosti z vprašanjem odnosa med posameznimi jeziki: med tako imenovanimi »velikimi« in »malimi« jeziki. »Manjši« jeziki so v podrejenem položaju, ne preostane jim zato drugega, kot da se sami notranje učvrstijo. Odnosi med različnimi jeziki so pogojeni od številnih aspektov (političnih, ekonomskih). Skokovit tehnološki razvoj nas sili v po eni strani poenotenje jezikovnih kodeksov (tudi nekateri dosedanji »veliki« jeziki postajajo »manjši«), po drugi strani pa je opaziti težnjo po ohranjevanju in bogatenju individualnih specifičnosti.
Zlobec se je zaustavil tudi ob vprašanju šolstva. Šola je v krizi, povsod po svetu, ker ne more zadostiti potreb modeme družbe. Šola pa ne more biti edino sredstvo vzgoje in uvajanja v družbeno življenje, ker je le to pogojeno od preštevilnih faktorjev. Manj-
Dilema, ali naj se pogajanja za nadaljnje upravljanje tržaških krajevnih ustanov odvijajo na deželni ali pa na pokrajinski ravni, je še vedno odprta. V torek so se namreč v Tržiču sestali predstavniki deželnih tajništev, ki podpirajo Biasuttijevo vlado in pa Listo za Trst. Na tem sestanku je Lista zahtevala, da bi vse zainteresirane stranke morale vzporedno razpravljali o vstopu njenega predstavnika v deželno večino in o izvajanju sporazuma na Pokrajinski ravni, ki predvideva tako imenovane štafete: zamenjavo Richet-tija s Cecovinijem in predsednika pokrajine Marchia z demokristjanskim zastopnikom. Kot znano pa je prav izvajanje te štafete zdrknilo na mrtvo točko, potem ko je predsednik pokrajine Marchio vstopil v novo Mestno listo in že večkrat potrdil, da ne namerava odstopiti.
Na torkovem tržiškem sestanku pa so predstavniki ostalih strank podčrtali nujnost, da je treba to vprašanje najprej rešiti na pokrajinski ravni, šele nato pa se bo začelo razpravljati 0 tistih vprašanjih, ki zadevajo možnost razširitve sedanje deželne večine. Zaradi tega so predstavniki de-
šinska šola ni v zavidljivem položaju: nuditi mora več kot večinska. Po njegovem mnenju uvajanje dvojezičnosti na našem področju ni mogoče: treba je predvstm premostiti enega od zgodovinskih predsodkov, ki zavirajo omikano sožitje v teh krajih, in sicer predsodek, da se na Vzhodu, za mejo, začenja »barbarski svet«. S tem predsodkom moramo obračunati najprej sami, šele nato bo mogoče vzpostaviti pristne in globlje) stike na kulturnem področju, na področju sredstev obveščanja
želnih strank Biasuttijevega odbora pozvali svoja pokrajinska vodstva, naj čimprej začnejo pogajanja na pokrajinski ravni, obenem pa so potrdili pripravljenost, da se na deželni ravni prouči možnost razširitve sedanjega deželnega odbora z vstopom Liste za Trst.
Celotno vprašanje je torej na mrtvi točki. Izvajanje štafet je dejansko nemogoče zaradi vztrajanja predsednika pokrajine Marchia, s položajem katerega je tudi včeraj Mestna lista v tiskovnem poročilu potrdila, da ga je ponovno povabila, naj ne odstopi s tega mesta. V istem tiskovnem poro-čilu Mestna lista tudi izkazuje svojo pripravljenost za podporo reviziji sedanjih krajevnih koalicij, v katere bi treba vključiti socialistično stranko — dodaja Mestna lista — in ki naj na vrhu občinske uprave ohrani sedanjega župana Richettija, resnega zagovornika potreb našega mesta. Ob tem Giuricinova Mestna lista tudi zavrača vse obtožbe, ki jih nanjo zvra-ča Lista za Trst in pri tem dodaja, da s takimi banalnimi aritmetičnimi in osebnimi špekulacijami ni mogoče rešiti problemov mesta.
Aldo Visalberghi — »Tržačan in mit-televropejec«, kot se je sam označil — je zadal svojemu posegu širše okvire. Človek bo postal kmalu planetarno bitje: vsi smo državljani sveta. V takem okviru bi morah valorizirati predvsem naše različnosti. Šole bi morale vzgajati v to smer; šolniki bi morah biti primemo pripravljeni, da bi znah odgovoriti na ta izziv prihodnosti. Človeštvo pa bi se moralo soočiti predvsem z velikimi vprašanji, ki sedaj žulijo prav vse — to je z vprašanji vojne in miru.
Bliža se poletje in z njim počitnice. Zaključujejo se tečaji, proti koncu gre šolsko leto in tudi prva delovna sezona grafične delavnice Atelier v Nabrežini. 0 Atelieru Maura Toneta smo že veliko pisali, ob koncu prvega delovnega leta pa je prav, da naredimo kratek obračun. Po otvoritvi, ki je bila lani oktobra, so priredili štiri tečaje za začetnike: ob ponedeljkih je bil na vrsti tečaj za odrasle, ob sredah in četrtkih tečaj za srednješolce in ob petkih tečaj za dijake višje šole za umetnost. Seveda so tečaji še v teku, a se bodo kmalu končali. Če se je človek kdaj podal med letom v Maurovo delavnico, je bilo v njej vedno zelo živahno, dišalo je po črnilu in papirju in čutiti je bilo razpoložljivost in u-stvarjalnost tečajnikov. Pod vodstvom mojstra so se v šestih mesecih marsičesa naučili. Težav tudi ni manjkalo, posebno ko sta sneg in led za več dni zaustavila delo, pa tudi hud mraz, ki ga je na Krasu bolj občutiti, ni prizanesel.
Pred začetkom je sedaj nov tečaj, dvomesečni tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchiet. S časom postala Atelier to, za kar je bil usta-
V včerajšnjem dopoldanskem delu seminarja o manjšinskih šolah je steklo delo v delovnih skupinah, številni udeleženci so poglobili predvsem štiri aspekte šolstva na obmejnih območjih in dejavnikov, ki so z njim povezani: razpravljali so o obojestranskem kulturnem spoznavanju, o jezikih in nacionalni istovetnosti v šolah, o jezikovnih vprašanjih manjšin in o raziskavah o slovenski šoli v Italiji in o italijanski šoli v Jugoslaviji. Vodje posameznih skupin so popoldne izčrp no poročah udeležencem seminarja o opravljenem delu, da so le-ti dobili obširno sliko o izsledkih dvodnevnega zasedanja.
Obojestransko kulturno spoznava-nje: položaj in predlogi. Prof. Giorgio Depangher je kot temeljno ugotovitev omenil globoko nepoznavanje slovenske kulture in slovenskega življa s strani italijanskega dela prebivalstva; v italijanskih šolah sploh ni slišati besedice o Slovencih. Kulturo v teh krajih tvori skupek kultur različnih skupnosti, ki tu živijo, zaradi česar je poznavanje »tuje« kulture skratka tudi spoznavanja samega sebe. Da bi to dosegli, je Depangher o-menil vrsto pobud kot na primer srečanja med šolami, izpopolnjevanje šolnikov, prisotnost slovenske kulture v italijanskih učbenikih.
Jezik in nacionalna istovetnost v šolah. Ravnatelj Josip Pečenko se je najprej obregnil ob vprašanje definicije manjšinske šole. »Dvojezična šola« predstavlja — s približanjem večini — nevarnost asimilacije. »Nacionalna šola« naj bi se po mnenju
novljen: delavnica, kjer se lahko vsak nauči nekaj novega, spozna grafično umetnost in lahko sam ustvarja.
Ob zaključku prve delovne sezone prireja Atelier razstavo del tečajnikov, da bi javnost spoznala, kaj je skušal dati Atelier od sebe. Z opravljenim delom je Atelier lahko zadovoljen in lahko z zaupanjem stopi v novo delovno sezono. Pohvaliti je treba tečajnike, ki so pridno in pozorno sledili tečaju ter se izredno izkazali.
Atelier je letos sodeloval tudi z galerijo Torbandena, za katero je pripravil sto map z desetimi slikami mladih slikarjev, ki so razstavljali svoja dela ravno v tej galeriji. Pred kratkim so mape predstavili tudi v Galeriji TK. Tiskanje mape pomeni za Atelier veliko priznanje. Ob delavnici deluje kultumo-umetniška skupina Atelier, ki je bila sprejeta v ZSKD na zadnjem občnem zboru. Razstava del tečajnikov Ateliera bo pod pokroviteljstvom uprave devinsko - nabrežinske občine in kulturno-umetniške skupine Atelier. Otvoritev pa bo v Nabrežini v petek, 30. maja, ob 18.30. Od tod se bo razstava preselila v dolinsko Torklo za junijske večere.	MIM
nekaterih zapirala v nekakšen geto. Pečenko je ovrgel ta očitek: kvečjemu je večinska šola, ki se sama zapira v geto, ker noče nič vedeti o skupnosti, s katero živi, je pripomnil. Šola je za manjšino temeljnega pomena, je prostor, kjer se kujeta kulturna in nacionalna istovetnost. Ravnatelj Pečenko je ob koncu še zanikal, da bi bila slovenska šola v Italiji zgolj »prevedena šola«, kot je to dan prej v svojem posegu omenila prof. Inka Štrukelj: »Če imajo učitelji v sebi določeno vsebino in jo posredujejo učencem, dobi manjšinska šola prav tisto vlogo, ki jo skupnost od nje pričakuje«, je dejal.
Jezikovna vprašanja manjšin: prof. Patrizia Vascotto je omenila predvsem razlike in skupne točke pri a-
ski manjšini v Itabji. Podrobneje se je zaustavila pri nepopolnem obvladanju jezika pripadnikov naše manjšine, kar je pogojeno od pomanjkanja slovenskega pogovornega jezika v našem družbenem okolju. Prof. Nelida Milani je za primerjavo omenila razširjenost italijanščine na Hrvaškem: 20 tisoč hrvaških učencev sledi tu pouku italijanskega jezika, kar jasno kaže, da ima italijanščina na Hrvaškem povsem drugačen status kot slovenščina v naši deželi.
Raziskave o slovenski šoli v Italiji in o italijanski šoli v Jugoslaviji. Prof. Riccardo Luccio je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo na tem področju opravljenih že več raziskav in to tudi z metodološkega vidika. Naštel je vrsto raziskav na lingvističnem področju v okviru Tržaške univerze, deželni zavod IRRSAE je zbral kar 40 diplomskih del, ki so jih na to temo obdelali od konca vojne sem, številne so tudi sociološke raziskave, medtem ko je manj gradiva z Ljubljanske univerze. Prof. Luccio je nazadnje še razčlenil vrsto predlogov za nadaljnje raziskovalno delo. Le-to naj bi se osredotočilo predvsem na področje poučevanja drugega jezika, na razvoj socializacijskih procesov in na izpopolnjevanje šolnikov.
Podreccove lutke na gostovanju po Evropi
Kljub hudim ekonomskim težavam in prostorski stiski se nadaljujejo nastopi Stalnega gledališča FJK. Podreccove lutke so že od konca aprila na daljši turneji po Franciji, Švici, Belgiji in Luksemburgu, kjer beležijo številne uspehe, kar priča tudi veliko število obiskovalcev njihovih predstav. Ob povratku čaka Podreccove lutke še ena pomembna preizkušnja, nastopile bodo namreč na prvem festivalu vezuvijskih vil v Ercolanu pri Neaplju.
• Danes, po opravljenih vzdrževalnih delih, bodo ponovno odprh občinsko kopalnico v Ul. Manzoni. Odprta bo od srede do petka, med 8. in 18. uro, ob sobotah, med 7.30 in 18. uro, ob nedeljah pa med 7.30 in 12. uro.
Odgovor deželne večine Listi za Trst
Tržaške vozle rešiti na pokrajinski ravni
Pod pokroviteljstvom občinske uprave Devin-Nabrežina
Grafična delavnica Atelier priredi razstavo del tečajnikov
Srečanje filatelistov na Pomorski postaji
V soboto in nedeljo bo na tržaški Pomorski postaji trgovsko filateli-stično - numizmatično srečanje »XV Purocam Trieste 86«, ki ga prireja Europa Club Alcide De Gaspen. To srečanje zbirateljev je. že tradicional-110 ob zaključku letne sezone pred Metnim premorom, svojo prisotnost Pa je najavilo kakih 50 izvedencev p Italije pa tudi iz inozemstva. t/ejšnja srečanja so bila v Bergamu, Padovi in Veroni.
Prizivi pri ACI
uradih ACI v Ul. Cumano 2 so ? 31. t. m. na ogled seznami evidenč-s l ' tablic avtomobilov, ki jih bodo bri-; Kdor meni, da njegov avtomobil, ie na seznamu »upokojencev«, ne Pr3; tja’ lahldc> od 3. do 30. junija ../-ristavi priziv na posebnih formular-Ur.’ *d jih bodo razdeljevah zastonj v j../dih za javno registracijo avtomo-l'&v- Na formular je treba nalepiti *0|ek za 3.000 lir.
* 6anes, ob 18. uri, bo v občinskem Vs t atriju E. Toti, Ul. Castello 1, „ poletna akademija gojencev šole s°doe na pihala.
ških^i6 za sedanje dreves v trža-Wh °dčinskili gozdnih površinah je Sr. “a oddati na tržaški občini najka-je do 31. avgusta.
Prijava WWF proti ravnanju ministrstva za civilno zaščito
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF je predstavila prijavo na državno tožilstvo proti ravnanju Ministrstva za civilno zaščito ob priliki radioaktivnega onesnaženja po jedrski katastrofi v Čemobdu. WWF se predvsem zgraža nad veliko zamudo, s katero so predstavniki Civilne zaščite obvestih prebivalstvo' o radioaktivnosti ter nato minimizirali stvarne nevarnosti. Poleg vsega, piše v prijavi, niso pristojni organi primemo ukrepali, kot se je to npr. zgodilo v Sloveniji, ki je bila v enaki meri radioaktivno onesnažena. WWF zaključuje svojo prijavo s vprašanjem sodstvu, ali je ravnanje Civilne zaščite po zakonu kaznivo.
Jutri prva seja deželnega vodstva SSk
Jutri se' bo na svoji prvi seji po nedavnem kongresu sestalo novo deželno vodstvo Slovenske skupnosti. Zasedalo bo v Jamijah, na dnevnem redu pa bo imelo več točk. Najprej bo moralo imenovati nova podpredsednika in podtajnika, potem ko sta bila na goriškem kongresu za predsednika in tajnika že izvoljena Marjan Torpin in Ivo Jevnikar. Na seji deželnega vodstva SSk bodo nadalje razpravljali o organizacijskih vprašanjih, umestih bodo razsodišče in nadzorni odbor stranke, analizirah politični položaj na deželni in krajevnih ravneh ter govorih o enotni slovenski delegaciji.
Ustanovili odbor o TE pri Miljah
Problem gradnje termoelektrarne na premog v miljski občini pri Orehu je v zadnjem obdobju sprožil več pohtičnih razprav, pa tudi konkretnih akcij in pobud. Dne 17. maja je vrsta vidnih tržaških osebnosti (Lorenzo Tomatis, posl. Aureha Gruber Benco, Giuseppe Petronio, Roberto Treu, Rodolfo Bas-sani, Arduino Agneih, Giacomo Costa, Andrea Wehrenfennig, Willer Bordon in drugi) ustanovila Odbor za jamstvo (»Comitato di garanzia«), ki ni organiziran strankarsko, temveč sprejema v svojo sredo ljudi vseh pohtičnih in strankarskih prepričanj.
Cilji tega odbora so točno informiranje prebivalstva o tem načrtu, raz-pis referenduma, s katerim bi o gradnji odločab prebivalci sami in sprejemanje p>obud, ki bi p»sp>ešile alternativno zaposlovanje na znanstvenem področju.
Ameriške televizijske družbe še niso prijavile goljufa
Pretor De Nicolo je včeraj imel pogovor s funkcionarji ameriških televizijskih hiš ABC in NBC, ki sta ■ ako naivno nasedli 24-letnemu Iho masu Garenqu in njegovemu »tržaškemu Černobilu«. V odsotnosti novinarke NBC June Decter, ki si je film ogledala v Trstu, in je sedaj na delu v Egiptu, je prišla njena kolegica V glavnem so vsi potrdili Garenqovo verzijo in pa tudi dejstvo, da so mu izplačali 3,5 milijona lir, družba ABS pa 10.750 dolarjev, ki so sicer ostab v blagajni NBC v Ri mu, kajti domiselni, a naivni fant n. hotel krožiti po Rimu s tolikšno vsoto v žepu. Nato je goljufija pri sl i na dan, denar pa je še vedno v rokah NBC. Funkcionarji včeraj še niso potrdih namena svojih družb, da Francoza prijavijo. To oodo na De Nicolojevo zahtevo opravib danes ah najkasneje jutri, potem ko se bodo posvetovali s svojimi nadrejemmi v New Yorku.
Dokler nima te prijave, je pretor v škripicih, kajti glede na sorazmerno nizko vsoto, ki jo je Garenq piri siužil, ga ne more več obtoževati goljufije v obremenilnih okoliščinah, za kar je predviden zapxirni nalog.
Moral bi ga zato izpustiti na svobodo. Toda v primeru, da ga prijavijo, bi fant moral ostati v zaporu.
Pretor se pri tem boji, da bi Francoz ušel. Lahko bi ga sicer začasno
izpustil z obvezo, da ostane v Trstu. Toda spet je tu problem: kako naj se preživlja, če so mu ves denar zaplemb? No, iz š kri pice v bo pretorja in mladeniča morda rešil danes fantov oče, ki je včeraj prispel v Trst in je De Nicola prosil za razgovor. Če bo jamčil, da ostane s sinom nekaj dni v Trstu in da lahko skrbi • anj. ga bodo verjetno že danes iz-pustib.
Milijarda lir škode v diskoteki Princep’s
Policija in gasilski izvedenci so včeraj pxmovno opravib pregled tistega, kar je ostalo od diskoteke Princep’s pxi silovitem piožaru, ki se je razvil v pxmedeljek nekaj pred piolnočjo. Zaenkrat nič ne utemeljuje suma, da je požar nekdo podtaknil. Po vsej ver; jetnosti jet ogenj sprožil ogorek cigarete, ki je px) zapiori v nedeljo (v pxmc-deljek je bil lokal zaprt) piočasi tlela, ne da bi takoj sprožila ognja, ker je bila vsa oprema iz protipiožamega materiala. šele ko se je toplota toliko dvignila, da je px>čilo kako steklo, je vdrl kisik, ki je nato sprožil zublje. Materialna škoda je ogromna, suče se okrog mibjarde. Lastnika, zakonca De Simone, sta zavarovana, vendar le za 150 milijonov lir.
Privlačni prireditvi v športno kulturnem središču v Zgoniku
Konec tedna je bilo športno-kulturno središče v Zgoniku prizorišče dveh privlačnih prireditev, ki sta vsaka po svoje posredovali nekaj novega in poučnega.
V soboto je Sklad Mitja Čuk z Opčin priredil orientalski večer, ki je res številnemu občinstvu, ki je napolnilo tribune telovadnice, prikazal prvine in pomen karateja , judoja in joge. Kot je predstavnica te dobrodelne ustanove naglasila v pozdravnem nagovoru, je bil namen organizatorja pričarati tipično orientalsko atmosfero in prikazati veščine ne le kot ekshibicijo, temveč da se spomnimo tudi tistih prizadetih otrok, ki ne bodo nikoli mogli opravljati take dejavnosti. Najprej je tržaška skupina Centro studi karaté, ki jo vodi mojster Delio Cuzzocrea prikazala vse elemente judoja kot umetnosti boja telesa proti telesu brez orožja, ki omogoča človeku telesen, intelektualen in moralen razvoj. Sledil je nastop 25-članske Shinkai karate kluba s sedežem pri Briščikih, ki je pod vodstvom mojstra Sergija Štoke sugestivno prikazala karate kot obrambno veščino, pri kateri se nasprotnika bojujeta z rokami in nogami, ne da bi pri tem uporabljala orožje. Prava poslastica je bil prikaz borbe štirih
članov ljubljanske Emone, ki nastopajo v vrstah tekmovalne ekipe Slovenije. Nato je še šest mladenk, ki obiskujejo šolo joge Egidija Baissa pokazalo vadbo joge, te starodavne indijske veščine, ki učinkuje na človekov način življenja iti sloni na duhovnem prerojenju osebnosti. Nadvse uspel večer, ki je navdušil poleg mlajših tudi starejše obiskovalce, je sklenil nastop indijske pevke, ki je ob instrumentalni spremljavi izvedla splet indijskih svetih himen.
V nedeljo pa so v Zgoniku gostovali kulturni delavci SKD Slavec iz Ric-manj, ki so na povabilo KD Rdeča zvezda iz Saleža sicer ne prav številnemu občinstvu pričarali lepo kul-turnmo doživetje. Najprej se je na odru v mali dvorani predstavil mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Alda Kumarja, uglašeno zapel devet pesmi. V drugem delu pa je ric-manjska dramska skupina uprizorila burko v enem dejanju "Damoklejev meč", ki jo je zrežiral Drago Gorup. Še posebno komično posrečen je bil lik učenka Gregeca, ki ga je sproščeno podal Peter Terčon, ki so ga na Krasu doslej poznali le kot nogometaša. (B.S)
Repentabrski učenci na konzulatu
Učenci osnovne šole »Alojz Gradnik« z Repentabra so v spremstvu šolskega osebja in pod vodstvom namestnice razrednega sveta Marije Dolenc obiskali predvčerajšnjim jugoslovanski generalni konzulat v Trstu. Mladim gostom in njihovim učiteljem je izrekel prisrčno dobrodošlico generalni konzul Drago Mirošič skupaj z osebjem konzulata. Ob tej priložnosti so učenci zapeli nekaj slovenskih pesmi in orisali delo šole, nakar so si z velikim zanimanjem ogledali prostore ter se ob zakuski sproščeno pogovarjali s predstavniki konzulata. Učenci so konzulatu podarili vezenino z vgraviranim imenom osnovne šole, generalni konzul Mirošič pa jim je podaril Trdinove Bajke in
povesti o Gorjancih.
Elektroinženirji iz Slovenije na obisku
SLOVENSKO cSTALNO„ x GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE KOMEDIJE IZ ZAGREBA
E. Kishon - I. Kušan - A. Kabiljo
POROČNI LIST
Režija: ŽELIMIR OREŠKOVIC
v soboto, v nedeljo, v ponedeljek,
24.	maja, ob 20.30
25.	maja, ob 17.00
26.	maja, ob 16.30
gledališča
ROSSETTI - VERDI
Simfonična sezona Pomlad 86
V	petek ob 20.30 (red A in B) in soboto ob 18.00 uri (red F) koncert. Dirigent Herbert Geitzen. Na sporedu Giffordove, Mozartove in Faurèjeve skladbe.
Velika dvorana
Danes, 21. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo v Ljubljani.
Jutri, 22., in v petek, 23. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Srednja dvorana
Danes, 21. t. m., ob 19.30: AYLLU -Skupina Ayllu izvaja izvirno južnoameriško glasbo iz andskih dežel na ljudskih instrumentih.
Mala dvorana
Še danes, 21. t. m., ob 19. uri: Izbor 5. bienalnega mednarodnega festivala filmov o jadranju.
V	petek, 23. t. m., ob 19. uri: Med Eskimi je življenje.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	petek, 23. t. m., ob 16.15: B. Brecht-Kurt Weill OPERA ZA TRI GROŠE v režiji Jana Skotnickega. Predstava bo v Solkanu za NSC Nova Gorica.
razne prireditve
V soboto je lepo število elektroinženirjev iz Slovenije obiskalo zamejstvo in se seznanilo z nekaterimi aspekti tukajšnje slovenske stvarnosti. Elektrom-ženirji iz matične domovine so se na svojem enodnevnem poučnem izletu najprej podali v Dolino, nato v Ricmanje, v Bazovico, na Opčine ter nato se v Štanjel. Na sliki vidimo goste v Babni hiši v Ricmanjih, kjer so jim predstavniki domačega KD Slavec darovali brošuro o vasi, domačin Aleksij Pregare pa jim je recitiral nekaj svojih poezij.
SKD Barkovlje vabi danes, 21. t. m., ob
20.30	v društvene prostore v Ulici Cerreto 12, na PREDAVANJE O GOBAH z diapozitivi. Predaval bo dr. Milko Čebulec.
SKD Vigred prireja 23., 24. in 25. t. m. v Šempolaju 5. VAŠKI PRAZNIK. Vsak večer od 20.30 dalje PLES s priznanimi ansambli. V soboto ob 15. uri otroški ex tempore; v nedeljo ob 10.30 tekmovanje v briškoli ter ob 17.30 nastop godcev na ljudske harmonike in nastop tamburaške skupine KD F. Prešeren iz Boljunca. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena, se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 26. maja. Vabljeni!
Foto Trst 80 vabi na otvoritev razstave črno-belih fotografij Saše Ota in Marine Potogna na temo MIDVA IN JUTRI, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Društvo Ekonomist vabi na predavanje, ki bo jutri, 22. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška
20 v Trstu o VLOGI IN PERSPEKTIVAH TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA. Govoril bo dr. Michele Zanetti, predsednik avtonomne ustanove pristanišča Trst.
PD Ivan Grbec - Skedenj priredi v soboto, 24. t. m., ob 20. uri ČLANSKI VEČER. Gostuje dramska skupina KD Kraški dom - Repentabor z veseloigro PODLAGA ZAKONSKE SREČE v režiji Draga Gorupa. Vabljeni vsi člani in prijatelji!.
PD Mačkolje vabi 24., 25. in 26. t. m. na tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ v Mačkoljah. Vse tri večere ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo popoldne ob 16. uri kulturni program s sodelovanjem Godbe na pihala s Proseka-Kontovela, moškega zbora V. Mirk ter otroškega in dekliškega zbora Slovenski šopek. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Šola Glasbene matice vabi na sledeča NASTOPA: danes, 21. t. m., in v petek, 23. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani -
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 II mistero di Wetherby, krim., VB 1984, 102'; r. David Hare; i. Vanessa Redgrave, Jan Holm. □
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Tre uomini e una culla, kom., Fr. 1986, 100'; r. Coline Serreau; i. Roland Girud, Michel Boujenah.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Matrimonio con vizietto, kom., It.-Fr. 1985, 100'; r. George Lautner; i. Ugo Tognazzi, Michel Šerrault.
FENICE - Danes zaprto GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Signori, il delitto è servito, kom., ZDA 1985, 97'; r. Johnatan Lynn; i. Eileen Brennan, Tim Curry.
MIGNON - 17.00, 22.00 Morirai a mezzanotte, srh, It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. Valeria D'Obici, Lara Wendel.
□
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Subway, dram., Fr. 1986, 100', r. Lue Besson, i. Christopher Lambert, Isabelle Adjani. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 French erotico, porn. □ □
EDEN - 15.20, 22.00 Lady Dinamite (2. del) in Marina e le sue voglie, porn.
□ □
CAPITOL - Danes zaprto
ALCIONE - 16.00, 22.00 Biade Runner, fant., ZDA 1982, 100’; r. Ridley scott; i. Harrison Ford, Rutger Hauer.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 La nave faro, dram., ZDA 1985, 89'; r. Jerzy Skolimowski; i. Robert Duvall, Klaus Maria Brandauer.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Impariamo ad amarci, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Claire, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
____________izleti______________
SPDT prireja v nedeljo, 25. t. m., skupni izlet s pobratenimi člani PD INTEGRAL iz Ljubljane. Zbirališče članov SPDT bo ob 9. uri na Pesku, od koder bo odhod v dolino Glinščice. Družabnost pred Kulturnim domom v Boljuncu bo ob 14. uri.
SPDT prireja v nedeljo, 1. junija, avtobusni izlet na Golico, ko bo hrib poln narciz. Odhod izletnikov bo ob 6. uri izpred tržaške sodne palače (Foro_ Ulpia-no). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob uradnih urah.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV
obvešča udeležence izleta na Koroško in Štajersko, da je odhod avtobusa v petek, 23. t. m., ob 8. uri s Fora Ulpiana (sodna palača).
včeraj-danes
Danes, SREDA, 21. maja
KRIŠPIN
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob
17.45	in zatone ob 03.58.
Jutri, ČETRTEK, 22. maja
RITA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.59 najnižja -51 cm, ob 9.05 naj višja 25 cm, ob 14.27 najnižja -28 cm, ob 20.43 najvišja 59 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,1 stopinje, zračni tlak 1017,9 mb ustaljen, veter zahodnik 8 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Pentassuglia, Alessio Gaetano Coronica, Andrea Bevilacqua, Roberta Paoletti, Valentina Pugliese, Martina Tonas, Roberta Jegher, Michele Tremul.
UMRLI SO: 83-letna Maria Taraboc-chia, 66-letni Bruno Giordano Posar, 73-letni Annibaie Zaffanella, 59-letni Giuseppe Lanza, 66-letni Marcello Podgornik, 87-letna Albina Antonsich, 1 dan stara Sara Visintin, 76-lethi Pietro Rinaldi, 74-letna Luciana Urban, 79-letni Giovanni Lusina, 72-letni Santi Strano.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Zadruga »NAŠ KRAS«
vabi na odprtje
razstave čipk
ki bo danes ob 21. uri v Kraški galeriji v Repnu.
v petek, 23. t. m., ob 20.30
glavna vaja
za nastopa na Socerbu in v San Canzianu.
Prosimo točnost in polnoštevilno udeležbo.
razna obvestila
SPDT vabi jutri, 22. t. m„ ob 20.30 na predavanje v Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.). Gost večera bo postojnski alpinist BOGDAN BIŠČAK, ki bo z multivizualnimi sredstvi prikazal prvenstveni vzpon na Fitz Roy in vzpon na Cerro Torre v Patagoniji.
KD F. Venturini - Domjo sporoča, da je v teku vpisovanje za mladino in odrasle v GLASBENO ŠOLO ZA DIATONIČNO HARMONIKO pod vodstvom Zorana Lupinca. Prijave na sedežu društva v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju od 16. 17. ure (tel. 040/281196).
Slovenska gobarska družina - Trst vabi člane in simpatizerje na 6. redni občni zbor, ki bo v petek, 23. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah. Prvo sklicanje občnega zbora bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Odbor.
Zadruga NAŠ KRAS vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Na dnevnem redu je: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, razprava in razrešni-ca ter izvolitev novega odbora.
Šola Glasbene matice - Trst. ZAKLJUČNA AKADEMIJA v počastitev prof. Erminija Ambrozeta in Jožice Lasič v torek, 27. t. m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi - Trg Panfili. Nastopa: mladinski pevski zbor Glasbene matice , pri klavirju Aljoša Starc. Dirigent Stojan Kuret.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
(Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 1986) (Dnevna služba: od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba: od 19.30 do 8.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
menjalnica __________ nakupni tečaji 20. s. lose
Ameriški dolar . Nemška marka . Francoski frank Holandski fiorini Belgijski frank . Funt šterling ... Irski šterling .... Danska krona .. Grška drahma .. Kanadski dolar .
1.500.—	Japonski jen ................ 8.-
683.	Švicarski frank ................ 818.--
212.—	Avstrijski šiling ........... 97.—
605. —	Norveška krona ................ 199.
31.—	Švedska krona ................ 211.—
2.300.	Portugalski eskudo ............. 10.
2.070.--	Španska peseta ................. 10.
183.—	Avstralski dolar .............. 1.070.—
10.—	Debeli dinar ..................... 3,80
*1.080.	Drobni dinar ..................... 3,80
P ■ n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciia Domjo 831-131
_________mali oglasi
PRODAM za 1.600.000 lir fiat 127 special, letnik 1977, 4 vrata, dobro ohranjena karoserija, radio in meglenke. Tel. na št. 753938 ob urah kosila.
PRODAM nov motor za avto fiat 127, Angel Kocjančič - Dolina 345.
NAD KOPROM pridelujem prvovrsten refošk, katerega bi nekaj let odstopil v zameno za enkratno pomoč pri sofi-nansiranju izgradnje kleti. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "2000 1 letno ".
OSMICO sta v Zgoniku odprla Lojzi in Meri. Točita belo in črno vino.
ZNANA DOMAČA GOSTILNA išče veščo in pridno natakarico. Tel. na št. 0481/882017.
PRIPELJEM na dom zemljo in gnoj. Tel. na št. 040/299453.
V AVTU PRIJAZNE VOZNICE sem pri
Repentabru pozabila volnen jopič. Telefonirati na št. 213750.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo-večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256.
IŠČEMO 17- 18-letnega mizarskega vajenca. Telefonirati na št. 54390. Pohištvo Koršič.
MALO PODJETJE išče sposobno urad-nico/ka z znanjem upravljanja kom-pjuterja in za vodenje knjigovodstva. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Malo podjetje ".
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno, pridno in pošteno žensko za kuhanje in ostala hišna dela. Tel. na št. 575436 ali v večernih urah na št. 816502.
PRODAM VESPO 125 primavera, letnik '71, v dobrem stanju, plačana taksa in zavarovanje do konca leta. Tel. na št. 422093 od 20. do 21. ure.
PRODAM MOTOCIKEL gilera 150, pet prestav, letnik '75, cena 100.000 lir. Tel. na št. 422093 od 20. do 21. ure.
37-LETNI fant išče gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 od 10. do 12. ure.
KUPIM ZAZIDLJIVO zemljišče v okolici Trsta. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zemljišče".
LJUBITELJU živali podarim lepega belega mucka, starega mesec in pol in že navajenega na čistočo. Tel. na št. 040/212119 - Bensi ob večernih urah.
prispevki
V	spomin na Dušo Kosmino daruje Rosanda Gasperčič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Duše Kosmine daruje družina Zlobec 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Kristinine none Evgenije Covacio daruje učiteljstvo osnovne šole M. Gregorič - Stepančič 50.000 lir za mladinski pevski zbor Tabor.
V	spomin na Andreja Vodopivca daruje Amalija Marc 10.000 lir za osnovno šolo P. Trubar.
V	spomin na Majino babico darujejo učenci in učiteljica 4. razreda 12.000 lir za osnovno šolo P- Trubar.
Namesto cvetja na grob Marije Mezgec darujeta Zelka.Grgič 20.000 lir in Ida Grgič 10.000 lir za osnovno šolo P. Trubar.
V	spomin na Marijo Mezgec daruje Karlov prijatelj Dušan Grgič 10.000 lir za osnovno šolo P. Trubar.
V	spomin na Emilijo Gruden por. Pernarčič daruje Vojko Simoneta z družino
20.000	lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Mezgec daruje Karlo Gregori 25.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin na mamo skavta Mitje Kalca Magdaleno daruje Slovenska zamejska skavtska organizacija 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Pavla Malalana darujeta Verica in Stano Škabar
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 1. obletnici smrti staršev daruje sin
Milko z družino 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Magdo Stocca-Kalc darujeta Maja in Mitja Bitežnik 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V spomin na Dušo Kosmina daruj6 Nadja 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti moža Vinka Glavine daruje žena Marija 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 20.000 lir za KD F. Pr6: šeren in 10.000 lir za cerkveni pevski zbor Boljunec.
V	spomin na Vincenca Sossija darujeta družini Sosič-Zupan 50.000 lir za Skla M. Čuk.
V	spomin na Pavla Malalana darujet družini Sosič-Zupan 30.000 lir za Skup nost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Pavla Maiala' na darujejo Julka, Alojz, Ludvik in Mah' ja 40.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Zofije Zidani daruje Pavla Volk 10.000 lir za Dijaš
dom.	i
Ob 10. obletnici smrti Dominika Sen maka darujejo Kristina in Majda 25.0 lir, Julka Meden 10.000 lir in Anica te Srečko Orel - Prosek 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Knz_
Namesto cvetja na grob Meri Dilli o ruje Dora Ota (Kroglje 46) 10.000 lir * 20 PD Slovenec.	-e
V	spomin na Franca Petarosa daruj sin Zorko z družino 25.000 lir za sekcij VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na sestrično Meri Dilli daru
je bratranec Zorko Petaros z druži 25.000 lir za PD Slovenec.	e
V	spomin na Franca Petarosa daruj družina Kosmač (Boršt 69) 10.000 Ur sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. _ ^
V	spomin na Dušo Kosmina daruj6 Gracijela in Sergij Gregorič 15.000 Ur Dijaško matico.
(i<ÌI16S □ stran V
slike, ki niso le spomin
filip fischer
Dve sliki na poštno tematiko
avtobus. Medtem ko je prvi prispel z Dunaja z vlakom, je drugi sam prevozil pot do Tolmina, in sicer čez Predel. Drugi avtobus je bil že modernejši. Imel je luč na karbid in tudi zadnji kolesi sta bili iz trdih gum. Šoferja sta bila Toni Španger in Anton Vogrič iz Tolmina. Avtobusa sta vozila na cesti Tolmin—Bovec in obratno, in sicer vsak avtobus vsak dan samo v eno smer. Prvi avtobus so prodali leta 1914 v Italijo, drugega z oznako K 124 pa je rekvirirala avstrijska vojska. V prvi svetovni vojni je prevažal ranjence iz Bače pri Modreji do železniške postaje Podmelec, od koder so jih odvažali z vlakom v bolnišnice.
Prvi avtobus na Primorskem je doživel tragičen konec. Ko je v času kobariške bitke stal poln ranjencev na cesti pri Bači, ga je zadela italijanska granata ter ga popolnoma uničila. Ubitih je bilo 16, ranjenih pa 30 av-
strijskih vojakov, ki so bili bodisi v avtobusu ali v njegovi neposredni bližini. Zanimiv zgodovinski podatek primorske pošte iz leta 1911 je žig, ki ga je dal napraviti Devetak, ko je za
menjal konje z avtobusom. S takim žigom so bila v Tolminu žigosana vsa pisma in poštne pošiljke zato, da bi povsod videli, kako v Tolminu prevažajo pošto z avtobusom in ne s konji. Tolminci so še danes ponosni na to.
Dve sliki na poštno temo. Na prvi razglednici (iz zbirke Adriana Mozetiča) vidimo poštne uslužbence, ki jih je fotograf ovekovečil v prostorni hali tržaške poštne palače,- na obeh straneh skupine sta dva bicikla, še kako v pomoč pismonošam vseh časov. V ozadju je stopnišče, nad njim pa so stenske slikarije, ki bi jih danes zaman iskali. Ne vemo, ali so jih odstranili ali le prepleskali. Kolikor nam je dano videti, gre za nekak triptih, za troje alegorij. Predrznemo si domnevo, da gre za alegorije, ki so po prihodu nove oblasti po prvi vojni motile koga zaradi svoje "ideološke" vsebine. No, po toliko letih bi bilo prav, da bi na take reči gledali bolj trezno in spet priklicali k življenju te slike, če še obstajajo. Morda gre za umetnine, potemtakem je zločin, če so nam prikrite; če so te slikarije le "propaganda", kakšen smisel je v tem, da jih ni mogoče videti po sedemdesetih letih od razsula Avstro-Ogrske? Skušajmo si zamisliti orwellovski svet in porep-leskano Sikstinsko kapelo ali Porziun-colo... Ne moremo si kaj, tudi ta slika
RAI 1
10.25	Nadaljevanka: II barone e il servitore (3. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Zabavni spored: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Športni dokumentarec: Mundial
15.30	Informativna oddaja: Il manager
16.00	Otroška oddaja Magie!, vmes risanka Wuzzles
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magic! (2. del)
17.30	Neposredni prenos iz Kvirinala, ob navzočnosti predsednika republike: premiera " Il ciclo della creazione" s Cecilio Gasdio
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni spored: Il bello della diretta, vodi Loretta Goggi
22.15	Dnevnik.
22.25	Filmske novosti
22.30	Športna oddaja: Mercoledì sport
24.00	Dnevnik, Danes v parlamentu
0.15 Športni dokumentarec: Mundial * 1
nas sili k misli, da je v Avstro-Ogrski, ječi narodov, pismo vendarle prišlo na naslov, na glede, v katerem jeziku je bil le-ta napisan.
Na drugi sliki izpred prve vojne je poštni avtobus, posnet pred znano gostilno v Lokvi. Avtobus je vozil na relaciji Trst—Bazovica Lokev.
Iz knjige dr. Frana Juriševiča S pošto skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre povzamemo nekaj stavkov o poštnih avtobusih.
Za Tolminsko je važen dogodek tisti dan meseca maja 1911, ko je prišel z Dunaja v Tolmin prvi poštni avtobus z registrsko tablico K 126. Avtobus je imel prednji kolesi iz trdih gum, zadnji pa sta bili železni. Temu primerna je bila seveda tudi teža avtobusa. "Žarometi" so bili na petrolej.
Kljub temu pa je bil avtobus za tiste čase senzacija. Prevažal je pošto in ljudi ter je za potnike premogel celo prvi in drugi razred. Prvi šofer avtobusa je bil Toni iz Drežnice pri Kobaridu.
Istega leta je v novembru Anton Devetak kupil na Dunaju drugi poštni
filmi na tv
kinoatelje
današnji televizijski in radijski sporedi
ne bai 2
11.55	Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja Tandem, vmes elektronska igra Super G in kviz Paroliamo
15.30	Šport: 69. Giro d'Italia
16.45	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenska oddaja o zdravju
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Bronk - Incidente provocato
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.30	Športne vesti
20.30	TV film: Il viaggio difficile (r. G. Pellino, i. E. S. Ricci, L. Barbareschi, 1. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Politična tribuna - MSI/DN
22.55	Nadaljevanka: Liszt (4. del)
24.00	Dnevnik
0.10 Film: Lo strano triangolo (dram., VB 1971, r. J. L. Thompson, u. P. OToole, S. York, M. Craig)
13.00	Glasbena oddaja: Voglia di musica
13.55	Tečaj ruščine in francoščine
14.55	Glasbena oddaja: L Orecchioc-chio Priljubljena glasbena oddaja je danes v celoti posvečena Lloydu Coleju in njegovi skupini Commotions, ki na angleških glasbenih ocenah doživlja velik uspeh in priljubljenost. Glasbo izvajajo izključno v živo v današnji oddaji pa bodo Cole-ja predstavili kot rahločutnega pesnika.
15.25	Informativna oddaja: Colloqui sulla prevenzione
15.55	Informativna oddaja: 1947 - la scelta democratica italiana
16.25	Variete: Dadaumpa
17.25	Nogometna tekma iz leta 1970: Italija - Nemčija
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.35	Informativna oddaja: Il Pollino, un parco per l'Europa
20.05	Informativna oddaja: Tom Saw-yer
20.30	Film: Manhattan (kom. ZDA 1977, r. W. Alien, i. W. Alien, D. Keaton)
22.10	Dokumentarna oddaja: Delta
23.00	Dnevnik
23.35	Informativna oddaja: 5 poesie di Dylan Thomas
||g[| CANALE S
8-30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40
1	II pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il .	mondo
0-15 Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
''•30 Mladinski kviz: Dop-1n pio slalom o.OQ Nanizanka: Webster “■30 Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro Nanizanka: I Jefferson Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-nello
Film: Sindrome cinese (dram., ZDA 1979, r. J. Bridges, i. J. Fonda, J. Lemmon)
Znanstveni tednik: Big Bang
Nanizanka: Sceriffo a New York
19.00
19.30
20.3o
23.35
0.20
(pust., Fr. 1951, r. C. Ja-que, i. G. Phillipe, G. Lollobrigida)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Pascal il mio amico orsetto, Laura, She-ra
14.15	Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: Fate largo ai moschettieri (pust., 1953, r. A. Hunebelle, i. G. Cervi, Y. Šanson)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanki: California, 21.30 Detective per amore
22.20	Film: Un uomo chiamato uomo (kom., 1979, r. R. Boulting, i. R. Harris)
0.20 Nanizanki: Ironside, 1.10 ModSquad
cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20 Kviz: Tutto per denaro - Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Mila e Shiro, Chobin
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Kviz: OK! Il prezzo è giusto
22.30	Sport: Boks
23.10 Film: La creatura di Frankenstein (groz., 1967, r. T. Fisher, i. P. Cushing, S. Briant)
1.30 Nanizanka: Cannon
rg[U1I°M TELEPADOVA
RETEQUATTRO
®'30 Nanizanka: Strega per 9nn arnore
94n ^d^lj^anka: Marina IO no Nanizanka: Lucy show yu Film: Fanfan la Tulipe
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.30 Andrea Celeste
16.00	Aktualnosti: La buona tavola
16.30 Risanke Peline story, Candy Candy, Mask, Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Ricominciare ad amarsi ancora (kom., 1984, r.S.Paul, LE. Go-uld, S.York)
22.30	Nanizanka: Foxfire
23.30	Film: Martiri su misura (kom., 1952, r. G. Cu-kor, i. J. Crain, S. Bra-dy)
j f,	TELEFRIULI
i:S.OO Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le meraviglie della natura
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Glasbena oddaja: Special Grotta Show
0.30 Dnevnik
^ TELEQUATTRO1
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
SINDROME CINESE — The Cina Syndrome, 1979
Režija: James Bridges. Igrajo: Jane Fonda, Jack Lemmon, Michael Douglas. Canale 5, oh 20.30
The Cina Syndrome je prišel na filmsko tržišče v obdobju, ko se je zgodila nesreča v jedrski centrali pri Harrisburgu v Pennsylvanii. Sicer je filmska zgodba sad Bridgesove domišljije, se pa očitno navezuje na omenjeni dogodek. Bridges ni proti izkoriščanju jedrske energije, ampak se zavzema za poostritev kontrole in obveščanja javnosti, ki bi premostila interese industrijskega monopola. Glavno vlogo zavzetega znanstvenika igra v filmu Jack Lemmon, ki je za svojo interpretacijo prejel oskarja. Jedrski fizik je profesionalno zaljubljen v jedrsko energijo, obenem pa se zaveda njene nevarnosti.
MANHATTAN - Manhattan, 1979 Režija: Woody Alien. Igrajo: Anne Byrne, Meryl Streep, Michael Mur-phy. RAI 3, oh 20.30.
Manhattan je zrel izraz Allenove fimske izpopolnjenosti kot tudi njegovega življenjskega nazora. S kritičnim očesom gleda na New York in na sodobnega človeka, ki se predaja snobis-tičnemu uživanju modnih novosti in kulturnim okusom trenutka. Allen posmehuje take osebe, njihove nevroze in lahkotne ljubezenske odnose, ki so zgolj dokaz njihovega nemoralnega življenja. Črno-bčla tehnika in Ger-shwinova melodija poudarjata romantičen, a obenem absurden avtorjev pogled na Manhattan.
jUP) TV Koper
9.00	TV mozaik - drama: 4000 (I. Tavčar)
16.05	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Zlatorog
17.45	Spored za mlade: Bob iz Kranja (J. Bleiweis)
18.20	Znanstveni film: Za leta, ki prihajajo
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Posavski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Film tedna: Zima naših sanj (dram., Avstralija, 1981, r. D. Dui-gan, i. J. Dacis, B. Brown, C. Downes) - Film odpira probleme, ki se tako ali drugače praktično pojavljajo v vseh okoljih. Gre za študentsko gibanje koncem šestdesetih let, ki je ranljivo reagiralo širom po svetu na neperspektivno družbeno situacijo, na odtujene centre oblasti in odločanja. Študentje so bili in so avtentični proletarci.
21.40	Znanstvena oddaja: Spoznano-neznano
22.20	Dnevnik
22.35	Poročilo s kongresa ZK BiH
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
3.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Umanah; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 5 koncertnega in opernega repertoar-ia; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno
tivo, Sestanek ob 12., Lahka glasba;
13.20	Revija Primorska poje: moški /bor V. Vodnik iz Doline in mešani /bor Primorsko iz Mačkolj; 14.10 Čas iii prostor. Nato: Glasbene skice; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina; 17.10 Mi in glasba: violinist N. Tonazzi in pianist A. Rojc; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasbena prilo-■ja.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano /,a...; 10.40 Lokalne radijske postaje se . ključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki za-oavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kul-ure; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25
15.25	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glas-Dd; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otro-i; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Li-Kovni odmevi; 20.00 S prijatelji glasbe; ’2.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 12.50 Literarni nokturno: Literatura urbana (Boris Gaberšnik); 23.05 Jazz za se; 00.05 - 4.30 Nočni program.
14.15	TV Novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Doppia coppia con regina (dram., r. J. B. Garcia, i. M. Meli, G. Ferzetti)
16.40	Otroški program, vmes risanke
18.30	Naniz.: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
TRST — Pred volitvami jusarskih odborov
TRST — Seminar o dvojezičnem šolstvu
TRST — Zaslišanje irancoskega režiserja lažnega Černobila SOVODNJE — Tabor Rodu modrega vala
TRST — Primorski dnevnik z novo tehnologijo pred bralci — predavanje v Slovenskem klubu
19.30	TVD Stičišče 19.50 Dokumentarec
20.30	Film: Il destino di un'imperatrice (r. E. Marischka, i. R. Šchnei-der, K. Bdhm)
22.10	TVD Vsedanes
22.45	Film: L'occhio nel labirinto (krim., r. M. Caiano)
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 -
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Deset minut za kitaro: Leo Kotke; 14.40 Za boljši jezik - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Fantje po polj gredo.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Glasba; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Flash back; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.45-18.00 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 The gui-tar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 - 6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 16.30 Besede in glasba, vodi Rok; 17.00 Lestvica diskoteke Get 27, vodi Matjaž Murko;
17.30	Nadaljuje se oddaja Besede in Glasba; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Pred ostro polemiko o branju zapisnika
Kritične ocene v občinskem svetu o ukrepih glede radioaktivnosti
Razprava o radioaktivnem oblaku in njegovih posledicah nad našimi kraji je na ponedeljkovi seji goriške-ga občinskega sveta monopolizirala pozornost svetovalcev, župan Scafano je takoj po napovedi, da ne namerava odstopiti (o tem poročamo na drugem mestu) prebral šest tipkanih strani dolgo poročilo s podatki in u-gotovitvami v zvezi z radioaktivnostjo, ki jo je povzročil černobilski incident. Takoj je ugotovU, da je molk v prvih štirih petih dneh, kot drugod po Evropi, tudi pri nas preprečil izvajanje vseh primernih ukrepov za-javno zdravstveno zaščito, župan je nato nevedel nekaj podatkov, ki so jih dale meritve v naših krajih.
Predolgo bi bilo naštevati vse številke, ki jih je navedel. Gre za že znane uradne podatke, ki jih je posredovala civilna zaščita na osnovi analiz ustanove za jedrsko energijo ENEA. Na osnovi teh podatkov je Scarano zaključil, da je stanje pri nas več kot zadovoljivo, da podatki niso nikoli bili zaskrbljujoči, da uradni podatki ne potrjujejo alarmizma, ki so ga zbujali nekateri neuradni podatki.
Po drugi strani pa je ugotovil, da lahko iz te izkušnje črpamo koristen nauk, predvsem glede opreme struktur, ki so se na Goriškem izkazale kot daleč neprimerne za ugotavljanje ra dioaktivnosti in torej za učinkovito zaščito zdravja občanov.
Sledili so številni, dokaj kritični posegi svetovalcev. Govorili so Coana (MSI), Salomoni (KPI), Fiorelli (Zeleni), Paulin (SSk), Tuzzi (KD) in Esposito (PSDI). Zlasti predstavniki strank opozicije so naglasili, da županovi podatki sploh niso verodostojni in da se je javnost v teh treh tednih lahko seznanila z vse drugačnimi podatki, ki nikakor ne upravičujejo Sca-ranovih pomirjevalnih zaključkov. 0 pomanjkanju verodostojnih podatkov je govoril tudi Esposito, Paulin in Tuzzi pa sta — ob ugotovitvi, da nista pristojna za ocenjevanje znanstvenih podatkov — dala negativno oce no o zamudah in neučinkovitem u-krepanju pristojnih javnih organov.
S tem v zvezi je Salomoni v imenu KPI predstavil resolucijo, na Tuzzi-jev predlog, da bi se načelniki skupin domenili za enotno besedilo, pa
je obveljal sklep, da bodo o skupnem stališču občinskega sveta razpravljali na prihodnji seji, ki naj bi bila že v ponedeljek.
To je bil tudi edini sklep seje, ki se je razburljivo zaključila, ne da bi svet sploh načel dnevnega reda, na katerem je bila vrsta sklepov uprav ne narave. V polemiki z županom, češ da samovoljno vodi delo občinskega sveta in odbora, je svetovalec Fiorelli, sklicujoč se na pravilnik, zahteval, naj se v celoti prebereta zapisnika zadnjih dveh sej. Branje bi zahtevalo več ur, kar je povzročilo ostro reakcijo predstavnikov drugih strank, predvsem večine, ki je predstavniku Zelenih očitala obstrukcio-nizem. Po določeni zmedi ob nepričakovani situaciji so najprej skušali prekiniti sejo, s tem da je večina svetovalcev zapustila dvorano, ker pa to ni preprečilo dolgega branja zapisnika, so na hitro sklicali sestanek načelnikov političnih skupin, ki so odločili, da se seja prekine. Preostale točke dnevnega reda . so zato odložili na prihodnjo sejo, ki bi morala biti že prihodnji teden.
Recital Zemlja jutri v Kulturnem domu
Slovensko stalno gledališče bo predstavilo jutri, v četrtek, v Kulturnem, domu v Gorici, svojo zadnjo letošnjo postavitev: recital Zemlja. Kot sam naslov pove, gre za gledališki večer o izredno aktualni temi človekove povezanosti z zemljo. Na sceni Marjana Kravosa, s kostumi Marije Kobi, ob glasbi Lada Jakše, po zamisli in koreografiji Lojzke Žerdin, popelje publiko v ta svet mlada igralka Maja Blagovič. Z izraznim plesom nam pričara zgodbo o stiski človeka, ki se odtuji svojemu prostoru in se lahko
šele po mnogih in hudih preizkušnjah vrne vanj in zagospodari na svoji zemlji. Zgodba torej polna simbolov, ki pripoveduje o človekovem boju za obstanek.
Plesni recital dopolnjuje izbor sodobne slovenske poezije, katerih skupna tematika je povezanost človekove usode z zemljo. Pesmi interpretira igralec Vladimir Jurc ob glasbeni spremljavi kitarista Igorja Starca. Predstava, Id se bo začela ob 20.30, je v rednem abonmaju Slovenskega stalnega gledališča.
Scarano odpovedal odstop a nesoglasja so še vidna
Slovenski upokojenci na vrsti skupnih izletov
Kot so najavljali glasovi, ki so se v zadnjih dneh širili v goriških političnih krogih, se je torej župan Scarano premislil in preklical grožnjo o odstopu. Na predsinočnji seji občinskega sveta je o tem vprašanju na kratko poročal tik v začetku seje. Na prejšnji seji si je namreč pridržal pravico odločanja o odstopu, če ne bi prišlo do razjasnitve predvsem v vrstah Krščanske demokracije. Spor je nastal ob vprašanju zamenjave predsednika Trgovinske zbornice. Zamenjavi je Scarano nasprotoval, medtem ko se je za novega predsednika zavzemala tako deželna kot goriška KD.
»Z občinskim vodstvom stranke smo razčistili nesoglasja,« je dejal. Pristavil je, da se politična ocena, ki jo daje vodstvo stranke, sklada z njegovimi gledanji na probleme mesta in načina, kako te probleme reševati. Napovedal je, da bo o teh problemih lunalu govor tudi na srečanju med predsednikom deželne uprave Biasut-tijem in goriškim občinskim odborom. »Taka rešitev je zame zadovoljiva,« je zaključil župan, »zato so odpadli razlogi za moj odstop.«
So torej v stranki relativne večine vsa nesoglasja poravnana in uglajena? Tega verjetno ni mogoče trditi, saj nekateri znaki kažejo, da še ob staja določena napetost v vrstah KD. Tako je na primer tudi glasovanje v demokristjanskem občinskem vodstvu, ki je po Scaranovih besedah razčistilo nesoglasja, bilo vse prej kot soglasno, vsaj sodeč po neuradni vesti, da so sklepni dokument odobrili samo zaradi vzdržanja enega od članov vodstva. Tudi dejstvo, da tega
dokumenta niso objavili, je znak, da še obstajajo nesoglasja. To domnevo nadalje potrjuje dejstvo, da so vsi svetovalci KD v občinskem svetu molče sprejeli Scaranovo informacijo o preklicu odstopa.
Zadovoljstvo pa je takoj izrazil mi-sovec Coana, ki je bil mnenja, da bi odstop škodoval upravljanju mesta. Pozitivno je županovo odločitev ocenil tudi Esposito (PSDI), ki je dejal, da je prevladal čut odgovornosti. S kritičnimi ocenami sta v razpravo posegla predstavnik zelenih Fiorelli in komunist Battello. Prvi je bil do župana oster, dejal je, da se obnaša avtoritarno, kot nekak podestà, da pa ga ljudje ne jemljejo več resno in še celo v lastni stranki nima več posluha. Napovedal je, da se bodo Zeleni z vsemi sredstvi zavzemali za zamenjavo v vodstvu Občine. Battello je dejal, da morbeitno razčiščenje znotraj stranke relativne večine ne more zadovoljiti KPI, ki je zahtevala drugačno razčiščenje; večjo prozornost v upravljanju Občine in politično jasnost glede imenovanj ljudi
razstave
V petek, 23. maja, ob 18.30, bo v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu o-tvoritev razstave grafik akademske slikarke Tince Stegnovec. Odprta bo do 14. junija. To je zadnja razstava v tej sezoni.
Od danes, 21. maja, dalje so v solkanski osemletki na ogled otroška dela, ki so nastala v desetletnem delovanju kolonije Bohor žari. Razstava bo odprta do 21. junija.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem se odlikuje po bogatem in razvejanem delovanju, saj skoraj ne mine teden, da ne bi priredili kakega srečanja, izleta, družabnosti in podobnih dejavnosti. Tako so v zadnjih tednih uresničili vrsto pobud, ki so privabile kar lepo število go-riskih upokojencev.
Med nepozabna doživetja sodi verjetno izlet v Ljubljano, kamor so se odpravili 29. aprila z namenom, da si ogledajo baletno predstavo v Cankarjevem domu. Umetniška zvrst, ki je na naših odrih nismo veliko vajeni gledati, je navdušila okrog petdeset udeležencev izleta. Ker je že predstava bila v Cankarjevem domu, so naši upokojenci izkoristili priložnost in si v spremstvu vodiča ogledali razne dvorane, razstave in druge prostore tega središča vsakovrstnih kulturnih prireditev in dejavnosti.
Le nekaj dni po izletu v Ljubljano se je večja skupina upokojencev organizirano udeležila spominskega pohoda Števerjan Gonjače, ki je bil v nedeljo, 4. maja. Društvo je s svojimi 29 udeleženci zasedlo četrto mesto na posebni lestvici za najštevilčnejše skupine in si tako zaslužilo pokal.
Teden kasneje, v soboto, 10. maja, se je zopet cel avtobus upokojencev podal na pot v Slovenijo, tokrat v Domžale, kjer so se udeležili zaključne prireditve na tamkajšnjem Tednu upokojencev. Med drugim je bil na sporedu koncert, na katerem je nastopil tudi pevski zbor goriških upokojencev. Organizatorji so zboru našega društva upokojencev
podelili priznanje v obliki pokala. Na istem izletu so med potjo v Domžale obiskali tudi Kamniško Bistrico in arboretum v Volčjem potoku, ki so si ga ogledali z resničnim užitkom in zanimanjem.
Med redne dejavnosti društva upokojencev sodi tudi telovadba. Skupina upokojenk - telovadk se je ob pričetku lepe sezone prejšnji teden odločila za sprehod v naravo. Podale so se proti Šanci, kjer so lahko občudovale nasad azalej nedaleč od deželnega gozdnega parka.
izleti
SPD Gorica vabi člane in prijatelje na 15. srečanje zamejskih planincev v Drežnici 8. junija. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave do 31. maja v trgovini Bavcon. V Sovodnjah vpisuje Branko Kuzmin.
_ SLOVENSKO iSŠ^STALNO*. ““^‘•GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
ZEMLJA
Zamisel in koreografija
LOJZKA ŽERDIN Izvaja	MAJA BLAGOVIČ
Jutri, 22. maja, ob 20.30
Predstava v abonmaju
Ob sodelovanju tabornikov iz Goriške in Tržaške
Dvodnevno taborjenje
ob Soči pri Sovodnjah
Konec prejšnjega tedna smo taborniki Rodu Modrega vala priredili dvodnevno taborjenje v Sovodnjah. Za prostor smo si izbrali jaso v bližini Soče, kjer smo taborili že konec avgusta 1983. Tu se nas je takrat zbralo približno tristo iz Gorice, Trsta in Slovenije na zletu Rodu Modrega vala ob 30-letnici delovanja naše organizacije. Tudi leloš-nji izbiri Sovodenj za dvodnevno ta borjenje je botrovala obletnica. Letos je namreč pet let, odkar smo u-stanovili v Sovodnjah Družino Žuborečih rek, ki je najmočnejša družina na Goriškem in med najbolj aktivnimi v Rodu samem. Njeni člani so tudi imeli glavno vlogo pri organizaciji in izpeljavi dvodnevnega tabora.
V petek zvečer Je manjša skupina postavila nekaj malih šotorov in dva velika. V enem smo si uredili kuhinjo, drugega pa smo uporabili za skladišče in rezervni prostor v primeru slabega vremena. Naslednje jutro smo postavili še ostale taborne objekte: jambor, vhod, latrino, poskrbeli smo za cisterno vode in pripravili prostor za ogenj. Po kosilu so dospeli na taborni prostor še vsi ostali člani, v glavnem med' vedki in čebelice s Tržaškega, tako da smo lahko pričeli s programom.
Ob petju himne Dviga plamen smo
z dviganjem zastave otvorili tabor, nato pa smo dokončali dela. Postavili smo še ostale šotore i n- si priskrbeli drva za ogenj in kuhinjo. Pospravili sme večerjo in se pripravi-ii na ogenj, ki je zagorel ob sončnem zatonu. Malo smo zapeli in se pozabavali ob skečih, nato pa spat. Noč je popestrilo nekaj skupin napadalcev, od katerih so nekateri bivši člani precej zaposlili naše straže. Nedeljo zjutraj smo namenili športu. Po običajni jutranji telovadbi, dviganju zastave in zajtrku, smo imeli krajšo skupno sejo za program, nato pa so se taboreči razdelili v skupine in se podali na o-rientacijski pohod, ki sta ga pripravila naša športna referenta. Cilj je bila telovadnica v Sovodnjah, ujer smo odigrali med sabo vrsto tekem v odbojki in košarki. Sledilo je kosilo v taboru, potem pa podiranje šotorov in ostalih objektov. Zadnji je po spuščanju zastave in »uradnem« zaključku tabora padel jambor.
Dvodnevno taborjenje je za nas zelo pomembna akcija, ker je pravo taborjenje v malem, neke vrste generalka. Ob tej priliki se prvič srečajo s šotori in s taborniškim življenjem novi člani, ki so vso zimo o tem samo slišali na sestankih. Naučijo se postavljati in spravljati šotore, navadijo se dežurstev in straž.
Za starejše je dvodnevno taborjenje prav tako koristno: nekateri prvič dobijo piščalko taborovodje, drugi poizkusijo nočno dežurstvo. Za vse je to odličen trening in priprava za letno taborjenje, kjer je vse v večjem merilu: od števila taborečih in zato šotorov-, ki jih je treba postaviti, pa do samega ritma dela. Slednje je zelo olajšano tistim, ki so šotore in taborniško življenje že prej vsaj malo »povohali«.
Letošnje dvodnevno taborjenje je dobro uspelo, saj smo postavili res
popoln tabor, vreme je bilo odlično, program zanimiv, le število taborečih — približno petdeset — bi bilo lahko večje.
Zahvaliti se moramo domačinom in vsem, ki so nam priskočili na pomoč in nam olajšali marsikatero organizacijsko težavo.
Vse naše člane vabimo naj se čim-prej prijavijo za letno taborjenje. Letos bomo taborili na enem najlepših tabornih prostorov v Sloveniji in sicer pri Gozdu Martuljku od 14. do 29. julija.	M. V.
čestitke
Po triletnem zasledovanju je MARINU ČERNIČU iz Doberdoba končno uspelo od blizu posneti prebrisanega jazbeca. Ob priliki mu čestitajo KD Jezero in prijatelji fotografskega odseka.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Schiave bianche (violenza in Amazzonia)«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Supererotica di notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rri v-« v-
Irzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica!
SOČA 18.00—20.30 »Bounti«.
DESKLE 17.00-19.30 »V vohunskih krempljih«.
t
V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga
Antonija Vižintin (Lukova)
IZ DOLA
Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v Dol.
SVOJCI
Dol, Gorica, Pevma, Miren, Postojna, Nottingham, 21. maja 1986
Sporočamo, da bo pogreb
Vilka Nanuta
jutri, v četrtek, 22. maja, ob 17. uri, v cerkvi in na pokopališču v Štan-drežu.
SVOJCI
Štandrež, 21. maja 1986
Slovensko deželno gospodarsko združenje se pridružuje žalovanju družine in svojcev ob smrti Vilka Nanuta, svojega priljubljenega in zaslužnega podpredsednika.
Odbor, člani in igralci Odbojkarskega kluba Val žalujejo skupno s težko prizadeto družino zaradi smrti priljubljenega predsednika Vilka Nanuta.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka svojcem prizadeto sožalje ob izgubi Vilka Nanuta, bivšeg® člana IO SKGZ in podpredsednika SD GZ.
Ob prerani izgubi spoštovanega in priljubljenega športnika in pobudnik® Vilka Nanuta, športno združenje Ob'®' pia izreka svoje globoko sožalje tak0 družini kot tudi članom OK Val.
Slovenski deželni zavod za poklic110 izobraževanje izreka prizadeti dr® žini iskreno sožalje ob prerani suiri1 Vilka Nanuta, člana nadzornega o® bora zavoda.
Šestindvajseti občni zbor ZSKD v Števerjanu
Izvlečki iz poročila Vojka Slavca Jz raZyejane SObotllC TaZDraVC
Ojačiti prisotnost ZSKD
Če optimistično gledamo, moramo ugotoviti, da je interes po skupnem delu še vedno prisoten med našimi ljudmi in da se ta težnja pojavlja predvsem tam, kjer do danes še ni bilo organiziranega delovanja. Rezultat tega je včlanjevanje novih društev in skupin v našo Zvezo, ki jih samo v tržaški pokrajini šteje že dvainštirideset. S temi pristopi se kot organizirana skupnost širimo do vsake, tudi najmanjše vasi, kar je za nas Slovence v Italiji zelo važno. Ta teritorialna razsežnost, številčnost društev in razvejanost interesnih kulturnih skupin pa nam, članom predsedstva Zveze, prinašajo tudi težave, saj imamo dejansko premalo časa, da bi vsemu dogajanju sledili s primernim poudarkom.
Zato moramo resno načeti vprašanje, ki je bilo sproženo na prejšnjem občnem zboru, kaj je Zveza 'slovenskih kulturnih društev danes in kaj od nje pričakujemo. Predvsem pa moramo spremeniti način dela celotnega predsedstva v odnosu do društev in skupin, kar pomeni decentralizirati delo ali, v enostavnih besedah, ojačiti moč referentov in njihove pristojnosti. Da bo delo na različnih področjih ljubiteljskega udejstvovanja boljše steklo, pa je potrebna večja angažiranost in pripravljenost do sodelovanja vseh oseb, ki so jim zaupane posamezne skupine.
S tega mesta lahko ponovno izrazimo naše nezadovoljstvo do deželne in pokrajinske uprave, ki nam ne priznavata vloge, ki jo v tem prostoru odigravamo. Sicer so letos razdelili več sredstev nekaterim društvom, kar jemljemo na znanje, pomoč Zvezi pa je še vedno smešno nizka. Zato vabimo vse izvoljene politične predstavnike, ki so Oam naklonjeni, da zagovarjajo in Podprejo naše upravičene zahteve.
Še hujše je na fiskalnem področju. Novi predpisi nalagajo društvom večjo poznavanje zakonodaje in točnosti Pri vodenju knjig. To pa so problemi, ki jih lahko rešujejo le za to usposobljene osebe. Zato je skrajni čas, da se lodi pri naši organizaciji resneje lotimo teh vprašanj. Na pomoč nam mo-
rajo priskočiti sorodne organizacije s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem na čelu.
Vendar Zveza slovenskih kulturnih društev n samo to. Zveza v teh zadnih letih proizvaja določeno kulturno ponudbo, s katero nastopa samostojno. In prav to proizvajanje kulture vzame, zaradi premajhne zasedbe, največ moči in truda, tako da večkrat primanjkuje časa za redno delovanje. Zato se sprašujemo, ali naj nadaljujemo po tej poti, ali naj se omejimo samo na servis društvom. Na to vprašanje bi hoteli konkretnih odgovorov.'
Večkrat, morda prevečkrat, slišimo očitke, da ni v naših društvih mladinskega delovanja. S pristopom nekaterih mentorjev se to stanje počasi izboljšuje in so že vidni nekateri rezultati. Pomislimo smo na Tabor mladih in vse, kar se okrog tega poraja. Istočasno ugotavljamo, da večino naših društev in skupin vodijo mladi zagnanci. Neverjetna generacijska sprememba je nastala v nekaj letih: mladi predsedniki, tajniki, odborniki želijo nadaljevati delo naših prednikov. Morda se res niso še otresli vseh spon, ki jih vežejo na dolgoletno tradicijo, počasi pa le pridobivajo na samozavesti. Zato upravičeno lahko trdimo, da mladina je prisotna in da res dela. Temu prizadevanju in delovanju bi morali v večji meri slediti tudi drugi mladinski dejavniki, in tu mislim predvsem na Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze in na tabornike Rodu modrega vala. Z njihovo pomočjo bi morali usposobiti kader mladih voditeljev, kulturno in politično podkovanih o naših zahtevah po pravičnem zakonu za globalno zaščito Slovencev vseh treh pokrajin dežele F-JK, pripravljeni na sodelovanje in soočanje s člani večinskega naroda in idejno povezani z vrstniki iz matične domovine, da bomo enakovredni pripadniki skupnega kulturnega prostora.
NIKO $RK
V prvem posegu v razpravo je Niko Sirk dejal, da imamo v Zvezi veliko pevskih zborov, da pa je kakovost zaskrbljujoča. Razlogov za to je več: ma-loštevilčnost, skromna pevska pripravljenost, omejena glasbena razgledanost, starost, morda tudi nepripravljenost zborovodje, sodobna neprivlač-nost pevskega udejstvovanja, pomanjkanje reprezentativnih pevskih skupin, ki bi se lahko s ponosom predstavljale domači in širši publiki. Nujni so zato ukrepi. Predvsem se moramo otresti prepričanja, da mora vsako društvo imeti pevski zbor. Za redno delo vsakega zbora je nujno primerno število pevcev v sprejemljivem glasovnem razmerju. Priti bo treba do združevanj.
Niko Sirk je tudi obžaloval dejstvo, da sredstva množičnega obveščanja premalo poročajo o teh vprašanjih; poročanje o nastopih zborov pa je mnogokrat nekritično in nestrokovno.
SERGIJ CESAR
Iz referatov smo končno ugotovili, da se je treba našega dela lotiti »profesionalno«. Profesionalec pa ni le tisti, ki nekaj napravi za denar, marveč tisti, ki se svojih nalog loti kot strokovnjak, začenši z načrtovanjem dela, organizacije, poteka in izvajanja postavljenih načrtov ob upoštevanju zunanjih in notranjih vplivov okolja, da privede do začrtanega rezultata čim lažje, ceneje in s čim boljšim efektom.
Na likovnem področju smo v zadnjem času zelo delavni. Izredno smo veseli dejstva, da se marsikatero društvo odloči za organizacijo raznih likovnih dogodkov in stopi v stik z nami ter da si lahko tako pomagamo. Pomagamo pa predvsem ljudem, ki na te dogodke pridejo.
BORIS DEVETAK
Kritičen je bil do vseh tistih, ki so odgovorni, da ni v Nabrežini kulturne dvorane, da pravzaprav v vsej devinsko-nabrežinski občini, ki je narodnostno najbolj izpostavljena, ni primernih prostor za kulturno udejstvovanje. Obljub je doslej bilo veliko, rezultata pa nobenega. Na zadnjem občnem zboru društva Igo Gruden je predstavnik ZSKD povedal, da bo problem v bistvu rešen, saj bo v kratkem, ali v dolgem, točno se še ne ve,
devinsko-nabrežinska občina zgradila nov kulturni dom.
MIRJAM MIKOLJ
Povedala je, zakaj je prišlo do ustanovitve kulturno-umetniške skupine Atelier. Ustanovila se je vzporedno z grafično delavnico v Nabrežini in z njo deluje v tesnem stiku. Cilji skupine so ustvariti in razširiti v zamejstvu grafično umetnost ne samo v obliki tečajev, temveč s seminarji in srečanji likovnikov, seveda ne da bi stopali na prste Društvu likovnikov.
NIVES KOŠUTA
Izrazila je zadovoljstvo, da se je v ZSKD drugače kot prej pristopilo k zanimanju za otroško dejavnost. V društvih je nerožnato stanje glede otroških dejavnosti. Je to sad načrtne izbire ali površnega in pomanjkljivega načrtovanja? Pred dobrim letom se je na Zvezi uveljavil pojem animacije kot pomembnega sredstva dela z otroki. Animacija se nam je zazdela kot najbolj primerna metodološka možnost.
ROSANA RAVBAR
V imenu predsednika KD Rdeča zvezda je spregovorila o delovanju folklorne skupine pri tem društvu. Soglašala je z ugotovitvijo referenta za folklorno dejavnost, da se je skupina znašla v res težkem položaju, iz katerega doslej društvo samo in Zveza še nista mogla najti izhoda. Problem je predvsem v pomanjkanju vaditelja ali vsaj izkušenega plesalca, ki bi lahko prevzel vodstvo skupine.
NADJA KRIŠČAK
Iz rezultatov ankete med udeleženci seminarja za organizatorje, ki ga je Zveza ob koncu prejšnjega leta priredila v sodelovanju s koroško prosvetno zvezo, je črpala nekaj zanimivih ugotovitev. Mladi udeleženci (srednja starost je bila 21,4 leta) so izjavili, da jih najbolj zanimajo dejavnosti, kot so moderna glasba in ples, film in gledališče.
Zanimive so bile pripombe glede načina dela v društvih. Mladi so tako dejali, da si želijo dela v društvih, kjer da pa ni vedno posluha za njihove želje; nadalje, da ne sme biti vsako delovanje nujno finalizirano s prireditvijo, da ni nujno cilj delovanja "narodov blagor ", pač pa je lahko delovanje cilj samemu sebi, da mlad človek težko sprejema sformalizirano vključevanje v društvo, odbijajo ga vsiljene pobude, lahko pa ga pritegnejo prevsem pobude, pri katerih lahko soodloča.
VOJMIR TAVČAR
Vojmir Tavčar je glavni del svoje razprave namenil problemu družbene uveljavitve kulture in kulturnih delavcev. Pri tem je izhajal iz koncepta odprte meje in skupnega kulturnega prostora ter naglasil, da le kultura in kulturni delavci, ki imajo ustrezno mesto v manjšinski skupnosti lahko učinkovito uresničujejo te vizije. Zaradi tega je potreben drugačen odnos med kulturo in gospodarstvom, predvsem pa je treba kulturno delo v naši skupnosti drugače vrednotiti, saj je kultura ena od osnovnih potez našega narodnostnega jaza.
DAVORIN DEVETAK
Svoj poseg je osredotočil na vlogo Kinoateljeja in pomen filma ter avdiovizualnih sredstev v okviru slovenske
Posegi referentov
Ignacij Ota	Igor Prinčič
za posamezne resorje
Sergej Verč	Breda Pahor
Če je zborov vedno več, to le pome-n*' da pojemo. Vprašanje pa, ki se pojavlja, je sledeče, kako pojemo?
Glasbeni odbor pri Zvezi slovenskih društev je o tem razpravljal in izdelal dekaj predlogov, ki zadevajo reorgani-acijo naše zborovske dejavnosti: mis-du pri tem predvsem na razvrstitev borov oziroma skupin po kvaliteti. Ta Potreba izhaja iz različnih dejstev; ■riamo zbore, ki kvalitete ne iščejo in Je Ue morejo doseči zaradi objektivnih ■Vlogov kot so npr. maloštevilnost Pevcev, nestrokovna pripravljenost Pevovodje in pomanjkanje mlajših v j. Qru ipd. Imamo pa take zbore, kate-d dejavnost sloni bolj na družabno-iJe pa še druga vrsta zborov, ki sg9/0 določeno ambicijo. Radi bi dova'	kakovostno raven, prizade-
čJ° s' za samostojne nastope, celove-tue koncerte in gostovanja.
«j*no bo zato treba upoštevati Predloc '
ve:. °9' da se manjši zbori družijo v torn° s^uPrno. ki bi z dobrim dirigen-teto ^raV 9otovo dosegla večjo kvali-
rr>
6 predloge smo skušali prikazati mi .stanku z zborodovji in predstav-Kri* zk°rov naših društev, ki je bil v kotZu P- aprila. Odziv naših zborovodji žai jddi predstavnikov zborov je bil kdoSkr0nien' kar Pomeni, da si marsi-b]e ne jemlje preveč k srcu teh pro-
Film kot figurativna umetnost presega ozke1 meje jezikovnega komuniciranja in je za manjšino, v trenutku potrebe po konfrontaciji in verifikaciji, po združevanju in sodelovanju z večinskim in matičnim ali celo drugimi narodi enostavno in učinkovito sredstvo soočanja.
Poleg tega omogoča neposredno politično in družbeno preverjanje, hiter stik in izmenjavo s centri filmskega in kulturnega ustvarjanja; specifika medija samega, še zlasti z uvajanjem filmskih videotrakov, zagotavlja prodornost in potencialno kapilarnost filmske ponudbe.
Pomen filmske dejavnosti je s političnega vidika toliko važnejši, kolikor je ta sektor, s teritorialnega vidika, na Goriškem v celoti zastopan s Sloven-cei. Pordenon, Videm in Trst imajo vsaka svoje močno filmsko dejavnost, v Gorici pa se mora filmski ljubitelj brezkompromisno obrniti na slovensko ustanovo, ki mu edina lahko nudi tovrstno ponudbo.
Film je bil za slovensko narodno skupnost v Italjij in tudi za sam matični narod še kar obrobno in zapostavljeno sredstvo kulturnega ustvarjanja in doživljanja umetnosti.
S prvo »Retrospektivo slovenskega filma« leta 1981 v Gorici se je pojem »slovenski film« prebil v zavest našega naroda in zadobil boljše mesto v našem vsakdanu.
Globoko sem prepričan, da je Zveza slovenskih kulturnih društev edina od naših megastruktur, ki pojava gledališča ne sme zgolj registrirati, ampak se mora sama kar najbolj široko in zavestno vključiti v ta no kulturni elan, ki to pot prihaja z odrskih desk. Da se gledališko šolanje amaterjev utegne obrestovati z nekim širšim in globljim kulturnim profilom, je evidentno dokazal večji del ansambla, ki je uprizarjal »Kresno noč« na Opčinah; pa tudi posamezni nastopi naših izšolanih ljubiteljev tako pri predstavah Slovenskega stalnega gledališča kot pri drugih manifestacijah so dovoljšno dokazno gradivo, ki pripoveduje v prid takemu razmišljanju.
Če smo nekaj let govorili o gledališkem ljubiteljstvu kot o sporadičnem pojavu, ki nima dovolj brhkih in močnih kril za svoj vzlet, danes tega ni več moč reči. Še več: izkazalo se je, da utegne tudi gledališče, ki ni požiralec sredstev, organizirati tisto kulturno klimo znotraj in okrog sebe, brez katere še tako eminentni projekti izpadejo jelov. Še več: izkazalo se je tudi, da se ta ljubiteljska gledališka avantgarda uveljavlja kot neki središčni prostor, v katerega se le stekajo ideje, dileme in tegobe in skrbi, pa veselja in žalosti našega časa in našega prostora,kar pomeni, da se znotraj tega miselnega in akcijskega prostora le uveljavlja neka zdrava in poštena miselnost, ki ima to izjemno prednost, da je kritična in kulturno udarniška.
»Mislim, da folklorna dejavnost v klasičnem pomenu besede pri nas ni več tako priljubjena kot pred leti. Takrat so namreč po društvih in šolah nenehno nastajale otroške skupine, ki so 'zahtevale' vaditelje. Teh zmeraj ni bilo najti; vendar pa je zanimanje za tako obliko udejstvovanja upadlo tudi iz drugih razlogov. V prvi vrsti je folklora, pa čeprav jo večina ljudi, predvsem v svojstvu občinstva, sprejema kot zelo lahkotno, težavna dejavnost. Na prvi pogled mogoče ni videti, vendar postavlja precej težke pogoje, ki jih, še zlasti v naših razmerah, ni vedno lahko obiti.
Ne da bi se spuščala v natančen prikaz pravilnega ali uspešnega folklornega udejstvovanja, je treba le povedati, da vaja, oziroma priprava točke iz ljudskega plesnega izročila zahteva določeno število plesalcev in godcev, včasih še pevcev, ter da se ob nastopih pojavi vprašanje noš. Pri otroških skupinah so problemi nekoliko drugačni, vendar kruto prisotni. Odstopi so seveda dopustni, ne pa razvodenela pretvorba izhodiščnega izročila. Gre torej za igro, ki ima začrtana pravila, ki se s kopico domiselnosti lahko pri-lagajajo okoliščinam, na katere pa se ne sme pozabiti. Se pravi, da se iz otroških folklornih skupin praviloma ne razvijejo mladinske oz. odrasle.
zamejske kulture. Kinoatelje posreduje slovenski film in kulturo, tako v našem zamejskem prostoru kot širše v Italiji, pri čemer je postal že pomemben subjekt na vsedržavni ravni, isto-. časno pa skuša prikazovati boljše filme z italiajanskega tržišča.
Prav prizadevanje članov Kinoateljeja je ob pomoči naših organizacij pridobilo filmu primeren prostor v okviru zamejske kulture. V tem smislu je Gorica zaradi človeškega potenciala postala najprimernejši prostor za razvoj te dejavnosti. Okrepiti je zato treba strukture in naložbe, ki lahko — z izkoriščanjem Kulturnega doma in človeškega potenciala uveljavijo Gorico kot središče slovenske filmske kulture v Italiji.
RINALDO VREMEC
Kot predstavnik SKD Tabor je izrekel nekaj kritičnih misli o enotnem kulturnem prostoru, ki da je večkrat le beseda brez konkretne veljave. Trditev je podkrepil s konkretnimi izkušnjami, ki so jih pri društvu imeli zlasti z gostovanji otroških gledaliških skupin v Sloveniji. Enotni kulturni prostor bi lahko tudi prišel bolj do izraza na vsakoletnih območnih srečanjih za razne dejavnosti, do tega pa ne prihaja zaradi pomanjkljivosti na pod- ' ročju medsebojnega informiranja in dogovarjanja.
Glede dramske dejavnosti je izrazil mnenje, da je res potrebno čimbolj razširiti krog gledaliških ljubiteljev, vendar ne za ceno diletantskih nastopov. Potrebno bi bilo, da Zveza organizira seminar za nepoklicne režiserje. Navedel je še odnos društev do uradnih oblasti in primernost, da bi vsi dopisi bili pisani samò v slovenščini.
DANJEL JARC
Izvajanju Davorina Devetaka o Ki-noateljeju je dodal informacijo o dokumentacijski dejavnosti tega krožka na področju avdiovizualnih medijev. Z nabavo videoaparatur je lahko Kinoatelje pričel z organiziranim dokumentacijskim snemanjem, za kar so prej skrbeli nekateri prizadevni posamezniki. Videoteko sestavljajo posneti filmi in izvirno gradivo iz našega zamejskega življenja.
KLAVDIJ PALČIČ
Izrazil je zadovoljstvo zaradi poteka razprave na občnem zboru, iz katere izhaja naša samozavest v kulturnem delovanju. To ne sme pomeniti neke samodopadljivosti, kar bi bilo pretirano, izogniti pa se je treba tudi pretiranim samokritičnim ocenam, ki so pri nas vse prepogoste. Tokrat smo znali na naše delovanje pogledati drugače, z upoštevanjem zunanjih objektivnih razlogov, ki ga omejujejo, z optimizmom in istočasno brez prevelikih utvar.
ALEŠ DOKTORIČ
V	svojem posegu je naštel najpomembnejše usluge, ki jih na filmskem področju Kinoatelje lahko nudi tudi drugim društvom in skupinam. Oblike te strokovne pomoči zadevajo: dokumentacijsko pomoč s snemanjem kulturnih prireditev in pobud; uporabo videoteke z ogledom posnetih filmov in izvirnih kaset; strokovno pomoč pri prirejanju kulturnih pobud na filmskem področju, tako predvajanj filmov k°t drugih pobud o filmu; nudenje tehničnih sredstev in znanja za uresničevanje avtorskih projektov.
MARKO KRAVOS
Dosedanji predsednik ZSKD je ob zaključku ocenil potek razprave in dal nekaj odgovorov na vprašanja, ki so jih v svojih posegih postavili člani društev. Glede poimenovanja Zveze je dejal, da bi mu kot ustvarjalcu bilo neprijetno v prosvetni zvezi: tudi ime naj potlej poudarja, da želimo s kulturo čimbolje učinkovati v našem prostoru. Nadalje je osvojil prizadevanja nabrežinskega kulturnega društva glede vprašanja sedeža, napovedal, da se bo Zveza aktivno vključila v proslavljanje Trubarjeve 400—letnice, da si bo prizadevala za primernejšo recepcijo naših dejavnosti v slovenskem kulturnem prostoru. Glede vlaganja prošenj javnim organom je dejal, da jih Zveza vlaga v slovenskem originalu z italijanskim prevodom: minimalno odstopanje od načel je lahko iz očitnih praktičnih razlogov koristnejše od vztrajanja pri načelnosti.
EDMUND KOŠUTA
V	imenu članov nadzornega odbora je dal razrešnico dosedanjemu odboru Zveze. Pri tem je ugotovil, da je ZSKD tista temeljna kulturno—prosvetna organizacija, ki opravlja v zamejstvu že vso povojno dobo povezovalno nalogo med včlanjenimi društvi ter jim nudi vsestransko pomoč. Samostojnost društev in skupin je nedvomno napredek, toda napredek je tudi sodelovanje in načrtovanje ter dobra povezava med Zvezo in društvi. Zato je priporočil čim tesnejše sodelovanje pri samostojnih pobudah Zveze, pri programiranju v pokrajinski stvarnosti Trst, Gorica, Čedad. Novemu vodstvu je tudi priporočil, naj poskrbi za večjo strokovno pomoč društvom in skupinam ter ojači v svoji sredini večjo povezovalno funkcijo.
KOLESARSTVO: na deveti etapi dirke po Italiji
»Giro« vse bolj tone v poprečju
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Kandidati za naslov
RIETI — »Razočaran sem. Bolj kot gremo naprej, bolj opažam, da je letošnji ”giro” lažji od lanskega,« je po včerajšnji etapi, ki naj bi po nekaterih napovedih prinesla pravi pretres na skupni lestvici, izjavil Američan Lemond. Kolesarje je namreč čakal vzpon na 1901 m visoki Terminillo, a tudi po tej vzpetini je Saron-ni ostal na vrhu skupne lestvice, in če bo šlo tako naprej, je tudi težko pričakovati kako bistveno spremembo.
Včeraj je zasluženo zmagal Portugalec Da Silva, ki je ubral drugačno taktiko kot prejšnja leta, ko je napadal od vsega začetka in mu je na koncu zmanjkalo moči. Doslej je bil namreč precej v ozadju in je očitno štedil moči. Včeraj pa je pokazal, da je v dobri formi. Na Terminillo je sicer prvi prišel Vandi. Na koncu spusta se je za njim pognal Giovannetti, ki ga je 38 km pred ciljem dohitel Da Silva. Skupaj sita nadaljevala pot in ga 6 km pred Rietijem dohitela, v zaključnem sprintu pa je Portugalec imel največ moči. Glavnina je prišla
KOŠARKA: za italijanski naslov
Drevi v Milanu prva finalna tekma Simac - Mobilgirgi
MILAN —- Drevi ob 20.30 bo v milanskem Palalidu (ki bo seveda pretesen) prva finalna tekma za italijanski košarkarski naslov med domačim Simacom in Mobilgirgi jem iz Caserte.
Nasproti si bosta stali najstarejša (Simac) in najmlajša ekipa (Mobilgirgi) tega prvenstva, nasproti pa si bosta tudi dva tuja trenerja, Peterson in Tanjevič. Zanimanje za to srečanje je seveda v košarkarskih krogih veliko. Druga finalna tekma bo v soboto v Caserti, eventualna tretja pa zopet v Milanu v sredo.
Drevišnje srečanje bo italijanska TV posredno prenašala približno ob 22.30 med rubriko športna sreda.
Vaterpolo: izžrebali skupine
BONN — Kvalifikacijske skupine svetovnega vaterpolskega prvenstva, ki bo od 13. do 23. avgusta v Madridu, bodo takole sestavljene:
SKUPINA A: Španija, Madžarska, Izrael, Italija; SKUPINA B: Jugoslavija, Kuba, Avstralija, Egipt; SKUPINA C: ZRN, Nizozemska, Francija, Kanada; SKUPINA D: SZ, ZDA, Brazilija, Grčija.
po dobri minuti. .
Današnja etapa (235 km) bo kolesarje popeljala v Pesaro.
VRSTNI RED; 1. Da Silva (Port.), ki je 172 km od Avezzana do Rietija prevozil v 4.48’08” s poprečno hitrostjo 35,816 km na uro; 2. Vandi; 3. Giovannetti, vsi isti čas; 4. Lemond (ZDA) po 1’33”; 5. Ghirotto; 6. Van der Velde (Niz.); 7. Colagè; 8. Vitali; 9. Moser; 10. Salvador.
SKUPNA LESTVICA: 1. Saronni 42 ur 17’58”; 2. Baronchelli po 8”; 3. Giapponi po 1’03”’; 4. Da Silva (Pori.) r27”; 5. Loro isti čas; 6. Vandi 1’48”; 7. Moser 1’50”; 8. Ruttimann (Švi.) 1’58”; 9. Visenitini 1’59”; 10. Giovannetti 2’06”.
Kolesarstvo: dirka miru
KARLOVY VARY — Na 12. etapi kolesarske dirke miru, namenjene a-materjem, je zmagal Čehoslovak Anton Novosad. Na skupni lestvici je Vzhodni Nemec Olaf Ludwig ohranil prvo mesto.
Madžarska v Mehiki
CIUDAD MEXICO — V Mehiko je včeraj dopotovala tudi madžarska državna reprezentanca. Zgleda, da skromnost ni največja vrlina Madžarov, saj je njihov trener Mezey dejal, da so ena najmočnejših ekip, ki bo nastopila na bližnjem svetovnem prvenstvu in gotovo nlajpapoinejša madžarska enajsterica zadnjih 20 let.
Bolgari vestno vadijo
TOLUCA — Bolgarska reprezentanca, ki bo nasprotnik Italije v uvodnem srečanju bližnjega mundiala, je odigaia prvo prijateljsko tekmo, odkar je dopotovala v Mehiko. Pomerila se je z rezervno ekipo Toluce in zmagala s 3:2.
Rummenigge povsem okreval
CIUDAD MEXICO — Zahodnonem-ški reprezentant Rummenigge je izjavil, da je povsem okreval po poškodbi na kolenu in da bo čez petnajst dni povsem pripravljen na napore mundiala.
Kanada razočarala
VANCOUVER — Po prepričljivi zmagi proti ameriškim amaterjem (10:0), se je kanadska nogometna reprezentanca pomerila z Walesom in doživela gladek poraz s 3:0 (1:0).
Fiorentina ni naprodaj
FIRENCE — Družina Pontello se je odločila, da ne bo odstopila večinskega paketa delnic nogometnega prvoligaša iz Firenc. Za delnice se je zanimala skupina industrijcev s predsednikom Udineseja Mazzo na čelu. Pogajanja so se razbila včeraj zjutraj, ko je že kazalo, da je kupčija sklenjena.
113 posadk na rallyju Saturnus
LJUBLJANA — Prireditelji 9. ral-lyja Saturnus, ki se bo začel v petek v Ljubljani in končal v nedeljo v Portorožu, so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali, da so že povsem nared na to vsakoletno največjo avtomobilistično prireditev v Sloveniji. Po najnovejših podatkih se bo rallyja udeležilo 113 posadk, med temi 55 iz tujine.
Proga bo dolga 695 km, hitrostnih preizkušenj pa bo kar za 361 km. Večina hitrostnih preizkušenj bo na Primorskem. Rally Saturnus šteje tudi za evropsko prvenstvo. (J. D.)
NOGOMET: memorial S. Čevdka
Tudi Štandrežci v polfinalni skupini
Na Peči se nadaljuje turnir v malem nogometu za memorial Simona Čevdka, ki ga letos že drugič pripravljajo ob betonski ploščadi društva Vipava. V ponedeljek so odigrali tretjo kvalifikacijsko srečanje med Sovod-njami in štandrežem, to je med postavama, ki sta igrali v velikem finalu na podobnem turnirju v Dolu. Tudi tokrat so zmago slavili Štandrežci, ki so se tako uvrstili v polfinalno skupino.
Štandrež - Sovodnje 4:2 (2:2)
ŠTANDREŽ: Pete jan, Paulin, Brai-ni (Faganel), Krpan, Cingerli, Tabaj, Gomišček (Bastiani), Gaietto , R. Faganel.
SOVODNJE: Uršič, Fajt, Kovic, Devetak, Florenin, Vižintin, Čaudek (L. Tomšič).
SODNIK: Milan Devetak.
STRELCI: Gomišček, Čaudek, Florenin, Cingerli (2), Kovic (avtogol).
Drevi je na vrsti prvo polfinalno' srečanje. Ob 19. uri bosta igrala Štandrež in Števerjan. Druga polfinalna tekma bo jutri zvečer.
BRUNO KRIŽMAN
DANSKA
V ekipo iz vse Evrope
Kot popolna novinka na svetovnih prvenstvih je bila Danska preti žrebanjem uvrščena v skupinico, ki je dopolnjevala sestavo raznih skupin. Znašla se je v družbi, za katero bo predstavljala veliko nevarnost v borbi za uvrstitev v drugo kolo.
Današnja Danska že od leta 1979 igra pod vodstvom nemškega trenerja Seppa Piontka in je v teh letih o-gromno napredovala. Lastnosti PSont-ka so verjetno v dobri organizaciji, saj so državni reprezentanti raztreseni po skoraj vsej Evropi. V re-jiezentanci so igalci, ki običajno nastopajo za klube iz Italije, Belgije, Nizozemske, Švice, Španije, ZRN, Anglije in Portugalske. Tisti res domači so slabši del garniture. Piontek torej le malokrat vidi na delu svoje varovance v naravnem okolju domače reprezentance, nedvomno pa razpolaga z visoko kvalificiranim kadrom, ki je poleg vsega tudi poklicno resen in prepričan v svoje zmogljivosti. Dansko mnogi strokovnjaki danes primerjajo z Nizozemsko izpred 10 in več let.
Brez vsake nogometne tradicije pa Danska le ni. Na amaterski bazi je na olimpijskih igrah kar dvakrat prišla do kolajn. Leta 1948 je v Londonu osvojila tretje mesto z zmago 5:3 proti Italiji, v Rimu pa je 1. 1960 klonila samo Jugoslaviji v finalu. Ti uspehi so botrovali pravemu lovu na danske nogometaše, ki nato spričo slabe organiziranosti lastne nogometne zveze niso mogli več nastopati za državno reprezentanco, ker so novi klubi izsiljevali pogodbe, ki so bile ugodne le zanje.
Najboljša danska nogometaša sta Preben Elkjaer in Michael Laudrup, ki nastopata v Italiji. Visoko cenijo tudi Jesperja Olsena in Jana Molby-ja, ki igrata v Angliji ter Mortena Olsena, ki igra za belgijski Ander-lecht. Morten Olsen je doslej opravil kar 76 nastopov za državno reprezentanco.
V kvalifikacijah je dosegla naslednje izide: Norveška (1:0, 5:1), Sovjetska zveza (4:2, 0:1), Švica (0:1, 0:0), Irska (3:0, 4:1).
Spored tekem v Mehiki: 4. junija Škotska, 8. junija Urugvaj, 13. junija ZRN.
FRANCIJA
Morda največji favorit
Način, s katerim je Francija pred dvema letoma osvojila evropski naslov, obeta tej ekipi sama prva mesta pri ugibanjih o novem svetovnem prvaku. Ni pa odveč ugotovitev, da je bil v velikem izbora dobrih igralcev Michel Platini tisti, ki je odločal o uspehih Francije v zadnjih letih.
Na papirju ima Francija še vedno izredno garnituro, morda pa Francoze straši občuten padec forme Pla-tirdja, ki je v ekipi še vedno nenadomestljiv, ker je moštvo dejansko zraslo okoli njega.
V normalnih okoliščinah bi se lahko maščevala tudi poprečna starost francoskih nogometašev, ki so nekako pri 30 letih, vsaj najboljši. V Mehiki pa je bolj varno štediti z močmi in prisiliti nasprotnika, da ob nepotrebnem tekanju izgoreva kisik. Odlična osebna tehnika francoske ekipe je za tako gospodarjenje zelo pnmema.
Francozi so že pred 01 1. 1968 v kraju Font Romeau v Pirenejih zgradili visokogorsko športno središče, k jei se je reprezentanca privajala na visoko nadmorsko lego pred odhodom v Mehiko.
Za francoski nogomet je tudi značilno, da se kljub obilici odličnih nogometašev, ki z izjemo Platinija vsi igrajo doma, dokaj slabo uveljavlja v evropskih pokalnih turnirjih. Nastop v državnem dresu pomeni skoraj vedno kakovostni skok, kar je posledica znanega francoskega ponosa. Nekoliko negativen je tudi pojav znatno boljših predstav na domačih tleh.
Tehnično vodstvo je poverjeno 39-ietnemu Henriju Michelu, ki je bil aktiven igralec vse do leta 1983 in je celo nastopil na SP v Argentini pred osmimi leti. Do zamenjave je prišlo v Franciji brez pretresov. Do osvojitve evropskega naslova je reprezentanco vodil Hidalgo, medtem ko je Michel že bil pomožni trener in je istega leta tudi vodil amaterje, ki so v Los Angelesu osvojili olimpijski naslov. V Franciji celo pravijo, da današnja ekipa pripada Hidalgu in da se z današnjo garnituro verjetno zaključuje zlato obdobje francoskega nogometa, ki bo le s težavo zbral naenkrat toliko dobrih igralcev, kot jih je v zadnjih nekaj letih.
Pot Francije v kvalifikacijah: Luksemburg (4:0, 6:0), Jugoslavija (0:0, 2:0), NDR (2:0, 0:2), Bolgarija (1:0 in 0:2).
Spored tekem v Mehiki: 1. junija Kanada, 5. junija Sovjetska zveza, 9. junija Madžarska.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
naše peterke v mladinskih prvenstvih
naši nogometaši v mladinskih ligah
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skyscarpers - Sokol 69:83 (30:40) SOKOL: Golemac, P. Buzan 13, D. Buzan 4, Rosati 2, Ridolfi 4, Caharija 10, Žgobar 13, Devetak 37, Vidoni, Pupis.
Nadaljuje se pozitivna serija članskega moštva Sokola, ki je v tem kolu v gosteh slavil proti ekipi Skyscarpers. Sokolovci so stopili na igrišče zbrani in trdno prepričani o zmagi. Prednost so imeli tako na odbitih žogah kot v napadu, kjer je Devetak zadeval kot za stavo. Do konca prvenstva manjkata še dve kodi in Na-brežinjci imajo možnost, da še popravijo svoj položaj na lestvici. (Niko)
PROPAGANDA
Breg - CGI Ancifap 89:46 (46:16) BREG: Corbatti, Zahar 2, Zeriali 13, Mokor, Rosso 4, M. Gombač 13, R. Gombač 29, Gropazzi 2, Kralj, Bandi 26.
O tekmi med Bregom in CGI ni kaj dosti povedati, saj je igra potekala enosmerno. Gostje so se na igrišču predstavili v okrnjeni postavi. Vsi Bregovi igralci so se tako lahko izkazali. V glavnem so vsi zadovoljivo igrali Na običajni ravni sta zaigrala Gombač ter Bandi, posebno pohvalo pa zasluži Zeriali, ki je odigral najboljšo letošnjo tekmo. (Stojan)
Kontovel - Saba 65:69 KONTOVEL: Emili 2, Kralj 11, Pe-čer 2, Ban 2, Briščik, Rebula 22, Gulič 17, Tomšič, Budin 9, Bizjak.
Kontovelskim košarkarjem ni uspelo premagati ekipe Sabe. Kljub veliki borbenosti mladih Kontoveicev je Saba že v prvem polčasu vodila za šest točk. Tudi drugi polčas ni bil nič boljši, saj je tržaška ekipa vedno vodila za nekaj točk. Tako je Saba končala tekmo s štirimi točkami prednosti. V kontovelski ekipi sita bila najboljša v napadu Rebula in Gulič. (Evgen Ban)
MINIBASKET
Dom - Arte A 36:102 (20:57)
DOM: Pavšič 2, Sfiligoj 6, Silič 2,
Faganel 4, Primožič, Zavadlal, Pintar, Benedetti, Bednarik, Spacal 22.
ON: Dom 6, Arte A 2.
V zadnjem kolu letošnjega prvenstva »Gran Premio Minibasket« so Domikovi varovanci na domačih tleh visoko izgubili proti močni peterki Ar-teja A. Naši so bili nasprotniku popolnoma enakovreden tekmec v prvi in tretji četrtini. Toda v dragi in četrti je bila premoč gostov očitna. Kljub porazu pa so »belo-rdeči« pokazali napredek glede na prvo srečanje, ko so izgubili še z večjo razliko. S tem srečanjem se je tudi končalo letošnje prvenstvo, v katerem so do-movci dosegli štiri zmage. (M. Čubej)
NARAŠČAJNIKI Pokal Pacco
MONTEBELLO — BREG 1:2 (1:1)
STRELCA za Bre|g: Švara in M. Tamaro.
BREG: Peček, Bandi, P. Tamaro, Sancin, Bevk, Kozina, M. Tamaro, Hervat, Bonzanini, Švara, Zahar (Albino, Starec)
V sončnem dnevu je Breg prijetno presenetil, Brežani so zares izvrstno igrali, saj so pokazali zelo dobro skupinsko igro. Po izenačenem prvem polčasu so naši v nadaljevanju uveljavili svojo premoč in če bi ne zamudili več priložnosti, bi lahko zma-
gali še z večjo razliko. Od posameznikov bi tokrat {»hvalili Hervata. (M.Š.) CHIARBOLA A — KRAS 2:0 (1:0)
KRAS: Kočevar, Grgič, Mesar, Černe, Ferluga, Leone, Alan Škabar, Ka-valič (Lucijan Škabar), Šuc (Grmek), Žagar, Umek.
Kras je moral priznati premoč Chiarbole, ki je nastopala na deželnem prvenstvu. Domačini so gospodarili na sredini in tudi v napadu so bili iznajdljivejši od gostov. Krašovci so prestrezali visoke žoge precej slabše od Tržačanov. To je bil eden glavnih vzrokov za poraz rdeče-belih. (R.B.)
ZAČETNIKI
SKUPINA A
MONTEBELLO — BREG 2:1 (1:0)
STRELEC za Breg: R. Gombač.
BREG: Giglifanò, Mondo, Strain, Calzi, Švab, Lovriha, Bandi, Punis, Mauri, R. Gombač, Švara (Rapotec), Sancin, Grilanc, Vrše.
Bregu se ni posrečila uvrstitev v končnico prvenstva. Naši nogometaši so namreč v svoji zadnji tekmi izgubili proti Mohtebeliu, čeprav so dah vse od sebe. Predvsem v drugem polčasu so bili boljši od domačinov in tudi zaslužetno izenačih z R. Gombačem. Manjkalo je le pet minut do konca srečanja. Naši so na vse ah nič iskali zmago, odprh so se v obrambi in prejeli gol.
Kljub temu, da se niso uvrstih v »play-off«, pa je treba naše igralce zaradi požrtvovalnosti in resnosti pohvaliti.
Brežani bodo že danes igrah svojo prvo tekmo v poprvenstvu. V Dolini se bodo ob 18. uri spoprijeli s Forti-tudom. (M.Š.)
PRIMORJE — CGS	0:0
PRIMORJE: Franza, Pahor, Emih, Husu, Gherbassi, Kante, Vodopivec, Emili, Savi, Doglia, Zacchigna.
Začetniki Primorja so na domačih tleh odvzeh Tržačanom točko. Ekipi sta si bili enakovredni. Tržačani so več napadah, do gola pa niso prišli ne eni ne drugi. Akcije so se vrstile počasi in precej raztreseno. Le kdaj pa kdaj je tekmo oživila kaka hitra pote-
za. Pod pekočim soncem so se igralci hitro utradih. (M.Š.)
NAJMLAJŠI
TRIESTINA — PRIMORJE 1:0 (1:0)
PRIMORJE: Blason, Luksa, Prin-cival, Ligozzi, Škabar, Praselh, Žagar, Štoka, Križmančič, Trampuž, To-masetti.
V	prvem polčasu so se naši znašh v težavah pred zelo natančnimi akcijami domačinov. Na sredini so Tržačani zelo dobro igrah in pritiskah goste na njihovo polovico. Ob tej terenski premoči je Triestina tudi povedla. »Rdeče-rumeni« so v protinapadu pp; skušah izenačiti. Večkrat so se znašli v off-sidu, imeh pa so tudi nekaj odličnih priložnosti: Križmančič se je trikrat sam predstavil pred vratarje®; vendar tega ni znal izkoristiti in tudi drage priložnosti so šle po vodi. Remi bi bil za naše več kot zaslužen.
(M.Š.)
CICIBANI
PRIMORJE — ZAULE 0:3 (0:0)
PRIMORJE: Sandri, Sardoč (Švara), Doljak, Trampuž, Širca, Digoviči Vascotto (Rebula).
Prosečani so tokrat povsem razočarah, saj so skozi vso tekmo slabo igrah. Med igralci ni bilo povezave, podaje so bile netočne. Tržačani so prevzeli pobudo v roke in imeh terensko premoč, a v prvem polčasu 1® niso prišli do gola.
V	drugem delu pa so gostje povedu in razliko najprej povečali iz Pr(!' stega strela in nato z udarcem z dvajsetih metrov, ko vratar Primorja žog® ni znal ubraniti. (M.Š.)
Borghi rad k Ascoliju
CIUDAD MEXICO — Argentinski nogometaš Claudio Borghi je dejal; da rad v naslednji sezoni igra P1*1 Ascoliju in zatem prestopi k Milanu» ki ga je kupil.
Združenje slovenskih športnih drl1 štev v Italiji izreka OK Val in prha deti družini iskreno sožalje ob n® nadni smrti Vilka Nanuta.
Tudi naši med nagrajenci
Med nagrajenci najboljših športnikov po anketi italijanskega tržaškega dnevnika »H Piccolo« sta bila tudi Poletov kotalkar Samo Kokorovec (na sliki) in Krasova ženska namiznoteniška ekipa.
ŠpOrt O stran 11
V atletskem troboju letošnje osnovnošolske olimpiade v organizaciji Športne šole Trst
Svetoivanski Župančič uveljavil svojo premoč
,Več kot 300 osnovnošolcev je v soboto merilo svoje moči na tradicionalnem atletskem troboju (tek, met, skok) v okviru osnovnošolske olimpiade, na katerem je sodelovalo vseh 10 osnovnih šol Trsta in Milj. O rezultatih tekmovanja, ki je potekalo v dobri organizaciji, govorijo že rezultati sami, ki so bili tudi letos zelo dobri, vendar pa se je razmerje moči med posameznimi šolami dokaj spremenilo. Določeno prednost so imele, seveda, tiste šole, ki imajo več učencev, toda tudi to pravilo ni držalo vedno, saj je n. pr. bar-kovljanska šola kljub svoji maloštevil-nosti dosegla izredno dobre rezultate, zlasti med dečki, kjer je premagala celo vso ostalo elito.
Po koncu atletskega dela tekmovanja sta se pomerili v igri med dvema ognjema v malem finalu ekipi barkov-Ijanskega Finžgarja in rojanskih Bazoviških junakov. Barko vij ani so se tudi tukaj izkazali kot bolje pripravljeno moštvo, premagali so Rojančane in tako osvojili končno 3. mesto, njihovim nasprotnikom pa je pripadlo 4. mesto.
EKIPNO
DEČKI: 1. Finžgar 45; 2. Župančič 41; 3. Ribičič in Gregorič 33; 5. Milčinski 31; 6. Milje 30,5; 7. Širok 26; 8. Kette 22; 9. Grbec 12,5; 10. Bazoviški junaki 1 točko.
DEKLICE: 1. Župančič 58,3; 2. Ribičič 40,3; 3. Bazoviški junaki 37; 4. Finžgar 35; 5. Gregorič 27; 6. Milčinski 22,3; 7. Širok 22; 8. Grbec 14; 9. Milje 7,5; 10. Kette 7 točk.
SKUPNA LESTVICA ATLETI-
KE: 1. Župančič 99,3; 2. Finžgar 80; 3. Ribičič 73,3; 4._ Gregorič 60; 5. Milčinski 53,3; 6. Širok 48,5; 7. Milje in Bazoviški junaki 38; 9. Kette 29; 10. Grbec 26,5.
Letošnjo osnovnošolsko olimpiade bodo sklenili v soboto zjutraj, ko bo ha sporedu še finale med dvema ognjema za 1. mesto med Župančičem in Gregorčičem ter nagrajevanje, (-boj-)
REZULTATI TROBOJA
1.	RAZRED Dečki
I.	G. Lorenzi 428 M1Č; 2. P. Bergagna 401 ŽUP, K. Bajc 401 ŽUP; 4. R. Debeliš 396 GRE; 5. I. Božič 377 GRE; 6. F. Viviani 376 FIN; 6. A. Roberti 376 GRB; 8. P. Furlan 354 GRB; 9. M. Mauri 347 MIČ; 10. G. Carapucci 346 RIB;
II.	I. Kobal 343 MIČ, 12. M. Vascotto 341 GRB.
Deklice
1. M. Bogateč 435 ŽUP; 2. T. Škomac 395 FIN; 3. E. Sancin 394 GRB; 4. A. Pavlica 374 ŽUP; 5. A. Žužek 370 GRE; 6. L. Zgubin 363 RIB; 7. T. Tornaseli! 359 RIB; 8. I. Perosa 358 RIB; 9. T. Ruz-zier 352 MIČ; 10. R. Orel 351 RIB; 11. M. Bontempo 344 ŽUP; 12. V. Sancin 338 B-J; 13. E. Lantier 333 GRB; 14. M. Čermelj 332 RIB; 15. M. Udovič 327 FIN; 15. T. Strnad 327 RIB; 17. K. Brecelj 324 FIN; 18. E. Gruden 320 ŽUP, Zorka Miličevič 320 RIB; 20. Alja Hrvatič 319 GRB, Erika Balde 319 ŽUP; 22. L. Lombardo 317 RIB; 23. K. Amato 313 MIČ; 24. V. Repini 310 ŽUP; 25. K. Severi 295 MIČ; 26. I. Malusa 284 ŽUP; 27. N. Feletti 276 MIČ.
2.	RAZRED Dečki
1. R. Mahnič 452 MIČ; 2. D. Jagodic 445 FIN; 3. M. Feruglio 443 GRE; 4. D. Negrisin 438 MIE; 4. M. Turk 438 FIN; 6. P. Brazzani 437 GRB; 7. J. Rottura 435 ŽUP; 8. M. Babič 432 KET; 9. T. Samec 429 MIE; 10. V. Bandelj 428 ŽUP; 11. V. Štok 427 MIE; 12. F. Domio 426 GRE; 13. E. Žerjal 424 GRE; 14. P. Padoan 421 MIČ; 15. F. Čok 415 GRE; 16. A. Omari 413 B-J; 17. A. Bertok 412 MIE; 18. G. Talotti 409 KET; 19. I. Fur-lanič 401 GRE; 20. I. Furlani 400 B-J; 21. F. Zarotti 391 B-J; 22. Niaz Zaina 384 ŠIR; 23. A. Kozman 379 B-J; 24. Š. Sulli 376 ŠIR; 25. A. Kafol 371 FIN; 26. L. Urdih 368 KET; 27. S. Smotlak 367 GRE; 28. R. Šušteršič 366 ŽUP; 29. I. Mozetič 363 GRB; 30. D. Fischer 362 KET; 31. R. Scemi 357 FIN; 32. L Gre-gori 356 ŽUP; 33. P. Nadlišek 344 MIČ; 34. G. Verč 307 ŽUP; 35. T. Velikonja 305 KET.
Deklice
1. T. Gruden 455 RIB; 2. M. Faimann 433 ŽUP;' 3. M. Stibiel 413 GRE; 4. A. Pertot 407 FIN; 5. R. Sossi 406 GRB; 6. S. Padovan 405 RIB; 7. S. Crevatin 391 MIE; 8. E. Manin 383 MIČ; 9. M. Kodrič 381 ŠIR, K. Duplančič 381 MIČ; 11. I. Legovini 377 FIN; 12. J. Cergol 376 MIČ, M. Fichfach 376 MIE; 14. D. De Paolis 369 KET; 15. S. Dougan 366 ŽUP; 16. M. Coretti 363 B-J; 17. R. Ra-vasi 349 MIČ; 18. N. Paulin 343 GRE, P. Morozzi 343 GRE; 20. P. Dolhar 339 B-J; 21. J. Germani 333 RIB; 22. A. Turco 325 GRB; 23. J. Pečar 320 MIČ.
3.	RAZRED Dečki
1. D. Kralj 506 MIE; 2. A. Mezzari 497 KET; 3. E. Lapel 483 ŽUP; 4. M. Colja 480 ŠIR; 5. A. Siega 477 RIB; 6. M. Uršič 467 ŽUP; 7. I. Rolič 463 GRE; 8._M. Urdih 460 KET; 9. T. Oberdan 458 ŠIR; 10. P. Rasman 455 B-J; 11. M. Viola 453 MIE; 12. R. Buda 448 RIB; 13. M. Met-tulio 443 FIN; 14. A. Močilnik 440 MIČ; 15. M. Coretti 434 MIČ; 16. S. Lipovec 431 RIB; 17. M. Balbi 430 RIB, D. Beorchia 430 RIB, M. Klobas 430 MIČ; 20. Samo Kovač 428 ŽUP; 21. L. Marchesi 427 FIN; 22. M. Jogan 425 FIN; 23. G. Ruzzier 422 MIČ; 24. A. Domio 420 GRE; 25. F. Taučar 418 GRE; 26. T. Cotzia 403 MIE; 27. D. Pus-sini 402 ŠIR; 27. I. Gregori 402 KET; 29. W. Sancin 391 ŠIR; 30. D. Sancin 377 KET; 31. D. Rupini 376 ŽUP; 32. S. Požar 370 B-J; 33. O. Norio 368 FIN; 34. A. Stanese 367 MIČ; 35. A. Prašelj 362 ŠIR; 36. M. Pisani 295 B-J.
Deklice
1. K. Bezenšek 478 FIN; 2. I. Milič 459 B-J; 3. T. Pitacco 448 RIB; 4. M. Mamo-lo 446 B-J; 5. A. Mignacca 442 ŽUP; 6. K. Simunič 416 ŽUP; 7. E. Štoka 415 GRE; 8. V. Cappellini 412 ŽUP; 9. F. Milone 410 KET; 10. M. Colombin 407 MIE, K. Komar 407 MIČ; 12. T. Jogan 402 FIN; 13. T. Padovan 399 RIB; 14. K. Barič 397 MIE; 15. M. Flego 394 ŠIR; 16. M. Krapež 389 ŽUP; 17. S. Strnad 385 RIB; 18. M. Pernarčič 382 ŠIR; 19. S. Mozetič 381 ŽUP; 20. K. Puzzer 373 MIČ; 21. I. Viđali 366 MIČ; 22. S. Perosa 363 RIB; 23. T. Lorenzi 344 MIČ; 24.
M. Cesar 329 B-J; 25. K. Gleria 312 RIB; 26. K. Furlanič 266 B-J.
4.	RAZRED Dečki
1. M. Černigoj 524 FIN; 2. I. Veljak 514 FIN; 3. M. Stanchi 511 MIE; 4. L. Ten-ce 505 KET; 5. M. Papucci 502 FIN; 6. G. Bizjak 499 GRE; 7. K. Pussini 483 ŠIR; 8. V. Gregorič 471 RIB; 9. A. Bossi 468 MIE; 10. M. Crevatin 465 ŠIR; 11. M. Nadlišek 464 B-J; 12. P. Rustja 456 ŽUP; 13. R. Ellero 451 MIE; 14. A. Mos-carda 447 ŠIR; 14. M. Tegacci 447 RIB; 16. P. Bembi 445 B-J; 16. G. Debeliš 445 GRE; 18. F. Jurinčič 444 ŠIR; 19. A. Sartori 443 ŽUP; 19. M. Verri 443 B-J; 21. B. Pipan 442 KET; 21. I. Gvardjančič 442 B-J; 23. G. Franko 439 ŽUP; 24. M. Ferfolja 437 GRB; 25. A. Biondi 432 GRB; 26. L. Fontano! 427 MIČ; 27. F. Valenti 426 ŽUP; 28. I. Kerže 420 RIB;
29.	N. Sabadin 416 GRB; 30. D. Korošic 414 B-J; 31. A. Coloni 413 RIB; 32. M. Sancin 408 GRB; 33. D. Biekar 405 GRE; 34. I. Petelin 396 KET; 34. D. Stefani 396 GRE; 36. D. Dermota 395 KET; 37. M. Settimi 391 GRB; 38. A. Maver 385 MIČ; 39. S. Jelenič 227 GRB.
Deklice
1. A. Ažman 531 B-J; 2. K. Vodopivec 497 FIN; 3. M. Debeljuh 491 B-J; 4. S. Legovič 476 ŽUP; 5. G. Galvani 472 ŽUP; 6. K. Fischer 470 KET; 7. I. Lovrečič 467 MIE; 8. S. Grizančič 466 MIE; 9. P. Gregori 465 B-J; 10. D. Prašelj 463 B-J; 11. A. Mikulus 459 RIB; 12. R. Rojc 457 GRE; 13. N. Beilazzi 453 MIČ; 13. A. Beršan 453 ŽUP; 15. B. Čok 451 MIČ; 16. D. Neubauer 446 RIB; 17. I. Vitez 443 FIN; 18. R. Orlič 441 RIB; 19. S. Vianello 439 ŠIR; 19. A. Jamak 439 GRE; 21. N. Zubalič 436 ŽUP; 22: V. Mercandel 435 MIE; 23. M. Viola 432 MIE; 24. A. Jugovac 429 ŽUP; 25. F. Simoni 427 ŽUP; 26. F. Krevatin 426 MIE; 27. A. Faimann 423 ŽUP; 28. K. Pečar 422 MIČ; 29. K. Omari 419 B-J;
30.	D. Pincin 415 RIB; 31. R. Cominotto 411 MIE; 32. S. Mazziere 410 ŽUP; 33. A. Scheimer 405 FIN; 34. S. Teršar 402 RIB; 35. D. Olenik 400 ŠIR; 36. K. Černi 397 GRE; 37. P. Krapež 393 ŽUP; 38. E. Olenik 385 ŠIR, H. Žigon 385 ŠIR, R.
Petronio 385 KET; 41. T. Lampe 384 ŠIR; 42. H. Žnideršič 376 B-J; 43. S. Arbulla 347 ŠIR; 44. M. Krapež 136 ŽUP.
5.	RAZRED Dečki
1. G. Hervatin 556 RIB; 2. A. Moreu 543 MIČ; 3. R. Baldassari 537 ŠIR; 4. M. Hervatin 522 RIB; 5. M. Grbec 520 ŽUP; 6. A. Jurinčič 519 RIB; 7. K. Volpi 510 ŠIR; 8. Š. Samec 509 GRE; 9. S. Cupin 508 MIE; 10. M. Živkovič 502 RIB; 11. A. Porporati 501 RIB, D. Jev-dič 501 ŠIR; 13. D. Novak 490 MIE; 14. D. Marconi 488 RIB; 15. D. De Paolis 487 KET; 16. M. Orfano 486 MIČ; 17. V. Cuk 479 GRE; 18. P. Bandi 475 RIB; 19. A. Žerjul 472 GRE; 20. M. Križman-čič 470 GRE; 21. N. Visentin 464 KET; 22. P. Canciani 440 ŽUP; 23. I. Giaco-mini 435 B-J; 23. F. Giacomini 435 MIČ; 25. D. Pisani 431 B-J; 26. M. Cossi 415 MIE; 27. C. Foddai 401 ŠIR; 28. D. Rizzo 370 KET; 29. V. Švara 322 MIČ; 30. I. Božjeglav 321 MIE; 31. D. Tavčar 213 GRE.
Deklice
1. F. Iccardi 530 ŠIR; 2. H. Zoch 527 GRE; 3. T. Tretjak 521 ŠIR; 4. S. Rojac 518 MIČ; 5. JV. Triolo 502 MIČ; 6. B. Franko 499 ŽUP; 7. T. Jančar 495 RIB; 8. L. Stanko 487 ŠIR; 9. D. Košuta 482 MIČ; 10. K. Lorenzi 472 MIČ, M. Ber-toli 472 RIB, L. Posega 472 ŽUP; 13. K. Spangaro 469 MIE; 13. T. Pogačar 469 ŽUP; 15. A. Jurkič 468 ŽUP; 16. S. Serra 458 GRE; 17.M. Jankovič 456 MIČ; 18. Sara Balde 453 ŽUP; 19. C. Baruca 450 RIB; 20. M. Fachin 449 KET; 21. R. Pilat 443 ŠIR; 22. A. Raffa 441 ŠIR; 22. F. Frassinelli 441 B-J; 24. H. Matkovič 438 GRE; 25. M. Brecelj 437 FIN; 26. B. Maglica 425 RIB; 27. S. Mohorčič 412 ŠIR, P. Marconi 412 ŽUP; 29. M. Vec-chiet 402 KET; 30. I. Pahor 400 ŠIR; 31. N. Ciliberto 396 GRE; 32. T. Dolhar 389 B-J; 33. L. Prašelj 381 ŠIR; 34. K. Zanella 380 KET; 35. T. Siviz 375 B-J, M. Kovač 375 ŽUP.
OPOMBA — kratice pomenijo: FIN -Finžgar, B-J - Bazoviški junaki, KET -Kette, ŠIR - Širok, ŽUP - Župančič, RIB - Ribičič, MIČ - Milčinski, GRE - Gregorič, GRB - Grbec, MIL - Milje.
MLADINSKE IGRE: od danes meddeželni finale v odbojki
Igralci I. Trinka optimistično razpoloženi
4. kolo zamejskega balinarskega prvenstva
Krasova dvojica nepremagana
, Dijaki nižje srednje šole Ivan Trin-5° iz Gorice bodo danes odpotovali v J'hvigo, kjer se bodo udeležili dvod-hsvnega meddeželnega finala v odojki v okviru mladinskih iger. Slo-ehski dijaki bodo namreč (to je prvič) Podstavljali našo deželo na tekmova-
nju državnega nivoja. Polfinalna srečanja bodo v štirih krajih. V Rovigu pa bo prav gotovo najmočnejša skupina, saj bodo poleg naših še ekipe Toskane, Poadižja, Veneta in Mark. Pri tem povejmo, da so igralci iz Mark
lanski državni prvaki, ekipa iz Veneta pa je bila tretja.
To pomeni, da čaka naše predstavnike huda naloga, da se lahko prebijejo do enega od prvih dveh mest, ki pomenita sodelovanje na državnem finalu, ki bo od 29. 9. do 1. 10. v Rimu.
Naši fantje so optimistično razpoloženi, nekoliko bolj zaskrbljen pa je njihov trener, prof. Kodrič. Sedaj trenirajo vsak dan, da bi v tem kratkem času izpilili nekatere sheme, ki jim bodo prišle še kako prav na dvodfiev-nem tekmovanju v Rovigu.
Naši fantje so do deželnega naslova prišli, potem ko so osvojili občinski naslov. Dokaj gladko so odpravili šoli Pascoli in Perco. Na pokrajinskem finalu pa so premagali šolo iz Ronk. V Fiume Venetu, kjer je bilo deželno tekmovanje, so najprej premagali domačo ekipo, potem pa še Videmčane.
Ob tem, ko našim fantom želimo največ uspeha na zahtevnem tekmovanju naj zapišemo še njihova imena. To so: Robert Bensa, Ivo Cotič, Pavel Černič, Diego Petejan, Mitja Feri, Fabjan Koršič, Fabio Cuel, Marko Volčič, Robert Makuc, Marko Čaudek, Igor Tomšič in Janez Terpin. Ekipo vodi prof. Kodrič.
KOŠARKA: memorial B. Debenjaka v Novi Gorici
Ekipa ZSŠDI na tretjem mestu
v ?C ružena mladinska ekipa ZSŠDI je hialf0V* Gorici na hiemorialu B. Debe-ior a zasedla 3. mesto in s prikazano 0 ugodno presenetila. Naši fantje so ha; Pfyi tekmi igrali proti trenutno n Jhiočnejši mladinski ekipi iz Slove-rjf' J-0 je z ljubljanskim Slovanom in rejeni zapustili igrišče. Naši so iz-ns n? dobro odigrali prvi polčas in z hiin no i9ro nadaljevali vse do 10.
: d.p., nakar so popustili, Ljubljan-him1 So to izkoristili, nadoknadili za-pr i,eno ter povedli za 10 točk. To ipgjUst so nato ohranili do konca. V d0finalu, kjer so plavi igrali proti $a urinom je ob koncu prvega polča-kat 9/edalo, da bodo doživeli pravo t°čk \0^0’ sai 80 zaostajali za celih 16 priji Vendar prav v drugem delu je ki ; a uo izraza tista «volja do zmage», ekin S0 navadi rak rana vseh naših Tet.P’ peterka Grilanc, Lokar, Semen, obr°n in Salvi je z izredno agresivno v j (j bo in hitrimi protinapadi stanje taziiir P1*11, najprej izenačila, nato pa šev p° Povečala v 17. min. na 20 ko-Pajof- vai° zaslužijo prav vsi nasto-1 Predvsem zaradi požrtvovalnos-
ti, kar dokazuje, da imamo trenutno pri nas dokaj soliden mladinski naraščaj, ki se lahko enakovredno kosa z najboljšimi moštvi iz Slovenije in naše dežele. Vseeno pa je treba omeniti sledeče: 1. telesna priprava je pri vseh naših igralcih pomanjkljiva; 2. opaža se slabo izvajanje košarkarskih osnov posameznikov na vseh igralnih mestih ter pomanjkljivo taktično znanje. Vse to je seveda dolgotrajen proces, ki se začenja že pri najmlajših in se stopnjuje vse do članskega staža. Zato pa je potrebna košarkarska šola in seveda večja količina in kvaliteta treningov. Pri nas pa je večina igralcev samorastnikov, ki pa seveda ne obvladajo vseh tistih tehnično-taktičnih prvin, ki so neobhodno potrebne za uspešno igranje košarke. Če bi tej naši združeni ekipi dodali še nekaj mladincev (Starc, Pregare, Gruden) in zagotovili normalne delovne pogoje, bi prav gotovo v kratkem želi spodbudne rezultate predvsem kar se tiče vzgoje igralcev, ki bi bili tako pripravljeni za kvalitetni skok. Prepričan sem, da je letos
skrajni čas, da sestavimo mladinsko združeno ekipo letnikov 67, 68 in 69, če nočemo izgubiti še eno generacijo kvalitetnih košarkarjev, ki se bodo s časom izgubili v sivini promocijskega prvenstva in ne bodo mogli doseči tistega, kar so v resnici sposobni.
Slovan - ZSŠDI	105:95 (48:53)
ZSŠDI: Slavec 2, Korošec 20 (2:5), Terčon 6 (2:2), Uršič 0, Grilanc 13 (5:8), Terčič 2, Pertot 0, Pieri 24 (3:5), Semen 13 (3:5), Barini 3 (1:3), Lokar 10 (2:2).
F-JK - Nova Gorica	110:97
Finale za 3. in 4. mesto ZSŠDI - Nova Gorica	109:95 (42:58)
ZSŠDI: Lokar 37 (8:10), Slavec 8, Korošec 7 (1:1), Terčon 8 (2:2), Uršič 0, Grilanc 12 (1:2), Perčič 4, Pertot 0 (0:2), Pieri 19 (1:2), 'Semen 13 (1:2), Barini 0.
Finale za 1. in 2. mesto F-JK - Slovan	92:75 (53:50)
LESTVICA: 1. Furlanija-Julijska krajina, 2. Slovan, 3. ZSŠDI, 4. Nova Gorica.	VATO
V 4. kolu zamejskega balinarskega prvenstva smo bili priča kar dvema zmagama na tujem. Protagonista tega zavrtljaja sta repenski Kraški dom, ki je slavil kar sredi Bazovice in zgoniški Kras, ki je iztržil zmago proti Poletu. Krašovci so povedli, ko je njihova dvojicat ki je doslej še edina nepremagana. Čeprav se tokrat s prikazano igro ni preveč izkazala spravila na kolena žilava domačina, katerima je tokrat športna sreča res obrnila hrbet. Tako je gostujoča četverka dosegla na Opčinah svojo drugo zaporedno zmago. Njeno delo pa je bilo olajšano, saj sta tokrat openska tolkača naletela na res črn dan. V domačih vrstah se je izkazal le izkušeni B-kategornik Sandro Daneu, ki je dokazal, da zasluži mesto na uradnih tekmovanjih. Najboljši med krasovci je bil Boris Milič (50-odstotna uspešnost). Ugled Poleta je rešil le odlični Vasja Gulič in popolnemu igralcu, kot je slednji, Krasov predstavnik tudi tokrat mu ni mogel do živega.
Kraški dom je Bazovici izbojeval svojo prvo prvenstveno zmago, ki bo nedvomno vlila Repencem novega elana, da se bodo v prihodnjih nastopih prebili do vidnejših mest na lestvici, saj ne smemo pozabiti, da igralci Kraškega doma branijo lanski naslov zamejskega podprvaka. Najbolj dramatično je bilo srečanje enojk. Domačin Jože Pečar je visoko povedel z 10:0 in je imel praktično zmago v žepu. Tedaj pa je vidno popustil. Njegovo napako je izkoristil nasprotnik, ki je mižal točko za točko in z delnim izidom 11:0 neverjetno preobrnil rezultat v lastno korist.
Tudi v Nabrežini, kjer sta se srečala domači Sokol in Danica z Vrha, je bilo srečanje enojk zelo kvalitetno. Čeprav je bil domačin Ivan Ušaj tudi tokrat zelo razpoložen, vseeno ni mogel do živega odličnemu predstavniku Danice, ki je tako osvojil tudi častno točko za svoje barve.
IZIDI 4. KOLA: Polet — Kras 1:2 (11:4. 5:11, 4:11), Zarja - Kraški dom 1:2 (10:11, 2:11, 11:7), Sokol - Danica 2:1 (4:11, 11:2, 11:2), počiva Gaja.
LESTVICA: Sokol 8, Kras 7, Polet in Gaja 5, Zarja in Danica 4, Kraški dom
3.
PRIHODNJE 5. KOLO (danes, 21. t. m.): ob 19.00 na Padričah Gaja - Sokol; ob 19.30 na Vrhu Danica - Zarja; ob
19.00	na Opčinah Polet - Kraški dom, počiva Kras. (Z.S.)
Poletovci pripravili prijetno presenečenje
Balinarji Poleta (Daneu, Sarra, Aleks in Vasja Gulič) so v 6. kolu pokrajinskega prvenstva B kategorije pripravili prijetno presenečenje. Gostovali so pri solidnem tržaškem moštvu Postelegrafonici in so, podobno kot že v prvem delu prvenstva, odločili srečanje v svojo korist z izidom 13:8. Dobro je tokrat svojo nalogo opravil Vasja Gulič, izstopal pa je vsekakor prvi bliža-lec Aleksander Daneu, ki je večino krogel plasiral v neposredno bližino balinčka. Po tej četrti prvenstveni zmagi ima Polet že skoraj zagotovljeno uvrstitev v končnico, saj zadostuje, da v preostalih štirih nastopih pospravi še eno zmago. (B. S.)
obvestila
FC PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 26. t. m., 21. redni občni zbor, ki bo ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »Soščevi hiši« — Prosek 306 z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo predsednika nadzornega odbora; 6. volitve novega odbora; 7. razno.
ŠD MLADINA
prireja ob 10-letnici delovanja fotografsko razstavo, ki bo obsegala vsa leta delovanja. Zato naproša posameznike in vsakogar, ki ima material o delovanju društva, da ga posodi.
Fotografije in odrezke časopisov sprejemajo v baru Doma »A. Sirk« v Križu ob večernih urah.
ŠD MLADINA — baletni odsek priredi zaključni letni nastop v Domu »A. Sirk« v Križu v soboto, 24. t. m., ob 20.30 ob praznovanju 10-let-nice delovanja društva. Vabljeni!
JK ČUPA
obvešča člane, da je danes, 21. t. m. zadnji dan, da se lahko prijavijo pri članu Darku Malalanu za izmero jadrnice po kriteriju AOR.
ODBOR JK ČUPA
vabi člane, da se v čimvečjem številu udeležijo nočne regate za kajutne jadrnice v soboto, 31. t. m., ki jo organizira društvo SNPJ iz Sesljana. Program: ob 17.30 praznik društva, ob 19.30 Show party, ob 22. uri start regate Sesljan - Trst - Lignano - Ses-Ijan. Vpisovanje na sedežu SNPJ do 29. t. m. (tudi telefonsko).
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
21. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
M™
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko se na Pacifiku širi nejedrsko območje
ZDA: radioaktivno onesnaženje
BUCHANAN Kakšnih dvajset litrov rahlo radioaktivne vode je steklo iz jedrske elektrarne Indian Point 2 v državi New York, vendar po besedah direktorja elektrarne nesreča za prebivalstvo ni predstavljala nobene nevarnosti.
Elektrarno so letošnjega januarja zaprti zaradi popravila in bi jo po načrtih morali odporeti čez dva tedna. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko so delavci prelivali vodo iz enega rezervoarja v drugega. Zaradi pokvarjenega ventila je več stotin litrov vode steklo v notranjost zgradbe, kjer je reaktor, medtem ko je kakšnih 20 litrov vode priteklo tudi na prosto.
Sicer pa je ustanova za varstvo prostora (EPA) včeraj izjavila, da je bilo sevanje v ozračju ZDA po nesreči v Černobilu na nekaterih krajih celo trikrat večje kot ga je sprva sporočila sama ustanova. EPA je pristavila, da sevanje, tudi kadar je doseglo najvišjo stopnjo, ni bilo nikoli nevarno za prebivalstvo. Protijedrskim skupinam je EPA odgovorila, da bi morali najavljeno količino sevanja po nesreči v Černobilu dejansko pomnožiti z osem.
Medtem se v svetu širijo nejedrske cone. Devet držav na Pacifiku je podpisalo in ratificiralo sporazum o nejedrski coni. To število zadostuje, da zahtevo sprejme in prizna Organizacija združenih narodov. Kot je izjavil avstralski zunanji minister Bill Hayden, samo 4 države od 13 niso še podpisale sporazuma.
Castro ukinil »svobodne tržnice«
HAVANA — Kubanski predsednik Fidel Castro je ukinil »svobodne kmečke tržnice«, kjer so kmetje brez kakršnega koli nadzorstva nad cenami prodajali pridelke zasebnih zemljišč.
Castro je sklenil zapreti tržnice po dvodnevnem posvetovanju z odgovornimi za drobno kmetijsko gospodarstvo in odgovornimi za zadružno gospodarstvo, ki ga podpira država.
Tržnice so odprli 1980. leta, na njih pa je vladal samo zakon ponudbe in povpraševanja.
Celo konservativci proti Thatcherjevi
LONDON — Konservativni poslanec je izjavil, da ne bo več podpiral predsednice vlade Margaret Thatcher, če ne bo spremenila svoje politike. Gre za enega prvih oporečniških glasov po volilnem neuspehu 8. maja. Celo dva člana vlade sta v znak protesta sprejela pokroviteljstvo nad dvema krožkoma intelektualcev, ki nista nikoli varčevala s kritikami na račun »železne dame«.
Nasprotnik vladne politike David Mudd je iz Cornwalla, kjer so zaprli činov rudnik.
Vroče nam je, toda...
RIM - Na vsem lepem nam je postalo neznosno vroče, termometri kažejo med 28 in 30 stopinjami, vendar pravega poletja še nimamo. Vreme v tem času še vedno niha med vročino in ohladitvijo, kar je značilno za pomlad.
Polkovnik Bérnacca pravi, da soparica, ki nas je stiskala posebno prejšnje dni, ni nobena novost. V tem času se vreme pogostoma menja, tako da nam je lahko včasih zelo vroče, potem pa pride tudi do relativne ohladitve. Lani se je poletje začelo zelo zgodaj, 20. maja, in je trajalo do 20. oktobra. Kar zadeva sedanjo vročino, naj navedemo Bernaccove podatke, da so 13. maja 1958. leta namerili 32,5 stopinje, 11. maja 1968. leta pa 32 stopinj.
Prvi poletni znaki se ponavadi pojavljajo konec maja, stabilnejše vreme pa lahko pričakujemo šele junija. Po statistikah se šele v drugi polovici junija vreme stabilizira in nastopi poletje.
Vse je seveda odvisno od azorskega anticiklona, ki ponavadi okoli polovice junija prinese lepo in toplo vreme v sredozemski del Evrope.
Kar zadeva sedanje vreme, ni mogoče ničesar napovedati. Vročina se lahko nadaljuje, lahko pa nastopi tudi rahla ohladitev.
Zmagovalec in »poraženec«
CANNES — Žirija 39. festivala v Cannesu je s svojo odločitvijo o podelitvi zlate palme marsikateremu vzela sapo. Nihče ni pričakoval, da bo nagradila povprečen film The Mission Angleža Rolanda Joffeja (na levi strani zgornje slike), medtem ko je sovjetski režiser Andrej Tarkovski za švedski film Olfret-Sacrificatio (Žrtvovanje) prejel »le« nagrado žirije. Na sliki (spodaj) je Tarkovski v družbi Svena Nykvista (levo), nagrajenega za umetniško fotografijo, in švedske producentke Anne-Lena.
Konkurenca med PAL in SECAM razdvaja televizijsko Evropo
RIM - Kakšno bo evropsko televizijsko omrežje čez 90 let? Odgovor je lahko v veliki meri odvisen od sistema, ki ga bodo morale v kratkem izbrati vse evropske državne in zasebne TV mreže. Kaj kmalu bodo morali namreč odločati o novih televizijskih standardih, t.j. o novem »hardwaru«. Zaenkrat je namreč televizijska Evropa vse prej kot enotna. Nekatere države uporabljajo francoski sistem oddajanja barvnih televizijskih signalov SECAM, druge pa so se odločile za uvedbo nemškega standarda PAL. Izbira dveh sistemov, ki ju ni mogoče tehnično usklajevati, onemogoča evropskim televizijskim mrežam katerokoli enotno dejavnost in seveda močno ovira tudi delovanje »televizijskih« satelitov, ki bi lažje oddajali enostavnejše signale. Oba evropska standarda pa sta še kar zapletena, prav tako kot ameriški standard NTSC. Zaradi zastarelosti obeh evropskih standardov pa je težko, kdaj celo nemogoče predvajati stereofonske programe, teletext itd. Zato pa je še bolj vprašljivo, komu v Evropi koristi, da obstajata SECAM (»rojen« leta 1967, da bi se francoske industrije, med katerimi predvsem Thompson, postavile po robu PAL monopolu Siemensa, Telefunkena in Grundiga) in PAL, ko bi se morala televizijska Evropa enotno braniti japonske in ameriške prodirajoče in tehnično napredne industrije. Pred kratkim so zato v Parizu predstavili D 2 MAC PAQUET, novi evropski standard, ki sta ga »izumila« Thompson in Philips. Ta bi lahko odpravil PAL-SECAM konkurenco, obenem pa bi lahko nudil vrsto tehničnih novosti, ki gredo od brezhibnega predvajanja stereofonske glasbe do posebnih podnaslovov za gluhoneme.
• ATENE - Kraj okoli svetišča Delfi, kraja, ki ga upravičeno imenujejo za zibelko naše civilizacije, bo postal naj-večji onesnaževalec okolja v Grčiji, če bodo v njegovi bližini zgradili tovarno aluminija. Pismo v tem smislu so grški ekološki krožki poslali predsedniku vlade. V bližini so namreč odkrili velika nahajališča boksita, rdeče zemlje, iz katerega pridobivajo aluminij.
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (4.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
Turčija, država z dvema obrazoma: enega kaže Libiji, drugega ZDA
Ameriški diplomati se počutijo bolj varne ponoči v najzakotnejši ulici v Ankari kot podnevi sredi marsikaterega ameriškega velemesta
ANKARA - Kljub domnevni vpletenosti Libijcev v spodleteli protiameriški atentat v Turčiji je težko verjeti, da bo ankarska vlada sprejela kakšne posebne protilibijske ukrepe po vzoru dvanajsterice EGS. »Turška vlada je v kočljivem položaju«, menijo v krogih veleposlaništva ZDA s pripombo, da morajo Turki sedaj izbrati med prijateljstvom z Gadafijem ali Reaganom. Dilema ni lahka, saj odraža raznolikost turške skupnosti. Ataturk je državi skušal vtisniti evropski pečat, toda čeprav en njen del leži na evropskem ozemlju, je Turčija globoko zakoreninjena v Aziji, iz katere osrednjih območij so prihrumela turška plemena, ki so zasedla bizantinski imperij. Če izvzamemo delno pozahodnjeno in evrop' sko usmerjeno buržoazijo, široke ljudske množice še vedno gledajo predvsem v smer islama.
Libijci so se v trgovinskih odnosih s Turčijo izkazali za dokaj slabe plačnike in njihovi dolgovi so se dobesedno nagrmadili, toda Ankari ni do tega, da bi skvarila prijateljstvo s tripolitansko vlado. V Libiji je več velikih turških gradbenih podjetij opravilo dela, za katera še niso bila povsem plačana. To bi utegnil0 povzročiti verižen bankrot teh podjetij in celo pahniti v krizo turško gospodarstvo, ki je že itak v zagati. Ankari se -potemtakem ne splača natezati vrvi, ampak le upati, da se bodo Libijci odločili za plačila. V takšnem položaju pa Turčija spet tvega, da izgubi dobršen del ameriške finančne pomoči, kajti ambasada ZDA v Ankari meni, da bo Reaganu čedalje težje prepričevati Kongres, kjer začenjajo prevladovati »jastrebi«, naj poveča vojaško pomoč Turčiji in naj hkrati omili omejitve v trgovanju z njo. Funkcionar ameriške ambasade v Turčiji meni. da bi ustavitev takšne pomoči ankarski vladi zadobila protiturški pečat v časi’ ko se podoba Turčije še vedno in kljub vsemu kaže kot podoba »lojalne zaveznice«.
Ameriški diplomatje skušajo pač na vso moč razlikovati med politično nape' tostjo na relaciji Washington Ankara zaradi turškega sodelovanja z Libijo 1° stvarnostjo, ki jo doživlja 10.000 ameriških državljanov na delu v Turčiji; m® temi je veliko vojakov. »Bolj siguren se počutim ponoči v kakšni temni 1 zakotni ankarski ulici kakor pa podnevi sredi marsikatere ameriške metropol®*' je rekel veleposlanik ZDA v Ankari Strauss - Hupe, ki na moč hvali turšK _ policijo, češ da je v primerjavi s časi Ecevita in Demirela zdaj temeljiteje opravl la svoje delo na področju preprečevanja in zatiranja terorizma v državi.
Italijan drugi na tekmovanju izdelovalcev violi11
VARŠAVA — Poljaku Janu Bobaku so prisodili prvo mesto na 7. mednaro^. nem tekmovanju izdelovalcev violin Henryk Wieniawski v renesančni zgraa „ občinskega sveta v Poznanju. Tekmovalci iz 17 držav so poslali v oceno 1 violin. Mednarodna žirija je prvo in tretje mesto prisodila Poljakoma, Italijan Lorenzu Marchiju pa drugo.