CENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 54 KRANJ, petek, 18. julija 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I Proizvaj alci draži j o, ^pci pa ne plačajo Jeseniški Universal prodaja izdelke črne metalurgije in se sproti P.rilagaja zahtevam tržišča. »Kup-j J* so vsak dan bolj zahtevni,« ugo-,yija direktor temeljne organizacije Štefan Nemec. stran 3 ===== Tako kot nekdaj Na prosveti Vsaka domačija v krajevni skupnosti Tunjice je prispevala, da bo devet domačij dobilo vodovod. Bilo je tako kot nekdaj, ko so vsi sodelovali pri pripravah iger Miklo-va Zala in Domen na prostem ... stran Obarvana svetloba Če smo včasih slikana okna lahko občudovali le v visokih katedralah, se zdaj ta lepa umetnost na najrazličnejših predmetih seli tudi v sodobno opremo stanovanj, lokalov. Zgovorne slike minulega časa Kdor zbira stare razglednice, vedno upa, da ponekje še niso docela pospravili starine s podstrešja. V Kranju je kakih petnajst resnih zbirateljev razglednic ... Danes Partizanski Pohod *ia Triglav Rudno polje, 18. julija — Danes °D 8. uri bodo izpred vojašnice na Rudnem polju krenili nekdanji borci narodnoosvobodilne vojne ^množični spominski pohod na ^iglav po poti, ki jo bodo poime-n°vali p0 Triglavski diviziji. Ob Petih popoldne bodo že v Triglavskem domu na Kredarici, kjer bo-2°, ob 19. uri odkrili spomenik iriglavski diviziji. . Proti vrhu Triglava bodo odšli Jutri, v soboto, ob pol sedmih zju-raj. Na vrhu bodo odkrili ploščo Patrulj am NOV, ki so se med voj-n° povzpele na Triglav. Na Rud-f10 Polje se bodo vrnili med drugo 111 tretjo uro popoldne. .zaključni prireditvi pred vojaško na Rudnem polju so dali naslov Miting partizanov — pohod-nikov na Triglav. Pred začetkom Jpitinga bodo odkrili spomenik iriglavski diviziji, delo Toneta petine. Na mitingu bodo prebraja listino o poimenovanju poti na j^iglav po Triglavski diviziji ter ?°delili spominska priznanja še pečini udeležencem patrulj, ki 0 se med vojno povzpeli na Triglav. stran 6 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda Gorenjsko so okupirali 12. aprila najprej Italijani, takoj za tem pa Nemci. Kapitulacija stare Jugoslavije je začela veljati 18. aprila 1941... stran 8, 9 Gorenjski jezerski pomoli so sveži, samotni in tudi na obmorskih pravijo, se letos da na široko pretegovati in premišljevati, če je v žepu še denarja za kepico ali dve ... Foto: F. Perdan Malo denarja, malo muzike Če stari rek kaj velja, potem je zdaj resnično pisan na kožo kranjske Glasbene šole. Ta se je pred začetkom novega šolskega leta znašla pred težavami, tako da bo morala skrčiti svoj program. To naj bi sicer bilo za vse, ki se z glasbo srečujemo le pri radijskih sprejemnikih ali na koncertih le malo boleče, drugače pa so te slabe napovedi sprejeli učenci skupaj s starši. Nekateri se namreč ne bodo mogli vpisati k pouku nauka o glasbi, drugim pa so se — vsaj začasno — zaprla tudi vrata za nadaljevanje že začetega šolanja. Trije oddelki manj pomenijo 40 učencev manj, med njimi tudi kakšnega z že enim ali dvema letoma šolanja. Na šoli so namreč izračunali, da jim sredstva izobraževalne skupnosti Kranj, četudi še enkrat povečajo šolnino (2400 din), ne zadoščajo. Lani je na glasbeno šolo hodil 473 otrok, starši pa so s šolnino k financiranju prispevali 17 odstotkov. Toda manj oddelkov ni vse, kar bo šolo prizadelo jeseni: trpela bo tudi kvaliteta pouka, kar pa pomeni izostanek korepeticij, manj ansambel-ske igre, namesto dveh le en harmonikarski orkester, da o skrbi za instrumente ali o nakupu novih niti ne govorimo. Že pred leti se je izkazalo, da je kranjska glasbena šola premajhna za tako hitro rastoče mesto, saj je bilo treba odpreti vrsto ločenih oddelkov. Nekatere bo zdaj treba zapreti, druge so že lani — morda bo tako še letos — denarno podprli starši v celoti. Prav gotovo pa ne more biti prihodnost glasbene vzgoje, v omejenem vpisu le za glasbeno najbolj nadarjene. V Kranju je komaj 5 odstotkov šoloobveznih otrok in mladine vključenih v glasbeno šolo, kar je najmanj na Gorenjskem in tudi nižje od slovenskega povprečja. Ob rasti osnovnih šol v zadnjih desetih letih se je število oddelkov na glasbeni šoli povečalo le za pet. Zdaj je to skrajno varčevanje pri glasbeni vzgoji verjetno doseglo eno najnižjih točk. Da postaja glasbena vzgoja nekaterim zelo pomembna, kažejo tudi nekatere ponudbe staršev, da bi plačevali ekonomsko šolnino. Ta resda ne bi mogla biti sprejemljiva za vsak žep, verjetno pa tudi ni to edina sprejemljiva rešitev iz finančnih težav, kijih šola sicer pozna že dolga leta, letos pa so postale le še bolj izrazite. L S Gorenjskem se je začela žetev - Na posestvih KŽK Kranj v Lahovčah 2 ie v teh dneh začela žetev ječmena, v prihodnjih dneh, če bo le vreme gonjeno, pa se bodo stroji preselili na pšenične njive. Lepega vremena ^' žeHjo tudi kmetje, saj jih že čakajo dozoreli žitni klasi. — Foto: F. Per- Mi smo žejni, birtov pa ni vj. V nekaterih gorenjskih občinah se v poletni turistični sezoni spet poja-da zasebni gostinci za dalj časa zapirajo svoja gostišča in odhajajo na ^l dopust. ^r'v°ščimo jim ga, saj je znano, da delajo vse leto, ob vseh praznikih. rjj.Ustno ali pisno sporočijo, na »pristojni« organ skupščine občine, da zapisi0.' niso pravno-formalno ničesar zagrešili in nihče jim nič ne more. ^če se tudi ne bi obregnil ob njihov poletni zasluženi oddih, če se ne bi Ha ^a *so hkrati zaprte vse gostilne in restavracije v nekem kraju ali W0Drnočju, skozi katerega potujejo tuji turisti. Vabimo jih z obcestnimi ski * rn'' na katerih so narisani gorenjski nageljčki in privlačna okenca, po-*W mo ^n za med seboj dogovoriti tako, kot se v Žirovnici dogovorita gostinca celo ^ '^^nično prosti dan v tednu, potem bi morali povzdigniti glas vsaj tisti, jJ^ .koncu sezone tožijo nad slabšo turistično bero. A očitno je, da tudi za-k!?"' gostinci s svojim zaprto sredi sezone oznanjajo, kako neusklajeno se izem v Sloveniji, moji gostoljubni deželi. D. Sedej Bencin dražji za 20 odstotkov Zvezni izvršni svet je povečal cene goriva v povprečju za 20 odstotkov. Nove cene veljajo le za porabnike, medtem ko naj bi kmetijstvo, mestni, primestni promet gorivo še vedno plačevali po starih cenah. Motorni bencin, ki je do danes veljal 151 dinarjev, bo poslej 181 dinarjev za liter. Motorni bencin 98, ki je stal 162 dinarjev, bo po novem po 195 dinarjev. Bencin brez svinca se je od 181 dinarjev podražil na 214 dinarjev. Dieselsko gorivo se je podražilo od 132 dinarjev na 158 dinarjev. Predstavniki ZIS so pojasnili, da bo za ceste šlo pet dinarjev od litra in da bomo s tem denarjem lahko zgradili 60 kilometrov cest več. Denar naj bi šel tudi za odplačilo mednarodnih posojil za ceste. V Beogradu so zanikali, da bi denar namenili za zvezni proračun. Podražitev utemeljujejo s tem, da so naše cene nižje od evropskih za pet odstotkov in da v Franciji liter bencina stane 291 dinarjev, v Italiji 359 dinarjev in v Zvezni republiki Nemčiji 290. CISTERNA ZA 20.000 LITROV VODE — Alpetour, delovna organizacija Creina, kmetijska mehanizacija, je za potrebe puljskega območja, kjer večkrat zmanjka pitne vode, izdelala veliko cisterno z zmogljivostjo 20.000 litrov. Cisterna, za katero so podvozje izdelali v ITAS-u, ima v notranjosti posebno zaščito s kvalitetnimi premazi in je prva tovrstna cisterna kranjske kmetijske mehanizacije. Stane 10 milijonov dinarjev. — Foto: F. Perdan Naslednja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznika — vstaje slovenskega naroda, izšla v petek, 25. julija. Uredništvo KOMPAS JUGOSLAVIJA Očistili so planinske poti Kranj - Mladi markacisti Planinskega društva Kranj so v začetku tega tedna pod vodstvom Rudija Landsa končali s čiščenjem planinskih poti na področju Rinka in Koroške babe. Na nekaterih odsekih so pota dobesedno po-metli Zamenjali so tudi okrog 30 klinov in namestili približno 200 metrov nove jeklenice na najtežjem področju. Planinsko društvo pa je letos nabavilo tudi okrog 90 novih emajliranih napisnih tabel, za katere so morah odšteti 200 tisoč dinarjev. Zaradi boljše kakovosti bodo tudi dlje časa zdržale v težkih vremenskih pogojih v planinah. A £ MERKUR kranj TurasnčMH USLUG aerodrom ljubljana OMOTOM TUAPOM (tM) •»Ji u i 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 18. JULIJA 198< PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Največja naložba je predor Skupna predračunska vrednost vseh investicijskih objektov, ki so jih v Sloveniji začeli graditi v prvih petih mesecih letošnjega leta, znaša 80,526 milijarde dinarjev. Največji objekt, ki so ga začeli graditi maja je predor Karavanke v predračunski vrednosti 35,112 milijarde dinarjev. V Sloveniji pa gradimo še 140 gospodarskih objektov. Skupna predračunska vrednost negospodarskih objektov je skromna, saj smo po podatkih službe družbenega knjigovodstva Slovenije začeli graditi le šest negospodarskih objektov v skupni vrednosti 205 milijonov dinarjev. Elektrika je dražja Od 15. julija je električna energija dražja po vsej Jugoslaviji, vendar zaradi različnih pogojev proizvodnje v posameznih republikah različno. Elektrika se bo znova podražila oktobra, z novo ceno pa bo elektrogospodarstvo vsaj deloma pokrilo visoke izgube. Sindikati iz Avstrije na obisku V Sloveniji se je na dvodnevnem obisku mudila delegacija avstrijske sindikalne zveze Koroške. Delegacijo je sprejel predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, obiskali pa so tudi Bernardin in luko Koper. Predstavniki koroških sindikatov so si ogledali Gorenje in Unior Zreče. Dober izvoz juga GL V drugem polletju bodo iz Crvene zastave poslali v Združene države Amerike 58.000 avtomobilov jugo GL. V tovarni pravijo, da je izvoz rentabilen zaradi napovedanih ukrepov zveznega izvršnega sveta, ko naj bi izvoz podprli s 15 do 20 odstotki. V Crveni zastavi pričakujejo tudi nižje obresti, saj gre za izvozne posle. Jeseni bodo v Zvezno republiko Nemčijo poslali še 2.000 jugov, uspešno pa izvažajo tudi v Egipt. Funkcionarji brez osebnih dohodkov? Delegati v odboru zveznega zbora skupščine SFRJ za vprašanja borcev in vojaških invalidov so ugotovili, da republike in pokrajini prispevkov za zvezni proračun ne pošiljajo redno. To bi utegnilo ogroziti izplačilo borčevskih in invalidskih dodatkov. Zato je zvezni izvršni svet zahteval, da se mora denar nakazovati redno. Če tudi to ne bo pomagalo, naj bi zveznim, republiškim in pokrajinskim funkcionarjem odrekli izplačilo osebnega dohodka. Zapori za kršitelje Med spremembami, ki jih predlaga zvezni izvršni svet je tudi ta, da bi zlorabo monopolnega položaja pri določanju cen in kršitve predpisov o ukrepih neposrednega nadzora cen po novem obravnavali kot kaznivo dejanje. Tisti, ki bi mu dokazali, bi se lahko znašel v zaporu in tam presedel od enega do treh let. Delijo na veliko V Titovih Užicah so sklenili razpustiti osnovne organizacije zveze komunistov valjam v Sevojnu, saj so si že več let na veliko delili sredstva ne glede na rezultate dela. Vrednost točk so določali z dvigom rok in preglasovanjem na zborih. Niso upoštevali mnenj strokovnih služb. V posameznih organizacijah je prišlo do pravega tekmovanja pri delitvi neza-služenega denarja. Dohodek so si v začetku leta povečali za 45 odstotkov, medtem ko se je obseg proizvodnje zmanjšal za sedem odstotkov. Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo V Beogradu so podpisali jugoslo-vansko-bolgarski sporazum o izmenjavi blaga in o gospodarskem in znanstveno-tehničnem sodelovanju. Pospeševali naj bi blagovno menjavo na brezcarinski osnovi in uvedli višje oblike gospodarskega sodelovanja kot so kooperacija in specializacija. Elektrogospodarstvo Slovenije proti jedrski elektrarni Delavski svet sozda Elektrogospodarstvo Slovenije ni sprejel programa predhodnih del za jedrsko elektrarno Privlaka. Tako je sklep zdaj v nasprotju s sklepi republiške skupščine, ki je sprejela sporazum plana jedrske energije. Spominsko znamenje na Valvazorjevem domu Žirovnica, 17. junija — Občinski komite ZKS Jesenice, družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Žirovnica in okrožni odbor aktivistov OF za jeseniško okrožje bodo v torek, 22. julija, ob 11. uri odkrili spominsko ploščo v spomin na delovanje okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF jeseniškega okrožja pri Valvazorju. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne konference SZDL Iztok Federl, ploščo pa bo odkril Valentin Dolar-Čiro, kurir takratnega okrožnega komiteja KPS. V kulturnem programu bodo nastopili pevci okteta France Prešeren iz Žirovnice. Srečanja se bodo udeležili nekdanji politični delavci jeseniškega okrožja, na slovesnost pa vabijo vse ljudi iz jeseniške in radovljiške občine. D. S. Koroškim partizanom v spomin Jesenice, 17. julija — Koroški partizani se pripravljajo na odkritje spominskega znamenja pod Arihovo pečjo na koroški strani blizu Šentjakoba. Osmim padlim partizanom bodo na tem kraju postavili spominsko znamenje, ki so ga v bronu odlili v Železarni. Spominsko znamenje ima dvojezični napis, postavili pa ga bodo letošnjo jesen. D. S. Svečanost pod Blegošem Škofja Loka, 16. julija — Naslednjo nedeljo, 27. julija, bodo ob 11. uri na Prvi ravni pod Blegošem odkrili spominsko ploščo. Tu je bil od avgusta do decembra 1944. leta sedež oblastnega komiteja KPS in drugih pokrajinskih političnih forumov in organov Gorenjske. Z osebnimi avtomobili se da priti po cestah Poljane—Javorje—Žetina— Črni kal, Gorenja vas—Hotavlje—Suša—Črni kal in Železniki —Zali log—Potok—Črni kal. Redni avtobus pa bo odpeljal iz Škofje Loke do Javor ob 8.15, sledi še dve uri hoje. Popoldne, od enih naprej, bo pod planinsko kočo na Blegošu tudi tradicionalni piknik žena, zadružnic Kmetijske zadruge Škofja Loka. H. J. Kranj, 16. julija — V Gregorčičevi ulici, zadaj za Globusom, so odprli eno večjih Pekovih prodajaln obutve, ki ima v dveh etažah preko 100 m' prodajne površine. To je tretja Pekova prodajalna v Kranju in ena izmed 144 v Jugoslaviji. V prijetno urejenih prostorih nudijo modno otroško, žensko in moško obutev, planinsko in športno obutev, oblačila za kolesarjenje in prosti čas. Lokal je odprt vsak dan med 7.30 in 19.30 uro, v soboto pa do 13. ure. BT Foto: F. Perdan Radovljiški komunisti o gospodarjenju in ukrepih Cilj: vsaj enaka akumulacija Radovljica, 18. julija — Komunisti v organizacijah združenega dela se morajo vprašati, zakaj ne dosegajo sprejetih resolucij-skih ciljev. Še posebej pa morajo oceniti položaj tam, kjer je akumulacija porasla manj kot pa osebna poraba. ugotavlja manjši delež akumulacije v dohodku, kot jo imajo njihove panožne skupine v republiki. Zato sta izvršni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja poslala 15 delovnim organizacijam pobude, da uskladijo porabo in osebne dohodke. Pomembna je tudi ugotovitev, da je zaposlenost naraščala precej bolj, kot pa je bilo predvideno, kar kaže na manjšo produktivnost Izvršni svet občinske skupščine pa je ukrepal tudi že na nekaterih drugih področjih. Tako poteka preračunavanje v zvezi z omejevanjem splošne in skupne porabe. Pripravljen je tudi že osnutek proračunskih sprememb in bo na dnevnem redu skupščine v začetku septembra. Preverili pa bodo tudi vse družbene prihodke, da bi bila ocena čim realnejša. Čeprav bo slika o gospodarjenju ob Podatki o gospodarjenju v prvih petih mesecih letos v radovljiški občini kažejo, da ne dosegajo načrtovanih in sprejetih resolucijskih opredelitev. To velja za konvertibilni izvoz, kjer sicer pokrivajo uvoz, za premike v tehnologiji, izgube, ki so se v 18 tozdih povečale za trikrat, kakor tudi za industrijsko proizvodnjo, ki je bila maja letos za 18 odstotkov manjša od lanskega. Težave se kažejo še posebno v proizvodnji električnih strojev in aparatov, v kemični in živilski industriji. Kar zadeva energetsko oskrbo in surovine oziroma repromaterial razen v kemični proizvodnji drugod ni bilo težav. To problematiko in potrebne ukrepe so obravnavali v torek na četrti seji občinskega komiteja zveze komunistov v Radovljici. Ugotovili so tudi, da 12 temeljnih organizacij združenega dela polletju, predvsem kar zadeva izgube, precej drugačna, pa bo v drugem polletju še vedno glavna naloga in cilj, doseči vsaj tolikšen delež akumulacije v dohodku kot lani. Družbeni pravobrani-i lec samoupravljanja pa je na razpravi še posebej poudaril, da o samoupravnem delovanju in odločanju vse preveč samo govorimo, ne uresničimo pa tega v praksi. Kot primer je navedel 15 de lovnih organizacij, kjer so se na pobu* de za uskladitev osebnih dohodkov oglasili le poslovodni organi, ni pa bil° odmevov in razprav v samoupravnih organih in organizacijah. Kritična je bila tudi pripomba, da so v turizmu lo nizke izvozne spodbude v primerjavi z blagovnim izvozom in da bodo tiste turistične organizacije, ki so v zadnjic dveh, treh letih precej investirale, zdaj bile boj za preživetje. In nenazadnje je bilo v razpravi poudarjeno, kar je prav* zaprav tudi sklep, da se je v prihodnje treba primerjati s tistim, kar smo načf tovali, ne pa z doseženimi rezultati v republiki. A_ žalar Varčevanje v družbenih dejavnostih Prihranili bi milijardo in pol, če Jesenice, 10. julija — V jeseniški občini bodo morali dosledno varčevati, se odpovedati dodatnim programom, če gospodarski rezultati ne bodo dobri — na škodo vseh občanov Samoupravne interesne skupnosti jeseniške občine so v stalni stiski zaradi pomanjkanja denarja, zato so na skupni strokovni službi pripravili program možnega varčevanja v vseh interesnih skupnostih. Z notranjimi racionalizacijami bi letos lahko privarčevali skupaj 15 milijonov 500 tisoč dinarjev, vendar pa na škodo zaposlenih in vseh občanov. V zdravstvu naj bi med drugim znižali nadomestila osebnega dohodka za nego družinskega člana, ki so že precej nižja kot ostala nadomestila, omejili zdraviliško zdravljenje, izdatke za zobno protetiko, prevoze z rešilnimi avtomobili omejili na res najnujnejše, ukinili naložbe, povečali participacijo. Stabilizacijski ukrepi v zdravstvu na Gorenjskem pa že zdaj veljajo za najbolj dosledne v republiki, notranje rezerve so izčrpali, bolniški stalež pa je že tako nizek, da ogroža zdravje delavcev. V šolstvu naj bi ukinili oddelke celodnevne šole, svetovalne službe, knjižničarstvo, uvedli večizmensko delo, dvignili cene prehrani. Morda bi morali res*postopno dvigniti le ceno prehrane, saj so stroški kosila za jeseniške učence najnižji na Gorenjskem. Cene kosil na Gorenjskem so za nižje razrede v Radovljici od 255 dinarjev in na Jesenicah do 110 dinarjev, za višje razrede pa v Radovljici 273 dinarjev in na Jesenicah 120 dinarjev. V otroškem varstvu naj bi spremenili razmerje financiranja varstva na škodo staršev. Zdaj starši pokri- Izvršni svet imenoval delovno skupino Na rešetu osnutek razvoja Soriške planine Škofja Loka, 15. julija — Skupina bo do srede novembra z vseh strani pregledala sedanji osnutek razvoja Soriške planine in po-dratitovških vasi ter pripravila predlog sprememb in dopolnitev, pregledala bo tudi investicijske interese in možnosti izgradnje komunalne infrastrukture, opredelila nujne naložbe za boljšo dnevno oskrbo gostov na Soriški planini ter predlagala ukrepe za prenovo podratitovških vasi. Urbanistični načrt Soriške planine s podratitovškimi vasmi je loška skupščina sprejela 1980. leta, tri leta kasneje pa še zazidalni načrt za RTC Soriška planina in leto zatem določila zemljišča za graditev. Po prvih dveh dokumentih je na Soriški planini predvidena postopna izgradnja turistično gostinskih objektov s 1640 in 1530 sedeži, izgradnja dveh vlečnic in petih sedežnic ter ureditev 50 hektarov smučišč z zmogljivostjo 2500 smučarjev oziroma žičnične naprave skupaj s sedanjimi za približno 7500 smučarjev na uro, predvidena pa je tudi druga športna in komunalna ureditev. Osnutki sporazumov o ustanovitvi konzorcija za uresničitev tega programa so bili narejeni, medtem ko sklenjeni niso bili, ker je manjkala vodilna organizacija, ki bi bila pripravljena prevzeti skrbništvo nad uresničitvijo projekta ter odgovornost za kasnejše donosno poslovanje. Prve faze rekreacijsko turističnega centra Soriška planine ne bi bilo težko zgraditi, saj so vlagatelji pokazali zanimanje za 750 postelj, gradbeniki pa so tudi bili pripravljeni kreditirati zlasti dokaj zahtevno komunalno infrastrukturo. Dobiti bo treba dober vir pitne vode, okrepiti daljnovod iz Podlonka do Soriške planine, zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, posodobiti in pred plazovi zavarovati cesto ter izboljšati telefonsko povezavo s planino. Posebno vprašanje, ki ga bo treba reševati skupaj z izgradnjo rekreacij sko turističnega centra, je prenova podratitovških vasi, v katerih je vse manj ljudi. Od 1970. leta do leta 1984 se je število prebivalcev skrčilo za 90. V Zgornjih Danjah na primer pozimi stalno živi le še ena starejša ženska. V drugih naseljih se razmere rahlo popravljajo, odkar ljudje »ahko gradijo hiše in gospodarska poslopja. H. Jelovčan Odgovor na delegatsko vprašanje Disco Sora neljub sosed Škofja Loka, 16. julija — Na osnovi številnih pritožb ljudi iz krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, ki jih ponoči in v ranih urah moti hrup iz disco kluba Sora na puštalskem kopališču, je delegacija krajevne skupnosti na loški skupščini zahtevala celovit odgovor o obratovanju tega Alpetourovega lokala. Odgovor najbližjih sosedov najbrž ne bo razveselil. Disco namreč sodi v okvir registrirane gostinsko-zabavišč-ne dejavnosti Kava bara Sora in ima dovoljenje za izvajanje žive glasbe na prostem od 30. maja do 30. septembra, in sicer v petkih in sobotah od 20. do 23. ure. Glasba ne sme presegati najvišje dovoljene meje hrupa za bivalno naselje, to je 60 decibelov do 22. ure in do 50 decibelov po 22. uri. Sanitarna inšpekcija je 24. junija opravila v disco klubu Sora celovit inšpekcijski pregled. Med drugim je ugotovila, da znaša hrup v discu največ 94 dicibelov, zunaj ob robu Savnikove hi- vajo 45 odstotkov ekonomske cene-skupnost pa 55 odstotkov. Vrtci bi m li najbrž takoj prazni. Če pa bi znižaj li otroške dodatke, bi še bolj pade) življenjski standard tistih, ki že zda] težko živijo. Tako v kulturi kot v telesni kult*1' ri bi se morali nujno odpovedati vzdrževanju domov, ki že zdaj prO" padajo in povečati cene. V socialne^1 skrbstvu pa bi zmanjšali dotacijo mu dr. Franceta Berglja in povečal1 cene oskrbnega dne. Manj denarj8 naj bi šlo za vzdrževanje doma, cefl' tra za socialno delo in delavnic p0" posebnimi pogoji. Na skupščinah samoupravnih & teresnih skupnosti so delegati p°£ prli nekatere ukrepe, ob še slabši'1 gospodarskih rezultatih pa bodo reS nično morali upoštevati vse ukre^ in dosledno varčevati. D. Sedej še 49 decibelov, medtem ko je pri drugih sosednjih hišah slišala le šumenje Poljanščice. Vzrok za prekoračitev hrupa pri Savnikovi hiši so zračniki /.a prezračevanje disco kluba, ki so obrnjeni proti njej. Loški izvršni svet je zadolžil Alpe-tour, da preuči in tudi opravi primerno ureditev oziroma premestitev zračnikov, ki so obrnjeni proti Savnikovi hi ši. Spoštovati mora predpisan obratovalni čas disco kluba Sora, moč glasbe na prostem ter poskrbeti za primerno obnašanje gostov med rajanjem in po mm m, pri čemer bo bolj dejavno sodelo vala tudi postaja milice. || j Delegati sprašuj ej o Križaj v Kranjski gori: da ali ne Jesenice, 17. julija — Krajevna skupnost Kranjska gora je dal9 pobudo, da izvršni svet skupščine občine Jesenice obvesti občane p obveznosti občine do Bojana Kri' žaja in dodelitve zemljišča srn11' carju v Kranjski gori. Izvršni svet pravi, da naj bi B°" jan Križaj po pogodbi med KofO' pasom in skupščino občine J&9 niče proti odškodnini dobil 1.0H kvadratnih metrov zemljišča za organizacijo smučarske šole. P° podpisa ni prišlo, ker se Kompa5 in Križaj nista sporazumela. , . Izvršni svet do zdaj ni sprejv nikakršnih obveznosti za dodwj tev zemljišča. Predstavniki izvrs' nega sveta so se dogovorili, da H izvršnemu svetu dostavil gram dejavnosti, ki jih želi Križaj opravljati. V skladu s tem wi preverjajo prostorske ali lokacij' ske možnosti, ki bi bile primerfl* za Križajevo dejavnost, kar nedvomno obogatilo kranjskog01* sko turistično ponudbo. D. S. rte*. Seje zborov skupščine Jesenice, 17. julija — V četr 24. julija, bodo vse tri seje zbore skupščine občine Jesenice. Delegati bodo razpravljali 0 P°. ročilih temeljnega sodišča Kranj' enote na Jesenicah, o delu di'u* benega pravobranilca samoupf* vijanja sodnika za prekrš*■ ' službe pravne pomoči, sodi'*? združenega dela, uprave inšp^^ cijskih služb za Gorenjsko, H meljnega javnega tožilstva, t?n° a v Kranju in Radovljici in j«vr pravobranilstva Gorenjske zen tega bodo govorili o delu de* vne organizacije Triglavski ?' rodni park, o delu postaje mil1 Jesenice, sveta za ljudsko obf*5 bo in družbeno samozaščito 1 ^ sveta za preventivo in vzg°J° cestnem prometu. Na dnevnem redu je še Pr( ftl matika osnovnega zdravs* ' srednjeročni program va,sLv spomenikov, predlog za podel1 občinskih priznanj in nekote druga vprašanja. p. SL PETEK, 18. JULIJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^S^SMJ©5EIIGLAS Veleprodaja Universal dobro posluje, čeprav Proizvajalci dražijo, kupci pa ne plačajo Jesenice, 17. julija — Jeseniški Universal prodaja izdelke črne metalurgije in se sproti prilagaja zahtevam tržišča. Manj zalog, dober informacijski sistem, kvalitetna nabava in odpre-nia. Pričakujejo dober poslovni rezultat. Breme je kar štiri-f krat večja neplačana realizacija v primerjavi z lani »Na Jesenicah in v Naklem ima V prvih treh mesecih so se po statistiki SRS cene industrijskih izdelkov črne metalurgije povečale pri proizvajalcih kar za 105 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Prodaja na debelo se je povečala za 113 odstotkov. Jeseniški Universal je v teh mesecih prodal za okoli 10 milijard dinarjev ali za 97 odstotkov več kot lani (po vrednosti). Po obsegu prodaje, po tonah, je povečanje prodaje Universala večje za 2 odstotka. Nabavili so za 9 milijard dinarjev izdelkov, v tonah Pa so od dobaviteljev sprejeli za okoli 5 odstotkov več blaga kot lani. Temeljna organizacija združenega Gela Universal Jesenice, ki sodi v okvir kranjskega Merkurja, je veleprodajna trgovina z metalurškimi Proizvodi in dodajnim varilnim mate- lalom. Trgovina nabavlja in prodaja vse metalurške proizvode, od toplova-janega ploščatega in profilnega je-j a do šivnih in brezšivnih cevi. Pro-zvodi so deloma namenjeni skoraj sem jugoslovanskim valjarnam, že- ezarnam in drugim kupcem po Jugo- ^viji, 62 odstotkov prodajo v Sloveli. Kupci so vedno bolj zahtevni Temeljno organizacijo Universal Jesenicah vodi inženir Štefan Ne- Merkur sodobno, moderno skladišče, ki je potrebno za takšne vrste veleprodajo, ki zahteva tudi plamenski in mehanični razrez materiala. Po obsegu prometa sodimo med pomembne trgovske organizacije, ko uresničujemo poslovno politiko trgovske organizacije Merkur iz Kranja. Trudimo se za močno povezanost s proizvajalci jekla, saj le tako lahko zagotovimo našim kupcem dobro in kvalitetno blago ob dogovorjenih rokih. Čeprav je danes tržišče bolje založeno tudi z izdelki črne metalurgije, so še vedno težave pri posameznih vrstah materiala,« pravi direktor Štefan Nemec. »Kupci so praviloma vsak dan bolj zahtevni in se ne zadovoljijo z vsakim materialom. Lani smo jim prodali 133.000 ton jeklenih izdelkov, letos prodajo povečujemo za 9 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem lani. To je uspeh, če vemo, kakšne so V prvih treh mesecih so imeli povprečno vezanih obratnih sredstev v vrednosti 2 milijarde dinarjev, kar je za 80 odstotkov več kot lani. A zaloge letos obračajo hitreje, ko so precej bremenile temeljno organizacijo, saj so ob koncu leta znašale več kot 2 milijardi dinarjev. V njihovem poslovnem rezultatu se najbolj boleče odraža visoko povečanje neplačane realizacije. Dolžnikov je kar precej, veliko več kot lani. Universal jnora iz lastnega dohodka pokriti štirikrat večji znesek, kot 80 ga dolžni kupci. gospodarske težave in tokovi, ki so prizadeli tudi trgovce.« Trgovina nima dovolj lastnega denarja »Problemi so predvsem finančni, saj nas tarejo visoke obresti, višje cene proizvodov, pomanjkanje obratnih sredstev. Kupci svoje zaloge vse bolj prilagajajo trenutnim potrebam, s čimer je treba nenehno računati. Mi moramo preskrbeti kvaliteten material, ki ga bomo takoj prodali, saj ne smemo dovoliti, da bi imeli stroške z velikimi zalogami. Celotni dohodek temeljne organizacije in delovne organizacije je v razliki cene, ki je zakonsko določena in ki znaša 7,6 odstotka. Razumljivo je, da si ob tem ne smemo dovoliti velikih in nepotrebnih stroškov poslovanja in le z varčevanjem in dobrim delom lahko ustvarimo dohodek. Trgovina nima dovolj lastnih sredstev, zato poteka del dobav na račun kredita, ki je seveda obremenjen z visokimi obrestmi in zatorej našimi stroški.« Štirikrat več neplačane realizacije »Temeljna organizacija Universal ima velike probleme z neplačano realizacijo, saj je v primerjavi z enakim obdobjem lani večja kar za štirikrat, kar precej vpliva na naše finančne rezultate. Vendar pa ocenjujemo, da bodo poletni in letni gospodarski rezultati dobri, kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujemo in ki jih bomo morali tudi sami odpraviti. V okviru Merkurja imamo dober informacijski sistem, zato lahko ukrepamo hitro in učinkovito, potrebno pa bo še več strokovnosti v komerciali, nabavi in prodaji ter hitre in kvalitetne od-preme,« je še dodal direktor. D. Sedej V Universalu je zaposlenih 100 delavcev. V temeljni organizaciji so se odločili tudi za nekaj investicij in v prvih treh mesecih zanje porabili 12 milijonov dinarjev lastnih sredstev. ^hotelu Kompas v Bohinju število nočitev ne upada ^URIZEM SMO VENDARLE LJUDJE J*°hinj, julija — Hotel Kompas je letos obnovljen in s pestro podobo pričakal svoje goste. v jj 'anskega leta so v hotelu Kompas jo "'nju obnovili hotelsko restavraci-^lu'h kuhinjo ter bungalove, odprli in široko 22 metrov. Ob njej bodo postavili še enonadstropno poslo-jn° stavbo, ki bo s hodnikom povezana s proizvodnimi prostori. Kok za 'žudnjo pekarne je 29. november letos. (cz), foto: K. Perdan rilnjci se preveč sladkajo Uto Co gre verjeti stutistiki, potem v kranjski občini pojedo več svežega mesa, 4rSnih izdelkov, rib, kruha, olja, mleka, mlečnih izdelkov, krompirja in vrtnin hJ^anj perutninskega mesa, sladkorja in sadja kot povprečni Slovenci. Vsak V Va'ec kranjske občine je lani pojedel blizu 16 kilogramov govejega mesa, ty '°veniji 11.« kilograma (v Jugoslaviji 14,3, v Sovjetski zvezi 25,4, na Dan-kfQ !3.8 in v Franciji 33,1 kilograma). Kranjci so k m pojedli 105 kilogramov d^i^Pirja ali kar sedem kilogramov ver, kot dopi stajo zdravniki; mlečnih iz-lj«*°V pa le 17 kilogramov, zdravniki pa priporočajo 99 kilogramov na leto. ^.tovitve so pokazale, da si prebivalci kranjske občine jedi preveč sladkajo, J J* Poraba sladkorja za dve tretjini večja od tiste, ki jo svetujejo »dohtarji«. »Gostom predvsem želimo popestriti bivanje v našem hotelu;« je povedal Miro Mulej, direktor hotela. »Od petnajstega maja dalje imamo stalen tedenski program, ki vključuje spoznavni in folklorni večer, piknik na terasi, prikazovanje diapozitivov o Triglavskem narodnem parku, nedeljsko večerjo ob svečah, prodajo slovenskih sirov in vin ter druge aktivnosti.« »Kaj pravite nu trditev, da število nočitev v Bohinju upada?« »Pri nas ta trditev ne velja. Če pogledam v hotelsko statistiko, najdem podatek, da je bilo lani na današnji dan, 11. julija, v hotelu 79 gostov, letos pa jih je kar 136. Ta podatek je tako kot vsa statistika seveda relativen, vendar ga lahko podprem še s številom rezervacij, kar napoveduje zasedenost hotela vse do konca oktobra.« »Čemu gre pripisati tak obisk?« »Bohinj prehaja z agencijskega gosta na individualnega, za ta prehod pa je potrebna večja ponudba. Gost se mora zabavati, moramo mu ponuditi možnosti izvenpenzionske porabe, treba mu je res nuditi vse tisto, kar obljubljajo turistični programi. Tu najbolj pride do veljave geslo Turizem smo ljudje, kajti v turistični dejavnosti moraš biti resnično pri stvari s srcem.« »Kaj nameravate v prihodnosti?« »Še naprej bomo posodabljali hotel in bogatili ponudbo. Imamo že izdelane načrte za postavitev novega trakta hotela na kraju, kjer danes stoji depandansa. V njem bo okoli dvesto postelj, iz kategorije D bomo prešli v višjo. V pritličju bodo tudi trgovinski prostori, kajti ponudba te vrste v bohi-nju močno šepa.« D. Gortnar Višje stanarine Kranj, 18. julija — 1. julija so se stanarine v kranjski občini povišale za 53 odstotkov. 1. oktobra se bodo povišale še enkrat, in sicer za 31 odstotkov ter za razliko od rasti cen nad 43 odstotkov. Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v Sloveniji v letu 1986 so se stanarine v začetku leta v vseh slovenskih občinah povišale za 43 odstotkov. Do drugega povišanja pa je pri šlo 1. julija. Tokrat je bilo povišanje odvisno od povprečne stopnje letne stanarine v višini 1,52 odstotka od vrednosti stanovanjskega sklada. Za drugo povišanje pa je bilo v družbenem dogovoru opredeljeno povprečno 69-odstotno povečanje v republiki. To povečanje pa temelji na predvidenem 43-odstotnem povečanju vrednosti sklada zaradi revalorizacije. Če bo indeks za revalorizacijo višji, bo to pomenilo tudi dodatno povišanje stanarin. V kranjski občini je na podlagi dogovorjenih izhodišč in strokovnih podlag predvideno 82-odstotno povišanje povprečne stanarine od 1. julija dalje. Dejansko povišanje na junijsko stanarino pa je 78-odstotno. V občini so se odločili, da stanarine od 1. julija naprej povišajo za 53 odstotkov, s 1. oktobrom pa za 31 odstotkov in še za razliko od rasti cen nad 43 odstotkov. Za določitev razlike od rasti cen je bil na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti pooblaščen odbor za prenovo in gospodarjenje, ki bo na podlagi priporočil zveze stanovanjskih skupnosti uskladil predlog s koordinacijskim odborom za vprašanja stanovanjskega gospodarstva pri občinski konferenci socialistične zveze. Pri sedanjem povišanju stanarin pa velja ponovno omeniti, da so stanarine ena redkih cen, kjer je upoštevan tako imenovani socialno varstveni značaj in so zaščitene družine z nizkimi dohodki. Vsi tisti, kjer je v občini dohodek na zaposlenega manj kot 30.232 dinarjev, na nezaposlenega pa manj kot 23.636 dinarjev, so upravičeni do 80-odstotne denarne pomoči v vrednosti stanarine. To ugodnost je do sedanjega povišanja stanarin v občini uveljavljalo preko 380 družin. V strokovni službi SIS pa ocenjujejo, da je po sedanjem povišanju stanarin takšnih družin oziroma upravičencev (nosilcev stanovanjske pravice) okrog 500. Za uveljavitev te ugodnosti je treba narediti prošnjo na Center za socialno delo. Pogoj je le, da ima družina oziroma nosilec stanovanjske pravice stanovanje, ki ustreza določenim standardom in da je redno poravnaval dosedanje stroške stanarine. • >. , A. Zalar Turistična agencija Alpetour ima jasen cilj, problem je drugje V 51. številki Glasa, 8. julija, ste zapisali, da turistična agencija Alpetour nima jasnega cilja. Če bi bilo to res, bi kot direktor te enovite DO v SOZD Alpetour takoj odstopil, saj bi ta vaša trditev pomenila, da nisem izpolnil ene osnovnih nalog pri vodenju delovnega kolektiva — to je, da po vašem nimamo nikakršnega srednjeročnega plana. Ravno nasprotno — v temeljih srednjeročnega plana, ki so jih delavke in delavci 29-članskega kolektiva sprejeli 28. 2. 1986 z referendumom in pred tem izčrpno obravnavali na zboru delavcev 19. 12. 1985, smo si zastavili zelo jasne cilje. Zaradi poslovnih interesov teh ciljev ne bom javno razlagal, so pa seveda podrobno našteti v zapisniku omenjenega zbora in globalno opredeljeni v temeljih plana. Toliko k vašemu pretiranemu naslovu, kajti prav to me je pripravilo k pisanju. Upam si posumiti, da vaša novinarka ni prebrala našega predsanacij-skega programa, ki je bil priložen materialu za sejo škofjeloškega izvršnega sveta. Tam namreč kratko in jasno piše, da tekoče poslovanje poteka normalno, kar je podkrepljeno z ustreznimi številkami, na primer: plan v prvih 4 mesecih 1986 smo presegli za 5 %, neto realizacijo smo v istem obdobju povečali z indeksom 286 v primerjavi z letom 1985, kar je visoko nad inflacijskim dohodkom. V analizi poslovanja je jasno navedeno, da smo v večini kazalcev nad povprečjem panoge turističnega posredovanja itd., da so neplačane terjatve iz tujine v I. trimesečju običajen pojav, vendar nas je letos prizadela višina zneska in to zaradi izpada enega samega partnerja. In kje je potem problem? Pri vašem zgrešenem naslovu, spoštovano uredništvo, ki nam poslovno lahko močno škoduje, saj ste izoblikovali težko antipropagandno geslo, čeprav smo vam v prvi posebni izdaji Glasa 30. 6. plačali soliden znesek za četrtino reklamne strani. Ampak zelo verjetno so tudi vaši propagandisti v drugem toz-du!? V Alpetouru pa je problem v tem — kot je pravilno zadela bistvo vaša novinarka — da se med tozdi (tudi pri nas) ne znamo dogovoriti za enoten nastop na tržišču, saj denar za to v SOZD-u Alpetour je (edina netočnost v članku je trditev, da ni denarja za obdelavo trga). Vendar smo šele s temelji plana 1986 — 90 sprejeli način združevanja teh sredstev, kar je bilo poudarjeno tudi na seji izvršnega sveta. _ , .. . ,. . . Borut Mencinger, direktor DO Turistična agencija Alpetour IZ C0SP0PARSKE6A SVETA Konvertibilni izvoz v senci klirinškega Industrijska proizvodnja na Gorenjskem je bila v prvih petih letošnjih mesecih za 2,7 odstotka večja kot v enakem lanskem obdobju. V škofjeloški občini je porasla za 10 odstotkov, v kranjski za 7, v Tržiču je bila približno enaka kot lani, medtem ko je bila v Radovljici za več kot 6 odstotkov nižja in na Jesenicah za skoraj 5. Gorenjsko gospodarstvo je v tem obdobju izvozilo za 35,5 milijarde dinarjev blaga, od tega na Zahod za 19,7 milijarde in na Vzhod za 15,8 milijarde. Tudi statistični podatki kažejo, da so delovne organizacije zaradi neustreznega tečaja dinarja in nizkih izvoznih spodbud precejšen del izvoza preusmerile z Zahoda na Vzhod: izvoz na konvertibilno tržišče se je namreč v prvih petih mesecih povečal le ža tri odstotke, medtem ko je prodaja na Vzhod porasla kar za 44 odstotkov. Najbolj slikovit primer je kranjska občina, ki je konvertibilni izvoz zmanjšala za 4 odstotke, klirinškega pa povečala za 97 odstotkov. Sicer pa so izvoz na Zahod najbolj povečali v jeseniški (za 39 odstotkov) in v radovljiški občini (za 14 odstotkov), v Tržiču pa je bil skoraj za četrtino manjši. Montaža visoko nad zemljo — Na gradbišču jeseniške jeklarne je največ monterjev, kajti v tem in v naslednjih mesecih morajo opraviti zahtevna montažna dela. Delo je težko in naporno, kajti hale jeseniške jeklarne so visoke 60 metrov. Obenem hitijo z deli tudi gradbeniki, saj so investitorji trdno sklenil' da mora jeklarna na Jesenicah poskusno obratovati že februarja naslednjega leta. — Foto: F. Perdan @mmmmMGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 18. JULIJA 1981 KRATKE PO GORENJSKEM Bled — V sredo je bila v hotelu Svoboda na Bledu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti ob krajevnem prazniku, (na sliki) Tudi letošnji praznik bodo na Bledu praznovali s številnimi bprireditvami. Tako bo drevi v festivalni dvorani koncert Slovenske filharmonije. Še posebno svečano pa bo na Bledu jutri, ko bo od 16. ure naprej prome-nadni koncert v Zdraviliškem parku, ob 18 uri pa nastop godbe in mažo-retk po blejskih ulicah. Ob 19. uri bo pred Park hotelom modna revija, ob 21 uri pa se bo začela Blejska noč s prižiganjem lučk na jezeru in velikim ognjemetom ob 22. uri. Jutri in v nedeljo bosta tudi turnir golfa in tenisa. V Kokri praznujejo Kokra — Ob 44— letnici požiga Kokre in streljanja talcev bo v nedeljo, 2o. julija, ob lo. uri pred glavnim spomenikom v Kokri slovesnost v počastitev kranjskega krajevnega praznika. V programu bodo nastopili mladinci in oktet upokojencev iz Kranja. Krajevna skupnost vabi krajane in borce, ki so bili med vojno na območju današnje krajevne skupnosti Kokra, da se udeležijo svečanosti. Že drevi ob 19. uri pa bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij v počastitev praznika in dneva vstaje slavnostna seja sveta KS in družbenopolitičnih organizacij. Praznik v Kovorju Kovor — Drevi ob 20. uri bodo v prostorih osnovne šole v Kovorju svečano proslavili praznik krajevne skupnosti. Po pregledu dela v krajevni skupnosti bodo poleg učencev nastopali še citraši iz Tržiča in recitatorka Marina Bohinc. Prireditve v KS Hrušica Hrušica — 27. julij je praznik krajevne skupnosti Hrušica v jeseniški občini Že jutri je na programu srečanje borcev, članov ZRVS in mladine, v ponedeljek 21. julija bo tekmovanje v namiznem tenisu, v torek 22. julija pa strelsko tekmovanje. Osrednje praznovanje pa bo prihodnjo soboto, 26. julija, ko bo dopoldne nogometni turnir, popoldne pa gasilska vaja in nastop pihalnega orkestra Jeseniških železničarjev. J. R. Srečanje v Kamniški Bistrici Kamniška Bistrica — V soboto, 19. julija, ob 16.uri bo pri domu v Kamniški Bistrici spet tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev. Prireja ga podružnica Izseljenske matice Slovenije Domžale Kamnik. Za srečanje pripravljajo tokrat tudi bogat kulturni program. Prireditelji še posebej vabijo izseljence in zdomce. Na prijeten izlet so vabljeni tudi vsi drugi obiskovalci. Odkrili so spominsko ploščo Jesenice — Ob prazniku krajevnih skupnosti Mirka Roglja-Petka, Staneta Bolka in Cirila Tavčarja na Jesenicah so na Parkljevi domačiji v jeseniških rovtih odkrili spominsko ploščo. V domačiji pri kmetu Blažu Klinarju so se namreč julija 1941 k oboroženi vstaji zbrali člani prve partizanske skupine s Plavža. Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče je govoril Mirko Frankič-Tilen, edini preživeli član takratne skupine. Za praznike krajevnih skupnosti so organizirali tudi pohod mimo partizanskih spomenikov. J. R. Gasilci zbirajo prispevke Mavčiče — Gasilsko društvo Mavčiče bo 17. avgusta svečano prevzelo nov gasilski kombi. Po tem pa bo društvo pripravilo veselico s srečelovom, z izkupičkom te prireditve bodo plačali kredite, preostanek denarja pa namenili za vzdrževanje voznega parka in opreme. Društvo se je s prošnjo za prispevke za sklad srečelova obrnilo na več naslovov. Prosijo za prispevke v blagu ali denarju. Številka žiro računa je 51500-678-96097. Na Savi so praznovali Jesenice — Krajevna skupnost Sava na Jesenicah je praznovala krajevni praznik. Ob tej priložnosti so pripravili vrsto prireditev. V četrtek, 10. julija, je bilo otroško zabavno popoldne v vrtcu Julke Pibernik, v petek, 11. julija, pa turnir v malem nogometu, balinanje, strelsko tekmovanje in šahovski turnir. Ogledali so si razstavo Ive Šubica in se zbrali na slavnostni seji. V soboto so krenili na tradicionalni pohod na Pristavo, pokroviteljstvo nad praznovanjem pa je prevzela Železarna. D. S. PRITOŽNO KNJIGO. PROSI iT Poštarjem v opomin in premislek »Na Goreljku na Pokljuki je okrog 140 oštevilčenih počitniških hiš in domov. Vendar tukaj, sredi Triglavskega parka, 40 let po vojni, še vedno ostajamo nerazviti, saj smo brez pismonoše in javne telefonske govoril- KAJ JE TO? - Težko je uganiti, kaj No, ne mučite se predolgo. To je pločevinasta tabH s precrtanim encija-riom, češ, da ga je prepovedano nabirati. Tabla staji v Dragi. Upam, da se je bo vendarle kdo usmilil, in jo prebarval ali pa vsaj odstranil, da ne bo delala sramote lepi novi tabli tam zraven, ki vabi na RoLlek. - D. Dolenc niče. Zakaj pošta Bled ne dostavlja poštnih pošiljk na Goreljku v roke. Hotelski uslužbenci in gostinci tukaj ne morejo biti poštarji. Tako pa se zdaj dogaja, da dobivamo telegrame tudi po šestih do osmih dneh, pa tudi mariskatera pošta se na tak način zgubi. Menim, da je pošta zakonito dolžna vsako poštno pošiljko sproti in po najkrajši poti brez zadrževanja (ali celo kakšne vmesne »cenzure« ) dostavljati naslovljencem v roke. Saj so vsa pota pri nas večinoma prevozna. Ko sem bil pred vojno upravitelj šole na Koprivniku, Še ni bilo ceste iz Bohinja preko Koprivnika in Gorjuš ter Mrzlega studenca na Pokljuko. Pa vendar je takrat pismonoša trikrat na teden prinesel pošto iz Bohinjske Bistrice. V slabem vremenu pa je zagotovo prišel dvakrat. Vsem naslovljencem je dostavljal pošto v roke, naredil pa je tudi po 20 kilometrov. Po še tole: iz Bohinjske Bistrice bi bila po bližnjici preko Koprivnika na Goreljek dostava za dobrih deset kilometrov bližja. Ker pa s Koprivnika na Goreljek pozimi sneg ne plužijo, pot iz Bohinja preko Mrzlega studenca na Goreljek ni nič daljša kot z Bleda.« Rimogob Krajevna skupnost Tunjice — soseda Šenturske gore Na prosveti tako kot nekdaj_ Tunjice, 18. julija — »Konec aprila smo se lotili velike akcije, da do devetih domačij, precej oddaljenih druga od druge napeljemo vodovod. Vsaka domačija je dala svoj prispevek tako kot nekdaj, ko so vsi sodelovali pri pripravah iger na prostem Miklove Zale in Domna« pravita Ivan Nograšek, predsednik sveta in Valentin Zabavnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Ko smo pred kakšnim mesecem dobili v uredništvo povabilo, da obiščemo Tunjice, kaj več kot to, da ta krajevna skupnost leži v kamniški občini, nismo razmišljali. Med nedavnim obiskom pa sta predsednik sveta Ivan Nograšek in predsednik skupščine krajevne skupnosti Valentin Zabavnik še posebej poudarila, da tod živijo še pravi Gorenjci. »Po površini je naša krajevna skupnost med največjimi v občini. Smo precej visoko in na devetih kvadratnih kilometrih površine. 13 domačij ima naša krajevna skupnost in preko 530 prebivalcev. Nekatere so precej razmetane po hribovitem predelu. Sicer pa sestavljajo našo krajevno skupnost naselja Tunjice, Tunji-ška Mlaka, Košiše in Laniše. Naši sosedi sta tudi krajevna skupnost Šentjurska gora in Zalog v kranjski občini. Posebno mladinci, ki so pri nas zelo delavni, sodelujejo s sosednjo krajevno skupnostjo Senturska gora. Sicer pa mejimo še s krajevnima skupnostima Kamniška Bistrica, Komenda, Križ in Podgorje.«sta razla-galalvan Nograšek in Valentin Zabavnik. Za Tunjice je že nekdaj veljalo, da so tod živela brhka dekleta. Še danes marsikdo, če beseda nanese na Tunjice reče: »Aha, v Tunjice po punce.« Pa še po nečem je bil pred vojno poznan ta kraj. Tod so krajani pod vodstvom zavzete učiteljice Ive Justin Valentin Zabavnik predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan Nograšek, predsednik krajevne skupnosti sveta večkrat na prostem uprizorili Miklo-vo Zalo in Domna. Iz bližjih in daljnih krajev Gorenjske so takrat hodili tja. Kasneje so nameravali tam zgraditi prosvetni dom, vendar je vojna namero preprečila. Še danes pa kraju, kjer so 1938. in 1939. leta igrali na prostem, pravijo Na prosveti. Zdaj v vodstvu krajevne skupnosti razmišljajo, da bi na tem kraju zgradili poslovilne vežice. Za dovod vode do domačij, ki ležijo precej visoko, so morali v prostovoljni akciji zgraditi tudi vodno postajo. Nekdanja enotnost pa je med krajani na tem območju še vedno zelo živa. Pred štirinajstimi leti smo s prostovoljnim delom in prispevki najprej zgradili vodovod. Potem sfflO pred sedmimi leti asfaltirali štiri ki" lometre ceste skozi Tunjice. Pred dvema letoma pa smo s podobno akcijo zgradili telefonsko omrežje za 47 telefonov. Prostovoljnega dela in prispevkov smo vajeni. Tako smo se tudi letos konec aprila lotili akcije, da še devet domačij, kjer so imeli kapni' ce, povežemo z vodovodom. Več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur sn»o že naredili. Upamo, da bodo tudi te domačije do občinskega praznika konca tega meseca, že imele vodo.« Poleg aktivnih mladincev so v kra* jevni skupnosti zelo zagreti za šport in že letos jeseni nameravajo ustano; viti športno društvo. Če ne bi imel' samo gasilnega doma, v katerem )e manjša dvorana, bi bilo najbrž dn»; gače tudi s kulturo. Tako pa za zda] dela le moški oktet. Sicer pa v novel*1 vodstvu krajevne skupnosti ugota' vljajo, da potrebujejo novo, boljšo govino in da bi na tem območju v pr1! hodnje veljalo bolj podpirati kmečk1 turizem. Zdaj se ena domačija ukvafj ja s tem, v kratkem pa se ga bo loti* še en mlad gospodar. »Pa neasfaltir*' nih cest imamo kolikor hočete. N** cilj je, da se lotimo tudi teh,«sta vedala Ivan Nograšek inValentin Z*" bavnik. A. Zalar Trgovec Rajko Jalen je vzel v najem prodajalni v Studorju in Jereki Zasebnih trgovin po vaseh je vse več Studor, Jereka julija — V dveh bohinjskih vaseh so s prvim julijem dobili novega trgovca, ki bo izboljšal njihovo oskrbo. Vaščani dveh bohinjskih vasi so do sedaj morali naročati kruh vsak dan sproti, tako da še sedaj, ko jim v trgovini že postreže Rajko Jalen ali njegova žena, vprašajo: »Ali lahko dobim kilogram kruha čeprav ga včeraj nisem naročil?« Vendar je, odkar je trgovini prevzel Rajko, drugače. Kruh, zelenjavo, sadje in druge stvari, ki jih gospodinja potrebuje pri svojem vsakdanjem delu, bodo lahko kupili kar v vaški trgovini, ne bo jim treba kakor doslej hoditi nakupovat v večje kraje. Posloval niča trgovine Planšar v Jereki je odpr ta od sedmih do enajstih, poslovalnica v Studorju pa od enajstih do petnajstih. Težko je, ker trgovin ob prevzemu nisem mogel za nekaj dni zapreti, saj bi jih tako veliko lažje uredil in pripravil za nov način prodaje. Upam, da se bodo ljudje navadili in da boni kmalu spoznal njihove potrebe, Tako bo delo steklo, vaščani bodo zadovoljni, jaz pa bom delo lahko opravljal sam, kajti v teh začetnih težavah mi pomaga žena, ki je sicer zaposlena kot vzgojiteljica.« »Ali razmišljate o tem, da bi vzeli v najem še kakšno vaško trgovino?« »Najprej moramo počakati, da bom b videl, kako mi bo uspelo v teh potem bom pa razmišljal o raz i1' A D. Gorih** Blejska noč Ognjemet z blejskega gradu Bled, 18. julija — Organizatorji so po osmih letih spet pripravili z blejskega gradu slap ognjemeta. Letošnja blejska noč, ki je posvečena dnevu vstaje in krajevnemu prazniku Bleda, se bo začela že ob 16. uri s promenadnim koncertom godbe na pihala z Gorij. Ob jezeru, na cesti pod hotelom Park, bodo postavili petnajst stojnic, na katerih bodo ponujali hrano in pijačo iz hotelskih hiš. Hotelirji pravijo, da bo ponudba pestra, izvirna, z nekaj Jutri, 19. julija, pričakujejo na Bledu okoli 40.000 obiskovalcev od vsepovsod, saj so prizadevni turistični delavci spet dobro pripravili tradicionalno blejsko noč z ognjemetom z blejskega gradu. Že vsa leta doslej je bil na ta dan Bled zaseden do zadnjega kotička, zato organizatorji tudi letos priporočajo, da obiskovalci pridejo na Bled pravočasno in si poiščejo parkirni prostor na Bledu ali v okolici. Kaj bo z Završnico? Žirovnica — Turistično društvo Žirovnica si prizadeva, da bi lepo dolino /a vršnice primerno uredili in da bi služila svojemu namenu. Zdaj poleti prihaja jo obhskovalci, pečejo na ražnjih, za seboj pa puščajo gore odpadkov Tudi trim steza je ostala zapuščena, saj za tovrstno rekreacijo ni več zanimanja Septembra bo v dolini Završnice Živinorejski bal, Žirovčani pa razmišljajo o tem, da bi v prihodnje morda tu uredili kamp. (, s prav posrečenimi kulinarični«11 g sebnostmi in sploh ne predrag*- ^ Terasa hotela bo oživela: nast^j, bo plesna skupina, zaigrala P1*1*!^ godba milice iz Ljubljane, po $ se bodo sprehodile manekenkf ^ varne UTOK iz Kamnika. Ob 2» V bosta igrali dve glasbeni skup'111 t) rodno in zabavno glasbo. . Ob 21. uri bodo ob spremlja^Jj A buric na jezersko gladino sPustj!j S1* tisoče svetlečih jajčnih lupin, K ^ že leta in leta posebnost blejsk^J lCjU 0r ko občudovali pravi slap z gra .v^ i drobnih in učinkovitih popestn1 ^ Vsi blejski lokali bodo v s°^jim odprti pozno v noč, tja do 2 ui* c t raj p. S' ( ]OREK, 15. JULIJA 1986 KULTURA 5. STRAN (^j^S^ISSCaLAS Oblikovalka vitraja Silva Jovanovič OBARVANA SVETLOBA Radovljica — Ce smo včasih vitraj — slikana okna lahko občudovali le v visokih barvastih oknih katedral, se zdaj ta lepa umetnost na najrazličnejših predmetih — od ogledal, svetilk, predelnih sten in drugega — seli tudi v sodobno opremo stanovanj, lokalov. Ko so lani pri Mladinski knjigi v Ljubljani postavili na police nekaj ^klenih svetilk Silve Jovanovičeve ^ Radovljice, so jih praktično prodali *s£tople«. Vendar pa izdelovanje sve-~**» ogledal, predelnih sten in drugih Predmetov, ki zaradi svoje posebnomu sodijo v področje uporabne umetnosti, pri nas ni nekaj posebno novega. Vitraj res srečujemo dokaj redko, j^ndar pa spet ne toliko, da bi ljubici te vrste oblikovanja v steklu mo-**li le vzdihovati ob listanju tujih katalogov. V zadnjem času se je tudi pri ps pojavilo nekaj oblikovalcev, ki Jlra tehnika vitraja, spajanje krhke-Sa barvastega stekla s kovino v naj-azličnejše oblike, ni nekaj neznanega. Jovanovičeva, ki se sicer ukvarja s potiskom, se je v tiffany tehniki izpolnjevala na tečajih v sosednji £ystriji. Najprej se je preizkusila v ■ delovanju rastlinjakov, kmalu pa so JJ? zamikale tudi zahtevnejše oblike, /^ajraje se ukvarjam z izdelovanjem vetilk. Iz opalescentnega in kolor-,Centnega stekla izdelam obod svetil-izH stoja^°- ki je prav tako unikatni In d ek umetnega kovaštva, pa je de-^etra Koserja iz Radovljice.« Navidez krhki predmeti iz ročno , klanega in ročno barvanega stekla, 'ga pri nas žal ne izdelujemo, zaži-v polni lepoti le, kadar skoznje L°s£va svetloba — sončna ali umet--,Ce so ljudje nekoč lahko občudo-a 1 lepoto vitrajev le v visokih oknih M katedral, so le redki lahko manjša, a prav tako barvita stekla vstavljali tudi v okna svojih hiš. Zdaj se ta uporabna lepota vse bolj seli tudi v sodobni dom, čeprav žal res ni mogoče govoriti o tem, da so danes vitraji že dostopni za vsak žep. Sonja Jovanovič ima veliko načrtov. Najbližji je prav gotovo otvoritev razstave njenih izdelkov na blejskem otoku. Za razstavo ima že pripravljeno zbirko svetilk v tiffanv tehniki. Vendar pa se je tako kot vsak oblikovalec tudi Jovanovičeva srečala z željo, da se preizkusi tudi v oblikova- nju, ki je ne le oddaljeno od stila predmetov značilnih za prelom stoletja, pač pa tudi povsem sodobno in moderno. To so na primer svetilke sestavljene iz nekaj sto kosov stekla, sestavi j ane s potrpežljivo ustvarjalnostjo in občutkom za razpon barv. »Dveh svetilk ne naredim enakih, vse morajo biti unikatne, sicer nisem zadovoljna. Zamisli je veliko, rada bi jih v nekaj mesecih uresničila. Na letošnjo razstavo domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu nisem poslala svojih izdelkov zaradi bolezni, naslednje pa ne nameravam izpustiti.« L. M. Festival IDRIART PROGRAMSKI USPEH - ed, julija — Otvoritveni koncert je pripadel soustanovitelju in glavnemu pobudniku Festivala °'inistu Mihi Pogačniku, ki je na dveh zaporednih koncertih v cerkvi na Blejskem otoku igral skupaj s čembalistom Leom Kraemerjem. *a g rstna violinistova pripravljenost stiVnacn°vo glasbo ter glasbena suge-5loVjt°st, sta ponovno dokazali, da ta fciltM '.violinist z vsemi izjemnimi mu-^'tio zasnovami preprosto in po-ho. pma obvlada brano glasbeno tvari-h st°8ačnikova in Kraemerjeva igra 1oLa hkrati utrdili lansko leto obuje-^Hj Ve.st in posebno pozornost glasbe-WJ j eJ'kanom, kot so bili Bach, Haen-ej o Scarlatti, ki smo jih še poseli as*m v okviru evropskega leta I^He Pogačnik nadaljuje svoje do-F*Vn ^ustvarjalne glasbene dosežke a tem področju — v baročni glas-|f6p ZaPuščini. Kar dvakrat zapored \Sr, la. ot-oška cerkev pa je s hvale-P'ka - 0 m nagovorom Mihe Poga-P^sL-6 ^a'a smtiti o skorajšnjem pro-Mpi m uspehu letošnjega blejske-&.cla Festivala IDRIART. 'kw Predavanjih, nastopu P'olklorne Adai?, Lado, predstavi evritmične f'PeaJs*e skupine Ashadovvn, Shake-1'iteg^^rn Kralju Learu v izvedbi slo-Chrysalis Theatra iz Londona so na sredinem dopoldanskem koncertu v Festivalni dvorani na Bledu nastopili holandska sopranistka NELLY VAN DER SPEK, pianistka iz Nove Zelandije DIEDRE IRONS in mešani pevski zbor NIJMEEGSE OPERA STUDIO CHOR iz Nizozemske. Na sporedu sta bila dva samospevna ciklusa: najprej Hectorja Berlioza Les Nuits d'ete (Theophile Gautier, šest pesmi), nato pa še Gioacchina Rossinija La Regata Veneziana (Carlo Pepoli, tri pesmi); vmes pa so isti izvajalci izvedli še moderno vokalno instrumentalno delo francoskega skladatelja 20. stoletja Francisa Poulenca Stabat Mater za sopran solo, mešani zbor in klavir. Vendar vsi izvajalci celotnemu programu niso bili dorasli. Dokaz je tudi izvedba Poulencove Stabat Mater pod vodstvom dirigenta oziroma zborovodje FRANKA DEIMANA, ki ni bil dovolj pozoren pri interpretaciji zborovskega zvoka. Edina svetlejša točka te glasbene matineje je bila prav gotovo novoze- landska pianistka Irons, ki je blestela tudi na večernem koncertu, ko je z dirigentom LEOM KRAEMERJEM in KOMORNIM ORKESTROM iz Ljubljane (SLOVENSKA FILHARMONIJA) izvedla zanimivo Mozartovo koncertno delo za klavir in orkester — Klavirski koncert št. 9 v Es-duru, KV 271. Umetnica ga je v zahtevnih dvogovorih z orkestrom ter številnih solističnih pasažah kljub očitnim težavam z instrumentom izpeljala v pravem mozartov-skem duhu. Ansambel z dirigentom ji je bil v močno oporo, medtem ko se isti izvajalci z uvodno točko — priredbo Bachovih ricercarov, fug, kanonov in triosonat pod skupnim imenom GLASBENA ŽRTEV (BWV 1079) niso izkazali. Glasba sama ni preveč zanimiva, je takorekoč programski »kiks« letošnjega Festivala IDRIART, žal mi je le dirigenta Kraemerja in tudi odličnih izvajalcev - LJUBLJANSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA. FRANC KRlZNAR KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikarja France Be-šter in Bernd Hubert Romankiewitz. RADOVLJICA — Do 20. julija je še odprta fotografska razstava Franca Sluge v pasaži radovljiške graščine. JESENICE — Danes ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo slik Jožeta Krambergerja iz Slovenj Gradca. TRŽIČ — V paviljonu NOB razstavlja kolorirane risbe, olja na kartonu, platnu in steklu Zlatko Kapust iz Ludbrega. Razstava je odprta do 26. julija vsak dan, razen ponedeljka, med 17. in 19. uro. BLED — V Festivalni dvorani je še do 25. julija odprta razstava slik akad. slikarke Alenke Kham-Pičman. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 15. do 19. ure. ŠKOFJA LOKA — V galeriji na Loškem gradu razstavlja svoja dela akad. slikarka Erika Marija Bajuk, izseljenka iz ZDA. Razstava bo odprta še do 28. julija, vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. JESENICE — Do 26. julija v galeriji Kosove graščine razstavlja Damjan Jensterle. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, razen sobote popoldan, nedelje in ponedeljka. KRANJSKA GORA — V galeriji Čevdr razstavlja svoja dela akad. slikar Andrej Jemc. KRANJ — V Kavki je na ogled razstava del oblikovalke Helene Šajn. ŽELEZNIKI — V razstavnem salonu Alples^razstavlja slikar Vinko Hlebš. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba sta odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Šivčeva hiša je v času razstav odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Muzej talcevv Begunjah je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah, in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odprta od 9.30 do 13., ob nedeljah od 12. do 16. ure, v sobotah pa je zaprto. TRŽIČ — Zbirke v tržiškem muzeju so na ogled v torek, sredo, četrtek in petek med 10. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 19. uro, v ponedeljek je zaprto. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, 9. do 18. ure. BLED — V Festivalni dvorani je še do 24. julija odprta razstava dokumentov in fotodokumentacije NOB in Triglav — gora simbol. Razstava je odprta vsak dan od 15. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 19. ure. PULJ 86 Pulj — Včeraj se je s svečano otvoritvijo v puljski areni začel letošnji že 33. festival jugoslovanskega igranega filma. Tokrat je slovenska filmska bera znova kar velika. Trije filmi od petih, kolikor jih zmore letošnja slovenska filmska produkcija, so se filmskemu občinstvu že predstavili. Med njimi tudi Christophoros, režiserja Andreja Mlakarja, ki bo po Grand prixu na mednarodnem festivalu v Strasbourgu preizkusil svojo vrednost tudi pred puljskim občinstvom. Tudi Poletje v školjki je delo filmskega začetnika, režiserja Tuga Štiglica, ki je že doslej polnil slovenske kinematografe. Ob Duletičevem Doktorju, ki so ga tudi že vrteli na tednu domačega filma v Celju, pa bodo prvič javno prikazali dva nova slovenska filma: Boštjana Hladnika Cas brez pravljic in pa filmski prvenec Antona Tomašiča Kormoran. _RAZSTAVA KOLAZEV_ Jesenice — V galeriji Kosove graščine razstavlja arhitekt, pesnik in glasbenik Damjan Jensterle. Z razstavo kolažev se je lotil povezovanja različnih umetniških izrazov in zvrsti. Združil je besedo, glasbo in sliko v vizuelno celoto. V njegovih kolažih posameznosti niso ostale osamljene, marveč so se stopile v popolno pomensko in likovno enotnost. Pri kolažih je namreč važnejša kombinatorika samih sredstev kot pa sredstva sama. Podobno kot v umetnosti konkretizma mu likovne prvine naredijo besedo bolj učinkovito in s tem v socialnem prostoru močnejšo. Razporeditev posameznih doživetij — časopisnih izrezov — po ploskvi je strogo kontrolirana, racionalno grajena, pa vendar prežeta z emotivnostjo. Slika dopolnjuje sliko, beseda sliko, nekje je barva nosilec razpoloženja, drugje le močan dodatek. Posamezne slike postavlja v določene medsebojne odnose, vzpostavlja ritem črt, barv, predvsem pa pomenov. Njegovi kolaži ne nastajajo kot vnaprej zamišljen izdelek, temveč nastajajo sproti v ustvarjalnem procesu. Celoto nato brusi, uglašuje, odvzema, dodaja, tudi uniči, pa zopet sestavlja. Vsi deli slike morajo najti svoje končne odnose med seboj in do celote. V svojih delih ne obupuje nad propadom tradicionalne in folklorne kulture, temveč iz nje črpa moč za ustvarjanje novih vrednot moderne dobe — z malce sarkazma. Zato moramo njegove lepljenke gledati, brati in jih razumeti kot celoto likov, vkomponira-nih predmetov, oblik in barv. Osterman-Keržan Slavica ^v^ti np Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. IJKANA 5 pjevanje »^diV6 skusal Preslišati zbadljivko, [H> iln.80 Pa se je branil: »Imeli ste i v°'jak redko kdo v tretjem rajhu. I^arst' stn<) zavozili Nemčijo, vi, go->in yv°niki pa ste jo dvignili iz ru- hSS^sf seduJ lePša in bo,Jša (Ho tle' Vaša zas,u*a Je- dai je h-i zmugovalcu.« »Delo osvo- *ie r'$Č i! parola tudi nu vnodu tega sOsVoka\ ako tudi drugih in tudi nas rj^h, ,0 de,°-Seveda ne del° v ta" [!!0*ob!v so se naPreJ- Snežene stene V ^ z strani Padale k cesti. Plazovi . f^Vje grmeli v globeli, skale, osamelo X>Cf> v' ^aPlate rušja in razigrane črne kot nam T0 in nU)drini neba. Na sredi med do-°r0 St,dIom je prečkala cesto čreda VUU> st°V' Ustavili so se. Inge in Hel-''k%o? jih fotografirala. Štirje samci '°*''Či°KtUm ''ogov jem m deset k o/.a s J NiS0 se bali ljudi. Z obeh strani ,: avtomobili. Živali C ktw »stavljali avtomobil r & ^i(! v strmo pobočje n i "s,'\ li I''1 so plazovi že na drugi odgrnfll > 'Vh z 0stro, visoko rumeno travo. som si želel, da hi uplenil ko pa ga jo zavrnil »Jaz pa ni KS« J H(. g s" že skoraj Iztrebljeni, pa tu-%0 ^jijo so. To m lov Kruh, to ni 'adovoljstvo.« »To bo morda držalo, trofeja pa je vseeno veličastna,« je vztrajal Erich. »Saj trofeja ni vse, bistvo je lov. Slišal pa sem, da jih ne dajo za odstrel, tudi za veliki denar ne.« »Dajo, Helmuth, toda ne vsakemu«. Čreda je izginila. Sedli so v avtomobil in se naglo spuščali. Odgrinjala se jo zavesa spomina. V dolini onkraj re ke so zagledali visoko planoto mizaste oblike, ki se je razprostirala od predgo-re visokih gora vse do gričevja na vzhodu — kot Jelovica. V VVolfovih spominih je ležala kot mora kot žival prilepljena na človeka, ki se ne zgane in se duši. V teh gozdovih so izginjali njegovi nasprotniki, od tod so se tudi pojavljali, včasih brigada in tudi divizija. Iz teh gozdov je prihajal Tonček s svojimi vosovci, Jelovčan in tudi Nestor se je skrival v (oh pobočjih. Peljali so se mimo globeli, kjer je partizanska zaseda pokosila stotnika von Grafa in zažgala vozilo. Umrl je namesto njega. Kakšen usoden slučaj. Če je zamižal, je videl njegov krvavi in o/gani obra/, oslrklonele oči, obrnjene k sivomu nebu. Več kot cerkvijo, potopljen v zeleno ozadje. Pred njimi se je dvigala siva skala z mogočnim gradom in kopališčem ob obali. Tu sta z generalom posedala nešteto dni in se ob kavi ali vinu pogovarjala, gledala sta kako temne gozdovi, medtem ko je žar zahajajočega sonca še vedno blestel nad visoko belo goro, ki je gospodovala vsemu gorovju in prostranim gozdovom pod njim. Raj na zemlji, štiri leta so minila kot sanje. Vtisi tistega časa so se najgloblje zarezali v njegovo zavest. On je že takrat vedel, da je to bežna prihodnost. General pa je bil zaslepljen, ker je mislil, da bo trajalo večno. Kdo ve, kdo ima sedaj v posesti vse najlepše vile okoli jezera, ki so si jih že v letih prvih zmag med seboj razdelili nacistični vojaki. Človek obrača, bog obrne, se je spomnil pregovora, in si mislil — nič ni tako negotovega, kot je človeško življenje. Zgodovina je podivjala. »Vam je hotel všeč, gospod Helmuth?« se je sprenevedal Erich, ki je bil med vojno precej daleč stran od velikih štabov. Vseskozi je tičal do kolen v frontni mizeriji, v glavnem pripravljen sprejemati povelja. V tej vlogi je ostal tudi po več kot dveh desetletjih, čeprav se je na socialni lestvici močno dvignil. Wolf, ki ga je imel za desno roko, pa mu je omogočil, da je tudi finančno stal trdno na svojih nogah. Ob robu neke vasi je imel lepo vilo in se je kopal v glavnem v izobilju. Inge je bila njegova tajnica. Kot vzorna in zanesljiva delavka je po njegovem priporočilu pristala pri glavnem šefu in je uživala, ne da bi sama vedela zakaj, poseben status. Tokrat je bila prvič z njima na potovanju, zato se je vedla boječe in skromno. Oglasila se je samo, kadar je bila vprašana in je za moška, s katerima je potovala, veljala ne mnogo več kot kos prtljage. Inge je bila začudena, ker jo je Helmuth vzel k sebi v sobo. Ni vedela, kaj to pomeni. Z rahlo tesnobo v srcu se je predala avanturi, ki lahko pomeni odpiranje vrat v njeno kariero ali pa vrnitev nazaj med uradnice, ki jim je usojeno ugajati malim šefom in biti odvisen od njihovih muh. Samo dvajset let je imela in nobenih izkušenj s podobnimi moškimi, najmanj pa s takimi, kot je bil Wolf, ki jo je vzel s seboj, ne da bi razlagal, kakšne namene ima in kakšne so njene naloge. Popili so kavo, potem pa so se šli osvežit v hotelsko termo. Bazen s toplo zdravilno vodo se je ves bleščal od čistoče in dobrega vzdušja redkih gostov, ki so plavali sem in tja. Helmuth si je zaželel, da bi se dal po kopeli zma-sirati. Šport in masaža sta ga vzdrževala v kondiciji še pred leti, ko se večina moških zamasti in začne pešati. Maserka, močna, čedna in dobro ohranjena ženska, pa je bila ena od redkih iz tistih časov, ko se je tod sprehajal v uniformi. Zbal se je, da ga ne bi prepoznala. Bližina nevarnosti ga je začela zabavati. Njegov stari jaz se je prebujal. Tveganje je sol življenja. Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov, je bila njegova maksima v tistih časih. Spet se je počutil kot ptica na robu prepada, le krilom se je zahvalil, da ga ni bilo strah globine. Zanimalo pa ga je, kako bo, Erich reagiral na njegove skrivnosti. Upal je, da se ni spremenil in da se o njem ni motil. (^SM^IEHGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, REPORTAŽA PRAV JE, DA VEMO Sufle nam na mizi pred gosti ne bo upadel, če ga že med pečenjem pokrijemo z aluminijasto folijo. Meso starejše divjačine bo mehkejše, če ga za nekaj dni vložimo v kisovo kvašo. Še bolje je, če ga zavijemo v krpo, navlaženo s kisom, da ohranimo hranilne snovi. Krpo vsak dan vlažimo. Pogrete jedi niso zdrave, ker izgubijo veliko hranilnih snovi. Krompir ohrani največ koristnih sestavin, če ga kuhamo v sopari. Ocvrte ribe bodo bolj okusne, če jajcu za paniranje dodamo nekaj parmezana. Kruh hranimo v suhem in hladnem prostoru: poleti v plastičnih posodah — hladilniku, prepečenec in kekse pa v zaprtih posodah. Velike umetnine so samo zato velike, ker so razumljive vsem. Slika mora peti Michelangelo Slikar, ki ne dvomi, doseže malo. Leonardo da Vinci Prava umetnost ostane za večno. Beethoven OSVEŽIMO SE Pijača iz rabarbare 3/4 kg rabarbarinih pecljev, 3 1 vode, sok 2 limon, sladkorja po okusu. Peclje operemo, zrežemo na koščke in v pol litra vode kuhamo, da se razkuhajo. Pretlačimo jih, prilijemo še ostalo vodo. Primešamo limonin sok in toliko sladkorja, da je prijetno kislo. Ponudimo dobro ohlajeno. V hladilniku se v zaprtih stekelnicah drži nrkaj dni. Limonada s čajem 6 1 vode, 1/2 kg sladkorja, 2 limoni narezani na rezine, 1 velika žlica ruskega čaja, približno pol kozarca vinskega ali sadnega kisa. Vrelo vodo zlijemo na sladkor, narezano limono in čaj. Pokrito pustimo pol ure, nato precedimo. Prilijemo kis in zmešamo. Pijačo nalijemo v steklenice in jih naslednji dan zapremo z zamaški. V osmih dneh je pijača dobraza pitje. Hraniti je moramo na hladnem in hitro porabiti. i i i i ARNIKA — ZDRAVILO ZA RANE V lekarništvu se uporabljajo cvetovi in tinktura arnike. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi cvetečo rastlino ali samo podzemne dele. Arnika se uporablja predvsem za rane. Že stari mojster Kneipp je jo hvalil: »Arnikovo tinkturo imam za prvo zdravilo pri ranah in je zaradi tega ne more dovolj priporočati!« Arnika ne pomirja samo bolečine, ampak tudi zelo pospešuje celjenje ran, posebno pri starih vbodninah ali ranah, ki so nastale pri udarcu. Prav tako uspešno uporabljajo tinkturo za obkladke pri zmečkaninah, zlomih ih izvinih. Ker vsebuje tinktura eterično olje, lahko obkladki povzročijo draženje in vnetje kože. Zato bodimo pri tinkturnih obkladkih previdni in jih ne dajaj-mo prepogosto. Tinkturo razredčimo z 2 deloma prekuhane hladne vode. Obkladki z razredčeno tinkturo ali nežni polivi učinkujejo zelo ugodno pri abscesih, tvorih, zanohtnicah, vnetih mezgov-nicah po okuženih ranah, da, celo pri vnetih odvodnicah. Zbiralni in razkuževalni učinek je pripisati pravkar omenjenemu eteričnemu olju, pa tudi čreslovini, ki jo vsebuje cvet. Za čiščenje ran mešamo 2 do 4 polne velike žlice arnikove tinkture s 1/2 do 1 litrom prekuhane vode, odvisno od velikosti rane. Mešanica 20 g tinkture in 20gdestilirane vode hitro odpravi možganske in kožne krvavitve. Notranjo uporabo arnikovega čaja ali tinkture (5 do 10 kapljic v nekaj vode) priporočajo kot dražilo pri motnjah krvnega obtoka zaradi slabosti srčne mišice, pa tudi pri napadih omedlevice. V majhnih količinah širi arnika krvne žile, pomirja krče in ureja krvni obtok. Pri poapnenju koronarnih žil, pri žilnih krčih, slabi prekrvavljenosti srca zelo priporočajo notranjo uporabo arnike; vendar sme to predpisati samo zdravnik. Strogo se je treba držati navodil! Prekoračitev količine ki jo je predpisal zdravnik, lahko povzroči želodčne krče, težko poziranje, siljenje na blato, driske, glavobol, celo srce lahko odpove. Uporaba v ljudskem zdravilstvu V ljudskem zdravilstvu je arnika kot zdravilna rastlina na prvem mestu. Je zdravilo za odprte rane, krvavitve, poškodbe vseh vrst. V resnici je pravo domače zdravilo tudi v najbolj oddaljeni gorski kmečki hiši, ne samo za ljudi ampak tudi za živino. V ljudskem zdravilstvu velja tako inmenovani arnikin cvet kot odlično vtiralo pri revmatičnih težavah, predvsem pri mišičnih bolečinah. Notranje raje jemljejo arniko, da bi se obvarovali gripe. Dobro v prah stolčeno korenino, 4 do 8 g, zmešamo v kozarcu vina in popijemo, tako da pomirimo trebušne krče in grižo. Arnika učinkuje proti strupom in jo priporočajo pri zastrupitvi z gobami. Tudi v ljudskem zdravilstvu svare pred preobilno uporabo, posebno pri razburjanju in razdraženju ne priporočajo uporabljati arniko. Uporaba v živinozdravstvu:Posušeno in v prah zdrobljeno rastlino dajejo živini, če noče zreti ali če se nagiblje k črevesnim krčem, razredčeno tinkturo pa uporabljajo za snaženje in zdravljenje ran. In še to: Pri arniki se največ uporabljajo cveteči koški, redkeje vsa zel, nabrana v času cvetenja, največkrat tudi nabirajo podzemne dele rastline; izkopati jo je treba pred cvetenjem ali pozno jeseni. Nabranim cvetočim koškom odstranimo zelene ovojne liste in del cvetišča in jih hitro posušimo na soncu. Posušene dele rastline je treba hraniti v temnih prostorih. TUDI MED POČITNICAMI OTROCI ZBOLEVAJO Med počitnicami prihaja v šolski dispanzer veliko otrok s poškodbami dobljenimi pri igri, športu, vožnji s kolesom, z motorjem. Rane, zlomi, zvini, opekline so na dnevnem redu, vendar pa opažamo, da nam šolarji marsikdaj tudi brez potrebe polnijo čakalnice, saj za vsako prasko tudi ni treba hoditi k zdravniku! Manjše ranice in odrgnine mirne duše speremo kar doma> umijemo z milom in vodo, razkužimo z alkoholom in obveže-mo. Rane, ki so potrebne šivanja, pa morajo biti oskrbljene prvih šest ur po poškodbi. Na malo zvinjen sklep položimo ob-kladek in počakamo, da se bolečina umiri. Če ne popusti ali se poveča, gremo k zdravniku. Pri opeklini je najboljša prva pomoč potapljanje opečenega mesta za dvajset minut v hladno vodo. Hlajenje opekline pod curkom tekoče vode je včasih boleče. Potem opeklino pokrijemo s sterilno gazo ali prelika-no belo krpo in se z zdravnikom posvetujemo o nadaljnjem zdravljenju. ;* ■ Poleti je več gnojnih okužb kože, posebno turov in pa pri' sadnih pikov, ki se hitro spremene v gnojne kraste ter se naglo širijo po vsem telesu. To preprečimo, če že prvo gnojno pi' ko takoj otremo z alkoholom in pokrijemo z obližem, da se okužba z dotikom prstov ali s perilom ne prenaša dalje. Če pa ima otrok že več gnojnih krast, ga okopljemo v raztopini hi* permangana, da se kraste odmočijo, potem jih odstranim0-Bolno mesto namažemo z antibiotično mastjo in natančno pO' krijemo. Postopek je trebe ponavljati vsak dan in koža se hi' tro očisti. Po pikih žuželk, na primer čebele, ose, strupene muhe, me' sto vboda rado srbeče ali boleče oteče. Navadno oteklina naslednji dan še naraste, kar starše prestraši in pripeljejo otroka v ambulanto. Te omenjene reakcije po piku so navadno neškodljive, čeprav neprijetne, nevarne pa so spremembe splošnega stanja takoj ali prve ure po piku. Takojšnja zdravniška pomoč je potrebna, če postane pičenemu slabo, če g8 duši ali ga trese mrzlica. Resno stanje je alergični šok. Vsakdo, ki je premočno občutljiv na pike žuželk, bi se moral zače-: ti zdraviti v alergološki ambulanti. Poletje spremljajo tudi številnejše prebavne motnje v oblik1 drisk, bruhanja, bolečin v trebuhu. Vzroki so različni. V vročini se hrana prej pokvari, tudi če jo hranimo v hladilniku. Stare konzerve, predolgo odprta pašteta, stara hrenovka, sparje; na salama in še marsikaj pokvari želodec. Naše reke, potok) in celo studenci niso več pitni, zato pazimo, kaj pijejo otroci na izletih. Še vse preveč je tudi črevesnih infekcij, na primer paratifu; sa in krvave griže. Bacile izločajo tako bolniki kot tudi tud' zdrave osebe, kliconosci. Če se ti ljudje ne vedejo po pravilih higiene, na primer po uporabi stranišča, prenašajo z umazanimi rokami klice na živila in s tem na zdrave ljudi. Pri vsaki resnejši driski zato pošiljamo blato na bakteriolO' ško preiskavo. Bolnika, ki je drisko prebolel ali kliconosca proglasimo za zdravega in neškodljivega okolici šele takrat ko v njegovem blatu trikrat zapored ni več najti bolezenskih klic. dr. Helena ValiČ KRANJ NA PRELOMU STOLETJA - Če ne bi bilo vodnjaka, bi bil skoraj devetdeset let star pogled na nekdanji kranjski Glavni trg skoraj enak današnjemu. Zbiranje starih razglednic Zgovorne slike minulega časa Kranj, julija — Kdor zbira stare razglednice, vedno upa, da ponekje še niso docela pospravili starine s podstrešja. V Kranju je kakih petnajst resnih zbirateljev razglednic, med njimi tudi Rado Kokalj, znan zbiratelj starih glasbil in drugih predmetov. Na razglednici, čeznjo je čas že položil svojo patino, piše: pogled proti Ljubelju z restavracije Bellvue, Šmarjetna gora, Kranj. Tudi Šmarjetna je očitno imela svoje lepše čase! In spet na drugi razglednici sama ravnina, nikjer nobene stavbe, tja do Karavank samo njive in zaplate gozda: ne, čisto majhna se vidi gostilna Krona in nekaj dlje proti vzhodu se sredi ravnine dviga vodovodni stolp. Fotografija je pač še iz časov, ko se je Kranjsko polje še raztezalo tja do Primskovega in Kokrice, ko še niso poznali blokovne gradnje in avtocest, ko njive še niso posejali z individualno gradnjo. Pa blejska železniška postaja — le-te nihče več ne fotografira za razglednice in s Koprivnika nič več ne pošiljajo razglednic s kipom Valentina Vodnika, ki je tam gori nekaj časa služboval. Ali pa futuristična razglednica Ljubljane z datumom 1906, s ka tere grozi strašna prometna vizi- ja bodočega velemesta z letečimi stroji in nadzemno železnico( nekje nad nebotičniki . .. Vznemirljivo vsekakor, če ni že poučno takole prebiranje starih razglednic, ki znajo obuditi v nas nostalgijo za minulim, za nekdanjo pokrajino, ki je zdaj drugačna, za utrip mest, naselij, vasi, ki je minil. Skratka, listanje starega albuma na deževno popoldne ni le preganjanje dolgočasja, pač pa več — zadnje čase je vse več zbirateljev starih razglednic, le-teh pa vse manj. »Kakšna se še vedno najde tu pa tam,« pravi Rado Kokalj, eden od kranjskih zbirateljev, ki ob svojih petih ali šestih albumih in drugih škatlah še nerazporejenih razglednic pravi, da sploh nima velike zbirke. »Najhuje je zbiratelju, ko mu nekdo reče, da so pred pol leta pospravljali doma in staro šaro — pa so bile res neke razglednice še zraven — enostavno poku- rlli. Sam ima zbirko razglednic iz Moravske fare, od koder sem doma, pa razglednice Kranja, Gorenjske in Slovenije.« Še posebej iskane pa so v zadnjih letih razglednice, ki so jih izdali po motivih Maksa Gasparija. Menda je kar okoli 400 slik predvsem z etnografsko vsebino prenesenih na razglednice, med katerimi so se posebej redke in iskane tiste z vojaško tematiko. »Te razglednice zdaj ponovno (iskajo, toda zbirateljska vnema pač velja tistim najstarejšim, ki so izhajale pred petdesetimi, sedemdesetimi leti. Največjo zbirko starih Gasparijevih razglednic ima neki Velenjčan. Včasih se tudi kaj še najde na boljšjem trgu, res pa je, da vse redkeje. Tudi zato ima zbiranje razglednic svoj čar. če bi bilo takih razglednic — sam zbiram tudi stare voščilnice — na kupe, prav gotovo ne bi bilo to nič /imimivr Aleš Justin, najstarejši med tremi puštalskimi devetdesetletniki V nedeljo je plesal K«- L M. Puštal, julija — Včeraj je pridejo čestitat. Gotovo je ga pogostili otroci. Kot za deško. Najmlajši od desetih bajtar-skih otrok iz Javorij je, edini še živ in edini, ki je dočakal toliko let. Njegova življenjska pot jo podobna poti drugih revnih hribovcev. Mlad fant je iskal delo v dolini, pri bogatejših. Dobil ga je v Puštalu pri Hriberniku. Tam se je tudi oženil, zgradil novo hišo. Trije otroci so prišli na svet; sin je doma, hči ima hišo zadaj v bregu, druga hči je v Poreču. Zadnjih petnajst let je delal v Šeširju. Od tam je šel 1960. leta v pokoj. Okroglih osemdeset tisočakov »penzije« dobi na mesec. S tem denarjem kar shaja. Kuha mu hčerka, kar je žena pred petimi leti umrla. V prvi vojni je bil le tri mesece avstro-ogrski »soldat«. V Rusiji so ga ujeli, tri leta in pol držali v ujetništvu. V letih 1919/20 se je v vrstah generala Maistra bil za severno mejo. Celih šestdeset let je bil član zelene bratovščine. Zdaj je sin. Včasih je bilo teže priti v družino kot danes, pravi. Še pred letom, dvema je pomagal pri okoliških kmetih. Zdaj ne več. Nikoli ni bil prav bolan, a vendarle so leta tu. Zadnjič ga je zdravnik poslal na pregled na Golnik. En teden je bil tam, potom so ga »spodili«. Čeprav s palico, je še urnih nog. Sprehodi se do sosedov, poklepeta z njimi, tudi do bifeja na kopališču gre. Največ pije sok. Zdravnik mu je samo vsak drugi dan dovolil malo žganja, ki mu dobro dene. Ka- Aleš Justin slavil 90-letnico. Lovci so rekli, da mH bilo veselo. Praznoval pa je tudi že v nedeljo, ko so šalo je zavrtel sosedi Pavlo Praznik in Marijo Bra- jenje je pred dvema ~\e^ opustil. J V Javorje še gre, čepr»v. j-stne bajte ni več; slaba je ?| in so jo podrli. Zdaj je g°r tretji rod. Nič posebnega ne P°fj. Prebere časopise, pri hcj pogleda televizijo. Ob dev" $ zvečer leže, ob sedmih zj1*^ je že pokonci. Vesel je, če ^ pride, ker je rad med lju^ Rad se pošali, smeji- * fc »fest« možak je, čeprav ^ starejši v vasi, kjer sta & $ devetdesetletnika: Lo^ Oblak in Jože Bernik. Na zdravje! „ H.JelovC*1 Kostanj je dobro medil Ožbolt, julija — Malo naprej od zasebnega turizma Angele Markelj pri mrzlem studenČku v Ožboltu nad Zmineem, tik pred Sv. Barbaro, je pripeljal na pašo svojih 36 panjev čebel j Ijojze Zupane iz Sp. Bes- niče pri Kranju. Ni edin1'^ Puštala naprej po ^' Hrastnici so bile ta tedefl bele doma. itf »Že več kot deset let v?y čebele, ko medi kostanj« p na pašo,« je povedal LOJ** d panc. »Pripeljali smo j*n četku julija, zdaj gre rjjš koncu. Panje bomo domov, stočili med, če« 1 ^ dni pu bo najbrž že ZMt^U diti hoju. Največ je je Rakeka in l/Ogatca.« ■, [ Ix)jze Zupan pravi, d*Jjf tošnja bera boljša od '* j izredno slabe, ko je V panj komaj deset kilogr ^ medu. I,etos bo letina n°l£)^ na, okrog petindvajset k> f mov medu na panj, * | zanj, ki nima potujoče* beln/ika, kar v redu. ^ »Zu čebele je treba in?'j J selje, drugače se z splača ukvarjati. So re^.' ja. popoldanska zap<>*l'*j J PETEK. 18. JUUJA 1986 TELEVIZIJA RADIO. KINO .7. STRAN @®IIMJJ®IEEGLAS TV SPORED 20. julija 9.05 12.35 in 17.35 in 22.35 Teletekst RTV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Živ žav: Risanke in Lučka, 4. del češko nemške nadaljevanke 10.15 Flipper, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 10.40 J. K. Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 8. del angleške nadaljevanke 11.30 Folkart: Folklorni ansambel Kuban 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 17.40 Poročila 17.45 Mož brez spomina, italijanski film 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.53 Propagandna oddaja 20.00 A. Diklić - V. Bulajić: Veliki transport, 3. zadnji del nadaljevanke TV Novi Sad TV nocoj in jutri 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Jazz na ekranu: Julius Hemphill Jah Band, 1. oddaja 21.30 Premor 21.35 Športni pregled 22.05 PJ v veslanju, reportaža 22.15 PJ v plavanju, reportaža iz Maribora 22.30 Poročila Opomba: 20.55-15/30 Madrid: SP v košarki (m) -tekma za 1/2 mesto Oddajniki II. TV mreže 13.35 Test 13.50 Propagandna oddaja 13.55 Sarajevo: Tenis za Davisov pokal - SFRJ : ČSSR, (posamezniki), prenos (slov. kom.) 18.15 Izviri, dokumentarna oddaja 19.00 Zagreb: Vaterpolo za pokal Zagreba -SFRJ : SZ, prenos 20.00 Desetletje uničevanja: V pepelu pragozdov, 3. del angleške dokumentarne serije ?0.50 Poročila 21.00 Malu. 1. del brazilske nadaljevanke 22.00 Kitajska poezija 22.40 Poletna noč TV Ljubljana TV Zagreb I. program: 11.50 Poročila 12.00 Kmetijska oddaja 13.10 Otroški zbor RTV Beograd 14.00 Glasbeno popoldne: Očaranje, zabavnoglasbena oddaja U 15.05 Novi Pacifik. 3. del ameriške dokumentarne serije 16.05 Hišica v preriji, 2. del ameriške nadaljevanke 16.55 Mali koncert 17.15 Rimska pomlad gospe Stone, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Popovski: Solunske vragolije, 2. del nadaljevanke TV Skopje 21.00 Od Despotovice do Gornjega Milanovca, potopisna reportaža 21.35 Športni pregled 22.05 PJ v veslanju, reportaža 22.15 PJ v plavanju, reportaža iz Maribora 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.20 Poročila PONEDELJEK 21. julija 18.05 22.45 Teletekst RTV Ljubljana 18.20 Poročila Spored za otroke: 18.25 Smer Deveti otok, 3. del TV nadaljevanke 18.40 Na črko, na črko, 13. zadnji del nanizanke TV Beograd 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.48 Propagandna oddaja 19.50 Franz von Suppe: Vskok, češkoslovaška baletna pantomima 20.25 N. Cato: Vse reke tečejo, 6. del avstralske nadaljevanke 21 20 Risanka 21.25 Propagandna oddaja © metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831 757 Italijanski film Kljuć je narejen po romanu japon skega nobelovca Junichera Tanizakia. Zgodba se od vija v Benetkah v štiridesetih letih, ko so najavili vojno. To je bil tudi čas, ko se o nekaterih stvareh še niso upali pogovarjati. Zatrta hrepenenja, čustva, lažni »ram, zardevanje — vse to režiser opisuje skozi skriv nosti dveh dnevnikov. nolcrottova pogodba je angleška akcijska drama Glavni junak je arhitekt Holcroft, ki dobi od švicarskega bankirja očetovo pismo, generala SS, napisano pred štiridesetimi leti, tik pred smrtjo v Berlina Izve, da je postal lastnik štiri in pol milijarde dolarjev. Ki so del nacističnega zaklada. Seveda denar zanima tudi *e Žive naciste V naslovni vlogi je zaigral Michael Caine BUPA POHIŠTVO SALON V KRANJU 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Aktualno: Kako Španci znajo zaslužiti več? Oddajniki H. TV mreže 14.35 Test Poletno popoldne: 14.50 Glasbena oddaja 15.20 Poročila 15.30 Številke in črke - kviz 15.50 Dolgo potovanje po sipinah, 6. del sovjetske nadaljevanke 17.05 Risanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Poročila 20.55 Odprta knjiga 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Dinastija, 108. del ameriške nadaljevanke 22.30 Poletna noč TV Ljubljana (U2 in TV Koper) (do 01.30) TV Zagreb I. program Poletno popoldne: 14.50 Glasbena oddaja 15.20 Poročila 15.30 Številke in črke - kviz 15.50 Dolgo potovanje po Sipinah, 6. del sovjetske nadaljevanke 17.05 Risanke 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Pradeklica, 3. del otroške serije 18.00 Bremenski muzikantje, 1. del lutkovne predstave 18.15 Rehabilitacijski centri: Niška banja 18.45 Podium, spored za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Medaljon, češkoslovaška drama 21.05 Mali koncert: Kvartet trombonov »L'arte musicale« 21.15 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 En avtor - en film 22.25 Program plus 00.00 Poročila TOREK 22. julija 8.15 11.50 in 16.55-22.55 Teletekst RTV Ljubljana 8.30 Poročila 8.35 Delavski pihalni orkester iz Zagorja 9.05 Janez Jemec: Solza polna smeha, priredba gledališke predstave Lutkovnega gledališča iz Maribora 9.50 Kapitan Horatio Hornblovver, ameriški film 11.45 Poročila (do 11.50) 17.10 Poročila 17.15 Slovenski venček, glasbena oddaja Živi planet: Džungla, 4. del angleške dokumentarne serije Čas, ki živi: Vražji vrtec, dokumentarna oddaja Risanka Propagandna oddaja TV nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Iz gozdov je pesem vstajala Čez tri gore: Z mešanim zborom »AKORD« Gora in simbol, reportaža ob 45-letnici vstaje slovenskega naroda in pohoda na Triglav Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme TV nocoj in jutri Propagandna oddaja M. Kranjec: O grehu Stare Jakovce, TV drama 17.45 18.40 19.10 19.20 19.24 19.26 19.30 19.45 19.48 19.50 20.15 20.45 21.25 21.30 21.55 21.58 22.00 22.05 Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Test Poletno popoldne: 14.55 Glasbena oddaja 15.25 Poročila 15.35 Številke in črke - kviz 15.55 Dolgo potovanje po sipinah, 7. - zadnji del sovjetske nadaljevanke 17.05 Risanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Zaščitena narava 18.45 Žur, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V torek ob osmih, narodna glaba 20.50 Žrebanje lota 20.55 Verigolomec, dokumentarna oddaja 21.55 Rezerviran čas 22.10 Poletna noč TV Ljubljana (LJ2 in TV Koper) (do 01.30) TV Zagreb I. program: 17.05 Risanke 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Zaščitena narava 18.45 Žur, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Notranjepolitična oddaja 21.00 Feniksov let, ameriški film 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.05 Poročila SREDA 23. julija 18.05 23.35 Teletekst RTV Ljubljana 18.20 Poročila Spored za otroke: 18.25 Slovenske ljudske pravljice: Obirji 18.40 Narodni parki: Plitvice, izobraževalna oddaja TV Zagreb 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.48 Propagandna oddaja 19.50 Ideologija in zločin, 2. del dokumentarne serije TV Zagreb 20.20 Šopek domačih, 4. oddaja 20.50 Spoznano-neznano, oddaja o znanosti 21.20 Risanka 21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Film tedna: Pripovedke iz dunajskega gozda, avstrijski film Oddajniki II. TV mreže Poletno popoldne: 14.55 Glasbena oddaja 15.25 Poročila 15.35 Številke in črke - kviz 15.55 Dolgo potovanje po Sipinah, 7. zadnji del sovjetske nadaljevanke 14.45 Test Poletno popoldne 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 1. del francoske nadaljevanke 16.55 Mali koncert 17.05 Risanke -17.25 TV dnevnik 17.45 Burleske 18.15 Muzeji in galerije 18.45 Prijatelji glasbe, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Plesna umetnost drugače 20.30 Skupina »Ayllu« 20.40 Poročila 20.45 Življenje in ne film, izobraževalna oddaja 21.30 Premor 21.35 »Parni valjak«, zabavnoglasbena oddaja 22.20 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper) (do 01.30) TV Zagreb I. program Poletno popoldne 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 1. del francoske nadaljevanke 16.55 Mali koncert 17.05 Risanke 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Burleske 18.15 Muzeji in galerije 18.45 Prijatelji glasbe, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer: Francoski can-can, francoski film in 21.40 Škrlatna ulica, ameriški film 23.20 TV dnevnik 23.40 Program plus 00.40 Poročila ČETRTEK 24. julija 18.05 23.00 Teletekst RTV Ljubljana 18.20 Poročila Spored za otroke: 18.25 T. Pavček: Vijavaja-ringaraja, 6. del poučnozabavne nanizanke 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.48 Propagandna oddaja 19.50 Mozaik kratkega filma: Arktična veslaška tekma, finski film 20.25 Popevke ob gardskem jezeru, 2. del zabavnoglasbena oddaje italijanske TV 21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 S. Pons - A. Larreta: Goya 6. zadnji del španske .nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže 14.45 Test Poletno popoldne 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 2. del francoske nadaljevanke 16.50 Mali koncert 17.05 Risanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Bojazljivi volk, otroška oddaja 18.15 Znanstvene teme: Nobelovec Vladimir Prelog 18.45 Dobre stare uspešnice, angleška zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hiša, 1. del poljske nadaljevanke 21.25 Poročila 21.30 Rezerviran čas (samo za Lj2) 22.15 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper) TV Zagreb I. program 15.00 15.30 15.40 16.00 16.50 17.05 17.30 17.35 17.45 18.15 18.45 T9.30 20.00 21.00 21.10 22.10 22.30 00.30 Poletno popoldne: Glasbena oddaja Poročila Številke in črke - kviz Neuničljiva Marija, 2. del francoske nadaljevanke Mali koncert Risanke Poročila TV koledar Bojazljivi volk, otroška oddaja Znanstvene teme: Nobelovec Vladimir Prelog Poročilo s seje CK ZKH TV dnevnik ZIP, politični magazin Izbrani trenutek Kombinacija - kviz TV dnevnik Program plus Poročila (T a 1 MERKUR kranj RADIO SOBOTA, 19. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Pionirski tednik - počitniško potovanje od strani do strani - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Odprto za kulturno-zaba-vni program - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin + Glasbeni inter-mezzo - 12.00 Poročila Na današnji dan - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.00 Poročila - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) 15.55 Zabavna glasba - 16 00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Mladi mladim -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Za naše najmlajše 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val 20.00 23.00 Slovencem po svetu - Naši kraji in ljudje - 23.00-5 00 Nočni program NEDELJA, 20. julija Prvi program 5.00-8.00 jutranji program glas ba 8.46 Skladbe za mladino 905 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za naše kmetovalce 14.15 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.30 Poročila + medigra - 15.40 Pojo amaterski zbori - 16.05 Humoreska iega tedna - 16.50 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.50 Literarni nokturno 23.00-4.30 Nočni program PONEDELJEK, 21 julija Prvi program 4 30 8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmice na potepu 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Na ljudsko temo 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Veselimi plan-šarji - 20.00 Kulturni globus 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Veliki simfonični orkester vse-zvezne RTV Sovjetske zveze, violinist Leonid Kogan, pianist Nikolaj Petrov in dirigenta Gena-dij Roždestvenski in Jevgenij Svetlanov - 22.00 Našim po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - 23.00-5.00 Nočni program - glasba TOREK, 22. julija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - Iz naših sporedov - 8.35 Zapojmo pesem kot le mladost jo zna ... - 9.05 Z lahko glasbo v praznik - 10.05 Posebna oddaja (ali prenos) IPP - 11.00 Poročila - 11.05 »Proti morju« 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -T3.20 Od melodije do melodije -14.05 Koncert mladih glasbenikov Koroške, Julijske krajine in Slovenije 14.35 Nova zvezda milanske Scale: Gruzinski basist Paata Burhuladze - 15.30 Poročila 16.00 Vrtiljak - 17.05 Posebna oddaja literarna: »Prebujenje« - 17 40 Z ansamblom Slovenija -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežom -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 Otvoritveni koncert 10. revije mladinskih pev- skih zborov Zagorje ob Savi 1986 - 21.05 Radijska igra: Janez Gradišnik: Morda vohun? - 22.10 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno — France Kosmač: Kdo pa so ti mladi fantje -23.00-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 23. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.30 Od melodije do melodije -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 »Duhovitost besedil v zborovski pesmi« - 18.25 Tri pesmi Rista Sa-vina — poje ženski zbor RTV Ljubljana - 18.30 S knjižnega trga -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Jože Humer - 20.35 Minute s slovenskimi interpreti - Lidija Pfeifer, klavir - 21.05 Camille Saint-Saens: odlomki iz opere »Samson in Dalila« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije -22.50 Literarni nokturno - Mare Delouze: Spomini - 23.05 Jazz za vse + rezerva - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor ČETRTEK, 24. julija Prvi program 4.30-8.00 jutranji program - glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce (ljudske v iz-bedbi otroških, mladinskih zborov in oktetov) - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Lahke note - 18.30 Slovenski pianisti in Frederic Chopin - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer -Rudolf Maister - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov -22.50 Literarni nokturno - John Hollander: Pesmi - 23.00-4.30 Nočni program - glasba KINO CENTER 18. julija: Nem barv. erot film TIFFANY ob 16., 18 in 20. uri; 19. julija: nem barv erot. film TIFFANY ob 16., 18. in 20 uri, premiera ital barv. ljub filma KUUČ ob 22 uri, 20. julija: nem. barv erot. film TIFFANY ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. akcij, filma HOLKROFTO VA POGODBA ob 21 uri; 21. ju lija: avstral. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 16, 18. in 20 uri; 22. junija: amer. barv. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 16. 18 in 20. uri, 23. julija: ital barv vvestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 16, 18 in 20. uri; 24. julija: nem. barv erot film ŠEST ŠVEDINJ V IN TERNATU ob 16., 18 in 20 uri; KINO STORŽIĆ 18. julija: amer. barv karate film ZOB ZA ZOB 16, 18 in 20. uri; 19. julija: franc. barv. komedija FANTJE ZA ZVEZO ob 16., 18 in 20 uri 20. julija: amer barv kom DIJAŠKE RAZPOSAJENO STI ob 14 in 18 uri, amer. barv. akcij film NINJA MAŠČEVALEC ob 16. uri, premiera jug. barv komed. VOJAKI ob 20. uri; 21. julija: jugosl. barv. komedija VOJAKI ob 16., 18. in 20 uri; 22. julija: amer barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri; 23. julija: ital. barv lju bežen, film KUUČ ob 16., 18. in 20. uri; 24. julija: ital. barv. Iju-bez film KUUČ ob 16.. 18 in 20. uri; DOM KAMNIK 18. julija: Ni kinopredstav! 19. julija: ital. barv. akcij. pust. film KONDORJEV LET ob 18 in 20. uri, jug. barv. komedija ANTI-CASANOVA ob 22. uri; 20. julija: ital. barv. akcij. pust. film KONDORJEV LET ob 15. in 17. uri, nem. barv. erot. film BRUNHIL DA IN KRIMHILDA ob 19. uri, premiera ital. barv ljub. filma KUUČ ob 21. uri; 21. julija: ital barv. vvestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 18. in 20. uri, 22. julija: avstral barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri; 23. julija: nem. barv. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V IN TERNATU ob 18. in 20. uri; 24. julija: amer barv fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 18. in 20. uri; KINO TRŽIČ 18. julija: Ni kinopredstavl 19. ju lija: ital. amer. oarv glasb, film CINDY ob 18. in 20. uri, premiera jug. barv komedija VOJAKI ob 22. uri; 20. julija: ital amer. barv. glasb, film CINSY ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 19. uri; 21. julija: amer. barv. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 18. in 20. uri, 22. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri; 23. julija: avstral. barv. akcij, film. CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri; 24 julija: amer. barv. fant. film E. T. - VESOUČEK ob 18. in 20. uri; KINO DUPLICA 19. julija: nem barv erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 20 uri; 20. julija: amer. barv. fant. pust. film SUPERMAN 2 ob 18. in 20. uri; 24. julija: amer. barv. srhljivka VOLKOVI ob 20. uri; KINO ŽELEZAR 18. julija: premiera angl. barv. film HOLKROFTOVA POGODBA ob 17., 19. in 21. uri; 19. julija: angl. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 21. uri; 20. julija: amer barv. karate film ZOB ZA ZOB ob 15. uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri; 21. julija: amer. barv. fant. film E. T. VESOUČEK ob 17. in 19. uri; 22. julija: nem. barv. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 17. in 19. uri; 23. julija: amer. barv. fant. pust. film ob 17. in 19. uri; 24. julija: ital. barv. film SAMO BOG ODPUŠČA ob 17. in 19 uri; , KRANJSKA GORA 18. julija: ital. barv. komedija SAMO BOG ODPUŠČA ob 18. uri; 22. julija: amer. barv. komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 20. uri; KOMENDA 18. julija: ital. amer. barv. glasb, film CINDY ob 20.30 uri, 19. julija: amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 20.30 uri; KINO RADOVUICA 18. julija: Rl kinopredstavel 19. julija: franc. barv. zab. film ŽENDARJI IN ŽENDARKE ob 18. uri, amer. barv. pust. film ŽELO II. del ob 20. uri; 20. julija: amer. barv. pust. film ŽELO II. del ob 18. uri, franc. barv. zab. film ŽENDARJI IN ŽENDARKE ob 20. uri; 21. julija: jug. barv. film OD PETKA DO PETKA ob 20. uri; 22. julija: jug. barv. film OD PETKA DO PETKA ob 18. uri; 23. julija: Ni kinopredstavel 24. julija: Ni kinopredstavel KINO BLED 18. julija: amer. barv. film BEBY LAWE -- ŽELEZNA UUBEZEN ob 20. uri. 19. julija: amer. barv. film PAJČEVINA SMRTI ob 18. in 20. uri; 20. julija: amer. barv. film VOJNA AKADEMIJA ob 18. uri, amer. barv. film BABY LAVVE - ŽELEZNA UUBEZEN ob 20. uri; 21. julija: amer. barv. pust. film ŽELO II. del ob 20. uri; 22. julija: amer. barv. pust. film ŽELO II. del ob 18. in 20. uri;' 23. julija: jug. barv. film OD PETKA DO PETKA ob 20. uri; 24. julija: Ni kinopredstavel KINO BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA 19. julija: amer. barv. film VOJNA AKADEMIJA ob 20. uri; 20. julija: amer. barv. krim. film PAJČEVINA SMRTI ob 18. in 20. uri; 24. julija: jug. barv. film OD PETKA DO PETKA ob 20 uri; MISI^IEnGLAS 8. STRAN 22. JULIJ - DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA PETEK, 18. JULIJA 191 OKUPATOR IN VSTAJA NA GORENJSKEM POLETI 1941 Gorenjsko so okupirali 12. aprila najprej Italijani, takoj zatem pa Nemci. Kapitulacija stare Jugoslavije je začela veljati 18. aprila 1041. Hitler je Slovenijo razdelil ie 12. aprila kot neomejen gospodar tudi tega dela Evrope. Sebi je odrezal največji in najbolj razvit kos Slovenije. Poleg Spodnje Štajerske je prisvojil tudi Gorenjsko, ki je v predaprilski Jugoslaviji obsegala le 3.120 km2. To je bilo približno 20 odstotkov takratne Slovenije, ki je merila 15.809 km2. V nasilno okleščeni Sloveniji, saj je bilo četrtino Slovencev odrezanih od matične domovine, je tik pred okupacijo prebivalo 1,400.000 Slovencev, DNEVI VSTAJE JUGOSLOVi SKIH NARODOV Gorenjska je bila za okupatorja sila pomembna iz strateških, gospodarskih in političnih razlogov. Z okupacijo je bila odstranjena zapora proti Jadranu, ki je motila nemški raj h. Čez Gorenjsko so bile speljane nepo-' grešljive komunikacije, ki so vodile proti Balkanu, Jadranu in so jih nacisti na vsak način hoteli zavarovati. Zato so takoj po okupaciji poleg civilnega oblastnega aparata pripeljali tudi močne orožnike in policijske sile. Gorenjska, za katero je osrednje slovensko vodstvo NOB—j a menilo, da ima največ pogojev za vstajo, je poleg Ljubljane postala najzgodnejše torišče tako odporov OF kot tudi oborožene- ■ ga upora. Pri tem pa je bil spregledan geografski, prometni, gospodarski in politični vidik, pomemben za okupatorja. Gorenjska naj bi bila ponemčena 1. oktobra 1941 čni okupatorji so razpustili tudi vse domače organizacije, zaplenili imetja, uvedli nemške napise in imena, hiteli s popisovanjem ljudi, ukinili slovenske šole, pripeljali svoje nemške učitelje in učiteljice, sežigali in plenili slovenske knjige in na vso moč hiteli izvrševati Hitlerjevo naročilo, naj mu to deželo čimprej napravijo spet nemško. To ponemčevanje so hoteli izvesti že do 1. oktobra 1941. Tako je bilo načrtovano in tako bi se tudi zgodilo, če se ljudstvo ne bi začelo upirati. Nacistični okupatorji so po v naprej pripravljenih načrtih izvajali delo. Po njihovem najbolj nevarne ljudi so zapirali in odganjali v begunsko graščino v Šentvidu pri Ljubljani. Tiste, ki so jih vozili v Šentvid, so predvideli za izgon, za kar je bilo predvidenih kar BO.000 Gorenjcev. Najprej so bile na vrsti predvsem vplivne politične osebnosti različnih nazorov, vodilni izobraženci, premožnejši ljudje in tudi dihovščina. Tiste, ki so bili označeni kot komunisti, pa so nameravali fizično uničiti in so jih zapirali v Begunjah. Nacisti- Prvi ilegalci Tedaj so na Gorenjskem obstojala tri partijska okrožja: jeseniško , kranjsko in kamniško. V juniju pa je bil vzpostavljen tudi pokrajinski vojno — revolucionarni komite v katerem so bili: Stanko Žagar kot vodja ter člana Lojze Kebe in Tomo Brejc. V tem pripravljalnem obdobju so se dogodki naglo vrstili in končno je 22. junija 1941 Hitlerjeva Nemčija napadla še Sovjetsko zvezo. V tem času je okupatorjev aparat skoraj vse odrasle Gorenjce že vključil v svojo nacistično organizacijo Kartner Volksbund — Koroško ljudsko zvezo, uvajal je pomožno vojaško organizacijo VVehrmansc-haft, Hitlerjugend in Frauensc-haft, vmes pa izvajal rasne in politične popise, vse s ciljem, uničiti slovenstvo. Na Gorenjskem je bilo že pred 22. junijem v ilegali 19 ljudi, po tem datumu pa dosti več. Tako so se predvsem v okolici industrijskih središč, kot so Jesenice, Kranj, Tržič, Kamnik in Kropa začele zbirati skupinice in skupine ilegalcev.Oživeli so gozdovi v Karavankah, na Jelovici, nad Jesenicami, v Bohinju, na Mežakli, nad Rašico in Šmarni gori. Nacistično nasilje je bilo vse hujše. V začetku julija 1941 so nacisti začeli množično izvajati svoje izganjalske načrte. Vsega oropane Gorenjce so iz zbirne baze v Šentvidu z vlaki začeli prevažati v Bosno in Srbijo. Do prve polovice julija so izgnali že 2. 430 Gorenjcev. Prebivalstvo je zajela groza, a tudi upornost in spoznanje, vse jasneje je bilo, da samo oborožen upor, o čemer je govorila OP in KS, more rešiti Gorenjce in Slovence pred izginotjem! Zadostovalo je, da si bil Slovenec in že si bil podvržen uničevanju ali vsaj izgonu. Vstaja naj bo že julija In tedaj, 16. julija 1941, je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet odločilo, da je napočil čas, ko je od priprav treba preiti na oborožen upor. Član tega poveljstva in CK KPS je bil tudi Stanko Žagar, nekdanji šolski upravitelj na Dobravi pri Kropi in že naslednji dan, 17. junija 1941, je prišel na Gorenjsko. Njegova nalogu je bila, da odločitev glavnega poveljstva o začetku oborožene vstaje prenese na gorenjske ilegalce. Tedaj je v pokrajini našel že 11 skupin prvih partizanov. Čez tri dni, 2o. julija 1941 je bila nedelja, se je Stanko Žagar pod Malim Gre-gorjevcem blizu Vodi.ške planine na Jelovici (zdaj je tam dom) se-tal s člani okrožnih komitejev. Dogovorili so se, da bodo vse ilegalce povezali v čete in da bodo začeli z oboroženimi akcijami. Ker so bili to neznani začetki, je Žagar moral veliko pojasnjevati, drugi pa so to pren ašali naprej. Z akcijami so začeli 27. julija, zato so že 26. julija ustanovili prvi dve partizanski četi: Kranjsko pri Naklem in Tržiško blizu Veternega. Naslednjega dne so na Mohorju ustanovili Kranjsko—Poljansko, 28. julija na Obranci nad Jesenicami Cankarjevo, 29. julija pa blizu Vodi-ške planine četo Ilije Gregorića ali Jelovško četo, Rašiško pa so ustanovili že 24. julija; le —ta je bila Ljubljani najbližja. Do lO.avgusta 1941 so na Gorenjskem ustanovili osem čet; poleg imenovanih še Radomeljsko, Kamniško in Mengeško—Moravsko. Prav na Koroškem se je oborožena vstaja začela najprej, in sicer po dogovoru 27. julija zvečer. Druge čete so začele delovati nekoliko kasneje, ker vse priprave niso tekle tako, kot bi morale. Na Perovem pri Kamniku sta tedaj padla prva dva gorenjska partizana, skojevca Mlakar in Miklavčič. Presenečen okupator Nemci, ki so bili sicer pripravljeni na okrepljeno delovanje komunističnih krogov, kot je 30. julija 1941 ugotavljal gestapo v Kranju, je presenetila širina in moč gibanja. Nemški dokumenti z dne 4. avgusta 1941 pravijo, da' »je v tednu od 27. julija do 2. avgusta vzplamtela komunistična propagandna dejavnost in napadalnost. . .« Najmočnejše in najprej je upor vzplamtel v kamniškem okrožju, o čemur nemško orožniško poročilo pravi, da se je »27. julija pričel val vstaje, ki je niso sprožili in je ne stopnjujejo samo komunisti, marveč tudi slovenska narodna stran!« Okupator je na začeto vstajo reagiral takoj in silovito. Že dru- gi dan po prvih uporniških dejanjih, to je 28. julija, je šef civilne uprave na Bledu razglasil policijsko uro od 22. do 4. ure in zagrozil z ustrelitvijo vsakogar zunaj doma. Drugi dan je šef civilne uprave Franz Kutschera ustanovil izredno sodišče, ki je že 1. avgusta obsodilo na smrt štiri upornike iz Kamnika. Ustreljeni so bili v Begunjah in to je bil tudi začetek streljanja talcev na Gorenjskem. Tudi večerne tečaje nemščine so ukinili in zaprli 23 šol tam, kjer niso mogli učiteljem zagotoviti varnosti; pojavili so se namreč napisi, naj nemški učitelji takoj zapustijo pokrajino. Padli so prvi borci Nemci so prvi napad v gorenjskem kotu izvršili 1. avgusta 1941, ko so udarili na Cankarjevo četo na Poljana! nad Jesenicami. Padla sta dva borca: Arzen-šek in Koren. Tedaj je vodstvo vstaje sklenilo, naj se čete povežejo v tri bataljone, v vsakem okrožju naj bo eden. Prvi je bil za Storžičem ustanovljen 4. avgusta, imenovali so ga Kranjsko—Tržiški ali Storžiški in je bil sploh prvi partizanski bataljon na Slovenskem. Naslednjega dne, 5. avgusta, so na Jelovici ustanovili Cankarjev bataljon. Ta je bil tisti, ki se je potem bojeval v Dražgošah, 17. avgusta pa je bil na Rašici sestavljen še Kamniški bataljon. Vstaja na Gorenjskem se je torej med po- krajinami razplamtela najprej in tudi najmočneje, saj je bilo izmed 14 partizanskih čet, kolikor jih je bilo osnovanih v mesecu juliju 1941 v vsej Sloveniji, na Gorenjskem ustanovljenih kar 9. Do 5. avgusta 1941 se je partizanom na Gorenjskem priključilo 199 borcev. Nemci so seveda takoj planili po njih. 5.in 6. avgusta so napadli Storžiški bataljon pod Karavankami in ga tudi razbili, 8. avgusta pa so napadli Cankarjev bataljon na Jelovici, ki pa je kljub siloviti premoči ostal cel, padli so trije borci. Ta dva bataljona sta namreč nameravala napasti Begunje in rešiti več sto zaprtih aktivistov in drugih ljudi, pa do tega potem ni prišlo. Edinstven primer v tretjem rajhu Za izvajanje terorja je okupator moral dobiti okrepitve iz drugih krajev. Namesto mirnega ponemčevanja je v pokrajini prišlo do takega upora, da je osupli šef civilne uprave za Gorenjsko v začetku avgusta moral vojaške oblasti prositi za dodatne policijske enote, ki »naj bi na tem območju vzpostavile red in varnost.« Komandant XVIII. vojaškega okrožja v Salzburgu se je temu tako čudil, da je svoje podrejene na Gorenjskem spraševal, če ' )policija res ni več gospodar položaja...« ter to sklenil z besedami: »Takšne razmere bi bile v tretjem rajhu edinstvene!« In to so tudi bile. Vstaja je torej kljub začetnim slabostim, slabi oborožitvi in neizkušenosti uspela, zato lahko ugotavljamo, da je: vstaja zaustavila množičen izgon prebivalstva, porušila nemške kolonizacijskt načrte, preprečila nadaljnje ponemčevanje Srbija Srbija prva slavi dan vstaje 7. julija. Na ta dan leta 1941 je Azbukovačko—Radževska četa Valjevskega odreda, ki jo je vodil Žikica Jovanovič—Španac v Beli Crkvi napadla žandarmarij-sko patrolo. Bela Crkva, kraj med Vlašičem, Drino, Sokolski-mi planinami in jadranskimi ravninami je prišla v slavno zgodovino Srbije in vseh naših narodov. Prvi strel na sovražnika Črna gora je v Jugoslaviji padel prav Bogoljub Rakič, čevljars— lavec, komunist in revolucio* ! je 7. julija v Beli Crkvi začel' liki narodni zbor. Žikica je shodu seznanil ljudstvo s si pom CK KPJ za oborožen proti okupatorju. Potem so p* žandarji. Žikica in njegovi b( so se spopadli z orožniki p lje, ki je hotela razgnati zb ljudstvo. V tem spopadu sta la dva orožnika Prve uporniške puške vstaje so v Črni Gori počile 13. julija 1941. Ne ve pa se, katera puška in kje je počila najprej. Tega večera, takoj po polnoči, so Cucki, Bjelički Velestovsko—Za-gredsko—Markovski in Ubalski gverilski odredi napadli karabi-njerske postaje v Čevu, čekliški borci so razorožili karabinjerje v Čekličih, na Ivanovih Koritih se je predala italijanska posadka in partizani so osvobodili Rijeku Crnojeviča, razvila se je onemogočila utrjevanje okupacijskega nacističnega sistema z začetkom preprečila priključitev k rajhu in vezela nase ob-č utne nacistične sile. Pokazalo se je da narodnostno uničenje more preprečiti samo oborožen boj in zato odpadejo trditve nasprotnikov NOB—ja, da so bile žrtve zaman, da bi Nemci vojno tako in tako. izgubili, da bi morali le čakati na nji hov konec, medtem pa taktizirati. Če bi se obnašali tako, bi bil slovenski in predvsem gorenjski živelj dotlej zanesljivo uničen. Oboroženi boj je bila torej edina rešitev. Prav Gorenjska je bila tista pokrajinu, kjer okupator ni mogel uresničiti nobene bistvo ne zamisli, in to kljub dejstvu, da je uvedel krvavo nasilje. Po leg aretacij, izgonov, mučenj in bajk je od začetka avgusta do konca decembra 1941 pobil 146 nemških talcev Začeta vstaja je preprečila zločinski genocid in vse ostule okupatorjeve načrte. borba na Carevom lazu. IsW dne so bile ena za drugo uni# orožniške postaje v Mišičih, ljarici, Reževičih, Ljuboti Brajičih, Petrovcu na moru. ločeru, Sutormanu, Brčelik' Eden večjih krajev, ki je bil1 vobojentegadne.je bil Virpa* Tu je bilo v kratki a ostri b ubitih 6, ranjenih 15 in zaje okrog 50 italijanskih vojako* mestu je bila takoj postavlj8 komanda mesta in določena * gova obramba. Slovenija 22. julija praznujemo dan vstaje slovenskega naroda. 16. julija 1941 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet dalo ukaz za takojšnjo vstajo slovenskega naroda. Dan kasneje je bila za Gorenjsko pomembna zgodovinska konferenca predstavnikov VRK—ja in partizanskih delavcev pod Malim Gregorjevcem na Jelovici. Udeleženci konference so bili stari komunisti in partizani Stane Žagar, Lojze Kebe, Tomo Brejc, Jože Gregorčič, Ivan Bertoncelj, Polde Stražišar, Franc Potočnik, Jože Ažman, Matija Verdnik, Franc Vodopivec, Anton Nar-tnik, pa tudi Anton Štefe, Ivan Hrvatska Križnar, Alojz Justin in J°^e. sman. Sklenili so, da pove* prve partizanske skupine i*1 koj začno z ljudsko vstajo. Dne 22. julija 1941 so «JJ Rašiške skupine v Tacnu n*2* nili vstajo slovenskega ljudsr Od 24. do 29. julija so se novile partizanske čete: * ška, Tržaška, I in II Krani Kamniška, Radomeljska,^ ™ geška, Moravska, Jesenišk* Jeloviška. S temi akcijami so g°ren\ in slovenski partizani uresničevati sklep o vstaji J« slovanskega naroda, ki ga J* svoji seji 4. julija 1941 sp1*1 CK KPJ pod vodstvom Tita- Hrvatski narod praznuje dan vstaje 27. julija.Na ta dan leta 1941 so borci Liškega gverilskega odreda skupaj z ljudstvom iz okolice Donjega Lapca napadli in zavzeli ustaško—žan-darmerijsko postajo v Srbu, porušili progo Knin — Drvar in uničili odred ustašov pri Srp-skem klancu. Pod vodstvom komunistične partije se je vstaja hitro razširila po vsej Liki in Kninski pokrajini, postopoma pa je zavzela tudi ostale kraje Hrvatske. Napad na Srb se je začel nekaj po eni uri popoldne. Borba je bila krajša, kot so partizani pričakovali. Žandarji so bili na- mreč tako iznenađeni in P' ^ nečeni, ko so zagledali okročL borcev, da se niso niti P°s^jj j upirati, temveč so se spus paničen beg. Srb je bilo P1"^ vobojeno mesto na Hrvats* Ko so partizani zavzeli me-s*~| se z avtomobili vozili po &en1 peli in streljali v zrak, je v čilu napisal ustaški žandar ma Crnkovič. . Jk x Prebivalci mestu Srb so <*r l \ plačali svojo svobodo, ti 'e\ i č prebivalcev ni dočakala sV^» li de. Širom po naši domovin1 ■ kosti 436 borcev iz Srba, od * rih jih 122 ni imelo niti 20 let; 563 žrtev fašističnega te rod bila tretjina otrok pod 15 'e Tifus pa je vzel še 106 živlF Bosna in Hercegovina Intenzivne priprave za vstajo v Bosni in Hercegovini so se začele takoj po majskem posveto vanju KPJ. Koncem maja in v začetku junija 1941 je pokrajinski komite organiziral oblastna partizanska posvetovanja v Tuzli, Mostarju in Banjaluki. Juliju je naredil plan za začetek oborožene vstaje in osnoval vojne štabe. 27. jriija, točno po planu, »e je začela vstaja v Drvarju.Odred Javorje, Kamniški in del Crvlji vičko—Zaglavačkega so napadli sovražnikov garnizon v Drvarju, ki je imel stotnijo domobrancev in okoli 200ustašev in ustaške milice. Že okrog 10. ure je bil uničen ustuški tabor, ob 18. uri Makedonija pa zavzet sokolski dom, & 0 oporišče domobrancev. ^alJ teh borbah je padlo 25 ust* in domobrancev, zajet pa J A ves garnizon. To je bilo P^rf sto v Jugoslaviji, k j so ga J hodile partizanske čete. ^ Jf za tem je bilo tod osvobO) ^ okrog 5000 kvadratnih trov ozemlja, tako im«n^rj)p Drvarska republika, na kat* ] • bilo formiranih 8 butaljonO^Jt Drvar je v narodonoos^o £ ni borbi dal 65oo borcev, ». jjp rodnih herojev, 21 general^^ - prvoborcev, nosilcev Pa£pf' ske spomenice 1941,pa ixi $ padlih junakov in 777 žrtev stičnega terorja. Organizirana vstaja v Makedoniji je bila precej kasneje kot v drugih republikah. Krivdo je iskati med takratnim partizanskim vodstvom. Z odlokom CK KPJ je bil razrešen pokrajinski komite z Metodijem Šatoro-vim—Šarlom na čelu. Sredi septembra 1941 je bil formiran nov pokrajinski komite KP Makedonec pod vodstvom I .a/arja Koli ševskega. Po obsežnih pripravah na terenu in po odloku po krajinskega komiteja je Prilep ■ki odred, ki je štel okrog 40 borcev — to so bili tobačni delavci, študentje, kmetje, krojači, maturanti, čevljarji, trgovci— raz- deljen v tri skupine, **' ? [ bra 1941 napadel policij8* d \ stajo, zapor in telefonsK M j tralo v Pripelu. Ubit je ^y i žur pred policijsko postaj j letonija je bila uničena. II ( Zvečer, po napadu, s lečkoj planini, od koder '| na Babunu, v okolico r,lt „1"? ! Stepanci Tu so 23<>kt?^* i prvi prilepski partiz*n' zaprisegli ^ , Pn lep je dal 5000 boT€!z I rodnoosvobodilne borbe danes 154 nosilcev p»rtl' 1 spomenice. PETEK, 18. JULIJA 1986 22. JULIJ - DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA 9. STRAN @®IESSScJJ©ISI' VSTAJA JE MORALA BITI Mama, vredno je bilo Dokazali smo. da nismo narod hlapcev I IVANKA JENKO - UR- aKA, nosilka partizanske spojnice 1941 iz Medvod: »Upor moral biti, drugače sploh ni °l*o mogoče. Kamor si prišel po-s°d nemški obrazi, govorica, ^vražne uniforme, naperjeno orožje! Takoj je postala Sora Za-r> Ivani so se spremenili v Joha-®» Medvode v Zwischenwas-*6rn. Pričeli so zapirati ljudi. 'nemeli smo, ko so prišli po gusta Barleta, Tineta Rožan- ^ Domina Čermana. Železni čar f» so bili, čudoviti, pošteni lju- dje. Vse to nasilje in zatiranje ni moglo voditi drugam kot v vstajo. Cankar je pisal, da smo Slovenski narod hlapcev, toda tokrat smo dokazali, da vendarle nismo. Da smo žilav narod, ki se svoje zemlje drži kot hobotnica. Uprli smo se z vso silo, čeprav smo vedeli, da bodo padale žrtve. Glavo si nosil na prodaj, tvegal si na vsakem koraku, dokler ni počilo ... Kruta borba je bila to, toda med nami je vladalo tovarištvo, humani človeški odnosi. 1943. leta so me aretirali in potem sem šla skozi vse kalvari-je zaporov in taborišč. Begunje, Aichach, Lubeck in drugo. Domače so selili 1.1944. Veliko je bilo trpljenja, toda nekateri smo imeli srečo in smo kljub vsemu preživeli. Tudi po vojni je bilo hudo. Pregarali smo se skozi najhujše, stradali kruha in vsega drugega. Toda rada bi, da bi ta elan, ki smo ga takrat mladi dali od sebe, ne zbledel, se ne upočasnil, da bi zgrabil tudi mlade danes. In tovarištvo bi moralo spet zavladati med ljudmi. Mogoče nas bodo prav slabi časi, ki prihajajo, spet zbliž ali, da bomo znali prisluhniti drug drugemu in si pomagati kot nekoč, ko smo bili v stiski.« Komuniste so zdaj gledali s čisto drugačnimi očmi i*RANC KONOBELJ -5"OVEKO,nosilec partizanske ^menice 1941:»Puško in nekaj .--racije sem imel doma že od jpp'tuiacjje v železarni smo že BjjjM v trojkah, risali srpe in v *diva, pisali parole, razmnože-W* letake. Večina ljudi v tovar ^ le bila z nami, nam pomagala. U i so čisto odkrito pomagati^ na pol legalno so nabirali |tQriai' za osvobodilno fronto. In I© izbruhnila vstaja na Go- renjskem, je prav na Jesenicah zajela izredno širok krog ljudi. Ce bi ne bilo jeseniških komunistov, je vprašanje, če bi stvar tako izvedli. Ljudje so vedeli, da se komunisti bore za pravo stvar, čeprav so jim potihem očitali brezbožnost, ker so jih s prižnic k temu podpihovali duhovniki. Zdaj so vedeli, da bodo prav komunisti tisti, ki bodo vodili vstajo in boj za izgon sovrž-nika. Čisto z drugačnimi očmi so jih zdaj gledali, odpadli so vsi predsodki, ki so jih imeli še malo prej. Močno pa je pri nas na vstajo vplival tudi napad Nemčije na Sovjetsko zvezo. 22. junija so naši komunisti že šli v ilegalo. Vstaja 22. julija je bila potem velika potrditev tega, kar se je že prej več mesecev pripravljalo. Vstaja je zahtevala ogromno priprav. Bila je nujna. Drugega izhoda ni bilo. Vem, da bi se vsi, ki smo se takrat uprli, uprli vedno znova, če bi bilo potrebno. Jaz sem bil 22. junija sicer še v tovarni, 5. avgusta 1941 pa sem moral bežati. V partizane sem šel naravnost iz tovarne, ker so me doma čakali gestapovci. Priključil sem se Jeseniški četi.« Golih rok smo se uprli TOPIJVK— Ih^*'1^« nosilec pui ti/unske Sodnice 1941 iz Kranja: »Ju-W-°VQnj*ki narodi so se morali Spominjam se, kako nas i* 5LjJTevzelo, ko smo bili že v P^'ču in je Tine Teran iz Du-lkw Sveza med Stanetom Ža-^ n"mi, prišel z obvesti- ,° napredovanju oborožene ijilj ^ v Srbiji in spodnjih kra J:0 je bila potrditev, da smo ^Sn / prav, da se je vstaja V; - ° istočasno začela po •j? Jugoslaviji. Nk\S° 1)1,0 tožke odl°čitv°. za i^''ga borca posebej. Družino, M • .otroke si moral prepustiti iu. k,1'"^ in nemilost okupator- 'koli nisi vedal, kje bos ju tri, kje te bodo zajeli. Takrat sem delal v kranjski tovarni gume v Sempiritu. Zaradi ilegalnega dela sva se z ženo Pavlo že preselila v Otoče v zadrugo, ki je že v stari Jugoslaviji predstavljala komunistično gnezdo. Kot take so nus tudi predstavili gestapovcem. 14. junija 1941 sem po tovarni razdelil letake, s katerimi je partija pozivala vse jugoslovanske rodoljube, da se priključijo vstaji. Tisti daii sem zaslutil aretacijo in moral sem bežati. Rudi Papež, član vojno—revolucionar nega komiteja je mene in Gorjanca poslal začasno v Jelovico, ker še ni imel navodil za organizirano vstajo. Kmalu za tem je prišel na Gorenjsko Stane Žagar in kot organizator vstaje sem bil poslan na kranjsko področje. Vstaja je bila napovedana za 215. julij 1941 a jo je komandant Jo/.e Pesjak takrat preložil mi ■ sleč, da četa ni dovolj oborožena. Med 19. in 2o. julijem smo namreč na Okroglem pri Savi zaman čakali orožje iz Poljanske doline. Sele čez teden dni smo dobili obvestilo, da oro/ja ne bo. Skupina, zadolžena za orožje, je bila razbita. Določeno je bilo, da bi naša skupina morala odstraniti izdajalca v Naklem, požgali most ce/. Tržiško Bistrico, požagati in po žgati telefonske drogove med Nakloni in Kranjem. Skupina v Kranju bi morala vdreti v vojaško skladišče v delavskem domu, na Primskovem pa zažgati garaže. Svoje naloge je imela tudi šenčurska skupina. 26. julija se nas je na Cegelni-ci zbralo 9 mož, pa še mi nismo bili vsi oboroženi. 27. julija smo na Okroglem na njivi izkopali 3 puške, kasneje pa smo izpod butar pri eni od hiš na Okroglem potegnili še dve čisto novi. Ves teden smo potem pri Fistru čistili orožje. Četa se je 2. avgusta sestala in se pod Storžičem na Veliki Poljani združila s Tržiško četo. Bili smo resnično skromno oboroženi. Nekateri smo bili celo povsem brez orožja. Nikoli ne bom pozabil, kako nas je gledal lovec Burger, ko nas je srečal v gozdu pri Cegelnici: »Kaj pa vi mislite, da se boste takile borili proti tankom, avijonom :..?« Miha Fi-ster je bil tako jezen ob tej pripombi, da ga je hotel kar ustreliti. Prvi streli na kranjskem koncu so padli na Veliki Poljani pri koči 3. avgusta dopoldne. Dva zasledovalca smo opazili že prej, pa sta izginila v megli, tretjega smo ujeli. 7 brzostrelk je zaropotalo pred njegove noge. Prvi strel je sprožil Stanoje Raden-kovič, komandir Tržišče čete. Jože Pesjak, komandant Storži-škega bataljona, je Nemca pripeljal pred četo, obrnil ovratnik in pokazal se je gestapovski znak. Obsodba je bila s tem izre-žena... Storžiški bataljon je imel zaprisego pri Verbičevi koči 4. avgusta popoldne. Zvečer so bili sestavljeni 3 vodi najbolje oboroženih borcev.ki so imeli skupno z Jelovškim bataljonom nalogo osvoboditi zapornike v Begunjah. 5. avgusta zgodaj zjutraj pa je bil del borcev pod Storžičem obkoljen. Padlo je 8 borcev (med njimi tudi ženske), ranjen je bil Franc Mrak. Jaz sem bil skupaj z Jankom Urbancem 6. avgusta ujet v Kokri.« Tu smo doma Slovenci ALOJZ ZUPANČIČ - ZMA- GO,nosilec partizanske spomenice 1941 iz Kranja: »Niti za trenutek se nisem sprijaznil z okupatorjem. V meni je vpilo: »Jaz sem Slovenec! Mi smo Slovenci!« Nikdar ne bi pristal, da bi po naši zemlji hodil in ji vladal Nemec. Oče je bil predvojni komunist, jaz sem bil skojevec, sokol. Preziral sem jih od prvega dne, ko sem jih ugledal. »Kaj tu iščete?« je vpilo v meni. »Samo mi imamo pravico tu živeti« Najbolj pa sem jih zasovražil, ko so začeli seliti nase ljudi. Takrat se je v meni vse uprlo. In silno sem bil razočaran, ko so se med Slovenci pojavili izdajalci z rdečimi trakovi in kazali Nemcem naše zavedne ljudi. Jaka Stucin, Jože Šeško in Andrej Brovč so delali pri sosedu v krojaški delavnici. Oni so povezali mene in Dušana Furla-na in nama naročili, da zbirava orožje. Izdana sva bila. V noči z 2. na 3. avgusta 1941 so naj a prišli iskat na dom. Ušla sva čez vrt in Lenardičevo streho. 3. avgusta sva bila že na Primorskem. Še nobene enote ni bilo tam, le peščica, šest, sedem partizanov in terencev iz Goriških Brd. Tako sem postal partizan. Veliko žrtev je zahtevala ta vojna. Veliko manj bi jih bilo lahko, če bi ne bilo domačih izdajalcev. Toda vredno je bilo, nobena žrtev ni bila preveč. Če bi jih svoboda terjala še več, bi dali tudi te. Za svobodo naroda je vredna vsaka žrtev.« S poljansko vstajo se je končalo prvo leto vojne TONE PETERNELJ — IGOR.nosilec partizanske spomenice 1941 iz Poljanske doline: »V veliko zadovoljstvo nam je bilo, ko smo izvedeli, da so se pojavile prve partizanske skupine na Gorenjskem in da je pod Šmarno goro Miha Novak izstrelil prvi strel. Tisto poletje smo živeli v veri — tudi občutek smo imeli tak — da je pravzaprav partizanska vojska veliko močnejša, kot je v resnici bila. Na Jelovici je bil partizanski bataljon, na Storžiču tudi. Bataljon smo si predstavljali kot veliko množico ljudi, vendar so naše želje ustvarjale veliko večje skupine. In ko smo na Loškem slišali pokanje pušk smo mislili, da so partizani tudi dobro oboroženi. Izvedeli smo za nemške zločine. Za obešenega Stošiča v Kranju, za požgano Rašico. Takrat smo uvideli, da ne bo milosti. Vse to je še bolj združilo ljudi, še bolj so se zbirali okrog osvobodilne fronte in komunistov v upanju in veri, da moramo ohraniti obstoj Slovencev. Vedeli smo, da je borba edini izhod. Tako vzdušje se je utrjevalo iz dneva v dan, čeprav je včasih, ob hudih nemških pritiskih, pogum tudi upadel. Vendar je pripravljenost na vstajo rasla in pri nas izbruhnila prve dni decembra 1941, ko je prišel na Poljansko Cankarjev bataljon in ko smo skupno ugotovili, da je čas za splošno vstajo zrel. Aktivisti OF so ljudi obvestili, da naj čakajo na dani trenutek, da naj bodo pripravljeni. In bili so pripravljeni, zato sta bila mobilizacija in vstaja tako množični in uspešni. S poljansko vstajo se je končalo prvo vojno leto, ki nam je prineslo velike dogodke, pa tudi strahotno maščevanje okupatorja.« PARTIZAN MORA IMETI TRDEN ZNAČAJ V dveu primerih se je še ohranil partizanski zakon, ki je bil v 8 do 10 primerih natisnjen v pripravah na oboroženo vstajo sle-venskega naroda v sredini juni ja 1H41 Uvodni členi tega zakona pra vijo, da partizanske oddelke se stavljajo partizani prostovoljci, ki se želijo vztrajno in zvesto ter / orožjem v roki boriti za velike osvobodilne cilje slovenskega naroda, proti jarmu okupatorskih fašističnih tlačiteljev in za pravio« delavnega ljudstva. Orožja ne bodo odložili prej, dokler ne preženejo sovražnika. V partizanske oddelke lahko vstopi vsakdo, ne glede na politično in versko prepričanje ali narodno pripadnost. Pri vstopu zapri-seže, da se bo med bojem vsakodnevno strokovno, politično in duševno pripravljaval in izpopolnjeval. Za vzgojo skrbita komandant in politični komisar, pomembna pa je tudi živa medsebojna tovariška pomoč partizanov samih. f>. člen določa dolžnosti in pra- VLADOVITA VIDMAR -MAJDA: »Ko so Nemci vkorakali v Kranj, nismo zapuščali stanovanj. Ne bi vzdržala, razjokala bi se. Zapirali smo okna, toda potem si moral iti ven, jih gledat, poslušat. V trgovini pri Berjaku sem delala, znala sem nemško a nisem hotela govoriti. Kako nas je vse to bolelo! Kar pahnili bi jih nazaj čez Karavanke, pa ni bilo mogoče. Bili so tu z vso svojo močjo orožja in s prepričanjem, da bi že jutri ves svet v njihovih rokah. Trepetali smo za brata Tugomirja. Ko se je začela vojna, je hodil v 2. letnik pomorske vojne akademije. Takoj se je vrnil domov in vključil v odpor. Trepetali smo zanj, kadar ga ni bilo domov do policijske ure, se bali, da bi Nemci ne odkrili orožja, ki so ga fantje vedno od kod prinašali. Septembra 1942 so minirali železniški most čez Tržiško Bistrico nad Struže-vim. Vsi trije naši fantje so bili zraven; Tugo 22, Miloš 20 in Milojko 16 let.Pri eksploziji je bil Miloš ranjen v roko, odsekalo mu je prste, Tugo je bil lažje ranjen, Ilegalno smo Miloša spravili v bolnico v Ljuljani, za Tuga pa smo se izgovarjali, da so našli bombo in tolkli po njej____ Najbolj uboga je bila naša mama. Kaj je ta ženska morala prestati? Sest otrok je imela, pet nas je bilo v partizanih, ena hči pa skojevka na terenu. 1942. so ji ubili Tuga v Beogradu, Miloš je že prve dni po svobodi padel v Borovljah. Milojko je bil v nemški ofenzivi oktobra 1943 zajet na Snežniku, v Rižarni si je že grob kopal, potem so ga odpeljali v taborišče nekam na rusko mejo. Do zadnjega ni vedela, če je živ. Šele novembra 1945 je prišel domov. Jaz sem bila v partizanski tehniki v Poljanski dolini, potem v Kokri. Tudi zame ni vedela. Najmlajša šesta ki, je bila še doma, je šla 1944 v Celovec in doživela bombardiranje. Mami so sporočili, da je ubita. Cvetje so že kupili, črno so se oblekli, krsta je čakala ...« In ko je leta 1977 Vidmarjeva mama umirala, je tik pred smrtjo še vprašala svojega Milojka: »Ali je pri nas tako, kot sta si takrat zamislila Tugo in Miloš? So žive tiste ideje, za katere sta padla? Je bilo vredno?« »Mama, vredno je bilo. Žrtve niso bile zastonj. Malo je drugače, kot smo mislili takrat, toda srž je ostal.« ji je tedaj dejal Milojko. Pomirjena je umrla. Vendar, danes razmišlja Milojko, svet se ves čas spreminja, doživlja neke socialne revolucije, po vsem svetu vre. Še vedno se uresničujejo ideje Tuga in Miloša in njima podobnih. To je proces, ki nikoli ne bo končan. Bitka za življenje je bila in je tudi ostala MAKS KRMEU - MATIJA, narodni heroj iz Poljanske doline: »Vstaja je morala biti! To je ljudstvo zahtevalo od nas. Postavljalo se je vprašanje, zakaj čakate, udarite po njih, dokler to še lahko naredite. Takrat smo se dogovorili, da bi po vsej Gorenjski vstaja naenkrat vzplamtela, vendar nismo bili še prav pripravljeni. Dogodki v bližini Kamnika , ko je izkrvavel ves bataljon in nemški pritisk sta zaustavila vstajo. Kamniški bataljoni je šel v vstajo v veri, da bo isto noč vstala vsa Gorenjska. Izkazalo se je, da še ni bila pripravljena. Bili so žrtev. Naša vstaja 4. decembra v Poljanski dolini je bila dobro pripravljena, zato je bila tako množična in uspešna, najbolj množična na Gorenjskem. Jaz sem bil takrat rajonski partijski sekretar za Škofjo Loko. Pritisk Nemcev na Gorenjskem je bil hud. Prav to je še bolj spodbudilo vstajo, pognalo ljudi v boj še z večjo vnemo. Kjer ni bilo pritiska, so ljudje preveč mirno spali. Tudi razglasi na oglasnih deskah, kjer so Nemci sporočali ljudem, da streljajo naše talce, komuniste , so spodbujali ljudstvo. Brez žrtev pa svobode in zmage ne bi moglo biti. Plani germanizma so bili strahotni. Na Gorenjskem ne bi nič ostalo, danes Slovencev ne bi bilo več. Res je, da je revolucijo lažje izvesti kot obdržati njene ideje. Bitka za življenje je bila in je tudi ostala. Danes bijemo drugačen boj, neprimerno težji, v megli. Takrat smo sovražnika dobro poznali, v uniformi je hodil med nami. Danes sovražnika ne vidiš. Včasih smo peli... obresti in davki nam pijejo kri... V svobodi smo si zamišljali življenje brez davkov, brez obresti, a to ne gre. Ne moremo biti izolirani od ostalega sveta. Borcem je danes hudo težko. Takrat so se na Gorenjskem borile z ramo ob rami vse mogoče narodnosti, Hrvatje, Makedonci, Srbi, Italijani, Amerikanci, Angleži. Nihče ni govoril, da se borimo za Slovenijo, temveč za Jugoslavijo. Danes pa se pojavlja nacionalna mržnja. Nastajajo nenavadni problemi. Proizvodnja ne gre povsod kot bi morala, pri osebnih dohodkih so velike razlike in namesto dobrega dela se ponekod obnašajo spet čisto po "partizansko" — iščejo luknjo v zakonu, poskušajo se izogniti temu in onemu, samo dobro delati in poslovati nočejo. Če to zahtevaš, si pa nacionalist. Znotraj se krhamo, zunaj nas strahovito napada Zahod. Vračajo nam naše izdelke iz izvoza, pritiskajo na gospodarstvo. Vendar moramo vedeti, da je to kriza, ne tako mila kot v letih 1928 do 1936, ampak hujša. Izvlekli se bomo z boljšim delom in z ničemer drugim.« vice partizanov. Partizan mora imeti čvrst značaj, do poveljnika in tovarišev mora biti iskren, v boju hraber, prizadeven, hladnokrven in odločen, do svojih bojnih tovarišev pa skromen, nesebičen in tovariški. Partizan izvršuje svojo dolžnost zavestno in požrtvovalno ter za to ne sprejema nobenih osebnih gmotnih nagrad. V boju ne sme zapustiti svojega tovariša, varovati mora svoje življenje in življenje svojih tovarišev. Prav tako mora varovati svojo čast in čast svoje enote, nikdar pa se ne sme oma- deževati z dejanji nasilja nad delovnim ljudstvom. Poskusi razbojniških napadov ali tatvin se bodo, če bo potrebno, kaznovali s smrt j.o. Partizan mora dostojno ravnati z ranjenim ali ujetim sovražnikom... V bojni pozdrav je stisnjena pest desne roke, dvignjena k ščitu pokrivala, z vzklikom »V boj!« in z odgovorom »Za svobodo!«. (Septembra 1941, po posvetova nju v Stolicah se to geslo spremenili v »Smrt fašizmu—svobodo narodu«). GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 18. JULIJA 1986 Hokejisti pred novo sezono Čaka jih 38 hokejskih tekem Jesenice, 17. julija — 17. septembra se začenja državno hokejsko prvenstvo. Letos prvič bodo igrali tudi hokejisti iz Skopja. Jeseničani razmišljajo o tujih igralcih, vendar so v denarni stiski. Jeseniški hokejisti se s suhimi treningi že pripravljajo na novo hokejsko sezono in pravkar odhajajo na 10-dnevni suhi kondicijski trening. 15. avgusta se Podmežaklo začenja trening na ledeni ploskvi. Do začetka prvenstva, ki bo 17. septembra, bodo igrali štiri prijateljske tekme po Italiji in nekaj drugih mednarodnih hokejskih tekm. V letošnjem državnem prvenstvu bodo hokejisti Jesenic odigrali skupaj 38 tekem, prav toliko pa tudi hokejisti Kranjske gore. V prvi skupini bo nastopilo deset ekip, tokrat se prvič pojavlja hokejsko moštvo iz Skopja. Tekmovalni sistem ostaja enak lanskemu le s to razliko, da so se lani proti koncu pomerili prvi štirje, letos pa prvih šest ekip. Prvi dve ekipi igrata v superfinalu na tri dobljene tekme. Prvenstvo bo utrudljivo, a ne le zaradi velikega števila tekm, temveč tudi zato, ker hokejistom vzame precej časa vožnja po vsej Jugoslaviji. Letos bodo morali prvič potovati tudi do Skopja, kar nenazadnje predstavlja velike stroške. Hokejski klubi nimajo denarja v izobilju, varčujejo na vseh krajih. Samo vožnja v Beograd na tekmo s Crveno zvezdo jih velja 300 tisoč dinarjev ... Iz jeseniškega moštva sta že odšla brata Pajič, ekipa pa še ni dokončno sestavljena. Do zdaj je znano le, da bodo Jeseničane deloma okrepili hokejisti Kranjske gore, ki jih trenira Ciril Klinar, medtem ko je trener Jeseničanov Roman Smolej. S pionirji zelo kvalitetno dela nekdanji reprezentant Janez Mlakar, trenerja mladincev pa sta ostala Matko in Jernej Medja. Na Jesenicah razmišljajo o tujih igralcih, a se že zdaj zavedajo, da bi jih le težko plačali. Domače hokejiste tako Pretnarja, Šuvaka, Štefana Ščapa, Kožarja, Magazina, pestijo poškodbe minule sezone, Kopitar pa služi vojaški rok. Nad hokejskim klubom ima pokroviteljstvo jeseniška Železarna, s katero so podpisali samoupravni sporazum. Kljub materialni pomoči imajo stalne težave z opremo, ki je zelo draga in je doma sploh ni. Razumljivo je, da oi zato na tekmah želijo čimveč obiskovalcev. Že lani se je obisk na hokejskih tekmah precej povečal, več je bilo predvsem obiskovalcev iz drugih krajev Gorenjske in Primorske. Že zdaj so pri hokejskem klubu pripravili stalne vstopnice za vse tekme Jesenic in Kranjske gore. Medtem ko bo vstopnina na tribune v Podmežakli okoli 500 dinarjev, velja stalna vstopnica za dvanajst tekem Jesenic in Kranjske gore 6.000 dinarjev. D. Sedej Odbojkarice Triglava uspešno sklenile sezono Polovica moštva v slovenski reprezentanci Kranj, 11. julija — Odbojkarice kranjskega Triglava so z nastopom na shodu slovenske ženske odbojke v Rogozi, kjer so bile med 36 ekipami dvanajste, uspešno sklenile tekmovalno sezono. V II. slovenski članski ligi zahod so bile po prvem delu tekmovanja celo na drugem mestu in z dobrimi možnostmi za vzpon na vrh prvenstvene tabele, vendar so jih v spomladanskem delu pestile poškodbe in bolezni, tako da so na koncu osvojile četrto mesto, kar pa je za tako mlado ekipo (povprečno je stara petnajst let) tudi lep uspeh. Dekleta so med vrstnicami vsekakor med najboljšimi v Sloveniji. To kažejo tudi rezultati: v republiškem finalu kadetinj so bile druge, v mladinski konkurenci pa so v gorenjskem finalu klonile šele proti letošnjim državnim prvakinjam, igralkam Bleda, in sicer tesno z 2:1. Žal moštvo ni imelo priložnosti za uveljavitev v zveznem merilu, saj se zaradi pomanjkanja denarja ni udeležilo turnirja mestnih reprezentanc v Beogradu, ki je veljalo kot neuradno državno prvenstvo. Igralke (upravičeno) upajo, da se bodo v Kranju le zdramili in jim letos dali tudi to možnost. Svoje kvalitete so že večkrat potrdile, nenazadnje tudi s tem, da se jih je več kot polovico uvrstilo v slovensko reprezentanco. Bojana Osterman, Alenka Potočnik in Patricia Žnidaršič igrajo v slovenskem pionirskem moštvu, Nada Vojičič, Jana Robežnik in Simona Škrjanc v kadetski reprezentanci in Slavica Vojičič v mladinski. Ker klub pestijo finančne težave, se bodo dekleta letos pripravljala za novo sezono kar v Kranju. M. Ž. Simon Rudež, AK Triglav Kranj Cilj je balkaniada Kranj, julija — Po letošnjih dosežkih je sezona kar uspešna, rezultati za nadarjenega kratkoprogaša, letošnjega slovenskega prvaka na 100 in «0 metrov, pa so še pod pričakovanji. Čeprav se Simon Rudež, 20-letni atlet kranjskega Triglava, šele tri leta ukvarja z atletiko, pa ima za seboj že kup laskavih naslovov: državni rekord na 100 metrov za mladince, rekord na 60 metrov za mladince, bil je mladinski balkanski prvak, pa drugi na balkaniadi itd. Po enoletnem premoru — služenje vojaškega roka — je pred kratkim na republiškem prvenstvu v Postojni dosegel prvo mesto na 100 metrov in na 60 metrov, bil je tudi tretji na pokalu Jugoslavije. ♦laslovi so, kaj pa rezultati? »V Postojni smo imeli tekači močan nasprotni veter, zato je bil tudi rezultat na 100 metrov slabši — 11,17 sek. Res pa je tudi, da se mi pozna enoletna prekinitev, čeprav sem v Celju med služenjem vojaškega roka tudi imel nekaj možnosti treniranja. Pa še študija se je bilo treba oprijeti, izpitni roki priganjajo«, pravi Rudež, ki študira veterino. S trenerjem Jožetom Udirjem imata najbrž za to sezono točno zastavljene cilje? ' »Seveda, to je državno prvenstvo v Beogradu 2. avgusta, kjer naj bi potrdil mesto v državni reprezentanci, nato pa sodelovanje na balkaniadi v Ljubljani 6. septembra, kjer naj bi Jugoslaviji v štafeti 4-krat 100 m, pritekel eno od medalj, pa še kaj morda. Od pomembnejših atletskih prireditev je tu še mednarodni atletski miting v Kranju ob otvoritvi prenovljenega stadiona.« To so letošnji cilji, najbrž pa je trener sestavil tudi program za naslednjo sezono ali dve. »Ni posebno lahko usklajevati študij in pa športne cilje. S trenerjem Udirjem načrtujeva za drugo leto sodelovanje na Univerziadi v Zugrebu, medtem ko je uvrstitev med kandidate za naslednje olimpijske igre težje vprašanje.« Nova tartanska steza na stadionu bo izboljšala pogoje za trening, kakšni pa so pogoji treninga sicer? »Letos steza je in ni uporabna, saj izvajalec del zdaj popravlja, kur je sla-bo naredil. Normalni pogoji na stezi bodo zato šele spomladi, ko na stadionu ne bo več strojev. Kar pa zadeva druge pogoje, kranjski klub kakšen korak zaostaja za drugimi, saj najboljšim atletom ne more nuditi ne boljše opreme ne boljših priprav. Že totem pa se pripravlja poseben program za najboljše atlete, potem bo najbrž bolje. L. M. Slavko Fojkar, referent za šport, rekreacijo in letovanje v LTH Delavci LTH vneti za šport Škofja Loka, 15. julija — S športno rekreacijo se organizirano in zasebno ukvarja približno 600 delavcev loškega dela LTH-ja. V tovarni imajo veliko priložnosti za nastope na različnih tekmovanjih, redno rekreacijo, tečaje, izlete in trimske akcije. • Občasno prirejate tekmovanja. Katera so najbolj obiskana? »Imamo občasna tekmovanja v krosu, kegljanju, plavanju, veleslalomu, smučarskem teku, streljanju, šahu in namiznem tenisu, ekipno pa tudi v balinanju, kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju in šahu. Najbolj množična je udeležba v veleslalomu, kjer sodeluje preko 130 delavcev in malem nogometu, kjer meri moči od deset do dvanajst ekip. Te tekme so predvsem za zaposlene v loškem delu LTH-ja, medtem ko se delavci iz obratov v drugih mestih vključujejo v tekmovanja v svojih krajih.« • Že vrsto let negujete tudi redne tedenske oblike rekreacije. »Res je. Enkrat tedensko imamo splošno vadbo za moške in ženske v športni dvorani Poden, kjer je še namizni tenis, kegljanje, košarka ali odbojka. Tudi v te oblike se vključuje veliko delavcev, predvsem za kegljanje so zelo navdušeni. Na splošno vadbo hodi redno okrog 40 zaposlenih.« • Imate lastne vaditelje? »Za vsako športno dejavnost imamo svojega poznavalca; imamo nogometnega sodnika, tri amaterske organizatorje rekreacije, prek deset učiteljev in vaditeljev smučanja, pet vaditeljev smučarskega teka, tri inštruktorje za namizni tenis, dva inštruktorja in enega trenerja za kegljanje.« • Kako obiskani pa so tečaji? »Prirejamo tečaj alpskega smučanja in smučarskega teka. V tečaju alpskega smučanja je bil to zimo nekaj slabši obisk kot prejšnja leta. Vzrok je najbrž predvsem draginja, nekaj pa gotovo tudi popoldanski čas, ko se marsikomu ne da več ven in na Stari vrh. Razen tega smo večino delavcev v minulih letih že naučili smučati. Tečaj smučarskega teka smo doslej imeli dvakrat. Sodelovalo je okrog 40 delavcev in njihovih družinskih članov. Lani poleti smo prvič organizirali tudi tečaj deskanja. Udeležilo se ga je dvajset delavcev. Zanimanje zanj je veliko tudi letos in ga bomo ponovili. Izredno zanimanje je tudi za tečaj tenis, na katerem je lani sodelovalo deset delavcev. Letos jih bo več, saj smo šele lani dobili prvi dve teniški igrišči.« • Planinskega izleta letos še niste pripravili, načrtujete ga pa, kajne? »Septembra nameravamo za dva dni v Karavanke. Povabljeni so vsi delavci sozda LTH. Najbolj uspel je tak izlet predlani, ko nas je kar 135 delavcev THN in IGA osvojilo Triglav. Lani nas je bilo 90 na Krnu. Razen skupnih dvodnevnih planinar-jenj prirejamo še enodnevne izlete v okoliške hribe: na Ratitovec, Blegoš, Lubnik.« • Kaj pa lahko ponudite starejšim delavcem, za katere so tekmovanja prenaporna in preresna stvar? »Udeležujejo se planinskih akcij in trimskega teka brez merjenja časa in na katerem lahko sodelujejo tudi njihovi družinski člani. Prirejamo tudi trimsko kolesarjenje, običajno v Selško dolino. Prodajamo abonmajske karte s popustom za bazena v Železnikih in Transturistu, smučarske karte za Stari vrh in Soriško planino, medtem ko jih za Krvavec po ugodnejši ceni ne dobimo.« • Najbrž se vaši delavci udeležujejo tudi tekmovanj zunaj THN? »V okviru sozda merimo moči z delovno organizacijo IGO v balinanju, kegljanju, malem nogometu, skupaj se podajamo v hribe, prirejamo vsakoletni novoletni šahovski turnir in tekmovanje v veleslalomu. Seveda pa redno sodelujemo tudi na tekmovanjih v občinskem merilu, še posebej na občinskih delavskih športnih igrah, ki jih prireja svet zveze sindikatov. Posebno uspešni smo na poletnih igrah. Moški so bili doslej vsakič prvi, ženske trikrat. V desetih šport nih panogah sodeluje 36 naših ekip, skupaj okrog 200 delavcev. Na zimskih igrah nismo tako uspešni, sodelujemo pa ravno tako. Imamo nekaj dobrih posameznikov, predvsem kolesarjev, ki so lani na 1500 kilometrov dolgi poti po Jugoslaviji obiskali naše servise m predstavništva. Redno se udeležujemo republiških akcij kot so po poteh prijateljstva ob žici okupirane Ljubljane, kolesarski maraton Franja, na mednarodnem preizkusu jeklenih je bil naš Franc Hafner četrti, najbolje uvrščeni Tugoslo-van. Precej dela nas čaka še na področju rekreacije med delovnim časom in preventivnega zdravstvenega oddiha delavcev.« H. Jelovčan Vabila, obvestila, prireditve • Nogometna tekma Triglav : Vojvodina — V nedeljo ob 17. uri bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju prijateljska nogometna tekma med moštvom domačega Triglava in Vojvodino iz Novega Sada. Vojvodina, ki je letos izpadla iz prve lige, prihaja v drugo okrepljena s trenerjem Vukuši-ćem in z nekaterimi igralci; nova sta Djukič in Popović, vrnila sta se Zovko in Dimitrić. Novosadsko moštvo je trenutno na pripravah v Škofji Loki, do 28. pa bo na Brdu. V sredo ob 17.30 se bodo nogometaši Vojvodine pomerili še s Šenčur-jani na njihovem igrišču. • Slovensko prvenstvo v tenisu — Teniški klub Kranj prireja slovensko prvenstvo za člane in članice posamezno in v dvojicah. Žrebanje za kvalifikacije bo jutri, 19. julija, ob 8. uri, kvalifikacije pa ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja. Glavno tekmovanje bo v nedeljo, 20. julija, ob 9. uri. Pravico nastopa ima dvanajst najboljših s slovenske jakostne lestvice in prvi štirje s kvalifikacij. • V nedeljo kolesarski maraton Franja — Start bo v Tacnu ob osmih zjutraj. Do Vrhnike bodo kolesarji vozili skupaj, nato pa jih bo 155 kilometrov dolga pot vodila v Logatec, skozi Idrijo in Cerkno do Kladja in Škofje Loke ter odtod nazaj v Tacen. Vsak, ki se bo vrnil na štartno mesto do 17. ure, bo zmagovalec sam nad seboj in bo za nagrado dobil kolajno. Zamudniki se še lahko prijavijo pred šturtom. Druga zvezna vaterpolska liga Prvi uspehi na gostovanjih Kranj, 16. julija — V novo sezono so v drugi zvezni ligi startala tudi članska moštva. V ligi zahod je kranjski Triglav v prvih dveh kolih gostoval na Murtru in v Biogradu. Iz tega gostovanja je člansko moštvo Triglava prineslo vse štiri točke, saj so dobili obe prvi srečanji. Brodograditelj : Triglav 7:8 (2:1, 2:1, 2:5, 1:1). Za Triglav so igrali: Naglic, Hajdinjak, M. Brinovec 1, Sirk, Stani šič 1, Jerman 1, Čadež, Rakovec, Štro-majer 1, Kodrič, Grabeč, Štirn, Kosi. Triglavčani so na Murtru pokazali dobro vaterpolsko predstavo in zasluženo so osvojili prvi par prvenstvenih točk. Res je sicer, da so domačini vodili prvi dve četrtini, a v tretji so Kranjčani pokazali svojo igro in četrtino zaključili v svojo korist. Biograd : Triglav 10:12 (1:3, 1:2, 6:3, 2:4). Strelci za Triglav: Grabeč 3, Jerman in Kodrič po 2, po 1 pa Sirk, Sta-nišič in Čadež. Lani so v tej ligi igralci Triglava prav v Biogradu zapravili prvo mesto, saj so jih domačini premagali v odločilni tekmi za prvaka. Toda prav v nedeljo so jim Triglavani pokazali svoje zobe. Že v prvih dveh četrtinah so vedeli, da bodo zmagali. Toda v tretji so Bio-grajčani izid izenačili. V zadnji odločilni četrtini so bili Kranjčani spet boljši in Biogradu so se s to zmago maščevali za lanski poraz. Triglav to soboto in nedeljo gostuje v Kopru in Rovinju. V sredo so odigrali prijateljsko srečanje z mlado reprezentanco Jugoslavije, ki je na pripravah v Kranju. Izid srečanja — Jugoslavija ■ Triglav je bil 18:13. -dh Po končanih rokometnih prvenstvih Velik uspeh gorenjskih ekip Od tekme do tekme • Polfinalna srečanja septembra — V polfinale pokala mladosti v rokometu na področju Gorenjske so se med moškimi ekipami uvrstili Peko, Stor-žič, Preddvor in Termopol, med ženskimi ekipami pa Preddvor, Duplje in Al-ples. Vsa polfinalna srečanja bodo v začetku septembra. (J. Kuhar) • Pokal v Mavčiče — Ob prazniku krujevne skupnosti Reteče je bil tradicionalni nogometni turnir za pokal Roteč. Po boljši igri so v finalu slavili igrulci NK Mavčiče, ki so domače premagali s 3:1, v boju za tretje mesto pa je Kondor odpravil Zbilje z 2:1. (J. Starman) • Začetek v republiških ligah 13. septembra — Gorenjsko bosta v prihodnji-tekmovalni sezoni zastopali v republiški rokometni ligi ženski ekipi Dupelj in Alplesa, v moški pa Peka. (J. Kuhar) Kranj, 16. julija — Končalo se je prvenstvo v zveznih, republiških in občinskih rokometnih ligah. Gorenjske ekipe so naredile velik korak naprej, kar kažejo njihove uvrstitve. V prvi in drugi zvezni rokometni ligi Gorenjci nismo imeli svojega predstavnika, le v republiški ligi nas je zastopala ekipa Alplesa iz Železnikov, ki je na kraju prvenstva osvojila peto mesto. Pomlajeno ekipo je zelo uspešno vodil trener Franc Lušina. V drugi moški republišk* rokometni ligi — zahod je naslov prvaka med dvanajstimi ekipami osvojil tržiški Peko, ki je v 132 tekmah dosegel 79 /mag. Odlični tretji so bili rokometaši Preddvora, četrti pa Termopola, ki so bili tudi najuspešnejši pri streljanju se-demmetrovk (drugi Peko). Najboljši strelec je bil Ramovš iz Termopola s 179 zadetki pred Majcem iz Peka s 166 zadetki. Med ženskimi ekipami je naslov prvakinj osvojila ekipa Dupelj, ki je v dvanajstih kolih osvojila 22 točk. Odlične druge so bile rokometašice Preddvora. » V mladinski republiški rokometni ligi — skupina center je naslov prvaka osvojila ekipa Prul, Preddvorčani so bili tretji, mladinci Termopola peti, Kamnika šesti, Peka sedmi, Križ deveti in Žabnice deseti. Najboljši strelec je bil Kgart iz Preddvora. Med mladinkami je bila daleč najboljša ekipa Dupelj, ki je v 20 kolih osvojila 38 točk. Druge so bile mladinke Preddvora, tretje Ratitovca, pete Alplesa. Najbolj disciplinirana je bila ekipa Kranja, najuspešnejša med strelkami igralka Dupelj Jeruceva s 120 zadetki. V občinski rokometni ligi je v skupini A zmagala ekipa Mritofa pred Mesni co, Gumurjem ter Krvavcem, v skupini B pa Duplje pred veterani Peka in Žabnice. Visoko oceno zaslužijo tudi gorenjski rokometni sodniki za pošteno in dobro sojenje. j. Kuhar m Metka Gradišar najboljša strelka — Rokometašice Dupelj so /. izredni* borbefie In dimom, no igro v napadu ter z odlično obra bo osvojil« prvo mesto v drugi z« > republiški rokometni ligi, d. h kip« DMpolj i«' bila tudi na j uspešna v streljanju sedemm« k, v fair-playu, Metka Gradišu a je naj' ln»l|s.i strelka zahodu vzhodB* skupine s 101 zadeti — Foto: 1 Kubur OBVESTILA, PRAZNIČNE_ČESTITKE 11. STRAN ©©S^S^ISnGLAS DO Golfturist Ljubljana n. sub. o. TOZD Park hotel Bled TOZD Golf hotel Bled za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice čestitamo vsem občanom in delovnim kolektivom Obiščite nas, potrudili se bomo za vaše dobro počutje pred odhodom na dopust v alpino po popust veliko sezonsko znižanje cen obutve od 20 do 50°/. od 14. 7. do 3a 8. m. \ vseh prodajalnah alpina KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL KOMPAS IN TOZD TURIZEM TURISTIČNA POSLOVALNICA BLED priporočata svoje storitve in čestitata vsem delovnim lju dem ob krajevnem prazniku Bleda in k dnevu vstaje. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, n. sol. o. Grand hotel Toplice, Vila Bled, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, penzion Mlino, Turizem in rekreacija, Igralnica — Casino V mesecu juliju in avgustu vam priporočamo, da obiščete Bistro s teraso Grand hotela Toplice, restavracijo na blejskem gradu, restavracijo na Golf igrišču, Bistro z vrtom hotela Jelovice, ribjo restavracijo nasproti hotela Krim — Dalmatinsko konobo, vinsko klet v penzionu Mlino ter senčnat vrt hotela Lovec. Vabimo vas tudi na obisk prireditev v festivalni dvorani, športni dvorani in na otoku. Za rekreacijo vam priporočamo tenis igrišča v Zaki, igrišče za golf in mini golf, grajsko kopališče s čolnarno in štiristezno avtomatsko kegljišče v hotelu Jelovica. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporočamo. Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem članom in občanom za PRAZNIK BLEDA 17. julij in vabi na osrednjo prireditev v počastitev praznika Blejska noč z velikim ognjemetom. V PRODAJALNI ELEKTRO-MOTO (nasproti avtobusne postaja) SMO ODPRLI ODDELEK KOMISIJSKE PRODAJE V PRODAJO SPREJEMAMO: • AKUSTIČNE APARATE radijske sprejemnike, tranzistorje, gramofone, magnetofone, kesetofone ipd • TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave. HI Ft in ojećevalne naprave mikrofone ipd • GLASBILA VSEH VRST Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete! Prodajalna je odprta od 8 do 19 ure, ob sobotah od 8 do 12. ure 0 MERKUR KRANJ Mercator MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA BLED čestita vsem članom in občanom za praznik Bleda in dan vstaje V vrtnarijah in cvetličarni opravljamo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. DEŽURNI VETERINAMI od 18. 7. do 25. 7. 86 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škof ja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 za občini Kadovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.:77-828 ali 77-863. OBVEŠČAM CENJENE KUPCE, DA BO PEKARNA ŠENČUR ZARADI KOLEKTIVNEGA DOPUSTA ZAPRTA OD 20. 7. 86 DO 17. 8. 86. ŽELIMO VAM PRIJETEN IN SONČEN DOPUST. ©SBBBBSđJSIEEGLAS 12. STRAN OGLASI. OBVESTILA PETEK, 18. JULIJA 1986 ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o., ŠKOFJA LOKA TOZD JELEN, gostinstvo Kranj Obiavlja prosta dela oziroma naloge: 1. TOCAJEV ZA DELO — v restavraciji Podlubnik — v pivnici in slaščičarni Homan Pogoji: — KV natakar 2. KUHARJA za hotel Jelen Pogoji: — KV kuhar 3. DELAVKE ZA POMOČ V KUHINJI restavracije Frankovo naselje Delovno razmerje se sklene za določen čas. Poskusno delo za točaje in kuharje traja 45 koledarskih dni, za delavko za pomoč v kuhinji pa 30 koledarskih dni. Prijave pošljite kadrovski službi podjetja Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v roku 8 dni po objavi oglasa. |p= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. CENITEV ŠKOD INDUSTRIJSKIH ZAVAROVANJ 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1 — da ima višjo strokovno izobrazbo strojne smeri — da ima 3 leta delovnih izkušenj pod 2. — da ima končano osemletko — da ima eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom pod 1. do 90 dni, pod 2. do 30 dni. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska cesta 2, Kranj. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dne po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Gostinstvo Kranj, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11 in TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o., Naklo, cesta na Okroglo 3, objavljata naslednja prosta dela in naloge: I. TOZD GOSTINSTVO Kranj 1. VZDRŽEVALCA TOZD 2. VEČ NATAKARJEV za območje Kranja (za določen in za nedoločen čas) 3. NATAKARJA za bife Zeleni bistro v Tržiču 4. KUHARJA za bife Zeleni bistro v Tržiču 5. HOTELSKEGA VRATARJA za hotel Bor v Preddvoru II. TOZD MALOPRODAJA Kranj 6. VEČ PRODAJALCEV za območje Kranja 7. SKLADIŠČNEGA DELAVCA za prodajalno Delikatesa v Kranju Pogoji: pod 1. — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer vodovodni instalater, vozniški izpit B kategorije, 1 leto ustrez nih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca. pod 2. — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer natakar, in 3. poskusno delo dva meseca pod 4. — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer kuhar, poskusno delo dva meseca pod 5. — I. stopnja strokovne izobrazbe — osnovna šola, izpit za hotelskega vratarja, aktivno znanje nemškega jezika, poskusno delo en mesec. pod 6. — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer prodaja lec, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca. pod 7. — L stopnja strokovne izobrazbe — osnovna šola, poskusno delo en mesec. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandi •dati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 15 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ŠKOFJA LOKA Objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge v razvojni službi - 2 SAMOSTOJNA REFERENTA ZA RAZVOJ Pogoji: — diplomiran ekonomist in 1 leto delovnih izkušenj — opravljen izpit za zunanjetrgovinsko registracijo Poskusno delo je tri mesece. - SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA GRADBENIŠTVO Pogoji: — diplomiran inženir gradbeništva in 1 leto delovnih izkušenj — strokovni izpit Poskusno delo je tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, p. o. Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta v skladu s statutom DO odbor za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: RAČUNOVODJE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — 5 let prakse, od tega 2 leti na odgovarjajočih delih in nalogah — da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike Interesenti naj oddajo vlogo z dokazili o šolski izobrazbi na gornji naslov z oznako »za razpis«, v 30 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta. KRANJ I ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: VODJE TEHNIŠKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — diplomirani inženir elektroenergetike — 4 leta delovnih izkušenj — aktivno obvladanje enega svetovnega jezika — opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov oziroma je pripravljen opraviti ta izpit po nastopu dela — izpolnjevanje kriterijev DD o kadrovski politiki v občini Kranj Nastop dela je zaželen takoj. Imenovan bo za 4 leta, delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas in objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — varnostni inženir ali elektroinženir z opravljenim strokovnim izpitom po 17. členu pravilnika o osnovah za organiziranje službe za VPD — šoferski izpit B kategorije — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo je tri mesece 2. ČISTILKE ZA ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV Kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima končano osemletko — 6 mesecev delovnih izkušenj Nastop dela pod 1. in 2. je zaželeno takoj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, pod 2. z enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c. AERODROM UUBIJANA p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. SKI.ADIŠČENJE V CENTRALNEM SKlJ\DlSCU 2. GASILCA - VOZNIKA II 3. VOŽNJA VILIČARJA V ABS 4. FIZIČNA DELA V PRTIJAŽNI SLUŽBI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — IV. stopnja zahtevnosti — prodajalec, blagovni ah poslovni manipulant pod 2. — IV. stopnja zahtevnosti tehnične ali gradbene usmeritve — vozniški i/.pit C kategorije pod 3. — osemletka in izpit za vožnjo viličarja pod 4. — osemletka Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v H dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. gorenjski tisk tiskarna in kartonaža - n. sol. o. moše pijadeja 1, p. p. 81 kranj, Jugoslavija objavlja prosta dela in naloge 1. za Delovno skupnost skupnih služb Kranj, Moše Pijadeja 1 2 delavki za opravljanje del in nalog ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: osnovna šola. Delo je v dopoldanskem ali popoldanskem času, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del je določeno enomesečno poskusno delo. delavko za opravljanje del in nalog KUHARSKA OPRAVILA Pogoj: šola za kuharice in 4 leta izkušenj. Delo je dvoizmensko, za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno 2-mesečno poskusno delo. 2. ZA TOZD DODELAVA b. o. Kranj Moše Pijadeja 1 več delavk za opravljanje del in nalog KNJIGOVEŠKA DELA Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko in za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog se zahteva enomesečno poskusno delo. več delavcev za opravljanje del in nalog PRESKRBOVANJE IN TRANSPORT — POMOŽNA DELA V VEZAVI Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko, za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. za TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj Ul. Mirka Vadnava 6 — Primskovo — enega delavca za opravljanje del in nalog OPERATERSKA DELA NA LASERJU Pogoj: srednja šola strojne ali elektro smeri in eno leto izkušenj. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. — enega delavca za opravljanje del in nalog IZDELAVA IZSEKOVALNIH ORODIJ Pogoj: triletna srednja šola za poklic orodjarja in 4 leta izkušenj. Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. — več delavk za opravljanje del in nalog LUŠČENJE ZLOŽENK Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas, za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. — več delavcev za opravljanje del in nalog KOPIRANJE IN RETUŠIRANJE Pogoj: triletna srednja grafična šola in 4 leta izkušenj. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. — več delavcev za opravljanje del in nalog POMOČ PRI TISKU Pogoj: osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog se zahteva enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kO' drovska služba delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE, KRANJ, b. o. Gosposvetska 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ANALIZA IN DETERMINACIJA BAKTERIOLOŠKIH VZORCEV IN DAJANJE STROKOVNIH MNENJ — specialist iz mikrobiologije z opravijenim special^" čnim izpitom ali visoka strokovna izobrazba medici*1' ske, veterinar.kr ah biološke smeri — najmanj 2 leti delovnih i/.kus« h i t r oki 2. ZDRAVNIKA SPECIALISTA ALI SPECIALIZANTA j MIKROBIOLOGIJE ZA DELO V MIKROBIOLOŠKIM LABORATORIJU — specialist i/ mikrobiologije /. opravljenim specialističnim izpitom ali visoka strokovna izobrazba medici"' ske smeri 3 VIŠJEGA SANITARNEGA TEHNIKA ZA DELO V OV' DELKUZA HIGIENO — višja strokovna izobrazba sanitarne smeri 4. POMIVANJE LABORATORIJSKI STEKLOVINE — končana osemletka ponudbe / dokazili posipi,. «. H dneh |.....bjavi ni/P'*jj na gornji naslov. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dne po poteku razpisnega roko. OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 13. stran (mmmmmssGLAS KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE DS Skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let (ni reelekcije). VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: "~ VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne ali upravne smeri in eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, DS Skupnih služb, Spodnji Plavž 6, Jesenice, z oznako za razpis, v 15 dneh po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku razpisa. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD Telekomunikacije Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRIJAVA NAPAK IN EVIDENCA NA 97 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) P°goji: — končan program srednjega usmerjenega izobraževanja administrativne smeri IV. stopnje — izmensko delo Delovno razmerje s kandidatom bo sklenjeno za določen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj vloge z dokazi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje za PTT promet Kranj, TOZD Telekomunikacije, M. Vadnova 13, Kranj. y izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 15 "neh po končanem zbiranju prijav. Kema EXOTERM KRANJ °dbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ] TRANSPORTNEGA DELAVCA Pogoji: — končana osnovna šola — starost 18 let — poskusno delo 90 dni PRIPRAVNIKA Ogoji; — visoka izobrazba ekonomske smeri (VII. stopnja) — delo za določen čas (za čas opravljanja pripravništva) Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema JjPjošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. ~ izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v "O dneh po končanem zbiranju prijav. 5»£ GRADBINEC KRANJ Gradbenu operativa KAMNIK ° sklepu odbora za delovna razmerje TOZD Gradbena ope-, llv< Kamnik, Bakovnik 5 a, objavljamo delovne naloge in Pravila 1(> K V ZIDARJEV b °Boji; _ končana srednja gradbena šola — triletni program ^ ali tečaj za KV in dvomesečno poskusno delo O^no vloge / dok a/i I i o strokovnosti sprejemamo v roku 8 dni j °bjave na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva 1, Ka /0vska služba. se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Hotel 1 Kranj 1 JOMAĆE Jpecialitete SMERNA .^STREŽBA ^ODNE CENE ^$ak petek in soboto Od 20 2° 24. ure [les na vrtu notela jelen krvavški Kvintet Q metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831 757 , r'Lioroća te 5°'«ktiv hotela, '•lefon 21 466 Si DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE ZAHVALA Ob smrti očeta, brata, strica, tasta, starega očeta JANEZA KOCIJANČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč. VSI NJEGOVI Vrbnje ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in, očeta IVANA ZADNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Alpetouru tozd Mehanične delavnice in njegovemu sodelavcu za izrečene poslovilne besede, združenju šoferjev in avtome-hanikov DO LTH, do Obrtnik, do Termika. Gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Pevcem za pesmi ob slovesu, sostanovalcem Podlubnik 160, ter vsem drugim sprodnikom, prijateljem in znancem. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 15. julija 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, stnca in starega očeta JANKA BERNIKA po domače Ipavcovega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za iskreno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala pevcem, predstavniku ZB Škofja Loka za kratek oris življenjske poti, gospodu kaplanu za opravljeni cerkveni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti vsi njegovi Škofja Loka, 14. julija 1986 ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina in brata IVA ARHARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom za neizmerno pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli ustno in pismeno sožalje, ter nam lajšali težke trenutke. Hvala kolektivu Alpetour, tozd hoteli Škofja Loka, tov. Čenčiču za ganljive poslovilne besede, sodelavcem Jelovice, gospodu župniku za opravljen obred in tople besede, KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje, ter ga pospremili v njegov prerani tihi dom. ŽALUJOČI: ata, mama, brat Andrej in mala Saša Škofju I oka. 15. julija 1986 KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge 1. KNJIGOVODJE OD II. 2. STRUGARJA (obdelovalec kovin) 3. MEŠALCA GALVANSKIH SOLI 4. NOČNEGA CUVAJA Pogoji: pod 1 — SSI, ekonomski tehnik pod 2 - KV strugar (obdelovalec kovin) pod 3. KV delavec pod 4. - varnostnik - priučitev. usposabljanje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, razen pod točko L, kjer se delovno razmerje sklepa za določen čas (1 leto). Kandidati naj pošljejo pisne vloge z ustreznimi dokazili na naslov: Kemična tovarna Podnart, splošna služba. Sporočamo žalostno vest, da je umrl JANEZ PERKO upokojeni pismonoša iz Tržiča Vestni sodelavec nam bo ostal v lepem spominu. Delavci TOZD za ptt promet Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta IGNACA BETONA iz Rupe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala pokojnikovi sestri Francki, inštitutu Golnik za neizmerno pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI V SKOMIN 16. julija mineva leto dni od smrti naše drage'hčerke, sestre in tete ANICE RADOŠEVIČ Vsem, ki se je kakor koli spominjate, obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo. ŽALUJOČI: starši Ivan in Cirila, sestra Breda in brat Janez z družinama Selca, Delnice, 16. julija 1986 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete ANGELE ARNEŽ v iz Popovega se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, bratom Zupan za zapete žalostinke, organizaciji ZB iz Leš za poslovilne besede in delovni organizaciji BPT za venec. Zahvaljujemo se g. župniku iz Kovorja za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Popovo, Kranj, Železniki, Brezje pri Tržiču, Borovlje ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete JUSTINE MURNIK roj. ROGELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in r -odnikom za pomoč ob njeni bolezni in smrti. Posebna zahvala zdravniku dr. Tomažu Hriberniku, Turističnemu društvu Preddvor za poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Anton, hčerke Judita, Marica in Štefka z družinami Preddvor, Kokrica, Irschen, Buenos Aires GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 18. JULIJA 1986 MALI OGLASI tel:27 960 ceste MMJki€> aparaIMfroll Prodam PLETILNI STROJ brother s krojnim aparatom. Oblak, Prelesje 9, Gorenja vas_11157 Prodam folc STROJ za strešno ope-ko. Visoko 5, Šenčur_10682 Prodam novo KABINO za traktor fi-at Štore 404 ali 504. Telefon 36-633 _11555 Ugodno prodam dvojni KASETOFON sharp, GRAMOFON in RECIVER 2x30W tehniks ter RAČUNALNIK spektrum 16 K Telefon 46-035 11556 Prodam hidravlični NAKLADALEC za gnoj Ng4, traktorski ZGRABLJAL-NIK za seno, vprežno motorno ŠKROPILNICO in izruvač za krompir. Stare, Tatinec 6, Preddvor 11557 Prodam kombinirani STROJ. Telefon 22-446 mizarski 11558 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič 30 KM s kosilnico in plugom v dobrem stanju, ogled od 19. ure dalje. Ivan Nahtigal, Potoče v Preddvoru. Telefon 45-119_11559 Prodam TRAKTOR fer osom, DESKE 25 mm, PLOHE in avstrijsko SU-ŠILNICO za seno. Golnik 15 11560 Prodam starejšega PAJKA fahr. Ku-rirska pot 11, Primskovo___11561 Poceni prodam malo rabljen ŠIVAL-Nl STROJ bagat na nožni pogon. Je-zerska c. 93/b, Kranj _11562 Prodam obračalnik za traktor Tomo Vinkovič 18. Valant, Ribno 16, Bled _11563 Ugodno prodam AUTORADIO z zvočniki. Juhant, Ul. XXXI. divizije 36. Telefon 21-661_11564 Manjšo MLATILNICO na dvojno čiščenje prodam ali menjam za govedo ali za mlatilnico, manjšo na reto in tre-sala. Cajhen Peter, Pšata 24, Dol pri Ljubljani_11565 Prodam SLAMOREZNICO spajzel ali menjam za enoosno kiper prikolico. Zalog 32, Cerklje na Gorenjskem 11566 Prodam OBRAČALNIK za seno in krožno KOSILNICO fahr. Bašelj 24. Te-lefon 45-334_11567 Prodam ozko MLATILNICO na zobe in s popolnim čiščenjem. Jurčič Stani-slav, Ladja 8, Medvode_11568 Ugodno prodam 3 KW stroj za VARJENJE PVC folije z avtomatskim pomikom. Telefon 68-291_11569 Prodam namizni VRTALNI STROJ metalac Čakovec. Marjan Jagodic, Vidmarjeva 8. Telefon 27-561 11570 Prodam AVTOSTOLP Velesovska 19, Šenčur_11571 Prodam glasbeni center benvtone m 6120 LG, z zvočniki in omarico Tele-fon 42-693_11572 Prodam nov FOTOAPARAT zenit ttl. Telefon dopoldne 21 542, popoldne 21-223_ 11573 Prodam barvni TV na daljinsko vodenje, star 5 let, 10 SM in marantz, ojačevalec sinus 2x 100 W s carinsko deklaracijo 10 SM. Telefon 26-657 11574 Ugodno prodam nov dvojni stereo RADIO, kasetofon z deklaracijo. Tele-fon 27-117_11575 Prodam dvobrzinski elektromotor 9KW, 10,5 KW 460 in 2925 obratov. Plešec, Brezovica pri Medvodah 11576 Prodam nov AVTOMAT za lesno struženje. Dolžina 110 cm, 0 do 15 cm. Avgust Ščavničar, Šmartno 24, pod Šmarno goro. Telefon 061/59-073 _11577 Prodam TV gorenje, selektomatik za 8 SM in CERADO za Z 750. Telefon 77-945 int. 15, zvečer po 18. uri. 11578 Prodam TV barvni iskra azur, 58 ekran. Korenčan, Seljakovo naselje 17, Stražišče, Kranj_ 11579 Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja, znamke hagedorn. Sp. Br-nik 61, Cerklje_11580 Prodam črno-bel TV. Informacije na telefon 33-301_11581 Prodam barvni TV gorenje selektomatik, star 8 let. Janez Gašperin, Tavčarjeva 22, Radovljica_11582 Prodam FOTOAPARAT cannon ael. Telefon 21-825_11583 Prodam motorno vrtno KOSILNICO 2 z bencinskim 4-taktnim motorjem sever. Telefon 40-260, popoldan 11584 Prodam 4 mesece star črno-bel prenosni TV sprejemnik trim in vlečno KLJUKO za R 4. Telefon 81-646, do-poldne _11585 Prodam TRANSPORTER za kmetijske pridelke. Pavle Žganjar, Pungert 15, Škofja Loka _11586 Prodam glasbeni STOLP hitachi z omarico. Debeljak, Poljanska 50, Škof-ja Loka_ 11587 gradbeni mat. Prodam DESKE 2 cm za napušč, lahko tudi na gradbeni kredit. Telefon 22-135 po 20. uri_11450 Zelo ugodno prodam 60 ma belega UMETNEGA KAMNA, primernega za cokl. Telefon 27-040 dopoldne 11451 Prodam stara OKNA z ROLETO 180x150 in tridelna OKNA s POLKNI in tehnični les raznih dimenzij. Gostilna Benedik, Kranj_11452 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za občinske praznike. Prodam Brnik 7 smrekove PLOHE. Zg. 11453 Prodam hrastove PLOHE. Breg ob Savi 9, Kranj_11454 Prodam rabljeno strešno OPEKO, špičak. Voklo 61_11455 Prodam ŠPIROVCE 12 x 14, 8 m dolge in rogovo MOŠKO KOLO. Novak, Pipanova 18, Šenčur_11456 Prodam suhe hrastove PLOHE. Pavel Košir, Sv. Barbara 10, Škofja Lokd _11457 Prodam 58 mJ hrastovega PARKE TA. Telefon 40-310_ 11458 Prodam smrekov NAPUŠČ širine 7 in 9 cm, prve vrste, primeren tudi za notranje obloke. Telefon 23 624 11459 Prodam 1000 kg betonskega "ŽELE ZA v kolobarju 0 10, po 200 din, 500 kosov modularne OPEKE BH 6, 40 m' KLINKERJA, 12 kosov desnih in levih VRAT, širine 80 cm. Hafnerjevo nase Ije 29, Škofja Loka, telefon 60-584 _11460 Ugodno prodam rjave STREŠNIKE s posipom, 700 kosov Telefon 69 690 11461 20 % ceneje prodam 20 mJ kombi PLOŠČ 5 cm. Telefon 46-098 popoldne _11462 Prodam tri nova zastekljena OKNA KLI Logatec 100x140 in ROLETE, za 14,5 SM. Telefon 061/723-272 1T463 Prodam novo kmečko PEČ, vezana OKNA 80x140 in 3 masivne PODBOJE 71 in 81. Benedik, telefon 66-244 od 19. do 22. ure _11464 Ugodno prodam ŽELEZO C 6 1500 kg. Reteče 6, Škofja Loka_11465 Zelo ugodno prodam več vrst PPR KABLA. Telefon 46-402_11466 Prodam 2000 kosov rabljene strešne cementne folc OPEKE in pripadajoča korita. Stane Langerholc, Zg. Bitnje 239,Žabnica 11146 razno prodam Prodam DIRKALNO KOLO »maraton«. Ljubljanska 15, Labore, Kranj Prodam ETERNIT rjav, 2200 kosov; ZE 25 M TRAJANKO, dravograd, sivo, 400 kosov; Ze 5 M; staro OPEKO kikin-da, 1400 kosov Ze 9 M. Telefon 62-656 _11617 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR in-duplati Jarše 2/a, 4 osebe, (2 spalnici, predprostor, baldahin) za 25.000 din. Telefon 23-072 dopoldan, 78-353 zvečer;_11618 Ugodno prodam rabljeno strešno folc cementno OPEKO, 2.000 kosov ter dva rabljena puch ponvekspresa, enega pa po delih. Kuraltova 4, Šenčur _1107R Prodam KANU dvosed Ogled po poldan. Dare Veternik, C. JLA 17, Kranj_ 11467 Prodam bukova 42-065 DRVA Telefon 11468 Prodam FIAT 750, letnik 79, 200 litrsko hladilno SKRINJO LTH in črno bel TV Čermelj, Trboje 88_11469 Prodam SEME oljne repice in TRA MOVE. Breg ob Savi 19_11470 VELJAVNE OBRESTNE MERE OD 1.7.1986 DALJE letna obrestna mera diskontna obrestna mera dinarska sredstva občanov — vloge na vpogled — vloge, vezane nad 3 mesece — vloge, vezane nad 6 mesecev — vloge, vezane nad 12 mesecev — vloge, vezane nad 24 mesecev — vloge, vezane nad 36 mesecev 7,5 % 42% 48% 56% 59% 61 % 36,65 % 43,31 % devizna sredstva občanov Obrestne mere so določene za 10 domicilnih valut. Višina letne obrestne mere je pri po slovnih bankah v Jugoslaviji izračunana na osnovi povprečnih obrestnih mer pri tujih ban kah v deželah domicilne valute, povečana za dve odstotni točki. za nenamensko vezane vloge 1. Avstrijski šiling (sch) 2. Francoski frank (ff) 3. Italijanska lira (lit) 4. Nemška marka (dm) 5. švicarski frank (šfr) 6. švedska krona (škr) 7. Angleški funt (Istg) 8. Kanadski dolar (can $) 9. Ameriški dolar (usa $ 10. Avstralski dolar (aus 11. Ostale valute vpogledna nad 12 nad 24 nad 36 nad 60 sredstva mesecev mesecev mesecev mesecev 5,75 % 6,25 % 6,75 % 7,25 % 7,75 % 9,00 % 11,00 % 11,50 % 12,00% 12,50% 7,00 % 14,50% 14,75% 15,50% 16,00% 4,50 % 5,60 % 6,10% 6,60 % 7,00 % 5,50 % 6,00 % 6,25 % 6,50 % 6,75 % 8,10% 9,70 % 11,25 % 12,85% 14,45% 9,35 % 11,35 % 11,85 % 12,35% 12,85% 8,25 % 11,00% 11,20 % 11,35 % 11,40 % 8,40 % 8,80 % 9,10% 9,20 % 9,50 % 11,00 % 16,35% 15,75% 15,35% 14,00% 4,50% 5,60 % 6,10% 6,50% 6,75 % Ugodno prodam starejšo krušno PEČ in avtomobilsko PRIKOLICO z no-silnostjo 600 kg. Britof 348 11471 Prodam KROMPIR za prašiče. Zab-nica 12. Telefon 44-684_11472 Prodam BUTARE in DRVA. Ropret, Zg. Bitnje 41___11473 Po ugodni ceni prodam SEME krmnega ohrovta. Kastelic, Prebačevo 53, Kranj. Telefon 43-174_11474 Po ugodni ceni prodam brako PRI-KOLICO. Telefon 47-401_11475 Prodam 20 prostornih metrov bukovih DRV z dostavo na dom. Telefon 42-471_11476 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Mavric, C. talcev 77/a. Telefon 38-852_11477 Prodam zelo dobro ohranjen in 1 leto star TRAKTOR štore 404 super in KOBILO staro 7 let, težko 550 kg, vajeno vseh kmečkih del. Viševica 3, pod Šenturško goro, Cerklje na Gorenj-skem_11478 Prodam Spečtrum 48 K, z vso dodatno opremo. Telefon 24-920 po 20. uri_11479 Takoj prodam AUTOCISTERNO FIAT 697 N 16.5001, za 320 SM. Anton Bohinjec, Partizanska pot 16, Kokrica, Kranj. Telefon 22-669_11480 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in 1201 kompresor. Zg. Bitnje 136 pri puškami_11481 Prodam brako PRIKOLICO z zavoro. Telefon 47-339, do 16. popoldan. 11482 Prodam BIKCA za zakol ali za nadaljnjo rejo ter OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BCS. Andrej Klemene, Glinje 1, Cerklje_11483 Po ugodni ceni prodam PANJE 10 satarje. Bratov Kamelj 46, Šentvid. Te Iefon061/50-151__11484 Prodam več železnih SODOV za nafto po 200 I. Jurij Stanonik, Log 9. Škofja Loka_11485 Poceni prodam otroški TRiČIKEL, razna oblačila za punčko in fanta od 5 do 10 let in nekaj konfekcije št. 40. C. S Žagarja 55, Kranj, pri plinarni 11486 4 Prodam plastični ČOLN na /esla, rabljen BILJARD, nerabljen PLETILNI stroj singer, 5 OKEN in 2 rabljenih balkonskih VRAT. Šilar, Zbilje 1/a, na Je-perci__11487 Prodam camping plinski KUHALNIK, zložljivo MIZO, BLAZINO, POSO-DO in PRIBOR. Telefon 21-345 11488 Prodam bukova DRVA. Poženik 25, Cerklje__11489 Prodam zaleteno ZASTAVO 101, letnik 85, čevljarski levi ročni STROJ, električni VARILNI aparat in razne DE-LE za R 4. Zg. Brnik 136, Cerklje 11490 Prodam otroško POSTELJICO in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Primož Kelvišar, Titova 53/b, Jesenice _11491 Od 7. do 20. ure prodajamo rdeč in črn RIBEZ. C 1. maja 4, Kranj Telefon 21 582_10668 Po ugodni ceni prodam 40 m nerabljenega gumi KABLA, 3x1, 5 mmJ, na kolutu in z 2 razdelilnima vtičnicama. Telefon 60-314, popoldne 10891 Prodam večjo količino SEMENA krmilnega ohrovta. Tone Cankar, Milje 11. Telefon 43-098__10867 Prodam TULJAVE za dimnik, kiip-persbuseh, ZIBELKO in OPREMO za samsko sobo. Bizovičen, Predoslje 130 ___11066 Prodam stročji FIŽOL za vlaganje. Hrastje 105. Telefon 49-016 11075 Prodajam RIBEZ. Babic, Žeje 1, Duplje_11492 Prodam več VOZ na trda kolesa in SANKE smuke, vse lahko po delih za okras. Franc Novak, Nevlje 15/a, Kam mk_11493 Poceni prodam SRF D2. Telefon 77 969, popoldan__11494 Ugodno prodam gumijasti ČOLN, metzeler astek Zevnikova 7, Orehek, Kranj_11495 Po ugodni ceni prodam Z 750, letnik 79, 86 000 km in HI Fl gorenje. Poklju kar, Sp. Gorje 124'_11496 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, betonski MEŠALEC in ŠTEDILNIK kuppersbusch Golniška'51, Kokrica, Kranj _(_11497 Prodam ČOLN maestral 5, otroško ZIBELKO, globok športni VOZIČEK ter Iskrin električni ŽAR Kuralt, Zagonska 21, Bled Telefon 75 010 int. 264 11498 Prodam ŠOTOR za 4 osebe Tratnik, nama škofja loka Na pultu posebnih prodaj pred veleblagovnico vam v prihodnjem tednu nudimo po ugodnih cenah* — kekse BATT0NS N0UGAT — kekse BATT0NS Vočni — špagete INTES — napolitanke SET — kekse LILY — KEKSE ALBERT — paradižnik 370 g in 720 g — sadne sirupe BOSNA PRODUKT — sok višnje in hruške — džem iz breskev — EMONA pasulj, 400 g — ribe imčumi mirna BELSAD — marmelado iz višnje, 440 g — EM0NSK0 PAŠTETO 200 g, 70 g, 140 g in 145 g — EMONA JUŽIN0, 200 g Hiša dobrega nakupa! Prodam nerabljen kombiniran ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika, z električno pečico. Rozman, Britof 69, Kranj. Tele fon 36-313___VI596 Prodam obnovljen pralni stroj cam-dey 75. Telefon 35-896, po 19. uri _____11597 Ugodno prodam 4 leta star pralni STROJ. Zvonko Peterlin, Gorenja vas 244 novi bloki_11598 Ugodno prodam PRALNI STROJ El NIŠ, star 4 leta in pol. Mirko Jovanov, Gradnikova 81, Radovljica_11599 Prodam francosko POSTELJO za 3 SM. Telefon 38-777__11600 Ugodno prodam nerabljen PRALNI STROJ gorenje. Telefon 42-751 11601 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNI TURO, KAVČ in 2 FOTELJA. Informacije na telefon 25 302 od 15. do 20. ure _11602 Ugodno prodam skoraj nov PRALNI STROJ gorenje in raztegljiv KAVČ Ši fra: UGODNO 11603 itenowan|a Mlad par brez otrok najame garso njero za dobo več let na relaciji Les ce—Radovljica ali v okolici šifra: predplačilo po dogovoru_11139 Študentka ob delu išče STANOVA NJE v Kranju Milka Kekič, Kokrški log 14, Kranj_11548 Enosobno STANOVANJE zamenjam za večjega Šifra center za cen ter — soglasje_ 11549 Dekle v Kranju išče SOBO z upora bo kopalnice in kuhinje. Možna manj ša pomoč pri delih, šifra: Gorenjska _11550 Ženska nujno išče enosobno STANOVANJE ali garsonjero na Bistrici pri Tržiču ali okolici. Telefon 57 098 od ponedeljka dalje_ 11551 Iščem GARSONJERO na relaciji Ra dovljica —Jesenice. Naslov v oglasnem oddelku. _11562 Prodam dobro ohranjen avto ZA STAVA 101 GTL 55 letnik decemt* 1982 Kastelic Leon, čirče 41, Kranj Prodam Z 101, letnik 75; JAWO 3W letnik 79 in nove ZVOČNIKE gorenj« 70 W, 10% ceneje. Rado Urevc, Mlini ska 28, Bled _ 1109 Prodam Z 850, letnik 83. Štular, Zffl Bitnje 139_IIJjS Prodam Z 750 SC, letnik 79, decei* ber. Lamovec, Zg. Bitnje 60_11J/J letnik 84. Cv«j 11172 Zelenica 12, Tržič 11499 poieiil Prodam KNJIGE in nekaj DELOV NIH ZVEZKOV za prvi letnik usmerje nega izobraževanja, cena 1 SM Tele fon 62 418__11500 Ugodno prodam športno KOLO pi narello Vovk, Lesce Telefon dopol dne 75 1 40, popoldne 75-383 11501 Ugodno prodam dolgo poročno obleko št. 40-42 Telefon 34 661 ___11502 - Prodam '.>()!')({ /,i 4 ■ >• ,i 't h • 1111111| i!, i _ ti Jarše Franc Hribar, Križ 15, Komen fltf ■■nima da__11503 "MI,M" Prodam dolgo poročno obleko s klobukom za 2 SM Ponudbe na telefon 723 272_ 11504 Prodam 4 TRAMOVE 18x22x8 m in PRTLJAŽNIK za osebni avto C. 26 julija 6, Naklo_11505 ifan.oprema Prodam rabljen ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika in KUPPERSBUSCH štedil nik. Lamovec, Zg Bitnje 60_11590 Prodam OMARO za obleko in FO TELJ. Telefon 21 345_11591 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje 620 bio s Janez Knific, Prebače vo 55/a Telefon 49-064_11592 Prodam belo zeleno, ohranjeno otroško SOBO (miza, omara, police s predali, postelja) Telefon 34 188 _11593 Prodam pralni stroj gorenje. Telefon 27 803_ 11594 Ugodno prodam novo PEC za eta žno centralno gretje, EMO central 23 Milan Ferlic, Sp. Besnica 175 11595 Prodam JAWO 350 tkovič, Hrastje 13 Prodam MERCEDES 240 D, letnSj 81, 28.000 km. Ima klima napravo, kij* ko za prikolico, hidravlične amorti*^ je, močna barvna stekla, desno ogl* dalo, temno rjave barve. Tel.: 37-753^ Prodam ddbro ohranjeno Z 101, jfj tnik 80. Telefon 21-538 ali osebno ofl jutri dalje. Jezerska c. 11, Kranj Ijjji Prodam FIAT 750, letnik 74, registriran do julija 87. Pelko, Hotemaže 51/3 Preddvor_1_nj! Ugodno prodam FORDA FlESTOj letnik 83, s prevoženimi 6.000 km. 1* lefon 24-928 1UJS Kupim MOTOR za avto R 12 Gore njesavska 35, Kranj_11604 Kupim SLAMOREZNICO, manjšo ali iii ■ |.. Ivanka l)remel|. Di.igo melj 21, Domžale_11606 Kupim ohranjen BETONSKI MEŠALEC. Telefon 24-122_TI 606 Kupim 2 prosto stoječi CISTERNI za olje po 1 600 I oh več in GORILEC CTC ali VAICHAUPT, ohranjeno Telefon 50 792, dopoldne ali 50 381 po 20 uri __11607 Kupim SAMOTNO OPEKO. Mevkuš 17, Zg. Gorje. Telefon 50 538 11608 Kupim otroško KOLO Ljubljanska c. 36, Kranj. Telefon 27 931 11609 Kupim menjalnik PRIMA. Ivan Ro-pret, Partizanska 14, Šenčur 11010 voilla_ Prodam Fiat 126 p. generalno obno vljen, letnik 19/8 Hudolin, Partizanska 4/. Škofja Loka lel 62 B9b od 1/ ure Prodam / 11)1 (.11 55, letnik oktober 83. Bukovnik, Trboje 87_11032 Ugodno prodam zelo dobro ohr** njen VW PASAT CL, letnik 1982 s P$ voženimi 26.000 km. C. na klanec 3W Kranj_lig Ugodno prodam FIAT 126, letnik^ registriran za eno leto. Lončar, CeslJ na Belo 21, Kokrica_JJJI Prodam R 4, letnik 84. Beton, Briw 135_lllj , Prodam Z 750 SC, letnik 79. Maj# | Gogala, Rupa 36__lljjpj Prodam GS 1,3 CITROEN, letnik d* I cember 79, prevoženih '"J1, !ji 110.000 km. Janez Hafner, Žabnica 3' | Telefon 44-554_}j3k. Prodam Z 750 LC, letnik 81, s pr&?X ženimi 25.000 km. Šimnovec, Zasavs^ | c.48__UJ^do Prodam obnovljen in do 25. 4. 87, f*h gistriran FIAT 125 P, letnik 79, cena P f dogovoru. Avguštin Najžar, Špicarja^L 8, Radovljica__ Prodam Z 750, generalno obnovijo no in registrirano do 22. 5. 87. 09 možen vsak dan od 15. do 17. ure, | Prodam dobro ohranjen 126 P, 78. Grad 59, Cerklje Prodam nov MOPED 15 SLC bor rdeče barve. Jože Zadnikar, M|ak?,flB va 2, Kranj ran 11/a Prodam SPAČKA, letnik 73, reg'str''[Q do 11.7.87. Trebušak, Staraj Prodam Z 750, letnik 77 GasilsMfK Prodam Z 101 letnik 74, celo"3'1^ delih Franc Osredkar Telefon 65-1 -s 5 _ Prodam GOLF JGL. Janka P"0'!8^ stanovanje 15, Planina III______ Prodam garažirano Z 101, c0f?A _ oktober 80, 50. 000 km Telefon 46-' ^ \ __.---:^T™ Prodam Z 750, letnik 84 lan, Sp Besnica 175 -1-5~-j60 1^ Prodam dobro ohranjeno Z ™'j9? tnik 78. Urbane, Žiganja va Prodam štiri GUME tiger Sladic, Struževo 47/a, Kranj Prodam TOMOS 14 M, dobre njen Telefon 66-044 Nujno prodam garažiran in Pre ran R 4, letnik 79, registriran l3"^ 80, 75.000 km ter nove gume ^'^v dopoldan 81 -660, doma 82-586 1 ~l f \ --TTrvf Prodam dobro ohranjeno Z ■ .^(M) letnik 78. Telefon 66-411 Savska c-JL Prodam Z 750, letnik 74, prva ' | stracija 77, registriran do Ju''Ja,.3 roserija obnovljena. Telefon 79 ' > Jm 350 Prodam JAvVO Kranj, Soldat_,—-^Aj Za 90 SM nujno prodam Z '"''20 tnik 80. Franc Skumavc, DelavsK- s Mojstrana V okolici Kranja ali Cerkelj kupim HIŠO, lahko starejšo ali pa gradbeno parcelo ali garsonjero oziroma manjše stanovanje šifra ZDOMEC 11448 Kupim ene stanovanjsko HIŠO ali stanovanje v okolici Radovljice ali Kra nji. Šifra: TELEFON - GOTOVINA 11449 Prodam AUDI 80, letnik /3 Telefon 40 005 Prodam FIAT 750 LE, letnik *!%■ 9.500 km. Telefon 38-304 ^--ffip Prodam 126 P, letnik 76, 59°^^ Ogled vsak dan ob vsaki uri Bohinc, Poljanska 58, Škofja L°kJ|^P Prodam dobro ohranjeno in -^eA rano Z 101, letnik 75 Ogled^^jljj vsak dan popoldne. Zupan, Sti, Zasip, Bled telefon /H 3/4 Se želite zavrteti prijetni glasbi, okuf • hrani in prijetni dru* y pq ne veste kje? Gostišče »DRAGA« Begunje vabi 22- ^Ji lija od 17. do 23. U'* na vrtno veselic? ansamblom Tl^C^j, Nudimo vam: P°skra' bikova jajca, žabje ke, ajdove štruklje z ° ^ hi, sirove štruklje, Pr jf1 mursko gibanico ostalo. Odprto vsak dan, ponedeljka. ra* I* ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske jgTEK, 18. JULIJA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. stran (msmm&iGLAs i FOTOGRAF Janez Žumer 'zdelava fotografij za vse vrste °»ebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. @ 23-893 (pri Prešernovem gaju) kpflodno prodam obnovljen MOPED. ^gačevo 5_11619 JjOdam dobro ohranjen MERCE-£s 200 D, letnik 73. Kebetova 8, "H Telefon 21 -505. Ogled vsak dan .___11620 'Oodno prodam AVTO MATI C 3 jetnik 3/86. Telefon 27-117 11621 J^odam osebni avto ZASTAVA 850, -----._11211 Lrf0dam 126 P in R 4, oba letnik 81. feriRo d°Poldne 061/342-061, popol-iy£P_3l__11212 ?rjdf?m G0LF. Ietnik 78 in MOTOR 1 cm\ letnik 79. Štefan Zupan, glPj^rkJje_ 11213 (jA^am prvo in zadnjo STEKLO ter 1 *a FORD TAUNUS 17 M, ter ra • za 125 PZ. Telefon 38 336 od 11214 letnik 76. Te-11215 ,. Jno prodam dobro ohranjen in Cn 126 pv ,etnik 82 Breznik, &Cn'k 65, Škofja Loka, telefon >^-2H5 ure dalje_11216 ^| i. 12 prodam oba blatnika za 7 ■^ubo Brezovnik, Alpska 13, Bled _11217 ^Sam z 101 GTL 55, letnik 83, no-O^Kozina, Mlaka 98_11218 Ahd|n° prodarn APN 6 z dodatno \u? gumo Bojan Homan, Lju-Ka 19/a, telefon 24 596 Kranj -V-----11219 ^ Hj?8!* JUGO 45, letnik september $5?! lk Sl^Kova 2, Stražišče. tele 11220 S^8rn odlično ohranjen GOLF L, ? d' • cena je 115 SM. Kovač, tele \er°ldne 81 231 • int 28 49' P° Jadnikova 99. Radovljica KT>-^ 11221 ^T1^ Z 101 Dare Vindiš, K^rovnica ^lgar^ 126 P, letnik 79 »S**? T 9araiirano in dobro ohra T? c '01. letnik 76 Letence 5, Gol 11222 Telefon 11223 11224 . r9o ^ obnovljeno DIANO 6, letnik >88yl^!'rano do 6/87, prevoženih ^d.ii^km. Telefon 35 073 od 17. 11225 Jhie"1* 126 P. letnik 80 Cirič, Sp 1122C 'Su*' VoznoZ 101. ■»•Telefon42 260 226 letnik 1973, ce 11227 v">skg £ 101 • ,etnik 76 kern' sr8d ^LSenčur_11228 jjNrti^ 2 101 - letnik 74' registrirano \*\t? možno tud' plačilo na HCa, kredit ali material. Crnkič, \7° Prodam R 18, letnik 11229 79 ^5viii0rT1ec- Roblekovo naselje 12, • IfcS^ 11230 IrntSa. VreČkova 8, Kranj, Te _27 979_11231 »tar 7 mesecev GOLF XJ. 565_11232 »u-• Oaraiirano Z 101 C, letnik 5[|(1d Popoldne Vladimir Tororiš, 11233 lXn od''ćno ohranjen FIAT 750, SS« M 'etnika Telefon 38 721 po —___________11234 •O 128 P, letnik oktober 78 Lo ts**r'ev« 48/111, Radovljica Iz- letnik 78 11235 I nlnfon 11236 Prodam R 4 TLS, letnik 79, Ul0 februarja 87 Pungart 24, ^■l__11237 VS^VVV passat, letnik 78 Tele ■__11238 % 'i lita .ilumifiiiasta l'l A 1 l'*,(T:A *v '"efofi 40 260, popoldne ' _^__11239 .* 101, s plinsko napravo, "'pol lolofon 39 «44 11240 DRAGEMU NEJCU ČRNILCU OB SREČNEM DOGODKU KDO, PA NAJ SAM UGANE Prodam nove DELE za Z 101, masko, zunanje in notranje blatnike, nosilce koloteka, prage in zadnja leva vrata. Telefon 37-736_11242 Ugodno prodam GOLF 78, z obnovljeno karoserijo. Franc Pušavec, Hu-do 1, Kovor, Tržič_11423 Prodam dva meseca starega FIATA 126. Informacije na telefon 82-889 _11424 Prodam dobro ohranjeno Z 128, le-tnik 82. Telefon 23-922, Kranj 11425 Prodam FIAT 750, letnik 71. Jože Godnov, Lom 26_11426 Ugodno prodam Z 750 SE, letnik 82. Kuraltova 58, Kokrica. Telefon 24-902 _11427 Prodam JUGO 55, letnik 84, cena 130 SM. Andreuzi, Gorenja vas 241 _11428 Ugodno prodam GS 1220 special, letnik 75, in dodatno opremo. Telefon 66-891_ 11429 Dobro ohranjen MZ 250 prodam ali zamenjam za APN 6, z doplačilom, Te-tefon 25-117_ 11430 Prodam MOTOR APN 4 in ČELADO. Janez Triler, Sv. Duh 8, Škofja Loka _11431 Prodam R 4, letnik 83. Potočnik, Je-šetova 6, Stražišče_11432 Prodam R 12, obnovljen in na novo registriran ter MOTOR elektronik 90. Ivan Čemas, Kidričeva 18, Kranj 11433 Poceni prodam FIAT 850 sport, registriran do konca leta. Meden, Golnik 7/a_11434 Ugodno prodam VARTBURG, letnik 79. Britof 348_11435 Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 79. Janez Ržen. Janeza Puharja 5, Kranj. Telefon 33-325_11436 Prodam 5 novih GUM za JUGO 45. Telefon 50-789_11437 Prodam R 4, letnik 83. Galetova 7, Kokrica _11438 HROŠČ, starejši letnik, kompletno kleparsko in ličarsko obnovljen, pravkar registriran z brezhibnim motorjem, prodam za 26 SM. Telefon 68-468, popoldan_11439 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Glavati, Predoslje 61/a _11440 Prodam 126 P, letnik 80. Novak, Sp. Besnica 111_11441 Kupim VARTBURG karavan Telefon 47 593_11442 Prodam ZASTAVO 126 P, letnik 79 Irena Bohinc, Zalog 49__11443 Prodam BMW 1502, letnik 76. Dva najščak, telefon 35-672__11444 Prodam AVTOMATIK, letnik 85. Anica Povše, Ul. Juleta Gabrovška 30. Te-lefon 35 441, vsak dan dopoldne 11445 Prodam Z 750, letnik 72. Ogled od 10. do 17 B šmid, Mlekarska 12, Kranj ___11446 Ugodno prodam ŠKODO 100, letnik 73 in rezervne dole Aleš Grah, Gore-nja vas 49, Reteče, Škofja Loka 11447 Takoj zaposlim VARILCA Pogoj je znanje elektrovarjenja in varjenja pod zaščito plina (argon) in 3 leta delovnih izkušenj Franc Stroj, Dvorska vas 31/c ___11113 Redno zaposlim ClSTILKO. Telefon 42-530_11023 Sposoben KUHAR, z najmanj 4-let-no prakso, dobi dobro plačano delo Telefon 61-917_11506 S 1.9. 86 dobita redno zaposlitev kot NATAKARICI dve dekleti, vajeni strežbe Telefon 61 917 11507 Hišni svet Šorlijeve 6 in 8 išče Čl -STILKO za čiščenje stopnišč 2 krat te densko Plačilo po dogovoru Telefon 28 705_11508 Salon Sever sprejme FRIZERKO Majda Sever, Partizanska 40, Škofja Loka Telefon 60 048_11509 Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR JA ali osebo, ki ima veselje do kovin skega poklica Pipanova 60, Šenčur _11510 Sprejmem kakršno koli HONORAR NO delo, lahko tudi na dom Telefon 34 369_11511 licem HONORARNO delo za mesec avgust Naslov v oglasnem oddelku _11512 Zaposlim ZIDARJE in DELAVCA, redno ali honorarno, v okolici Bleda s stanovanjem. Plača po dogovoru Te lefon 77-146_11513 Takoi zaposlim KV ali PKV ELEK TROINŠTALATERJA ali fanta, ki ima veselje za priučitev Franc Korošec, Mlaka 82/a, Kranj_11514 V redno delovno razmerje sprej mem NATAKARICO ali NATAKARJA, v bližini Kranja OD po dogovoru Tele fon 41 -126_11616 Iščem koga za 3 urno pomoč v go spodinjstvu Mlakar, PuŠtal 115, škofja Loka 11615 Prodam več PAVOV samcev in samic, starih 1 leto. Janez Kadivec, Pipa-nova 46, Šenčur_11516 Prodam 8 tednov starega BIKCA si-mentalca. Gašperin, Begunje 53 11517 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 dni. Blaž Zor, Visoko 25, Šenčur _11518 Prodam BIKCA za rejo in leto dni staro TELICO. Kurirska pot 11, Prim-skovo_11519 Prodam dve mladi KRAVI po izbiri. Zadraga 15, Duplje_11520 Prodam KOZO z mladičem. Golnik 7J5_11521 Prodam štiri plemenske OVCE. Jan-ko Fern, Bukov vrh 7, Poljane 11522 Prodam sedem tednov staro TELIČ-KO za rejo ali zakol. Janez Žepič, Ret-nje 19, Križe_11523 Prodam dve TELICI, eno jalovo, drugo v 8 mesecu brejosti, eno leto staro TELICO, težko 250 kg, pa zamenjam za bikca. Alojz Škrjanc, Zg. Bela 57 11524 Prodam KRAVO s teletom. Predos-Ije 1_ 11525 Prodam črno-belo TEUČKO, staro 6 tednov. Sr. Bitnje 9_11526 Prodam od 25 do 30 kg težke PUJ-SKE, domača reja. Sp. Brnik 60 11527 Prodam visoko brejo KRAVO ali TELICO in BIKA po izbiri ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka _11528 Prodam mladiče N EMŠKEGA 0V-ČARJA, odličnih staršev. Milutinovič, Savska cesta 24, Kranj 11529 Prodam mladiče NEMŠKEGA OV-ČARJA z rodovnikom, odličnih staršev, prvaka vzrejne skupine. Štular, Sp. Duplje 87_11530 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti, črno-belo ali po izbiri, simentalko. Preddvor 10_11531 Prodam 5 mesecev stare ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo. Preddvor 147, telefon 45-147_11532 Prodam osem tednov starega BIK-CA simentalca. Drulovka 21 11533 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Golnik, telefon 46-038 _11534 Prodam KRAVO po izbiri. Dragočaj-na 16_11535 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Strahinj 1_11536 Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČ-KE. Stanonik Jurij, Log 9, Škofja Loka _11537 Za pleme prodam KUNCE beli novo-zelandec in kastor rex. Kozjek, Rupa 17, telefon 27-974 po 20 uri 11538 Prodam več KRAV. Škofjeloška 33, Kranj_11539 Prodam 7 dni starega BIKCA. Koz-jek, Huje 13 _11540 Prodam 3 PRAŠIČKE, težke do 25 kg. Pivka 7, Naklo_11541 Prodam 2 meseca staro TELICO si-mentalko. Praprotna Polica 20 11542 Prodam 5 in 7 mesecev breji KRAVI frizijki. Zg. Brnik 5, Cerklje_11543 Prodam BIKA, težkega 400 kg. Jože Jerjol, Alpska 92, Let>ce_11544 Ljubiteljem psičkov oddam male PSE. Luže 60_ 11545 Za pleme prodam PRAŠIČE težke 100 kg. Olševek 24, Preddvor 11546 Prodam teleta BIKCA, črno-belega in kostanjeva drva. Gorice 11, Golnik. _11547 Prodam PRAŠIČE od 35 do 100 kg. Posavec 123. Telefon 70-379 11130 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Oman, Sp. Luša 4, Selca_10981 PRIREDITVE Gasilsko društvo Bukovica prireja v nedeljo 20. 7. ob 17. uri VELIKO VRT NO VESELICO Igral bo ansambel Iva na Ruparja. Vabljeni!_11553 Ansambel Jovšek igra vsak petek in soboto v hotelu Transturist, v nedeljo pa na veselici v Smledniku._11554 OBVEiTIlA Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 18. 7. do 3 8. 1986. Za nadaljna popravila se priporočamo. Nudimo popravila vseh vrst osebnih in tovor nih vozil Avtomehanika, Jordan To-movski, AMD Podnart 13, Podnart _11588 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna v Čepuljah zaprta zaradi rednega letnega dopusta od 17. julija do 14. avgusta 86 Se priporočamo za obisk._11144 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi je, popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILER jevim, Gradnikova 9, Radovlji ca. Telefon 75-610_10405 Popravilo, čiščenje in montažo BOJ LERJEV ter vodovodnih pip. Telefon 80 484, Žirovnica_11589 Opravljam krovska, kleparska dela ter vseh vrst izolacij. Telefon 061/559 732 v sredo, petek, soboto do konca avgusta._11590 OIIAtO živali 11241 Prodam brejo TELICO 9 mesecev Juhja Kalan, Virmaše 68, škofja Loka 11816 Zidarska dela, omete, fasade, opra vlja obrtnik Telefon 36 413 od 18 do 21. ure_11610 Nujno |)otr«bii|fiin 20 SM pOSOJHa za dobo 2 mesecev. Plačam 80% obresti ter razliko v slučajni devalvaciji Vrnitev možna v devizah šifra: POD GARANCIJO Z MOŽNO VKNJIŽBO NA PREMOŽENJE_11611 Zastaklim balkon (aluminij, špranja lattemtMui) iciefonttl/BM 288 __11612 Iščem mlajšo upokojenko, ki bi 1 krat tedensko pospravila majhno stanovanje Po dogovoru Telefon 38 016 _11613 Nujno iščem serviserja za popravilo TV El Niš color 8610 Naslov v oglas nem oddelku _11614 ZAHVALA Vsem, ki ste našega dobrega ata ALOJZA GORENCA pospremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetja in nam pisno in ustno izrazili sožalje, najlepša hvala. Iskrena hvala govornikom, sosedu tov. Sedeju, organizaciji ZB Stražišče in ZŠAM Kranj za tople poslovilne besede. Zahvala vsem, ki ste ga z mislijo, besedo in cvetjem pospremili v njegov zadnji dom. ŽALUJOČI: Sonja, Jože, Miha in drugo sorodstvo Kranj, 18. julija 1986 ZAHVALA V ponedeljek, 7. julija, smo pospremili na zadnjo pot našo drago mamo BERTO LEGAT rojeno ZUPAN V nedeljo, 13. julija, pa smo se morali posloviti še od dragega ata FRANCA LEGATA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh hudih dneh na kakršen koli način stali ob strani, nam nudili neprecenljivo pomoč in tolažbo. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, zdravstvenemu osebju, posebej dr. Černetu, številnim gasilcem, pevcem za lepo zapete žalostinke ter g. župniku za lep obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ju v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJUNI Begunje, Bled, Škofja Loka, 13. julija 1986 ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame ANČKE KEJŽAR iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo dr. Rupnikovi in drugemu zdravstvenemu osebju bolnice na Golniku za poslednje zdravljenje ter human odnos do pacientke in njenih najbližjih. Posebno se zahvaljujemo medicinskima sestrama, ki sta bili z njo ob njenem zadnjem trenutku in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku nesebično pomagali, sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni poslednji poti. ŽALUJOČI: hčerki Nežka in Ivica, vsi njeni vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre in tete IVANE REBOL rojene DIJAK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Še posebej hvala Mici Jagodic in Francki Križaj za nesebično pomoč, OOS in sodelavcem Živila Kranj, sodelavcem Save Kranj in Iskre Kranj ter Gorenjskih oblačil Kranj, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Kokrice za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI NOVICE IN DOGODKI Z očmi turista Loški grad premalo živ se I Škofja Loka, 15. julija — Domačinu je sicer težko gledati skozi oči turista, tujca, pa vendar tudi sam lahko ugotovi, da je loški j grad v svoji notranjščini lepo urejen, bogat v zbirkah, da pa je r zunaj mrtev, celo zanemarjen. »Vse muzejske zbirke in grajsko kapelo smo pred leti obnovili. Zbirke vsebujejo prek dva tisoč predmetov. Obiskovalci se lahko vsak dan, razen ponedeljka, temeljito seznanijo s preteklo in polpreteklo zgodovino loškega življa,« je dejal ravnatelj Loškega muzeja Janez Erjavec. .Živo nasprotje tem zbirkam pa je muzej na grajskem vrtu, ki so ga začeli postavljati 1962. leta in ga od 1967. leta niso več dograjevali; nekaj zaradi pomanjkanja denarja, nekaj zaradi izseljenskih piknikov, ki so jih začeli tu prirejati, malce pa je najbrž manjkalo tudi zagnanosti. Na vrtu so Domačini zmajejo z glavo, češ da se bo Škoparjeva hiša na grajskem vrtu kmalu podrla. Muzeologi pritrjujejo, nihče pa ničesar ne stori. — Foto: F. Perdan na ogled čebelnjak, kozolec, Škoparjeva hiša; oglarske kope ni več, skedenj so podrli, v mlin, ki so ga pred dvema letoma obnovili, je vlomila mladež. Vse te starine so vrednotene kot kulturna dediščina s katero upravlja Loški muzej, denarja za obnovo in nove postavitve pa ne dobi. »Menim, da nima pomena dograjevati muzeja na prostem, dokler grajski vrt ne bo ograjen in dokler ne bomo v občini vendarle začeli namensko zbirati denar zanj,« je rekel Janez Erjavec. »Razen tega pa sama prenova objektov ne bo rešila. Objekti morajo nečemu rabiti, postati živi. Zato bi v sklopu grajskega vrta radi organizirali gostinsko ponudbo in muzejske objekte vključili v program turisti-čno-gostinske dejavnosti.« Pri tem pa so očitno težave. Če se že ne zatakne pri denarju in volji, se rado pri projektih, soglasjih. Objekti so pač kulturna dediščina. Morda bo kaj več sreče s kletnim gostinskim lokalom, ki si ga muzeologi zamišljajo v sklopu obnove severnega trakta . gradu. Da grad v poletni vročini nima niti sladoleda, kokte in piva, obiskovalec težko razume in v podzavesti se mu utrne še kakšna bolj grda misel od te, da so »graščaki« premalo iznajdljivi. Škoda je, ker Ločani ne izkoristijo edinstveno priložnosti, ki jim jo ponuja loški grad s svojim vrtom. Z nekaj lepšo zunanjo urejenostjo, primerno restavracijo in kioskom za hitro postrežbo bi lahko postal turisti-čno-gostinska meka. Tudi zanje. Maja in junija je prišlo na grad povprečno po štiristo obiskovalcev na dan. Tudi zdaj jih je precej. Z vstopnino 60 oziroma 100 dinarjev Loški muzej ne pokrije niti stroškov celodnevne odprtosti. Hkrati pa bi obiskovalci gotovo radi plačali še kaj več, če bi le dobili. H. Jelovčan Malica, klepet in sonce Škofja Loka, 15. julija — Čas odmerjen za malico so trije mladi izkoristili tudi za sproščen klepet pod toplim soncem. Povedali so, da v LTH-ju delajo samo med počitnicami in da . . . Miran Čadež (levi), ki ga septembra čaka drugi letnik kovinarstva, je dejal, da je to njegovo prvo počitniško delo. začel je 2. julija in namerava ostati mesec dni. Najprej je delal v skladišču, zdaj zlaga palete, ki jih rabijo v proizvodnji. Delo ni pretirano težko. Ne ve, koliko točno bo zaslužil. Denar bo najbrž dal za motor. Petra Oman (v fantovskem oklepaju) je končala osemletko in bo šla jeseni na ekonomsko šolo. V LTH-ju dela od 17. junija in je danes njen zadnji delovni dan. Dela pri prevzemu materiala. Ni pretežko. Spoznava, kako je v tovarni in ugotavlja, da je v šoli vendarle bolje. Zaslužila bo okrog 50 tisočakov. Denar bo imela zase, za morje, kakšno obleko. Marko Berce (desni) bo prihodnje leto zaključil srednjo šolo pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve v Kranju. To ni njegovo prvo počitniško delo. Delal je že v EGP-ju, Peksu, zdaj, ko ima v LTH-ju štipendijo, pa je štirinajstdnevno prakso še malce podaljšal. Pomaga v računskem centru, kjer svoje šolsko znanje že lahko pridno uporablja. Dela na terminalih, pri manj zahtevnih programih. Toliko že zna, da česa ne pokvari, smeje pove. Zaslužek bo imel za maturantski izlet po Jugoslaviji. 24. avgusta gredo, za deset dni. H. J. GLASOV JEZ Gostilna, tovarniški tozd V poslovne knjige sicer nismo pokukali, gotovo pa drži, da so bifeji in gostilne, ki so blizu tovarniških plotov, med najuspešnejšimi. Tudi bife Loke nasproti železniške postaje na Trati je bil v petek dopoldne poln ljudi v modrih oblekah. škoda, ker nismo tako složni in radodarni tudi, kadar gre za nekatere druge skupne naložbe. Nedeljske veselice Ni dolgo tega, kar se je eden od tujcev na glas čudil naši vzdr žljivosti. Kako neki morete v nedeljo veseljačiti tja do zgodnjih ponedeljkovih ur, potem pa čili, zdravi in naspani delati? To za nas ni nič. smo se malce nerodno izgovarjali. Tega, da pol ponedeljkovega delavnika prele narimo, če nam le uspe, seveda nismo hoteli priznati. Letos se stara navada ponavlja. Večina veselic je v nedeljah, le redke ob sobotah. Sobota ni primeren dan, je še toliko stvari treba postoriti doma, »pofušati« pri sosedu. Utrujen pač ne moreš na veselico. Tudi to ni stabilizacija. Športno društvo Kondor z Godešiča je na izseljenskem pikniku na loškem gradu prevzelo prodajo vstopnic in pospravljanje po pikniku. Največ dela so imeli s pospravljanjem, saj se je po grobih ocenah udeležilo letošnjega piknika prek deset tisoč ljudi, ki so pustili za seboj več kot pet kubičnih metrov smeti. Čeprav so bili športniki z zaslužkom zadovoljni, se niso mogli otresti vtisa, da so na pikniku največ delali in najmanj zaslužili. Ko se bodo v letošnji zimi izključno tuji gostje vselili v pr vovrstne hotelske apartmaje v Kranjski gori, bodo skozi okna lahko opazovali kranjskogor sko pokopališče, ki je tik poleg apartmajev... Vsaj še nadaljnjih deset lel bodo gostje uživali nad tovrst nim razgledom. Jeseniški urba nisti, ki so načrtovali to svoje vrstno lokacijo, so enostavno prezrli, da mora od zadnjega pogreba miniti najmanj deset let, da se pokopališče lahko spremeni v park. Novo pokopališče pa se šele gradi... Kdo pozna roparja? Kranj, 15. julija — Neznanec napadel prodajalko in odnesel 197.118 dinarjev. Nekaj po 14. uri je prišel v prodajalno trgovskega podjetja Elita na Vodo-pivčevi 2 v Kranju neznanec, ki je precej dolgo, vse do 15. ure, pomerjal razna oblačila. Prodajalka mu je nato na njegovo željo zavila hlače velikosti 96, oblekel pa je še rdečo majico z dolgimi rokavi in hotel vedeti, koliko to stane. Prodajalki je zatem dejal, naj mu da še hlače, ki so za njenim hrbtom na polici. Ko se je prodajalka obrnila, jo je brcnil v levo nogo nad peto tako močno, da je padla, nato pa jo je še trikrat ali štirikrat udaril z roko po vratu. Iz blagajne je vzel denar v bankovcih po 100, 1000 in 5000 dinarjev v skupnem znesku 197.118 dinarjev ter zbežal. Rdečo majico, v katero je bil oblečen, ob pobegu iz trgovine, so našli poleg obrata Save približno dvesto metrov stran od trgovine. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi zbežal po Savski cesti proti Hrastju in naprej v smeri Vo-klega. Neznanec je visok okrog 182 centimetrov, vitek, prikupen, star nekaj čez 20 let, svetlih skodranih in normalno pristriženih las, oblečen v modre, kratke športne hlače in belo majico s kratkimi rokavi, ki so poleg ovratnika modro obrobljeni. Obut je verjetno v športne copate Lendel-Addidas. Na roki je imel uro s kovinskim pasom, govoril pa je srbohrvatsko. Kdor je videl neznanca in ve o njem kar koli, naj se oglasi najbližji postaji milice ali upravi za notranje zadeve v Kranju. Pravica stalnega bivanja borcem v Celju Občinska skupščina Celje je sprejela sklep o podelitvi pravice stalnega bivanja skupnosti borcev brigad NOV Jugoslavije, ustanovljenih v Sovjetski zvezi. Svečanost bo jutri v dvorani Golovec. Danes živi še 700 borcev brigad NOV Jugoslavije, ki so bile ustanovijo ne v Sovjetski zvezi. Letos mineva 43 let od ustanovitve I. brigade NOV JU* goslavije ustanovljene v Sovjetski zvezi. Kasneje je bila potem ustanovljena še druga pešadijska brigada, nato četa za radiotelegrafijo in zvezo, tan; kovska brigada in letalske eskadrile. Vse do letos borci teh enot niso imeli pravice do stalnega bivališča. Občinska skupščina Celje pa je zdaj sprejela sklep, da se jim ta pravica podeli. Slovesna podelitev bo jutri, 19. julija dopoldne, v dvorani Golovec. Borci se bodo zbrali ob 10. uri, svečan program z razvitjem prapora pa se bo začel ob 11. uri. A. Ž. Izžrebali smo reševalce križanke Rešitev nagradne križanke 30. (i. 1986: Madagaskar, anestezija, rast, Lasan, ata, Libija, KO, Poto-kar, Elvira, šerpa, spak, TI, Atila, Braco Koren, rulada, akt, Ide, anonsa, Niča, TK, AV, Em, rž, Kant, tema, Endo, knjigarnar, Ataman, er. Prejeli smo 254 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada 3000 din — Gregor Bogataj, Gorenja vas 184; 2. nagrada 2000 din - Tina Kuraš, Titova 45, Jesenice; 3. nagrada 1000 din — Urša Miklavčič, Kajuhova 19, Kranj, 7 nagrad po 500 din pa prejmejo: Štefan Bla-žic, Tuga Vidmarja 2, Kranj, Tine Toman, Podbrezje, Duplje; Stane Škofic, Ul. 4. julija, Tržič; Anica Strupi, ITT Brnik, Brnik-Aero-drom; Stanko Logar. Cesta JI A 6, Kranj; Ludvik Glavač, Jama 19, Mavčiče; Bogdan Golubovič, Pod lubnik 258, Škofja Loka. Naslednje nagradne križanke bodo objavljene 1. in 5. avgusta ob občinskih praznikih gorenjskih občin. @®JMSSS(JJ©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo V. d. glavnega urednika In odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasu občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, .škofja I .oka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, I-ca Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotograflja: Nada Prevc, I,ojze F.rjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-/.KS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah, mi julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 2.600 din. Poimenovanje karavle po Kokrškei odredu Jezersko • clC Ob dnevu vstaj t1 s)a. venskega naroda bo na Ankovi P nini na Zgornjem Jezerskem sSie^ no poimenovanje karavle po škem odredu. Svečanost bo 22. ob 11. uri na prostoru ob karavji-tej priliki bodo odkrili spominS^ ploščo, v enem od prostorov ^ara^ bodo odprli spominsko razstavo .( krškega odreda in podelili m ^ ter plakete borcem Kokrškega o 1 da in delovnim organizacijam, k ~ že poimenovane po Kokrškem o ^ du. Po kulturnem programu, v k ^ rem bosta med drugim sodelov^f tudi znani partizanski harmofl1 £j Tonček Triplat in Pepca GaberC tovariš ko srečanje. ^ t- NKSKKCK Usodna vožnja s traktorjem —--J Zg. Bitnje, 14. julija - Malo polnočjo se je v gozdu nad v*tv Zg. Bitnje smrtno ponesrečil kn* i pokoju Leopold Rozman, 1 . oO^' traktorjem je peljal po gozdni P 5 iz neznanega vzroku zavil deS vil poti in se prevrnil po strmim- v^Li se je približno dvajset metrov 0» potoku Suha. Takoj je bil rnrt^^ Trčenje v križišču Kranj, 15. julija - Mutilda *apfi 1936, iz Kranja, je v križih ^ Iskri zapeljala levo na naS^fl j* vozni pus in trčila v avto, ki &^\} nasproti po svoji desni Pr^fflf kandidatka za voznico Ana Ste ^ har, 1948, s Kokrice. Pri trč|™ntfj bila Pnpičeva huje ranjena, ^Tp^ harjeva in inštruktor Franc *■ y pa le lažje. •**