Najtežji slorenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto n >s).UU ci $7.00 $7.00 ^ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHebea 3—3878 NO. 261. — ŠTEV. 261. Entered »s Second Class Blatter September 21, 1903, at the Pest Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3873 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 6, 1931. — PETEK, 6. NO VEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XX7TX. MED KITAJCI IN JAPONCI SE VRSE VROČI BOJI francoski min. predsednik aristide briand bo sklical svet lige narodov v parizu Najnovejši razvoji v Mandžuriji povzročajo diplomatom zelo velike skrbi. — V bojih pri železniškem mostu je padle 120 Kitajcev in petnajst Japoncev. — V Mandžurijo je bila poslana nadal j-na japonska brigada. — 16. novembra poteče rok za odpoklic vojaštva. — Pojavila se je resna bojazen, da bo izbruhnila nova svetovna vojna. TOKIO, Japonska, 5. novembra. — Med japonskim in kitajskim vojaštvom v Mandžuriji je izbruhnil vroč boj za posest železniškega mostu, ki so ga japonski zrakoplovci precej poškodovali z bombami. Izgledov, da bo zavladal mir v Mandžuriji, je vedno manj. Na bojišče prihajajo neprestano nova japonska ojačenja. Boj se vrši v ozemlju kjer križa Taonan-Aganchi železnico reko Nonni. Vojno ministrstvo poroča, da je padlo v boju petnajst Japoncev in stodvajset Kitajcev. Na obeh straneh je precejšnje število ranjenih. Japonsko vojno ministrstvo pravi, da je treba storiti vse potrebno, da se položaj ob rekli Nonni čimprej izčisti. Ameriški poslanik dr. Cameron Forbes, ki se je nahajal na počitnicah v Združenih državah, se je vrnil v Jokahamo. Takoj po svojem prihodu se je posvetoval z japonskim zunanjim ministrom baronom Sideharo glede mandžurske situacije. V političnih krogih so mnenja, da je včerajšnji boj slabo znamenje, da bi Japonska izpolnjevala določbe Lige narodov ter da ni niti misliti, da bi se Japonci do 16. novembra umaknili iz Mandžurije, kot jim je naročil svet Lige narodov. Po včerajšnjem boju za železniški most, so se Japonci in Kitajci utaborili na obeh bregovih reke. Kitajskim četam poveljuje general Mah Can ki je pristaš kitajske nacijonalistične vlade. Kitajska poročila pravijo, da se je japonski konzul v Tsitsiharu posvetoval s tamošnjimi kitajskimi uradniki ter da so na tem posvetovanju sklenili, preprečiti spopad. Poveljnik japonskih vojakov je pa zahteval, naj se Kitajci do srede zvečer umaknejo, .česar pa niso hoteli storiti. Tekom boja, ki se je nato vnel, je bilo v akciji tudi več Japonskih aeroplanov. Japonci zatrjujejo, da so Mahovi vojaki napadli neko japonsko prednjo stražo, dasi je bilo na konferenci z japonskim konzulom v Tsitsiharu sklenjeno, naj se da Japonskim vojakom priliko popraviti most, ki so ga japonski zrakoplovci z bombami zelo poškodovali. Japonski vojni minister, general Giro Minami, je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju Hiro-hitu ter mu je poročal o zadnjih dogodkih. Vlada smatra položaj v Mandžuriji.za zelo resen. Časopisje poroča, da je sklenilo japonsko vojno ministrstvo poslati nadal j no brigado svojega vojaštva v Mandžurijo. Japonska brigada šteje štiri tisoč mož. PARIZ, Francija, 5. novembra. — Francoski zunanji minister Aristide Briand bo sklical dne 1 7. novembra posebno sejo sveta Lige narodov. Seja se ne bo vršila v Ženevi, pač pa v Parizu. Kot znano, je dal svet Lige narodov Japoncem odlog do I 6. "novembra, da se umaknejo iz Mandžurije. Najnovejša Stalinova odredba detektiva sta hotela j oropati Dva bandita sta hotela oropati detektiva. — Eden je bil ubit, drugi pa ranjen in je v bolnici. Dva oborožena, mlada bandita sta se sinoči zelo zmotila, ko sta hotela oropati detektiva. Detektiv je'Milton Dunwoody, ki je bil že nekolikokrat odlikovan zarad svojega veščega streljanja na roparje. tXa samotnem prostoru v Bronxu na Putnam Ave. se je ustavil motor njegovega avtomobila. Hotel je nekaj popraviti. Tedaj pa od zadej zasliši glas: "Dvigni roke!" In prikažeta se dva mladeniča, oba oborožena. — Cakajta, da stopim, iz avtomobila, — pravi Dunwoody in zleze s sedeža. Medtem pa po-tgne revolver. Eden bandit pa je spoznal detektiva, ter takoj ustrelil, toda zadel je samo šipo. Tudi Dun-AVrfottT jn.spozna in se spomni, da ju je pred dvema letoma aretira i zaradi nameravanega vloma. Ob istem času tudi drugi ropar prične streljati in ravno tako detektiv. Oba nato pokažeta pete. eden skoči čez zid pokopališča, drugi pa pade na tla s kroglo v trebuhu in v rami. Dunwoody ga odpelje v volni-eo, kjer ga spozna kot Johna Tan-zella, starega 17 let. Tanzella je umrl. predno so ga mogli zdravniki openirati. Se ko je bil Dunwoody v bolnišnici .je izvedel, da je še nek drug mladenič prišel, da si pusti obvezati rane. V njem spozna Tanzellovega tovarša, 18 let starega Salvatore Dadabo. Dadabo, ki je imel prestreljen bok in roko, je priznal, da je skusili oropati Dun woody a in je bil takoj aretiran. Dadabo bo okreval. 9 dni na morju je bilo preveč Irving G. Tushyner je u-mrl v bolnici. — Rešen je bil s svojim svakom. Warshauer še vedno v bolnici. Včeraj smo poročali o rešitvi dveh industrijalcev, ki sta se z motornim čolnom odpeljala lovit ribe in sta, ker se jima je polomil motor, bila devet dni prepuščena morskim valovom. Eden od njiju, Irving O. Tushyner, je včeraj umrl v bolnici vsled prestanega strahu dolgih devet dni. 'Nekaj čevljev od njega leži njegov svak David Warshauer, katerega je skupno ž njim obrežna patrolna ladja rešila v torek. Warshauer, ki je izgubil trideset funtov na svoji teži, bo naj-brže okreval. Tuslivnerju je trikrat zastalo srce, pa vsakikrat so ga zdravniki oživili. Po tretjem napadu je prišel k zavesti in je spoznal svojo ženo in 8 let tarege otroka. Deset minut nato pa je umrl. Tekom devetih dni sta oba bila sLlno žejna. Tushyner je vjel v posodo za gazolin nekaj dežja ter pil. .Najbrže je to mnogo pomagalo k njegovi smrti. Mnogo parnikov je vozilo v o-nih strašnih dnevih blizu poškodovanega čolna in niti eden jima ni prišel na pomoč. Kot pravi Warshauer, je v soboto plul italijanski parnik Conte Cirande tako blizu čolna, da je bilo slišati orkester in sta skoroda ne dišala vonj iz kuhinje. Ljudje so gledali s parnika in so morali videti čoln in zakaj jim parnik ni nudil pomoči, jima je bilo nerazumljivo. Od tedaj naprej sta izgubila vsako upanje na rešitev. Dva dni sta neprestano ležala v čolnu in čakala na smrt. sin pri igri ustrelil očeta Mati in otroci- so videli otroka, ki je ustrelil očeta. — Sin se je igral vojake. Ko so mati in trije drugi otroci gledali, je včeraj osemletni Billy-Byrne po nesreči ustrelil svojega očeta v kuhinji na Park Place, Brooklyn, X. Y. Bilo je opoldne. Oče William, dobavitelj za vodovodne potrebščine, je ravno pripeljal svojega sina iz St. Theresa šole k kosilu. Cela družina je bila zbrana v kuhinji. Mladi Billy je "igral vojake" z dvocevko svojega očeta, ki jo je kupil'pred enim letom. Pa mali Billy je našel "prazno" patrono — po njegovem mnenju je bila prazna, ker na vrhu ni bila za-maŠena kot so bile druge. Potrono je potisnil v puško. — Ilej, poglej! — je zaklical. Vsakdo se je obrnil in pogledal — inati, Patricia, mala Elizabeth. in celo tri leta stari Thomas v svojem sedežu. Billy je spožil petelina. Strel je zadel očeta, ki je bil tri čevlje od sina, naravnost v trebuh. Ko je prišla ambulanea, je bil Byrne že mrtev. Mali Billv pa ni vedel. Zbežal je iz hiše. ko je njegov oče padel na tla. Nekega mimoidočega moža je naprosil, da naj pokliče am-bulanco. češ. da se je nekaj pripetilo očetu. Celo popoldne je Billv sedel na policijski stražnici in uradniki so ga izpraševali. Slednjič so se prepričali, da je otrok po nesreči u-strelil očeta in je bil poslan domov. vsaka industrija mora biti s0lventna MOSKVA, Rusija, 5. novembra. — Vsaka gospodarska organizacija v sovjetski Rusiji mora vzdrževati samo sebe in mora plačevati vse svoje sfcroške. Tako sta odredila predsednik Joseph Stalin in predsednik sovjetskih komisarjev Venčeslav Molotov, ki sta najvišja uradnika sovjetske vlade. letalec rešil vlak COUNCIL BLUFFS, la.. 5. novembra. — Strojevodja Charles 1'tter se ima zahvaliti pilotu nekega aeroplana, da je varno pripeljal vlak na postajo. Pilot Harold Xyman pravi, da je -Chicago-Denver vlak z veliko naglico vozil proti mostu, ki je gorel. Ker je tam velik ovinek, strojevodja ni mogel videti gorečega mosta. Nvman se je s svojim aeropla-nom spustil nizko skoro do lokomotive in je z znamenji dopove- premogarji se bore zdravnik bivšega kitajskega cesarja WASHINGTON, D. C., 5. nov. Dr. Kobert Coltman, star t>'J let, ki je bil štirideset let zdravnik na proti novi plači kitaiskem in m *asa tu- --j di zdravnik kitajske cesarske dru- ' žine. je danes umrl v Warmau Park hotelu. Dr. Coltman je šel na Kitajsko kot mlad mož. Leta 1!HX) je opustil svoje zdravniško službo in je vstopil kot uradnik pri Standard Oil Co., of New York. IIIGOSNSVILLE, Mo., 5. nov. Tri sto premogarjev je napadlo par avtomobilov, v katerih so se skebski delavei peljali na deio. Premogarji so zastavkali, ker je družba znižala plače. Deset oseb je bilo aretiranih. dal strojevodji, kaka nevarnost preti njegovemu vlaku. Presenečeni strojevodja je ustavil vlak četrt milje pred mostom. iPotnki so izstopili in so bili prepeljani v mesto z avtomobili. Ker je zelo dvomljivo, da bi to storili, bo posebna seja sveta Lige narodov izredno veliko važnosti. Diplomati se bodo morali namreč dogovoriti, kaj naj store, da se bo Japonska pokorila Liginim določbam. 2ENEVA, Švica, 5. novembra. — Poročilo o krvavih spopadih med Kitajci in Japonci v Mandžuriji, je povzročilo med tukajšnjimi diplomati veliko razburjenje. Kitajski zastopnik v svetu Lige narodov, dr. Alfred Sze, je sporočil tajniku Lige, da so Japonci prekoračili reko Nonni, obstreljevali oddelek vojakov pod poveljstvom generala Can Sana in usmrtili najmanj sto Kitajcev. / iKo so boksarji oblegali tuja poslaništva v vstaji leta 1900, je bil dr. Coltman načelnik zdravniškega oddelka. V Washington se je vrnil leta 1925. Zapušča ženo, dva sina in tri hčere. žena z velikim srcem DENVER, Colo., 5. novembra. Mrs. Frankie Davis-Greenup-War. ren-Yarborough-0''Xeill-Callahan-Kile Bryan je pripravljena pri-dato svojemu dolgemu imenu se drugo ime. Mrs. Bryan in Joe Flanagan sta namreč prišla do sklepa, da bo sedaj vse drugače in da se jima smeje sreča. — Iskala sem ljubezen in ni-1 kdo ne more prepovedati, da de-! kle ne bi smelo poskušati najti to, kar si najbolj želi, — tako' j pravi že osemkrat omožena žena,' ki sedaj sili v deveti zakon. Stalin izjavlja, da je bila preiskava bančnih in kreditnih za vodo s posebnim ozirom na gospo- J darska podjetja v zadnjem času končana. Zdaj je potrebno, da se vsi zavodi podvržejo "finančni disciplini". Vlada je določila primerne vsote vsakemu gospodarskemu podjetju. ki mora gledati na to. da s tem kapitalom izhaja, ako more. Ta kapital more porabit na vsakteri način, kot misli, da je primerno, kakor bi kaka kapitalistična tvrdka rabila svoje privatno premoženje. Ako bi kako podjetje rabilo več kapitala, si ga lahko izposodi od državne banke. MOSKVA, Rusija, 5. novembra. — Sovjetski vojni kornsar Klement Vorosilov, je danes odločno dementiral poročila, da koncentrirajo Rusi svoje vojaštvo ob Mandžurski meji. Te vesti je označili kot japonsko propagando, koje namen je o-pravičiti prodiranje japonskega vojaštva v Mandžurijo. Sovjetska 1'nija zavzema napram Japonski in Kitajski prijateljsko stališče, in edinole od Ja-{ mussolini bo obiskal papeža Italijanski ministr. predsednik je bil za pričo pri poroki ministrove hčere. VATIKANSKO MESTO, 5. novembra. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je bil danes že drugič v enem letu v katedrali sv." Petra. Prišel je kot priča pri poroki Marije Ciano, hčerke prometnega' ministra Ciano z italijanskim diplomatom Massimo Magistrati. Mussolini je prvič bil v cerkvi sv. Petra malo več ko pred enim letom, ko se je njegova hči Edda poročila z grofom Galleazzo Ciano. ki je brat današnjega ženina. Njegov današnji obisk smatrajo za znak, da bo v kratkem obiskal papeža Pija XI., vsltjd česar se bodo pričele boljše razme- . . . . „ , . re med italijansko vlado in Vati- ponske je odvisno, ce ga bo tudi v, _ _ v t K <111 o 111. v bodoče zavzemala. odvrnjena stavka _v mehiki MEXICO CITY. Mehoka, 5. no-' vembra. — Preteča stavka delav-eev Southern Pacific železnice v Mehiki, ki bi se imela pričeti jutri. je bila od vrne na s sporazum-1 jenjem. da se unijski delavci prično pogajati naravnost z železniško družbo. ADVERTISE in "GLAS NARODA" mati ustrelila hčeri in samo sebe DELAWARE, O., 5. novembra. Mrs. James A. liorne, stara 50 let. je z revolverjem umorila svojo devet let staro hčer in nevarno ranila najmlajšo hčerko, nato pa še ustrelila samo sebe. ker ni hotela, da bi otroci trpeli pomanjkanje. Njen mož, ki je spal v zgornjem nadstropju svoje farmerske hiše, se je zbudil, ko je slišal strele. Prišel pa je ravno v trenutku, ko se je njegova žena ustrelila v glavo. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žnjete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja* janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po - 4% Naša nakazila ae Izplačujejo na zadnjih poitah naslovljene«? totM ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na 'manih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj ■»daljnih potov in stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so a p^tpte^TO naslovi j en cev In ilgom zadnjih poit, katere dostavljamo poiUJa-« tel jem ▼ dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice to selo potrebni sa posamsenike v alueajti a** sreče prt dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v ranili pl** čajih tudi na sodnijl v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. -Telephone BArclay 7—0380 ah 0381 ——— v. • O L A • If A K O D A NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 6, 1931 THE LAKGLST SLOVENE DAILY In D. 8. A. Ovnod and Published by SLOTKNIO PUBLISHING COM] <▲ OorpeestiotU 'ANT rrank pUce of bualneea of the corporation and UC V. 114k Street, ■•fill of MtohittM, of above officers: New York City, N. Y. QL1I NARODA* (Vales el the People) Lamed »very Day Except Bnnrtays and Holidays Iz Slovenije. ft* celo leto velja Ust a Ameriko In Kanado ----$8.00 Ca pol leta________-S3JO Ca detrt leta ---------------- .41.50 Za New York sa celo leto Za pol leta — Za Inozemstvo Za pol leta ..... celo leto___XI.00 _____________A3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan l»r«mtt nedelj ln praanikov. Dopisi kres podpisa ln osebnosti se ne prlotoujejo. Denar nai se tsa-tfovoU poMljati po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejtaje blvalliče naznani, da hitreje najde- mo naslovnika. -GLAS NARODA". »I W Telephone: . lftih Street, Nem York, N CHelsea 3—3878 DOBRA ZNAMENJA Brez potnega lista je hotel v Jugoslavijo. 18-leti mizarski pomačnik v Trstu, Filipeie Stane, se je naveličal življenja v Italiji. Sklenil je, da jo brez potinega lista mahne v Jugoslavijo. Xa skrivaj se je \*ti-hotapil v tovorni vlak, vendar ni imel sreče. Zasačili so ga v bližini Kakega in nesrečni Filipeie se je tako zbal kazni, da je skočil iz drvečega vlaka ter se pri tem močno poškodoval na noprah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Ko bo okreval, se bo moral zagovarjati na policiji. Poskus tatvine na učiteljišču. Čuvaj I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje Skeri Anton, je pretekle dni okoli polnoči zapazil na vrtu učiteljišča na Resljevi eesti dva neznana moška, ki sta skušala vlomiti v vrtno utico. kjer je hranjeno orodje in cvetice, ki pripadajo učiteljišču. Neznanca sta že razbila okno in hotela baš splezati v ntico, ko M .je oglasila piščalka čuvaja. Stražnik je dano znamenje sicer takoj pritekel, toda zlikovca sta tačas že preskočila železno ograjo na Komeuskega ulici in pobegnila v smeri proti Taboru. Stražnik ju je zasledoval, vendar sta mu opbegnila. iz japonskih dela evropske oči Naglo razvijajoča se industrija, nakopičena maščoba v vekah, ki ki zahteva tesnejše stike z ino- so preveč obtežene in silijo na oči. Dva dolgo iskana zlikovca tirana. are- Avstrijske varnostne oblasti so aretirale 22-letnega FerČnika Silvestra. oba delavca iz Most. Omenjena sta kradla kar na debelo po slovenskem in avstrijskem delu Koroške. Redna gosta sta bila v letoviščih ob Vrbskem jezeru, koder .so njuno prisotnost neljubo občutili kopališki gostje. Areti-ranca sta bila do zob oborožena. Obu nezakonske matere. Vpopovsod se pojavljajo znamenja, da se je zac'el go spodarski položaj dežele boljšati. Industrije, ki morale vsled zmanjšano nakupne eo-iie prebivalstva ustaviti svoje obratovanje, so se za<"efe oživljati, kajti povpraševanje, četudi lc v mali men, se je zopet pojavilo. Velikopotezne kreditne operacije, ki so bile oživotvor-jene na priporočilo predsednika Hooverja, omogočajo tovarnarjem, dobivati posojila na nizke obresti ter s pomočjo izposojenega denarja obnoviti obratovanje. Od tega imajo dobiček tudi banke, ki so dosedaj prestale krizo ter so jim Jiovi krediti zelo dobrodošli. Denar, ki ni bil v prometu, je zopet spravljen v tek, kar pomenja novo kri za gospodarsko življenje. Narodna zveza tvomičarjev je razposlala med svoje člane seznam vprašanj in dobila nad osemsto odgovorov. Iz odgovorov je odvisno, da se je v šestindvajsetih industrijah, ki so v zvezi zastopane, pojavilo tekom zadnjih petih tednov precejšnje izboljšanje. William Cireen, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je rekel, da se je število nezaposlenih meseca oktobra sicer povečalo, toda ne za več, kot je vsako leto v tem času običajno. Iz južnih držav pa prihajajo prav dobra poročila. Iz Georgije, Virginije, Tennessee, Alabame in Loui-siane poročajo o obnovljeni delavnosti. Marsikje so začeli graditi nove tovarne in izboljševati stare, na tisoče nezaposlenih je dobilo delo, in celo , v. 7 A . „ 1 re tako vec živeti. Domov 31 je dohodki vsled carine v južnih pristaniščih so se povečali, j namre£ povratek dovoljen, pa le Marija B., doma nekje iz litijske okolice, je prav čedno in simpatično dekle. Komaj 18 let stara je odšla za kruhom. Dolgo časa je služila v Beogradu, kjer se je seznanila z nekim moškim. Xo, konec je bil tak, da je povila krepkega fantiča. Bila je seveda takoj ob službo. Taka je hodila o-koli in prosila povsod po službi, pa je ni nikjer dobila. Pred par dnevi se je pripeljala v Litijo z 9-mesečnim fantičem, kjer je na občini prosila za podporo, ki jo niso mogli vsega nest i takoj s seboj. Takoj po vlomu je bilo alarmirano vse orožništvo Dravske doline, ki je takoj začelo zasledovati vlomilee ter je zastražilo vse prehode, ki vodijo iz Ribniee na Pohorju. Vse je kazalo, da se vlomilci nahajo se kje v gozdovih v bližini Ribniee ali Sv. Lovrenea. Tudi prebivalstvo se je živo zanimalo in pomagalo pri zasledovanju. Tako vlomilci niso mogli potovati ne z železnieo in tudi ne po cesti ter «0 se ves dan potikali po gozdovih med Ribnico, trgom fc>v. Ix»vreneom in postajo Sv. Lovrenc na Pohorju. Orožništvo je brio ves dan in vso noč na delu ter je preiskovalo teren. Najprvo so dobili sled za hišo,* kjer so se vlomilci okrepčali. Zapazili so ttufi sledove proti gozdu. V tej smeri so se zasledovanja tudi nadaljevala in imela uspeh. Orožniki iz Sv. Lovrenca so zasledili v gozdovih nad železniško postajo tri moške s tovori. Pri njih so našli del ukradenega blaga iz S i ta rje ve trgovine. Orožniki so jih aretirali: Vlomilci so dejanje pod takimi dokazi priznali. Odgnali so jih takoj v zapore v Maribor. Xjihova identiteta Še ni ugotovljena. Gotovo pa je, da se je posrečilo prijeti izredno drzne in nevarne vlomilce, pred katerimi bi ne bil nihče varen. Ubogala je podarja hi zastrupila otroka. Te dni je hitela neka ženska po cesti rz Tuhinjske doline proti Kamniku. V naročju je stiskala nebogljivega enoletnega fantiča, katerega je nesla k zdravniku. Tik pred mestom pa je opazila, da je fantek mrtev, fttevilnim radovednežem, ki so se zbrali1 okrog nje in jo pomilovali, je ihte pripovedovala. da je njen enoletni sinček, ki je bil do nedavna krepak m popolnoma zdrav, pred dnevi nekaj zbolel. Ženske so ga takoj obsodile, da je dobil gliste. Skrbna mati je povpraševala za zemstvom, je posegla močno tudi v življenje Japoncev. Padajo stare tradicije, stari obča j i se vedno bolj umikajo modernemu življenju in pravljični orijent izgublja svoje čare. Xamesto ličnih starih hišic grade tudi Japonci moderne nebotičnike, čarobni vrtovi se umikajo industrijskim podjetjem, pospešeni tempo življenja prinaša tudi v rodbinskem življenju Japoncev bistvene iz-premembe. Izgnil je kimono in z njim tudi težki plašči, umetne ptfičske japonskih žen je nadomestil mikado. Zdravniki so si na vse načine prizadevali odstraniti z vek maščobo .toda vedno se je zopet nabrala in čsto še več, kakor prvotno. Žalostna zgodha rojaka JOHNA KUMARE ali Boj proti naravi je nemogoč, ker se zle posledice prej ali alej pojavijo. Evropska moda 11a Japonskem zdaj že prevladuje, z njo so pa prišli tudi evropski običaji. Modernizirana je tudi vzgoja japonske mladine. Celo rasa sama se pričenja počasi izpreminjati in bodoče pokolenje najbrž ne bo samo večje postave, temveč tudi močnejše telesne konstrukcije. Japonska mladina je naravnost prisiljena telovaditi, da se teles no utrdi in tla izginejo povešene rame, ki so tako značilne za japonsko raso. S telovadbo hočejo mladini poravnati tudi krive noge. V ta namen zatirajo staro navado sedeti na tleh prekrižanih nog, kar je po mnenju japonskih zdravnikov oviralo, rast ter povzročalo povešena ramena in krive noge. Težnja Japoncev po izpopolnitvi njihove rase je tako močna, da delujejo z vsemi sredstvi za čim boljši razvoj ne le bodoče, temveč tudi sedanje generacije. Japonci bi se radi čim bolj približali in prilogodil Evropcem tudi na zunaj. Zato so radi podvržejo posebnim operacijam. Dobre japonske kirurge ljudje kar oblegajo in operacije potlačenega nosu so na dnevnem redu. Največji problem je bila pa operacija podolgovatih poševnih oči, po katerih se Japonci najbolj razlikujejo od Evropejcv. Zdaj je tu di ta promlem resen. Dr. Kozo Uchida v Tokiju iz premeni brez bolečin Japoncem poševne oči v velike, okrogle iu Dr. Kozo Uchida pa ne odstranju-je maščobe iz vek, temjveč stisne veko v gubo in pod pritiskom maščoba kmalu sama izgine. Največja tajna te operacije je v posebni nitki, ki jo rabi kirurg, da sešije veko v gubo. Čez pet dni šiv odstrani in rana se zelo hitro celi, ne da bi zapustila najmanjšo brazgotino. Dr. lvozo Uchida je pa napravil že tudi več posreče-' ^P^al se je Kumara; nih operacij, s katerimi je izpre-menil barvo in izraz oči. Gotovo bi imel tudi pri nas mnogo hvn-ležuih pacijentov, posebno pa pači jentk, če zna res pričarati očem poljubno barvo. — Končano — rekel je zdravnik. — Pred špegelj stopi in poglej se notri in takoj povej, če se izplača krik in vik ki si ga neprestano gnal— Tako zdravnik mu je dejal. pa saj to ni bil Kumara nič več. Drugačen je postal. — Zahvalim vas, gospod zdrav uik, prav dobro ste me uštimali. (V se bodo Japonci tudi v bo-; Pok ima 1 je gospod zdravnik doee tako hitro prilagodevali za-ji-i vertarji so kimali, padu, pride kmalu čas. ko ne bo- j a mlade, lepe nurske t« mo več govorili o japonskem ti- hotele so ga za moža. pu, ker bo nasilno prilagoden evropskemu tipu. Pa tudi v stav- — Naka, — je rekel John hah in stanovanjski opremi med Kraljico mojega srea Japonsko in zapadoui kmalu ne I bom vzel. katera vas vse tri bo več razlike. Tudi v tem pogle- j odvag« in se druge tri. du stari običaji na Japonskem hitro izginjajo. Že sama razvrstitev stolov v japonskem stanovanju je prinašala veliko izpreme-membo v domačnosti in družabnem življenju. Tudi moderne Ja-ponke se že močno razlikujejo od svojih raatcr^ Izpremmba življenja pa vpli-vo tudi na izpremembo značaja iu zaenkrat se še ne da povedati, v kateri smeri se bo razvijal in iz-preminjal značaj japon. ljudstva. naka svet nekega popotnega tujca, ka- široko odprte oči Evropejcev. To ko se taka nadlega pri otroku odpravi, češ, ta prihaja iz mesta in bo gotovo vedel take stvaro. — Kar mato jesiha mu dajte. — je nasvetoval možakar. — Jesiha ravno nimam pri hiši, ampak samo 'jesihzajro" — oetovo kislino. — je menila žen- je edini zdravnik, ki se peča s to novo očesno operacijo, in zato ni čuda, da ne mor.e vsem ljudem list reči. (Xjegov tajnik ne more sprejeti vseh prijav, kar gre čakajočim pacijentom večkrat na živce. Dr. Kozo Uchida je napravil že 10.000 posrečenih oparaeij je tudi dobila. Obenem je rekla. s]ca) nakar ji je popotni tujec od-iin njegova spretost je tako raz-da bo skočila v Savo, ker ne mo- vrnjl: _ Ta je pa še boljša! j vita, da osreči Japonca z veliki- Dosedanja značilna lastnost Japoncev je bila vljudnost in skromnost. ki so jo vtepavali otrokom že od zibelke in ki je veljala med Japonci za najleepšo čednost vob-če. Tudi ubogjivost japonskih o-trok je bila vzorna in roditelji so doslej po svoji volji odločali o poklicu svojih otrok, imeli so pa tudil odločilno besedo pri sklepanju zakonske zveze. V tem pogledu imajo že zdaj hude preglavice. kajti življenjski nazori otrok se ne skladajo več z njihovimi nazori. Ne preostaja jim drugega nego prilagoditi se in svoje zahteve glede otrok revidirati. Z vso pravico je torej izjavil pred posebnim senatnim odborom znani mednarodni bankir Albert H. Wiggin, da je izboljšanje na poti. Toda tudi človek brez takega strokovnega znanja kot ga ima Wiggin, prav lahko spozna, da mora razdobju depresije slediti izboljšanje, kajti tudi gospodarske sile streme po ravnotežju. Ako se bo torej v doglednem času začelo z obljubljenimi javnimi gradnjami, ho zaupanje v izboljšanje obnovljeno, istočasno se bosta pa povečali tudi nakupna sila in želja pa nakupili. brez fantiča. Hodila je kaki dve Ženska je seveda poslušala nje- okroglimi očmi v petih minu-gov nasvet in je otroku dala celo tah. žlico oetove kisline, ki je neraz-| uri ob Savi, mimoidoči so jo pa le j.edeena seveda hud strup. Fant-' ^ara zdravniška veda je ute- odvrnili od tega obupnega čina. seveda po tem "zdravilu" ni bilo boljše, pač pa mnogo slabše. Velika vlomna tatvina v Ribnici na Pohorju. •Xi še dolgo od tega, kar se je posrečilo vloviti dve tatinski iu vlomilski tolpi, ki sta se klatiii Ženska je tarnala in iskala nasveta in pomoči pri sosedih, toda vsa* domača zdravila nismo nič pomagala. Šele čez dva dni se je odločila, da gre z otrokom v mesto iskat zdravnikove pomoči. NAPRODAJ 4 nadstropna zidana hiša, 14 sob, 6 kopališč, soparna kurjava in vroča voda. Dohodki nad $200.00 na mesec. Lahka odplačila. Vzamem ▼ tudi v zameno prilicno posestvo . starem kraju. Pišite za pojasnila meljevala podolgovatost in pošev--nost japonskih oči z drugačno o- bliko lobanje in očesnih mišic. | M Mrs g. VOLK, 574 JEFFERSON Pravi vzrok orijetalskih oči je pa j AVf^ broo^yn, N. Y. koliko so vredni prijatelji v nesreči po Dravski dolini in Pohorju, se- }Ied p0tj0 pa je £antek umrl, daj pa se je pojavila še tretja p^^i ^ zastrupi jen ju z oeto-vlomilska tolpa, katero pa se je vo fcjgijno. posrečilo takoj po prvem vlomu: Lju ^otovljenxh oblek, jestvi-hotel oropati lekarno na voglu. — Ali so vjeli roparja? — Ne. — Dobite policiste, da varujejo ta denar, predno ropar izve, da smo tukaj nabrali $14,000. Odpravi bolečine" Ne trpite revmatičnih bolečin in bolezni. Nabavit« si stek-lanico linimenta _4 pain-expellee V trgovini so si nakrad-, Amerjke so v najnovejšem času li vsega, kar so potrebovali. Prav \ našli velika stara mesta z m novae jim je prišlo prav. Pokradli gimi veličastnimi stavbami. vsakovrstnega Arheolog Oliver IRicketson po roča, da je njegova ekspediciji ne, konjaka itd. Med ostalim jim pri izkopavanja starega mesta je prišel prav tudi drobiž okoli ' Uaxactum našla mnogo starinskih 450 Din, katerega je pustil trgo-1 predmetov rodu. Maya. Ti pred- vec v trgovini. 6kodo so oeenili ter znaša okoli 40.000 Din. Po izvršeni tatvini so tatovi odšli na vrt, ki je za hišo, kjer so so se po nevarnem in napornem poslu pošteno okrepčali s konjakom. Pojedli so tudi akatljo napolitank. Nato so ae podali skozi goad proti Sv. Liovreneu. V g oz meti dokazujejo, da ta dežela pred prihodom Mayev ni bila obljudena in da so Maji bili prvi prebivalci« ki «0 najbrže prišli iz Azije preko Beringovejga morja v Al ask o in dalje proti jugu o-koli 600 let pred Kr Maji so zgradili velikanske pi ramide in mnogo drugih stavb, ki da ao na skritem mestu odložili so v mnogem ozira podobne egip L tudi preee j akradenih stvari, ker; tovskim. - Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigni-ti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank HBW IOKK, H. X. In šel je Jolinv Litlnos Uako se sam je prekrstil) naravnost h tistemu, ki bos njegovega srca je bil. Bos — begjupardn — bosovka ga je nestrpno čakala, ker slišala je bila že, da mu srce za njo tako gori in po nji hrepeni. da dal se je — kar meni nič korajžno operirati. V galop je tekel latinos in mislil si je: — Čakaj, gos! Ce zdaj ne boš me marala, samica se boš starala. Ko znašel se je spet pred njo, ie ves drugačen bil sprejem. Tako močan je bil objem, da skoro mu zdrobila je. kar od velikega nosu mu znanost pustila je; velika znanost dohtarska. — Sedaj pa ja. sedaj pa ja! — je vsa vesela vzklikala. — Le naglo v cerkev pred oltar, da bova prej zakonski par. Kcsala bova se. če le minuto zamudila bi. llurjup, nikar tako ne stoj, če tii je kaj na tem, da bos čimprej moj ljubi, zvesti mož. Xikar, nikar se me ne boj! — Saj se te prav nič nc bojim, pa nimava kvartirja št? n tudi bale nimaš še. — Ah. kaj kvartlr — zavrača ga — kvartir je zdaj postranska stvar, oltar je poglavitna stvar. Se bova že kam stisnila. Xa balo nisem imslila, pa tudi bala bo prišla. Zdaj šlo bo vse zapovrstjo, najprej pa naj poroka bo. Zgodilo se je res tako. Šla sta po lajsenc v citibol in rekla, da se pišeta: — John Litlnos in Ančka Gos. Škric spravil dva dolarja je in jima namežiknil je ter se je režal: — Hehehe... Iz citihola v cerkev sta se koj nato odpravila. Nevestiea je blažena stopila poleg ženina; gospod je pred oltarjem stal in jima levite bral. Na koru je p* orglar mlad napačne note v roko vzel in jima libero zapel. A zunaj bila je pomlad, in ptičiee žgolele so in o ljubezni pele so .. (Dalje prihodnji!.) _ _ ___ _. / GIASKARODA NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 6, 1931 THE LARGEST SLOVENE !>%ILY In U. S. ustavna borba v španski republiki Republikanska vlada je takoj ob bodi vere in vesti. Zdaj, ko so sa-svojem nastopu obljubila, da bo mi v nesreči, je prepozno trkati delo na ustavi končano še s Lep tem- na velikodušje drugih. Ugotavljal bra meseca, nakar se bo ustavo- je opetovano, da so katoličani res dajna skupščina po odglasovanju zlorabljali svoje privilegije, na gre ustave takoj razšla in napravila pa zato, da bi republika postopala mesto novemu na določilih repub - proti njim na način, ki je v na-likanske ustave izvoljenem parla- J sprotsvu z ostalimi temeljnimi svo-mentu. Delo pa se je zakasnilo* ne j bošeinami nove ustave. Izrekel se toliko zavoljo težavnih problemov, je za popolna ložitev cerkve od dr- kolikor zavoljo južnjaškega temperamenta poslancev, ko jih dolgi izlivi navdušenosti so izpolnili mnogo sej in tako zavlekli obravnavanje ustavnega osnutka, ki ga je redigtral znameniti španski jurist Jimenez. Najdlje so se govorniki mudili pri-onlh členih ustave, ki urejajo bodoče odnošaje med cerkvijo in državo. V ta kompleks spada tudi zelo kočljivo vpraanje meniških redov in konfesijonalne šole. — Ustavni načrt predvideva popolno ločitev cerkve od države, razpust meniških redov, lajiško šolo in so-cijalizacijo cerkvenega imetja. — Cerkveno življenje bi se popolnoma podredilo društvenemu zakonu ter bi se cerkve vseh veroizpove-danj smatrale kot čisto zasebne organizacije. Pri sestavi španske kon^Utuante. kjer stoji le 36 izrazito klerikalnih zastopnikov proti 371 poslancefn republikanskega bloka, ki zdriuje liberalce, svobodomiselne republikance in socija- žave, natančneje naj odnošaje uredi konkordat z Vatikanom, cerkveno imetje pa naj se socijalizirai proti odškodnimi. Državno nadzor- j stvo naj velja le umetnostnim vred-1 notam, nakopičenim v cerkvah in samostanih. Meniški redi naj še j nadalje obstojajo, tudi jezuitov — v kolikor so Španci, se ne sme iz- i gnati iz domovine, dasi je minister, Albornoz dodal k tej zahtevi še do- j minikance in druge redove. Zamora je končal svoj govor med j pritrjevanjem katoliških poslancev i in radikabiih socijalistov, ki so or- J ganizirani po francoskem vzorcu in so v vprašanju kongregacij zavzeli stališče svojih francoskih tovarišev. Veliki govor Zamorov je razkril nepremostljive razlike v nazorih glede cerkvenega vprašanja ne samo med predsednikom in zbornično večino, marveč tudi med Za-moro in ostalo vlado. Ostre debate so se vršile v zbornici po predsednikovem poročilu, tekom njih pa se je pokazalo, da. je večina za radi- lifte, izid razprav in glasovanja o kalno ločitev cerkve od države, za j cerkvenih členih ustave ni mogel biti dvomljiv. Vendar se je v zadnjem času opažala oživljena akci- poljubno odškodnino cerkvenega imetja, ki jo naj določi kasnejši za- ! kon, za izgon je/uitov in drugih | Ja cerkvi naklonjenih življev. ki ji redov, ki niso čisto španskega poje bujna zgovornost poslancev dala rekla, osobito pa za dločno prepo-dovolj časa za razmah. To gibanje i ved, da bi redi vzdrževali šole in m?" je razširilo posebno po mestih,'vzgajali mladino. V tem obsegu je' od podeželskih krajev pa so se za ; bil člen ustave tudi sprejet. cerkev zavzemale le baskovske in navarske pokrajine, ki so v konsti -tuantl zastopane s 16 poslanci, ki ttortjo s 15 poslanci katoliškega agrarnega bloka jedro neznatne katoliške opozicije v zbornici. Agitacija za cerkev se je širila in konstituanta je morala počasi uvideti, da. Je neka tajna sila iz- V teku debat je prišlo v javnost, da je predsednik Zamora dal nI j svojo osebno odgovornost Vatikanu nekatera dalekosežna zagotovila glede konkordata, glede retkwj in glede cerkvenega imetja; teh1 zagotovil Zamora po sprejetju čl.; 24. ustave ne bi mogel izpolniti. — Moral je zato podati ostavko svo- j podkopava tla pod nogami. Ves je vlade ter prepustiti svoje mesto f narod je zrl s pričakovanjem in socijalistu Azani, ki je v dveh urah j nadami na ustavodajno skupščino, ta pa se je le počasi bližala jedru vprašanja. Sicer je od časa do časa kak poslanec načel cerkveni problem pri členih, ki so v zvezi s tem glavnim vprašanjem, vendar je ljudstvo nestrpno pričakovalo, i.-Aj bo čulo z avtoritativnega mesta odločno besedo o tej stvari. V seji* prošlega petka se je* končno vendar pričela generalna debata o cerkvenih členih ustave. Nastopil Je minister pravde De los Rios, ki! Je v dolgem govoru podal zgodovi-no.odnošajev med cerkvijo in špansko državo Podprl je svoja izvajanja s podrobnimi statističnimi podatki, ki smo jih v našem listu nedavno priobčili ter sklenili sestavil novo viado z istih osebno- i sti brez Z a more in notranjega ministra Maure, ki je odstopil solidarno s predsednikom. škof lanyi in sarajevski atentat poroča Neues Wiener Extrablatt iz Budimpešte: — Te dni je umrl titularni škof dr. Josip Lanyi po kratki bolezni. I Ta mož je bil od leta 1900 do leta 1906 učitelj ogrskega jezika pri ranjkem avstrijskem prestolona-] sledniku Franu Ferdinandu, ki ga j svojo je visoko spoštoval in cenil. besedo s pozivom na poslance, naj j ime škafa Lanyi-ja so inozemski sprejmejo od vlade prelagane^čle- časopisi takoj po smrti Frana Fer-r.e ustave, urejajoče versko udej- j dinanda večkrat omenjali, zlasti stvovanje in odnose cerkve do dr- modroslovni. Škofu se je namreč v ^ave* | noči pred smrtjo prestolonasledni- Protiklerikalni minister za jav- ^ ka sanjalo vse natanko, kaj se bo na dela Albornoz se je v zvezi s v Sarajevu dogodilo. O sanjah so tem bavil še posebno z meniški mi inozemski časopisi obširno poroča-redovi. Navajal je, da je vsaka re- li. dovna obljuba, ki jemlje človeku o teh škofovih sanjah so nedav-ostobno svobodo, nečloveška in ne- no znova pisali tudi ogrski časo-socijalna. Iz teh razlogov se naj pisi. Takoj nato sem škofa sam redi razpuste. Poudaril je, da ves obiskal in ga prosil, naj mi pove španski narod pričakuje naj radi- resnico 0 teh sanjah. Škof Lanyi mi kalne j še rešitve vseh cerkvenih je dobesedno rekel to: vprašanj in da konstituanta zato 28. julija i. 1914 sem se prebudil ne sme razočarati nad najširših zjutraj ob pol štirih iz težkih sanj. ljudskih slojev. Brez rešitve cerkve-' Sanjalo se mi je, da, sem šel zgodaj nega vprašanja, ki naj cerkve brez- zjutraj k svoji pisalni mizi, da pre-pogojno podredi državi, bo narod gledam došlo pošto. Na vrhu kupa nezadovoljen In delo konstituante pisem je ležalo črno obrobljeno pi-bo polvičarsko. Za ministrom Al- ' smo s črnim pečatom z grbom nad-bornozom so nastopili še radikal-! vojvode Frana Ferdinanda, nejši govorniki, ki so zahtevali od- j Na prvi pogled sem spoznal nad. pravo celibata ter naravnst gro- | vojvodovo pisavo. Odprl sem pismo Svetilke za Uporabo in Lepoto SVETILKE ZA UDOBNOST, lepe svetilke 2a okrasek — idealni dom ima danes dosti svetilk. V domeh, ki so pripravljeni za udobnost, ni vsa druži na strnjena okolu ene svetilke in ne napenja svojega vida. Namestu tega je do sti luči ob vsakem udobnem stolu. . Tukaj so svetilke, ki bi jih radi imeli— Svetilke, ki bi jih ponosno darovali. 3 SVEČNA SVETILKA kovinsko stojalo z ročno iz-deLanim vezenim senčnikom iz fine celanese. $l3.95vgotovini in za naše odjemalce 52.50 na roko ter $2.00 mesečno. 6 mesecev Desno—Poslikan, stegnjen celanese senčnik na tej svetilki jo napravlja posebno. Tudi eden priljubljenih modelov s 3 svečniki. 2.35 v gotovini ali $2.25 na roko in $1.75 mesečno, 6 mesecev Levo—Naslikani Stoječa i n Bridge Svetilka sta zelo velike vrednosti. STOJEČA SVETILKA $ I 4.95 v SOtovini aR $2 50 na roko in $2.15 mesečno, 6 mesecev. BRIDGE SVETILKA S! 2.95 v gotovini ali $2.50 na roko in $1.80 mesečno. 6 mesecev. Desno-Ti dve Stoječa in Bridge Svetilka imata iste privlačne senčnike ko namizne svetilke. STOJEČA SVETILKA $ 13 35 v s^0"^11! ali $2.25 na roko * in $1.95 mesečno, 6 mesecev. BRIDGE SVETILKA $1 1.35 v eotovmi ali $2.25 na roko in $1 60 mesečno, 6 mesecev. Če kupite dve a!i več sveti'k naenkrat, lahko prihranite denar. Vprašajte za našo kombinacijsko ceno. The New York: Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company kako egipčanke izganja-'zagONETNI ZLOCINEC MATUSC! jo hudiča Egipčanka Khadiga Haki je objavila zanimive podatke o šegah Egipčanov. Pobožni egiptovski narod, ki vedno rad kliče Boga na pomoč, se nikakor še ni otresel vraž.Šege, ki so v navadi v vsakdanjem življenju, smatra, nevedna množica za verska pravila, čeprav nimajo z velo nobenega opravka. Naj tu opišem zanimivo šego "izganjanje hudiča* pri bolnikih. Ne smemo misliti da je ta navada vkoreninjena le v siromašnih krogih; nasprotno, si reveži te procedure sploh ne morejo privoščiti, kajti izgajanje stane mnogo, 30 40 angleških funtov. Če pacijentka nima dovolj denarja, žrtvuje svoje dragulje, če pa to ne zadostuje, se pa zadolži. Ženski "šeh", ali kakor se glasi v arabščini "il šeh*a' <šeh je verski znanstvenik, toda mnoga si privo-svojijo ta naslov le kot sredstvo, v dosego svojega namen. Ženskih šehov po pravilih ni. pač pa si ženske same nadejajo to čast) navede pri izganjanjem, kaj je vse treba Silvester Matuschka je največja ka atentat. pri Bia Torbagy in ti zagonetka kriminalistične zgodovi-|di pri Jueterbogu. ne. Če je res vse. kar je deloma ; Za preizkušnjo si je dal od nje| priznal preiskovalni organom, je to 5a nekaj napisati in ga prosil, mož. čigar strahotni zločini bodo napiše be-edo atentat. Ta zasenčili Kuertenove in Harmanno- je bila namreč napisana na rotrt ve zverinske umore. Matuschka o- časnika, ki so ga našli v Jueter) stane kriminalno-psiho!oška ugan- bogu. Poteze pisave se popolnoma ka. 1 ujemajo s potezami pisave na dl Svojim ziiaiice:.i se je zdel vedno tičneniu častniku. Važen dokaz, vesel, dobrodušen iA marijiv t!- je Matuschka izvršil tudi atentat govec. v resnici je pa živel dvojna v Jueterbc^u. je do'? rjav pla& življenje. Poleg splošno znane do- ki ga,je pozabil v Budimpešti \ ko bre duše je imel še dUšo nestvora.' iodversk; garderobi. Matuschka je star 39 let. Jo edi- Pod težo teh dokazov je Matu ni sin svojih staršev, ki imajo v sehka v ponedeljek, točno- mese Čantaviru v Jugoslaviji trgovino. Med vojno je dosegel čin nadpo-ročnika, potem se je pa vrnil domov. Pri vojakih si je prihranil n?-kaj denarja, nekaj dote mu je prinesla žena in tako si je kupil v dni po atentatu, prosil policijo na* ga pust! ves dan pr^ miru, zve čer bo pa povedal vse po pravici Ustregli so mu. zvečer so ga pri vedii v sobo. kjer 50 ga čakali lici j ski svetnik Schvveinitrer, in Mezocturu na Madžarskem posestvo spekter detektivov Hein. dvom Špekuliral je z uspehom in 1. 1S27 svetnik Wahl ter šef dunajske kri je imel že 180.000 pengoe. Neki a- minalne oolieije Matuschka je iz gent z realitetami ga je pregovo- javil: — Gospod policijski svetnik ril. da je investiral svoj denar na priznati hočem. In nadaljeval je Dunaju v stanovanjske hiše.v na- drhtečim glasem. di. da bo ukinjen stanovanjski za- — Osvobodil sem se. vse hočen kon in da bodo dohodki od hiš na- pri?aiati. Razstrelivo sem res kupi pokloniti hudobcu. Je naravnost čudovito, kakšne čudne želje ima , ta hudič. Včasih si začeli belo ovco. j ki more imeti črni rep. ali velike- J ga. črnega petelina z belo glavo. Ni lahko najti take reči in naravno je. da to iskanje stvar zelo podraži. Celo obleko bolnici predpisuje hudič. Ceremonija sama obstoji iz plesov, ki trajajo cele tri dni. Najprej počasno gibanje po enoličnih zvokih nekega, bobnu podobnega inštrumenta, takozvana '-tabla", potem po vedno hitrejši gibi. Okrog plešoče obsedenke sede 11a tleh gostje, ki jo venomer na -gajajo. dokler se komaj še premika. Vsa v potu. se zgrudi skoro brez zavesti na tla. Med svečanostjo kuhajo in pečejo, za jed in pijačo je dobro preskrbljeno. In neprestano sprejema "il šeh-a' hudičeva naročila ter daje skozi njena usta nadal j ne ukaze. Obleka se mora menjati po njegovem oku*u najmanj tri do štirikrat. Hudobec si izbira večinoma najlepše in najdragocenejša oblačila iz samih težkih svilenih tkanin. Uboga bolnica, katera nima sredstev za take drage svečanosti, si lahko pusti izganjati hudiča v družbi z drugimi svojimi vrstnicami na šehinem domu. kar pa tudi ne stane ravno malo in traja le 3—4 ure. Ko utrujenost nekoliko poneha.' trde ženske, da se čutijo olajšane, j Njihovo stanje gotovo ni bilo pre-i več revno, sicer bi jim pač minila velja si izganjati hudiča na tak! način. Evrope j ki bo ta šega nerazum- 1 Ijiva; če ji pa iščemo vzrok, mora-i mo pHti do zaključka, da jih za-' vaja v to samo želja doživeti ne- rasii. Toda v tem se je zmotil in utrpel občutne izgube. Tudi v drugih kupčijah ni imel sreče. Zadnja leta se je Matuschka naenkrat izpremenil. Večkrat ga je cbšia nepremagljiva želja potovati, sedel je v vlak in se vozil po Evropi. Vedno je vrel s seboj večjo vsoto denarja, vračal se je pa brez beliča. O svojih potovanjih ni ho- , » , .. . . ..( niti mhihstična organizacija, tem tel nikomur praviti In ce ga je ze-1 3 J ' na vprašala, kje je bil, je odgovoril. da ne ve in da nima pojma, j kaj se je zgodilo z njegovim denar- v Woellerdoru in sicer z namenoar pognati v zrak vlak. moram pa takoj izjaviti, da atentata nisem iz-vršil ja^. temveč nekdo drugi. In med ihtenjem. drhteč po vsent telesu, je nadaljeval svoje fantastično priznanje. Pred leti se je se-s:al v Berlinu z nekim prijateljem ki ga ie odvedel v skrivnostno družbo. To ni bila niti komunistična jem. Zeni se je pa »zdelo čudno, da se je vračal vedno duševno 111 telesno popolnoma strt. Madžarska policija je imela Ma- tusehko na sumu takoj prvi dan po , , . , * , r- ™ , »t 1 . I ki taxjj za vodnika. Ta mož je i katastrofi v Bia Torbagu. Na kra-u! , „ , 1 me! na Matuschko nadnaravni vpli I več nekaj čisto drugega, česar nihče na svetu ne ve. V skrivnostni! razmerah se je vršila seja, na katero je bil povabljen. Ta organiza-ja hoče rešit: svet in izpremenit ebsteječi družabni red. Vodi jo mo! srepih oči. ki se piše baje Bergman. in njega so dodelili Matusch- strahovite železniške nesreče se je vedel zelo sumljivo. Budiinpeštan-ska policija je dobila od dunajske najboljše informacije. Dunajska policija je pi-ala. da ima Matuschka na Dunaju več hiš, da živi v dobrih razmerah, da marljivo dela. je pobožen in hodi rad v cerkev. Dve priči sta pa madžarski policiji povedali. da Matuschka nikakor ni mogel biti med potniki ponesrečenega vlaka. Budimpeštanska policija je začela preiskavati katastrofo na lastno pest in zbirati informacije o Matuschki na Dunaju Ko je imela v rokah že dovolj ma-terijala. se je dala dunajska policija pregovoriti, da je Matuschka aretirala. Preiskava je pokazala odločilni preokret šele. ko je Matuschka priznal, da je kupil v woeller.sdorfski tovarn; 10 kg ekrazita. Polici:a je začela zelo skrbno preiskovati vse njegove početje. De- in prisilil ga ie k atentatom, ki so razburili ves svet in ga opozorili na nujno izpremembo obstoječe-na družabnega reda. Ta mož ga j< prisilil tudi k potovanjem, k nakupu ckraz.ta in izdelavi peklenskih s:rojev. Cn ga je tudi prisilil pisati pisma. Pri atentatih je sodeloval tudi ta mož. Detekti-.i so pa prepričani, da živi ta mož samo v Matuschkini fantaziji in da ni nihče drugi, nego Matuschka sam. V Matuschki živita namreč dva človeka: seksualni zločinec in pošten trgovec. Madžarska policija je ugotovila da je Matuschka ponoči, ko je isje-gova rodbina že mirno spala, večkrat zapustil svoje stanovanje in estajai po cele ure zunaj. Lazil je za ženskami. Na svojih potovanjih ;e zapravil 40.000 do 50.000 šilingov. Policiji se je posrečilo izslediti tudi neko Dunaj čanko, s katero je imel Matuschka ljubavno razmerje. Iz- zadnja kitajska cesarica 191Z-, ko je bU odstavljen, šele 6 let. 6edaj živi cesar v- japonski naselbini Tientsin pod meščanskim imenom Pu-Yi varen pred sovraž- žili. da bo ljudstvo samo z bakla-1 in na'-gfa vrlem op^'l ^Stote^' ** ** avlJenskih oko1" ml rešilo cerkveno vprašanje, ako'nomodre barve, podobno razgled- ~ ^ mu konstituanta ne bi bila kostnici, slika pa je kazala cesto in Med sličnimi vehementnimi izja- | ozko ulico. Prestolonaslednik je se-vaml je bila zaključena seja pozno del s svojo soprogo v avtomobilu, v - j njima nasproti pa neki general, po- V torek j>a je španska javnost z leg šoferja pa še neki častnik. Na napetostjo , pričakovala govora c-beh straneh ceste je stala velika predsednika vlade Alcale Zamo- množica ljudi. Nenadoma sta sko-re. ki je znan kot pobožen katoli- ( čila iz množice dva fanta in sta čan, dasi je odločen nasprotnik oddala na nadvojvodo več strelov. nje, sedaj je pa vložila tožbo za ločitev zakona. Še nikdar se ni zgodilo, da bi se žena kitajskega cesarja kdaj uprla svojemu možu; cesarjevi privrženci se vsled tega „ , . ..... . , . na vso moč upirajo -tej ločitvi za- Zadnja kitajska cesarica se hoče . „„ _ , . .... . ■ ' . _ . . , , kona. Zadnja kitajska cesarica je ločiti od svojega moza. Kot otrok , . . . . . _ _ J .. 114 . , baje lepa zena in -zelo izobrazena. je bila poročena z zadnjim kitaj-, .. . . . a ,_ . . , ' be nič ne ozira na grožnje cesarske skim cesarjem, kateri je imel leta . - . .. . / J ^ ,, . , 1 stranke, hoče na vsak način dose- vmeSavanJa vere in cerkve v po-] Nato je sledilo pismo tele v sebi-litiko. V ozračju zbornice je via- ne: hoteli niti čuti o svo- slej. Srčno Vas poedtatlja Vaš nosti se je razvila zakonska tragedija. Spoznal je neko amerikansko filmsko igralko v katero se je zaljubil in tako je postal zakon z ženo prava muka. Cesar je ženo baje dejansko. mučil, tako da je že večkrat poskusila si vzeti življe- či ločitev zakona nakar se namerava izseliti v Ameriko, kjer hoče živeti novo življenje. /i* kaj izredneg?. Kako bi sicer, po; stari šegi živeče Egipčanke, prišle do take l~premembe v enoličnosti | svojega žvljenja, ako ne bi segale po takih sredstvih? V nasprotju z njeno moderno sorojakinjo, sedi neprestano v svoji hiši, pride le na ulico, kvečjemu če obišče svojo prijateljico ali sorodnico, pri tem pa gotovo nima prilike, da bi razgibala malo svoje mlahavo telo, ker mora tudi tam mirno sedeti, kakor doma. Dolgotrajno gibanje, ki pretresa vse organe njenega telesa, ji torej gotovo koristi in je zelo verjetno, da se žena, ki ni bila bolna, ampak je le ^jnela vsled večnega sedenja in Iežanja leno kri, počuti zelo olajšano po takem dolgotrajnem naporu. Izganjanje hudiča jo vendar enkrat tako utrudi, da zaspi, kakor drugi ljudje, ki so naporno delali in nudijo svojemu telesu zasluženi počitek. To dejstvo bo najbrž tudi vzrok temu, da si po večini same ženske puste hudiča izganjati. ZA VARNOST NA ČEHOSLO-VAŠKIH ŽELEZNICAH tVImslova.ška železniška uprava s«- trudi. pogledu na nje. a oči so se mu divje iskrile. Videti, je bilo tudi, da se nekaterih razdobij svojega življenja sploh ne spominja. Tako ni mogel povedati, kje je bil od 3. do 14. avgusta. (Atentat v Jueterbogu je hil pa izvršen. 8. avgusta.) Policijski svetnik Schwenitzer je že prepričan, da je izvršil Matusch- S CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— NaroČite ga pri knjigarni 'glas naroda' 216 West 18th Street New York City >A8 NA ft O »A* new yome, ntpjy, tm>imii »a TRK LARGEST SfcOVEME DAILY in €. S. A. i - -.. akMilliiiit-itejiiMilim^iiii^iiliiiii POUČNE KNJIGE MOLITVENIM PESMI W POEZIJE WfflffllBfSffl!!^^ KNJIGARNA GLAS NARODA V • SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' ! 216 Weal 18th Street. New York . lWftuaiMjWiiiiL'Lifl^/, MOUTVENBCI Prikrojevanja perila po životni tteri- s viefrf ............................I.— ra URA Psihične racMjo na alkohofoki pml- * platno vea........;.............98 ; lag! .........................................75 v fino usnja vez .........Y.l30 j Praktični račmiar ..............................75 v najfinejše usnje vet 1.80: i.ravo j„ revekteija (Pitamir) .........30 v naj fine j$e usnje trda ve* ......................................lil Predhodniki irt i5 Ročni slov. italijanski in itali- .iausk i-slovenski slovar .............041 Etočm spi šotnih vsakovrstnih - 1 i pisem ....;............................ i Solnčenjr ..................................... I Slike Iz živalstva. trdo vezana ' Slovenska narodna mladina (ot»seg.*i 4."^ straui i ................1 «58t v fino usnje Vez ............1.5« v najfinejše usnje vez 1.8« L\JSK! ctx&ovr v p'.atno vež..................tO v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........130 v najfinejše usnje vez. 1.80 :VI£K# srca v imitirarto usnje vez. .M v usnje ve«.................. .se v fino usnje vez.........1.— : : : IGRE : : ; RAZNE POVESTI IN 1 ROMANI i^fiiiiiiiiiuitii^iiniiiiiiiiipu/aiipiipiii is Met f. flreučka ............. ........1.28 Prvi* med Indijade*________~__________3*1 St -24. .< R L. MW£i\ »slednji. Izbrani spisi Ur. ». Dttonra.............68 j dnevi Pompejev, 1. del, 355 str., te tajnosti prirode ............................3« Preganjanje Indijanskih misjonar- t bro5..............................„..;...............90 jev ..........................-....................J& | St. 25. Poslednji ddevi Pocnpeja. __ . . . II. del.......................................-........90 Roman treh src ...............................1.» (L AmlrejeT) Crnt, nra- Roman zadnjrga Cesarja HliBsbur- 1 ske, poslov. Josip Vidmar, SH str. in na ............................................1.2« I broS.....................................................35 Robinzon ..............................................50'št. 27. (Fran' Erjavec) Brezpo- Robinzon Crusoe..................................OS J z modernega sveta, tr«k> rez.....KGO Izbrani spisi tir. Ivan Mencinger: 2 zvezka ...................................130 Igrai-ke. hroiimno .............................30 Igralec ................................................?.» Jagnje....................................................30 Janko fn Metka (za orrokei ............30 ,h«rnač Zmagoval Med plazovi .........5« Jutri (Strugj trdo vez .......................7.1 brofc.................................................. Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih ................................10.— (5. zvezek: Dr. Zober — Tngomer broširano ...............................................75 Juan iMserija (Povesti iz Španskega. v najfinejše usnje vez. 1.28, 1 'Spretna kuhar en. irdo vezana ....1.45: (Alesovi-e) v najfjiejše usnje trda vez ....................................1.58 v bel celluloid vez.........1.28 f.resa.naš dom v pomirjeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.58 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.88 arija vafthinja fino vez ............................1-20 v fino usnje ....................1.50 v na jlinejde usnje trda ve-e ..............-.....................1-88 "irvartski rnolitveniki: «50 .30 i .3») življenja .............................. Kako se sem jaz likal 1. zvezek ...... ! Svefo Pismo stave in nove zaveze. j Kuho sriu se jaz likal l**po trdo vezana........................3.—.: (Alešmi^-j 11. zv. ......... Sadno vino ..L..................................48 Kako sem se jaz likal Spolna nevarnost ..............................2» v°j Sueški invalid .......................................35 j ,:a z -'uSurto' IM>slov- Ant- Dok Sveta Oenovefa.....................................58 I ,er" 123 straui' brft5................. Solnee in sence ...................................651 Sr- :t,; > of Heaven: v oe^utd vezatio ........................1.28 v eihold najfinejši vez ............1^8 X fiao o*iije rezano ................iji8 atholtc Pocket Mauuak- v (inor usnje vezano , irf Warkr: " • * flan usiiie vexnno .1.38 ►OUČNE KNJIGE nglenko slovensko berilo ............t — ngteAko-slov. in ulov. angl. hlovar .98 imerika in Amerikami (Trunk) 5.— lukrlhe afaiba ali ima tako se streže u sv", ihaif'..:.. ..........18 Uij ualrifjhilff boleznim .................-75 rrlailMoi Jr/fro...............................1^8 kmmči iiviuozdravuik ,tnl. vez. 1.80 Uroftiraito ..................................1.25 Ana Kar eni na (Tolstoj) zanimivi roman (2 zvezda) ....5150 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................83 Agitator (Kersnik) broii. .................80 Artdfrej Vtofer ......................................JM Beneška vededevalka .........................35 Bel grajski biser .................................«5 Bfft meccsen .....................................48 IWe noč), malt junak .........................68 BaJkansko-Tnrska voj«ka .................88 Balkanska vojska, s slikami .........25 i Boj In zma^a, povest .........................20 l"racinik. Jezični »kiktor, (Jostil-nlftir. Klepetulj«*, Natakarji, I (likovnik, iifl..................................88 Lov na ieno (roiuan ) .......................88 Lucifer .............................................. Marjetica ............................................JO Materina žrtev ...................................^8 iMoje življenje .....................................75 Mali Lord ............................................M Miljonar brez denarja ........................75 Maron. krščanski deček lz Libanonu .............................................25 Mladih zanikemezov taktni živo- foph ........... MHnaejev Janez Musolino.............. Mrtvi Goslač .... ...........75 ...........58 ...........48 ...........35 Mali Klatež .......................................„70 Mesija ................................................58 Malenkosti (Ivan AH>recht» ......... broš................................................40 Strahote vojne ...................................j>8 Štiri smrti, 4. z v.................................35 Smrt pred hišo ..................................ji5 Stanley v Afriki ...............................jo Spomin znanega potoval ta ...........l50 Stritarjeva Anthotogija, broš .........80 Sisto Šesto, povest iz abnu-ev ........^0 Sin medvedjega lovca, p4it«ipisiii ruiuau .................................................30 Študent naj bo. v. zv. ....................35 Sveta Notburga ...................................35 Spisje, male izvesti ............................^5 Stezosledec............................................30 Šopek Samotarke .............................«15 Sveta noč .............................................30 Svetlobe in sence ..............................1.28 Slike (MeSkoi .....................................60 Scržant Bfmvoie. vez. 1.60 Spake, humoreska, trda vez.............j00 1 - shakespearova drla: Machbct, lnl«» vez................................90 hroAirano ...................................-78 Othelo............................................«...70 Sen Kresne noči ................ ...............70 splošna knjižica: St. j. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, izvirna jtovest, 104 str.. briAirono .........i........................... St. 2. (Rado Murnikj Na Bledu. izvirna i>ovest, 181 str., bros. jio št. n. (Ivan Rozmani ..Testament ljudska ilraftia v 4 dej., broš. 105 strani .....................................35 Št, 4. (Cvetko Gola r 1 ..Poletne klasje, izbrane pesmi. 1s4 str., broširano ................-.....................58 IVHadnn s-reeni. Zbirka pore.?tt za slovenska mladino ...........................2S| Misterija, roman..............................1.—' Možje ..:...............................................1.25 Na radtftiOl potih .............................40 Blagajna Velikega vojvode .............0# Notarjev nos; l.umoeesha ..........." -25 kamačl zdrm ink po Knaipn: I rilo trr............................ bfoAiraiio ...................... govedoreja ................................ Utrl račaaar .......................... i.:.o .1.25 130 .75 UgOH'arija (Mellk) 1. zvezek 138 it. zrezek, ■ 1 —2 mk>pu ..........1,80 il#famvt U5kalfrky) ..................2^- Iraika erftska gramatika .................30 iratka zgodovina Sloicncev, Hr- . V8t»v in Srhov .............^8 državljan z. d. .25 neettkt državljan .15 tr d^fkt^jllt* i h ifdhljtt iaf. Katekizem ................................80 Računi ca _______________________.75 .........j§8 Jtthavna hi (inubilna pisma ...........35 iaiertja ln enerHJa 1.................1.25 leta dr. Janeza Ev. Kreka .73 l- it. ........................30 v. tt........................................38 centov) . __________________ _______1.40 888 atr. kf* tez. (komioek) ____________3,— Bellegor ...............................................88 Bejf. (roman) ..................................JS i Barska vojska .................*................10 Beat in dnevnik....................................00 Božično darov i .................................. Božja pot na Medtt .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik Lcnard, bru* .................70 Mimo življenja ............'................80 Moje iiVIjenje ..........................75 Romantične duSe ........................80 Cvetke -.................................................23 Cvetina Borograjska .........................58 Čebelica.........................................25 £rt$ee Iz, življenja na kmetih ........-36 Drobiž, in razne povesti — Spi Mil MUciuski .........................80 Darovana* zgodovinska jtovest .........58 Dekle Eiiza ........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Italfa raka............................................30 Narod, ki izmira .................................40 Naša va«, II. del, 9 povesti...............90 Nova Esotrka, trdo vez .....................70 Nafia lehi, trda vez broširana ......... .10 .30 .48 -80 38 .38 Do Ohrida in Bitolja Doli z orojjem ...................... Dee Kišoc Iz 1+ Man&e ..... Dve stiki: — NjlvaT Starka ........(MtOkor ........;.................. Devha OHeauste .............. Daftevnf hej .......................... Dedek je pravil; Maarhtfea in škra- tcljeki ..........................................48 fcHttheea ......................................JlS FMMjoia ali eehev t Katakombah.. .45 FnarBareb Twuk...............................jj FHotoffska zgodim ..............................M Fra DiavoU .......................................38 Gozdovnik (2 ŽVKZKAi .........L38 Gotspodarka sveta .......................... Godčevski katekizem ........................25 Gostilne v stari Ljubljani ...............M Grška MVteiogtja .............................1.— qo^irji .................................................1s v oMahih ...............................38 Pih* sdtlvke, trda vez............. ftfcrtt (tofatoh ................48» pete* ve*. .............................• tMtfcorjvv bmC . ............................ .48 .7$ (Kmetora) ..........................48 (U. «v.) ...............JJ Groteska in Sadro , I . vezano ----------------------------M ftrefiraao Na Indijskih otokili . Naši ljudje................. ..................... Nekaj iz ruske zgodovina ...................35 i Na krvavih poljanah. Tn*>jenje in struliote 7. ltojnih {Ktliodov blvSe-gtt slovenskega imlka ....................1.50 5. (Fran MUC-iaski) Gospod Fridolin Žolna in njegove draii žina, veselomodre C-rtiee I.. 72 strani, broširano .........................25 6. (Novak) Ljuebsumnost .....30 7. Andersonove pripovedke. Xn sloveo.oko mladino priredila 1'tva. 111 strani, brus..................35 S. Akt štev. 113 .......................75 t>. (ITniv. prof. dr. Frane Welter.) Problemi sodobne filozofije, 347 straui, broš..............7. Št. 51-Št. 51. St. 55. Št. 5(i. Slika De Graye ................L20 Slov. I>arade in romance .-80 V metežu ............................k— Namišljeni bolnik ..............-50 To in onkraj Sotle..............-30 št. 57. Tarzanova vez ...................... št. r»s. št. 55». Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska iirrn s petjem v .'k dejanjih ...................................... r. f. r. firania v Pre«i igro. (t'apek ». !. dejanjih vez........... Št. 12. (lir. Kari Engiiš) Denar narodnogospodarski spis. pošlo venll dr. Albin Ogrls. 2»6 str., krog. ..........................................80 Št. 12. (Fran MUčinski) Mogočni prstan, narodna pravljk-a v 4. dejanjih. {»1 str., broš.................30 Št. fl. (Ur. Kari Kugliši Denar, harodntman) Pa-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih. ]x»sloven il Anton Fimtek. 124 strast, bros. _____r.......38 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Konvrasakl, japonski roman, Is česane prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. ___________________.45- Št. 21. (Friloiia Žolna) DVawajst kratkočasolh zgodbic, IL, 73 str. broS. .................................................js St. 22. (Tolstoji Krontcerjeva sonata .68 St. 23. (Sophokiett Antigone, žolna Mera, podov. O. Gol ar, 88 atr. mladost, trd ...............l20 Glad (rrrfmstnil .r...............30 (F>ostojev?ki ► Zapiski iz .mrtvega doma, I. del ....................1«— št. (Dostojevski! Zapiski iz mrtvega doma. II. del ..................1-— Št. «1. ( ..................38 Zgodovinske anekdote .......................3« t ognjem in Revizor. 5. dejanj. tr;\i vezana Veronika Beseniška, trda vez ... Za križ in svobodo, Igrokaž v .60 .45 .1.50 dejanjih .............35 Dve pesmi (Prelovecl. za moftid zbor in bariton solo .................. Kupleti (c.rum), treni Mihec, — Kranjske šege in navade. Ne- zurfovoljstvo. 3 zvezki skupaj 1.— Kupleta Kuza Muca (1'arma) .........40 pesmarica glasbene matice: 1. Pesmariea. uredil Hubad ....230 2. Koroške slovenske narodne prsmi tSvikaršir) 1. 'j., iti 3. stv. skupaj ..................................1.— MALE PESMARICE: Srbske narodne himne . Što čutiš. Srbine tužni Na planine ...............*...... Zvefer ............................. Vasovalce st. 1. št. la. št. 10. Šf. il st. 1-. IlliiVimiT ..........y,...... Narodne pesmi za mladino (Ži-rovnik> i., ii. in ii. stopnja vse 3 stopnje skupaj ............ ..15 ..15 -15 -15 .15 .20 .30 Slavfek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ......................................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .........31» Narodne vojaške tFerjančičl ...........30 (Pregelj) ......................................1.— Lira, srednješolska. zvezka sku- Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori (Aljaš) — 3. zvezek: l*s;jni 11^: Ti veselo poj: Na dan; Hivjin noč .............40 5. zvezek: .l«>b; v Tiit-:;kn : Dneva liani pripelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .................10 tf. zvezek: 0|*>niin k v» -<-lju; Sveta ikk"-: Stražniki: Hvalite Gospoda: ubenfki; Uesbi ................ -40 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapce, 5. dejanj .............g0 5. >.v. Po 12 letih, ». dejanja ...........c0 Zbirka ljudslrih jgpr: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................00 13. snopič. Vestalka. Smrt Alarije Device, Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .............30 i 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola iu Neža ...............................30 j 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .........................30 j Zločin in kazen: i. in ii. zvezek .......................l— vezana .......................................135 Zgodbe Napoleonovega hnsarja--------.60 veeana .......................................38 Zgodbe zdravnika Muznika............70 Zlati pantar ...»...................................M Zvestoba do groba...........................138" ZBIRKA SLOTEN8KDS POVESTI 1. zv. Vofnomir aM S.av. Hudo breadno 3. »v. Vesele povesti 4. xv. Povesti in alike ........-.«35 ____________________35 PESMI in POEZIJE « Akropol is in Piramide .......................80 broširano ...........?...........................80 Azaael, trdo vez.................................l._ Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...................................80 Meje obzorje, (Gangl) ...................1.35 Narcis (Gruden), broS......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht). broS......................38 Pohorske poti (Glaser), brus............30 Oton Zupančič: Sto ugank..........................................50 Vžjollea. Pesmi za mladost .............60 Zvončki Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60 Slovenska narodna lirika ...................50 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčič> Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek jto ........30 10 zvezkov skupaj ........................230 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovee) ...................................80 Šest narodnih itesmi (Prelovee) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ....................................i__ MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ..........1.10 Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek.......................................75 11. zvezek ........................................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ...............................................45 .Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) ........130 10 .moških in mešanih zborov — (Adamič) .................-.................35 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica ..........-40 Narodtta nagrffeniea (Pav&č) .........35 Gorski odmevi (Ldharnar' 2. zv......45 SAMOSPEVI: Š tir jI samospevi, izdala Glasbena Matica ............................................45 NaSI himni..........................................30 MC8&NI ZBORI: PlMitake, II. av. (Labaiaar) Trfje .45 short, izdala Glasbe- 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; I>(. : StMji. solneieo st<-.j: Kmetski hiši .........................40 cerkvene pesmi Domari Klasi, Cerkvene jtesmi za m«*š:tu ztMir ....................................],— 12. Tantnm Etro (IVmrh .............58 Mašne pesmi za mešan zbor — tSattnen ........................................30 12 Pan^e iLn^ua Tantnm Ergo Ge- nitori. < Foerster» ...........................50 12 Pan?e Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (ospoda v njegovih svetnikih. jH'snii na fast svetnikom (Premrli .................................40 10 obhajilu ih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grutni ..............35 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogachnik) .....................................40 Kyrie .....................................................60 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster> .....................................40 Sv. Nikolaj ...........................................60 note za citre .KoZeljski: Poduk v igranju na citrah. 4 zvezki ........................330 Buri pridejo. Arsenica .......................20 note za tamburice Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor in petje (Bajuk) ....1.30 Bom sel na planince. Potlpuri slov. uarodnili iiesmi (Bajuk) ............1.— Na Gorenjsltem je f let no ................1.— razglednice Nevvyorške. Različne, dueat .............40 Velikonočne, božične in novoletne ducat .................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. ducat ..........................40 posamezne |mi .................................t'3 zemljevidi St«iski zemljevid Slovenije na moč nim jnipirju s platnenimi pregibi .......................................-.....730 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .............................30 Jugoslavija ..........................................30 Gorenjska .....................................-.30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ............................................30 ljubljanske iu mariborske oblasti .30 Pohorje. Kozjak .............................30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................................30 Prekmurje in Medumurje ............30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje........30 Canada ..............................................40 Združenih držav, veliki .....................40 Mali ...................................................15 Nova Evropa............................-..........^8 Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po .................25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin; West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, New York — vaa- ki i»o ......-...........-......-..........-......-40 Velika stenska mapa Evrope ........2.— RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovm, (Foesteri ........................40 Iidaia Glasbena Matica Gorske cvetice (Luharn&r) četvero in petero raznih glasov .........45 Jat M rad rudečih rož, moOd zbor z bariton šolam in priredbo za dvoapov .,,,._______________-.................20 ......V ***** m** (Sattner), kan- 9. xv. HCndent naj M. — Na8 vaafc- 1 tatnta aa aoU, »bor la orkester danji krak ...........................M ladala Glasbena Matica ......... ...?5 NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če »pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih, m u ceniku. Knjige pošiljam o poštnine prosto "GLAS NARODA^ , 218 w. 18 street new york _ "GLAS Ji i KO J)1 * NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 6, 1931 THIS LARGEST SLOVENE DA1LI la C. 8. A. RENI REGIS: PETINDVAJSETT1SOC DOLARJEV Ko se je zbudil drugo jutro Sam Mucaber v svoji velikanski in nepopisno dragi postelji, ki je bila njega dni zajamčena osebna lastnina solnčnega kralja Ludvika XIV..' je takoj cbčutil, da bo zdaj pričel popolnoma drugo življenje. Novi dan ni bil nič sličen dosedanjim j dolgočasnim, enoličnim in mrkim.' Vedel je, da ima zdaj nekje v vr-! tincu mnogorflilijonskega New Yor-' ka nevarnega sovražnika, ki želi njegovo smrt, zasleduje vsak njegov korak in ne bo zamudil pripravnega trenotka za usoden strel.... Sam je sklenil, da se bo vestno držal pogodbe in ne bo izzival smrti. Tudi Muholovec ga bo nedvomno pošteno poskušal poslati po gobe. Zadeva je res postajala za obe strani napeta in zanimiva. Nekoliko je bila podobna lovu na smrt obsojenca, ki ga sme na begu ustreliti sleherni zasledovalec. Sam je celo veselo zažvižgal — prvič v teku zadnjih desetih let svojega življenja... Šel se je kopat, brit, oblačit, in tako mu je minilo dopoldne. Na lo se je peljal v svojo banko poslušal predavanje o vplivu kitajske umetnosti na moderne slikarje in ostal dve uri v kinematografu. Doživel ni ničesar posebnega. Ko sa je doma vlegel v postelji, je sladke i^azdehal, kakor človek, ti se veseli, da je srečno ušel veliki nevarnosti.... Ta sreča je trajala več dni. Sam je ostal slej ko prej na varnem. Pričel je celo dvomiti o poštenju plačanega morilca. Kaj če se ne bo pobrigal za naročilo? čemu bi se podajal v nevarnost? Saj je prejel denar v naprej! Kdo ve ali so res tako strogo držali newyorski zločinci dano besedo, kakor se je govorilo? A Sam se je takoj zmislil, da bo težko srečal Muholovca v centru mesta, kjer je zahajal v drage, samo bogatašem dostopne klube pa hotele. Dejal si je, da ima dolžnosti pogledati usodi v oči! Pričel je torej obiskovati zanemarjene, umazane predmestne ulice, pregledal kitajsko in zamorsko četrt, se prikazoval po razupitih pristaniških krčmah — a vse je bilo zaman. Nikjer ni zagledal niti sence svojega morilca. Vprašal je naposled svojega štferja: — povejte, prosim, kateri kraj je poenan v New Ycrku kot najbolj nevaren? Šofer je začudeno no- :ega gospodarja. _ Teta vam res ne vem povedat: Govori se. da se nahajajo najtrše bezxuee v prečnih ulicah ob EA»t Rivera, a o&etono še nikoli nisem zajel tja. Že prar. Popeljite me t ta o-krar. Nabrežje je bilo temno in prazno 1 Skoz* zaprta okna je pobijala tu pa i tam rumeni«sta luč. Po teh pritličnih hišah so se nahajali umazani brleli, kjer je bilo naprodaj vtihtctapljeno iganje. prepovedan BLAZNIKOVE Prati ke 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, M. T. V KRATKEM IZIDE Slo veniko Amerik&nflki KOLEDAR sa L 1982 NAROČILA ZA KOI Ste. — ŽK SEDAJ DRUGI DEL opij za kadice in tudi ukradene stvari. Sam je sledil šoferju, ki mu je kazal pot po mokrih politih stopnicah navzdol. Sunil je nizka vrata in vstopil v veliko zakajeno sobo. Šofer se je priklonil in odstranil, kako-r mu je bilo naročeno. Polovico sobe je zavzemala velika točilnica, in težek zatohel zrak je odmeval od stalnega kričanja pa preklinjanja. Do sto ljudi je večerjalo, pilo, kadilo in se zabavalo pri šepavih mizah. Smrad, ki tu vladal, se je Samu zdel tako zoprn, da bi najrajši pobegnil na prosto. A premagal je ta prvi občutek in se ozrl naokrog, da bi poiskal prost kotiček. Takoj je zagledal ženo ali pravzaprav dekletce, ki je nepremično sedelo pri mizi. Plavo-lasa glavica je bila zastrta z dla-mi. Kaj ji je bilo? Ali se je jokala ali spala? Sam tega ni razumel, a dvigal je oguljen plašč, ki je zdrknil na umazana tla, in ji zopet cgrnil pleča. Nato je obstal nepremično blizu mize. Čakal je menda minuto ali dve. Dremajoče dekle je občutilo njegov nepremičen pogled in dvignilo glavo. 6e nikoli ni videl Sam Mucaber sličnega 'oduševljenega izraza, kakor planinsko jezero bistrih sanjavlh oči in dovršeno oblikovanega labodjega vratu.... Občutil je, da se mora zdeti smešen, a kljub temu stopil k mizi in zamrmral! — Zaspali ste? Morebiti potrebujete kaj?'Lahko vam prinesem, kar hočete. Dekle ali gospodična — imela je dober nastop! malo primeren za to zanikamo okolico — se ie rahlo nasmehnila. — Ne, hvala, ne trudite se. Sam je zajel zrak kakor bi se potapljal in se spustil na nasprotno prazno klop. — Kaj hočete tu? Kako ste prišli v ta brlog? Gospodična je zardela in se obotavljala. A Sam jo je tako prijazno gledal, da se je o-pogumila in odgovorila: — Samo dva tedna sem v New Ycrku. Prišla sem z očetom iz Baltimore. Mati je umrla, oče je pričel piti in izgubil službo. Poprej je bil knjigovodja, jaz sem hotela postati učiteljica. Oče je iskal posla, a zapravila sva vse. kar sva imela. službe pa ni bilo. Oče je obupal in zopet pričel hoditi po krčmah. Prišla sem semkaj, ker je tu vsak večer, a ne vem. kje je danes ostal— — Mej Bog* Sama ste tu brw očeta, in se nič n« bojite, da ras trena&efc lahko zapre policija kot brezposelno? — Kaj pa hočem? Nimam nobene strehe Oče Je dopoldne povedal. da ga bom dobila rrečer tukaj. a ne vem, kje hodi... Hudo je tu čakati m se ae4o bojim! Se nikoli nisem gledala tako podannjenih ljudi. — Hvala lepa. zelo ste prijazni, a ne vem. če vam smem vzeti čas, — je ušk> ubogemu dekletu. Sam je postal mehak kakor vosek: — Ali niste vi morebiti lačni, gospodična? — Danes nisem ničesar jedla. — zopet je preprosto odgovorila in zardel^! — No, torej. Natakar! — Sam je poklical mimo hiteoega toča j a, ki je bil bolj sličen poklicnemu rokoborcu kakor mirnemu raznašalcu jedi in kmalu dobil kos mrzle pečenke, sir, kruh in dva vrčka dovoljenega piva. Gospodična je res bila lačna in je tako vneto pričela večerjati, da so postala njena lica rožnata. Ko je končala jesti, ji je Sam ponudil roko: — Poj diva odtod. Na noben način ne smete tu ostati, ker preveč tvegate. Vaš oče bo nedvomno kje blizu, m ga hočeva poiskati. Gospodična mu je rada sledila Stopila sta po hodniku na polzke stopnice, kamor so ju spremljali neslani kriki pijane družbe, in odkorakala ven. Sam je občutil nepopisno srečo, ker je smel dekle peljati pod pazduho. Na temni ulici je z naslado globoko zajel hladen zrak in se ozrl po avtoiz-voščku. A ulica je bila prazna. Samo neka čraa senca se je nerodno ločila od zida in jima pohitela nasproti. Žarek električne obloi&nice se je zalesketal v neki kovinski stvari. — Moj Bog, kaj hoče ta mož? — je zaklicalo dekle, Iti jima je stekla senca nasproti. — O! — je ušlo istočasno Samu. Razumel je ono, česar ni vedela njegova spremljevalka. Temna senca je bil Muholovec z dvignjeno roko, v kateri se je svetikal revolver, Najeti morilec je poteno vršii svojo dolžnost. Sam se je nepričakovano hudo prestrašil. Prav v tem trenutku nikakor ni hotel umreti. Nasprotno, nikoli se mu ni zdelo življenje tako lejx). Plačal bi Muholovcu vse svoje premoženje, da bi odvrnil nevarnost, ki ga je stala samo 55,000 dolarjev. Globoko se je skesal svoje bedaste odločitve. — Moj Bog, — je zašepetal s prebledelimi ustnicami, — Ti, ki si mi dal življenje, odpusti mi moj greh! A bilo je že prepozno. V temi se je razlegel zamolkel strel. Sam Mucaber je Muholovcu prijazno stisnil roko na pragu svoje kakor kolodvorska dvorana velike knjižnice. — Torej z Bogom! Želim vse najboljše! Ponavljam, da nisem nič hud. pač pa zelo hvaležen, d« me sinoči niste zadeli. Muholovec je postal rdeč od o-gerčenja. — Saj bi vas zadel Pravim, da predukniam na dvajset korakov poljuben novec. Tudi vi bi bili zdaj lepo mnfti. ce se ne tat vame zakadilo to neumno dekletce. Sam Mucaber mu ie pnžugal s prstom: — Ne pozabite, prijatelj, da nisva danes ob East Riverju. V naši četrti smo vajeni bolj spodobnih iz-rasov. Mlada dama je pravkar zaspala in ne maram, da bi vas sli-šala. A razen tega vam ne morem dovoliti, da bi nespošljivo govorili o moji bodoči soprogi. In Sam je nepričakovan urno in prav Uho zaprl vrata pred nosom osupijega Muholovca. UMETNOST DOLGEGA ŽIVLJENJA StatLstike.trdi.io, da doseže med njih delovanje in staranje bi na-75,000 osebami moškega ali ženskega spola ena starost 90 let. V srednjem veku je znašala povprečna starost ljudi samo 20 let. telefonskadružba hvali pupinovo iznajdbo Mali Oglasi imajo velik uspeh ' predovalo vsaj veliko počasneje.1 če bi se ne dalo že popolnbma ustaviti. »Srčne bolezni in bolezni obisti' spadajo med najvešče vzroke smr- j ti. Stojimo v dobi. ko se množijo ' bolezni zaradi degeneriraj očilH notranjih organov. Isto v^lja za j raka, ki se loteva v prvi vrsti starajočih se ljudi. Cestokrat se : 4Ako pride mlad izseljenec v to deželo brez denarja, ni to zanj ni-kaka. ovira. In nobena ovira ni za mladeniča, če je brez denarja, ko zastremi po neodvisni karijeri. Imeti pa mera seveda odločnost, da bo premagal vse ovire, ki se mu bodo Čitatelji Glasa Naroda so že do- j postavile na pot." sti slišali o slovitem znanstveniku Michaelu Pupinu, ki je ponos slo- vzrasti. Ranjenje ali obolenje t.1 y.lez«* povečuje žejo in vodi istočasno do izrednega izločevanja seei. , Slovanski narodi v jej deželi, posebno pa njegovi rojaki Jugoslovani, ne občudujejo profesorja Pu-pina samo zaradi onega, kar je storil v Ameriki za znanost in zase, pač pa zato, ker se zelo zanima za slovanske zadeve in ker je tako zvest in udan svojemu narodu. On je voditelj, na katerega je Kakor je videti iz teh prime-1 n^v narod lahko ponosen, rov, je znanost naravi iztrgala že ' Profesor Pupin je bil za svoje u-mars i kakšno skrivnost. Mnoge se spehe večkrat odlikovan v Ameriki še upirajo razlagi, a ni dvoma, da in v Evropi. jim pride znanost prej ali slej d': j Pred kratkim je dobil John Fritz-ž tvega in da bo umetnost dolge- ■ oro zlato kolajno, najvišje cdliko-«»a. svežega življenja postala ne ( vanje, ki ga more dobiti iznajditelj ko<" dejstvo. -I v tej deželi. Počutila se je vsa uničena, ampak — vkratkem se je zopet čutila kot nov človek! Pred kratkim nam je pisala naša odjemalka iz Fultonville, N. Y.: "Neka ženska tukaj se je počutila vsa uničena in ker je vegetarijanka ni verjela v želodčno teniko. Končno sem ji svetovala naj jemlje TRINERJEV0 GRENKO VINO kot za zdravile, čigar vsebina je iz zeijiščinega kraljestva. Pričela je jemati to in v kratkem času na njeno presenečenje in vseh stanovalcev tirte vasi in njenih prijateljev. *e ona ozdravela in -se počuti kot nor človek ~ Čudeži * ne gode. Uspehi Trinerjerega grenkega vina so naruvne posledice njega, vsebine. To so dobro poznane zdravniški vedi, vsled tega veliko zdravnikov to pripereča Trinerjevo grenko vino točno prežene struppovzročevalne zaostanke iz vašega sistema, pomaga prebavi, povrne ape:::. c;ača ves črevesni sistem za pravo delovanje Vse se ponovno čutite polni energije. vzi:ek življenja je zopet vaš! V;ak lekarnar ga. ima v zalogi, male m velike steklenice. Vrednostni kupen v vsulc m zavoju. Ako se ne dobi v vaši sosedščini. tedaj pišite na Joseph Trmer Co.. 1333 S Ashland Avenue. Chicago, ni. »Adv.* Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W.18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN t HEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 6, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY HU.LI, 2 (X* dalje vanje.) Tedaj |ki i***utiiii ua nvoji rami roko. lVmtrašeiui sk<»čiui na nojfi . IViI menoj Htoji stari It**rg*-r. čuvaj pokopulišea in v zailre-tri drži irpim v rokah. — Oprostite. — pravi. — lila duo postaja in gospa doktorira h<* lahko prehladi. Spali ste nanirr«* precej dolgo. lfc«*s. oče? — odgovorim in *e obrne in proti solneit. — zares, mudim. da sem spala. In pomislite; kaj čudnega se mi j»* pripetil«« v Mtijali — ona Marij« Whiter se ini je prikazala in .j«- z menoj govorila. Xevrjetuo je zmajal z glavo. — Da. da. lierger. lahko mi v rja mete. Sploh pa. ali mi nočete povedati povest o njenem življenju? — ga prosim. Staree vztraja pri svoji trditvi, in pravi: XV vem ničesar. — Veste, — tnll odgovorim. — ee le hočete, lili lahko poveste Obljubljam vam. da liom molčala: mislim pa tudi. da me že dovolj poznate. Da. gospa doktorira, poznam vas in prav imate. jiko pravit**. tla vem vse. Samo nerad govorim o tem. ker je preveč žalostno. Tako, vi ste ]K>znali Marijo Winterjevo .* — Da, in lepšega dekleta ni bilo kot ona. Izgledala je kot pravi anjt«"! s svojimi plavimi kodri in z belim obrazom. Dala lui je tudi svojo sliko. — Ali smem videti njeno sliko.' — ga vprašam. — Potem se morate i k ineni potruditi, — mi reče. — moja stara jo hrani in potem vam bomo tudi povedali, kar vemo — toda ne o tem govoriti! Tako grem ž njim v njegovo lično hišico, ki je mirno čepela pod košatih drevjem. I'oznala sva se ž«' dolgo. Pred sedmimi leti je pokopal mojega ntdža in otroka in mnogokrat me je potolažil t svojimi priprostimi besedami, kadar me je hotela prevzet i bolest na svežih grobih. Za rasa moje odsotnosti pa je vestno skrbel za grobova mojih dragih in kaj takega približa človeška srca bolj kot kaj drugega. — Da. r— pravi med potom. — enkrat se je tukaj s sestala > svojini izvoljriieein. Lep častnik je bil. čigar sliko imamo tudi. N* sreči obeh mladih ljudi smo sami postali mladi — in nato žalostni konec! — Se lunogo bolj bi skrbel za prrob, toda preveč imam dela poleg tega pa postajam vedno starejši. Delo vrtnico sem jaz jx>sa-ml na njen grob. Nekdaj mi je rekla : — Kadar uinrjem. bi rada unela priprost grob — samo brstja n in bele vrtnice. V priprost i. toda skrbno rist i sobi je sedela njegova žena pn oknu in ve/l« : poleg nje na oknu pa je ležala smrčaje siva mačka. • Žena. pripeljal sem ti obisk. — za kliče mož. - gospo doktorica Sonc bi rada stišaia k;ij o tvojem angelu. Moj ll«»g, — odvrne žena ko se dvigne in si z roko potegne prek«« čela. — Vedno sem tako žalostna, kadar mislim na to ubogo dekle, četudi nas.prav nič ne briga in o njej prav ničesar ne vemo« toda hila je tako lepa in dobra. Sedem na d i van in po vsakdanjih vprašanjih in vsestranskem pogovoru konečno prinese slike, ki so bile skrbno zavite v svilnat papir. Vzamem eno sliko. S težavo sem zadušila vzklik osupneje nja, — to je vendar bil poročnik pi. Wolf, ki je tukaj stopil nasproti na sliki, tako poln življenja, kot sem ga zadnjikrat videla — ponosen. plemenit obraz, fino oblikovana in s temnimi brkami obrob-Ijena usta ; okoli usten se je zibal prisrčen nasmeh. Njegovega ogjevitega, duhovitega poglede fotograf sicer ni mogel posneti: sploh je bila slika dasi dobro izdelana, nepopolna, kajti slika ni mogla pokazati njegovega zanimivega, plemenitega, naravnega obraza. — iiil je tedaj "ljubček" Marije Winterjcve. Kar najbolj sem bila radovedna, da vidim sliko one. ki je znala pridobiti si njegovo srce. In ko sem jo videla, sem ga razumela. Tako čudovito lepega obraza še nisem videla. Pravi angelski obraz s finimi, plemenitimi potezami, kot jih je le težko videti v taki čistosti, poleg tega dvoje oči s presenetljivim izrazom, usta očarjive ljubkosti — usta. ki so hila vstvarjena samo za poljubovanje. — Dol-t-o sem gledata to sliko, na katere zadnji strani je bilo napisano: V prijateljski spomin. Iz hvaležnosti poklanjata Marija Winter in f»l. Wolf. Molče sem konečno položila sliki na stran, toda tako. da sem jib Še vedno mogla gledati. Moja slabost je, da rada gledam lepe obraze, lepe ljudi in videla sem marsikatero zanimivo in privlačno osebnost, toda še nikdar nobene ženske, ki bi v sebi združevala toliko ljubkosti kot to dekle. Kako očarljiva je morala biti v resnici, ako je že njena slika napravila na mene tako globok nt is. — Da, — je stokala stara žena. —x da. kdo bi si mislil, tako mlada kri. pa sta oba že mrtva. Konečno je prišla tako daleč, da mi je pričela pripovedovati j .o vest. Njen mož ji je pomagal, ako se ji je v pripovedovanju utr gala nit. ali pa če je zašla predaleč. Tako sem izvedela vse. Pazno tem poslušala in sem si vse dobro zapomnila. Vstanem in se jima zahvalim. Pri slovesu pravim stafemu liergerju: — (iotovo bi mi mogli ie mnogo več povedati — — Da. — pravi. — mnogo, ako bi hotel govoriti. <». kaj je življenje ! * • — Pom o je. že dragi lierger; moram hitro iti. Toda bom zo-i pet prišla. lu tedaj mi morate povedati tudi o drugih grobih. _ Se enkrat; prav lepa hvala! Pozdravljeni! — Obema podani roko in odidem. Kar sem slišala, me je zelo zanimalo in to tembolj, ker sem poznala poročnika Wolfa. Ko je živel še moj mož, je brl pri nas zelo ' priljubljen gost, ljubeznjiv hišni prijatlj in sem ga zelo spoštova- j 1«, ker je bil kot zlato čistega in vzvišenega značaja. Tedaj sem »poznala njegov značaj — resen in nadarjen; toda, če je ušel čez mejo svojega razpoložnja. je bil nad vse ljubeznjiv. Pri pogrebu mojega malega Alfreda seni ga zadnjikrat videla. Nato sem za dol-, go časa zapustila svoje rodno mesto, ker mi tam ni bilo več mogoče prestati. Morala sem imeti razvedrila, izpreinembe^ ako nisem bolela biti duševno uničena.. Neka ko po preteku enega leta sem sprejela na Isola bella naznanilo o njegovi zaroki z neko gospodično Virih/Čestitala sefnmu; tedaj mene to ni zanimalo, njegova zaroka se mi je zdela brezpomembna, četudi sem se čudila, ker mu je i. bila gospodična TIrih, kot se še natančno spominjam, brezpomembna. Sjjj proti meni se je v tem smislu mnogokrat izrazil. Toda na-! lonjenost in nenaklonjenost se lahko izpreminjajo in kdo v«-, kaj I ga je privedlo do tega koraka — inogoče j«' bil mnogo dolžan _' ml ona je bila zelo bogata. Nato seni se vrnila. Nekoč nit- obišče; ni še dolgo t«-ga. Na sebi je imel nekaj razdvojenima, česar prej pri njem nisem, nikdar opazila. Toda sedem kt je dolga doba in se marsikaj izpremeni. Po poroki je bil nekaj let v vojašnici v M., tako mi jr povedal, nato je ■ bil zopet prestavljen tu-sem in je upa I. da bo kmalu postal major.; Njegov otrok mu j«- bil tudi vzet. O svoji soj »rog i ni govoril. Izpra-ševala sem ga o samo najbolj potrebnih zadevali o njej. ker sem takoj opzaila. da ni bilo vse v pravem redu. zelo nesrečnem zakonu in ne-llieiii se je dogodil oni dogo-pl. Wo|fa — ki ga j«- baje Pozneje sem slišala, da je živel kaj tednov po njegovem obisku pri dek. ki j«- razburil celi svet — samomoi izvršil v hipni blaznosti. Nocoj tedaj pra nem sesavljati to. kar sem slišala (mI onih d\e!t starih ljudij. kakor tudi to. kar mi je šepetala stara lipa, iu ti bom. draga prijateljica, vse to posvetila v obliki povesti v upanju, da tega ne boš sprejela neprijazno. Saj je samo priprosta. vsakdanja povest, ki se v življenju mnogokrat dogodi. Mogoče mi je ta povest zato tem bolj zanimiva, ker seip poznala poročnika pi. Wolfs* I'pain pa. da boš tudi ti s svojim mehkim srcem občutila sočutje do obrh ! 'Dalje prihodnjič.) SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STKKKT NEW TORE. N. V. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brn izjem« te stare In stanovitne domače banke. 7. novembra: Auieric-u. Cherbourg. ! 10. novembra: Hamburg kunu. napoti. g«r'iv* llumltui c maharadzev zakon kača v crobu Čuden dogodek j«' doživelo italijansko mestece Monte Cassino. ki je zelo znano po zgodovinskem benediktinskem samostanu. Delavci ki so urejevali grob pred kratkim pokopa nega posestnika, so slišali pod rušo čudno razbijanje. ki je postajalo vedno moč-nejše. Obvestili so sorodnike in upravnika pokopališča. Cinasto krsto so dvignili iz groba, in klepar je pričel odpirati pokrov. Zdelo se je, da skače po kovinski krsti neka žoga. in praznoverni tlela vri so ponovno v grozi hoteli pobegniti. Ko so naposled krsto odprli, je na splošno začudenje planil ven živ gad. I'm o se je skril v senco tik pokopališke>■■ zidu. a zasledovalci so ga našli in ugonobili. Sorodniki so po daljšem ugibanju sporočili, da je nekoliko dni pred smrtjo našel pokopan posestnik na polju neko čudno jajce. Kazal ga je doma in potem zopet vtaknil v žep. Soparna vročina v krsti je srečno pomagala kači pri-lezti iz jajea in j«' potem o ni an poskušala prebiti kovinsko krsto. Oblasta so se zadovoljile s pojasnilom, a prebivalstvo je prepričano. da je mrtvec velik grešnik. oblečen po hudiču, ki ji- v o bliki kače gnezdil v njegovem srcu. ZADNJI TRENOTKI ZNAMENITIH VOHUNOV bila vsa izpremenjena: začela se je smehljati in na smeh se je držala do svojega konca. Vstala je in se začela oblačiti; okoli klobuka si je ovil a dolg. bel pajčolan, na roke pa si je nataknila dolge rokavice. Stopnice stare jetnisnice je kar po dve preskakovala. Na dvorišču jo je čakal voz z zastrtimi okni. Samo en korak in je bila v vozu. Ko je izstopila iz voza. ki so ga spremljali dragcnci z golimi sabljami, se je kar zibala na morišče. Preko luž in mlak je skakijala kot prava plesalka. Nato so jo prevezali h kolu. ona pa se je z. rahlim mahlja-jem roke zahvalila duhovniku in sestri strežnici in svojemu zagovorniku. Ta prizor je silno vplival na vo-jake-strelce. Zadela jo je le ena krogla v srce. druge pa so šle vse v zid. — Bila je mrtva na mestu... Neka druga vohunko, priprosta in siromašna delavka, je "morala na morišče 10. januarja leta 1917. Ko so jo privezali, je rekla: — Prosim Francijo odpuščanja — vive 1. France! Na svoj način pa se je obnašal Pavel Bolo, znan tudi pod imenom Bolo-paša. Ta je bil silno rardraž-ljiv in duhovnik ga je moral večkrat opomniti, da prihaja njegova zadnja ura. Pritoževal se je zlasti, zakaj ni navzoč njegov odvetnik, potem pa se je preoblekel v svečano večerno obleko in si položil na srce svilen robec, ki naj bi ga nacejenega z njegovo srčno krvjo izročili po njegovi smrti neki osebi. Ko pa je stopil v voz, je zami-žal, kakor da hoče do svojega zadnjega trenotka igrati človeka, ki mu vse skupaj ni nič več mar. Njegovo izdajstvo pa je vzbudilo po vsi Franciji in zlasti med vojaštvom takšno silno ogorčenje, da so vojaki sklenili, da ne bodo streljali v srce. ampak v glavo. Zato je tudi robec ostal brez krvi. MahaTadži iz Tikarija je žal, da se je leta 1!K>9 poročil z lepo, mlado Avstralko, ločeno ženo nekega Američana po imenu Still-uell. zlasti pa mu je žal. da ji je leta 1917 obljubil doživljenjsko rento lo.fKM) rupij in da ji je podaril razne dragulje. Zato je nastopil kot tožnik, da bi se njegov zakon razveljavil, pa mu sodišče v tem ni hotelo ugoditi in ... • je ženi priznalo tndi pravieo do rente in do draguljev. Maharadža se je pritožil na najvišje sodišče britske države, na tajni svet angleškega kralja. To še ni izreklo definithno svoje sodbe. Maharadžev zagovornik utemeljuje zahtevo svojega kli-jenta s tem. da je Stillwellova pristopila le per forma v hindu-ško vero, ko se je poročila s knezom. da je knez k«»t pripadnik brahmanske kaste sploh ne bi smel poročiti in da je bila tudi tudi zadeva ločitve Ktilhvellove od prejšnjega moža neveljavna, ker se je ta ločitev izvršila na podlagi dogovorjenih, izmišljenih vzrokov. j 11. novembra: Lcvluihaii, Oierbour® Dt-uts. hlu-tid, Cherbourg.. Hamburg • 12. novembra: Urt-Mlfii, Cherbourg. Bremen 13. novembra: .Atfuitania. Cherbourg Majcatic, Cherbourg St Louči, Cherfji.rg. Hamburg 14. novembra: lie d«? France, Havr* Vuleania. Trat President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Roulogne Sur Mer. Rotterdam 17. novembra: liremrn, Cherbourg. Bremen 18. novembra: New York, Cherbourg. Hamburg prva dolžnost zakonskega moža Clan francoskega kasacijskega sodišča g. P. Bouchardou je napisal nekaj zanimivih spominov na zadnje trenotke nekaterih znamenitih vohunov. O vohunki Mato Hari pripoveduje: — Ko so Mato Hari 15.oktobra 1917 zjutraj zbudili in ji povedali, da prihaja njena zadnja ura, je od strahu kar okamenela in ni bila prav nič več podobna nekdaj naj- j njen s helijem, je tvrdka Mary & slavnejši plesalki sveta. V ječi Saint | < 'o. izpustila v Newark. X. .1 31 Lazare se je silno postarala in v' oktobra. Prihodnjega dne je zaporu se je zgubila z njenega obra- našel .farmer Pred CeOonnell v za zadnja sled njene nekdanje le- Herxvick. W. Va.. Xova Scotia ka balon je letel 1200 milj Dva čevlja velik balon, napol- Londonsko sodišče za ločitve zakonov je obravnavalo te dni precej težaven primer. Neki mož se je poročil in je stanoval z ženo pri svoji materi. Mlada žena pa se je kmalu naveličala večnega zmerjanja in grajanja svoje tašče, pa se je preselila drugam in je zahtevala od moža mesečno rento, da bi se mogla preživljati. Moz 19. novembra: lierlin. Kuulogrie Sui 20. novembra: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Uoulogiie terdam Mer. Bremen Sur Mer, Rot- 21. novembra: Oeoi ge Washington, Cherbourg. Hamburg 25. novembra: AIf*-rt Uullin. Clu-rbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgait. Cherbourg. Br« m*-n 27. novembra: 11' 'mri ic, Cherbourg Augustus, Napoti. Genova 1- decembri: Purist. Hm-<- 2. decembra: Hamburg, < herLeurg, 3. decembra: Saturma, Trst 4. decembra: Majestic. Cherbourg 5. decembra: Kun.i'a, i"herbourg, Rremen 1 i;, tlian, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: I "resident Uoo<«evelt. Cherbourg. Hamburg l*«-ut.«ehland, Cherbourg, Hamburg 11. decembri: He ile Kr.inrc Havre B.-rei.gari:i. Cherbourg 12. decembra: i:<.m i, NujmjIi, Genova 15. decembra: Brene-n. Cherbourg. Bremen New York, t'hc rbnurg, Hamburg Nrvv Amsterdam. Boulogne *ur Mer. Kotttrdam 17. decembra: fter.ii«, Boulogne Sur Mer, Brrrm-n 19 decembri: St Louis, Cherbourg, Hamburg * j 22. decembra: Vuleania, Tmt 23. decembra: President Harding. Cherbourg, flam-burg Albert ftt!!in; Cherbourg. Hamburg 26. decembri: Aquitania, Cherbourg 28 novembra: President Harding, Cherbourg, burg Olympic. Cherbourg 28. decembra: j Kuropa. Ciirrbourg. Bremen Ham-4" 30. decembri: Hamburg, Cherbourg, Hamburg DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARI S"* — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIE GOLDBERG a, člana našega newyorike. ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11 DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJOlČA-a. dlana naie agencije v Buchsu NARAVNOST V H A V11K Naglica — Udobnost — Postrežba — (zborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $1E2.C0 "lie de France" ........ $186.00 Za jamčite sedaj prostore. "Vprašajte našega bližnjega agenta za podrobnosti. 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate. je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj da se Vas opominja, temveč obno se j<» uprl. č«»š. da bi mu lahko. vite naročnino atf direktno, ali pa prihranila posebne stroške, če bi Pri enem sledečih naših zastopnikom stanovala pri njem. Sodniki so v razsodbi povedali tole : pote. Pri misli na smrt je globoko vzdihnila in skrila svojo glavo v roke — videti je bilo, da ji je silno težko in tesno. Nenadoma pa je teri kraj je oddaljen od iXewarka 1290 milj. lialon je moral leteti 50 milj na DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave O G L A Š ;u J T,E "GLAS NARODA" n« Sta ..mo Članstvo, pač p« vsi Slovenci r vaši okolici. CENE ZA'OGLASE SO ZMERNE — Naravno je iu zelo hvale vredno, f-e se človek zaveda .svojih otroških dolžnosti. A prav t.i-ko je naravno, da žena v danih o-kolišeinah ni mogla zdržati pri, ta še i. Vprašanje je sedaj, kater;: dolžnost moža je prva. Ali mora ostiiti pri materi in zanemariti svoje dolžnosti napram ženi. ali se mora zavzeti za ženo in se spre-ti z materjo." Vtem primeru izražamo svojo simpatijo za vse stranke. moramo pa izraziti tudi svoje prepričanje, tla gredo dolžnosti zakonskega moža do žene pred dolžnostmi do matere. In so moža obsodili, da mora ženi plačevati zahtevano rento. I CALIFORNIA Pontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushtn beli zamorci V očeh belokožeev je črna. rjava. rdeča in rmena barva drugo-barvnih plemen še danes nedosta-tek in ker je okus belokožnega plemena merilo splošnemu okusu, ni čudno, da skušajo drugopolta plemena sama prilagoditi barvo svoje kože barvi belopoltega plemena. Zamorsko pleme Lirpazrešev v Južni Afriki je baje našlo pripomoček. ki izpreminja črno kožo v belo kožo. (Ire za sok neke rastline, s katerim si kožo nadrgne-jo in ko jo potem izmijejo z vodo. je koža obledela, in sicer baje /a trajno. % Očividci pravijo, da se Jtistih krajih med domačini pojavlja vedno več belopoltih zamorcev, "OHIO tako da bo na zadnje ta sok v 5?rbelrt0?' John Balant- Joe cvn-; . - - . »i i Cleveland. Anton Bobek. Chas. SAOJ1 « povzročil konec Karlinger. Jacob Resnik, John Slap- zamorskega plemena. • nik. Frank Zadnik. COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig, A. Saftl* Salida. Louis Costello Wah>enburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčič Mrs. F. Launch, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian *Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Speiich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborirh Waukegan, Jože Zelene KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chlsholm, Frank Oouie, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel Fr. Sekula Eveleth, Louis Oouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank HrvaUcb MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Go wan da, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrše N.les, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvielc Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc SteeUoo, A. Hren Unity sea. in okolico, J. Bkerlt, Fr. Scliifre: West Newton. Joseph Jovan / Willock, J. Peternei OREGON Oregon City, Ore.. J. Kobiar PENNSYLVANIA Am bridge, Frank Jakš* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. YerLna Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. van še k Crafton, Fr. Machek Export, G. Prevlč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe„ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper. Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok VYOMING Rock Springs, Louis Tauch^r Dlamondville, Joe Rolict: Vsak lastopnlk ixda potrdilo xa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za eno leto $e.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. Mew York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo U t7. za celo leto.