LETO XXII. — številka 50 Ustanovitelji: obi. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, sobota, 28. 6. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev uist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob siedab in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, 27. junija — Danes se Je v Kranju v prostorih občinske skupščine pod predsedstvom Slavka Zalokarja zbrala Pogodbena skupnost Občan. Na posvetovanju, ki sta mu prisostvovala med številnimi udeleženci tudi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher in podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj, so govorili o spremembah statutov in poslovnikov občinskih skupščin ter o razmejitvah pristojnosti med skupščinskimi organi v skladu 2 ustavnimi amandmaji. Uvodni referat na posvetovanju je imel tajnik skupščine občine Kranj Pavle Zupančič, koreferenti pa so bili: dr. Majda Strobl, profesor pravne fakultete v Ljubljani, Igor Kostjukovski, znanstveni sodelavec inštituta za javno upravo, Tone Klemen, tajnik skupščine občine Ljubljana-Moste, in tovariš Mrak, predstavnik republiškega sekretariata za narodno obrambo; Osnovna misel razprave, v kateri so nastopili številni prisotni, je bila, da je potrebno praktično ugraditi vsebino ustavnih amandmajev v temeljne dokumente občin. Stane Kajdiž — »Mislite na cesto . . .« Hotel za 3.368, 547. 500 din V sredo, 25. junija, popoldne je France Razdevšek, član izvršnega sveta skupščine SRS Slovenije in predsednik komiteja za turizem, odprl vrata novega Golf hotela na Bledu. Vabljenim gostom zbranim Pred hotelom (med njimi so bili predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, številni turistični delavci, izvajalci del, novinarji in mnogi turistični delavci iz zamejstva), so ob otvoritvi spregovorili: predsednik delavskega sveta podjetja Ljubljana-transport, predsednik občinske skupščine Stane Kajdiž in France Razdevšek. Stane Kajdiž je v svojem nagovoru gostom posebej poudaril, da hitro raz- vijajoča sc Gorenjska postaja nenehno bolj turistično zanimiva. Toda modernega turizma ni brez modernih cest. Zato je ponovno priporočil republiškim in vsem drugim organom, naj razmislijo o tem, za bodoči razvoj Gorenj- (Nadalj. na 24. str.) Prva jugoslovanska ekspedicija Nekajletni cilji kranjskega AO so se pričeli uresničevati — samostojna odprava v področje Karakorum — Himalaja. S tem sklepom soglašajo tudi: PD Kranj, PZS in PSJ. Odprava naj bi odšla na pot prihodnje leto v maju. Kranjski alpinisti bodo izkoristili opremo letošnje himalajske ekspedicije. Pokrovitelj odprave je občinska skupščina Kranj. Pripravljalnemu odboru, ki se je prvič sestal pretekli torek, predseduje predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar. Cilj Kranjčanov je 7400 m visok vrh Ogri; v rezervi pa imajo še tri vrhove, med njimi severni vrh Broad Peak (visok 8008 m). Alpinisti bodo potovali do Ravalpindija t Pa k is lin) z avtomobili — od tam pa z avionom do Skarduja. Od tod naprej do prve baze bodo odšli peš. Vodja odprave je dr. Ivo Valič, sekretar pa France Ekar. Določili so naslednje kandidate: Tomaž . iT.ntk, Polde Toler, Iztok Belehar, Brane Jaklič, Slavo Mar-kič, Stane Rotar in Podbcv-Šek Andrej. Končna izbira kandidatov pa bo pred vsem odvisna od njihove fizične sposobnosti — torej bo odločitev padla šele ob koncu letošnjega leta. Odprava bo na poti tri mesece. Pot bo torej vodila naše alpiniste k najtežjim himalajskim vrhovom kot so: Hanga Po-ibot, K 2, Broad Peak. Gosche, Brusen itd. F. E. O praznovanju lOOO-lelnice Loke škofja Loka, 27. junija — Včeraj popoldne so obiskali škofjeloško občino dr. Vladimir Bračič, dr. Ernest Petrič, Jožko štrukelj, člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, in republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bohanec. Na skupščini občine jih je sprejel predsednik Zdravko Krvina. Pogovor, ki so mu prisostvovali tudi loški kulturni delavci, je te- kel o programiranju kulture in o dosedanjih uspehih na tem področju. Precejšen del razprave so posvetili tudi praznovanju tisočletnice škofje Loke in goste poprosili za pomoč. Po pogovoru so si ogledali muzej Jožeta Gregorčiča, razstavo Male Groharjeve slikarske kolonije, loški muzej, atelje Dore Plestenjakove in muzej na prostem na loškem gradu. 1954 19B8 murna TRGOVSKO PODJETJE LESCE NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO: POHIŠTVA, TEKSTILA, KONFEKCIJE, STANOVANJSKE DEKORA TIVE, PERILA, POZAMENTARUE, USNJENE GALANTERIJE, PLETENIN, PREPROG, POTREBŠČIN ZA DOJENČKA, SPOMINČKOV, METRSKEGA BLAGA ITD. — konfekcijo vam HITRO in BREZPLAČNO popravimo; — BREZPLAČNO vam sešljemo zavese; — potrošniški kredit vam odobrimo takoj pod zelo ugodnimi pogoji; — kupljeno blago vam brezplačno dostavimo na dom; — dajemo vse informacije v zvezi z nabavo gradbenega materiala. Pričakujemo vas! KOLEKTIV »MURKE« v SUPERMARKETU na Jesenicah S seje zbora delovnih skupnosti kranjske skupščine Še vedno precej na stranskem tiru »Teh štirinajst stališč zbora delovnih skupnosti občinske skupščine bomo posredovali samoupravnim organom omenjenih podjetij. Le-tl naj o njih razpravljajo in svoje mnenje sporočijo občinski skupščini najkasneje do 30. septembra letos.« To je bil pravzaprav eden najpomembnejših in še najbolj konkretnih sklepov, ki jih je na četrtkovi seji sprejel zbor delovnih skupnosti kranjske občinske skupščine, ko je skupaj s predstavniki delovnih organizacij: Komunalni servis, Vodovod, Servisno podjetje, Steklarstvo, Kamnoscštvo in Pleskarstvo razpravljal o združitvi podjetij gradbene obrti ter Vodovoda in Komunalnega servisa. Nekaj osnovnih izhodišč oziroma pogojev, ki v kranjski občini narekujejo takšno »družitev, smo zapisali že v zadnjj številki našega časnika. Tako komis-ija za gospodarstvo, kot svet za industrijo in obrt ter svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki so pred četrtkovo sejo razpravljali o združitvi omenjenih podjetij, so ugotovili, da razprave o tem že dlje časa trajajo in je zato treba Slednjič reči, ali podjetja so za združitev ali niso. Poudarili so, da je prišel čas, ko je treba utemeljiti, kateri so glavni vzroki, da ne bi prišlo do združitve, če bi se v razpravi pokazalo, da podjetja niso zamjo. Hkrati pa so opozorili, da v razpravi ne bi smeli načenjati raznih tehničnih vprašanj jin se zgubjjati v Številkah, marveč se dogovoriti o vsebinskih vprašanjih, ki narekujejo združitev in ki so letos že drugič zapisana ▼ resoluciji o razvoju gospodarstva iin družbenih služb v kranjski obe m i. Kljub takšnemu nasvetu in opozorilu pa se razprava ni kaj dosti odmaknila od stranskega tira. Tako je bilo spet slišati precej številk, različnih primerjav itd., ki so kazale vse prej na kaj drugega, kot pa na resen pogovor o perspektivi in boljšem gospodarjenju novih združenih podjetij. Le Komunalni servis, Kamnoscštvo in Steklarstvo so bili v mnenjih nekaj konkretnejši in so kazali pripravljenost na združitev. Medtem ko se je iz razprave predstavnika Servisnega podjetja dalo ugotoviti, da podjetje ni kaj dosti zainteresirano za združitev, pa je Vodovod postregel z nekaterimi številčnimi podatki, zaradi katerih bi se ra/.prava lahko odvijala zgolj na stranskem tiru. Če bi hoteli ugotoviti, koliko se je rarzprava po četrtkovi sej' premaknila z mrtve točke, potem kaže na določen napredek zgoij konkretni sklep, ki smo ga povedali že na začetku. Vse drugo pa je bilo več ali manj ponavlja- nje že povedanih stališč in ugotovitev, razen morda nekaterih stališč, ki jih je nazadnje sprejel zbor delovnih skupnosti. Ta stališča pa so tako podobna dosedanjim ugotovitvam, mnenjem in predlogom, da kažejo bolj na dokument, kakršnih je bilo do sedaj že nekaj sprejetih in zapisanih, kot pa na pripravljenost za konkretno akcijo v vseh prizadetih podjetjih. Ob takšni morda mailce splošni ugotovitvi, ki pa je odsev četrtkove razprave, pa vsekakor velja opozoriti, da je bila razširjena seja zbora delovnih skupnosti kranjske občinske skupščine vsekakor precej močna injekcija, po kateri bodo mpradi v omenjenih delovnih organizacijah še naprej razmišljati o svoji perspektivi. A. /.alar V nedeljo proslava v Završnici V Mostah pri Žirovnici, na ostrih ovinkih, ki delajo preglavice šoferjem, se pri gostilni pod Stolom odcepi cesta za Završnico. Do umetnega jezera je z avtomobilom daleč dve minuti vožnje, v petnajstih minutah pa se lahko pride peš skozi čudovito naravo po lepi poti. V Završnici lahko brez posebnih težav parkira več tisoč avtomobilov. Prostrana ravnina pri umetnem jezeru omogoča večja zborovanja in proslave. Prav zato so bile v Završnici že pred vojno, kakor tudi po vojni, različne proslave, ki so bile Vedno zelo dobro obiskane. To je vodilo družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Žirovnica, da so se letos odločile za veliko pro- Kam po šoli? Pred nedavnim smo zapisali, da bo letos na Gorenjskem dovolj prostih vajeniških mest v gospodarstvu in v poklicnih šolah za vse učence, ki bi hoteli v uk. Gospodarske organizacije na Gorenjskem so sicer prijavile več kot 900 učnih mest za okoli 600 učencev, kolikor jih namerava iti v uk. Res pa je, da je za nekatera področja večje zanimanje, medtem za drugo spet ni nobene prijave. Skoraj vsa učna mesta v trgovinah so že oddana, medtem ko gradbena podjetja tudi letos ne bodo dobila za-željeno število zidarjev. Podobno je v lesni industriji, metalurgiji in pa v gostinstvu. Do sedaj se na primer v Kranju še nihče ni prijavil, da bi bil rad dimnikar. Povprašali smo po kranjskih delovnih organizacijah, ki so za leto 1969 prijavile Komunalnemu zavodu za zaposlovanje, da imajo prosta vajeniška mesta, koliko prijav so prejeli do 27. tega meseca. Tovarna Iskra bo letos sprejela v svojo poklicno šo- lo 70 učencev. Trenutno ima prostih še 28 mest. Fodjetje Kovinar Kranj ima prosta še 4 vajeniška mesta za rezalce in ključavničarje. Tovarna Toso v Stružcvem pri Kranju ima prosta mesta za 3 strojne ključavničarje, 1 rezkalca in 1 strugarja. Prijave še sprejemajo. Tekstilindus Kranj sicer ne sprejema več prijav za vajeniška mesta, pač pa bo v kratkem začelo sprejemati prijave za priučene delavce aprelerje. Sprejeli bodo 12 fantov starih nad 15 let, ki so končali 7. in 8. razred osnovne šole. Priučevanje traja 18 mesecev. Tovarna IBI Kranj še sprejema prijave za 2 vajeniški mesti strojnega ključavničarja. Planika Kranj še ni zaključila sprejemanje prijav za prešivalke in prikrojevalce. Sava-Gumarski šolski center: sprejeli bodo 25 učencev, prijave še sprejemajo. Projekt Kranj ima še prosta vajeniška mesta za zidarje in tesarje. Prijave sprejemajo do konca julija. KŽK-Kmetijsko živilski kombinat ima še prosta vajeniška mesta za 2 vrtnarja in 3 mesarje. Planinsko gostinsko podjetje Krvavec še sprejema prijave za vajeniška mesta kuharja in natakarjev. Kovinsko podjetje Kranj še sprejema prijave za vajeniška mesta kleparjev, ključavničarjev in strugarjev. Pleskarstvo Kranj še sprejema prijave za vajeniška mesta pleskarjev. Dininikai sivo: sprejeli bodo tri vajence. Prijave še sprejemajo. Slaščičarna — kavarna Kranj bj sprejela 7 vajenk za poklic natakarice. Tehtnica Kranj bi sprejela 2 vajenca za izdelovanje tehtnic. Prijave še sprejemajo. Elektrotehna Ljubljana — prodajalna Kranj bi sprejela I še enega fanta za poklic prodajalca. Prijave še sprejemajo. I Slovenija Avto bi sprejela enega vajenca za poklic prodajalca. Prijave še sprejemajo. Obrtno podjetje Cerklje — še sprejema prijave za zidarje, pleskarja jn mizarja. slavo v Završnici, posvečeno 50-lctnici KPJ, Skoja in sindikatov. Praznovanje je združeno s krajevnim praznikom. Žirovničani so namreč izbrali prvi julij za krajevni praznik v spomin na 28 ustreljenih talcev v Mostah. Letošnji program praznovanja je po vsebini bogat, po pomenu pa daleč presega Ži-rovniško področje. V soboto, 28. junija, bo svečana seja sveta krajevne skupnosti Žirovnica, ki ji bodo prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in starši padlih borcev. Drugi dan dopoldne ob deveti uri, to je v nedeljo, bo v Mostah tradicionalna komemoracija, posvečena spominu talcev. V nedeljo popoldne bo v Završnici velika jubilejna slovesnost, posvečena 50-Jetniei KPJ, Skoja in sindikatov. Posebno se bomo spomnili Dragoljuba Milovanoviča, sekretarja CK SKOJ, ki je pokopan na Breznici, ponesrečil pa se je po prvi svetovni vojni pri prehodu državne meje v Karavankah. Na proslavi v Završnici bo sodelovala godba železarne Jesenice, jeseniški mešani pevski zbor pod vodstvom Milka Škobcrneta, govoril pa bo tovariš Roman Albreht, član CK ZKJ in poslanec narodov zvezne skupščine. Po proslavi bo zabava; za hrano, pijačo in ples je namreč že vse poskrbljeno. Na dan borca, 4. julija, popoldne bo v dvorani gostilne Zelenica na Selu pri Žirovnici predavanje s slikami z naslovom Potovanje po Holan-diji, zvečer pa bo na Breznici film Veselica. V nedeljo, 6. julija, bo na Breznici velika proslava, posvečena 100-Jet-nici gasilstva v Sloveniji. Na ta dan bodo gasilci slovesno izročili namenu novo motor-ko. J. Vidic KRANJ TRŽIČ JESENICE RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA 0 Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri % Gorenjski kreditni banki Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 % do 8 %, in sicer: 4 °/o do 6 °/o v devizah — razliko v dinarjih POLEG TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. fifov super-market na Jesenicah Jesenice, 27. junija. — štiri trgovska podjetja Murka Lesce, špecerija Bled, želez-nina Radovljica in Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka so danes popoldne na Jesenicah nasproti železniške postaje odprla novo blagovno hišo Supermarket union. Blagovno hišo je odprl predsednik jeseniške skupščine Franc žvan. A. ž. Škofjeloško podjetje Instalacije bo dobilo nove poslovne prostore Predstav-Ijamo vam: Na Trati, nasproti tovarne Jelovica, je SGP Tehnik iz škofje Loke začel graditi novo stavbo, prazaprav poslovne prostore, kamor naj bi se že sredi oktobra letos preselilo obrtno podjetje Instalacije. Dela. bodo, kot predvidevajo, stala okrog 100 milijonov starih din. 30 odstotkov sredstev je prispevalo podjetje, za kritje ostalih stroškov pa so najeli posojila pri Gorenjski kreditni banki. Obiskali smo direktorja Instalacij Toneta Polajnarja in ga povprašali, kaj je vzrok, da se je podjetje odločilo za tako veliko investicijo v r Pri delavski univerzi v Kranju bo Center za izredni študij na Ekonomski ta Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju bo v študijskem letu 1969/70 skupaj z upravo Ekonomske fakultete v Ljubljani organizirala v Kranju Center za izredni študij na Ekonomski fakulteti (poslovni oddelek), študij v poslovnem oddelku bo sicer enoten, vendar usmerjen na posamezna področja (blagovni promet, računovodstvo, bančno poslovanje, zavarovalstvo). Za vsak predmet bo v Kranju organiziran seminar kot priprava za opravljanje izpitov, študij v poslovnem oddelku bo trajal dve leti, diplomanti pa bodo po uspešno opravljenem diplomskem izpitu dobili naziv ekonomist. Stroški šolanja bodo znašali okrog 150 tisoč starih dinarjev na leto. Do 20. junija se je prijavilo okrog 40 interesentov. A. Ž. osnovna sredstva, ki bo spričo najetih kreditov kolektiv še lep čas močno obremenjevala. »V izgradnjo nove stavbe nas je prisilil nedavno tega sprejet urbanistični plan Škofje Loke, ki določa, da na mestu, kjer imajo Instalacije trenutno svoje poslovne prostore, ni moč graditi novih poslopij niti razširjati starih. Za naše podjetje, ki je v zadnjih dveh letih napravilo velik korak naprej in poslovanja povečalo obseg za 100 odstotkov, bi to pomenilo stagnacijo. Sedanja zgradba namreč že postaja pretesna,« nam je odgovoril direktor. Razlogov, ki so kolektiv Instalacij pripravili do tega, da se je lotil gradnje poslopja na Trati je še več. Tako na primer morajo po zakonu vsa podjetja, ki izdelujejo mehanizirane delovne naprave, za vsak nov izdelek dobiti atest ustreznega republiškega zavoda. V sedanjih pogojih pa bi Instalacije ne zmogle več dolgo izpolnjevati vedno strožjih zahtev na tem področju. Čeprav je podjetje izrazito obrtno, čeprav dela za čisto individualne naročnike, še ni rečeno, da mora biti tudi njegovo poslovanje obrtniško. Nasprotno, kolektiv se zaveda, da bo treba sčasoma mehanizirati vse drobne ročne operacije. Sredstva za modernizacijo so že všteta v prej omenjeni vsoti stotih milijonov. Toda zaradi navedenih razlogov »mora podjetje žal dati prednost zidovom, čeprav le-ti ne prinašajo nove vrednosti«, kakor se je izrazil Polajnar. 700 kvadratnih metrov, kolikor bo znašala skupna površina novih prostorov, je precej več od sedanjih potreb. Vendar kolektiv naglo raste in se širi, hkrati pa skrbi tudi za izobraževanje delavcev, za boljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Ob sedanjem naglem tempu razvoja bodo kaj kmalu izkoriščali vse razpoložljive kapacitete. I. G. ^ "-jr, , y js* k „ * -„«« Delavci Slovenija ceste iz Ljubljane so začeli pred dnevi polagati novo asfaltno prevleko na nekaterih odsekih nove gorenjske ceste. Kot so nam povedali, so se za asfaltiranje odločili zaradi razpokanega asfalta. Najbrž ne bo odveč vprašanje, zakaj so morali na novo prevleči asfaltno cestišče. Ali morda to dejstvo ne kaže na slabo kvaliteto del pri gradnji nove gorenjske ceste? (vig) — Foto: F. Perdan novih gradenj v 14 ran u Kranj, 27. junija — V Klubu gospodarstvenikov v Kranju je bilo dopoldne posvetovanje, kjer so govorili o predvidenih gradnjah v mestu Kranju. Razpravljali so o gradnji obvoznice, avtobusne postaje, Gorenjskem sejmu, trgovskemu centru, veleblagovnici itd. Na posvetovanju so se kranjski gospodarstveniki strinjali s prikazanim prostorskim programiranjem v mestu Kranju v prihodnje. A. Ž. Časopisno podjetje Gorenjski tisk iz Kranja sestavljata dve delovni enoti, in sicer tiskarna in Glas. V podjetju je zapo slenih 196 delavcev, od te ga kar 95 žensk. Višjo izobrazbo ima 9 zaposlenih, srednjo 13, nižjo stro kovno 13, visokokvalificirani so trije delavci, kvalificiranih je 65, nekvalifc-ranih 29, ostalo pa so pol-kvalif icirani delavci. Po prečni mesečni donodek zaposlenih je bil lan,' 1.586 dinarjev, poprečni za služek v letošnjem maju pa 1.771 dinarjev. Njihova fakturirana realizacija je lani znašala 13 milijonov 350.000 din, letošnji plan pa predvideva 14 milijo nov 800.000 dinarjev. V Gorenjskem tisku t;skaj j poleg Glasa še Železarja, Iskro, Savo, Kolektiv Saturnus, Metalko ir. Kamniškega občana ter reviji Moderna organizaci i a in Kurirček. Po naro čilu tiskaro tudi knjige, brošure, vse vrste prospektov, kataloge, nalepke, razglednice, koledarje in različne obrazce. Letu 1966 so v ČP Gorenjski tisk iz.vedli obsežno rekon strukcijo — veljala je 3 milijone dinarjev, izvedli pa so jo z lastnimi sredstvi — in tako so danes zelo dobro tehnično opremljeni, še letos se bo tiskarna preselila v nove prostore ob cesti. Staneta Žagarja v Kranju, celot na investicija pa bo veljala 7 milijonov dinarjev. S preselitvijo v nove prostore bodo izločili še zad nje zastarele stroje, prešli pa bodo tudi na novo tehniko tiska — ofset s tem pa bodo postali tud ena najmodernejših tiskarn pri nas. V. G. in......iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifi i iiiiiniiiiiiifiin......imiiuiiiiiim.....lHiiiiiiiinciiiiiimiiiiiiiii'iiomiiMiiiim......!Mi!iiiiiiiiiiiiiiiSiiim:tiiiiiiiitKiiiii):iiiJiiiiiiimiiiiiiitiiiiiitiiii:iitiii:niiiiit:M:ii REKLAMN ženski pulover s kratkimi rokavi LEACRIL 91,50 din 60,00 ženski pulover z dolgimi rokavi — sintetika 80,10 din 46,00 ženski pulover s kratkimi rokavi — volna 78,65 din 29,00 NAŠTETE PLETENINE PO ZNIŽANIH CENAH PRODAJATA šE TOVARNIŠKO ZNIŽANE CENE PLETENINAM! v prodajalni VOLNA Cankarjeva 6: prodajalna ELITA na Bledu prodajalna ELITA na Jesenicah Trgovsko podjetje ELITA Kranj iiiifmimiiiimiiiiiHiiimimmimiMiiiiiHiiim Otroško letovišče Novi grad res za otroke Lani so 40 odstotkov zmogljivosti otroškega letovišča Novi grad zasedli otroci. Letos pa bo ta odstotek znašal B. Same številke sicer ne po- vedo veliko, vendar pa letošnji dogovor gorenjskih občinskih skupščin, ki bodo za letovanje zdravstveno ogroženih otrok prispevale 21,5 ml- Sprašujemo načelnika oddelka za gospodarstvo pri kranjski občinski skupščini tovariša Marjana Ropreta O združevanju kovinske industrije v kranjski občini Po sanacijskem načrtu razprava o združitvi TOSO in Kovinar »V našem časniku smo Eštirinajstimi dnevi (14. pisali o težavah v pod-i Kovinar. Takrat je bilo ugotovljeno, da je perspektiva Kovinarja v združitvi z nekim sorodnim podjetjem. Znano je, da je v resoluciji o razvoju gospodarstva in družbenih služb kranjske občine zapisano, naj bi prišlo postopoma do združitve kovinskih podjetij v občini (To-so, Kovinar in nekatera druga). Ker so v podjetju Toso zadnje čase različna mnenja tn določeni dvomi o združitvi s Kovinarjem, vas prosimo tovariš Ropret, da poveste, kakšen je dejanski program razvoja oziroma združitve kovinske industrije ln kaj pomenijo trenutne težave v Kovinarju za morebitno združitev s podjetjem Toso.« »Glede na stanje, ki je nastalo v Kovinar/*, in na izkazano izgubo v letu 1968 je svet za industrijo itn obrt pri kranjski občinski skupščini razpravljal o ugotovitvah posebne komisije, ki jo je imenoval upravni odbor sklada skupnih rezerv. Hkrati je tekla razprava tudi o sanacijskem programu, ki ga je predložilo podjetje Kovinar. Na podlagi ugotovitev komisije, je svet sprejel sklep, da je o nastalem položaju treba obvestiti kolektiv Kovhnar-ja predvsem o finančnem stanju in tudi o drugih odnosih, ki zadevajo komercialno področje. Sicer pa svet v celoti podpira sklep upravnega odbora sklada skupnih rezerv kranjske občine, ki se glasi: Upravni odbor »klada skupnih rezerv gospodarskih organizacij na podlagi predložene;^ sanacijskega programa podjetja Kovinar ne more o dobri i i zahtevanega sanacijskega kredita, ker ta načrt ne predstavlja realne osnove za odobritev in njegovo vračilo. Upravni odbor sklada skupnih rezerv na je pripravljen ponovno razpravljati o odobritvi sanacijskega kr*š?*«v ko bo izdelan izpopolnjen sa-nacajski program in bo upošteval smernice gospodarske ga plana kranjske občine. Smernice namreč predvidevajo združitev kovinske industrije v občini (tovarn Toso in Kovinar). Sanacijski program izdelan v tem smislu naj se izdela za srednjeročno obdobje (za dobo petih let). Zadnji rok za izvršitev oziroma izdelavo tega programa in za predložitev upravnemu odboru sklada rezerv je 31. julij letos. Razen tega je upravni odbor sklada sprejel tudi sklep, da je treba kasneje izdelati strokovno študijo o postopnem združevanju kovinske industrije (Kovinar, Toso in ostala podjetja kovinske stroke). Svet pa je priporočil (in to priporočilo je bilo tudi uresničeno), naj upravni odbor sklada skupnih rezerv do izdelave omenjenega novega sa nacijskega načrta odobri podjetju Kovinar začasni kredit (70 milijonov) za normalno izplačevanje osebnih do'.iod-kov in sredstva, ki so potrebna za nakup reprodukcijskega materiala iz uvoza, ki je potreben za izdelavo strojev, kj so v proizvodnji. To ♦romeni, da niti svet za industrijo, niti upravni odbor sklada skupnih rezerv nista postavila rok 31. julija letos, kot rok združitve, marveč kot rok za izdelavo sanacijskega programa v ok'iru občinske resolucije razvoja gospodarstva in družbenih :.-lužb. Ko bo sanacijski pro-g.am izdalan, bodo šele dani pogoji za razprave v samo-upravnih organih o združitvi v novo podjetje po kakršnikoli po!:; bo-iisi v obliki spojitve ali pripojitve. Seveda pa pod avgofi, ki bodo za kolektiv Toso sprejemljivi v tem smislu, da podjetje Toso ne bo obremenjeno s sanacijskimi krediti. K? j ti že sedanji sanacijski program Kovinarja kače, da bo že letos postala ?e:'-nia proizvodnja podjetja Kovinar rentabilna.« A. žalar Se enkrat o krajevnem prazniku v Goricah lijona starih dinarjev, pomeni, da bo otroško letovišče v Novi gradu tudi v prihodnje namenjeno predvsem otrokom. Letošnji dogovor občinskih skupščin zagotavlja, da bodo trije otroci na vsakih sto otrok v občini lahko letovali v Novi gradu. Za vsakega otroka prispeva občina 19.200 starih dinarjev, prav toliko prispeva Komunalni zavod za socialno zavarovanje, zadnjo tretjino pa plačajo starši v več obrokih. Iz kranjske občine, ki bo letos prispevala 8 milijonov starih dinarjev, bo letos letovalo 450 zdravstveno ogroženih otrok, iz jeseniške 195, iz radovljiške 196, škofjeloške 190 ln iz tržlške 131, otrok. Vse gorenjske občine po so se dogovorile, cla bodo v prihodnjih letih težile, da bi v Novi gradu letovalo 59 otrok iz vsake občine. Takrat pa bo otroško lefovi-šče zasedeno samo z otroki. Zanimivo in pohvalno pa je da so se letos tudi nekatera podjetja odločila, da prispevajo del denarja za letovanja zdravstveno ogro'enih otrok v Novi gradu. Tako podjetje Tekstilindus prispeva staršem (zaposlenim v podjetju) za vsakega otroka, ki letu Te v Novi griMht, 7500 starih drarjev. Kaže, da so v Tekstflindusu, kjer Je zaposlenih precej žensk, ugotovili, da je ceneje prispevati 7fr9 starih dinarjev za zdravstveno preventivo otrok, kot pa kasneje, če otrok zb"P, plačati materi d?cct na še večdnevno nadomestilo za varstvo ln nego bolnega otroka. Ko že govorimo o N"»vi r--a-grndu, pa ne smemo nonaM-ti, c'a M vsi otroci ki letu'e-jo tamkaj pod zdravntven'm nadzorstvom. A. žalar V Kranjski gori v o iistanovili mladinki U?vh Pred kratkim je bil v osnovni šoli v Kranjski gori sestanek, na katerem so ustanovili mladinski klub. Takšen klub so mladinci Kranjske gore sicer že imeli, vendar pa so ga 1965. leta zaprli zaradi neustreznega prostora in nerazumevanja starejših prebivalcev. Na pobudo krajevne organi-jcc;:e SZDL in zveze borcev v Kraniski gori pa so klub se:i?i obnovili. Obe organizacij sta že prisnevali denar za nakup televizijskega sprejemnika in gramofona, obljubili pa Sta, da bosta pomagali tudi ori ureianiu prostora, če se bodo rtlladincl odloČili za prostovoljno džiOvno akcijo. P. Šuštar V zadnji številki našega časnika smo zapisali, da bo krajevna skupnost Gorice v soboto in nedeljo praznovala krajevni praznik. Zvedeli pa smo, da bodo danes in jutri praznovale krajevni praznik krajevne skupnosti Gorice, Golnik in Trstenik. Tako se bodo spomnili obletnice množičnega odziva prebivalstva teh krajev v narodnoosvobodilnem boju. Danes ob 17. uri bo v zadružnem domu v Goricah slavnostna seja svetov kra- jevnih skupnosti Gorice, Golnik in Trstenik. Jutri ob 10. uri dopoldne pa bodo v organizaciji krajevnega odbora zveze borcev Britof in Gorice — Trstenik odkrili v vasi Babni vrt spominsko obeležje padlim borcem kokrškega odreda. Danes (sobota) popoldne bodo razen tega še nekatere druge prireditve. Med drugim bodo ob 20. uri na Trsteni-ku predvajali fiilm Kozara itd. A. 2. IIIIIIIIIlIllflllllBIflllllllillllflllllfllll!!1IflltMlIiMlllllt■lllllllllflllllldllllflllllllllllll V MEKAJ STAVKIH CERKLJE — Strelska družina Tabor v Cerkljah je zlasti v zadnjem čnsu, ko so vodstvo prevzeli mlajši člani, postala zelo aktivna. To se kaže tudi v lepih uspehih na raznih tek-ovanjih. Tudi minula strelska veselica je lepo uspela. Prvo večje tekmovanje na tem strelišču bo za dan borca. To bo tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal, na katerem sodelujejo tudi strelci iz Šenčurja ln Visokega. - an GORENJSKA — Že nekaj dni po gozdovih Gorenjske zore borovnice. Letošnji odkup borovnic je organiziran prek trgovin in kmetijskih zadrug, cena pa se giblje od 3 in pol do 4 din. Med nabiralci je tudi precej šolarjev. Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi prvi jurčki in lisičke, vendar jih za sedaj še ni toliko, kot bi jih moralo biti za ta letni čas. - an G3RENJSKA — Vse žitarice lepo kažejo, do žetve pa manjka samo še nek; j dni. Kmetovalci bodo najprej pospravili jičmen, za njim pa rž in pšenico. Lep pridelek bo posebno tam, kjer so upoštevali ln uporabljali agrotehnične ukrepe. - an PREDOSUE — Strelska družina Mrak Franc v Predosljah bo organizirala 4. julija veliko strelsko tekmovanje, na katerega so povabili vse strelske družine v kranjski občini ter krajevne organizacije ZB NOV ter rezervne oficirje in pod-oficirje. - an ŠENTURSKA GORA — V vasi Apno pri šenturski gori pod Krvavcem bo v soboto, 28. junija, zvečer tradicionalni vaški praznik Kresna noč. Dramska skupina bo na prostem uprizorita Hlapca Jerneja ln njegovo pravico, ki ga je režlral upravitelj šole Ciril Mrgole. Igrali bodo na prostoru, ki lahko sprejme do dva tisoč ljudi, v bližini vasi. — Po uprizoritvi tega dramskega dela pa se bo Kresna noč nadaljevala po že ustaljenem programu. Med drugim bodo starejši fantje na že tradicionalen način sprejeli v svoje vrste mlajše oziroma tiste, ki so postali polnoletni. Poskrbljeno bo tudi, da se bodo vsi udeleženci praznovanja veselo zabavali pozno v noč. - an PREDOSLJE — Pevski zbor društva upokojencev Prcdoslje je bil minulo nedeljo na turneji na štajerskem. Nastopili so najprej v Ponikvah, zvečer pa v Šentjurju pri Celju. Koncerta sta bila dobro obiskana, poslušalci pa so bili s programom, v katerem je med drugim sodeloval tudi humorist Kleč iz Kranja, zelo zadovoljni. Pevski zbor društva upokojencev iz Prcdoselj je znan že daleč naokoli, saj pevci kar pogosto nastopajo. S svojo pevsko vnemo so lahko vzgled mlajšim. - an Krompir cveti — V juniju je bilo dovolj moče in čeprav je bilo razmeroma hladno, so kmetje z rastjo pridelkov zadovoljni. Kmetje od Ljubnega do Žirovnice, v Zgornjesavski dolini in bohinjskem kotu so imeli nemalo težav z zagrebanjem in pletjcm krompirja, ker jc pogosto deževalo in je bila zemlja zelo namočena. Konec prejšnjega tedna in v začetku tega tedna pa je krompir že pričel cveteti. Na krompiriščih je povsod videti tudi koloradskega hrošča, ki ga kmetje preganjajo s pantaknnom. — B. B. RATEČE — Pri postavljanju televizBskega pretvornika na Podršaku so prebivalcem Rateč priskočili na pomoč tudi pripadniki obmejne enote JLA. Tako so Ratcčani plačali za pretvornik le 4,2 milijona starih din, namesto 8 milijonov. Za tako velik prihianek se imajo zahvaliti prav pomoči vojakov. Turistično društvo v Ratečah se je v imenu prebivalcev za pomoč zahvaliio vojakom najbližje karavle ter vodstvu v Kranjski gori. — B. B. Kamniško gospodarstvo v letu 1969 Pred nedavnim so na seji kamniške občinske skupščine obravnavali tudi rezultate gospodarjenja kamniških delovnih organizacij v letošnjem letu in njihove investicijske naložbe. Rezultati gospodarjenja kamniških delovnih organizacij v obdobju od januarja do maja letošnjega leta so precej ugodni. Vrednostni obseg industrijske proizvodnje se je namreč v omenjenem obdobju povečal za 25,6 odstotka, medtem ko so letni načrti uresničeni s 43,7 odstotka. Največji porast industrijske proizvodnje so letos zabeležili v industrijskem kombinatu Svit — za 39,4 %, slede pa Titan, Svilanit, podjetje »Kamnik« in Tovarna usnja. Vzporedno z dobrimi rezultati industrijske proizvodnje so kamniške gospodarske organizacije pokazale tudi dobre izvozne rezultate. Medtem iko je celoletni načrt kamniških industrijskih podjetij, da bodo izvozila za 5,167.000 dolarjev, so v prvih petih mesecih ta načrt izpolnila že 46,8-odstolno ali z 2,419.667 dolarjev. Pri kamniških izvoznikih je treba omeniti tudi to pozitivno dejstvo, da je skoraj 95 odstotkov vsega izvoza namenjenega na konvertibilno tržišče. Med izvozniki sta na prvem mestu Tovarna usnja in Stol, medtem ko so lanske izvozne rezultate najbolj presegli v Svitu in podjetju »Kamnik«. Čeprav omenjeni rezultati kažejo pozitivno sliko, pa ne moremo mimo težav, s katerimi se srečujejo kamniške gospodarske organizacije. Skoraj vse namreč tare neredno plačevanje računov. Tako je že nekaj mesecev kar stalen Pojav, da njihovi kupci zavlačujejo s svojimi plačili kar od enega do treh mesecev. To neredno plačevanje računov pa večkrat ogroža tudi likvidnost gospodarskih organizacij. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: • kokoši nesnice ln piščance • krave molznice in teleta • prašiče • koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra V drugem delu tega sestavka si oglejmo še investicijske naložbe kamniških gospodarskih organizacij v letošnjem •letu. Industrijski kombinat Svit je letos za investicije namenil 6 milijonov dinarjev, sredstva pa so namenjena predvsem za strojno opremo in le del sredstev bodo porabili za dokončno ureditev okolice in za skladišča. Tovarna Titan je lani namenila za investicije 2,27 milijona dinarjev, letos pa računajo na 4,90 milijona. 2,20 milijona bodo prispevali iz lastnih sredstev, 1,20 milijona pa bodo dobili sanacijskega kredita. V Titanu nameravajo modernizirati tudi livarno. V Svila-nitu bodo letos namenili za investicije 8 milijonov dinarjev, od tega 4,5 milijona za gradnjo nove tovarniške dvorane, 3,5 milijona pa za strojno opremo. Čeprav preseneča precejšnja vsota investicij za tovarniško dvorano, naj povemo, da v Svilani tu že 6 let niso gradili nobenega gradbenega objekta. Kot računajo, bo proizvodnja v novi tovarniški dvorani stekla že septembra, do konca julija pa bodo dobili vso uvoženo opremo v vrednosti 2,4 milijona dinarjev. Z novo strojno opre. mo bodo povečali proizvodnjo za 15 do 20 odstotkov. Tovarna usnja Kamnik — Utok bo letos investirala 4 milijone dinarjev. Tako bodo najeli za 2 milijona din kreditov za obratna sredstva, medtem ko bodo za osnovna sredstva najeli kredit v višini 2,5 milijona dinarjev. Utok ima precejšnje težave s svojimi kupci, saj imajo na račun neplačanih računov vezanih od 8 do 10 milijonov dinarjev. Letos bo Utok povečal tudi svoj izvoz od 30 do 35 odstotkov in ravno velik izvoz jih vleče iz težav, ki jih imajo z neplačanimi računi domačih kupcev. Industrija pohištva Stol na Duplici bo letos namenila za investicije štirikrat več denarja kot lani — skupaj 15 milijonov dinarjev. Z omenjenimi investicijskimi vlaganji — lastna sredstva in kredit mednarodne banke — bodo povečali proizvodnjo, izboljšali tehnologijo in tudi povečali produktivnost. Sicer pa je imel Stol v prvih petih mesecih letos kar za 2 milijona večji promet kot lani, vendar ne na račun višjih cen, temveč zaradi povečane produktivnosti. Da koncu naj omenimo še rudnik kaolina, Uri bo letos namenil za osnovna sredstva, 2,07 milijona dinarjev. V načrtu imajo rekonstrukcijo separacije, odprli pa bodo tudi novo obzorje oziroma poglobili rudnik, ker so našli nova ležišča koalkia. V. Guček Naglo naraščanje potrošnje električne energije Za Gorenjsko je značilno, da se večajo področja s slabo napetostjo. Kaj predvideva letošnji plan investicij v elektrogospodarstvu v zgornjem delu Gorenjske V naše življenje nezadržno prodirajo različni aparati, tako v gospodinjstvu (električne peči, pralni stroji, bojler-ji, štedilniki, televizorji itd.) kot tudi v gospodarstvu. Skokovit porast potrošnje električne energije se vidi iz naslednjega podatka: Na področju Elektro Kranja, distributivne enote Žirovnica, je leta 1947 znašala potrošnja električne energije 4,900.000 kWh, lani pa že 68.000.000 kWh. Potrošnja električne energije se je v tem razdobju povečala za 14-krat. Pri tem ni upoštevana Železarna Jesenice, ki od 1963. leta dobiva električno energijo direktno od Savskih elektrarn. Povečana potrošnja električne energije povzroča, da se pri nas večajo področja s slabo napetostjo, zato v nekaterih krajih potrošniki v gospodinjstvu in gospodarstvu ne morejo uporabljati vseh novih aparatov in strojev. To pa narekuje večja vlaganja v izgradnjo novih 35 kV daljnovodov, razdelilnih transformatorskih postaj 35/10 kV, novih transformatorskih postaj 10/0,4 kV v že obstoječem omrežju, okrepitev obstoječih 10 kV daljnovodov za prenos večjih moči in obnovo obstoječih omrežij. Za področje gornje Gorenjske je izdelan sedemletni perspektivni plan investicij. V izdelavi je tudi 304etni program, ki bo obsegal razvoj gradnje novih 35 in 10 kV daljnovodov, novih razdelilnih transformatorskih postaj 35/10 kV ter novih transformatorskih postaj. Program bo upošteval predvideno naraščanje potrošnje električne energije pri manjših potrošnikih (gospodinjstvu), v industriji ter predvidenem razvoju turizma na področju Gornjesavske doline in triglavskih žičnic. Elektro Kranj distributivna enota Žirovnica, razpolaga letos z okrog 3,000.000 N din za investicije in vzdrževalna dela. Tretjina vseh razpoložljivih sredstev bo porabljenih za gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje na Bledu. V letošnjem načrtu je tudi gradnja več novih transformatorskih postaj. Le-te bodo postavili na Potokih, v žele-čah, Zgornjih Gorjah in pri novem naselju na Bregu. Rekonstrukcijo bodo opravili na šestih transformatorskih postajah. Skoraj 450.000 N din je predvidenih za gradnjo novih 10 kV daljnovodov - kablov in za obnovo obstoječih daljnovodov. Nekaj denarja je predvidenega za položitev novih nizkonapetostnih kablovo-dov za telekomunikacije in avtomatizacijo, nabavo novih, števcev, orodja, mehanizacije transportna sredstva in za izdelavo projektov. »Ce bi imeli vsaj 30 odstotkov več sredstev za investicije v omrežje, bi v naslednjih petih letih uspeli zadovoljiti potrebe potrošnikov. Tako pa željam potrošnikov po dobavi kvalitetne električne energije še vedno ne moremo pravočasno ustreči,« je dejal Vinko Klemene, tehnični vodja pri distributivni enoti Žirovnica. J. Vidic ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO v Škofji Loki, šolska ul. 1 razpisuje vpis za šolsko leto 1969/70: Poklicna šola — oddelek za odrasle: — za poklic: voznik motornih vozil Pogoji: — dokončana osemletka ali sprejemni izpit, — dve leti prakse. Prijave s potrebnimi dokumenti sprejemamo v pisarni centra do 5. septembra 1969, vsak dan od 10. do 12. ure. Skupščina občine Kranj podaljšuje rok za sprejem predlogov za podelitev nagrad občine Kranj. Predlogi morajo biti dostavljeni komisiji za podeljevanje nagrad občine Kranj do 10. julija 1969. Letos bo dograjena nova razdelilna transformatorska postaja na Bledu. — Foto: J. Vidic Športno srečanje poštnih delavcev V soboto se je v Kranju srečalo okrog 80 delavcev PIT podjetij Kopra, Kranja in Nove Gorice. Pomerili so se v odbojki, balinanju, šahu in streljanju. Prvo mesto in prehodni pokal so osvojili delavci PTT podjetja Nova Gorica. Podobno športno srečanje je bilo že lani v Novi Gorici, vendar so ga letos na pobudo občinskih sindikalnih svetov omenjenih treh mest še razširili. Tako so se v soboto predstavniki vseh treh poštnih podjetij in občinskih sindikalnih svetov iz Kopra, Kranja in Nove Gorice ter republiškega odbora sindikatov prometa m zvez dogovorili, da bodo takšna srečanja v prihodnje vsako leto. Še več. Na sestanku so sklenili, da bodo o srečanjih obvestili vsa poštna podjetja v Sloveniji in jim predlagali, da bi v prihodnje sodelovali v takšnih srečanjih delavci vseh slovenskih poštnih podjetij. Mladina hoče svoje Mladinski aktiv novega dela mesta Kranja — Vodovodni stolp, ki se je letos postavil na noge in zaživel z mnogimi oblikami dejavnosti, je pred kratkem razpravljal o svojih prostorih. Skupnost bo kaj kmalu imela 6000 prebivalcev. Samo mladine je okrog 600. Letos so ustanovili svojo organiza. cijo. Začeli so pripravljati diskoteko, razne pogovore in predavanja, zbirajo denar za šahovnice in podobno. Toda prostorov nimajo. Zato je vsaka njihova akcija že vnaprej obsojena na neuspeh. V gradnji pa je večje poslopje otroško-varstvene ustanove, ki v spodnjih kletnih prostorih ne bo izkoriščena. Mladina se je obrnila na predstavnike krajevne skupnosti, odbornike in običinske organe, da bi ji omogočili vsaj tu začasno delovanje, čeprav za stalno ni primerno, saj ni urejenega ogrevanja, ni sanitarij^ ni ustrezne svetlo, be, zračenja itd. Za notranjo ureditev prostorov je mladina pripravljena sama sodelovati, saj so mnogi med njimi pleskarji, električarji, instalaterji itd. Do konca leta pa upajo sami zbrati tudi kakih 3 do 4 tisoč dinarjev. K. M. Na sobotnem srečanju pa so se pogovarjali tudi o rekreacijski dejavnosti, ki naj bi jo organizirale sindikalne organizacije v PTT podjetjih. Menili so, da bi slovenski poštni delavci takšna in podobna srečanja, obiske, izlete itd. pripravljali tudi med letom — ob prostih sobotah. Tako bi lahko razvili različne oblike rekreacije, hkrati pa popestrili medsebojno so delovanje. Ugotovili so, da so pogoji za tovrstno sindikalno dejavnost v Sloveniji zelo dobri, saj imajo poštna podjetja več počitniških domov, ki pa razen nekaj mesecev v letu niso popolnoma zasedeni. Sobotno srečanje v Kranju pa je bilo koristno tudi zato, ker so se predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz omenjenih treh slovenskih mest dogovorili za tesnejše sodelovanje tudi na sindikalnem področju. Skratka, pobuda, za katero so se zavzeli poštni delavci treh slovenskih mest v Kranju, je omembe vredna in bi bilo prav, da bi jo podprl tudi republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez. A/2. TEKSTILINDUS, KRANJ •5 štipendij 10 štipendij 1 štipendij 5 štipendij 1 štipendij 1 štipendij 1 štipendij 1 štipendij 1 štipendij 1 štipendij 1 štipendij 1 štipendij Tekstilna industrija »TEKSTILINDUS« Kranj razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednje štipendije: za I.letnik predilskega odseka TC Kranj — moški za I.letnik tkalskega odseka TC Kranj — moški o za II.letnik tkalskega odseka TC Kranj — moški za I.letnik tekstil, kem. ods. TC Kranj — moški o za II.letnik tekstil, kem. ods. TC Kranj — moški o za I.letnik Šola za oblikov. Ljubljana o za I.letnik Tekstilne fakultete Ljubljana— moški o za I.letnik Tekstilne fakultete Ljubljana — ženska o za I.letnik Fakultete za kemijo o za I.letnik Fakultete za kemijo o za I.letnik Ekonomske fakultete o za I.letnik Ekonomske fakultete — moški — ženska — moški — ženska Kandidati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje in prepis zadnjega šolskega spričevala kadrovskemu sektorju »Tekstilindus« Kranj do 31.7.1969. iBffsanBsi m ŠE JE ČAS, DA SI NABAVITE EDINI TRAKTOR ZA HRIBOVITE PREDELE ZNAMKE FERRARI TRAKTOR IMA POGON NA VSA ŠTIRI KOLESA, MOC MOTORJA PA JE 18 KS VSA POJASNILA DOBITE PRI AGROTEHNIKI V LJUBLJANI IN KMETIJSKI ZADRUGI SLOGA V KRANJU. EXP0RT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 JUGOSLAVIJA Socialni delavec pri zdravljenju alkoholika Institut za alkoholizem v Beogradu je maja organiziral za socialne delavce 4-dnevni seminar o problemih alkoholizma in vlogi socialnih delavcev pri zdravljenju alkoholikov. Seminarja se je udeležilo prek 100 socialnih delavcev iz vseh republik, od tega iz Slovenije samo šest, pa še to štirje iz kranjske občine. Omenjeni institut, ki je do leta 1968 delal kot dispanzer za zdravljenje alkoholikov, je v 15 letih zdravil prek 15.000 alkoholikov. Izkušnje, ki so jih strokovnjaki — sodelavci instituta pridobili v teh letih, so bile osnovne za teme, ki so se na tem seminarju obravnavale. Naj navedem samo nekaj najbolj pomembnih: — sodelovanje socialnega delavca in zdravnika pri zdravljenju alkoholika; — sprejem bolnika na zdravljenje; — alkoholizem in delo; — družina in alkohol v njej; — osebnost alkoholika in njegovo vedenje v družini ter na terenu; — pomoč socialnega delavca družini alkoholika; — obseg dela in vrste intervencij socialnega delavca; — društvena akcija proti alkoholizmu. Institut se je odločil za organizacijo seminarja predvsem iz naslednjih razlogov: % Alkoholizem se je v Jugoslaviji tako razširil, da je po uradnih podatkih postal bolezen številka tri. Takoj za boleznimi srca in rakom. % Predvideva se, da je v Jugoslaviji že prek 300.000 ljudi> ki redno vsak dan uživajo alkoholne pijače in so že prišli v fazo kroničnega alkoholizma. O Posamezne republike še zdaleč nimajo organiziranega zdravljenja alkoholikov v taki meri, da bi lahko zajeli večino kroničnih alkoholikov. Na razpolago ni dovolj postelj, niti potrebnih finančnih sredstev in kadrov. ® Opaža se slabo sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami in socialnimi službami, prav tako pa ni opredeljena vloga socialnih delavcev pri zdravljenju alkoholikov, čeprav je alkoholizem tipična socialna bolezen. 0 čeprav so na voljo znanstvene ugotovitve o kvarnem vplivu alkohola • na zdravstveno stanje ljudi, je naša družba zelo nezavzeta do problema alkoholizma. Ko govorimo o alkoholiku in alkoholizmu, moramo de. finirati, kdo je pravzaprav alkoholik. Alkoholizem kot bolezen nastane šele takrat, ko človek ne more prenehati uživati alkohola, pa čeprav pri njem že nastajajo simptomi, ki dokazujejoi da je zdravje načeto zaradi stalnega pitja alkohola. Ne moremo pa za alkoholike imenovati ljudi, ki občasno in v zmernih količinah pijejo alkohol. Alkoholizem pa ni samo zdravstveni problem, ampak tudi socialni, ekonomski, družbeni in moralni. Alkoholik ne uničuje samo zdravje, ampak velikokrat moralno in materialno uniči tudi svojo družino, pri tem pa tudi sam moralno in materialno popolnoma propade, če se pravočasno ne odloči za zdravljenje. Ko se alkoholik odloči za zdravljenje, ni dovolj ( da zdravnik zdravi samo njego vo osnovno bolezen, ampak je prav tako važno, da se ugotovijo vzroki, ki so bolnika pripeljali, da je začel redno uživati alkoholne pijače. Ko poznamo vzroke, jih moramo tudi odpravljati. Z drugimi besedami povedano: bivši alkoholiki se ne smejo vrniti v tako okolje, zaradi katerega so začeli piti. In tu je vloga socialnih delavcev največja. Po podatkih instituta iz Beograda jih od 100 alkoholikov 75 prične piti zaradi raznih socialnih problemov. Zaradi tega v institutu alkoholika obravnavajo timsko. Tim je sestavljen iz zdravnika splošne prakse, psihiatra, psihologa in socialnega delavca. Vsi sodelavci v timu imajo pri zdravljenju alkoholikov enakopraven položaj. Ko pride alkoholik na zdravljenje, ima vedno z njim prvi razgovor socialni delavec. V razgovoru socialnega delavca zanimajo osebni podatki o alkoholiku in njegovi družini, motivi za zdravljenje (zakaj se je alkoholik odločil za zdravljenje) koliko časa že pije in kakšno vrsto pijače uživa. Socialnega delavca pa še zlasti zanima življenjska zgodovina bolnika. Iz pripovedovanja življenjske zgodovine socialni delavec spoznava socialne momente, ki so alkoholika pripeljali do tega, da je začel piti. Po uvodnem razgovoru z bolnikom socialni de lavec obišče družino alkoho- \ lika in po potrebi tudi njegovo delovno organizacijo j ter preverja resničnost izjav, | ki jih je na prvem razgovoru dobil od bolnika. Ko ima socialni delavec zbrane vse podatke, ki so potrebni za objektivno soci- ( alno anamnezo, izdela poročilo o socialnem stanju bol- j nika ter njegove družine, ter j ga posreduje ostalim sodelavcem v timu. S tem pa delo socialnega delavca v timu (delovni skupini) ni j končano. Bolnika in njegovo i družino spremlja ves čas zdravljenja (ki traja popreč- I no 2 leti) ter takoj ukrepa, če nastanejo med zdravljenjem novi socialni momen- ; ti, ki ogrožajo uspešno zdrav- i ljenje alkoholika. Ker medicina še ne pozna zdravila, ki bi samo od sebe pozdravilo alkoholika, je med zuravljenjem najbolj pomembno, da bolnik spozna, kam ga bo pripeljalo uživanje alkohola in da aktivno i sodeluje pri zdravljenju. Za- I vestno se mora odločiti, da ne bo nikoli več užival al-koholne pijače. Ves uspeh | zdravljenja je odvisen samo od njegove volje, zato so tudi rezultati zdravljenja alkoholikov večkrat zelo skrom- j ni. Po podatkih instituta iz Beograda je od 100 alkoholikov samo 20 takih, ki ne pijejo vsaj 2 leti po končanem zdravljenju, vsi ostali alko- j hol iki pa zaradi raznih vzro- | kov začnejo kmalu po zdravljenju ponovno piti. ?ri tem imajo zopet glavno vlogo razni socialni momen'i; kot nerazumevanje z zakoncem, slabe stanovanjske razmere, nizki osebni dohodki, konflikti na delovnem mestu, slaba družba brezposelnost itd. Posvet o alkoholizmu jo izzvenel v obsodbo nase družbe, ki omogoča neome .no produkcijo in trošerne alkohola. Po podatkih institut* je naša država že na d rujem mestu v svetu po potrošnji alkoholnih pijač na oseoo. Pred nami je samo še F.avi-cija. Da smo dosegi: tako velik »uspeh«, je pripomogla tudi naša propaganda po radiu, televiziji, časopisju itd. Institut v Beogradu je v začetku tega leta predlo ril mestni skupščini Beograda, naj bi proizvajalci in prodajalci alkoholnih pijač ter ustanove, ki reklamirajo alkoholne pijače, prispevale v poseben sklad za zdravljeni« alkoholikov — določen odstotek od dobička, ki ga imajo s prodajo in reklamiranjem pijač. Če bo ta predlog osvojen, bodo imeli v Beogradu vsaj zagotovi ;ena sredstva za borbo proti alkoholu. Institut za alkoholizem ima tudi svojo strokovno revijo Alkoholizem. Omenjena revija vsebuje razne članke o zdravljenju alkoholikov v svetu, o posledicah alkoholizma na organ i,-.cm. še pra* posebno zanimiv pa ie sestavek, ki naje nasvete .'ko-holiku po končanem zdravljenju. F. D. Zgodba o deset let starem francoskem K ran! u ali obisk v mestecu La Ciotat na Ažurni obali 4 A da se vrnem k svoji anketi o La Ciotatu! Kakšna so politična sorazmerja v občini? Župan Graille, ki je v sedlu že vsa leta od 1948, se pravi 20 let, ima danes v občinskem svetu 23 članov svoje občinske liste, ki jo sestavljajo socialisti, neodvisni in nekdanji krščanski demokrati, poleg tega pa so v občinskem svetu še 4 komunisti, ki z njegovo upravo sodelujejo. Golisli nimajo nobenega mandata. »La Ciotat je bila vedno levičarska občina, čeprav seveda v občinski politiki skušamo reševati predvsem praktična krajevna vprašanja,« je menil Graille. »Mi smo bili vselej proti golistični UDR. Razen v nekaterih izjemnih občinah so golisti politično v občine sploh zelo malo prodrli. To je bil tudi razlog za večinski odgovor »Ne« v minulem referendumu o regionalni in senatni reformi ... Da, regionalizacija bi bila lahko izboljšanje, a pod pogojem, če bi se država res decentralizirala, če bi ministrstva odstopila del oblasti in sredstev pokrajinskim oblastem. Toda pri tem je jasno, da bi morale biti pokrajinske skupščine v celoti izvoljene, ne pa da bi bili vanje delegirani predstavniki korporacij, kot v fašizmu... V Franciji je veliko preveč majhnih občin: okrog 36.000. Za posamezne konkretne naloge se občine že zdaj same združujejo. Toda čeprav smo pripravljeni Piše Bogdan Pogačnik na svobodno združevanje, smo pa proti državnemu pritisku, kot je bil na primer znani Fou-chetov načrt za reformo občin! Slika premajhnih možnosti francoskih občin v sedanjih pogojih se je pokazala še bolj očitno, ko sva govorila o davčnih in gmotnih virih. Francoske občine so imele doslej pravico pobirati davek od trgovskega oziroma poslovnega prometa. Tako je na primer La Ciotat zaradi močne gospodarske dejavnosti ladjedelnice ,ki je prinašala tri četrtine občinskih dohodkov, leta 1967 pobrala prek 4 milijone frankov davkov. »Toda odkar je lani država uvedla nov enoten evropski davek na dodatno vrednost TVA, se poslej ves ta denar steka v državno blagajno in država iz centra deli potem sredstva občinam ,kot ima za potrebno, pri čemer dobijo šibkejše in politično bolj naklonjene občine več, take kot smo mi, pa manj. Edini lastni občinski vir so ostale pristojbine na nepremičnine, a to je zelo malo, ter morebitni nepriljubljeni dopolnilni franki, ki jih občina razpiše za uravnovešenje proračuna . . . V Franciji je občinska finančna avtonomija daleč premajhna. Pričakujemo sicer reformo v tem smislu, a za zdaj je še ni . . . In če funkcionalni del stroškov še lahko pokrijemo, si za investicije moramo izposojati oziroma iskati državno subvencijo. A to stvari silno zavleče. V La Ciotatu gradimo bolnišnico, a treba je bilo 10 let pro- jektiranja in pripravljanja, da smo lahko za'eli. Podobno je bilo tudi z moderno stavbo nova gimnazije, ki jo zdaj odpiramo. V desetih letih postaja tudi vse dražje . . .« »A kateri so trenutno najbolj pereči problemi vašega mesta?« »Ladjedelnica, ki jo znova razširjajo in ki je že drugo največje podjetje te vrste v Franc,ji, bo zaposlila 1000 novih delavcev, zlasti ljud: iz pokrajine Moselle, kjer opuščajo rudnike, Čeprav sicer najprej prihajajo samo delavci brez družin, jim bodo te v kratkem sledile. In 10J0 novih delavcev pomeni tako z družinami takoj 4000 novih prebivalcev. Potrebna so nova stanovanja, novi šolski prostori, nove komunalne naprave ... Drugo važno področje je za nas turizem. Pri tem moramo skrbeti za nove ceste, razširjati in izboljšati moramo peščene plaže. Poleg tujcev, na primer Nemcev, Belgijcev in Skandinavcev, se zateka k nam vse več ljudi iz Marseilla; ti si postavljajo vikende. Tisti, ki so se nekoč še ukvarjali s kmetijstvom, zdaj zemljišča vse bolj prodajajo za gradbišča. Leta 2000 bomo šteli 80.000 prebivalcev. Peki poleti zaradi večjega števila prebivalcev že zdaj spečejo desetkrat toliko kruha, kot pozimi,« je pripovedovan župan za svojo pisalno mizo v empirskem slogu, medtem ko sem za njim na steni odkril starinsko sliko iz leta 1801, ki je predstavljala prvotno pristanišče La Ciotala z nekdanjo trdnjavo Be-roird in trojamborno ladjo v ospredju* z avstrijsko zastavo. Najbrž je šlo za kako tržaško ladjo .. . Lojze Zupane Akt Potreben sem ne samo telesne, temveč tudi duševne hrane. Rad zahajam v gledališče, hodim na koncerte in obiskujem umetniške razstave. A zdi se mi, da sem se strahovito postaral. Moji pojmi o umetnosti so se zmedli in vse, kar je v mojih zrelih moških letih veljalo za lepo, je dandanašnji zastarelo. Spominjam se prijetnih razburjenj, ko sem včasih z znanci in prijatelji obiskoval slikarske in kiparske razstave. Ah, kako smo se znali navduševati nad lepo sliko, skulpturo ali kipom! Bilo je zares prijetno modrovati in lomili kopja, kadar smo zagovarjali lastna načela in sodbe o tem, kateri od velikih, slavnih umetnikov naj bi bil vzornik mlademu umetniku, ki je razstavljal svoje umotvore in natresel v naše duše tolikšno mero lepote, da smo nav:.lic nasprotujočim si sodbam vselej zapuščali razstavne prostore notranje potešeni, razsvetljeni in navdušeni nad lepoto razstavljenih slik, saj so nas očarale s svojimi barvnimi harmonijami, ali nad skladno lepoto razstavljenih kiparskih del, ki so budila v nas spoštovanje pred mojstrom in njegovimi deli. Res. strahotno sem se postaral! Današnje umetnosti ne razumem več. Preživel sem že impresionizem, ekspresionizem, futurizem in ku-trizem in kaj vem, kakšne »izme« vse, toda lepota, ki jo dandanašnji razstavljajo nekateri umetniki, ki sicer ne nosijo več širokokrajnih klobukov, dolgih las in umetniških penlelj pod vratom, me ne vznemirja več, kot me je notranje burila in hranila pred dolgimi leti. Dopovedu- Jezik ni tako Pri njemu so bili vsi prigovori zastonj. Pri njem so bili vsi ugovori zaman. — Za vse ugovore se ni zmenil. Vojaki so nezadržljivo prodirali v mesto. Vojaki so nezadržno (neovi-rado) prodirali v mesto. Zaradi požara je nastalo škode v izmeri nekaj milijonov. Zaradi požara je nastala ne-kajmili jonska škoda. V teku zdravljenja so pacientu zabranili alkohol, da ne bi nastopile komplikacije. Med zdravljenjem bolniku niso dovolili uživati alkohola, d;, se ne bi poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. Izvanredno mu je bil »ličen. Izredno« (zelo) mu je bil podoben. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. jem si, da sem tako rekoč zamudil vlak, ki vozi novim vzorom in novemu entuziaz-mu nasproti, da so se mi tako rekoč skisali možgani, da je moje vrednotenje na psu. Oni dan me je po daljšem premoru spet zaneslo v kulturni osredek naše mile domovine. Po kratkotrajnih opravkih sem imel do odhoda vlaka še časa na pretek. Spomnil sem se radijskih in časopisnih obvestil o razstavi slavnega nizozemskega kiparja in že sem usmeril svoje matore noge proti razstavnemu prostoru. Pobožno in z drhtečim srcem sem prestopil prag razstavne dvorane. Pred menoj so v vsej prelesti belega mar-mora, rczljanega lesa in žgane gline, ponosno stoječ na podstavKih, zaživela dela slavnega kiparja. Z zadržanim dihom sem obstal pred prvim razstavljenim delom, se ustrašil lastne duševne praznine in napenjal možgane, kaj neki predstavlja. Sramoval sem se svoje nevednosti. Pomikal sem se dalje od dela do dela, strmel z lačnimi pogledi v neznano veličaš t je, ki ga je oblikovalo umetnikovo dleto. Zabadal sem nos v etikete, pritrjene pod kipi, da bi mi vsaj napisi na njih prepodili meglo Z oči in osladili okrnelc možgane, ki niso in niso znali dojeti, kaj predstavljajo razstavljena dela. Ves trud je bil zaman. Ubog in skromen državljan sem. Nikoli nisem imel toliko denarja, da bi si lahko privoščil potovanje v Egipt ali še kam dlje ter se ob samem izviru seznanil s tri tisoč let staro egipčansko in babilonsko umetnostjo. S pomočjo reproduktivnih slik in fotografij v raznih knjigah, ki že dolga leta spremljajo moje življenje, pa sem le dojel, kakšna je bila stara umetnost, zlasti kiparska. A tukaj? Napenjal sem možgane, postopajoč po razstavni dvorani, da bi si pričaral nekakšno asociacijo med staro babilonsko umetnostjo in razstavljenimi skulpturami ter kipi. Vse upanje je bilo zaman. Videl sem dva kamnita stebra, grobo izklesana v nekakšni spaki in pod njima napis ZALJUBLJENCA. Po hrbtu me je spreletel srh, kajti tista dva zaljubljenca bi slavni kipar zaradi mene lahko imenoval tudi KUGA JN KOLERA, častna besedaL moral bi se sprijazniti tudi s takšnim poimenovanjem abstraktne umetnosti . . . Videl sem nekakšno iz lesa izrezljano rogovilo. Napis pod njo — BALETKA. Videl sem gmoto žgane gline z nekakšnim izrastkom in tristrano prizmo na vrhu izrastka. Zaradi mene bi ta umotvor, preden so glino vrgli v peč, lahko poteptal tudi nosorog. Podpis pod delom čudovitih oblik: POČIVAJOČI LABOD. Na koncu dvorane je stal velikanski balvan marmora. V sredini je bil prevrtan, pod manjšo prizmo, nasajeno na vrh gmote, sta bili še dve luknji. Podpis na podstavku: AKT—STOJEČA ZENA. Do dna duše pretresen sem zapustil razstavni prostor. Velik in slaven umetnik je to, sem razmišljal vso pot do doma. Kajti če bi ne bil slaven, bi ga kritika ne povzdigovala do samih zvezd, o njem bi časopisje ne pisalo, hvalnice po etru ne bi dosegle naših ušes, ne bi se dotaknile naših nevednih duš. Zal mi je bilo za vstopnino, ki sem jo odštel za ogled slavne kiparske razstave slavnega kiparja. Zal pa mi je bilo tudi, ker se strahotno staram, da moja duša ni več uglašena za moderno — umetnost . . . Spoznal sem, da sem ubog človek na duhu. Častna beseda! riiKTROTEBNA Ljubljana — PRODAJALNA KRANJ PREŠERNOVA CESTA 9 V svoji prodajalni Kranj, Prešernova 9 prodaja ves elektro-inštalacijski material, elektromotorje in ostali pribor za reprodukcijo in predmete široke potrošnje pod ugodnimi pogoji Priporočamo se za obisk Kulturne vesti Q KAMNIK — Literarni krožek kamniške gimnazije je ob koncu šolskega leta izdal združeno 3. in 4. številko svojega literarnega lista Mladi Kamničan. To dvojno številko so dijaki posvetili 50-Ictnici ustanovitve KPJ, prazniku jugoslovanske mladine in 77. rojstnemu dnevu tovariša Tita. Na dvajsetih straneh je objavljenih 15 sestavkov, ki povečini obravnavajo 50 let boja in prizadevanj ZKJ za socialno ter nacionalno svobodo jugoslovanskih narodov in ki predstavljajo partijo kot voditeljico ter učiteljico našega ljudstva. — ts t Q POLJANE — Akademski slikar Ive šubic, ki že več let živi v Poljanah nad škof "o Loko, je na nedavnem slikarskem srečanju Ex tempora v Brdih osvojil prvo nagrado. Srečanje je organizirala Zveza kulturno-prosvetnih organizacij iz Nove Gorice. — ne # ŠKOFJA LOKA — V Ivanjici, mestecu blizu Čačka, kjer se je nedavno tega končala slikarska kolonija za študente likovnih akademij (organizirala jo je akademija iz Beograda), sta škofjeloška slikarja, študenta specialke Boris Jesih in Herman Gvardjančič, za svoje delo prejela prvo oziroma drugo nagrado. — nc % BEOGRAD — Novi predsednik prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine je postal dr. Avguštin Lah, zvezni poslanec in nekdanji profesor ter direktor kamniške gimnazije. Bil je tudi ustanovitelj Kamniškega zbornika in je urejal prve tri številke. Domačini ga poznajo kot izredno živahnega družbenopolitičnega delavca, saj je bil nekaj časa sekretar osnovne organizacije ZK. Zadnja leta je predaval na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Na novem delovnem mestu mu želimo veliko uspehov. — te 9 KRANJ — Včeraj, v petek, 27. junija ob 20. uri zvečer so člani skupine Schola labacensis iz Ljubljane v stebriščni dvorani Mestne hiše priredili koncert z naslovom Sere-nadni večer srednjeveške in renesančne glasbe. Na sporedu je bilo več točk. Obiskovalci so imeli priliko spoznati anonimne francoske gotske plese (13. stoletje), slišali so lahko dvorno glasbo francoskih skladateljev iz prve polovice 15. stoletja, devocionalno glasbo s konca 15. stoletja in trans-alpinsko glasbo iz začetka 16. stoletja. Sodelovalo je 5 glasbenikov in pevcev: Breda Senčar (sopran), Tomaž Buh (kljunaste flavte), Janez 1161 ier (kljunaste flavte, zaviti rog, kort-holt, tenor), Primož Soban (vielle, psalterij), Tomaž Šegu-la (lutnja). Vstopnine ni bilo. — ig Q KRANJ — V galeriji Mestne hiše bodo danes v soboto, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Kurta Schmidta in VVerncrja Tatschia. Razstava bo odprta do 17. julija letos. — ig LOŠKI MUZEJ V ŠKOFJI LOKI je odprt vsak dan od 9. do 12. ure dopoldan in od 14. do 18. ure popoldan. Istočasno je odprt tudi muzej na prostem ier galerija, kjer si obiskovalci lahko ogledajo razstavo del udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije. Razstava bo odprta še ves julij, vse do konca 3. Groharjeve slikarske kolonije. V grajski kapeli je Loški muzej organiziral majhno razstavo fotografij, ki je bila prijiravljena za obisk udeležencev 8. kongresa konservatorjev Jugoslavije. GORENJSKI MUZE) V KRANJU. V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-nostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni niš: pa razstava koroških slikarjev Kurta Schmidta in VVerrier'a Tatschia. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nadstropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji. V 11. nadstropju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa razstava slikarke Zore Vladcn-Zavrnik. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. FILM Tokrat bo naše filmsko kramljanje kratko. Zakaj? Dogodki na j>latnu v naslednjih štirinajstih dnevih ne bodo silno vznemirljivi. Do-pustniška mrzlica je prevzela tudi oči projekcijskih aparatur. Snopi žarkov bodo prenašali samo lahkotna, akcijska dela. Poglejmo, kaj se bo dogajalo v dvorani. Naslovi brzda povedo vse: Zlata boginja Rio Bena, Po sledovih sokola in V znaku revolverja. Samo zadnji film se po snovi lahko pohvali zi izvirnostjo. Amerikanci so očetje \vesterna. Ali so lahko tudi Nemci? Seveda, saj so se lotili snemanja Po sledo^ vih sokola. Veliko pametnega niso ustvarili. Za vzdušje so! preveč nemški. Za zlato bQv ginjo pa so poskrbeli Španci in Nemci. Lotili so se avanturizma, če so ga dobro spravili na trak, pa naj povedo ljubitelji in poznavalci teh filmov. Jaz pa se takih filmov izogibam na daleč. Po kratkem predahu pa spet na svidenje. B. česen Te dni po svetil l ■ - • J ZAGREB, 21. junija — Blizu mladinskega naselja »Sedem sekretarjev Skoj« se je prevrnil avtobus, ki je vozil na delo brigadirje z Reke. Pri nesreči sta izgubila življenja dva brigadirja, več pa so jih prepeljali v bolnišnico. SAINTE MARIE AUX MINEŠ, 22. junija — V tem francoskem mestu, ki je pobrateno z našim Tržičem, so slovesno odkrili spomenik interni rancem. Med zadnjo svetovno vojno je bilo namreč v tem mestu veliko koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo zaprtih tudi precej Jugoslovanov. BONN, 22 junija — Na tovorni železniški progi Hanno-ver — Linden je eksplodiral vagon s strelivom. Nesreča je terjala 12 življenj. PARIZ, 23. junija — Novi francoski premier Jacques Del mas je objavil sestav nove francoske vlade. Novi zunanji minister francoske republike je Maurice Schumaon, Michel Debre pa je postal obrambni minister. KAIRO, 23. junija — Egipčani in Izraelci so se spet spopadli ob prekinitveni črti. Medtem ko so egiptovski komandosi napadli utrdbe ob Sueškem prekopu, so Izraelci minirali namakalni kanal v Jordaniji. SAIGON, 24. junija — V Bon Hetu v bližini laosko — kaniboške meje že nekaj dirni Potekajo hudi boji med pripadniki posebnih ameriških enot in borci FNO, ki so ob solili ameriško vojaško oporišče. Osvobodilne sile so ob teli napadih sestrelite tudi veliko ameriško transportno letalo in helikopter, ki jc poskušal pomagati letalu. LJUBLJANA, 25. junija — Začel se je tretji kongres jugoslovanskih biologov, na katerem sodeluje 750 delegatov. PIRAN, 25. junija — S podpisom listin se je končalo Prvo zasedanje mešane jugo-sjovansko — avstrijske komi-j&je o obmejnem prometu. Na razgovorih so se predstavniki obeh delegacij sporazumeli za poenostavitev formalnosti pri prehodu meje. BERN, 26. junija — Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je prispel na tridnevni uradni obisk v Švico, kjer se bo pogovarjal o švicarsko — jugoslovanskih odnosih. Prejšnji teden se je v Moskvi končal velik posvet komunističnih partij. Bilo jih je 75. Na koncu je bil sprejet osnovni dokument, ki se razlikuje od osnutka po tem, da vsebuje kakih trideset amandmajev, medtem ko se o celi vrsti amandmajev niso mogli sporazumeti in je več delegacij podpisalo listino s pridržki. Na posvetu je bilo nekaj presenečenj. Predvsem je generalni sekretar sovjetske partije Brežnjev zelo ostro napadel kitajske voditelje, čeprav so se bili pred začetkom posvetovanja dogovorili, da ne bo nihče napadal nobene partije — ne odsotne ne prisotne. Toda ob glavni ugotovitvi listine — »Naloge boja proti imperializmu« — ki pravi, da se zaostruje boj med imerializmom in silami socializma, se je v bistvu vnel pravi spopad. Za sovjetsko partijo je seveda koristno, da čimbolj poudarja to zaostrovanje, ker lahko na tej osnovi še odločneje poziva k enotnosti partij in vseh naprednih sil. Ta »enotnost« pa pomeni dejansko priznavanje vodilne vloge sovjetske partije. Listina govori tudi o strogem spoštovanju načel pro-leterskega internacionalizma, medsebojni pomoči, enako- Finale v Moskvi pravnosti, suverenosti in ne-vmešavanju v notranje zadeve. Kljub okupaciji ĆSSR je sovjetska delegacija, ne da bi trenila z očesom, podpisala tudi to ugotovitev. V bistvu pa se je morala — vsaj na papirju — odpovedati tako imenovani doktrini Brež-njeva, s katero dosti delegacij ni soglašalo. V globjem smislu pa sta si stala nasproti dva pola, dvoje stališč, ki sta ju ponazarjala prvi sekretar KP Češkoslovaške Husak in član politbiroja CK KP Italije Bcrlinguer. Husak je opravičeval okupacijo ČSSR in očital partijam, ki jo kritizirajo, da »površno poznajo položaj«. S tem je zagovarjal komunistično enotnost brez razlik, medtem ko je bila Bcrlinguerjeva teza ta, da so razlike nekaj samo ob sebi umevnega in da je možna enotnost komunističnih partij — z razlikami. Sovjetskim voditeljem se tudi ni posrečilo spraviti v listino obsodbe kitajske partije. Kaj je novega prinesel posvet v Moskvi? Prvič po dolgih letih je bilo ozračje na takem posvetu podobno ozračju v parlamentu, kjer je mogoče slišati razna mne- Podjetje Elektro Kranj prodaja na javni licitaciji v sredo, dne 2. julija naslednja vozila: 1. OSEBNI AVTOMOBIL FIAT-ZASTAVA 1300 cm«, letnik 1962 — karamboliran 2. OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750 cm», letnik 1966 — karambo?iran 3. ENOOSNO PRIKOLICO Ogled vsak dan od 8.—10. ure na Partizanski cesti 20. ZP ISKRA KRANJ Organizacija: Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj RAZGLAŠA DEL več prostih delovnih mest ZA OPRAVLJANJE POLKVALIFICIRANIH V MONTAŽI IN OBDELOVALNICI. Kandidatke in kandidati morajo pred sprejemom v delovno razmerje obiskovati 1—3 mesečni tečaj, v katerem se priučijo za opravljanje navedenih del. Pogoji za sprejem: najmanj 7 razredov osnovne šole ter starost do 21 let Zainteresirani naj se zglasijo osebno ali pa pošljejo pismene prijave na kadrovski oddelek naše tovarne. nja. »Pravda« je na primer objavila izvlečke iz govorov, ki niso bili v skladu s stališči sovjetske partijske delegacije. Vsak dan so bile tiskovne konference za novinarje. Iz tiskovnega oddelka so delili besedila govorov, čeprav se je včasih zgodilo, da so se »kritični« govori zakasnili za več ur in da je bila njihova »naklada« majhna. Na moskovski konferenci se je bolj kot kdaj koli prej pokazalo, da je socializem postal svetovni sistem, da ga pa prav zato ni mogoče voditi iz enega središča. Ko je govoril italijanski delegat Berlinguer, je moral mislili na deset milijonov italijanskih delavcev,'ki hočejo med drugim vedeti, zakaj je bilo potrebno okupirati ČSSR. Ko jc govoril Gustav Husak, pa je moral računati, da je v ČSSR toliko in toliko sovjetskih bajonetov. Vsi delegati so morali računati s stanjem, kakršno je pri njih doma. Le da so nekateri — predvsem Poljaki, Čehi, Madžari in Bolgari — računali z bližino močnega soseda. S to bližino so računali tudi Romuni, toda oni so v primeri r. svojimi vrstniki v Vzhodni Evropi predvsem poudarjali svojo neodvisnost in načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Osebni odposlanec predsednika Nixona v Latinski Ameriki Nelson Roekefeller nima sreče s svojo turnejo po L A. Štiri latinskoameriške države so mu zaloputnile vrata pred nosom, v nobeni izmed držav, ki jih je obiskal, pa ni njegov obisk potekal mirno. Na koncu tretje etape poti se je moral šesta* ti z urugvajskimi voditelji v letovišču Punta del Este, ker je bilo v Montc videu »prevroče«. Vse to dokazuje, da ZDA oziroma njihova politika do LA še nikoli ni bila tako nepriljubljena v Latinski Ameriki. Toda za zdaj še ni znamenj, ki bi kazala, da bi bil VVashington voljan temeljito spremeniti to politiko. Ljudje in dogodki Jugote hnika Trgovsko podjetje s tehničnim materialom Ljubljana, Pod trančo 2 objavlja prosto mesto 2 vajencev za izučitev poklica prodajalec elektrostroke v trgovini v Kranju, Cesta JLA 10. Pogoji za sprejem: — z dobrim uspehom končana osnovna šola — uspešno opravljen preizkusni test v podjetju Zaželeni so moški kandidati. Prošnje, katerim priložite šolsko spričevalo, pošljite na naslov in se osebno zglasite do 9.7.1969.: »Jugo-tehnika«, Kranj, Cesta JLA 10. TEKSTILNI CENTER KRANJ razpisuje po sklepu upravnega odbora prosto vodic delovnomesto 9 • razvojno - kontrolnega sektorja Pogoji: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za kemijo ali tekstilni oddelek, najmanj 5 let prakse v tekstilni stroki, znanje nemškega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti v roku 15 dni na upravni odbor Tekstilnega centra Kranj. NEVIDNE MREŽE (Odlomek iz povesti »MRTVI NE LAŽEJO«) Zdaj se je odločil, da bo tudi proti Golobu previden, vendar pa mu je moral povedati o nevarnostih in sumni-čenjih. — Aleš, bolje bi bilo za nekaj časa pretrgati stike, je svetoval Golob. Danes sem se res komaj upal priti. Aleš tega ni pričakoval, kajti možakar še nikoli ni bil videti tak. -— Kaj pa se je zgodilo? — Policisti so bili pri nas. Saj so bili že večkrat, a danes sem imel občutek, da me ogledujejo z drugačnimi očmi. — Kdaj so bili in kaj so hoteli? — Danes dopoldne. Spraševali so zale in, če kdaj vidim partizane. — So po hiši kaj brskali? Kako se je končalo? — Niso, neprenehoma pa «o vrtali v nas, če smo vas kaj videli, in da moramo vsako spremembo prijaviti. Ni vrag, da tu blizu gozdov, nikoli ne bi videli nikogar, so trdin. — In tvoji? žena, Otroci? Kako so se znašli? — Kaj bi. Otroke so res spraševali in bili z njimi zelo prijazni, a so na vsako vprašanje samo odmajevali z glavo. Rozo pa poznaš, kako jih zamoti. Nalila jim je žganja in jim postregla z malico. Njen smeh jih je razorožil. Se meni je pomagala, da sem se pomiril. Pogovorila se je z njimi, zdaj ji nemščina kar prav pride ... Aleš je pomislil na Filipovo namigovanje o spogledljivi Rozi, vendar je razumel, da je bila la igra potrebna. Vsekakor so policisti na sledi. Ali po naključju, ker je hiša blizu gozda, ali po kakem namigu? Zato je še vprašal: — In o Filipu? So njega kaj omenili? Golob je odkimal in vprašujoče pogledal Aleša. Aleš je vedel, da ima Golob glede previdnosti prav, toda ali naj zdaj privoli, da začeto delo zamre? Njegova in njihova naloga je prav v tem, da tudi v takih razmerah ne popuste. Če bi se to zgodilo, bi vendar ustregli zelencem. Ne, tega ne sme dovoliti. Zato se jc zadržal še toliko, da je možakarja poučil. Hotel mu je že svetovati, naj nekaj noči ne spi doma, pa je misel zavrgel, kajti s tem bi samo potrdil, da je nevarnost večja, kot v resnici je. Na koncu pogovora pa mu je namignil: — S Filipom in z nekaterimi iz vasi pa skrivaj stike. Se najbolje bo, če se z njimi res ne shajaš! Golobu ni ušlo, da je ta večer Aleš že dvakrat omenil Filipa, zato ni zdržal: — Je morda z njim kaj narobe? — Kai bi bilo narobe? Napak je le to, da naši ljudje izginjajo v gestapovske zapore. Manj zvez, manj bo možnosti, da gre veriga naprej. V prihodnjih dneh se mora pokazati, kako je s to reč jo. — Povej kaj več, je rekel Golob, kajti čutil je, da se to tiče tudi njega. — Da ne namiguješ tudi name? Toda Aleš ni smel, niti ni hotel povedati kaj več. — In zakaj bi namigoval ravno nate? Dokler ne najdemo izdajalca, bomo sumili c5rcg drugega. Prav to pa moramo preprečiti, če nas niso DtiligU icasiepiti z moejo, nas skušajo zmesti z negotovostjo. — Znslep'ti? Nič ni treba biti zaslepljen, ko pa drug za drug:m padajo v nemške roke. Saj vidiš. Povej mi! če se: i na vrsti, grem raj* še n^oj s teboj. Golobave beseda so zvenele drugače kakor Filipove. Ta večer je že treljk: slišal želio po odhodu k partizanom. Ko bi tako boleli z njim še drugi, bi bilo v gozdovih kmalu vse živo in jih no b" bilo tam le za bataljprčedv. Drugi pa so le ugibali, kako bi re ognili aretacijam, a da tud; v partizane ne b! šli. Le ti trije — Martina, FlV.p in Go-ob re hočejo umakniti mori in negotovosti. Morda je to slepilo le zanj. Tcda mo:".a mora pomirili. — če bi te sumil, ne bi bil zdaj s teboj. Na vrsti pa so Jurč, Marine, Pečar in Jese-novec. če so? Tako sem obveščen. — So že opozorjena Ti je morda to sporočil Filip? se je posvetilo Golobu. Alešu ni bilo všeč, da je Golob uganil, kdo mu je pri-nerel sporočilo, vendar mu je ugajalo, da je imel na svoji strani bistre, izkušene in pametne ljudi, čutil je, da se je Golob že izkazal, kdo je zato mu ni hotel zamolčati. — Uganil si. SIcer pa je Filip že veliko zvedel. Tudi cn se je ponujal, da bi najraje šel z menoj! — On? V partizane! Nikoli! Golob je kar preglasno kri- knil. Tako začudeno in prepričano, da je Aleš debelo pogledal. Prav ta večer ta dva človeka drug drugega hudo sumničita, da to diši že po sovraštvu. Golob se je medtem že obvladal ln ker ni upal ali ni hotel nikomur delati krivice, je popravil: — Beseda ml Je ušla. Morda se motim. Vojna spreminja ljudi. — Zakaj pa mu ne bi zaupal? -— Sam si mi že rekel, naj se raje neham shajati z njim. že davno sem ti hotel reči, da mi ni všeč, ker tolikokrat poseda pri nas, pa ti raje nisem. Morda si ti tako hotel, sem si mislil! Nikoli se nisva preveč razumela. — Golob, če je kaj osebne- ga, ne štej! Oba sta nam zelo potrebna in prav zato se ne druži več z njim. — In če pride sem kakor doslej? Kaj naj mu rečem? — Ne bo ga. Vsaj za zdaj ne. Tudi on se boji, in rekel sem mu. Dobro ve, da bi s tem odkrival naše zveze. Golob je nekoliko zastal in videlo se mu je, da bo težko rekel, kar bo. — Aleš, če je treba, me počakaj in grem s teboj. Takoj. Zdaj se je Aleš pomirljivo nasmehnil. — Tako hudo pa spet nI. Potreben si tu in tvojih pet križev tudi ni kar tako. —Gestapovci so pobili že starejše od mene. Aleš je zdaj hotel končati drugače in je zasukal na šalo: —- Saj te Roza ne bi pustila, ko je še taka ... Tega ne bi bil smel reči, kajti Golob se je obrnil k njemu, kot bi bil zadet. — Kaj misliš, da jo bom vprašal? Življenje je prvo, ženske glave pa tako nihče ne more razumeti. V Golobovem glasu je drhtela ihla ?n Aleš je nehote pomisli', da morda med Rozo in njim ni vse tako, kakor je b'Io videti. Roza je bila precej mlajša in čeravno je bil Golob možakar in pol... — Vsega ne smemo jemati ta*;o restTn, življenje jc že tako de*?Ij roman Emila Zolaja o pariški prostitutki, 2. 2. pokrajina v Vietnamu, 3. dotok, 4. pripadnik indijanskega plemena v Kanadi in ZDA (okrog 50.000), 5. sij, blesk, 6. skrajšan veznik, 7. kraj pri Trstu s starodavnim gradom, 8. 16. in 23. črka abecede, 9. gospodinjsko čistilno sredstvo, 10. ime starejšega franc. filmskega igralca Gabena, 11. žensko ime, 13. levi pritok reke Bosne, 15. surogat kave, 18. dobro telesno razvit človek, športnik, 19. ljubkovalno žensko ime, 22. surovina za izdelovanje metel, 23. duhovni in posvetni poglavar islama, Mohamedov naslednik, 24. živec (lat.), 25. zločin, 28. eksplozivno telo, 29. »tako bodi«, 31. ime mladega pianista Bertonclja, 33. mik, 35. kratica za »hišni svet«, 36. kem. oznaka za radij. INFORMAZIONI TURISTICHE FREMDENVERKEHRSNACHRICHTEN Bo res 9000 obiskovalcev? Priprave na 14. izseljenski piknik v Škof j i Loki gredo h koncu — Organizatorje skrbi edinole vreme Kdor je lani 4. julija zašel v škof jo Loko in se udeležil 13. izseljenskega piknika na grajskem vrtu, bržkone zlepa ne bo pozabil veselih uric, preživetih med rojaki iz Zamejstva. 6000 ljudi, narodne noše, glasbene in folklorne skupine, bogat kulturni program, cela divizija kmečkih vozov in kočij ter stojnice, založene z jedačo in pijačo, so morale zadovoljiti še tako izbirčnega prišleka. Brezhibna organizacija in pa dejstvo, da je Loški muzej na prostem idealno prizorišče za tovrstne turistične prireditve, sta botrovala odločitvi Slovenske izseljenske matice, ki je sklenila zaupati Ločanom tudi izvedbo 14. izseljenskega piknika. Predstavniki skupščine občine škofja Loka so na nedavni tiskovni konferenci, ki je bila v idilični škoparjevi bajti, zbrane novinarje seznanili s potekom priprav na letošnji 4. julij. Zvedeli smo, da je organizacijskemu odboru že uspelo zbrati potrebna sredstva. Nobeno od podjetij, na katera so se obrnili za pomoč, nI zatajilo. 20.000 novih din je prispeval tudi pokrovitelj piknika, Komunalna banka in hranilnica Ljubljana. »Z zbranim denarjem bomo krili vse stroške,« meni predsednik organizacijskega odbora Ciril Jelovšek. »Upoštevajoč podatek, da se je že lanskoletne prireditve udeležilo več kot 6000 ljudi, letos ni pretirano računati z 8 do 9 tisoč obiskovalci. Vse bo seveda odvisno od vremena.« Na veliki, s stoletnimi lipami poraščeni jasi ob grajskem zidu delavci pravkar postavljajo razsežno plesišče, naravno teraso pa, ki se dviga nad travnikom poleg ško-parjevc hiše in od koder je j čudovit razgled po vsem vrtu, ; nameravajo spremeniti v galerijo z 2000 sedeži. Za dobro počutje ljudi bo skrbelo šest gostinskih podjetij. Seznam jedil in pijač je izredno pester, na račun bodo prišli tako ljubitelji najrazličnejših mesnih specialltet kot tudi tisti, ki radi sežejo po krepki domači hrani (polenta, žganci z zeljem itd.). Cene niso pretirane in tudi vstopnina — 5 novih din — je minimalna. Piknik naj bi se uradno začel šele ob 11. uri dopoldan. Vendar pa gledalcem tudi poprej ne bo dolgčas. Okrašeni vozovi in kočije, ki bodo med 9. In 10. uro vozili Čez Mestni trg, se pred stavbo občinske skupščine razvrščajo v kolono, naložili izseljence in potlej krenili proti gradu, so lani zbujali veliko pozornost. Tokrat bo njih število še mnogo večje. Začetek kulturnega programa je — kot že rečeno — napovedan za 11. uro. V slavnostnem, slabo uro trajajočem uvodnem delu, so na sporedu pozdravni govori, narodne pesmi, recitacije — kot gost bo nastopil tudi prvak ljubljanske Drame Stane Sever — ter razvitje prapora krajevne organizacije zveze borcev. Kasneje, popoldan in zvečer, bodo resnejše kultur-no-umetniške nastope polagoma zamenjale točke zabavnega značaja. Skratka, obeta se pester, izredno razgiban program, v katerem sodeluje cela vrsta pevskih, glasbenih in plesnih skupin. Tako bomo slišali in videli slovenski pevski zbor ZVON ter folklorno skupino iz Heerlena (Holan-dlja), pihalni orkester iz škofje Loke, moški pevski zbor kulturno umetniškega društva IVAN CANKAR, Virmaše, instrumentalni trio LOJZE SLAK in FANTE S PRAPRO-TNA, instrumentalni trio RUDI BARDORFER ter vokalni kvintet ZVONČEK, vokalni kvintet BRATJE PLEšKO iz škofje Loke, ženski vokalni kvartet glasbene šole škofja Loka, trio bratov ARNOL iz Železnikov, trio MIHA DOV-ŽANA ter vokalni kvintet GORENJCI s pevko Ivanko Kra-ševec in druge. Tudi najlepša Evropejka in najlepša Slovenka sta prisostvovali otvoritvi Golf hotela na Bledu. — Foto: F. Perdan Predstavnik Slovenske izseljenske matice je povedal, da so mnoge izseljenske skupine, ki se nameravajo udeležiti piknika, že dopotovale v Jugoslavijo, ostale pa še pričakujejo. Verjetno bo 4. julija prišlo v škof jo Loko okrog 1000 izseljencev iz Francije, Belgije, Nemčije, Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Toliko rojakov «e doslej pri nas hkrati in na istem kraju ni zbralo še nikoli. Ce bo 14. izseljenski piknik uspel, utegnejo Ločani postati organizator tovrstnih prireditev tudi v naslednjih treh, štiriti letih. Domačini resno razmišljajo, kaj bi bilo v tem primeru treba postoriti. Predvsem gre za dokončno ureditev komunalnih naprav na grajskem vrtu, za izgradnjo vodovoda in električne napeljave (sanitarije so že postavili). Celotni stroški — tako računajo — bodo znašali 31 milijonov starih din. »Najeli bomo kredit v vrednosti 35 milijonov,« je pove-dal predsednik Jelovšek. »Prireditveni prostor nameravamo potem oddajati v najem tudi vsem drugim uporabnikom (gospodarskim organizacijam, društvom itd.), ki bi želeli prirediti shode, proslave ali kolektivne zabave. Tako bomo sčasoma izplačali dolg.« Za občino, ki si prizadeva razvijati turizem, ki skuša še pred letom 1973, torej pred 1000-letnico škofje Loke, iz mesta narediti turistični center, je piknik kot nalašč, je najboljša reklama, kar si jih lahko zamislimo. Zato se bo denar, vložen v to in prihod* nje prireditve, sčasoma bogato obrestoval. I. Guzelj tel BHoms 31 m m m ■buk* mE ot HNHMH9 ; f j > KLr-^ TRANSTURIST ^ Mik, — Hoteli Bohinj — Bohinj v Obiščite DANCING BAR. ! Vsak dan (razen ponedelj- JfMT 1 ka) od 21. ure dalje v rtfi^L 1 Hotelu JEZERO v Bohinju Izkoristite prijetno vožnjo uSSf I igra kvartet pod vodstvom PO NOVI CESTI £ L Julije Pascu. BLED — BOHINJ Delovni kolektiv Trgovskega podjetja KURIVO Kranj obvešča cenjene odjemalce, da se bo s 1. 7. 1969 priključil Veleželezninl MERKUR Kranj. Od 1. 7. 1969 dalje bomo poslovali pod imenom: Veleželeznina »MERKUR« Kranj poslovna enota »KURIVO« št. tekočega računa 515-1-58 »Merkur« Kranj. Predmet poslovanja naše enote ostane nespremenjen, zato vam bomo tudi v bodoče nudili kurjavo, pline, trajnožareče peči na premog in pa ves gradbeni material, ki smo ga prodajali do sedaj. Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj Priporočamo se! Obiščite BISER HORTIKULTURE ARBORETUM VOLČJI POTOK PRI KAMNIKU OBIŠČITE GOSTILNO Weitzer žel. Kapla — Eisenkapel 0 espresso % avtomatično kegljišče # govorimo slovensko FERLACH BOROVLJE, Hauptplatz 13 i/. O orodje vseh vrst nerjavečega jekla 0 stavbeno ln pohištveno okovje # gospodinjske in kuhinjske stroje in apa- SPOGK samo 15 km od ljubeljskega predora specializirana trgovina rate ter posode in pribor I potrebščine za vrt in taborjenje ) zračne blazine in druge specialne artikle UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI »NADI« FUŽINE — 800 m OD DRŽAVNE MEJE. Motorne kosilnice znamke BCS — za vsakogar nekaj v trgovinah ŽIVILA KRANJ Gostilna TSČIČ ŠIItlE v Povijani na otoku Pagu vas vabi na prijetne počitnice. Paški sir, peršut, ugodna klima in toplo morje. Hrana in prenočišče 20 N din. Informacije zahtevajte na gornji naslov. VALENTIN barve - laki FERLACH — BOROVLJE Klagenfurter Strasse 29 POSEBNO: # specialni tipizirani laki za vse avtomobile # zavese iz dralona in diolena VSEH VRST IN KAKOVOSTI % obloge za tla, preproge % parfume rij a in drogerija O prvovrstna čistilna sredstva # ln še mnogo drugih specialnih artiklov alpina — laverda — olimpia — vse rezervne dele za te kosilnice. Noži BCS 127 lir 2600 lir - Palci za greben 780 lir — Škropilnice volpl Razno konfekcijo in gospodinjske potrebščine. VISI TATE IL NEGOZIO DELLA GRANDE MODA Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOBUS Mercator B0MAGAJ SI SAM •n UNIOR TI BO POMAGAL 15-letnica trgovskega podjetja Zarja Jesenice Trgovsko podjetje Zarja na Jesenicah je bilo ustanovljeno 21. junija 1954. Ob ustanovitvi je bilo v podjetju 16 delavcev, imelo pa je štiri prodajalne. Površina prodajnega prostora je takrat znašala 170 kvadri''nih metrov, podjetje pa je imelo 20 kvadratnih metrov priročnega skladiščnega prostora. Letni promet podjetja Zarja pa je takrat znašal 140 milijonov starih dinarjev. Danes je v trgovskem podjetju Zarja Jesenice zaposlenih 115 delavcev, razen tega pa ima podjetje še 23 učencev, število poslovalnic se je v tem času povečalo na 16. Podjetje pa ima tudi eno poslovalnico: Prodaja na debelo, eno TV-radioservisno delavnico in javno tržnico. Površina prodajnih prostorov se je v zadnjih 15 letih povečala na 2421 kvadratnih metrov, površina skladiščnih prostorov pa znaša 1335 kvadratnih metrov. Zanimiv je tudi podatek, da znaša letni promet podjetja 3 milijarde 472 milijonov starih dinarjev. Poprečna vrednost zalog v podjetju znaša 800 milijonov starih dinarjev. Te zaloge pa pomenijo okrog 15 tisoč različnih vrst blaga za široko potrošnjo. Poprečni mesečni osebni dohodek v podjetju znaša od 90 do 98 tisoč starih dinarjev, razen tega pa vsak delavec na leto prispeva okrog milijon 400 tisoč starih dinarjev za sklade in za amortizacijo. Da je podjetje v 15 letih doseglo tako lepe poslovne uspehe, pa je kolektiv nedvomno dosegel z nenehnim prilagajanjem prilikam na tržišču in s poslovnim sodelovanjem z dobavitelji po vsej državi. Podjetje namreč sodeluje z nad 800 dobavitelji. Podjetje danes skoraj ni zadolženo, zato mu odplačila zapadlih anuitet ne povzročajo nobenih težav, čeprav so v kolektivu želeli, da bi se podjetje še hitreje razvijalo, pa jim to ni v celoti uspelo. Prav zato pa so v podjetju nenehno skrbeli za boljšo urejenost trgovin in da bi potrošnikom lahko nudili kvalitetno blago po konkurenčnih cenah. TRGOVSKO PODJETJE ZARJA V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH PODJETJA ZARJA NA JESENICAH ZARJA V KRANJSKI GORI # MODNA OBLAČILA ZA VSAKO LETNO DOBO, # KREDITNE UGODNOSTI, # KAKOVOSTNO PREHRAMBENO BLAGO, w • DOSTAVA NA DOM, # SODOBNA STANOVANJSKA OPREMA m # SREDSTVA ZA VAŠO NEGO, # ZANESLJIVO SOLIDNE CENE. NAGRADNA KRIŽANKA trgovskega podjetja ZARJA Ob 15-letnici obstoja bo trgovsko podjetje Zarja z Jesenic nagradilo pet pravilno rešenih križank z naslednjimi nagradami: 1. ZRAČNA PLAVALNA BLAZINA, KOVČEK, 3. EN DRUŽINSKI ZAVITEK 2. HLADILNI KOZMETIČNIH IZDELKOV, 4. EN ZAVITEK 5 SPECIALNIH STEKLENIC ALKOHOLNIH PIJAČ, 5. ENA ŠESTDELNA SET GARNITURA. Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Trg revolucije 1, do sobote, 12. julija, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako Nagradna križanka Zarja, želimo vam veliko uspeha pri reševanju. Ko si boste r/gledali prelepo sotesko KORŠKE PECI (Trogernerklamm) na poti v Kor te (Trogern) — obiščite GOSTILNO PRISTOVNIK PRI CERKVI BUTAN CAMPLIN — AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zaki — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316-798, 315-759 CAMPLIN — AUTOGAS Posto di rifornimento: Camping v Zaki — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (dietro la fabrica Litostroj) telefon 316-798, 315-759 LJUBLJANA VOŠHJAKOVA I se priporoča ln vabi v svoje sodobno opremljene sobe in apart- TKl [*, Prijel ne restavracije, restavracijski trt in terasa. Velika izbira kulinaričnih speciali-et in odlična vina. V danclng baru ples, glasba ln Mednarodni artistični program Lastni parkirni prostori in garaža Za obisk se priporoča Hotel LEV Ljubljana tel. 310-555 telesc. 31-350 GOSTILNA MULE J PO TO KI j domača hrana izbrane pijače prenočišča VABLJENI Prijazno vas vabi • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko GOSTILNA M i F H H I K Kir*eh*nt«uer - Ko*«ntavra lil L L U II 1 l\ is km od ijHbsijsksg« predora ob ossti v caiova« obiščite KOMPAS G A R N I HOTEL KOMPAS Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Visitateci. Ci prenderemo premura di serviri bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Za reprezentance podjetij da-i I * ■ jetoo posebne popuste. I lih Al I v»b' Kompas GARNI HOTEL [Jim 11 BLED in Kompas MOTEL I J KRANJSKA GORA Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo 4£k v naših trgovinah usnjene izdelke in vse vrste tehničnega blaga: damsko, moško in otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri. Pri plačilu v tuji valuti 10 % popusta. Se priporočamo za obisk! VELETRGOVINA — KOČNA — KAMNIK Alp Pension HERLEC ELA IN ROMAN TUPALIČE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: strauss STROJE in APARATE za ob delavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohištveno okovje, železnina XIX. GORENJSKI SEJEM V KRANJU . 8.—19. VIII. 1969 Magacin Madotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji — na desni strani ceste) VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO PO NIZKIH CENAH razprodaja pralnih strojev CANDY 68 — ALGAR 9 damske jutranjke, komplete in kostime, O perilo za otroke, ženske in moške, 0 visoke in nizke, čevlje — IGNIS — po izredno nizki ceni Lit 65.000 Postrežemo vam tudi z vsemi gospodinjskimi stroji in pripomočki. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE. ELEKTRO - EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — TRBIŽ, telefon 21-37 vam nudi po izredno nizkih cenah: O električne potrebščine 0 pralne stroje 0 radio — televizijske aparate 0 šivalne stroje —• dvokolesa 0 vozičke — peči na olje — Olivetti računske in pisalne stroje auto radio Blaupunkt in Grundig S t režemo v slovenščini! — Poseben popust za Izvoz. KAVA YC Tradicija tržiškega čevljarstva (30) Šolanje čevljarjev po vojni Jeseni leta 1945 se je v Tržiču po štirih letih in pol spet odprla strokovna nadaljevalna šola, za katero j« zbral tedanji šolski upravnik Mirko Brejc najboljše učne moči za teoretični in strokovni pouk. Razen vajenk-šivilj so prišle v šolo tudi vajenke-prešivalke zgornjih delov ali po domače »štepa-rice«. Šola je bila leta 1945 preimenovana v šolo za učence v gospodarstvu; kot ena od najstarejših in dobro opremljenih šol je kmalu zaslovela po Vsej Sloveniji. Podobne šole za učence v gospodarstvu, ki 80 že obstajale pred vojno s"0 bile prav tako ponovno °dprte že prvo leto po vojni. Po nekaterih šolah je biilo čevljarskih vajencev zelo raa-*°j celo samo po eden, ali 2 d° 5, zato se zanje ni spla-Calo plačevati strokovnega učitelja. Da ne bi bili taki vajenci prikrajšani za strok ovni pouk, je šolska oblast za-nJe prirejala podetne 6-teden-**€ tečaje s strnjenim vsakodnevnim poukom. Tudi v TrŽifcu smo imeli v letih 1948— 1951 kar pet tečajev za čev- ljarje in prešivalke; skupaj jih je obiskovalo 290 vajencev (od tega 13 vajenk). Zbrani so bili iz vseh pokrajin Slovenije. V šestih tednih je bilo opravljenih skoraj toliko učnih ur kot v rednem šolskem letu. Pouk je bil za prvi, drug iio tretji razred, obsegail pa je poleg strokovnih predmetov tudi slovenščino in matematiko. Vajenci s končanim tretjim letnikom so tu opravili tudi strokovne izpite. Naslednji dve leti sem se vozil v Kranj, kjer sem vsakokrat po šest tednov pomagal poučevati na dveh tečajih za čevljarske vajence. Od tistih čevljarskih vajencev, ki sem jih zapustil v šoli 14 dni pred nemškim napadom, se po vojni ni nihče vrnil v Solo. Usoda nas je raznesla na vse strani. Nekaj fantov .je bilo med okupacijo mobiliziranih za nemško vojsko, še več jih je šilo k partizanom, nekaj v internacijo, mnogi se niso več vrnili. Več jih je po osvoboditvi še služilo pri vojakih. Zato je bilo več takih fantov — čevljarjev iz Tržiča in okolice vključenih v trimesečni tečaj, ki je bil leta 1949. Opravili so zaključni izpit in si s tem pridobili potrebno kvalifikacijo. Redni pouk čevljarskih vajencev na tržiški šoli učencev v gospodarstvu sem imel prvo leto 6 ur tedensko, vse tri razrede skupaj. Naslednja leta, ko je število vajencev in prešivalk naraslo, sem poučeval dvakrat tedensko po 6 ur. Vajenke prešivalke so imele le dvoletno, čevljarji pa triletno učno dobo. Največ vajencev je bilo iz državne- tto bo vam dotfiifcaia, berilo '---m---' O JLA 8 ga sektorja Peko, Obutev in Ljubelj, manj pa iz privatnega. Ker je bilo tudi v Križah zadostno število vajencev, je obstajala šola za učence v gospodarstvu od leta 1946 do 1948 tudi tam; upravitelj je bil Janez Kavar. Ker je bilo razen vejencev lesne in oblačilne stroke tudi kar zadostno število čevljarjev, sem poučeval tudi v Križah vsak torek popoldne. Ker pa je pozneje število vajencev padlo pod 50, je šola za učence v gospodarstvu v Križah leta 1948 prenehala; od takrat naprej so vajenci hodili v šolo v Tržič. Na ukaz inšpektorja šol učencev v gospodarstvu Viljema Kusa in inšpektorja za strokovni pouk čevljarjev Josipa Steinmanna sem zaprosil za stalno namestitev na šoli učencev v gospodarstvu Tržič; dne 1. septembra 1951 sem bil za stalno nameščen. Poleg pouka v Tržiču sem za mesečno plačo prevzel še pouk čevljarjev v škofji Loki, kamor sem se vozil poučevat vsak ponedeljek po 6 ur skozi tri šolska leta. Poučeval sem vse tri razrede skupaj. Poleg Tržiča in škofje Loke sem bil naprošen še za pouk v Radovljici v šolskem letu 1952/53. Tako sem prebil več kot pol tedna v šolah, ostali prosti čas pa sem porabil za pripravo na pouk in za čevljarska dela v svoji delavnici. Leta 1952, 7. in 8. junija, smo slovesno praznovali 70-letnioo šole učencev v gospodarstvu. V tem jubilejnem letu je bilo učencev 145; pripadali so osemnajsti m strokam. Od teh je bilo čevljar^ jev 20, izdelovalk zgornjih delov pa 21. Med nama je bil takrat 84-letni* Janez Markič, ki je kot učenec ustanovnega leta 1882 edini dočakal 70. letnico. Iz državnega sektorja je bilo v tem letu 97 učencev, iz privatnega pa 48. Andrej Tišler (Naprej prihodnjič) Gorenjski Kroji iti ljudje Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL M Tolstoj v mojih razmerah ne bi nikoli napisal Vstajenja ali Vojne in miru, pa tudi visoke starosti bi ne dočakal. "°dil se je, ko je bilo našemu Prešernu osemindvajset let, a še vedno živi. Lani mu je bilo že osemdeset. Tako je govoril Cankar pred devetimi leti, j^o pred Tolstojevo smrtjo. V družbi mladih je °u in v tej družbi je bil tudi profesor Andrej. »Res, Cankar je imel prav. Tolstoj je živel ^koro za dve Cankarjevi življenji,« razmišlja Profesor o Cankarjevem kratkem življenju o drobnem otroku revne družine vrhniškega Pojača . o kopici otrok, ki niso bili nikoli do sitega Siti . o materi, ki je bolj kakor oče skrbela zanje 111 J" ji je pisatelj postavil nesmrtni spomenik z hkom matere, ki ga ne najdeš podobnega v 6vetovni književosti 0 dijaku, ki je svojim profesorjem na realki oelal težave in ki je že trinajstleten mislil bolj fta lepo pisano besedo kakor na dolgočasni šol-Kk' pouk 0 dijaku, ki je že v nižji šoli pisal sonete in Poklonil nekemu dekletcu svoj sonetni venec z i£*ros tihom in videl v njej nekaj podobnega ka-*°r Prešeren v Juliji, čeprav je bil njegov so* ijtetni venec samo reven začetniški poizkus, o katerem je tudi profesorjevemu »mlademu kro-nekoč z nasmehom pripovedoval 0 romarju, ki mu je usodo določila cesarska 17^sta, ki ga je popeljala ▼ Ljubljano, in od tam velemestni dunajski vrvež in bedo . 0 romarju, ki je hodil križev pot slovenske 'tesede pesniku Erotike, ki ga je ljubljanski škof Anton Bonavcntura Jeglič preklel in obsodil na grmado, a je iz ognja planil neuničljivi ptič Feniks, ki ga v skrbi za ponižno in bogaboječe slovensko ljudstvo škof ni mogel ubiti o pisatelju, ki je ljubil slovensko domovino, pa ga je ta domovina skozi usta njenih jerobov zaničevala- in pljuvala in ravnala z njim kakor vlačuga, ki jo ljubiš, pa te zato po vlačugarsko zaničuje o pisatelju, ki je pokazal pravi obraz slovenske ?doline šentflorjanske o pisatelju, ki je s hlapcem Jernejem iskal Jernejevo pravico, pa je ni našel ne pri bogu in ljudeh in zato zažgal gospodarjevo hišo — hišo laži, hinavščine in razbojništva o pisatelju, pred katerim so se morali vsaj na videz, če že v srcu nc pokloniti tudi njegovi večni nasprotniki in ga včeraj svečano položili na mrtvaški oder v ljubljanskem Narodnem domu, prav tam, kakor pred leti Aškerca, da bi jim kdo ne očital, da domovina ni poskrbela vsaj za svečan pogreb svojega glasnika in umetnika, če mu ni mogla za življenja privoščiti pošten kos kruha in ga ohraniti pri življenju še za nekaj desetletij, da bi jim razdal tudi tisti bogati kos duše, ki je moral zaradi težkih razmer slovenskih umetnikov, prezgodaj umreti z njim. »Zares, domovina, ti si kakor vlačuga... Prav je imel. Prav,« šepeta profesor Cankarjeve besede. »Namesto kruha si mu dajala kamen, on pa je prepeval, vseeno prepeval v tvoji besedi in te častil. Morda za pesnike in umetnike v resnici velja, da tistemu, ki ga v resnici ljubiš, oproščaš tudi neljubezen in vlačugarstvo, podlost in krivico, ki ti jo deli .. .« Ob takem razšiljanju minevajo ure in večer raste v črno brezzvezdno decembrsko noč. »Jutri bo petek, 13. december. Za slovensko leposlovje zares črni petek in nesrečni črni dan.« Ali ni bil tudi Aškerčev pogreb trinajstega? »Da, trinajstega je bil,« si odgovarja profesor. Le da se je takrat dan daljšal in rastel v poletje, zdaj pa pada, pada v zimo in ledeno noč. »Samo, da bi noč, ki nas je zajela, ne bila dolga, predolga,« misli profesor s podobo na italijansko zasedbo Istre in Primorske, na kos slovenske in hrvaške zemlje, ki ga terjajo zase Italijani. »O, tudi to, tudi to ga jc moralo raniti,« se mu misli vračajo k mrtvemu pisatelju, h kateremu roma s svojimi dijaki z nesrečnega kosa slovenske domovine po slovo. »Zares, kakor romarji smo,« se profesor prebija z dijaki po stezah navkreber, dokler se pot nenadoma ne nagne in začne spuščati navzdol. Ni še polnoč, ko so v Žireh. Niso sami »z one strani«. Kdo ve, kaj in odkod se je vzela gruča »romarjev«. Vsi imajo isto romarsko pot ... Drugo poglavje 1 Narodni dom je že tretji dan kakor cerkev, v kateri mašujejo po ves dan same velike žalostne maše. Ljudje vseh slojev od večne uboge revščine in delavcev, zadnje čase z dvignjenimi glavami in samozavestno hojo, do filistrov in jerobov Doline šentflorjanske vseh barv, ki prihajajo kropit pisatelja in socialista, človeka, ob katerem naj bi v teh časih dobili poseben žegen, ki bi jih morebiti obvaroval pred očitki, da so bili v vseh časih grobarji slovenske kulture in napredka, a še bolj, da bi s svojo počastitvijo v njihovih dušah še vedno osovraženega mrtvega Cankarja nadeli ma svoj obraz krinko spoštovanja do pisateljevega dela in družbenih prizadevanj in pokazali sloju, temu umazanemu, a v teh časih tako nevarnemu delavskemu sloju, za katerega se je pisatelj kot socialist vse življenje boril, da niso pisateljevi in delavski sovražniki in da jim zato delavci in socialisti lahko zaupajo in jih še naprej puste vladati, kakor so vladali poprej. Naj jih vidijo, kako stopajo prav tako kakor socialno demokratični minister Anton Kristan složno z njim mimo pisateljeve krste, pogledujejo vence z napisi svojemu najdražjemu — Milenka, najlepše pozdrave Stana in Draga, svojemu bratu — bratje in sestre. Največjemu slovenskemu pisatelju — organizacija članov slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Ofrakani in ocilin-drani možje so to razen Antona Kristana in Albina Prepeluha, ki se jima kot socialistoma ne spodobi, da bi oblekla tako meščansko nošo, čeprav si jo morda na tihem želita ali pa menita, da bi jo zdaj, ko sta sama v vrhu slovenske deželne oblasti, pravzaprav morala oblp**i Pred 100-letnico smrti Simona Jenka (Nadaljevanje) Le mimogrede smo v našem prejšnjem zapisu omenili »strica Nikolaja«, ki je nagovoril šmoncine starše, da so dali sina v šole, in ki je pozneje, ko je fantič dozorel za latinske šole, tudi širokogrudno gmotno pomagal. Zato res smemo reči, da nam je pesnika Simona Jenka dal pravzaprav »stric Nikolaj«. Ki pa za domače seveda ni bil ne kak pravi stric, niti ni nosil tega imena prej, ko je bil še doma. »Stric Nikolaj«, materinega očima Matevža Jenka sin iz prvega zakona, se je sprva imenoval Jurij Jenko, roj. 1. 1809. Bil je šmonci torej le nekak daljm, mali pol bratranec. Ko pa se je mož pomenišil, si je vzdel samostansko ime Nikolaj. L. 1845 je postal profesor na novomeški gimnaziji, 1.1853 pa je otec Nikolaj odšel v Kamnik, kjer je tudi umrl 1. 1868. Zadnja leta ni mogel več poučevati, ker so mu popolnoma opešale oči. Vendarle pa je otec Nikolaj ostal veder mož, veselil se je ptičjega petja in ohranil srčno plemenitost. Za to Nikolajevo odliko pa nimamo dokaza le v stričevi skrbi za bistroumnega fantiča Simona Jenka, pač pa tudi v zanesljivih spominih pisatelja Jakoba Alešovca ( o njem smo obširneje pisali v Glasu z dne 26. 4. 1969). Prav sedajle pa je tudi priložnost, da otme-mo pozabi dogodek, ki ga je opisal Alešovec v svoji avtobiografski knjigi, »Kako sem se jaz likal'. Ko Alcšovčevo pripoved slišimo, se kar nehote spomnimo na dogodek v Jasni Poljani. Enaka plemenitost, odpustljivost in presenetljiv konec doživetja. Povejmo najprej Tolstojevo zgodbo! Otroci pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja, lastnika graščine v Jasni Poljani so se često igrali z vaško otročedjo. Tolstoj je to hotel, kajti vzgajati je hotel svoje otroke na kar najbolj demokratičen način. Da ne bi bili gospoda, pač pa le ljudje ... No, in tako se je zgodilo, da so se grofovi in vaški otroci pomešali in uganjali svoje zimske norčije na snegu. Pa se je našel kmečki fantič, ki se je raztogotil in grofovo hčerko najprej okepal, potem s snegom »omavžal« in na kraju še nabunkal. — Vsa objokana in užaljena prihiti k očetu, mu zatoži fanta in cepetajoča zahteva, da je treba poredneža strogo kaznovati. Grof Tolstoj pa ni poslušal, pač pa jc vzel srebrno skledico, jo napolnil z najlepšimi vrtnimi jagodami, ki jih je sredi zime dobil s toplega Krima na jugu Rusije. Dal je skodelico hčerki in ji ostro zabičal: »Nesi ta dar fantu, ki te je natepel in mu povej, da se ne jeziš nanj.« Tako jc skušal Tolstoj zlo kaznovati z dobroto ... A vrnimo se sedaj k našemu stricu Nikolaju v Kamnik in poglejmo, kako je on urejal podobne reči. Jakob Alešovec je bil nekaj let v kamniškem frančiškanskem samostanu za »klošter-skega muca«. Tako so rekali fantičem, ki so j po samostanu ministrirali, sicer pa hodili v zunanje šole. Le stanovanje in hrano so imeli j v kloštru. Taki fantiči so bili seveda navihani, polni j muh — za ministriranje pa vendarle samosta- j nu nujno potrebni. Otec Nikolaj je imel posebno veselje s pticami pevkami. V njegovi sobi je bilo vse -----..Si.___5.J«_V Doni e Pra^aJi polno ptičnic. Mnogo dela je imel s svojo »perutnino«. Ker je bil že popolnoma slep, je seveda vse opravljal z rokami — krmljenje, čiščenje in podobno. Kot Prešernovemu orglarčku, tudi njemu ni bilo povsem všeč »navadno« ptičje petje. Zato je svoje ptičke vztrajno učil svetih pesmi. Žvižgal jim je kratko melodijo in čakal, da jo povzamejo po njem. Veselilo je slepega moža, če je vsaj malo uspel — to je bila zanj popolna sreča. Le na vrabce se je jezil, ki so čivkali blizu okna in tako »kvarili« petje njegovih žlahtnih ptic. Pa so se klošterski muci dogovorili, da bodo slepemu patru ponagajali. Navdušili so se za Aleševčevo idejo, da polove nekaj vrabcev in jih dajo potem v patrove ptičnice. Rečeno, storjeno! S podstrešja so fantiči prinesli nekaj starih ptičnic. Čakali so, da je šel otec Nikolaj v spovednico. Tedaj pa brž ptice pevke v stare ptičnice in jih skrili v svoji sobi, ki je bila v soseščini. V patrove ptičnice pa so vtaknili ujete vrabce. In ko je čez nekaj časa pater Nikolaj pri-drsal v svojo celico in kar koj pričel žvižgati cerkveno pesem, se je čudil, kako to, da se mu njegovi ljubi ptički oglašajo le s čiv-čiv. V nemirni slutnji je pričel slepec otipavati ptičke v kletkah in zlahka ugotovil, da so v ptičnicah sami vrabci. Ujezil se je dobri starček in zagrozil fantičem, ki so se hihitali v bližini: »Vam bom že pokazal, falotje!« In že je hitel otec Nikolaj k gvardijanu, da bi mu povedal, kakšno so mu fantje — klošterski muci zagodli. — Ti »klošterski muci« pa prebrisani, kot so bili, so brž zaslutili nevarnost in pohiteli: spet so vrnili ptice pevke v patrove ptičnice, vrabce pa so izpustili. Skrivaj so potem oprezovali, kako otec Nikolaj vodi patra gvardijana v svojo sobo in mu toži: »Glej, kaj so mi hudobneži naredili. Namesto mojih ptic so zdaj v ptičnicah sami vrabci.« Tedaj pa se je začel gvardijan krohotati: »Na, veš kaj, pater Nikolaj. Ti si resda slep, a zdaj tudi v prstih nič ne čutiš — nobenega vrabca ne vidim v tvojih ptičnicah — le tvoje ptice-pevke so v njih kot navadno.« Tedaj pa je otec Nikolaj tudi sam zaslišal glasove svojih ptic, nobenega čiv-čiv ni bilo med njimi. In še je šel slepi mož od ptičnice do ptičnice, da se je še z rokami prepričal. »Res, čudno, čudno,« je mrmral sam vase. »Klošterski muci« so se sedaj upali pokazati, saj so bili »nedolžni« — nič napačnega gvardijan ni našel. Tedaj pa otec Nikolaj zavihti palico in za-kliče: »Ne boste me poredneži. Zaigrali ste mi neslano burko. Le počakajte!« Naslednjega dne pa je otec Nikolaj poklical Jakoba Alešovca, ki je veljal med »klošterski-mi muci« za prvega, v svojo celico. S strahom in slabo vestjo je le šel, s trdno slutnjo, da ga bo otec Nikolaj pošteno na-šeškal — če ne bo kaj hujšega. Otec Nikolaj pa se pritiplje do omare in vzame ven zajeten zavitek novih knjig, med njimi tudi nekaj zgodovinskih. Poda jih Ale-šovcu z besedami: »Te knjige so zdaj tvoje. Potreboval jih boš, kadar boš v višjih šolah. Pa tudi zdaj jih lahko prebiraš, da ne boš mislil na take burke, kakršno ste včeraj naredili z mano.« Ves osramočen po takern blagem činu maščevanja, jc odšel Alešovec v svojo sobo. In potem, ko je bU Alešovec že star mož in prav tako slep, kot je bil slep otec Nikolaj, je vzdihoval: *A1! je etec Nikolaj vedel, kolikokrat sem ga v mislih prosil odpuščanja za neslano burko s slepim starcem. Zdaj je plemeniti mož že zdavnaj pod zemljo — gotovo mu jc lahka.« p Tak je bil otec Nikolaj, »stric« Simona Jenka in tudi njegov največji dobrotnik. Brez otca Nikolaja ne b i Slovenci imeli Simona Jenka, prvega pesnika za Prešernom! (Se ho nadaljevalo) Črtomir Zoreč Roparski zaklad JULIUS MADER d) plemenite kovine (okrog 1800 kg zlata in okrog 10 000 kg srebra v palicah) v skupni vrednosti 5 353 943 RM e) druge vrednosti, kakor nakit, ure itd., kjer je posebno pomembno število ur, med katerimi je 16 000 uporabnih in okoli 51 000 potrebnih popravila in so bile dane na razpolago vojaški enoti 26 089 800 RM f) okrog 1000 vagonov preje v skupni vrednosti 13 294 400 RM SKUPAJ loo 047 983,91 RM V skladiščih je še okrog 1000 vagonov preje, drugega blaga pa za približno 50 odstotkov zgoraj navedenih vrednosti. Vse je potrebno še prešteti in oceniti. Pri tem je treba poudariti, da je označena vrednost izračunana na podlagi uradnega tečaja oziroma cen, ki pa so na trgu dejansko znatno višje, posebno npr. za dragulje in plemenite kovine v tujini, kjer je tam naval na trdne vrednosti večji kot pri nas. Razen tega nam prinese prodaja v tujini devize. Te cene smo uporabili kot podlago za ocenitev zato, da bi dobili neko sliko o izročeni vrednosti, na splošno pa to preračunavanje ni tako odločilno. Poglavitna vrednost je v tem, da smo na ta način prišli do tako velike količine nujno potrebnih surovin in da lahko s tem plenom pridemo do deviz, s katerimi bo državna služba lahko zopet nabavila surovine. Podpis: Globocnik SS-gruppenfiihrer in generalleutnant policije Ta akcije je torej prinesla esesovski blagajni plen vreden preko 100 milijonov RM, vštevši 50 000 dolarjev, 10 ton srebra, skoraj 2 toni zlata in nešteto zlatih, srebrnih in platinastih okvirov za očala. To so bili med drugimi tisti predmeti, ki so jih prinesli prek centralne reichsbanke v Berlinu v podzemeljske zakladnice v Frankfurtu a/M. Nacisti so začeli z izsiljevanjem posameznih oseb. Kmalu pa se s tem niso več zadovoljili. Skrivaj so npr. odvlekli iz češkoslovaške narodne banke 32 000 kilogramov zlata v palicah. V belgijski narodni banki so se polastili zlata v vrednosti 550 milijonov RM ln samo s tem podvojili prvotne zaloge reichsbanke iz leta 1939. Na črni borzi v okupirani Franciji je berlinska ROGES — posebej za to osnovano črnoborzijansko podjetje ministrstva za gospodarstvo — nakupilo dragocene predmete za stotine milijonov ničvrednih bankovcev. Prepad nacistične vladavine je bil jeseni 1944 že na dlani. Obroč oboroženih sil protihitlerjevske koalicije, predvsem pa rdeče armade, se je vedno bolj stiskal okrog fašističnih agresorjev. Tudi za esesovce na etapnih postajah v zasedeni Madžarski se jc bližal dan njihovega nepovratnega bega. Tedaj je izvršil Hitlerjev namestnik v Budimpešti SS-brigadefuhref Edmund Veesenmaver s svojim štabom največji rop umetnin v zgodovini. SS je sporočila najbogatejšim Zidom v deželi, da si lahko rešijo življenje, če prepišejo na visoke voditelje SS svoje akcije in tovarne, posestva in hiše. Izsiljevalci so obljubili, da bodo to majhno število Židov prepeljali z letalom na Portugalsko. S seboj niso smeli vzeti več kot 50 kg prtljage. SS je premišljeno izbrala te ljudi: dr. Ferenc Chorin, dr. Bil-litz, dr. Ferenc Borbelv, predsednik madžarske narodne banke, baron Moricz Kornfeld, Hans von Mauthner, družina Man-freda Weissa in drugi. Ti so imeli v posesti na Madžarskem banke, blagovne hiše, posestva, tovarne, veličastne gradove in razkošne vile. Izsiljevanim se pač ni bilo težko odločiti, še v novembru 1944 je odletelo letalo Ju 52 z izropanimi Židi v smeri Lizbone. Komaj je letalo zapustilo letališče, so se vrgli posebni oddelki SS na to židovsko premoženje. Odpeljali so nad tisoč dragocenih slik, nenadomestljive fajanse, porcelan, srebrni pribor, gobeline in dragocene orientalske preproge. Med slikami so bila dela Rembrandta, Rafaela, Diirerja, Correggia, Picassa, Matissa in Renoirja. Natlačeni vagoni so drdrali proti Avstriji. Vedno več vagonov je bilo treba, da bi odpeljali vse nakradeno blago odpeljanih Židov in tistih, ki so bili že zdavnaj na smrtnem pohodu. Z zbirkami budimpe-štanskega umetnostno-zgodovinskega muzeja in muzeja V Gyoru je SS napolnila cele vlake. Seveda so posamezne dragocenosti izginile tudi v kovčkih udeleženih esesovskih veljakov, ki so že mislili na bližnji konec vojne ln se pripravljali nanj. Nekako ob istem času je javil Hitlerjev minister Alfred Rosenberg firerjevi pisarni, da so rabili za prevoz zaplenjenih umetnin in kulturnih vrednosti iz vzhodne Evrope 1418 000 železniških vagonov, poleg tega pa so prepeljali 427 000 ton blaga po vodni poti. DELO BO V; KRATKEM IZŠLO PRI ZAlOžBI BOREC Dragi pionirji! Pred vami leži zadnja letošnja številka rubrike S šolskih klopi. Zvonec je utihnil, spričevala so razdeljena in odšli ste na zaslužen dvomesečni oddih. No, morda nekaterim izmed vas, zlasti onim, ki se jim je v izkaz prikradla kakšna nezadostna ocena, počitnice ne bodo minile le v kopanju, sončenju in tekanju za žogo. Vsaj urico, dve na dan bodo morali preždeti ob knjigah in nadoknaditi tisto, kar so med letom zamudili. Drugi pa se odpočijte, natekajte in naveselite, kajti jeseni vas čakajo novi napori. Naj ob tej priliki izrečem priznanje vsem, ki so nri* poslali svoje prispevke. Mapa z gradivom je nabito Polna in priča, da ima pionirska stran veliko bralcev, veliko sodelavcev, često sem bil v zadregi, saj ob tolikšnem kupu člankov ni lahko izbrati tiste najboljše, najoriginalnejše. Prav vsi rokopisi, ki jih je za velik Predal, bi zaslužili, da zagledajo beli dan v Glasu. Ampak razumeti morate, prostor nam je skopo odmerjen, stran premajhna in mnoge zgodbice so obležale na mizi. Vendar ne odnehajte. Septembra, ko se bodo šolske klopi spet začele polniti, zgrabite za pero, opišite svoje doživljaje, peripetije in zapažanja, zlijte na Papir počitniške vtise ter mi jih pošljite. Prej ali slej bo objavljen tudi prispevek tistega, ki doslej ni imel sreče. Torej še enkrat — srečno, jeseni pa na svidenje. UREDNIK Moj dom ^aša hiša stoji na začetku asi. Je beje barve, z velikimi kn'* ki se poleti bleščijo v n^u. čepi na desni strani j^o ceste. Pred njo je mlada v*51' ^ se bo z leti razrasla *°šato drevo. Razen avto ste se mimo nje vije tudi jvamozna pot, ki jo uporabijo kmečke vprege. Za hišo ^ Vrt in sadovnjak. Spomla-jj Je .oče prekopal zemljo, na ter6'' 130010 posadili krompir _ .zelenjavo. Solata že po-jj^Ja iz tal. Zasejali smo tu-^ge povrtnane. od njaku- Mama je pograbila j^Padio jesensko listje, jaz da Sern ga odnašala na kup, 8al'SVa,v ga Potem lahko zaž-v&aiP^e ^e obrezal drevje in Vfj . nekaj novih drevesc. TO sadovnjak smo tudi *ei^°jilj, kajti le tako bo k , Ja imela dovolj snovi za ^l mladih sadik. at° stalno popravljanj.' ni nova. Je dvonad-Pna, v njej pa živijo šti- ri osebe: ata, mama, sestra in jaz. Očetu je pri delu in urejam j u doma treba večkrat pomagati. To storiva medve s sestro. Vesel je najine prizadevnosti. Zraven hiše stoji velika in zračna drvarnica. V njej imamo poleg drv in premoga tudi šest zajčkov. Vsako jutro jih nakrmim. Majhni so še in zelo ljubki. Večkrat se z njimi igram. Moja največja zabava so. Sestra ima sivkasto belo mucko z belo piko na smrčku. Kadar dežuje in ne moreva ven, si z njo^ preganjava dolgčas. Ime ji je Pika. Odličen lovec je, ponoči se spremeni v strah in trepet podgan ter miši. Za nagrado ji včasih damo klobaso. Takrat izgine v kak odmaknjen kot, zadovoljno prede in se skrivnostno muza. Ljubica Horvatin, Zvirče 11, Tržič zgodila se je nesreča Vj. Nedeljo je bilo zelo lepo Iji^6' zato sva se s prijate-sapi domenili, da greva kole-kCl- Toda Jana nima kolesa, k; j^reČo se je mimo pripelja-\\ arinka in prosili sva jo, V Ilarria ga posodi. Marin-jjjj Je bila sprva proti, potem lanSe je le omehčala. Dala je Dgj kolo in jo še opozorila, 'Jatj1>az'- Nato sva se odpela ^?-'li sva se po polju, ko na nekem ovinku za- VrSein Padla. Nisem se hu-\ anila, le koleno je bilo opraskano. Takoj sem ^ej '. Jana se mi je začeila Rekla sem ji: »Kdor se drugemu smeji, se kmalu zadosti.« Ko sva prišli do Perivnikove kmetije, je Jano začelo zanašati in težko je padla. Potolkla se je po nogi in roki. Precej je krvavela. Ugotovili sva, da je s kolesom vse v redu. Potem sva se še nekaj časa vozili. Mislim, da sem imela prav, ko sem ji rekla: »Kdor se drugemu smeji, se kmalu žalosti.« Irena Košnjek, 4. a razred os. š. France Prešeren, Kranj veverica Neko nedeljo ob šestih zjutraj je soseda pod veliko smreko v bližini njihove hiše našla mlado veverico, ki je bila zvita v klobčič. Pobrala jo je in odnesla domov. A ker ni imela kletke, kjer bi živalca lahko bivala, jo je dala meni. Ko sem veveričko prinesel domov in jo hotel spraviti na varno, mi je ušla iz rok, skočila na mizo, od tam pa na zaveso. Nazadnje pa sem jo le spravil v kletko. Stisnila se je v kot in me opazovala. Med tem sem ji pripravil skodelico mleka in orehova jedrca. Ko je pila, sem se zelo smejal, saj je komaj znala požirati. Kasneje sem šel v gozd nabrat storže v. Moja veverica je zelo ljubka in želim si, da bi ostala živa. Matija Gogala, 4. a razred os. š. France Prešeren, Kranj Tonček Mazovček iz Sela pri Žirovnici je pravi mali junak. Njegov oče dela v železarni, stari oče pa zaradi slabega zdravja ne more več pomagati pri delu na kmetiji. Zato je ondan stari oče popeljal Tončka na travnik, rekoč: »Tonček, trava je zrela za košnjo,« in mu potisnil kosilnico v roke.. Motorna kosilnica je začela drseti po travi, stari oče se je zadovoljno smehljal, Tonček pa je vzklikal: »O kako lepo reže! Saj je laže kositi kot pa učiti se.« Tonček hodi v peti razred osnovne šole. Je prav dober učenec in odličen kosec. Tako vsaj pravijo v Šoli, tako pravijo vaščani in tudi njegov stari oče je takega mnenja. Bo že držalo. — Besedilo in slika: Jože Vidic Peter Jovanovič riše za vas — Poglejte, kako lepo obleko imam. Pa kite, ko bi vedeli, koliko dela imam z nimi j Moja pot v šolo Stanujem v Zgornjem Bit-nju. Do šole imam okrog trideset minut hoje. Hodim peš po Škofjeloški cesti. Prometa je tod vedno veliko. Nikjer ni označenega prehoda za pešce. Ko prečkam cesto, moram dobro pogledati na levo in desno, če se morda ne približuje kakšno vozilo. Nikdar ne hodim po sredi, vedno se držim roba. Zato pa rada opazujem promet, ki teče mimo. Želim si, da ne bi nikoli doživela nesreče. Metka Valančič, 4.a razred os. š. Lucijan Seljak 1540 metrov V šoli nam je tovarišica učiteljica prebrala okrožnico, iz katere smo zvedeli, da bomo imeli športni dan. Naslednje jutro smo se torej zbrali pred staro šolo in krenili na pot. Hoja je bila naporna, steza se je vlekla kakor dolga kača. Markacije so nam kazale smer. Do vrha na Kališču smo prispeli šele po dveh debelih urah. Bili smo lačni in žejni, zato sta se nam krepka malica ter čaj zelo prilegla. Kasneje smo postali delovna brigada. Nosili smo drva k planinskemu domu. Toda tudi to je minilo. Začeli smo se loviti po skalovju in nagajati dekletom, ki so nas podile s palicami. Za kosilo nam je prijazna oskrbnica skuhala okusno enolončnico. Nekaj fantov je potem šlo še na Bašoljsko sedlo. Od tam se odpira razgled na vse strani. Ob dveh popoldan sem sam odšel domov. Naslednji dan so nas vse bolele noge. Kljub temu si želim še mnogo takšnih športnih dnevov. Cvetko Srečko, 4.b razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor S šolskih klopi Piše dr. Vali« Helena Zdravila v popotni torbi Če odhajate na dopust z otroki, se na tihem gotovo bojite, da vam ravno na počitnicah ne bi oboleli. Omenili smo že, da je zato bolje letovati dovolj blizu zdravstvenih postaj, kjer lahko otrok hkro dobi zdravniško pomoč. Za prvo pomoč pri manjših poškodbah ali lažjih obolenjih pa je le dobro imeti pri roki tudi kakšno zdravilo. Brez recepta dobite v lekarni tablete proti lažjemu vnetju žrela, sirup proti kašlju in kapljice proti nahodu. Za manjše rane in odrgnine boste potrebovali alkohol, vato, obliž, kakšno obvezo in mazilo za rane. Če vato prepojite z alkoholom in jo shranite v tesno zaprti škatlici, alkohol ne bo shlapel, kosmi vate pa bodo vlažni tudi več tednov. Priročni so tako za razkuževanje okolice rane kot za hitro očiščenje umazanih rok na potovanju, že pripravljene obliže raznih velikosti (virplast, tosamaplast) dobite v vsaki lekarni, prav tako burrovv tablete za obkladke pri oteklinah. Odveč ne bodo tudi škarje in pinceta, da boste lahko izvlekli trn ali jež-kove bodice iz kože. Otroci lahko dobe temperaturo tudi od sonca, ne samo zaradi bo!ezni. Zato spadajo V torbo tudi tablete proti vročini (aminopvrin, otroška doza 0,1) pa tudi tablete proti bolečinam (zobobol, glavobol). Zaradi spremembe hrane imajo otroci večkrat prebavne motnje. Včasih jih preže-nemo že s kamilčnim čajem, za lažjo drisko zadostuje ruski čaj, živalsko oglje, slad-kanje s saharinom in dieta, o kateri se poučite preden greste na dopust. Resnejše prebavne motnje spadajo k zdravniku, če se vaš otrok nagiba k izpuščajem po hrani, ne pozabite vzeti s seboj mazila, ki izpuščaj suši in blaži srbež. Opekline po nezmernem sončenju je bolje preprečevati kot zdraviti. Prve dni naj bodo otroci na soncu le krajši čas, kožo pred sončenjem pa namažemo z mazilom (je-coderm, vitaderm). če ga boste pozabili doma, bo dobra tudi mešanica olja z vodo. Prav majhne otroke je bolje mazati z močnejšimi zaščitnimi sredstvi, kot je na primer krema piz buin ali istoimensko olje, ki varuje tudi pred piki žuželk. Za otroke, ki radi na vožnji bruhajo, vzamemo tablete navi san. V ročno lekarno spada tudi termometer. Marta svetuje Branka Z. z Bleda — Stara sem 19 let, visoka 158 cm težka 48 kg modrih oči in svetlih las. Kakšne barve, kroji in dolžine mi pristojijo? Ali sem premočna za hlače? Svetujte mi, prosim, model dvodelne obleke iz priloženega vzorca. Marta odgovarja: Med barvami izbirajte med svetlo in temmo modro, opečnato rdečo, temno rjavo, svetlo zeleno, vsemi tirkiznimi toni ter črno in belo. Vaša krila in obleke naj se končujejo ne- kaj centimetrov nad koleni in naj bodo čim bolj enostavnega kroja — brez velikih vzorcev in gub. Pripravila sem vam modela. Na levi je model, ki ima jopico okrašeno z belim trakom na rokavih in na ovratniku. Izberete lahko tudi drugo barvo. Desni model pa je pravzaprav inačica prvega, le da je obroba tanjša, jopica pa je brez ovratnika. Hlače za vas niso prepovedane, posebno če čeznje nosite dolgo bluzo ali jopo. Lepota m domačega vrta Reklama za najrazličnejše kozmetične proizvode nas vsak dan znova v časopisih, po televiziji in radiu prepričuje, naj uporabljamo to in to, da bomo Idpši in mlajši: Ob vsem tem ni čudno, da tako radi pozabljamo, da nam lahko narava sama ceneje in prav tako uspešno nadomesti včasih tako drago kozmetično mazo. Poletje in sadje ki nam ga ponuja, je kot nalašč za to. Samo izrabiti je treba prav. V vsakem gospodinjstvu se najde prav sedaj sadje in zelenjava, s katero lahko za nekaj časa uspešno zamenjamo razne kreme. Preden pa nanesemo na kožo te doma pripravljene mešanice sadja, je treba kožo temeljito očistiti. Uporabimo mleko za čiščenje kote, losion ali pa navadno pasterizirano neprekuhano mleko. Na marsikaterem vrtu prav sedaj zore jagode. Naberite jih zjutraj in dobro oprane shranite do takrat, ko jih boste uporabili. Jagoda so primerne za poživitev vsake vrste kože. Uporabljamo jih kot masko ali pa samo sok. Jagodov sok pomaga izredno koži, ki jc rada lišajasta. Sok dobimo, če jagode stisnemo skozi gazo. Masko iz jagod pa nanesemo na očiščeno lice. Zmečkanim jagodam dodamo malo mleka in sneg iz enega beljaka. Pustimo na obrazu 15 minut in speremo Z mlačno vodo. Tudi novi krompir lahko uporabite za nego obraza. Dobro umit, olupljen in nariban surov krompir v porcelanasti skledici še potolčemo in nato sok odcedimo. Uporabljamo ga kot losion. Krompirjev sok ima veliko C vitamina; koža bo poslala gladka in nežna. Ugodno deluje tudi na veke in uvelo kozo pod očmi. Kumaričin sok so poznale že naše babice. Kumare dobro naribajte, stisnite sok in se z njim vsak dan umivajte. Izredno deluje na kožo, ki je izgubila svojo nam ravno vlažnost. Sok pripravimo vsak dan svež. Na izletu naberite gozdne jagode. Maska iz gozdnih jagod krči razširjene pore in mehča ko%o. Će vas je po obrazu ožgalo sonce, ali pa se je zaradi močne porjavclosti koža izsušila, uporabite zmečkano banano. Po večkratni uporabi bo koža spet gladka in mehka. ■ Za hčerko (pa tudi sina), ki ji mladost greni le mozolja-sta koža, je kot nalašč špi-načni sok. špinačo vržemo za nekaj trenutkov v krop, da upade, nato sok Stisnemo skozi gazo. Kava malo drugače Kava je pri nas eno najbolj razširjenih poživil. Nekateri so se črne tekočine tako navadili, da jo pijejo po večkrat na dan, kar seveda ni najbolj zdravo. Navadno se kava pije po drugi uri popoldne, zato je dopoldne obiskom ne ponujamo. Tudi po osmi uri zvečer naj je tisti, ki trpe za nespečnostjo, raje ne pijejo. Kavo kuhamo takole: v posodo namerimo s skodelicami vode, in dodamo toliko žličk sladkorja, kolikor bo skodelic. Ko zavre, vsujemo spet toliko žličk kave, kolikor bo skodelic. Nekateri radi dodajajo kavi ,ko je že kuhana, zrnce soli. Poleti je zelo osvežilna ledena kava. Skuhamo močno črno kavo, jo precedimo in ohladimo. V širše kozarce nadevamo malo sladoleda, ki smo ga kupili v samopostrežni restavraciji, čezenj pa na-lijemo ohlajeno kavo. — Po vrhu okrasimo s stepeno smetano. Znancem in prijateljem pa lahko včasih postrežete s čim posebnim. Rumenjak spenite z dvema žličkama sladkorja v prahu in denete v kozarce. Po želji dolijete še eno dO tri žlice konjaka ter nalij^te do vrha črne kave. Okrasite s stepeno smetano. Družinski pomenki P Zakaj neki bi morala biti poletna obleka vedno le v cve**1^ nem vzorcu. Prav tako dobro bi se počutili ves dan tU* . dvodelni obleki brez rokavov, kot je ta na sliki. Sešita bo iz lahkega platna aii tanjšega sintetičnega blaga, ki se * mečka, v svetlih barvah. Krilo ima spredaj zašite gube, tel° nik s skromnejšim izrezom pa naj bo precej dolg. Dopo^A za službo oblečemo podenj tanko prozorno bluzo v te,tl-j barvi, popoldne in zvečer pa naj bo brez bluze — morda s3'1 ogrlica. _SOBOTA — 28. junija 8.08 Glasbena matineja — 9-05 Počitniško popotovanje °d strani do strani — 9.50 Cez travnike zelene ž domačo glasbo — 950 Naš avtostop *• 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan £ 12.10 Skladbice Blaža Ami-*a — 12.30 Kmetijski nasveti 7- 12.40 Z domačimi ansambli *° pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Polke in valčki z Dunaja — 15.20 Glasbeni in-terinezzo — 15.40 Poje tono-ri*t Attilio Planinšek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Kon-Cert zbora Roger Wagner iz Amerike — 18.00 Aktualnosti d°nia in po svetu — 18.15 Top-pops 11 — 18.50 S knjiž-ncga trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Lojzeta Slaka — 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Borutom Mencingerjem — 20.30 Zabavna radijska igra ~7 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden DrugI spored 14.05 V ritmu z mladimi — 14.30 Henry Mancini z zbo-*°m in orkestrom — 15.00 ^-^-cak z majhnimi ansambli *a,bavne glasbe — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Počitniški cocktail **" 17.35 Glasbeni variete — 19-00 Humor — 20.00 Sobotah pelinpetdcset minut — «1.15 Operni koncert — 22.30 Glasbeno popotovanje — ^•05 Iz slovenske poezije ^JNEJJELJA — 29. junija f-30 Dobro jutro — 8.05 Rajska igra za otroke — 8.45 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov Uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) _ Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška »lužba 22-152 — Naročnica: letna 32, polletna 16 N 'in, cena za eno številko °-50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki hnajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Skladbe za najmlajše — 9.05 | Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak priljubljenih melodij — 15.05 j Popoldne ob zabavni glasbi 15.30 Humoreska tega tedna — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Nedeljski koncert — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Virtuozno — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 V narodnem tonu — 16.05 Don Pasquale — opera — 18.05 Iz sodobne komorne glasbo — 19.15 Serenadni večer — 20.05 športna poročila — 20.30 Strani iz slovenske proze — 20.50 Godalni kvartet — 21.15 Večerna nedeljska reportaža —21.25 Koncert nacionalnega orkestra francoske radiodifuzije — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 30. junija 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Pasleta zvokov z orkestrom Piesker — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan k: VELETRGOVINA IVI L-A Obveščamo cenjene potrošnike, da samopostrežna trgovina Veletrgovine Živila Kranj PRI NEBOTIČNIKU posluje tudi v nedeljah od 7. do 10. ure dopoldne. Cenjenim strankam se priporočamo! 12.10 12 nemških plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov —13.30 Priporočajo' vam — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Naiš poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz oper — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Koncert zbora RTV Beograd — 21.30 Trideset minut z orkestrom Mantovani — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi spored 14.05 Za oddih in razvedrilo — 14.30 Pisana paleta zabavnih zvokov — 15.35 Minute od lahki glasbi — 16.02 V plesnem ritmu — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.05 Popevke in ritmi današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Samospevi Johannesa Brahmsa — 20.30 Svet in mi — 20.15 Ravel in Bartok — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK L julija 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Morda vam bo všeč — 10.15 pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za violončelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za V podjetju KAMNOSEŠTVO KRANJ LAHKO NABAVITE nagrobna spomenik* po izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 x 50, okenske police in stopnice iz marmorja in umetnega kamna. Opravljamo tudi razne storitve ter oblagamo stene In tla z domačimi in inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugodnih cenah. mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dvajset minut z našimi najmlajšimi glasbenimi umetniki — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —18.15 V torek na svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Francom Korenom — 20.00 Radijska uni-igra — 20.45 Glasbeni intermezzo — 21.00 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansam- bli jugoslovanskih radijskih postaj Drugi spored 14.05 Melodije s tekočega traku — 15.00 Pol ure z orkestrom Franck Pourcel — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe velikih mojstrov zabavne glasbe — 17.35 Glasbeni variete — 19 00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Junaki ruske zgodovine na opernem odru — 21.15 Majhen večerni koncert — 22.00 Recital kitarista Juliana Bre-ana — 00.05 Iz slovenske po-ezi ie V/ yf? N;.*-' }iiiiluillliillillli NARAVNO ZDRAVILIŠČE SONJA MARINKOVIC Mojstrana razpisuje delovno mesto računovodja Pogoji, popoma srednja šola, vsaj tri leta prakse in strokovni izpit za računovodja. Osebni dohodki po »Pravilniku o razdeljevanju OD ustanove. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja 10 dni po objavi. BlIlIlillllliillHIllllilSlilMlllililUJUimiiUUij Kino Kranj CENTER 28 junija amer. barv. CS film NEVADA SMITH ob 15.40, 18. in 20. uri, premiera zah. nem.-špan. barv. CS filma ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 22.20 29. junija italij.-jug. barv. CS film MARKO POLO ob 9.30., amer barv. CS film NEVADA SMITH ob 15.40 in 17. uri amer. barv. CS fiilm RUMENO NEBO ob 19.10, premiera zah. nemškega sil-ma PO SLEDOVIH SOKOLA ob 21. uri 30. junija amer. barv. CS film RUMENO NEBO ob 16., 18. in 20. uri 1. julija zah. nemški barv. film PO SLEDOVIH SOKOLA ob 16., 18. in 20. uri KINO KINO CENTER KRANJ predvaja zah. nemško-španski barvni CS pustolovski film ZLATA BOGINJA RIO BENA Igra Piere Brice Predstave: sobota, 28. junija, ob 22.20 — premiera petek, 4. julija, ob 15, 17. in 19. uri sobota, 5. julija, ob 16., 18. in 20. uri nedelja, 6. julija, ob 15. in 19. uri Kranj STORŽIč 28. junija italij.-jug. barv. CS film MARKO POLO ob 16., 18. uri, franc. barv. CS film ŠKANDAL ob 20. uri 29. junija amer. barv. CS film RUMENO NEBO ob 14. uri, zah. nemški film IŠČEM MOŽA ob 16. uri, franc. barv. CS film ŠKANDAL ob 18. uri, amer. barv. CS film NEVADA SMITH ob 20. uri 30. junija amer. barv. CS film SLIKARKA MODELOV ob 16. Ln 20. uri, zah. nemški film IŠČEM MOŽA ob 18. uri L julija amer. barv. film PRIMER TARABIN ob 18. Ln 20. uri Tržič 28. junija amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SO-NORE ob 16. in 20. uri, amer. barv. film ZASEBNI DETEKTIV ob 18. uri 29. junija amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SO-NORE ob 16. uri, amer. barv. film ZASEBNI DETEKTIV ob 18. uri L julija amer. barv. CS film SLIKARKA MODELOV ob 18. im 20. uri Cerklje KRVAVEC 28. junija franc. - nemški barv. CS film OBRAČUN V PANAMI ob 20. uri 29. junija franc. - nemški barv. CSfilm OBRAČUN V PANAMI ob 17. uri Kamnik DOM 29. junija zah. nemški barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob 16., 18. in 20. uri 30. junija franc. ban-. CS film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri 1. julija franc. barv. CS film OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri Bled 28. junija amer. barv. CS film OPERACIJA BLISK ob 18. in 20.30. 29. junija amer. barv. CS film OPERACIJA BLISK ob 10., 15., 18. in 20.30. 30. junija amer. barv. CS film GROFICA IZ HONG-KONGA ob 18. in 2030 1. julija amer. barv. CS film GROFICA IZ HONG-KONGA ob 18. in 20.30 Radovljica 28 .junija amer. barv. film DVOJNIK V ŠKRIPCIH ob 18. uri, franc. - amer. barv. film ALI GORI PARIZ ob 20. uri 29. junija franc. - amer. film ALI GORI PARIZ ob 15. uri, zah. nemški barv. film SKRIVNOST BELE OPATI-NJE ob 18. uri, amer. barv. film DVOJNIK V ŠKRIPCIH ob 20. uri 30. junija amer. ban', film RAZBELJENE PIŠTOLE ob 20. uri 1. julija angl. film VRNITEV IZ PEPELA ob 20. uri škofja Loka SORA 28. junija amer. barv. film BOSONOGA V PARIZU ob 18. in 20. uri 29. junija amer. barv. film BOSONOGA V PARIZU ob 18. in 20. uri PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Kranj, Cesta JLA 6/1 razglaša prosto delovno mesto KOPISTA — sodelavca Pogoj: — dokončana osemletka odslužen vojaški rok. Pismene prijave pošljite na naslov: PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Kranj, Cesta JLA 6/1 ROK PRIJAVE: 15 dni. 1. julija amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 20. uri Jesenice RADIO 28.—29. junija amer. barv. CS film MADAME X 30. junija amer. film PRVA ZMAGA 1. julija amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME Jesenice PLAVŽ 28. —29. junija amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME 30. junija amer. barv. CS film MADAME X 1. julija amer. barv. CS film MADAME X Žirovnica 29. junija amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHAVVKA Dovje - Mojstrana 28. junija amer. barv. fiilm BOBNI VZDOLŽ MOHAVVKA 29. junija nemški barv. CS film V ZENITU SONCA Kranjska gora 28. junija angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONG-KONG 29. junija amer. film SKRIVNOSTNA VOJNA HA-RRYJA FRIGGA Podjetje Gorenjska predilnica . , . . . f. . ponovno razpisuje naslednja Skorja Loka prosta delovna mesta: 1 pripravnika za delo v tehnični pisarni. Zahteva se: uspešno končana srednja tekstilna šola — predilski odsek, 1 stenodaktilograf v komerciali, 1 strojepiska v splošnem oddelku. Zahteva se: uspešno končana 4-letna administrativna šola 1 administrator v vzdrževalnem obratu. Zahteva se: uspešno končana 2-letna administrativna šola. Osebni dohodek po pravilniku. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba Gorenjske predilnice 8 dni po objavi. Ce se v navedenem času nihče ne javi, se razpis avtomatično podaljša za 15 dni. Kandidate bomo o izidu pismeno obvestili. Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ kamno-seštvo Naklo telefon 21-05* Nove HRASTOVE SODE, W> 100, 150, 200, 300 in 550-|ten>ke, parafiniran« pro-lajTi. Sprejemam naročila za Pfc in kadi razne velikosti. !"rc Franc sodarstvo, Ljvtft" ,ana, Celovška 248/a *1" Pl1odam, stoječo TRAVO. eJe Anton, Križe 8, Tržič 3117 Prodam dve traktorski RlK.0LICI — dveosna. La-P*& 52, Cerklje ' 3142 KProdam 6 tednov stare PSIČKE. Luže 14, Šenčur 3143 Vodarn KRAVO v 9 mese-^ krejosti. Verie 50, Medvo-le 3144 l^am dobro ohranjeno ,^LNICO. Naslov v oglas-^ oddelku 3145 L.Pr<>dam KONJA ali zame-t'Jar* za dobro KRAVO. Udir lvJn, Gorice 2, Golnik 3146 ^r^dam litoželezno kopalno ,^u. Naslov v oglasnem od-KJtH 3147 za 5 oseb, športni, j^an, z din o m in dodatno ^■senco, le 3-krat rabljen, >TJam. Rupnik Jože, Kranj, "Jska 5 3148 ^OMIVALNO MIZO poceni vr,dani- Naslov v oglasnem ^elku 3149 wr°dam PRAŠIČKE, 7 ted-li? st«re. Lahovče 61, Cerk-V 3150 ^^tokrv^nega nemškega ?ac^RlA, 10 mesecev stare •v ■ Prodam. Peterman, Lesce, pujska cesta 17 3151 . ^am SLAMOREZNICO i^ialmikom, verigo in MO- ^-12. Voklo 44, Šenčur Prn, 3,52 ^ŽjSr manJšo SLAMO- S*br s puha lin ikom, ^airi ohranjeno. Novak kr-c.' Jezerska cesta 61. S&. 3153 Hlc^am vprežno ŠKROPIL- Vvi' Pšenična polica 7, n^am psa v orjaka, 8 k^** starega. Voglje 45, Pfr 3155 ter^am ČEŠNJE hrustav-žgamjekuho. Romih, NZ 124, Kranj 3156 L^fJhc* suhe smrekove Kr^p Basaj, Suha 40, 3154 3157 !%jani rab,liein ŠIVALNI M>5,I1.J singer (eotlarieo). % jj' Sonlijeva 16, stanova- 3158 W**}*> ohranjeno DNE V "J Op.""-" VJIltIO.ll J Cilj U '^Irv,. ^ ugodno prodaim, v oglasnem odd. TiW 3159 r^TOR , 18 KM, pogon kolesa, primeren 5^ 'bovi te predele, s plu-, ^odarn. šušteršič, Svet-P^ode 3160 K\ » kombiniran OTRO-kJlVZtCEK. Kranj, Kurir-33 3161 Prodam KRAVO s teletom ali brez. C. talcev 4, Škof j a Loka 3162 Poceni prodam TELEVIZOR RIZ. Šifrer Franjo, Gradnikova 2, Kranj 3163 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO. Ma-rondini, Podreča 65, Medvode 3164 Prodam večjo količino SKAL. Papirnica 10, škofja Loka 3165 Prodam staro PEČ s kotlom Ln tušem za kopa'inrco, vhodna VRATA, OKNA, OPEKO za dimnik in klavirsko HARMONIKO — 120 basov. Podjavoršek, St. Žagarja 10, Kranj 3166 Prodam dve ŽENSKI KOLESI in posteljna VLOŽKA (federmodroc). Kranj, Partizanska c. 28 3267 Prodam GAJBICE. Kranj, Stražiška ul. 13 3168 Prodam starejšo KOBILO in SLAMOREZNICO na motorni pogon (navadno). Po-savc 14, Podnart 3169 Prodam gradbeno DVIGALO. Zg. Brnik 82, Cerklje 3170 Prodam 4 tone CEMENTA. Velesovo 7, Cerklje 3171 Ugodno prodam SNOPO-VEZALKO IF v dobrem stanju. Moste 10, Komenda 3172 Prodam malo rabljeno motorno KOSILNICO. Lenart 4, Cerklje 3173 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Poženrk 39. Cerklje 3174 Prodam borove PLOHE. Sp. Brnik 28, Cerklje 3175 Enodnevne PIŠČANCE in eno leto stare KOKOŠI prodaja vsak torek in sredo VALILNICA v NAKLEM pri Kranju 3176 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Šile, Kranj, Delavska c. 32, Stražiščc 3177 Prodam 80 kosov cementne OPEKE. Pegam, Krožna 13, Kranj 3178 Prodam pomivalno MIZO z dvema KORITOMA (nerjaveča). Naslov v oglasnem oddelku 3179 Prodam kopalno PEČ, sedečo BANJO in litoželczen UMIVALNIK. Krničar, Koroška c. 16, Kranj 3212 Prodam novo motorna- KOSILNICO valpadana, traktorsko SNOPOVEZALKO in traktorski KULTIVATOR. Li-kozar, Jezerska c. 71, Kranj 3213 Motorna vozila Prodam MOPED T-12. Roteče 3 pri škof ji Loki 3180 Prodam KOMBITRANZIT ford-taunus, letnik 1965. Vidic, St. Rozmana 4, pritličje, Kranj 3181 Prodam MOPED NSU, Ko-krica 102. Krani 3182 VESPO GS 150 cem, odlično ohranjeno, prodam. Goga-la, Ljubljanska 5, Kranj 3183 Prodam MOPED kolibri v odličnem stanju. Šubic, Go-sposvetska 13, Kranj 3184 AVTO DKW — F 8 v dobrem stanju poceni prodam. Kržišnik Franc, škofja Loka, Poljanska c. 22 3185 FIAT 750 ugodno prodam. Aljančič, Bistrica 39, Tržič 3129 Prodam dobro ohranjen MOTOR BMW, 250 cem. Tavčar, Trebija 24, Gorenja vas nad Šk. Loko 3186 Klip Kupim zazidljivo PARCELO po možnosti z lokacijo. Bri-tof — Velkihrib. Ponudbe poslati pod »lokacija« 3187 Kupim delovnega KONJA, 450—500 kg tenkega. Ponudbe z opisom in ceno poslati Ko-selju Antonu, Žirovnica 58 3130 Kupim nov ali zelo dobro ohranjen TRAKTOR ste jer 86, 18 KM, s priključki. Naslov v oglasnem oddelku 3137 Kupim dobro ohranjeno navadno HARMONIKO. Sp. Brnik 5, Cerklje 3188 Kupim LESENO BARAKO, lahko zložljivo. Naslov v oglasnem oddelku 3189 Stanovali j a UGODNA PRILOŽNOST! Prodam dvosobno stanovanje (mansardno) z zunanjim vhodom in lep sadni vrt 1000 m2. Lega sončna, dostop po tlakovani ravni cesti Kranj—Besnica. Poizve se v Rakovici 3 (Fajfer) 3131 LEPO POSESTVO v Idriji pri Bači ugodno prodam zaradi odhoda v tujino. Informacije dobite pri Lipušček Rezki, Idrija pri Bači 58, Most na Soči 3190 Sprejmem solidnega, samo inteligenta od 60—77 let za vso oskrbo. Ponudbe poslati pod Skrbna gospodinja, prijeten dom. 3191 Kupim stanovanjsko HIŠO z vrtom na Gorenjskem. Plačam z gotovino. Naslov v oglasnem oddelku 3192 V starem delu mesta Kranja i.ščeva enosobrro stanovanje. Plačava naprej. Naslov v oglasnem oddelku 3193 Oddam opremljeno SOBO z dvema ležiščema. Naslov v oglasnem oddelku 3194 Prodam novo HIŠO, potrebno predelave. Naslov v oglasnem oddelku 3195 Prodam takoj vseljivo HIŠO. Naslov v ■ oglasnem oddelku 3196 Zamenjam trosobno komfortno. STANOVANJE za dvosobnega s centralno kurjavo. Jcrkovič Miloš, 31. div. 50, Kranj 3197 Iščem sobo in kuhinjo za določen čas v okolici Kranja ali Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 3198 Kupim starejšo HIŠO ali vzamem v najem. Ponudbe poslati pod »takoj vseljivo« 3199 Prodam dvostanovanjsko HIŠICO z garažo in vrtom, lahko takoj vseljivo. Poizve se: Bernard, Hosta 2, Škofja Loka 3200 Oddam opremljeno SOBO dvema poštenima fantoma. Naslov v oglasnem odd. 3201 Zaradi odhoda v tujino dam v najem STANOVANJE in DELAVNICO z varilnim aparatom, stružnico, kompresor za lakiranje in drugo orodje. Zg. Brnik 81, Cerklje 3202 Nujno potrebujem SOBO kjerkoli v Kranju. Naslov v oglasnem odd. 3203 Zaposlitve Mizarskega VAJENCA sprejmem. Janez Tavčar, Grcnc 23, Skorja Loka 3204 TAKOJ ZAPOSLIM SAMOSTOJNEGA LIVARJA. Livarna Lesjak, Kranj-Primskovo 3205 UČENCA (moški) z dobrim šolskim spričevalom sprejme prodajalna PEKO, škofja Loka Iščem tovarniško delavko, ki bi po službi pomagala na kmetiji. Dam hrano in stanovanje 3206 VAJENKO za strežbo sprejme gostilna »PRI MOSTU« Škofja Loka 3207 Iščem dva mizarska VAJENCA. Pod jed Jože, Britof 115, Kranj 3208 Ženitve UPOKOJENEC išče gospodinjo z lastnim domom. Host-nik Filip, Stražišče, Križnar-jeva pot 3, Kranj 3209 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov ki bi jih napravila moja žena F AN I KLEMEN-ČIČ prej stanujoča Mrakova 1, Kranj, Klemenčič Alojz 3210 Čestitki MERT KOLMAN ZA USPEŠNO OPRAVLJENO DIPLOMO NA FILOZOFSKI FAKULTETI iskreno čestito jo mami in domači 3211 CANDY SERVIS Knific Rajko, Nartnikova 7 zaradi letnega dopusta ne dela od L—20. julija 3215 Cenjene stranke obveščam, da bom imel zaprto od 30. 6. do 10. 7. 1969. AVTOLICARSTVO, Stanislav Hafner, Rupa 34, Kranj 3216 ROLETE — LESENE, PLA- I STIČNE, Ž ALUZIJ F. naroČite ! zastopniku Špilerju, Radov- ! Ijica, Gradnikova 9. Pišite, : pridem na dom 2601 DENTIST HOLCHAKER i FRANC, Kranj, Gregorčičeva 6 ne ordinira meseca julija 3093 OBRTNTKI! Jutri, v nedeljo, bo ob 9. uri v sejni dvorani občine (poleg hotela Park) ustanovni občni /bor Združenja obrtnikov Kranj. Dokaži zavednost in se ga j udeleži 3214_ Iskreno se zahvaljujem kranjski porodnišnici rn ginekološkemu odd. vsem zdravnikom pri moji bolezni in porodu ravno tako medicinskim sestram ter strežnemu osebju za skrb in nego. hvaležna Sušnik Tončka, Prebačevo pri Kranju Prireditve KUD šemturska srora prireia v soboto, 28. 6. 1969, KRESNO NOČ. Ob 20. uri bo igral HLAPEC JERNEJ in njegova pravica na prostem. Za pies in razvedrilo bodo poskrbeli »Prišumniki« Prireditev bo pri gostilni GRILC na šen-turški gori nad Cerkljami 3217 Časopis Gr>rer»lcev ZDi^UŽENJE BORCEV, NOV SMLEDNIK prireja v počastitev dneva borca, 4. julija, VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE na Starem gradu. Vabimo vse borce in ostale, da se udeležijo prireditve. Pričetek bo ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 3218 GOSTIŠČE pri JANCETU vas vabi v soboto in nedeljo na ZABAVO. Igra trio Metoda. Vabljeni! 3219 1 Izgubljena; Naše 1 sem OČALA v Bi t nju, Žabnic a. Dobijo se Sp. Brnik 76 3220 KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka objavlja prosto učno mesto vajenca v špecerijski trgovini Spodnji trg v šk. Loki. Pismene prijave sprejema uprava zadruge do 10. julija 1969. Nesreče zadnjih dni Na cesti drugega reda med Kranjem in Brnikom se je v torek, 24. junija, ob peti uri zjutraj pripetila prometna nesreča vozniku kombija Rajku Koširju iz LJubljane. Pred kombijem je vozil neznan mopedist, ki je nenadoma zavil s ceste na gozdno pot. Voznik kombija je močno odvil, da bi se izognil trčenju. Pri tem je vozilo zaneslo s ceste, kjer se je prevrnilo. Sopotnika Marjan Bizjan in Janja Keržič sta bila pri tem laže ranjena. Na vozilu je za 5000 N din škode. Nekaj po tretji uri popoldne v torek je na cesti prvega reda na Jesenicah voznica osebnega avtomobila Albina Tušar z Blejske Dobrave zadela Jožeta Fletarja z Jesenic, ko je nenadoma prečkal cesto. Pešec je bil laže ranjen, prav tako sopotnica v avtomobilu, škode na vozilu je za 1000 N din. Na cesti med Rupo in Kranjem sta v torek okoli sedme ure zvečer trčila voznik osebnega avtomobila Vinko Dolžan iz Kranja in pa kolesar Vinko Žuran, star 15 let, prav tako iz Kranja. Voznik avtomobila je vozil po klancu navzgor po sredini ceste, kolesar pa je pripeljal po klancu navzdol. Pri trčenju se je kolesar ranil, škode na vozilih pa je za 1000 N din. Na cesti med Hrušico in Jesenicami se je v torek okoli pol enajste ure zvečer prevrnil z osebnim avtomobilom Slavko Ivanovič z Jesenic. Avtomobil je zavozil s ceste in se prevrnil. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilu pa je za 10.000 N din. i V sredo, 25. junija, ob štirinajsti uri je iz stranske ceste na Jesenicah zapeljal na prednostno cesto 9-letni kolesar Jurij Rabič z Jesenic. Pri tem je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Stanislavu Eriku z Jesenic, ki je pripeljal po cesti 1. maja. Pri trčenju je bil deček huje ranjen. Na cesti maršala Tita na Jesenicah je v četrtek, 26. junija, voznik osebnega avtomobila turški državljan Bono-glu Vural iz Avstrije trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Rott iz Ljubljane ter še v osebni avtomobil, ki ga je vozil belgijski državljan Maurits Boes. Voznik Bonoglu je kazal znake vinjenosti in so ga odpeljali na odvzem krvi. Škode na vozilih je za 15.000 N din. i Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti je v sredo, 25. junija, ob 23. uri zaneslo s ceste voznika osebnega avtomobila Marjana Hladnika iz Slapa pri Tržiču. Avtomobil je vrglo s ceste v potok Mošcnik. škode na avtomobilu je za 10.000 N din. L. M. Lani 335 obravnav kamniškega sodišča Iz poročila o delu občinskega sodišča v Kamniku za leto 1968 povzemamo, da se je lani pred kamniškim sodiščem zagovarjalo 269 storilcev raznih kaznivih dejanj na 335 glavnih obravnavah. Obsojenih je bilo 148 obdolžencev, 15 so jih oprostili, medtem ko je bila v dvajsetih primerih obtožba zavrnjena. V 77 primerih je bil kazenski postopek končan, ker je prišlo do poravnave med tožilci in obtoženci. Med kaznivimi dejanji prevladujejo kazniva dejanja, ki so povzročila težje ali lažje telesne poškodbe — teh primerov je bilo 65. Na drugem mestu so razžalitve, obrekovanja, opravljanja in očitanja — 56 primerov. Po. številu so na tretjem mestu kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa in huda kazniva dejanja zoper splošno varnost — 34, vendar je njihovo število v primerjavi s predlanskim letom upadlo. Sploh lahko ugotovimo, da je bilo lani v kamniški občini storjenih manj kaznivih dejanj kot leto dni poprej, vendar pa podatki o letošnjih prvih mesecih že kažejo naraščanje kaznivih dejanj. vg Več mladoletnih prestopnikov Kamniško sodišče je lani imelo v postopku tudi 23 mladoletnikov, medtem ko jih je bilo predlanskim le 16. Mladoletniki so storili največ dejanj na škodo zasebnega in družbenega premoženja — tatvine, odvzem motornega vozila, poškodovanje tujih stvari, nasilno obnašanje in ogrožanje javnega prometa. Prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženja in neopravičeni odvzem motornega vozila. Med vzroki za kazniva dejanja mladoletnikov v kamniški občini so največkrat omenjene neurejene družinske razmere, premajhno nadzorstvo v otroški dobi in splošna vzgojna zanemarjenost. vig Ko je v četrtek voznica osebnega avtomobila Albinca Tušar na Jesenicah zadela neprevidnega pešca, ki je nenadoma hotel čez cesto, je le temu padel z rame elektromotor. Težko breme je razbilo prednje steklo avtomobila in padlo na tla med prednjima sedežema. Razbito steklo je ranilo sopotnico v avtomobilu. Pešcu in sopotnici so nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu jeseniške železarne. V petek dopoldne Je na cesti proti Brniku prišlo do nenavadne nesreče. Tovornjak je namreč zavil preveč na desno in pri tem zadel drog električne napeljave. Drog se je pri trčenju prelomil, vendar je ostal pokonci. Razen zlomljenega droga in ene pretrgane žice ni bilo pri tej nenavadni nesreči nobene škode, (vig) — Foto: F. Perdan Zahvala Uvažali so avtomobile Pred okrožnim sodiščem v Kranju so v četrtek izrekli sodbo za skupino, ki je služila denar z uvažanjem avtomobilov, z* katere pa niso plačali carine in davka. Sodišče je kaznovalo Franca Ramovža iz Kranja na 3 leta zapora, carinika Viktorja Levstika Iz Loke pri Tržiču pa na eno leto zapora. Silvo šu-ran in Jože Burger pa sta se kazni izognila, ker sta že prej pobegnila čez m«' jo. Carinik na ljubeljskem mejnem prehodu Viktor Levstik je bil obsojen, ker je prejemal podkupnin0 od skupine, ki se je ukvarjala s prepovedanim P0" slom. Razen tega pa P° prestani kazni ne bo sme' štiri leta opravljali carinske službe. Skupina je posel opravljala tako, da so napisa" lažne račune o nakupu avtomobilov na javnih dražbah na carinarnici, vpisal' pa so podatke uvožeiieg3 avtomobila. Tako so lahko uvožen avtomobil registrirali brez vseh dajatev. CHEMO POSLOVALNICA KRANJ V UK SPREJMEMO 2 vajenca pogoj je uspešno dokončana osemletka. Pismene ponudbe je treba oddat v poslovalnici Ob težki izgubi dobre žene, mame, babice, prababice iti tete Marije Narobe Ambružove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Klavnice Kranj za podarjeno cvetje ter izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini za poslovilne besede, organistu iz Komende in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. še enkrat vsem iskrena hvala. Cerklje, dne 17. 6. 1969 Žalujoči: mož, hčerke, sin z družinami, vnuki in pravmiki Pogovor tedna Božidar Meglic: rokome- taš in hokejist Za naš pogovor tedna smo tokrat izbrali športnika, *) se aktivno ukvarja z dvema športoma. To je 18-lelni ^ijak kranjske gimnazije Božidar Meglic, doma iz Tržiča. Poleti se aktivno ukvarja z rokometom, pozimi Pa ga vidimo na tekmah hokejistov kot srednjega napadalca v mladi tržiški ekipi. % V zadnjih šestih kolih republiške lige tržiški roko-«Wtaši niste osvojili niti ene točke. Čemu pripisujete v*š padec v kvaliteti? »Bera točk iz jesenskega dela prvenstva je bila dokaj dobra. Za nabiranje točk pa so potrebni tudi resni tre-n,ngi in dobra kolektivna igra, katere pa žal ni bilo sPomladi • Ker si aktiven v dveh športih me zanima, kako Uskladiš čas za treninge in šolsko obveznost? »Prvenstveno želim uspešno končati gimnazijo, ker zavedam, da od športa ni mogoče živeti. Ves prosti čas Pa izkoristim poleti in pozimi za treninge v teh ko dveh športih.« • Kdaj si pričel igrati hokej? »Hokej v Tržiču smo začeli igrati že predlansko leto, smo ustanovili sekcijo pri tržiškem Partizanu. • Ali že trenirate za novo sezono v hokeju? »Naš trener Cene Valeniar, dolgoletni igralec Jesenic n državne reprezentance nam je izdelal načrt priprav 2a mrtvo sezono. S treningi smo že začeli in jih v pripravljalni dobi dvakrat tedensko vodi Božo Eler.« • Tvoje športne želje? »Da bi v novi sezoni dobili novo hokejsko opr/ino n bi se na hokejskem prvenstvu Slovenije uvrstili Pred kranjskim Triglavom. V rokometu pa želim večje Uspehe tržiški ekipi v republiški ligi, predvsem pa to, jj3 ne bi izpadli iz najvišjega tekmovanja v Sloveniji. *er treniram B-ekipo tržiških rokometašev pa zato seveda tudi želim, da bi moja ekipa uspešno nastopala novi sezoni v prvi gorenjski rokometni ligi.« D. Humer Elektro Kranj, distributivna enota Kranj P* Kranj, C. Staneta Žagarja 53 a (Primskovo) obvešča da so uradne ure za stranke naslednje: h PONEDELJEK od 10. do 14. ure ~- SREDA od 6. do 10. ure PETEK od 10. do 14. ure Uradne ure veljajo do preklica. Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje Javno dražbo za prodajo nedograjenega dela kozolca * Zalem logu. Prostor Je primeren za ureditev družinskega stanovanja. Javna dražba bo v sredo, dne 9. 7. 1969, ob 8. uri * Pisarni proizvodnega okoliša Zali log. Hokejisti že trenirajo Jeseniški hokejisti so pred dnevi že začeli z rednimi suhimi pripravami za zimsko sezono. Treningi bodo štirikrat tedensko pod strokovnim vodstvom domačega trenerja "irila Klinarja. Prvega treninga se je udeležilo 15 hokejistov. To sezono bodo vsa jeseniška moštva trenirali domači trenerji. Moštvo Kr. gore bo vodil Dušan Brun, mladince pa Matko Mcdja. Z. Felc Tri zmage lava V okvirju teniške republiške lige sta v sredo ekipi Triglava dosegli dve pomembni zmagi. Ekipa Triglav I ima sedaj lepe možosti, da zmaga v svoji skupini, kar ji bo zadostovalo za nastop na tekmovanju za uvrstitev od prvega do četrtega mesta na prvenstvu SRS. Druga ekipa Triglava pa je dosegla tretje mesto. Rezultata: Triglav II. : Novo mesto I 3:0, Triglav I : Novo mesto II 3:0. Tretja ekipa Triglava pa je pred dnevi gostovala v Trbovljah in zmagala proti tamkajšnji ekipi s 3:0. L. žnidar Danes kolesarska dirka na Bledu Danes ob 16. uri bo pred hotelom Krim na Bledu start kolesarjev prve kolesarske dirke letos ustanovljenega kolesarskega kluba Bjed. člani, mladinci in turisti iz Ljubljane, Kranja, Ajdovščine, Hrastnika in Krškega se bodo pomerili za čim boljšo uvrstitev na cesti Bled—Bohinjska Bistrica -Bled. T. Potočnik Rokometni pokal na področju Gorenjske Kranj B v polfanalu Rezultati: L kolo — moški: Besnica : žabnica 28:29, Selca A : Kamnik A 21:25, Kranj B : Radovljica B 25:11, Selca B : Sava 21:33, Križe B : Veterani 17:33, Kamnik B : Tržič B 5:0; drugo kolo — Veterani : Križe 24:15, Sava : Kamnik B 10:22, žabnica : Radovljica 27:36, Duplje : Kranj A 13:14, Kamnik : Kranj B 17:18. ženske — i. kolo: šešir : Sava 19:5, Selca B : Kamnik 12:10, Radovljica : Kranjska gora 5:0; drugo kolo — šešir : Selca B 3:13. F. Porenta Ljubljanska conska rokometna liga Kranj prvak Tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi se je končalo nadvse uspešno za gorenjske ekipe. Naslov prvaka so osvojili rokometaši Kranja, ki so si tako po dveh letih spet pridobili pravico nastopati v republiški ligi. To mesto pa so si priborili predvsem zaradi odličnih iger v spomladanskem delu prvenstva, saj so ob koncu jesenskega dela pristali šele na devetem mestu. Za presenečenje pa so pripravili tudi igralci iz Dupelj, ki so se uvrstili na odlično tretje mesto. Končna lestvica: Kranj 22 rs 1 6 433:327 31 Krmelj 22 14 1 7 405:316 29 Duplje 22 11 4 7 365:334 26 Križe 22 11 4 7 339:308 26 Radovljica 22 13 0 9 383:358 26 Radeče 22 11 3 8 391:335 25 Grosuplje 22 12 1 9 357:561 25 Šentvid 22 1.0 2 10 439:422 22 Hrastnik 22 9 11 12 315:342 19 Zagorje 22 7 2 13 336:420 16 Krško 22 6 2 14 387:463 14 Novo mesto 22 2 11 19 293:450 S Najboljši strelci lige: Juvan (Šentvid) 130, Marinšek (Duplje) 110, Dobrovoljni (Hrastnik) 109, Zaman (Krmeii) 109, Jaklič (Novo mesto) 100, Leskovec (Kranj) 91, Gros (Kranj) 90, Gašperšič (Radovljica) 87, Sotelšek (Radovlji. ca) 83 itd. Izključitve: Ribnikar (Križe) 26 minut, Grašič F. (Dimije) 20, . . . Novak (Radovljica) 16 itd. J. Kuhar Pred začetkom priprav smučarjev za novo sezono Realnost in treznost sta zmagali Danes bodo začeli s prvim' skupnimi pripravami za novo sezono smučarji - alpinci, ki se bodo zbrali za teden dni na smučišču pri Koči na gozdu pod Vršičem. Takoj za njimi pa bodo trenirali skakalci - člani sredi julija, pa bodo nabirali prvo kondicijo za novo sezono skakalci mladinci. Vsi ti treningi bodo trajali po teden dni. Medtem pa je bilo rešeno vrsta vprašanj v zvezi z novim vodstvom za skakalce. Na zadnji seji komisije za skoke SZS (bila je pretekli torek J, je dokončno zmagal predlog mladinske komisije za skoke, da se v prihodnje prvenstveno kliče na skupne priprave skakalcev mlajše tekmovalce, ki bodo predstavljali v prihodnje osnovo za nove reprezentance. S tem je bil sporazumno likvidiran odpor skupine starejših tekmovalcev, ki se prvotno s tako politiko članov mladinske komisije niso strinjali. Komisija za skoke SZS je določila v spisek tekmovalcev za skupne priprave v celoti prav tiste skakalce, ki so jih predlagali člani mladinske komisije že takoj po končani zimski sezoni. Na skupnih pripravah bo odslej 12 skakalcev: Zaje, štelančič. Mesec, Dolhar, Drago Pudgar, Prelovšek, Smolej, Bogataj, Jurman, Krz-narič, Dežman in Danilo Pudgar. Vsem tem bo Planica komite nudil hranarino, skratka v te tekmovalce bodo smučarski organi v prihodnje investirali največ sredstev. Kot je znano je v strokovnem vodstvu smučarjev -skakalcev prišlo letos do precejšnjih sprememb. Po odhodu Lojzeta Gorjanca ie pjevžel mesto vršilca dolžnosti zveznega trenerja za člane Miro Oman (dokler SSJ ne bo razpisala delovnega mesta zveznega trenerja), mesto predsednika strokovne komisije za skoke pa je izvršni odbor smučarske zveze Slovenije zaupal dr. Franju Pavlinu, njegov namestnik pa je mg. Janez Frelih iz Kranja. Za predsednika mladinske komisije za skoke pa je bil ponovno izvoljen Jože Javornik. Komisija za skoke SZS je na zadnji seji imenovala tudi svet za skoke tehnične komisije smučarske zveze Jugoslavije, in sicer v sestavi: Rudi Finžgar, (zvezni selektor), dr.FranjO Pavlin, Jože Javornik, Miro Oman, Ivo černilec, Sandi Kotnik in Zoran Zalokar. člani komisije za skoke so sprejeli tudi pravilnik o poslovanju imenovane komisije, ki bo urejal dolžnosti in pravico posameznih organov komisije. Do sedaj je namreč vladala določena anarhija v delu tega organa smučarske zveze Slovenije. Upamo, da bo odslej delo na tem področju smučarskega športa boljše, kar bo rodilo vsekakor še večje uspehe skakalcev v mednarodni areni. 3.3. Hotel za 3.368,547.500 dm (Nadalj. s 1. str.) ske, tako pomembnem vprašanju. Novi blejski hotel je obogatil sedanje turistične zmogljivosti s 300 novimi posteljami. Povsem gotovo je, da bo ta hotel A kategorije zadovoljil še tako zahtevnega gosta, in da bo v ponos vsem tistim, ki so se od leta 1966 naprej prizadevali zanj in ga dogradili. Nekaj podatkov. Etažna površina hotela je 15.808 m', od tega je 8570 m2 stanovanjske površine. V hotelu imajo 4 dvorane, namenjene konferencam, biljardu, bridgeu . . . V vhodni etaži je ob drugih prostorih tudi televizijski salon. Gostinski del hotela ima aperitiv bar, glavno restavracijo (290 sedežev), taverno, kavarno in kavarniško teraso. To pa seveda ni vse. Hotel ima svoj plavalni bazen na prostem in pokrit plavalni bazen v samem hotelu z ogrevano termalno vodo, ima prostore za sauno in masažo, frizerski salon, trgovino s spominki, potovalno agencijo. Podjetje Ljubljana-trans-port je ob otvoritvi vabljenim gostom prapravilo sprejem; ogledali so si hotelske prostore in modno revijo. Naj poročilo strnemo z mislijo radovljiškega predsednika občinske skupščine Staneta Kajdiža: »Posebno smo veseli, ker je ta hotel plod naših turističnih delavcev, ki so za uresničitev vložil] ves svoj trudi in znanje . . .« rč Kmetij naj ne preraste plevel Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije je pretekli teden obširno in izčrpno spregovorila o položaju in prihodnosti kmečke mladine Poleg tega, da so delegati iz vse Slovenije, med njimi so bili tudi nekateri z Gorenjske, zahtevali in utemeljevali nujnost, da mora biti reševanje problemov kmečke mladine naloge celotne mladinske organizacije, pa je bilo največ govora o sedanjih slabostih in nalogah celotne kmetijske politike v republiki. Niso bile redke ugotovitve, da večini slovenskih kmetov primanjkuje najosnovnejše mehanizacije, ki bi jim omogočila manj truda, intenzivno gospodarjenje in seveda boljši pridelek. Eden od delegatov je to zahtevo in ugotovitev, ki postaja iz dneva v dan večja nujnost, lepo formuliral z naslednjo mislijo: »Skrajni čas je, da si iz glav izbijemo lažno predstavo, da \ traktor in kosilnica v rokah j privatnega kmetovalca pome- \ nita strojnico, naperjeno proti socializmu!« Prav gotovo je pomanjkanje mehanizacije eden od vzrokov, da vse več mladine odhaja v mesta »s trebuhom za kruhom«, na kmetijah pa ostajajo stari ljudje, ki niso več kos napornemu kmečkemu delu. Rodovitna zemlja postaja plen nerodovitnosti, i neobdelanosti in plevela, j Gmotne razmere kmečke mla- | dine pa še zdaleč ne dosegajo stopnje, katero ima mladina, ki je zaposlena v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Zato so na konferenci sprejeli sklep, da je treba kmetu omogočiti nakup kmetijskih strojev pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za družbena posestva. In drugič. Ne bi smeli več dopuščati, da se že tako majhna kmetijska posestva še delijo in kosajo. Kmetijo naj bi prevzel tisti otrok, ki stalno dela in živi s starši kmetovalci. Mladinci so odločno zahtevali spremembe v sedanjem zadružnem sistemu, ki je za kmeta naučinkiovllt in mu večkrat škoduje kot koristi. »Ne želimo drugega, je dejal mladinec iz Lendave, »kot samo to, da se tudi v zadružništvu začne dosledno uvajati samoupravljanje, v okviru katerega naj bi sodelovali kmetje in kmetijski strokovnjaki.« S tem bo omogočena trdnejša vez in sodelovanje med kmetijskimi zadrugami na eni in posestvi in kombinati na drugi strani. In še ena prednost tega. Kmetijska politika in njeno planiranje bo postalo realnejše in učinkovitejše- kvaliteta dela bo boljša in dostop na domači in tuji trg lažji. J. Košnjek Novi ukrepi za večjo prometno varnost Povzročiteljem prometnih nesreč in prometnih prekrškov se v bodoče obetajo strožje kazni. To bi bila lahko splošna ugotovitev s tiskovne konference, ki so jo pripravili minuli petek v Ljubljani predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve. Letos — do 21. junija — je bilo na naših cestah 3213 prometnih nesreč, pri tem pa je 179 oseb izgubilo življenje, medtem ko se je hudo poškodovalo 1392 udeležencev v prometu. Ce povemo, da je bilo lani v naši republiki 231.000 motornih vozil, da je po naših cestah lani vozilo skoraj 13 milijonov inozemskih motornih vozil in da ima vsak peti Slovenec vozniško dovoljenje, potem lahko iz tega sklepamo, da je promet v nenehnem porastu. Seveda naraščanje števila motornih vozil terja tudi številne ukrepe za večjo prometno varnost. Omenimo naj, da so lani slovenski miličniki opozorili — to je prvi varstveni ukrep — kar 382.900 voznikov, medtem ko je 152.374 voznikov plačalo denarno kazen. Z novim republiškim zakonom o varnosti prometa na javnih cestah se obetajo kršilcem in povzročiteljem prometnih nesreč ostrejše kazni. Poleg tega bodo pri ugotavljanju vinjenosti voznika z alkotestom odslej naprej pisali zapisnik, uvesti nameravajo centralno republiško evidenco o vinjenih voznikih, poostrili pa bodo tudi nadzorstvo nad tistimi vozniki, ki so jim odvzeli vozniško dovoljenje. Prometni miličniki bodo še bolj kot doslej izločali iz prometa vinjene voznike. Na koncu naj omenimo še eno novost. Miličniki bodo dobili več »civilnih« avtomobilov, s katerimi bodo lažje ugotavljali kršilce prometnih predpisov. Najbrž ne bo odveč, če zapišemo še osnovne vzroke prometnih nesreč na naših cestah. To so neprimerne hitrosti, vinjenost in izsiljevanje prednosti.