Usta: —
gi leto . . K10'— teta . • • n 5* t leta . . „ 2-50 Mesečno. . . „ 1*—
Sona] Avstrije:-—
Celo leto . .	„ 15’—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
| Neodvisen političen list zastovensko ljudstvo. [
iterba Puklo
Kusi zopet pri Dokli srdito napadali. — Naši odbili napade in ujeli 750 Rusov. — V Bukovini začasno mir. — Nemci potopili angleški parnik z 2000 vojaki vred. — Japonska mobilizira proti Kitajski. — Naši za kazen obstreljevali Belgrad. — Angleško-francosko brodovje brezuspešno obstreljevalo Dardanele. — Naše razmerje z Italijo in Rumunijo dobro.
Slovenski deželni.poslanci.
Slovenski Hub štajerskih deželnozborskih poslancev je imel dne 18. februarja v Mariboru sejo, v kateri je najprej podal načelnik, dr. Korošec, sliko položaj, kakoršen je nastal iva, Slovenskem Stajerju vsled znajnih žalostnih dogodkov začetkom mobilizacije, ter konštatiral dejstvo, ki je najlepše spričevalo za politično zrelost slovenskega, ljudstva, da se ni ■dalo izvabiti na pota, kamor so ga hoteli imeti obrekovalci, ampjak je ostalo nepremično zvesto svojemu cesarju' in uda no 'Avstriji,, :y koje neodvisnosti in notranji pravični uredbi vidi naše ljudstvo zasigurno svoj verski, narodni in gospodarski obstoj. Da se je politična in nepolitična vzgoja slovenskega ljudstva od strani naših organizacij vršila v pravem duhu, nam dokazuje neprimerno junaštvo in brezpogojna zanesljivost Slovencev na bojišču, kat* nas vse navdaja s ponosom in samozavestjo. (Poslancu Roškarju,; kateri je tudi bil žrtev brezpredmetnega sumničenj a in obrekovanja, je izrekel klub popolno zaupanje in ga, zagotovil nespremenjeno visokega spoštovanja.
N,a to poroča načelnik o gospodarskih zadevah. Glede delavskih moči je posredoval vi ministrskem predsedstvu in poljedelskem ministrstvu ter dobil zagotovilo, da se bo skušalo dobiti za črnovojnike, ki niso ,v fronti, kratke dopuste in da btodo ljudske šole lahko prenehale s poukom, ako so otroci potrebni za •delo. Tudi begunci in ujetniki, zadnji po 80 skupaj, bodo na razpolago.
Glede aprovizacije opozarja Hub na dejstvo, da kjmeöko ljudstvo živi od moke, kakor mestno od mesa. Vsled tega se naj pri reKviriranju to upošteva kakor tu'di število potrebnih delavcev, ki jih kmet preživlja skozi celo leto. Veliko živih potrebujejo tudi begunci na kmetih, zaradi tega se naj posreduje, da
jih ne dobivamo več, tem bolj ker jih je težko uporabljati pri našem kmečkem delu.
Glede podpor za zaostale je od vseh strani veliko pritožb in so se v tem oziru stavili primerni predlogi.
Slovenski klub obžaluje, da slovensko ljudstvo ni zastopano v nobenem gospodarskem svetu, ki so se ustanovili v Gradcu zaradi po (vojski nastalih razmer za celo deželo, vsled česar sveti niso o naših razmerah dovolj poučeni, naša javnost ne o njihovih ukrepih. Tudii v tozadevnih okrajnih gospodarskih odborih manjka zajdostno zastopstvo, našega ljudstva. Načelstvo se pooblasti, da radi tega stopi v stik z merodajnimi činitelji.
Vsi navzoči poslanci so se udeležili razprave o omenjenih predmetih.
'Maribor, 21. februarja.
Avstrijski prodiralni sunek v Bukovini in j u ž n o i z h o d n i Galiciji je djosegel izredno lep uspeh. Ruska armada, ki je bila pri Nadvor-n i in K o 1 o m e j i poražena, se je severno od teh mest skušala ustaviti avstrijskemu prodiranju, A da-siravno je dobila močna ojačen j,a, se je morala vendar umakniti proti Stanislavu. Na ruski strani se v tem prostoru borijo 8 do 4 ruski kori.
Na črti V y s k o v) — D u k 1 a so boji izredno srditi. Rusi pritiskajo z veliko silo ob našo bojno Črto, 'da bi jo predrli in dobili prosto pot proti Budimpešti. Iz novejših, poročil je posneti, da naši napredujejo. Na tem delu bojišča stoji večina sloven-
k i h polkov. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da Če se borba med Vyskovom in Duklo za nas ugodno razvije, bo P r z e m y s l kmalu otet.
Ob D u n a j c u in N i d i so se pričeli novi boji.	.	i : (	;
Po zadnji Hindenburgov! zmagi ob M a z o v s -kih jezerih se je ruska armada umaknila za reko Njemen. Nemci so dne 18. t. m. zasedli že mesto Tauroggen ob rusko-pruski meji. Nemške čete zasledujejo Ruse severo-za-hodno odi mesta Grodno. Severno od Visle se nemška armada močno zajeda v Rusijo. Južno od mesta Kolno je memiška armada vrgla Rusa proti mestu Lomža (severoizhodno od Varšave). Tako grozi Hindenburgova armada Varšavi tudi od severa.
Pred Varšavo nič novega.
Pred velikansko bitko v Karpatih.
Budimpešta, 19. februarja.
Budimpeštanski list „Pesti Napio“ piše: Načeli karpatski bojni črti, dolgi 500 km, se bijejo že skoro 50 dni manjši boji, ki se, kakor se zdi, razvijajo sedaj v eno enotno, velikansko pomladansko bitko, ki bo odločilna. V dosedanjih velikih bitkah je bilo na obeh straneh opaziti enotno vodstvo, ki je porivalo množice vojaštva kakor klak stroj naprej. Toda tokrat, ko se bori skoraj vsak bataljon posebej, pride junaštvo posameznika zelo v poštev. Za vsak korak, za vsako gozdarjevo hišo in za vsako pristavo se borijo naše čete v divjem, krvavem naskoku, katerega odbijajo Rusi z istim junaštvom. Pri tem se opetovano prigodi, da so tajke majhne postojanke v teku 24 ur po trikiM menjale svojega posestnika.
LISTEK.
Moji doživljaji v vojski.
Iz dnevnika ćefovođja Franca Strmšek iz Konjic (iz severnega
bojišča).
(Dalje.)
VI.//
Dne 26. septembra smo dospeli v Vis Rihvrald pri mestu Gorlioe. Tam se nastanemo. Za) slučaj, da bi sovražnik silil za nami, se nam z «pove, hrib pn vasi, ali- boljše goro, utrditi.
ipijonirji so napravili .cesto na goro, da so s« asamogli topovi na njo potegniti. Mi smo si v 3 dneh napravili dobro utrjene rove nas Vrhu.
Dne 1. oktobra je bilo pri našem bataljonu prvo odlikovainjo. Odlikovan je bil neki rezervni četo-vodja. Osnažili smo se ter nastopili. Poveljnik, bataljona ima kratek in lep nagovor in potem pripne od R*dv«ncu srebrno svetinjo II. vrste na prsa. Ta pa-trulovodja je imel to-le zaslugo: Dne 8. septembra je bil prideljen Seti nekega kadeta. Četa je imel« neko posebno nalogo. Kadet pade in odlikovanec dovrši nalogo sam.
Za tem ,smo še tri dni imeli mir.
Dne 4. oktobra, bil je deževen dan,pa Že zopet odrinemo proti sovražniku. Že pred nami so ga druge čete v par krepkih napadih na celi črti zapodile v beg. Umikal se je tako naglo, da smo noč in dan marširali za njim. Puščal je topove za seboj. 40 jih
je zakopal. Dobili smo vozove in druge stvari. Ujeli smo cele bataljone skupaj.
Dne 12. oktobra so se pa ustavili in mi smo sedaj prišli v bojno črto pri reki San blizu mesta Jaroslav.
Rusi so se onstran reke zakopali, mostove so seveda vse v zrak spustili in porušili.
Naša divizija se nastani v neki vasi, ki je bila približno eno uro od reke San oddaljena.
Prvo noč je bilo veselo v tej vasi.
Kupili smo si velilo svinjo, Katero smo potem kuhali in pekli ter jedli, da je bilo veselje.
(Toda naše veselje n«m zmotijo in skalijo ruski šrapneli. Ko so Rusi namreč zvečer zagledali naše luči in ognja, so nam takoj poslali svoje „prisrčne1 pozdrave.
Ravno sem obiral lep kos dobre pečenke, ko že priletijo prvi šrapneli*
Hitro pogasim ogenj in obiram svojo svinjetino dalje v temi.
Drugi dan je moral n,aš bataljon ven iz vasi na poljske straže.
Jaz dobim povelje, iti s Šestimi možmi I reki San na patruljo ter preiskati, Kako je tam. Vzamem si torej Šest dobrih mož, med njimi tudi svojega dragega mi tovariša iz Dražje vasi pri Žičah, Retuzni-ka. Gremo.
V eni uri dospemo v bližino reke, ti je pa z gostim vrbjem zarasla.
Počasi gremo, drug za drugim, s puško in bajonetom v roki proti reki, do Katere nas vodi ozka zajčja stezica. Jaz rijem naprej, za menoj Ivan Re-tuznik. Pridemo do reke, seveda zelo previdno, ter
lahko opazujemo reko, ki je bila na istem mestu zelo deroča, ter tudi obrežje na drugi strani.
Takoj pa že tudi opazimo v grmovju na drugi stpani reko rusko stražo pri ognju, ki si je kuhala kavo. Rusi pa so tudi nas opazili in že so sikale — krogle mimo naših ušes. Mi smo se seveda hitro pometali na tla in iskali zavetja. Urni ste, ruski rjaki, sem dejal, ko smo bili na varnem, ali dobro streljati pa le ne znate, ker niste nobenega zadeli!
Sedaj ukažem, naj vsak posebej zleze nazaj do ceste ter tam mene počaka. Obdržim pri sebi samo Ivan«. Tega je bilo sicer še malo strah, ker je lAl y prvič v taki bližini sovražniia.
Zlezeva zopet nazaj na rob obrežja in hitro po-sproživa par magacinov V smeri proti ognju. Sedaj še dobi Ivan tako korajžo, da vsklifne: Franci, le dajva jih! Sel bi bil kar sam nad nje, Ko bi ga ne bil jaz n«zaj potegnil.
Za sedaj veva dovolj, sem rekel.
Sla sva in se združila z onimi štirimi. Vsi gremo v neko hišo, kupimo krompirja in gaj si pustimo skuhati ; zraven pa Še kavo in še le potem gremo nazaj k stotniji.
Zvečer pove nekdo, da delajo Rusi most_ Čez reko. Zopet pride povelje: Reka, oziroma obrežje se mora preiskati! Vprašam poročnika, če bodemo morali mi zopet iti, ki smo bili že zjutraj na poizvedovanju pri reki.
„Ja, dragi moj“, pravi poročnik, „ravno ta nocojšnja naloga je zelo važna in vas pri tem nujno potrebujem!“
Kaj Čem, moral sem iti zopet zrajVen.
(Dalje prih.)
Stokrat zavzeta In zgubljena postojanka.
Budimpešta, 19. februarja.
"Bist „Buda,peštf? J^feplo“1 piše đ V središču karpatskih bojev napenjajo Rusi vse svoje sile. Tamna tisti bojni črti se nahaja vjišina, katero so Avsuijc. in Rusi že čez stokrat zavzeli z naskokom, in ravno vsled tega se ne more reči, je-li avstrijska, ali ruska trdna last. Zdi se, da se razvijajo boji pri karpatskem prelazu Dukla, ki so vrata do Ogrske, \ prilog Avstrije.
Krvave ruske izgube v Karpatih.
Milan, 19. februarju.
Vojni poročevalec lista „Sera“ javlja z bojišča: Ruske izgube v Karpatih so od časa,, ko so Avstrijci pričeli z napadalnim prodiranjem, največje in najkr-vavejše v celi vojski. Avstrijski sunek v rusko bojno črto je Ruse popolnoma presenetil, in,, ker niso bili pripravljeni, so Avstrijci s svojimi topovi, strojnimi puškami in nenadnimi naskoki uničili po cele ruske polke. Sovražnikove izgube v ozemlju prelaza Dulde se cenijo nad 60.000 mož.
Bitka pri Kolomeji.
Budimpešta, 20. februarja.
List „Pesti Hirlap“ poroča: Na karpatski bojni črti trajajo hudi boji nadalje. Velik pomen poraza Rusov pri Kolomei se razvidi že iz tega, da napenjajo Rusi sedaj vse svoje sile, da bi si to važno železniško križižče zopet priborili nazaj, kajti ta železnima je za Ruse brezpogojno potrebna, ker prevažajo po njej vojaštvo za izhodno karpatsko bojno črto. Rusi so pa sedaj' prisiljeni, da morajo prevažati vse svoje čete v smeri proti Stanislavu, Ruske čete, ojačene s temi rezervami, so napravile na naše čete, ki so prodirale iz Kolomee proti severu, skrajno srdit napad, Borba je ljuta, Rusi spravljajo v enomer nove rezerve na bojno črto. Boji so se sedaj razvili na celi dolgi črti v eno samo veliko bitko, katere izid bo upli-val na celo karpatska bojno črto. Priznati se mora, da si Rusi z velikansko žilavoštjo prizadevajo spraviti vojno srečo na svojo stran. Na ostali karpatski bojni črti pa pritiskajo avstrijske Čete rusko vojno črto neprestano nazaj. Pri prelazu Dukla postaja dosedanji pritisk ruskih velikanskih čet vedno slabejši, tako, da bomo mi v kratkem času gospodarji na tej črti.
Boji pri Stanislavu.
Budimpešta, 19. februarja-
Budimpeštanski list „A Nap“ piše:	Naše čete
sa « tero ria, so zasedle mesto Kolomeo, dobile v svo-cib bojih v tem ozemlju veliko ulogo v prilog našim
četam. Vest, da se Rusi umikajo tudi iz Stanislava in da nameravajo prepustiti to mesto Avstrijcem brez boja, se ni potrdila. Rusi so pritegnili na južni strani mesta ojačenj in se pripravljajo za nove boje. Naše čete vso prodirale severno od Nadvorne in čez Kolomeo proti sovražniku in rajzvijajo se novi boji, kojih potek je za nas ugoden. Naše armadno vodstvo postopa pri prodiranju zelo previdno. Oskrbla naših Čet z živili in z drugimi potrebščinami je izborna in tudi dovoz municije se vrši v polnem redu.
V 14 dneh bo Przemysl otet.
Krakov, 19. februarja.
Iz oblegane trdnjave Przemysl je došlo poročilo, da ima posadka trdno upanje, da bo trdnjava Przemysl tekom dveh tednov rešena ruskega obleganja.
Ruska sodba o Przemyslu.
V Rusiji se veliko razmotrim o usoda Przeüiy-fela. V uradnih ruskih poročilih se omenjajo neprestani izpadi posadke. Ruski list „Ruskoje Slowo“ piše:	„Pri nas se željno pričakuje padec Przemyslä.
Eni pravijo, da že vlada y Przemyslu pomanjkanje, toda nalši artileristi so *6 te dni obstreljevali nek avstrijski tren, obsMOö iz sedem vozov, v katere so bili vpreženLkonji in ki se je hotel bližati trdnjavSKi utrdbi. Kj'ef se pa tako malo štedi s konji, se ne more govoriti o pomanjkanju. Povsem abotno bi pa bilo, če bi se govorilo o kakem pomanjkanju vojnega, gradila v trdnjavi. V trdnjavi prve vrste, kakor je brez dvoma Przemysl, se kaj takega ne more pripetiti. In trdnjavski poveljnik je brezpogojno nadarjen general. Njegova železna volja in strokojvna izobrazba sta mu že zdavna pridobili glas odličnega vojaka. Trdnjava se še more braniti na nedoločen čas in vsako govoričenje, češ, da bo trdnjava kmalu padla, je pustolovska domišljija.“
Avstrijski konj zaplenil rusko strojno puško.
Z bojišča na Dunaj došli ranjeni avstrijski častnik pripoveduje sledečo zanimivo dogodbico: V karpatskih bojih se je konj „ErČi“, ljubček nekega avstrijskega konjeniškega oddelka, tekom boja z Rusi, nenadoma odstranil z bojne črte. Zvesto žival še po končani bitki niso mogli najti in splošno se je mislilo, da je konj padel. Po preteku kakih osem dni je avstrijska konjeniška patrulja v bližini zaslišala veselo konjsko rezgetanje. In glej! Bila je kobila
i,,Erči“, katero so naši, že šteli, med izgubljene. Kobila je veselo rezgetala, ko je opazila avstrijske konje-
nike in je v brzom diru priskakljali k patrulji.
njene
U
te-
pa
Na
redno vesela, da je zopet našla svojo čefov vErč ni prišla sama. Prinesla je seboj lep vojni plen hrbtu je imela privezano — rusko strojno puško. Kobila je potem, ko je zbežala od svoje Čete, zašla med Ruse, ki so jo polovili in jo uvrstili med konje za prevažanje strojnih pušk). „Erči“ pa z novo službo ni bila posebno zadovoljna in je nekegja dne kar s svojim bremenom vred zbežala iz ruske bojne črte k Avstrijcem. Slučajno je našla zopet svojo četo, ki jo je bila pred enim tednom nezvesto zapustila. Naši konjeniki so sprejeli kobilo z velikim veseljem. Odslej pa uživa „Erči“ pri avstrijskih konjenikih še večji ugled, kakor poprej.
Pred novo velikansko bitko na Poljskem.
Budimpešta, 19. fernarja.
Budimpeštanskemii listu „Pester Lloyd“ se poroča iz vojaških krogov: Zadnja poročila zaveznikov (Avstrije in Nemčije) potrjujejo vedno bolj mnenje, da se vrše na severnem bojišču dogodki, ki so iste velikanske važnosti, kakor je bila tridnevna bitka pri Lodzu in Limanovi. Sedajna bitka je brezdvomno največjo pozornost vzbujajoča dobla v beli avstrijsko-nemšfko-ruski vojni.
Boj za Varšavo.
Kodianj,,19. februarja.
List .„Aftenposten“ poroča iz Petrograda: Nemci od vseh strani korakajo proti Varšavi z namenom, da zberejo tam večje število svojih čet. Nemška! armada, ki se nahaja na levi strani Visle, je začela raške postojanke srdito napadati. Istočasno je avstrijska, armada generala Dankla obnovila napadalno bojevanje ob Dunajcu in Nidi. Namen Danklovih bojev je, da se čim več ruskih čet pritegne na to črto in se ruska bojna Črta kolikor mogoče zrahlja.
Nova ruska obrambna črta na Poljskem.
Dopisnik lista „Nationalzeitung“ na ruski meji je dobil iz zanesljivih krogov sledeče obvesilo: Rusko armadno vodstvo je najela na tisoče delavcev, da izdelajo takozvano drugo obrambno črto v večjem obsegu, kajkor dosedaj. Zlasti trdnjavi Kovno in Brešč-Litowski ojacujejo noč in dan z novimi utrdbami, in istotako trdnjavo Ivangorod. Kovno in Brešč-Litow-ski stp, zameta -.v obsegu 75 angleških milj in sicer za široke jarke in žične ovire in postavljajo v kratkih presledkih težke električne tokove. Posebno pri Breš-ču so bile pripravljene poplavljalne naprave, ki bodo zamogle spraviti pod vodo velike dele ozemlja. Domneva se, da pride v kratkem do umaknitve ruske armade, Ruski narod ima Še vedno močno zaupanje v velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, in generala Ruskega. Vse vesti, da bo veliki knez kmalu odstavljen, so izmišljotine. O kaki vojni utrujenosti med ruskim nahodom ni opaziti nobenih sledi. Na carjevem dvoru obstoji majhna mirovna/ stranka, ki pa nima prav nobenega upliva. Njej pripada' baje tudi icarica, ki pa ne more prodreti, ker ji širši sloji ruskega naroda kot „Nemki“ ne zajupajo. V vseh večjih mestih Rusije se vežbajo znatne množine vojnih obvezan c e v, ki predstavljajo deloma zelo dober človeški materijal.
Nemci uplenili rusko vojno Magajno,
Kraljevce, 19, februarja.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, fla se nahaja med velikim vojnim plenom, ki je po bitki pri Ma-zovskih jezerih padel Nemcem v roke, tudi ruska vojna blagajna, v kateri &e nahaja 250.000 rubljev. (En rubelj je 2.53 K.)
Mpa-sM bojišče.
Gradec, 19. februarja.
Že v Številki od zadnjega petka je naš! dunajski dopisnik v uvodnem članku omenjal, da v sedanjem trenotku ni pričakovati posebnih dogodkov na av-strijskjo-srbskem bojišču, niti od naše niti od srbske stragi. iTo mnenje potrjuje tudi poročilo grškega poluradnega lista „Hestia“, ki poizve iz deloma uradnega vira, da so nameravane operacije proti Srbiji radi vremena zelo težavne, osobito ker poplavljajo ozemlje Donava, Drina in Savh, ki jih ne morejo premostiti. Poročilo o veliki bitki pri Milanovcu je neresnično že zato, ker leži Milanovao v središču Srbije. Ce se misli na kraj, ki leži nasproti Oršovi, se je mogel biti le artilerijski boj, ker je radi povodnji neizvedljiva premostitev Donave. Napad na Srbijo, če se sploh še misli nanj, se ne izvede še taka kmalu.
Srbi so obstreljevali avstrijski odprti mesti Zemun in Mitroviča. Avstrijci so na to odgovorili z obstreljevanjem Belgrada (in nazmaipili Srbom, da bodo na vsako tako obstreljevanje enako odgovorili.
19. februarja se glasi:
Na južnem bojišču so Srbi zadnji čas opetovano obstreljevali s topovi odprta avstrijska mestaj ob naši meji. Tako je n, pr. srbska artilerija oddala 10. februarja na mesto Zemun okrog 10 strelov iz težkih topov. Srbske krogle so poškodovale v Zemunu več hiš, med temi tudi poslopje glavne pošte. Ranjenih je bilo več civilnih oseb in dva otroka ubita. Dne 17. februarja! so Srbi na isti način obstreljevali slavonsko mesto 'Mitroviča, ob Savi. Poveljstvo naše balkanske armade je nato določilo, da se mesto Belgrad za kratko časa obstreljuje s težkimi topovi. Pred mesto Belgrad se je tudi poslal posebni odposlanec, ki je v imenu našega armadnega poveljstva sporočil Srbom, da bodo Avstrijci na vsako obstreljevanje avstrijskih odprtih mest odgovorili z ognjem iz težkih topov na srbsfa mesta.
Novi koral poveljnik v Sarajevu.
Iz Budimpešte se poroča, da je feldmaršallajtj-nant Vincenc Fox, bivši divizijonar v Oseku, imenovan na mesto umrlega generala Appelna za Eornega poveljnika v Sarajevu,
Francoske čete za Srbijo.
Kolin, 19. februarja.
Kolinskemu listu „Kölnische Zeitung“ se brzojavijo iz Curiha, da je dobil francoski general Pan, ki se je vrnil iz Rusije in se bo podal v Niš, nalog, da se mora prepričati o položaju v Srbiji. Francija hoče poslati dva armadna zbora Srbiji na pomoč. Na pomoč indijskih čet se ne more več dosti računati. Kakor se zdi, nameravajo Nemci vnovič prodirati proti trdnjavi Verdun. Vsled tega bojda morali Francozi opustiti nameravano prodiranje v Alzacijo. Čete pa, ki so bile za to določene, so prejele povelje, da morajo biti pripravljene na odhod v Srbijo.____________
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Angleški parnik z 2000 vojaki
oo pu lupil.
Hambiurg, 20. februarja.
Listu ^Hamburger Nachrichten“ se poroča iz Stockholma:
Angleški parnik z 2000 angleškimi vojaki za francosko bojišče na krovu je bil v zalivu La Manche (med! Anglijo in Francijo) z vojaštvom vred potopljen.,
List „Göteborg Aftonbladet“, ki je prejel to poročilo, jamči za zanesljivost viba.
Nemški podmorski čoln potopil
angleški parnik.
Liverpool, 21. februlajrja.
Nemški podmorski čoln je potopil v Irskem morju pri otoku Anglesei angleški piarnik „Cambaut“, ki je plul iz Cardiffa proti Liverpoolu, ne da bi ga bil poprej nato opozoril. Vsled razstrelbe so bili ubiti trije pomorščaki, dva sta utonila, ostali so pa bili rešeni.
155 angleških ladij se potopilo.
Frankobrod, 19. februarja. „Frankfurter Zeitung“ poroča iz Londona, da je angleški časnikar Gibson Bowles označil trditev angleškega državnika Churchilla, da je Anglija izgubila v dosedanji vojski samo 63 ladij, kot neresnično. Bowles računa, da je Anglija do sedaj v boju z Nemci izgubila že 155 ladij.
TüPGija-Hiisija-Anglija-FpanGija.
Maribor, 21. februarja.
Neuradna poročila z bojiščaj na Kavkazu pravijo, da so Turki zopet pričeli z napadalnim prodiranjem zoper Ruse. Bojevanje je sedaj nekaj tednov mirovalo, ker so vladali na celem kavkaiškem bojišču veliki sneženi zameti.
Angleške in francoske bojne ladje zapet obstreljujejo Dardanele.
Iz Egipta in 'Mezopotamije ni novejših poročil.
V angleški Indiji so opaža močno vstaško gibanje mohamodaneev zoper Angleže.
Angležii iu Fjt^tipozi obstrelju-jejo Dardanele.
Carigrad, 19. februarja.
'Turški glavni stan uradno poroča : Danes zjutraj so angleške in francoske bojne laldje obstreljevale zunanje dardanelske utrdbe. 0|didale so kakih 400 strelov, ne da bi dosegle kak znaten uspeh. Ranjen je bil samo en turški vojak, a še tisti le od kamenega idrobca.
Turški glavni stan še dodatno poroča dne 19. februarja zvečer:
Osem angleških in francoskih oklopnih križark je obstreljevalo dardanelske utrdbe skozi sedem ur. Turške baterije v utrdbah pa vkljub temu niso utihnile. Sovražnik je oddal skupno 600 strelov iz velikih topov. Tri sovražne Križarke so bile poškodovane, in med temi admiralska ladja precej močno. N® turiti strani sta bila oh koncu boja ubita en častnik in en vojak, en Turek pa je bil ralnjen.
Domača in zunanja politika.
Kdaj se bo sklenil mir?
. Ce bi hotel kdo verjeti različnim francoskim in angleškim prorokom, bi trajala sedanja vojna še zelo dolgo. Angleški vojni minister se je celo izjavil, da se bo vojna meseca maja 1915 še le prav začela, da pa zna trajati tudi tri leta in da sploh ne bo končana, dokler ne bodo Nemci izpraznili Belgije, magari bi mortala trajati 20 let. Na take besede ni dosti dati. Kdor hladno vso stvar preudari, spozna kmalu, da bo vojna trajala tako dolgo, dokler jo bodo prizadete države mogle denarno zmagovati in dokler ne bo ena vojskujočih skupin na kopnem in na, morju popolnoma premagana.
Francoski finančnik in biv|ši minister Guyot je glede denarne strani sedanje vojne izračunal sledeče: Ce se vzame, da ima Nemčija 4,500.000 mož pod zastavami, Francija 4,000.000, Rusija 5,460.000 mož, Avstrija 8,500.000, Belgija, Angleška in Srbija skupaj 1,500.000 mož, in če ise vpošteva Še tiste države, ki sicer ne vodijo vojne, pa so vendar svoje armade mobilizirale, potem je zdaj 18,500.000 mož pod zastavami. Stroški znašajo povprečno za moža na dan 12 K, torej skupno 226 milijonov kron na dan, 660 milijonov kron na mesec in 2960 milijonov kron na pol leta. .Upoštevati je pa tudi zaslužke pri mezdah in plačah. Ti znašajo samo na Francoskem 3,600.000 kron; za vse države računa Guyot, da znaša proizvajalna izguba 40,700.000 K. Ce se konečno še računajo različni izdatki, ki jih imajo države, preskrba beguncev, ujetnikov, po vojni povzročena škoda na poslopjih in poljih, znašajo po Guyotu stroški za vojno v šestih mesecih 104.000 milijonov kron.
Ce je ta račun utemeljen, potem ne moreta niti bogata Angleška in bogata Francija vzdržati 3 leta trajajoče vojne.
Drugi vzrok miru bi bila odločilna zmaga ene ali druge stranke. V ta namen je potrebno novih rezerv. Francija je po Guyotu že izčrpana, Angleška nima Častnikov za izvežbapje vojaštva in sploh ne more toliko ljudi skupaj spraviti, kakor je nediavno pisal angleški lord Kitchener. Rusija pa s svojimi rezervami tudi ni dosti na boljšem, kakor Avstrija in Nemčija.
Sodi se torej, da bo vojna k večjemu trajala Še pet mesecev, kar bosta Avstrija in Nemčija denarno lahko vzdržali in s svojimi boljšimi armadami konečno zmagali.
Italijanska vlada zoper vojsko.
Kolin, 20. februarja.
Italijansko časopisje smatra poteki seje italijanske Zbornice dne 19. februarja za dokaz, da je vlada zoper vojsko. 'Meni se, da se sedaj vrše pogajanja z vsemi skupinami vojskujočih se držav ter da bo vlada še le takrat odločno nastopila, kadar bodo pogajanja sklenjena, ali pa v slučaju, Če bi se popolnoma izjalovila.
Italijanski socialisti za mir.
Rim, 20. februarja.
List „Agenzia Stefani“ javlja: ParlamentariČna skupina socialistov se je izjavila, da je dandanes še bolj kakor kedaj poprej dolžnost skupine, da se Kar najodločnejše zoperstavlja posegu Italije tv sedanji evropski spor.
Italijanski socijalisti s štrajkom za mir.
Berolin, 18. februarja.
„Vorwärts“ poroča iz Milana:	Milanska soci-
jalno-demokratična sekcija je sprejela s 182 proti 125 glasovom naslednjo resolucijo :	Prepričana, da se
mora italijanski proletarijat praktično, energično in pozitivno upreti vsakemu poseganju Italije v evropejski konflikt, naroča milanska sekcija svojemu iz-vrSevalnemu odboru, da priprayì — ne ogibajoč se
nobenega sredstva — tozadevno akcijo in da se o na-
daljnem postopanju
organi italijanskega delavski*:	Voditelj mil Riških
socijalistov, poslanec Turati, se je tej resoluciji odločno protivil, češ, da je tudi v strogo socijalistiČnem smislu generalna stavka v slučaju mobilizacije nedopustna. Ta Turatijeva izjava je izzvala burne prizore. „Vorwärts“ pa dvomi, da bi prišlo radi tega v milanski socijalistiČni stranki do razkola.
Manevri v Bolgariji.
Sofija, 18. februarja.
„Agence Tel. Bulgare“ javlja: Vojni minister zahteva poseben kredit 5,000.000 frankov. Ta svota naj krije stroške velikih manevrov, ki se bodo vršili spomladi 1915 v raznih vojaških okrajih. Ti veliki manevri naj služijo v to, da se praktično preizkusijo nauki balkanske in sedanje vojne.
Bolgarija se resno pripravlja.
[Haag, 19. februarja.
Bolgarska vlada je bolgarskemu Rudečemu križu dovolila podpore 200.000 frankov.. Ob enem je stavila 'dlada v proračun n ajRaljnih 500.000 frankov za namene RufleČega križa. V francoskih vladnih krogih so mnenja, da se Bolgarija resnoi pripravlja na vojsko. Vprašanje je le proti komu?
Albanci zavzeli Ochrido in Vranico.
Kodanj, 20. februarja.
Francoski listi poročajo iz Niša, da Albanci na celi srbsko-albanski meji prodirajo v srbsko ozemlje. Srbi so morali izprazniti mesti Ochrida) in Vranica. V albanskih rokah se nahaja Še več drugih važnejših krajev v Novi Srbiji. Poveljniki srbskih obmejnih čet zahtevajo nujnih ojačenj.
Amerika svari Japonsko.
Peking, 19. februarja.
Tukajšnji poslanik Združenih držav Severne Amerike je te dni izrazil s posebnim povdarkom željo, da naj Japonska kmalu napravi konec napetosti med Japonsko in Kitajsko in sicer mirnim potom. V nasprotnem slučaju bi se ne moglo zabraniti kaiko pooštrenje odnošajev med Združenimi državami in Japonsko. Jlaponci morajo v lastnem interesu pokazati svetu, da ne gojijo nobenih želj po vojski. Po poročilih iz južne Kitajski) naraščaja baje tamkaj nemiri od dne do dne.
Izmenjava težkoranjenih vojnih ujetnikov.
Iz Berolina se dne 19. februarja poroča:	Iz-
menjava onih nemških in angleških vojnih ujetnikov, ki so bili v vojni težko ranjeni, t. j. taki, ki so izgubili roko, nogo ali kak drug del telesa in so za na-dialjno bojevanje nesposobni, se je vršila dne 15. in dne 16. februarja ob nizozemski in belgijski meji. In Nemci, kakor tudi Angleži, ki so se vrnili v domovino, so izjavili, da se jim je v vojnem ujetništvu v sovražni deželi dobro godilo in nimajo nobenega vzroka za pritožbe. Izmenjav^ težko ranjenih Francozov se še ni mogla izvršiti, Ker se francoska vlada in armadno poveljstvo vedno protivi izmenjavi.. Francozi se bojijo, da bd Nemci, ki bi se vrnili s Francoskega, izdali, kfiiko je sedaj razpoloženje v Fralnciji.
Raznoterosti.
Očetovska skrb papeža za sirote. Sv. Oče Benedikt XV. je poslal papeževemu državnemu tajniku kardinalu Gaspariju pismo, v katerem mu naroča, naj se zavzame za 500 sirot, ki so ob potresu v mestu Avezzano zgubili svoje stariše. Deklice bodo po naročilu sv. Očeta spravili v papeževo vilo Castel-gandolp, dečke p® v vilo severoaimeriškega duhovs-kega zavoda, v hišo katoliške propagande, kakor tudi v hišo kneza Lancellotti v Frascatti. Papež tako po očetovsko skrbi za uboge sirote, da je določil, da ae naj otroci pozneje, ko si bodo izbrali svoje poklice, v raznih zavodih in šolah primerno oskrbijo.
Sveto pismo o vojnih ujetnikih. V Sv. pismu se nahaja tudi zanimivo mesto o postopanju z vojnimi ujetniki. V 4. knjigi kraljev 6. 21—23, se nahaja stavek: '„Izraelski kralj je vprašal Elizeja, ko jih je (namreč sirske ujetnike v Samariji) videl: Ali jih naj ubijem, moj Oče? On (prerok) pa je rekel: Ne ubij jih! Zakaj nisi jih ujel z mečem in lokom, dta jih u-biješ; marveč postavi pred nje kruh in vodo, da jedo in pijejo ter odidejo k svojemu gospodarju. Priredili so jim veliko pojedino, jedli so in pili in odpustil jih je in odšli so k svojemu gospodarju.“	!
Poznanjski nadškof dr. Likowski, ki je komaj začetkom vojske zasedel nadškofovsko stolico Poznanj-Gnezno, je dne 20. febr. umrl.
JTTOvoaba ojfeàf, ejiimmUsaJado oicl
•xy1 'spiv..	. .mäQqtuii. S
Vitez Bilinski, bivši skupni finančni minister je bil v soboto dne 20, t, m, izvoljen za načelnika poljskega državnozborskega kluba. Mi smo to že v petkovi številki hoteli naznaniti čitateljem, a nam je državni pravdnik zopet, prekrižal naše račune. Zato velika bela 1 sa v zadnji številki!
*	Nov madžarski knez. Cesar je povišal člana ogrske magnatske zborni«, grofa Ladislava Batthy-anya, za ogrskega kneza.
* Kako je Joffre na Francoskem poljuden. Ge-neralisimus soffre je postal na Francoskem tato poljuden, da kličejo vse novorojene dečke Joffre, deklice pa Joffrette.
i Ernst Ver gani. Na Dunaju je umrl posestnik
lista „Deutsches Volksblatt“, Ernst Vergani, Igral je za časa Schönererja in Luegerja veliko vlogo.
O f dr. Janku Sernec. Z dne 15, februarja nam piše prof. Ant. Bezenšek iz Sofije: Po želji sorodnikov g. med. dr. Janka Sernec sem se obrnil do uprave vojne bolnice v Cačku (Srbiji) za natančne informacije o njegovi usodi in sem sprejel danes sledeči odgovor, kateri bode zanimal tudi širje kroge njegovih prijateljev in znancev, posebno na Slov. Star-jerskem. Zato ga doslovno priobčujem (v prevodu iz srbskega): „Spoštovani gospod profesor! Vaš mnogo-spoštovani rojak g, dr, Janko Sernec je umrl dne 6. januarja 1915 (24, dec. 1914 po starem stilu) in je pokopan na Čačanskem pokopališču. Vaš mnogospoštova-m gospod rojak je umrl na tifusu, Mnogospoštovani doktor je prišel v slabotnem stanju in tako je lahko podlegel težki bolezni. Cačak, 2. febr. 1915. Uprava čačanske rezervne vojne bolnice.“ Naj v miru počiva, izpolnivši svojo dolžnost! Prof. A. Bezienšek.
Profesor dr. Murn padel. Pri Jodlovi na severnem bojišču je dne 22. decembra 1914 padel dr. Alojzij Mum, profesor v Duhcoyu na severnem Češkem. Dr. Mu-m je bil naš štajerski rojak, doma iz Spodnje Polskave,
Odvetnik dr. Ant. Prus iz Konjilo, ki je pred kratkim postal nadporočnik in služi na severnem bo-j šču, piše svojemu svaku prof. J. Zidanšeku: Velecenjeni gospod stric ! Sedimo zopet nekaj časa na var-! em. Grad, v katerem stanujemo, je last ogrskega ministra za poljedelstvo. Preskrbljeni smo dobro. Upam, da ste tudi Vi čili in zdravi. Kaj je novega v Mariboru ? Rad bi se vrnil v blaženi Spod. Stajer, toda! zdi se mi, da se ta želja še ne bo tako kmalu izpolnila. Iskrene pozdrave vam in vsem znancem.
S srebrno zaslužno kolajno za hrabrost prve in druge vrste je bil odlikovan Slovenec Marko Štuhec, frajtar 3. pijonirskega bataljona, doma od*Sv. Tomaža pri Grmožu. Za njegove izvanredno junaške čine sta ga tudi pohvalila nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik Karol Franc Jožef. Prisrčno čestitamo !
Matura srednješolskih prostovoljcev. Naučni minister je določil, da se gimnazijci 8. razreda rojeni v letih 1895 in 1896, ter realci 7, razreda in učiteljiš-čniki 4. letnika, ki so bili zbrani, lahko pripustijo k maturi. Iste ugodnosti so deležni tudi gimnazijci 8. razreda, realci 7. razreda in učiteljiščniki 4. letnika u-čiteljišča rojeni 1. 1897, ako hočejo prostovoljno vstopiti v vojaško službo.
*	Iz japonskega vojnega ujetništva je pisal mornar Vinko Deškovič, šibeniški rojak, ki se nahaja z drugimi svojimi tovariši s krova naše križarke „Kaiserin Elisabeth“ v Himiji na Japonskem, P'ismo je datirano z dne 26. decembra. Deškovič popisuje, kako dobro so praznovali avstrijski, ujetniki božične praznike. „Avstrijski državljani, ki prebivajo na Japonskem, so priredili zbirko denarja in obleke ne le za avstrijske Ujetnike na Japonskem, temveč tudi za one v Sibiriji, ki mnogo trpijo od mraza in zime. Na sveti večer je prispelo pet velikih zabojev in za vsakega izmed nas — tu nas je 141 — je bilo obleke, sadja in slaščic dovodi. Japonska vlada nam je dala prirediti posebno fino večerjo iz riža, ribe, teletine in krompirja. Vsak je dobil tudi steklenico piva in slaščic. Posebno pa nas je razveselilo, da smo dobili vsak tudi 1 jen (= 2 K 42 v) v denarju, s katerim si bodemo lahko nakupovali razne drobnosti Po obdarovanju smo priredili predstavo, na katero smo povabili svoje in japonske častnike. — V obče se nam tu dobro godi. Ne zebe nas in gladu ne trpimo. Le to nam je nerod-i o, da ne dobivamo niti vinarja plače in da smo prav brez denarja. Iz taborišča ne smemo; pravijo nam pa, da bo japonska vlada tudi' to dovolila. Zjutraj v-stajamo ob 7. uri, ob 8. uri dobimo sladek čaj in lep kos belega kruha. 'Opoldne je obed, ki sestoja iz. ene same jedi z dvojno porcijo kruha, popoldne ob 5. uri pa večerja (gulaš, ribe, polpete). K obedu in večerji dobivamo čai brez sladkorja. Delati, nam ni treba nič, ie svoje perilo si moramo prati. Vsak teden enkrat dobivamo vročo kopelj. Vsi smo se že nekoliko zredili. Iz Kitajske nam dohajajo tupatam nemški listi, v katerih beremo z velikim zadoščenjem, da se naši ljubi Avstriji ne godi hudo“.
Napačna slika. Poroča se nam: V štev. 25 „Ilustriranega Glasnika“ je pri imenu Prane Kovačec, padel na severnem bojišču, bila po pomoti napačna slika, Pravo sliko prinese ena prihodnjih številk.
Možje, stari 43-50 let ne pridejo k naboru. „Pester Lloyd“ piše: Nabori mož, ki so stari 43—50 let in so torej že prekoračili starost, v kateri bi še bili podvrženi črnovojniški dolžnosti, se ne bodo vršili,
*	Tatvina darov za vojake. Iz Slovenjgradea se poroča: Na tukajŠnem poštnem uradu se je zelo čud-
- no zdelo, da dobiva šivilja Benedikta Prevorčnik, že-
na ognjičarja, od svojega moža iz Galicije mnogo zavojev z perilom... Pri hišni preiskavi so našli celo skladišče volnenega perila, nakit v vrednosti 600 kron in 900 kron v gotovini. Nasproti orožniku je imenovana nastopila tako rabijatno, da jo je moral zvezano izročiti okrajnemu sodišču..
Goljufije na škodo armade. Posestnik mlinov v Nemškem Brodu na Češkem, neki Friderik Roth, je bdi pred izjemnim sodiščem v Kutni gori radi goljufije in potvarjanja živil obsojen nja 18 mesecev težke ječe in na denarno globo 5000 K. Roth je v moko, ki je bila namenjena za armado, podmešal snovi, ki so škodljive zdravju. Strokovnjaki so izjavili, daj bi vo-jajki, ako bi zavživali kruh iz Rothove moke, dobili različne bolezni in postali sprejemljivi tudi za grižo in 'kolero, ,Trije soobtoženci so bili oproščeni. Najvi-šje sodišče je dne 20. februarja zavrglo Rothovo ničnostno pritožbo fer je razveljavilo oprostilno razsodbo Rothovih sokrivcev, kateri pridejo sedaj radi sokrivde zopet v sodnijsko preiskavo.
*	Vsled male tiskovne pomote je izgubila pamet Marija Kuzmanek v Kutni Gori na Češkem., Imela je v vojski tri sinove in moža. Vsak dan je iskala s strahom" po časnikih med razglasih mrtvih in ranjenih svojce. 12. t. m, zagleda v poročilu tudi ime svojega sina: Franc Kramar, mrtev Vaclav Kuzmanek, . . . Misleča, da je mrtev njen sin Vaclav, zakriči in one-sveščena pade na tla. Ko je prišel tri dni nato sin Vaclav domov na dopust kot ranjenec, je našel mater blazno. Vzrok tej nesreči pa je bila samo napačno postavljena vejica, ki bi morala stati pred „Vaclav“, kjer mrtev je le Kramar.
Zenska garda. Iz Sobotiščana Ogrsklem javljajo: Veliki sodnik nemetujvarskega okraja na Ogrskem je uresničil eno svojih zelo praktičnih misli. — Nfa vojno so namreč odšli tudi vsi redarji in okraj je ostal brez potrebne varnostne straže, kar so seveda skušali zlorabljati razni sumljivi ljudje. Da se to pa v bodoče prepreči, je sodnik ustanovil v vseh občinah svojega okraja, ki ne morejo ( Bacati izdatkov Za posebne stražnike, meščanske garde, pri katerih sodelujejo moški in ženske. Po noči imajo službo moški, po dnevu pa ženske srednje starosti. Pravijo, da nova garda izborno posluje in da so zadovoljni moški in ženske. Moškim se us a j ni treba izgovarjati, ko prihajajo rožno domov, ženske pa tudi, ker Judi one morejo godrnjati, ko se opoldne vrnejo domov, pa jim možje še niso skuhali obecDa.
Monopol na čaj v Rusiji. Poljski listi pišejo: Na Ruskem razpravljajo sedaj najraznovrstnejše nar črte, da bi se } omoglo državnim financam. Med drugimi predlogi se nahaja tudi predlog na uvedbo državnega monopola na čaj. Zamislil je ta načrt svetnik v hnančnem ministrstvu Migulin, ki je izračunal, da bi ta monopol prinašal državi 244 milijonov rubljev na leto. Ce se pomisli, da ima ruska drža,- a že sedaj od prodaje čaja 70 milijonov rubljev letnih dohodkov, potem je razumljivo, da se resno razpravlja
0	Migulirovem predlogu. Svetnik 'Migulin izjavlja, da. bf se čaj čisto nič ne podražil z uvedbo državnega mono; ola, ker romenja Čaj za Ruse prav isto, Ka-kor za nas kava. Načrt proučujejo sedaj v finančnem ministrstvu.
*	Piva ne ho več. Državni zakonik priobčuje mi istrsko naredbo, ki prepoveduje, začenši z 19. februarom podelovanje ječmena v slad. Svrha te naredbe je, zagotoviti vse zalege ječme a za izdelovanje kruha. Slad ar ji in pivovarnarji morajo svoje zaloge ječmena nemudoma naznanit' politični oblasti in •smelo v bodoč ost z njimi razpolagati lje z_ izrecnim dovoljenjem' deželne vlade. Kakor poročajo iz Beroli-] n. e sklon 1 tudi nemški zvezni svet« da se mora u-
1	o uba slada v pivovarnah znatno omejiti.
Sladkor se ne podraži. C. kr. namestništvo nam piše:	Zastopniki avstrijskih sladkornih čistilnic so
oddali pred nekaterimi, dnevi trgovinskemu ministrstvu obvezno izjavo, da bodo dale avstrijske sladkorne čistilnice kupčijstvu in občinstvu potrebne množi ne sladkorja za použitek do začetka nove dobe (1. 9. 1915) po neizpremenjenih, sedaj veljavnih cenah na razpolago. Po tej od sladkorne industrije prevzeti dolžnosti je do začetka nove kampanje zajamčena stalnost sladkorjevih cen.
*	Kako se konji oprostijo od vojne službe. C. k.
štajersko namestništvo je domobranskemu ministrstvu radi oproščenja konj stavilo različne pogoje radi naborov, ki so vršijo letos pred naborno, komisijo. Omenjeno ministrstvo je izjavilo da ne more privoliti v o-proščenja konj onih podjetij, katera preskrbujejo do bavo za voj.no upravo, državna fa javna podjetja. A-ko pa se vpokličejo konji, za katere so posestniki dobili razvidne liste, oziralo bo se c. in kr., vojno ministrstvo na navedena podjetja in lastnike lcdnj, kakor tudi. na na,rodno,gospodarske razmere, zlasti na koristi kmetijstva, seveda v kolik» to dopuščajo vojaške razmere. 'Opozarjamo torej konjerejce, naj tako: vpošljejo svoje prošnje naravnost e, in k. vojnemu ministrstvu, ako dobijo za svoje konje razvidne liste. 'Svojim prošnjam naj priložijo tozadevna dokazila, s katerimi se naj brez vsakega dvoma dokaže potreba oproščenja njih konj. Priporočamo torej, da si konje.. rejci poprej potrdijo te pripomočke in dokazila po e.
k.	okrajnem glavarstvu in se naj izrecno navedejo številke razvidnih listov.. C. in k. vojno ministrstvo je naročilo, da se pri bodočem konjskem naboru ne dob' razvidnih listov za kobile, ki so posebno dobre H priznano sposobne plemeniaiče. Dokaz o tem se mora doprinesti na ta način, da predložijo konjerejci, ko priženejo kobile pred komisijo, uradna potrdila državnih in okrožnih živinozdravnikov ali, pa listine o pre-
movanju, oziroma izvlečke iz rodovnikov, Potrdil, po katerih naj bi se oprostili konji od vojaške službe, se dobi pri komisijah za spravljanje poljskih prKieikov, podružnicah c,, k. kmetijske družbe, osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe ali pa pri precised,.,ištvu c.
k.	konjerejske družbe.
Nabori konj leta 1915. C. kr, ministrstvo za domobranstvo je zaukazalo z ukazom z dne 31. dec. 1914 nove nabore konj in izdajo razvidnih listov za. mobilizacijsko dobo in se je to javJio razglasilo z na-mestniškim razglasom z dne 3. januarja 1915, potom vseh političnih okrajnih glavarstev. Vse, ki se za to zanimajo, opozarjamo, da so sledeči konji izvzeti od naborov : 1. za odpravo pošte neobhodno potrebni Konji; 2. za dušne pastirje, zdravnike in živinozdrav-nike pri izvrševanju njihovega poklica na deželi neobhodno potrebni konji, vendar največ 'dva; 3. za policijsko in zdravniško svrho, kakor tudi za požarne hrambe neobhodno potrebni konji; 4. v zasebnih žre-bčarnaih trajno uporabljeni plemenski žrebci in kobile; 5. licencirani zasebni žrebci; 6. konji, kateri so izključno in trajno uporabljajo pri dirkah ; 7. tisti 'konji, ki se trajno uporabljajo v rudokopih pod zemljo; 8, konji, katerih se zaradi bolezni ali nevarnosti, 'da okužijo druge, ne more ali ne sme voditi iz hleva; 9. tisti konji, ki v letu nabora še niso dopolnili četrtega leta; 10. močno breje kobile, kajkor tudi kobile, katerim se pripuščajo žrebeta, in sicer skozi šest tednov;
11.	konji z napafkami, ki očividno povzročujejo trajno nesposobnost za vojne namene in sicer: z russo kopito (koščen izrastek na kakem členu) in rak v kODi-tu, Če so te hibe spojene z očividnim in trajnim Šepanjem, nadalje slepost na obeh očesih, vrtoglavost, in močna naivdušljivost; 12. pri »nem izmed poprejšnjih naborov v istem nabornem okraju kot „popolnoma nesposobni“ označeni konji. Tozadevne zahteve se morajo takoj naznaniti pri politični oblasti.
Izborno ljudsko sredstvo zoper ozebline. Dunajski profesor Pribram priobčuje v zdravniškem listu „"Wiener klinische Wochenschrift“ spis, v katerem se kot izborno sredstvo zoper ozebljenje in ozebline priporoča limanje nog z mizarskim limom. Kos platna se namaže na eni strani z debelo in vročo raz-topnino mizarskega lima. Raztopnini se primeša, če je pri rokah, malo glicerina. Pomazano platno se položi še vročo na nogo in prste. Nato se potegne na nogo čevelj in tako se lahko tedne in tedne hodi, ne da bi bila hoja kaj ovirana. Zelo dobro upliva to-le sredstvo tudi na že ozeblih nogah. Vojak, ki je že o-zebel, a še lahko hodi, si napravi limovo raztopnino in ovije cunjo na nogo. Ta obveza varuje vojaka še pred zopetnim ozebljenjem. Ko se prvi ovoj odstrani, more se isti nadomestiti z drugim. Limov ovoj se naj-ložje odstrani, ako se podrži ali umije nogo v vroči vodi. Profesor Pribram priporoča, naj bi zdravniki vzeli večje množine lima seboj na bojišče in naj bi se vojake natanko podučilo, kako jim je postopati z liman jem nog.
Maribor. Dijaško podporno društvo c. kr. gimnazije v Mariboru je imelo dne 8. t. m. svoj občni zbor za leto 1914. Predsednik g. ravnatelj dr. J. Tominšek se je v Svojem otvoritvenem nagovoru posebno spominjal preblagega podpornika dijaštva, stolnega dekana dr. Mlakarja, ki ga je bila dne 15. a-prila 1914 ugrabila neizprosna smrt. Dr. Tominšek je tudi sam poročal o delovanju in gmotnem stanju društva; mi se tu omejimo le na kratke posnetke iz njegovega poročila. S preteklim letom se je uvedel reden poslovnik, ki omogočuje pregled o delovanju in bo tvoril trdno ogrodje za, zgodovino 'društva. Društvo je štelo enega Častnega čl'a,na (Njega prevzviše-nost, knezoškofa dr. M. Napotnika), 72 rednih članov (12 več nego lani), 260* podpornikov, skupaj 333 članov. Darovi so ali iredni prispevki članov in nekaterih denarnih zavodov, ali izredna naklonila; izmed slednjih bodi omenjeno naklonilo g. dr. V. Kaca (200 K) ter g. namestniškega svetnika dr. A. Weiß pl. Sebleußenburg (3 slavnostne obleke). Podpirali so se dijaki osobito s šolskimi knjigami. Knjižnica šteje 2252 knjig (337 več nego prejšnje leto), tv začetku Šolskega leta je bilo razdeljenih 1793 knjig, ostale pridejo v II, tečaju na vrsto; neobdarovan ni ostal nobeden prošnjik. Otroci beeuncev iz Galicije, sprejeti kot slušatelji v gimnazijo, so bili vsi s knjigami popolnoma opremljeni. V nujni potrebi so dobivali dijaki tudi podpore v gotovini, v obliki prispevkov za hrano, za zdravila, za obleko i. dr. Dohodkov je Štelo društvo 3382 K 13 v, izdatkov je imelo 962 K 62 v, tako da ostaja prebitek 2419 K [51 v. Pripomniti pa je, da društvo tuđi posredno pridobiva dijakom podpore, s priporočili pri zdravnikih za brezplačno zdravljenje, g pozivi založnikom knjig za darila/ iy prid društva, z osebnim uplivom na odlične osebnosti itd. K vojnemu posojilu je društvo prispevalo svoto 6700 K potom zadolžnice na vrednostne papirje, ki so shranjeni v depozitnem oddelku Avstro-ogrske banke na Dunaju. Glavnica 'društva znaša (vse v vrednostnih papirjih) 10.600 K, z omenjenim prebitlom vred zna,-ša društveno premoženje 13.019 K 511 v; v tem letu je naraslo za 227 K 14 v. Vsa poročila je občni zbor vzel z odobrenjem na znanje. V novi odbor je bil na mesto umrlega stolnega dekana dr. "Mlakarja soglasno izvoljen č. g. kanonik in nadzornik Josip 'Majcen. Ostali odborniki so bili z vsklikom zopet izvoljeni in sicer gg. : stolni prošt mons. Karl Hribovšek, dvorni svetnik dr, F. Vovšel, profesorji A. Fink, Ivan Kociper, dr. A. Medved, dr. J, Mühlbacher, dr. A. Pečovnik, K. Zahlbruckner. Načelnik je in ostane po
pravilih gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek. Ta je k sklepu izrekel srčno zahvalo vsem podpornikom, izrecno tudi požrtvovalnemu knjižničarju prof. Finku,in je s toplimi besedami pozival vse zbrane, naj ostanejo i v teh težkih časih društvu zvesti, naj pridobivajo novih članov in preskrbujejo podpor — kajti baš zdaj bo ubogi dijak še ubožnejši.
Maribor. V seji občinskega odbora dne 17. februarja se je sklenilo, da se v mestnem kopališču še naredi tudi vjelik kopalni basin. Mestno pokopališče V Pobrežju se je znatno povečalo in se je načrt za pokopališče odobril. Mestni zdravnik dr. Leonhard je v uradnem dopisu zahteval, da se pomnoži število javnih stranišč. Sklenilo se je zgraditi osem novih javnih stranišč. Za aprovizacijo mesta se bo nakupile tudi rž, turšica in krompir; potrebni denar in sicer 180.00*0 K, bo posodila mestnai šparkasa. Pšenico in riž je mesto že nakupilo. Za Špeharje bo mesto določilo cene, ki se bodo javno nabile. Neobhodno potrebno je, da pritegne pri določevanju cen občina tudi Špeharje, bajti producent in konzument se morata sporazumeti.
Maribor. Dne 18. februarja se je na mariborski okrožni isodniji pred prizivnim senatom, kateremu je predsedoval višjesodni svetnik dr. Fraidl, vršila obravnava zoper odvetnika dr. H. Tuma iz Gorice in Alfreda Callini, črkostavca in (predsednika goriške bolniške blagajne, ki sta bila svoječasno v Mariboru obsojena in sicer po § 487 drž. k. z. dr. Tuma na 600 K, oziroma dva meseca ječe, Callini p!a na en mesec težke ječe, ker sta očitala sodnikom v Gorici in v Trstu pristranost. Obtoženca sta proti obsodbi vložila priziv. Obtoženca nista bila pri prizivni obravnavi osebno navzoča; zastopal ju je .odvetnik dr. Sernec. Povod tožbe je bila neka vloga, katero je napravil dr. Tuma na. okrožno sodišče v Trstu v pravnem sporu med sedanjim načelnikom goriške bolniške blagajne in bivšim načelnikom Travanijem, in v kateri povdarja, da se sodnike druge instance ne more smatrati za nepristranske. Radi očitka pristranosti je več višjesodnih svetnikov vložilo zoper dr. H. Tumo, kakor tudi zoper Callinija tožbo. Z:a izvršitev tožbe je bila pooblaščena mariborska sodnija, ki je v 'prvi inštanci izrekla zgoraj omenjeno sodbo. Po daljšem posvetovanju je prizivni senat prvo obsodbo popolnoma potrdil in sta bila [obtoženca tudi obsojena v plačilo sodnih stroškov.
Maribor. Dne 15. t. m. se je poročil v stolnici želez, uradnik Ivan Wurzinger z gdč. Roza Petz. Poročal ju je dr. Anton Medved.
Pobrežje pri Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru je nad zapuščino bivšega gostilničarja v Pobrežju Blaža Plevtschak proglasilo konkurz. Konkur-zni komisar je višjesodni svetnik dr. Vokaun, upravitelj konkurznega premoženja pa odvetnik dr. Faie-schini.
Marenberg. Dekliška zveza naznanja, da se vrši občni zbor v nedeljo, 'dne 7. suŠca, pri Sv. Janezu nad Marenbergom.
Vič. gg. duhovnikom, ki so si naročili nove brevirje, uljudno naznanjamo, da se lavantinski propri] ravnokar t ska. Upamo, da bo potem. Knjigoveznica kmalu izgotovila svoje delo in bodo p. n. gg., če le mogoče, vsaj do Velike noči imeli nove brevirje v rokah. Tiskarna sv. Cirila.
Zadnja pirofila, della v pondellek, 22. febr.
Ruski napadi v Karpatih odbiti.
Dunaj. 21, februarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Položaj na P o 1 j s k e m in v Zahodni Gali e i j i je v obče nespremenjen, Včerajšni dan je potekel nekoliko mirnejše.
V	bojih na karpatski bojni Črti od prelaza D u k 1 a notri do prelaza V, y s k o v je bilo zopet več ruskih napadov odbitih, pri čemur te imel sovražnik velike izgube, kajti izgubil je okrog 750 ujetnikov. Vojna podvzetja južno od reke Dnjestr so nadaljujejo.
V	Bukovini vlada mir.
Japonska mobilizira.
London, 20. februarja.
Po poročilu „Daily Chronicle“ se vrše na Japonskem velike vojačke predpriprave. Vse vojne ladje so poidicali iz tujih vođa, 20.000 mož je določenih za ukrcanje na 16 vojnih ladjah, okrog 35 oklopnic, in 35 vojnih ladij križari ob kitajskli morski obali. Pod orožje sta poklicana dva letnika starejšega moštva in na polotoku Korea je proglašeno obsedno stanje.
T-»dpiai**1' 1,1 rploStrUk- Ko*rs<*rr,ii „Sira*».“
Odgovorni uradnik- S'ran><(
Tlak tiskarne sv. Cirila v Maribora*