kako naj izkoristimo 
LETINO SADJA IN VRTNIN
Po opravljenih ocenah pričaikujeino letos nmogo večji pri-
•lek vrtnin kakor lani. Cenijo celo, da bo večji od povpreč-
ga pridelka v zadnjih lctrh. To se je že pokazalo pTi 11^^
lidelkili, ki so že dozoreli, kakor so: zelena solata, špinača,
rah, češnje itd.
<Glede ua manjšo ali večjo deficitarn<?ftt, ki je  v zadnjih
tili vetinoma vladala na trgu sadja in vrtmn in ki jo je le
'jemno   pTekinjal    nepričakovano   velik    pridelek   nekaterih
'iliur, ponudba  tch  važnih  živil  ni raogla enaikomerno in  v
¦loti   zadovoljiti    povpraševanja.   To   je   odsevalo   v   neza-
'istni založenosti tržišča s temi pr.id&lki, 't&t je aopet imelo
/;i posledico velike spreme.mbe in znatne teritorialne razlike
f cenali.
LahJco torej  pričakujemo,  da  bo letosnja  dobra   letina  s
povečano pomidbo prispeTala k stabilizaciji tržišča in cen teh
:idclkov, s tem pa k enakomernejši in cenejši preskrbi mest-
,i'ga prebivalstva. Pokazalo pa se je, da letošnj.i  večji pride-
k ne bo v vsakem primeru prispeval k izboljšaTijra in pove-
mju poirošnje, če ne bodo pravočasno rešeni razni problemi,
i so zvezani  s prodajo teh  pridelkov.
Prodaja sadja in vrtnin je predvsem odvisna od gospo-(iarakih organizacij, ki sodelujejo v promet« (od zadružnih organizaoij, irgovmskega omrežja, predelovalne industrije in zumanjctrgovjnskih organizaoij), ter njihore org-anizacijske utejenosti in pripravljenosti, da odkttpijo in prevzamejo pri-^laoc količine.
Temcljrti člen v prometu s Jkmetijskimi ipridelki, torej tudi
z vrtninami in sadjem, so kmetijske zadruge, ki so po veljav-
nih predpisdk  skoraj   izkljiično  itpravičene  odkupovati.   Koli-
•,T kol« je prenos odkupa na zadrug-e potkazal pozitiTTie reztil-
ie, so vcndarle prišle do izraza tndi razne sl&bosti zadružnili
:;anizacij   v prometu,  ki  so se  odkrile  v  slabi   komercialni
pltižbi, v nczadostni tehaični opremljenosti, v nezarlostnem po-
7na7anju  trž«š6a  itd. To  je  neizbežno  vpliTak>  na odknp  in
-odajo iTŽuih  presežlkov  sadja  in  vrtnin   v  letošnjeTii   letn.
Poslovanje  zadrug  je otežkočeno tudi  zaradi  pomanjka-
ja tesnejšili   vesn  z   gospodarskimi  organizacijami   bodisi   s
kontrahiraBJeai bodisi s  komeToialBiiiii  pogodbami.  Za.  vzpo-
stavitev takih zvez, ki  so dejansko zelo primeren  način  za
povezovanje  pridelovalnih   in   potrošniških   podroeij,   je   pri-
maBJkovalo inioiatiTe in ¦ektTvnosti t»ko pTi zadrngah kakor
k ho]j pri gospodarskih organižacijah. Glavni  vzrok, zaradi
katerej:a so se gospodarske organizacije izmikal« vzpostavlja-
njo |>os]wnih zvez s  k>on<trahiramjem, je bilo vprašauje jam-
Ivnja minimalnih cen. Zadruge so vefinoma rrfrajalo pri tem
pogoju. gospodarske organizacije ipa  ga  niso sprejele, ker si
mso mogle zagotoviti sred&tev za kritje razlik v primeru, da bi se
/jiižale tržne cene pod zajanrčene cene. Medifsm ko so neka-
teri ljudski odbori (na primer Zagreb, Reka, Bor, Zenica, Tnzla
itd.) določiJi sredstva v ta naj»en, so to drugi odklonili in pre-
jrastili  podjetjem,  da  navezujejo poslovne  zveze  po  lasitvem
preudarku. Poimanjkanje bolj čvrstih poslovnih zvez ni  vpli-
valo samo na neredno dostavo sadja  in  vrtnin  v potrošni^ka
<redišča, femveč tudi na krepitev kmežkih trgov, kar latko v
:iašem položaju  samo poveča neurejenost tržišoa.
Zadružnc poslovne zveze, ki se še organirirajo, niso mogle !otos nuditi potrebne pomoči kmetijskim zadrugam glede pro-daje blaga. Vendar so se v nekaterih primprih po nepotreb-r.em rrinjale v promet med zadrugami in potroinim tržiščem, TČasth pa so si tudi prizadevale, da bi monopoIiziTale tržišče. kar je vsckakor negativno vplivalo na prodajo. Zato ostaja i 'l> i-favljanje neposrednJh in niočnih poslovnih z^ez med za-iHiLrfimi ali posloTnkni zvezami ter potrošaiškimi središči eden izmed osnovnih pogojev ra slabilizaeijo tržiš€a s sadjem vn vrtutnami, ker mora skrajšati pot blaga in izločiti iz prometa odvečne posredovalce.                      (Nadaljevenje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
V prodaji vrtnin in sadja je zelo resen problern ozko in slaibo razvito omrežje nadrobne piodaje. Kakšno je stanje v tem pogledu, najbolje vidimo iz tega, če primerjamo danasnji položaj s predvojniin. Ta primerjava kaže, da je bilo pred vojno 3 do i krat večja prodajnih mest kakor sedaj, posebno v velikih. ruestih, kjer se je po vojni prebivalstvo skoraj podvojilo. Ljudski odbori bi moraLi posveča*ti teševanju problema detaj-lističnega omrežja posebno pozornost, a tudd trgovimske zbor-nice bi se morale bolj zarzeti za rešitev tega vprašanja.
Za zagotovitev prodaje sadja in vrtnin je pomembna tudi aktivnost zunanjetrgovinskih podjeiij, vsekakor pod pogojem, da se računa s preskrbljenostjo notranjega tržišča in z notra-njimi cemami.
Prav tako bi morala tudi predelovalna industrija prevzeti in predelati del pridelanih tržnih presežkov, to tembolj, ker izkorišča sedaj le 65 °/o svojih zmogljivosti. Razen tega bi sc morala bolj usmeriti k izdelovanju sadnih sokov in podobuih udelkov. ker jih je sedaj v proraetu še vedno malo kljub velikemu  povpraševanju potrošnikov.
Promet je zelo pomemben za odkup in prodajo sadja in vrtnin. Pomanjkanje prometnih zvez in nezadostae zmoglji-vosfci v prevoznih sredstvih pri^ejo posebno do izraza, ko je treba naglo prepeljati velike količine lahko pokvarljivih pri-delkov, kakršni so saUje in vrtnina. Ceprav se stanje iz leta v leto popravlja, zahteva letos večji pridelek sadja in vrtnin kitrejše spremembe, da bi mogli vse tržne presežke pravo-časno prepeljati iz pridelovalnih t potrošniška središča.
Za pridelovanje in promet s sadjem in vrtninaini ima zelo veliik pomen ttidi tehnična opremljenost tržišča, ki je bila •na tem področju posebno zanemarjena, kar nedvomno' vpliva na promet. Pomanjkanje skladiščnega prostora, hladilnih na-prav, prevoznih sredster itd. bo občutiti letos še močneje kakor v letih slabše letinc, ker se bodo gospodarske organiza-cije v razmerab večje ponudbe bolj vzdrževale nakupovanja velikih količin blaga, da ne bi utrpele izgub zararli kvar-jenja,  kaliranja, naglcga zniževanja  cen  itd.
Da bi ublažili težave prodaje sadja in vrtnin v letošnjem letu in da bi omogočili čim boljšo, enakomernejšo in cenejšo dobavo tržnih presežkov iz pridelovalnih v potrošnišktf pod-ročja, je bilo pred kratkim v organizaciji državnega sekre-tatiata za zadeve blagovnega prometa posvetovanjc vseli za-interesiranih organov in organizacij. Na tem posvetovanju so bili sprejeti skle^i o nekaterih nujnih ukiepih, k« jih je treba storiti, da bi se izognili nezaželenim posledicam in da bi izboljšali stanje  na  tem  področju.
Najvažnejši sklep je uvedba stalnega sodelovanja vseh tistih, ki sodelujejo, ali pa so na kateri koli način zaintere-sirani za odkup in prodajo sadja in vrtnin. Nadalje je bilo sklenjeno, da se razišče možuost zmanjšanja družbenih ob-veznosti za organizacije, ki se ukvarjajo s prometom s sadjem šn vrtninami (obrcsti za obratna sredstva, obresti za osnovna sredstva itd.). kakor tudi možnost znižanja železniških tarif za prevoz omenjenih pridelkov.
Ljudski odbori naj bt po sklepih posv&tovanja posvečali znatno večjo pozornost vprašanju prometa s sadjem in vrtni-nami ter s tem v zvezi proučili organizacijo in poslovanje trgovskega omrežja na svojem področju, da bi odpravili vse pomanjkljivosti. To se preSvsem nanaša na mesto in delo-vanje veletrgoyinskega omrežja v prometu s temi pridelki, nadalje pa na stanje omrežja za nadrobno prodajo v mestih in potrošniških kraj-ih.
Če bodo ti in drugi sklepi posvetovanja uresničeni, laliko pričakujemo, da se bo stanje na tržišeu s sadjem in vrtninami izboljšalo. No, odprava vseh težav, ki ovirajo pravilen razvoj tega tržišča, pa je dolgotrajnejši proces.
J. Garvan