UDK UD C 911.3:331.024:323.325+347.235 (497.12) K M E T IJS K O PR E B IV A L ST V O V SR S L O V E N IJI G L E D E N A Z E M L JIŠK O -PO SE ST N E SK U PIN E M ilan N a t e k * U vod Leta 1971 je slovensko km etijstvo zaposlovalo le 26.3 % aktivnega prebivalstva. Po drugi stran i p a je bilo vendarle še vedno okoli 45,4 % gospodinjstev, k i so b ila posredno ali neposredno navezana na zasebno km etijsko zemljiško posest. Povojne spremembe, ki so odtegovale delovno silo podeželju, niso uspele p re trg a ti življenjskih vezi med novimi delavci in njihovim i nekdanjim i dom ačijam i. V tem obdobju se je tud i večina slovenskih urbanih in industrijsk ih središč tesneje povezala s svojim za­ ledjem. Ta povezava je b ila sprva zelo enosmerna (npr. dnevno nihanje delovne sile med kra jem b ivan ja in kra jem zaposlitve), vendar je kasneje vzbudila tu d i v najbolj odm aknjenih predelih postopen razkroj starega avtarkičnega km etijskega gospodarstva ( K l e m e n č i č , 1972). Razvoj urbanih in industrijsk ih aglom eracij je sprem ljala na njihovih vplivnih območjih u rbanizacija vasi oziroma podeželja ( K o k o l e , 1969). Večina teh razvojnih teženj je na podeželju omogočala ali celo pospe­ ševala drobljenje zemljiške posesti. Tako se je od leta I960 do 1969 zm anjšala povprečna velikost km etijsk ih posestev od 6,70 ha na 6,31 ha (ali za 5,82 %). Glede na to, da ni bilo pom em bnejših ekonomskih niti družbenih razlogov in pobud, ki bi pospeševali združevanje zasebnih km etijskih zemljišč, so znatne površine km etijsk ih ta l in gozdov prešle v roke neagrarnega preb ivalstva ali p a so ostale v posesti že deagrarizi- ranega prebivalstva in njihovih potomcev. O d leta 1961 do 1971 se je km etijsko zemljišče v lasti družbenega sektorja povečalo za 35,5 % in se je njegov delež zvečal od 11,7 na 16,2 °/o. V istem razdobju se je zm anj­ šalo število km ečkega preb ivalstva za 28,7%. Skupno število gospo­ dinjstev se je povečalo za 12,4%, gospodinjstev brez zemlje za 12,4% in gospodinjstev z zemljiško posestjo pa za 12,3 % . SR Slovenija je bila do nedavna pretežno km etijska dežela, saj je imela še 1. 1948 48,9 °/o km etijskega prebivalstva. Glede na to nas je p re d ­ vsem zanim alo, kako je deagrarizacija po tekala po posam eznih regijah in kako so bile p rizadete posamezne velikostne zemljiško-posestne skupine. * S tro k o v n i s v e tn ik , SA Z U , G e o g ra fs k i in š t i tu t A n to n a M elik a , N o v i t r g 4 /I I , 61000 L ju b ­ l j a n a , YU. P rič a k o v a ti b i nam reč bilo, d a bo z d eag ra rizac ijo ra s tla ekonom ska m oč k m ečk ih obratov , sa j je p riš lo do u strezn e jše zaposlitve p re b iv a ls tv a n a obsto ječih k m etijah . O benem b i se k re p ili v eč ji km ečk i zasebn i o b ra ti n a ra č u n g in ev an ja m a n jš ih k m ečk ih gospodarstev . R e z u lta ti s ta tis tič ­ n ih pop isov in dosed an jih raz isk av p a kažejo , d a p r in a š a d eag ra rizac ija v SR S loveniji novo d ro b ljen je zem ljiške posesti in n a d a ljn je zm an jše ­ v a n je k m ečk ih posestev . T a svo jstvena d ih o tom ija je b ila povod za n a ­ slednjo p rim erjav o m ed razvo jem k m etijsk eg a p re b iv a ls tv a in posestne s tru k tu re v zasebnem k m etijs tv u . Deagrarizacijska območja P o d a tk i o p o tek u d eag ra rizac ije n a obm očju SR S lovenije v dese tle tju 1961—1971 so p o k aza li, d a je m ogoče ra z lik o v a ti šest d eag ra rizac ijsk ih s to p en j g lede n a delež k m etijsk eg a p re b iv a ls tv a (tab. 1 in sl. 1). Tabela 1. Prebivalstvo SR Slovenije leta 1961 in 1971 po obm očjih z različnim deležem km etijskega prebivalstva Delež km etijskega prebivalstva Areal (km2) 1961 Prebivalstvo Skupaj Km etijsko 1971 Prebivalstvo Skupaj Km etijsko Do 5 % 947 208.496 10.192 250.563 6.586 5—10 % 3.163 396.087 62.907 456.315 40.895 10—20 % 4.503 275.602 73.862 300.584 44.195 20—30 % 6.667 319.769 120.797 325.855 78.241 30—40 % 2.176 132.708 64.828 132.515 47.030 40 % in več 2.798 258.865 162.660 261.505 136.084 Skupaj 20.254 1,591.527 495.246 1,727.137 353.031 Iz tabele sta razvidni dve osnovni ugotovitvi. P rv a pove, da je n a ra ­ ščalo v preteklem desetletju prebivalstvo samo na tistih območjih, ki so im ela v poprečju m anj kot 20'% km etijskega prebivalstva. Vsa druga območja, ki so im ela več kot petino km etijskega prebivalstva, p a so izka­ zovala stagnacijo v razvoju celokupnega prebivalstva. V preteklem deset­ letju je bilo značilno za 57,5 °/o SR Slovenije (to je na tistih območjih, k je r je bil delež km etijskega prebivalstva nad republišk im poprečjem ) kom aj zaznaven porast preb ivalstva (v poprečju le 1,2 %>), a obenem zm anjšanje km etijskega prebivalstva za eno četrtino. N a teh območjih je bil leta 1971 poprečni delež km etijskega prebivalstva še vedno 36,5 % in nanje je odpadlo tr i četrtine vsega v SR Sloveniji živečega agrarnega prebivalstva. D ruga ugotovitev se nanaša na sam proces deagrarizacije, ki je bil na Slovenskem v desetletju 1961—1971 med najintenzivnejšim i, k a r jih poznam o po zadnji svetovni vojni. V tem desetletju je nam reč dosegla poprečna letna stopnja deagrarizacije celo 2,87 °/o, m edtem ko je znašala v obdobju 1953—1961 2,31 %, v obdobju 1948—1953 p a 2,74 %. Podrobnejša razčlenitev podatkov iz prebivalstvenih popisov precej nazorno pokaže na neenakom ernost procesa razslojevanja podeželskega prebivalstva na Slovenskem. Podoba je, da je b ila najm očnejša deagrari- zacija v zadnjem desetletju na območjih, k i so imela že višji odstotek neagrarnega prebivalstva. N a področjih z m anj kot 10 °/o km etijskega prebivalstva te r v predelih , ki so imeli od 70 do 80 fl/o neagrarnega p re ­ b ivalstva, se je zm anjšalo število agrarnega življa za več kot eno tretjino (od 34,6 do 35,8 %). V tem desetletju je bila najin tenzivnejša deagrariza- cija na območjih, ki so im ela leta 1971 od 80 do 90 °/o km etijskega p reb i­ valstva. Tu se je nam reč število km etijskega preb ivalstva zm anjšalo za dobri dve petin i (okoli 40,8 %). N ajpočasnejše preslojevanje km ečkega prebivalstva v druge dejavnosti p a je bilo ugotovljeno na območjih, ki so imela več kot 40 °/o agrarnega življa: s tam kajšn jo stopnjo deagrariza- cije je bil p rizadet le vsak šesti km ečki prebivalec. < 5,0 % 5,1 - 10,0 * 20,1 - 3 0 , 0 % 30,1 - 4 0 ,0 % Sl. 1. Delež (v %) km etijskega prebivalstva v SR Sloveniji leta 1971 Fig. 1. Percentage of ag rarian population in the S.R. of Slovenia in 1971 Razčlenitev podatkov o intenzivnosti deagrarizacije na Slovenskem v 60. le tih nas opozarja na naslednje: N erazvitosti ali prem ajhne razvitosti posam eznih predelov, za katere je med drugim i značilen tud i visok delež km etijskega prebivalstva, ni mogoče na hitro odpraviti le s k repitv ijo gospodarske moči posam eznih središč, ki so na širšem obrobju tak ih ob­ močij. Izkušnje prepričljivo kažejo na to, da le gospodarsko vsestransko razv ita območja h itre je kot katerakoli druga p re tap lja jo km etijsko p re ­ bivalstvo v neagrarne poklice in dejavnosti. Skoraj v vseh gospodarsko razvitih območjih ne le da naglo pojenjuje delež agrarnega prebivalstva, deloma tud i na račun močnega doseljevanja, temveč se znižuje z odmi­ ranjem km ečkega prebivalstva tud i njegova številčnost. Kolikor moremo v m anj razv itih območjih na Slovenskem še ugotavljati reprodukcijo km etijskega prebivalstva, k a r m arsikje povzroča celo agrarizacijo, p a tega ne moremo trd iti za ta sloj p reb ivalstva v razvitejših predelih. Silni razm ah številnih neagrarn ih dejavnosti v m estih, industrijsk ih središčih in sploh v razv itejših območjih je v svoj gospodarski razcvet že vseskozi vključeval tud i km ečke otroke. D anašn ja deagrarizacija na nerazvitih območjih odteguje tam kajšnjem u km etijstvu predvsem m lado (od 20. do 34. leta starosti) in le deloma še tud i zrelo delovno silo (od 35 do 49 let), m edtem ko je v večini razvitejših predelov posegla že med otroke v šol­ skih klopeh. Predvsem socialni, psihološki in m orda le deloma tu in tam tud i ekonomski razlogi so prispevali, da so se km ečki otroci v razvitejših občinah že v času svojega rednega oziroma obveznega šolanja preusm er­ ja li iz km etijstva v druge poklice. Na njihovo socialno poreklo jih po­ navadi spom inja večja ali m anjša zem ljiška posest. Kmetijsko prebivalstvo glede na zeml jiško-posestne skupine Slovensko km etijsko prebivalstvo je zelo neenakom erno porazdeljeno po področjih tako glede na stopnjo deagrariziranosti, kakor tud i z vidika velikostne stru k tu re zem ljiške posesti. Leta 1971 je živelo na posestvih, k i so obsegala več kot 10 ha zemlje, 29,5 % km etijskega prebivalstva, ena če trtina ga je b ila na posestvih od 5 do 10 ha, 15,5 fl/o p a na obratih od 1 do 5 ha. Obenem je bilo 14,7 % agrarnega življa ali brez zem ljiške posesti ali p a jo je imelo m anj kot 1 ha. Z višjo stopnjo deagrariziranosti je pojem al delež km etijskega p re ­ bivalstva v tis tih gospodinjstvih, k i so b ila brez zemlje, oziroma so jo im ela m anj kot 1 ha. P ri vseh drugih posestnih skupinah je pravilom a z zm anjševanjem deleža nekm etijskega preb ivalstva narašča l odstotek km etijskega p rebivalstva po posam eznih velikostnih zem ljiško-posestnih skupinah. Č eprav se je s povečanjem zem ljiške posesti zm anjševalo število km ečkih obratov, p a vendarle ugotavljam o, da je skoraj v enakem zaporedju naraščalo tu d i število km etijskega prebivalstva. V tem se je tud i neposredno zrcalila gospodarska moč večjih km ečkih obratov, k i so zmogli s svojo usm erjeno proizvodnjo tud i v m aterialnem pogledu zado­ voljevati in s tem zadrževati na zemlji večje število ljud i kot p a druga m anjša in razdrobljena posestva. Večjo izjemo so p redstav lja la le po­ sestva na tistih območjih, ki so im ela m anj kot dve petin i neagrarnega prebivalstva. Zanje je bilo nam reč značilno, da je živelo leta 1971 na njihovih posestvih z več kot 10 ha zemlje kom aj dobra desetina tam kajš­ njega km etijskega prebivalstva, m edtem ko so ga imele vse druge zem- ljiško-posestne skupine skoraj po eno četrtino. V teh najm anj deagrari- ziranih območjih je bilo tud i 15,2 % km etijskega prebivalstva brez zemlje oziroma z zemljiško posestjo, ki je b ila m anjša od 1 ha. P ri vsem tem moramo poudariti, da so naša najm an j deagrariz irana območja, k i so imela v letu 1971 v poprečju še vedno 52 % km etijskega p rebivalstva oziroma 38,6% celotnega km etijskega živ lja v republiki, zavzem ala v sklenjenem obsegu pretežni del severovzhodne Slovenije: celotno Pom urje, večino predelov Slovenskih goric, P tu jsko polje s H alo­ zam i in območje šm arske občine. V številnih družbeno-geografskih štud i­ jah iz povojnega obdobja ( B e l e c , 1956 in 1968; B r a č i č , 1967 in 1975; K e r t , 1956; P a k , 1969; S o r e , 1969; Ž a g a r , 1967, in delo­ ma tud i K o k o l e , 1956), ki so obravnavale navedena območja, je bila p rikazana prev lada razdrobljene zem ljiške posesti. Vzroki za takšno sorazmerno m ajhno zemljiško posest so izvirali deloma iz dosedanjega družbenogospodarskega razvoja, deloma p a so jo pogojevale prenekatere sestavine geografskega okolja, k a jti na teh območjih pravilom a ni bilo ne družbenih ne p rirodn ih pogojev za nastanek močnejše p lasti velikih zasebnih km etijskih obratov (z izjemo nekaterih predvojnih velepose­ stev). Večino zem ljiške posesti so sestavljale obdelovalne oziroma km e­ tijske površine, m edtem ko je bil v predalpskem in sploh v hribovskih območjih gozd tako po gospodarski pomembnosti, kakor po obsegu, n a j­ pom em bnejša zem ljiška k u ltu ra tam kajšn jih km etij. P odoba je, d a je d e a g ra riza c ija n a obm očjih, k i so im ela le ta 1971 že m an j ko t dve p e tin i km etijsk eg a p reb iv a ls tv a , n a jb o lj p r iz a d e ja la m a n j­ še zem ljiške posestn ike, p redvsem posestva do 5 ha. P ra v n a n jih je do­ segla p reslo jitev km etijsk eg a p reb iv a ls tv a v n eag ra rn e d e javnosti že tis to k ritičn o m ejo, ko osta ja jo iz le ta v leto obsežnejše orne p o v ršin e v so­ c ia lnem pre logu ( K l e m e n č i č , 1975; M e d v e d , 1974). T oda vsa v eč ja in m očnejša posestva so še o b d rža la zn a tn e jš i del svojega km ečkega p reb iv a ls tv a , k i z vso p rizad ev n o stjo p reu sm erja p o lik u ltu rn o in ponekod še av ta rk ičn o ag ra rn o p ro izvodn jo v sodobno tržno p ro izvodnjo . B liž ina v eč jih n eag ra rn ih , to je p o tro šn išk ih središč, jim je p o n av ad i d a ja la tu d i m a te ria ln e v zp o d b u d e za p reu sm erjan je in posodobitev k m etijsk e p ro ­ izvodnje. D a n a šn ja razp o red itev km etijsk eg a p reb iv a ls tv a po posestn ih sk u p i­ nah , k a k o r tu d i k a ra k te r is tič n i raz ločk i m ed obm očji z raz lično stopn jo d eag ra riz iran o sti, so n a jb o lj v e rn a podoba dosedan jega družbenoekonom ­ skega razv o ja slovenskih p o k ra jin . K er je doživ lja lo n aše podeželje v vseh povo jn ih le tih , z las ti p a še v d ese tle tju 1961—1971, n a jb o lj ko ren ito socialno, d ružbeno in gospodarsko p reob razbo , je p ra v za teg ad e lj izredno zan im iv vpogled v p o tek in in ten z ite to p re s lo jev an ja km etijsk eg a p re b i­ va lstva . M enim o nam reč , da p o d a tk i p o p isa p re b iv a ls tv a le ta 1961 in 1971 zelo nazorno p re d s ta v lja jo p reslo jitv en i p roces km etijsk eg a p re b i­ v a ls tv a n a S lovenskem v tem desetle tju . V letih 1961—1971 se je zm anjšalo število km etijskega prebivalstva v vseh zem ljiško-posestnih skupinah. Podrobnejši pogled v tabelo 2 pa nam vendarle pokaže, da je v tem času stopnja deagrarizacije naraščala z zm anjševanjem zem ljiške posesti. T udi v tem pogledu pom enijo izjemo posestva z več kot 10 ha zemlje. Ta so nam reč v tem desetletju izgubila v poprečju (29,03 %) več km ečkega prebivalstva, kot je znašala poprečna stopnja deagrarizacije na Slovenskem (28,72%). T udi v tem podatku vidimo potrd itev domneve, da je industrializacija z vsemi svojimi p r i­ vlačnostm i n a jp re j pritegovala in odvajala ljud i z m anjših km ečkih obra­ tov. Šele kasneje, ko je bila delovna sila s teh obratov že povsem inte- Ta be la 2. K m et ijs ko pr eb iv al st vo SR Sl ov en ije po po se st ni h sk up in ah let a 19 61 in 19 71 a « j s > o c ^ O N O ̂ ■H O ■H CO n CD ON GO ^ sO O O O d C O i n N O h NOI^.OvO^ tnO 00 O N N Ki N OJ N On ^ O tn o in oHNtn-r tHO i n c a ^ o -«-i m oo m i n c o t n n* oiHOONOiqini; tm 00 O n t* u«N s d^ ^ mo o m i n v ß n i n i n h m m ’H oo m t n i n i n m i n i n O) ^ i n ^ m i n o i n i n o O ' o ^ ■h m o m m m tM ^ t n cm I'} go i n v č i n i n ^ i n i n OvO •- c CN Ä - O 03 « tD_£ JS-scn O >N * 3 ’*« o o ja r t S S 0̂ 5 r N* in m ^ so m so N» so h- -H N CM CM sO sO in GO N» ON ▼H 00 od ^ o ^ CM ITN Os 00 N O O O nO sO o no n iv ot"--* On sO 00 sO Csl Ö CN] 00 in t* n i in sO N t-h O sO O n o r .̂ in 00 cm tn co GO ^ CM ON CM ON 00 CM GO -»t i n in O •,-H CD CM s d cm -*h '■tCM tn Os ON O n sO - h ON tn in oo o ON t n ON i n 00 CM -v-4 CM oo oo o v d cm th tn S© m ^ OD CD O m tn so oo in ^ -h sO 00 in ■»■h < m Os s d 00 n i oo tn-TH t n N s in o M n ON o M ^ O O s sO 00 o ^ GO Ö t h OOOOD ^ 1- ON ON sO tn i n o go ON ^ oCM OT-H N* sO ^ O S IT N t H CN] t* CM ^5 s d rvl oo >»h CM t ^ ^ ° © o © — rt i n o n i i n ^ 0 p, O 7 l l 1 ^ 3 Q I O O O O ^ m ^ o j m CO vo O n «3 . g ’S,a «o 5g ‘c 0 O h 1o o ÖH £ O)D 53 csCo CÖo 3̂ OÖ,ec O O t n *2 «3E-< A > 2 c d p h - N» ON N» N* ja N t n t n 00 CMGO T-H O n -»H C1 in O n ON sd Ö 00 n i 'O Cvj CM ON t n in Os in N» mv 00 ON O O n o O Np ? vO r^ O Iv. in oO Ih E ▼H sd 00 ON 00 PO S N. ON tn h -N CM a a> J3 > o a g Si OJ CQ n 4̂*3ir , a) >N " " •— o a -Q « S £ QÜ a OnCM tn in OD O Iv­ O j: o O o intn tn 00 tn T* CM in tn ON sd l^ in 00 00 On tn sO in CM tH tn sO N* Jj o 00 O GO CM ON CM in 00 tn CM TH o T-4 tn CM ■h i n -h o M on oo CM CM m - * th GO -H O n O l t-h GO ^ i n ON ^ i n on i n on t n O n CM O n N> G0 i n O O n IO m O O ' N N sO t * on © — i O n CM GO vO O O vO M n GO CM i n sO '« t CM Q ^l nONCON^ ■»h sd on ^ tn ■*h ON 00 t n t n CM ON N* i ■o sO a tn t n sO ■H ON CM 00 ON Ö s d in in c6 N. tH 00 00 tn sO in tH O 00 tn i n N» t n CM CM 00 t n GO N* i n sO i n tn in CJ sO in in n i in tn intn CM h- t n i n 00 N» CM O t n t n -+ t n t^ . O CM tn inj T—( in d in ON s d tn in o oCO ON 00 00 s a S N» CM T-H '■T -̂H tn s d in Ö 00TH CM o m i n N O G O t n h i N N i n O O n t n m i n ^ cm i^. go i n m^ ^ GOOi n^ m CM O n t—i O O N» ° 9 ON ^ i n CN| GO N i n i n ■h i n s o on o itH»H H \0 s s c o o h o i n o o „ h** o o s o oo i n i n N N O ( N O N ö i n i n ^ ö s d on O GO ^ m t h h r j i >o gospodinjstev. V zadnjem desetletju se je povečalo število gospodinjstev na območjih, k i so imela več kakor eno petino km etijskega prebivalstva, za nekaj več, kakor je znašal prebivalstveni prirastek . Iz tega izhaja spoznanje, da se je v tem času zm anjšalo število ljud i na gospodinjstvo ne le v močno de- agrariziran ih predelih , tem več tu d i povsod drugod. K ljub tem u se je ohranila razlika med poprečno velikostjo gospodinjstev, kakršno so im ela najbolj ali najm anj deagrariz irana območja. T udi le ta 1971 so bila gospodinjstva na najbolj razv itih območjih (imela so poprečno po 2,87 članov) k a r za 35,4 °/o m anjša od gospodinjstev na najm anj deagrari- ziranih območjih, k jer je prišlo na 100 gospodinjstev 389 ljudi. Delež gospodinjstev brez zemlje, ka terih udeležba na najbolj deagra- riz iran ih območjih je znašala celo 82,2 %, se je zm anjševal z narašča­ njem odstotka km etijskega prebivalstva. Na najm anj deagrariziranih predelili je b ila dobra če trtina (26,2 °/o) gospodinjstev brez zemljiške posesti. Za gospodinjstva, k i so živela na posestvih do 1 ha je bilo leta 1971 značilno, da so bila zelo enakomerno zastopana (od 18,2 do 22,7%) po območjih z različno stopnjo razslojenosti km etijskega prebivalstva. V tem pogledu so predstav lja li izjemo predeli z najm anjšim odstotkom km etijskega prebivalstva (do 5 %>), k je r je znašal delež gospodinjstev do 1 ha le dobro desetino (11,3 %). P ri naslednjih treh posestnih skupinah (1—3 ha, 3—5 ha in 5—10 ha) je bilo značilno, da je odstotek gospodinj­ stev dokaj enakomerno naraščal po območjih z višjim deležem agrarnega prebivalstva. Podobno spoznanje velja tud i za gospodinjstva, ki so bila na posestvih z več kot 10 ha zemlje, le da je bil njihov delež na najm anj deagrariz iran ih območjih izredno nizek (4,96 %). V desetletju 1961—1971 so doživela gospodinjstva po posameznih velikostnih skupinah zem ljiške posesti znatne številčne spremembe. N a j­ močneje so porasla gospodinjstva na posestvih do 1 ha, in sicer v po­ prečju k a r za 51,2%. Ta so se najbolj razm nožila na najbolj deagrarizi­ ran ih predelih Slovenije (za + 69,3 % ); na predelih , ki so imeli še nad dve petin i km etijskega prebivalstva, p a se je povečalo njihovo število le za 28,4 %. Število gospodinjstev brez zemlje je v tem obdobju poraslo v poprečju za 11,3%. Zanje je bilo nam reč značilno, da se je njihovo število zelo neenakom erno povečalo na vseh območjih, razen v predelih, ki so imeli še m ed 20 in 40 % km etijskega prebivalstva. P ri vseh drugih velikostnih skupinah zem ljiških posestnikov p a se je v tem času število na n jih živečih gospodinjstev zm anjšalo, in sicer od 2,3 % (1—3 ha) do 9,2 % (10 ha in več). Za poslednje štiri skupine zem ljiških gospodarstev je tud i značilno, da se je zm anjšalo število gospodinjstev v prem em so­ razm erju z velikostjo posesti in da se je njihova številčna moč pravilom a zm anjševala tud i z večjim deležem agrarnega prebivalstva. V zad n jem dese tle tju se je to re j povečalo število gospod in jstev brez zem ljiške posesti le za tre tjin o več, ko t je zn aša la p o p rečn a s to p n ja ra s ti p re b iv a ls tv a n a S lovenskem . V zrok za to je p ra v gotovo v neposredn i zveži s s tanovan jsko stisko v vseh n aš ih n ea g ra rn ih sred iščih . Poleg tega pp. smemo u p rav ičen o dom nevati, d a je rah lo zm an jšan je š tev ila gospo­ d in js tev b rez zem lje v obm očjih, k i so im ela od 20 do 40 % km etijsk eg a p reb iv a ls tv a , p osled ica iz se ljev an ja p redvsem m ladega in ak tiv n eg a p re b iv a ls tv a v m esta ali v n jih o v a n ep o sred n a za led ja . P osestna sk u p in a do 1 h a km etijsk eg a zem ljišča je p o s ta la v sedan josti na jp o m em b n ejša socialno-ekonom ska k a teg o rija in p ra v gotovo p re d s ta v lja tra jn e jš i vm esni člen m ed gospod in jstv i brez zem lje in tistim i, k i im ajo večjo ali m an jšo zem ljiško posest. K er so se p ra v ta gospod in jstva v o b rav n av a ­ nem obdob ju pom nožila n a vseh obm očjih •— resd a n a n a jb o lj u rb a n i­ z ira n ih p red e lih sk o ra j d v a in p o lk ra t in ten z iv n e je k o t v n a jm a n j deag ra- r iz ira n ih občinah — p rin a ša jo tu d i v n a jb o lj odročne p rede le ne le težn je k d ro b ljen ju zem ljiške posesti, tem več p o s ta ja jo vse m očnejši in tra jn e jš i znan ilc i ra z k ro ja sta reg a n ač in a km ečkega ž iv ljen ja . 5 G e o g ra f s k i v e s tn ik 65 Zm anjšanje gospodinjstev in km etijskega prebivalstva na posestnih skupinah, ki obsegajo več kot 1 ha zemlje, moramo m otriti v luči rasti števila tistih gospodinjstev, ki so brez zemlje, oziroma jo posedujejo m anj kot 1 ha. Žal se metodologija opredeljevanja zem ljiških posestni­ kov p ri popisu km etijstva v letu 1969 razliku je od opredelitve zemljiške posesti p ri popisih prebivalstva. Zato ne moremo istovetiti števila zem lji­ ških posestnikov s številom gospodinjstev, ki so navezana na zasebno zemljiško posest. Leta 1969 so v SR Sloveniji ugotovili 180.020 takšnih zem ljiških gospodarstev, m edtem ko popis preb ivalstva leta 1971 navaja k a r 232.815 gospodinjstev (leta 1961 207.225 ali za 11 % m anj), ki so bila kakorkoli povezana z zasebno zemljiško posestjo. V tem desetletju se je torej zm anjšalo število gospodinjstev na posestvih, ki so b ila večja od 1 ha za 8°/o. Veliko teh sprem em b je nastalo tu d i zato, k er se je prene- katero nekm etijsko gospodinjstvo, ki je bilo istočasno še z drugim km eč­ kim gospodinjstvom vezano na isto zemljiško posest, osamosvojilo — ali z dograditvijo lastnega doma ali p a z odselitvijo. Niso redki prim eri, da je danes po dvoje ali celo več gospodinjstev navezano na naša n a j­ m anjša zem ljiška posestva. Ako si dovoljujemo prim erjavo med številom gospodinjstev v letu 1971 in številom zasebnih km etijskih obratov v letu 1969, dobimo presenetljivo podobo. Med gospodinjstvi, k i imajo do 1 ha zemlje, jih je kom aj dobri dve petin i (41,2 %) uvrščenih tud i med km e­ tijska gospodarstva. P ri vseh drugih posestnih skupinah p a se število gospodinjstev in km etijskih gospodarstev prib ližu je idealnem u razm erju 1:1. Toda zadnji dve, to je največji posestni skupini, sta imeli leta 1971 m anj gospodinjstev, kot pa so našteli gospodarstev dve leti poprej. Če­ p rav tud i v tem pogledu dopuščam o možnost, da je razlika nastala za­ rad i časovnega odm ika p ri ugotav ljan ju zem ljiških posestnikov oziroma gospodinjstev, pa vendarle smemo tud i trd iti, da je v SR Sloveniji vedno več osamelih oziroma sploh zapuščenih km etijskih gospodarstev. Teh je pravilom a največ v najbolj oddaljenih in v slabo dostopnih predelih, k je r ni mogoča neagrarna zaposlitev določenega dela na km etijah žive­ čega preb ivalstva (prim. M e z e , 1969; S o r e , 1969; Z g o n i k , 1969; 1970; V. K l e m e n č i č , 1972; M. K l e m e n č i č , 1974; B e r g i n c , 1975 itd.). D eagrarizacija potem takem postavlja vedno bolj ostro razlikovanje med velikostnim i skupinam i zem ljiških gospodarstev na posam eznih območjih. Km ečka gospodarstva na razvitejših območjih h itreje izgub­ ljajo svoje domače deagrarizirano prebivalstvo kot p a predeli z višjim deležem km etijskega prebivalstva. Km etje v neposrednem zaledju več­ jih neagrarn ih središč, ki im ajo na razpolago stanovanje, p ridejo mnogo lažje in h itre je do dopolnilne delovne sile, k i je sicer redno zaposlena v nekm etijskih dejavnostih, a po opravljeni službi lahko pom aga p ri km ečkih opravilih . Km ečka gospodarstva v oddaljenih ali nerazvitih ob­ m očjih p a k ljub razpoložljivem u stanovanjskem u prostoru nim ajo po­ dobnih priložnosti. Zato se čedalje bolj poglabljajo razlike med gospo­ darsko močjo km etijskih gospodarstev, ki so v različnih geografskih ob­ močjih te r na različnih stopnjah gospodarskega in družbenega razvoja. R egionalna s tru k tu ra km etijskega p reb iva lstva Za prikaz porazdelitve km etijskega prebivalstva smo uporabili 1 1 e - š i č e v o regionalizacijo SR Slovenije. Zavedamo se, da so se p ri takšn i prostorski razčlenitvi km etijskega prebivalstva izgubile p renekatere k ra ­ jevno obarvane posebnosti, po drugi stran i p a nam je takšen p rikaz nu ­ dil globalni vpogled v številne značilnosti njegove prostorske razmešče- nosti. Žal zavoljo terito rialn ih sprememb in ker podatk i o številu gospo­ dinjstev po posestnih skupinah za leto 1961 niso bili objavljeni po nase­ ljih, temveč le po območjih tak ra tn ih občin, nismo mogli naprav iti p regleda sprememb njihove regionalne strukture. a) G l a v n e z n a č i l n o s t i v r a z p o r e d i t v i k m e t i j s k e ­ g a p r e b i v a l s t v a v l e t u 1971. N a p rv i pogled p reseneča p o d a tek , da je im ela le ta 1971 severovzhod­ n a S loven ija k a r 45,6 % (leta 1961 le še 40,7 %) vsega km etijsk eg a p re ­ b iv a ls tv a SR S lovenije in d a se je v tem času tu d i poveča la n jegova p riso tn o st v p red e lih sav in jsko-zgorn jeso telske Slovenije. Vse d ruge m a- k ro reg ije so im ele ob zad n jem p o p isu n iž ji odsto tek ag ra rn eg a ž iv lja ko t deset le t p o p re j. T oda vpogled v p rosto rsk o razm estitev obstoječega p o ­ ten c ia la n e a g ra rn ih d e javnosti nas p re p r ič a , d a sestav lja jo celotno vzhod­ no tre tjin o S lovenije še vedno sk len jena m an j ra z v ita obm očja, ki niso m ogla v tak o k ra tk e m času p re it i iz zaosta lih v razv ite jše oblike gospo­ d arstv a . Poleg nav ed en ih slovenskih m ak ro reg ij je im ela le ta 1971 tu d i jugovzhodna S loven ija v iš ji odsto tek km etijsk eg a p reb iv a ls tv a (32,7 %»), ko t je b il k a ra k te r is tič en za SR Slovenijo. V osredn ji S loveniji ko t celoti, k je r je bilo n a jv eč d eag ra riz iran eg a p reb iv a ls tv a (90,65 % ), so se edinole n o tran jsk e (18,7%) in do len jske (18,5%) gozdne subm ezoregije po s to p ­ n ji km etijsk eg a p re b iv a ls tv a p rib liža le slovenskem u p o p re č ju (20,44%). V savin jsko-zgorn jeso te lsk i S loveniji s ta p resegali po deležu ag ra rn eg a p reb iv a ls tv a slovensko p o p reč je G o rn ja S av in jsk a do lina (26,95%) in su b p an o n sk a reg ija sav in jsko-so telske S lovenije (40,6%). V severo­ vzhodn i S loveniji je bilo to značilno za m arib o rsk o -p tu jsk o P o d rav je (24,4 % ) in P o m u rje (55,7 % km etijsk eg a p reb iv a ls tv a ). V to skup ino sta b ili uv rščen i tu d i obe m ezoregiji jugovzhodne Slovenije. V vseh d ru ­ gih slovenskih p red e lih je b il le ta 1971 delež a g ra rn eg a p reb iv a ls tv a pod rep u b lišk im po p reč jem (gl. tu d i N a t e k , 1975, tab e la 2). N aznačene raz lik e v ra zp o red itv i in deležih ag ra rn eg a p reb iv a ls tv a m ed posam ezn im i obm očji so b ile odraz n jegove štev ilčne ra s ti v deset­ le tju 1961—1971. U gotovili smo, da je b ila m ed ra s tjo ce lokupnega p re b i­ v a ls tv a in ra s tjo ag ra rn eg a p reb iv a ls tv a zelo tesna m edsebo jna p o v eza­ nost. K orelac ijsk i koefic ien t za dese tle tje 1961—1971 zn aša k a r r = — 0,97263. To pom eni, čim bolj se je večalo ce lokupno p reb iva lstvo , tem večja n azad o v an ja so b ila znač iln a za število km etijsk eg a p reb iv a ls tv a . P roces d eag ra rizac ije je p rv enstveno v p liv a l n a ra s t p reb iv a ls tv a , saj je zn aša l de te rm in ac ijsk i koefic ien t r 2 = 0,946009, k a r pom eni, da je bilo m ed č in ite lji, k i so n a k ak ršen k o li n ač in v p liv a li n a ra s t ce lokupnega p reb iv a ls tv a , k a r 94,6 % tak šn ih , k i so b ili povezan i z deag ra rizac ijsk im i procesi, in le dobra dvajsetina (ali 5,4 °/o) jih je bilo zunaj njihovega ne­ posrednega vpliva. N a osnovi em pirične ugotovitve, ki je b ila p rik azan a v prejšnjem od­ stavku, moremo iskati najvišjo rast števila preb ivalstva v območjih, ki so doživljala najintenzivnejšo deagrarizacijo. V osrednji Sloveniji se je zm anjšalo število km etijskega prebivalstva za 34,4 %, v jugovzhodni Sloveniji za 28 % , v severovzhodni Sloveniji za eno petino, v Prim orski Sloveniji p a celo za 46 %! P rav zahodni del Slovenije je p redstav lja l tip ično izjemo v procesu razslo jevanja slovenskega podeželja v minulem desetletju. I x - x - y l 12,2 - 25 ,0% u m 25.1 - 30,0 % UŠjŠŠŠŠjj) 30,1 - 35 ,0% Sl. 2. Odstotek zmanjšanja števila kmetijskega prebivalstva v SR Sloveniji od le ta 1961 do 1971 Fig. 2. Percentage of the decrease of the num ber of ag ra rian population in the S.R. of Slovenia from the year 1961 to 1971 P o d ro b n e jša razč len itev u strezn ih p o d a tk o v po m ezoreg ijah a li celo po m an jš ih eno tah n am je p o k aza la , d a so b ile v p re tek lem dese tle tju vse tr i zahodne ozirom a p rim o rsk e m ezoregije m ed obm očji z n a jm o č­ n ejš im u p ad o m km etijsk eg a p reb iv a ls tv a : v K oprskem p rim o rju — 49,7 o dsto tka , v Posočju — 45,8% te r v p rim o rsk em k ra šk em za led ju — 45,9 o dsto tka . Z n jim i se m orejo g lede n a zm an jšan je k m etijsk eg a ž iv lja p r i ­ m e rja ti edinole n o tran jsk e (— 44,4 °/o) in do len jske gozdne subm ezore- g ije (— 40 °/o) te r obe občini zgorn jegoren jske reg ije (— 40,2 fl/o). N edvom ­ no je n e n ad n a in m očna d e a g ra riza c ija p o ru š ila ravnovesje v obstoječem geografskem okolju . Zato om en jena obm očja p re d s ta v lja jo izredno za ­ nim ive p rim ere nag lega p re ta p lja n ja km etijsk eg a p re b iv a ls tv a v d ruge Ta be la 4. R eg io na ln a st ru kt ur a km et ijs ke ga pr eb iv al st va SR Sl ov en ije po ze m lji šk o- po se st ni h sk up in ah let a 19 61 in 19 71 indnjfg bij ž—£ m { £ I c «J — - a N «H . ©N U O h fudnsjg _ >o cd o A > 2.2a -d o 7 in s—£ £—I ö cd cm cm vo m on9 . r i N - 1^ N - m “ N N OJ CJ C N I O i n M Cl (M CO -* OÖONCÖ'-Hsdoot^o'intn o ® O ' sO CM n i n i n H in n . th m o m m cm incm •»h -»h on CM O sO 00 •«* ON Co CM 00 N. in o cm oo j©o in on oo i n on in in in in in on vd cm *n ^ cm in in od ' tI»' CJ h oo in O ' in - h i n >J5 O ' —( cm in •** o ' oo o i n o> on m o in. in oo ca co sd c i m in in O' O sO sO nO i n od ^ m h 00 ■«* --h' ■—I MW o i n cm -»* m O ' ^ cm m ■«-» in O' N O ' O ' m N. O O ' O' o m so o in o oo ^ o i n O ' --H CM 00 in o i cm 00 O ' O' in O'N O N vO i n © '-< vO N T f i n • # -< I J tv. on ^ O ' N On CM N TH O N ON i n - h n ■»* tv. tv. ^ i n n n in i n m n oo ® o m m O \0 tv. sO O ' i n N «h tv. -»* in CM CM ■*-< i n on i n cm cm vO m on o m ■—i r ' ir» wv v O C O v O s O - ^ s O i n CM -*j< m on © in i n -«* on sd on i n t 0 tv. o |v. vO vO ■** i n s o m cm •*»< n . s o m on »o in co in_ vO o n On - ^ on m ,o i n n cm o c o m N O ' CO ^ O N th ^ tv. O ' O O O O N n o c i T H '» H i n s d ( J i n m’ o th o o o t v . - ^ o o o h n mo co m no n o t v m CM tv O CM -t* vo co tv. in tv. ! © m tv. cm cm N . m CM i n n 5 co N M O O O' o - i 7* in tv. vO cm ©tv. oo m cm VO O CM O ' ON y# O v d cm’ CM o o co tv. on tv. O ' i n i n o o C l m CO vO CO - N 00 O tv. t v . - ^ O ' C M — ■*' i i n vo o n . vO m o tv, oo m ve o - T j i o o tvl o i i n o> cm CM O © £> O © O co oo so in Tf ON ^ O oš i n ^ c i o ■-h O ' N i n o i ' i n --i vo i so m o •—i o m t v » o no cm sO f v O ' o co ' • t o o l - o tv. i n i n oo — ▼h '■* o i ■<* cd < -2. :s -S. ' •3 4 £ ' s -a ■? <3 sr. °bo to - J Cfl ' S 'Sl—l oC/2 « > ■< 'a cl• W £ «1 3 i -s -sw 1/3 "o o H o "O ¥O a> „• M A - S o w .2 •“ co ► .2 c8 ^ r S >■Ö CO CJ 5, O £ 22O «fsj tß **’ ' Si S * o k S gW .2,0 5' M a a 3.2 . a ^ 5 .s* a ^ t- he o 1—4 c/3 u > ° r t co w 'S" S' V 55 •& w £ O 'O J ° ■< JjZ .!£, Q 5 O a ffi ö ISl ^4 & “ •O o & £ w S W - 5 CO ^ ^ ^ . CÖ A .2 S' 'I w ^ « n ® ®o w ̂ hJ pq CO ©N ^ S * e i Q ► 0 5?® X Z W o hJ CO <3 CO O s S 0h O a)g Q oO n & ^ M s-5 «- . o a < C/3 O H—I S -S Z a s g• M ©- >■£1 O , sav in jsko-zgorn jeso telske reg ije za — 23,7 °/o, v severo­ vzhodn i S loveniji p a za — 21,4 % ). Za vse mezoregije zahodne Slovenije je bilo značilno, da se je v deset­ letju 1961—1971 zm anjšalo km etijsko prebivalstvo na največjih posest­ vih od — 42,1 do -—43,1 % . Tudi za vsa območja osrednje Slovenije je b il značilen up ad agrarnega prebivalstva od 28,9 % (srednjegorenjska regija) do 39 °/o (notranjske gozdne submezoregije). Posestva te skupine so izgubila v vzhodni D olenjski z Belo krajino 27,4 % svojega km etij­ skega prebivalstva, v koroški in osrednji regiji savinjske Slovenije po 26,1 % , okrog ene petine še v voglajnsko-rogaški regiji (— 22,9 %), v spodnjem slovenskem Posavju (— 22,1 %), m ariborsko-ptujskem Pod­ rav ju (— 21,6%) in v G ornji Savinjski dolini (— 18% ), najm anj p a je bilo prizadeto kmečko prebivalstvo posestne skupine nad 10 ha v Po­ m urju (— 13,7%). G ib an je in razp o red itev km etijsk eg a p re b iv a ls tv a bodisi p o posest­ n ih sk u p in a h bodisi po posam ezn ih obm očjih s ta b ila odvisna od štev il­ n ih dejavn ikov . P r i tem p a se v en d a rle pokaže, da ne smemo popolnom a p re z re ti dosedan jega d eag ra rizac ijsk eg a p rocesa in tra ja n ja n jegovega u v e lja v lja n ja , obsega in in ten z ite te in d u str ia liz ac ije in u rb an izac ije te r sp ec ifičn ih socialn ih in p riro d n ih značilnosti posam ezn ih obm očij, k i so neposredno p risp ev a le k n ek a te rim svojstvenim tip o m naše ag ra rn e p o k ra jin e (np r. P rek m u rje , v in ičars tv o v H alozah ali ko lona t v zahodni a li p rim o rsk i S loveniji, h rib o v sk a obm očja z obsežnim i sam otn im i km e­ tijam i itd .). Sklep Z z m a n jše v a n je m k m e tijsk e g a p re b iv a ls tv a po posam ezn ih p o sest­ n ih sk u p in ah , k i je bilo očitno p riso tn o v vseh slovenskih obm očjih, je s labela a li p a se k re p ila g o spodarska trd n o st posam ezn ih k m etij. A li bo n a d a ljn ja d e a g ra riza c ija še n a p re j po sp ešev a la o p u ščan je k m etijsk ih ozirom a obdelovaln ih p o v rš in in s tem neposredno v p liv a la n a sp re ­ m in jan je obsto ječe s tru k tu re zem ljišk ih k u ltu r? A li bo mogoče z zašč i­ ten im i k m etijam i n a obm očjih, k am o r z a ra d i spec ifičn ih razm er ne segajo težn je d ru žb en ih k m etijsk ih obratov po ra z š ir itv i n jihovega a rea la (npr. h rib o v iti p red e li), o h ran iti in še n a p re j ra z v ija ti d an ašn jo podobo ku l- tu rn e k ra jin e ? S tem i in podobnim i v p ra š a n ji se srečujem o, ko razč le ­ n ju jem o dem ografsko in ekonom sko s tru k tu ro n ašeg a km etijsk eg a p re b i­ valstva . K lju b iz red n i in d u str ia liz ac iji, k i je z a je la večino Slovenije, o sta ja zasebna zem ljišk a posest še vedno pom em bna v red n o ta d eag ra riz iran eg a p reb iv a ls tv a . Č e p ra v v večin i p rim ero v ne p re d s ta v lja pom em bnejšega in sta ln e jšeg a v ira dohodkov, p a v en d a rle d a je tu d i ta zem ljišk a posest z vsem i svojim i a tr ib u ti še p ra v posebno obeležje sk o ra j vsem našim podeželsk im predelom . K olikor je človekov odnos do zem ljiške posesti le d rug o tn eg a pom ena, sa j p o n av ad i m očno p o s ta v lja v o sp red je svojo neposredno in osnovno eksistenčno n avezanost n a redno zaposlitev v eni izm ed n eag ra rn ili de javnosti, to liko p re j in v id n e je p r ih a ja tu d i do sp re ­ m em b v iz rab i in nam em bnosti km etijsk eg a zem ljišča. Č eprav bo z novim km etijskim zakonom, ki je stopil v veljavo v letu 1975, m arsikateri km etiji in dom ačiji prizaneseno in je ne bo mogoče še n ap rej drobiti in s tem tud i rah lja ti njeno gospodarsko moč, bodo ven­ darle ostale znatne površine km etijskega zem ljišča v posesti deagrarizi­ ranega prebivalstva. Takšne razm ere povzročajo, da km etijsko zemljišče ni in ne more b iti optim alno izrabljeno, kakor tud i delovna sila, ki živi na zasebni km etijski posesti, ni zaposlena v polnem obsegu. B ib liog rafija — B ib liography B. Belec, 1957. A ntropogeografija vasi na Spodnjem M urskem polju. Geo­ grafsk i vestnik XXVII—XXVIII, str. 132—172, L jubljana. B. Belec, 1968. L jutom ersko-orm oške gorice. A grarna geografija, M aribor. A. Berginc, 1975. G eografski oris Baške grape. T ipkopis. R eferat na 10. zbo­ rovanju slovenskih geografov na Tolminskem. V. Bračič, 1967. V inorodne Haloze. M aribor. V. Bračič, 1975. P tu jsko polje. H istorična socialnogeografska študija. M a­ ribor. S. Ilešič, 1965. P reostanki preteklosti v pok rajin i kot element resničnega geografskega okolja. G eografski vestnik XXXVI, str. 3—12, L jub ljana. S. Ilešič, 1972. Slovenske pokrajine (Geografska regionalizacija Slovenije). Geografski vestnik XLIV, str. 9—19, Ljubljana. B. Kert, 1957. V inogradniška pok ra jina vzhodnih M ariborskih goric. Geo­ grafski vestnik XXVII—XXVIII, str. 87—128, L jub ljana. M. Klemenčič, 1974. Socialnogeografska transfo rm acija podeželja na prim eru vzhodne Gorenjske. G eographica Slovenica 3, str. 90—102, L jubljana. M. Klemenčič, 1975. Sodobni prelog v SR Sloveniji. Problem odnosa človek — priroda. Geografski vestnik XLVII, str. 75—89, L jub ljana. V. Klemenčič, 1968. Problem i m ešane stru k tu re gospodinjstev in km ečkih gospodarstev v Sloveniji. G eografski vestnik XL, str. 19—47, L jubljana. V. Klemenčič, 1972. Geografsko opredeljivanje i problem i socialno ugroženih područja na prim eru Slovenije. Zbornik na jugoslovenskiot sim pozium za prob- lemite na selskite naselbi i zemjodelskoto proizvodstvo, str. 33—40, Skopje. V. Kokole, 1956. G ospodarska geografija naselij v področju m ed Savo in Sotlo. G eografski zbornik IV, str. 5—120, L jubljana. V. in V. Kokole, 1969. U rbanizacija podeželja v Sloveniji. Geografski vest­ nik XLI, str. 3—25, L jubljana. S. Kraševec, 1965. K splošnemu vp rašan ju km eta — delavca. Ekonom ski zbor­ nik VII, str. 5—65, L jubljana. J. Medved, 1974. Vpliv socialnih dejavnikov na izrabo zemljišča. G eogra­ phica Slovenica 3, str. 20—31, L jubljana. D. Meze, 1969. H ribovske km etije v vzhodnem delu G ornje Savinjske doline. Geografski zbornik XI, str. 7—92, L jubljana. M. Pak, 1969. D ružbenogeografski razvoj Zgornjega D ravskega polja. Geo­ grafski zbornik XI, str. 283—402, L jubljana. A. Sore, 1969. G eografija nekaterih delov celjske m akroregije. Celje. M. Zgonik, 1969. Proces deagrarizacije v hribovskih področjih Dravske do­ line. Siti in lačni Slovenci, str. 136—154, Maribor. M. Zgonik, 1970. Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini. (Doktorska disertacija), Maribor. M. Žagar, 1967. Kozjansko, gospodarskogeografska problem atika. G eografski zbornik X, str. 17—155, L jubljana. Mješovita gospodarstva i seljaci — radnici. Sociologija sela br. 46. Zagreb 1974. L. Gosar, 1974. Kmečka delovna sila v Sloveniji. Geografski vestnik XLVI, str. 47—59, Ljubljana. M. Natek, 1975. Osnovni tip i rasti preb ivalstva v SR Sloveniji. Geografski vestnik XLVII, str. 55—74, L jubljana. Viri — Origins Popis stanovništva 1961. Knjiga IX. Domačinstva i stanovništvo prema karakteristikama domačinstava, Beograd 1966; Knjiga XV. Poljoprivredno sta­ novništvo, Beograd 1966. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Knjiga XI. Prebivalstvo — veli­ kost posestva in viri dohodkov gospodinjstev, Beograd 1974; Knjiga XI. Prebi­ valstvo — Kmetijsko prebivalstvo, Beograd 1973. Popis kmetijstva 1969. Statistično gradivo, št. 20/70, Ljubljana 1971. Popis kmetijstva 1969. Statistično gradivo, št. 7/73, Ljubljana 1973. AGRARIAN POPULATION IN THE S.R. OF SLOVENIA WITH REGARD TO THE LAND-OWNERSHIP GROUPS M ilan N a t e k (Summary) By the end of the W orld W ar II the te rrito ry of the present S.R. of Slovenia had been a p redom inantly ag rarian area, w ith an average of 48.9 per cent of ag rarian population. Since the W ar, the rap id industrialization w hich was spreading from both old and new industrial and m ining centres and towns into the provincial parts has brought about changes in the social and in the em ploy­ m ent structure. The rap id de-agrarianizing process undergone b y most of the te rrito ry of the S.R. of Slovenia during the last two decades is most obviously m anifested in the quick transform ation of w hat were form erly ag rarian parts. The developm ent of u rban and industrial agglom erations was in the spheres of their influence accom panied by an urbanization of ag rarian settlem ents and of the provincial parts in general. The study brings an analysis of the agrarian population according to the characteristic land-ownership groups and the population changes that occurred during the second decade (1961—1971). It is a characteristic feature of the S.R. of Slovenia that in 1971 as much as 83.8 per cent of agrarian land continued to be in private ownership. Although during the 1961—1971 years the number of agrarian population had decreased by 28.7 per cent, the number of households run on private farming estates had risen by 12.3 per cent. This permits the conclusion that the increased de-agrarianizing process does not reduce the value of agrarian surfaces but does speed up the parcelling of privately-owned land. During the years 1960—1969 the average size of a private farming estate had diminished from 6.70 to 6.31 hectares (— 5.82 per cent). In 1971, 26.3 per cent of the total active population in Slovenia was employed in farming; and at the same time 45,4 per cent of the households in the S.R. of Slovenia was indirectly or directly dependant upon private land-ownership. Particular attention is paid to regions with a different percentage of agra­ rian population in the year 1971 (Cf. Table 1 and Fig. 1). In the 1961—1971 decade the de-agrarianizing process was at its most intensive in regions which already had a higher percentage of non-agrarian population. In the decade under consideration the average annual degree of the decrease of agrarian population was 2,87 per cent, which is comparatively the highest degree in the post-war periods (during the years 1948—1953 — 2.74 per cent, 1953—1961 — 2.31 per cent). Further on, it has been established that the de-agrarianizing process depends on how economically developed a particular region already is. The study has shown that is is only regions developed in all respects which can more rapidly than other regions convert their population for non-agrarian occupations and acti­ vities. In Slovenia the agrarian population is highly unevenly distributed over the individual land-ownership groups. In the year 1971 it was 29.5 per cent of the total agrarian population of the S.R. of Slovenia that lived on estates over 10 hectares in size; one quarter of the agrarian population lived on estates occu­ pying from 5 to 10 hectares, and 15.5 per cent on holdings from 1 to 5 hectares. Additionally, there was 14.7 per cent of agrarian population having either no land of its own less than i hectare. During the 1961—1971 decade the number of agrarian population was on the decrease in all the land-ownership groups (Cf. Table 2). The intensity of the de- agrarianizing process was growing along with the gradual emergence of smaller and smaller holdings. An exception in this respect is represented by estates over 10 hectares. During the decade in question these estates had lost a percentage of farming population (29.03 per cent) which is on the average higher than that of the average degree of the de-agrarianizing process in Slovenia (28.72 per cent). This confirms the supposition that the industrialization, with all its features of attraction, at first attracted the population from smaller farms. Only later, when the labour force from these estates had become fully inte­ grated into the industrialization process, the de-agrarianizing forces started to attract also the labour force from bigger farms. In 1971 it was 45.6 per cent of the households in the S.R. of Slovenia which lived on private farming estates. Estates up to 1 hectare of land had 18.5 per cent of households; 8.4 per cent of households were on estates from 1 to 3 hectares in size; 5.3 per cent on estates from 3 to 5 hectares in size; and 13.1 per cent on estates occupying over 5 hectares of land (Cf. Table 3). During the last 10 years the strongest growth of the number of households is recorded for the land-ownership group of up to 1 hectares of land — specifically in the most de-agrarianized regions of Slovenia up to 69.3 per cent, whereas in the regions that had over two fifths of agrarian population only up to 28.4 per cent. The second p a r t of the study presents the regional d istribution of ag rarian population w ith regard to the characteristic land-ow nership groups. F irst the basic characteristics of the d istribu tion of ag rarian population in the S.R. of Slovenia in the years 1961 and 1971 are outlined (Cf. Table 4 and Fig. 1) as well as its changes during the decade under consideration (Cf. Fig. 2). A detailed analysis is m ade of the d istribution of ag rarian population in ind iv idual size- groups of land-ow nership for individual regions of Slovenia. The changes in and the distribution of agrarian population either in indi­ vidual land-ownership groups or in individual regions are dependant on a number of factors. Not to be wholly overlooked among them are: the de-agra­ rianizing process as developed so far and the period it took to establish itself; the scope and intensity of industrialization and urbanization; specific social and physical features of individual regions which have directly contributed to certain individually peculiar types of the agrarian area.