90. Številka.
Ljubljana, v četrtek 20. aprila 1899.
XXXII. leto.
Ishsja vsak dan «v»ć«r, izimSi nedeljo in praznike, ter yelj» po poŠti prejeman za »vstro-oger »k« deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gid., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 .kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za fletrt leta B gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e delete toliko reC, kolikor poStnina znaSa. — Na naroCbe, brea i istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po ti kr., če 86 oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravn iStvo je na Kongresnem trgu St. 12. OprevniSt vu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod V upravmStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
'JTelefon hi. 3*4.
Kaj pomeni to?
Živo se spominjamo neke skupščine družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri je bilo zbranih tudi mnogo veljavnih in politično uplivnih rodoljubov z Goriškega. Pri tej priliki se j« mnogo govorilo tudi o na-sprotstvu mej narodno in mej klerikalno stranko na Kranjskem, in goriški udeležniki so nam z vso zgovornostjo priporočali, naj bi se zjedinili s klerikalci. Rekli so nam: Zjedinite se, kakor smo se zjedinili mi. Tudi pri nas na Goriškem imamo dve stranki, prav tako kakor na Kranjskem, pa vender smo poravnali in premostili vsa nasprotstva in smo dosegli slogo.
Ta razgovor nam prihaja danes v spomin. Povod temu je dala „Soča", katera prinaša v zadnji svoji številki članek .Zopet kriza v deželnem zboru4*, kateri članek kaže, da je mej slovenskimi poslanci nastal razpor in da se krha s loga.
„Soča" se v tem svojem članku najprej spominja, da je že lani zastopala stališče, „da abstinenca je za sedanjo slovensko desetorico najodločnejSe postopanje, ka terega je zmožna", češ Bza odločnejše določanje in za obstrukcijo, kakoršna je pri nas možna, bi bilo treba precejšnjih pre-memb na slovenski strani" ter nadaljuje potem tako-Ie:
„Slovenska javnost ima pravico vedeti, kaj poslanci prav za prav mislijo, ali so za tako politiko vsi ali le nekateri — pred vsem pa, ali bodo vkljub nejedna-kemu mnenju o tej taktiki vsi složno delovali ob vsaki priliki, — ali pa bodo, kakor lani, nekateri zunaj kluba ruvali proti sklepom v klubu. Da je bilo doslej toliko razburjenja, toliko nevšečnega pisarjenja, je zakrivila jedino nejedinost mej slovenskimi poslanci. L?pi program .Sloge", na katerega podlagi so bili poslanci izvoljeni, je pozabljen. V klubu se govori eno ali se pa molči, večina naj sklene, kar hoče (Cesto se tudi veČina udaja manjšini), zunaj
kluba pa gredo gospodje vsak po svoji glavi in skušajo po ovinkih ustvariti položaj, ki bi uplival na politiko slovenskega kluba. Odtod marsikako presenečenje, odtod vsi neuspehi slovenske politike na Goriškem. Resnega vpoštevanja nismo dosegli, ker ganismo zaslužili! Presenečenja bodo sledila drugo za drugim. Največja sreča za goriške Slovence je ta, da imamo na čelu narodnega vodstva poleg dr. Gregorčiča, dr. Turne in dr. Rojica — grofa Alfreda Coroninija. Brez njegovega velikega upliva na vse strani, brez njegovega nenavadnega bistrega pogleda v nestalno vrvenje političnega življenja, brez njegove odločne volje ob pravem času in na pravem mestu bi bili goriški Slovenci s svojo politiko tako zagazili v mlako, da bi našli težko izhoda iz nje!"
Kaj pomeni to ? Navedeni odstavek „Soče" obsega najostrejši napad na celo skupino slovenskih deželnih poslancev goriških. „Soča" očita tem poslancem, da zahrbtno intrigirajo proti lastnemu klubu in podirajo, kar je klub sezidal, in dolži jih, da so oni krivi vseh neuspehov slovenske politike na Goriškem.
Strme smo čitali ta strasti polni napad na celo skupino slovenskih poslancev. To bi bila lepa prilika „ošvrcati in ošvigati" tiste, kateri so nam nedavno tega očitali, da napadamo slovenske poslance, ker smo se zavzeli za goriško učitelj stvo, a op u stiti hočemo to. Se res ne izplača.
Radovedni pa smo, kaj je dalo povod, da se je „Soča" na tako žaljiv način zagnala v nekatere poslance. Na to pač ni misliti, da bi bilo v „Sočinem" članku obseženo očitanje o spletkah in izdajstvih utemeljeno. „Soča" ljubi od nekdaj krepke izraze in opsuje vsacega, kdor slučajno ni njenih nazorov, ali da mej poslanci ni več jedinosti in složnosti, o tem po navedenem članku ni dvoma. Vprašanje je samo, ali je nastal mej poslanci razpor zaradi taktike, zaradi abstinence, katero je slovenski klub v sedanjem  zasedanju zopet začel,
aH pa sega razpor globlje in je tudi na Goriškem obveljala stara resnica, da krop in voda ne spadata v jeden lonec in da gre vsaka nenaravna sprava prej ali slej vsaksebi, če ni zasnovana na jedinosti načel, samo da pri takih kompromisih navadno trpi tista stranka, katera stoji na naprednem stališču.
Sodimo, da na pojasnila ne bo dolgo čakati, „Sočin" članek je vsi slovenski javnosti naznanil, da je mej goriškimi slovenskimi poslanci nastal razpor in z ozi-rom na občni položaj na Goriškem in posebno še na krizo v deželnem zboru sme slovenska javnost pričakovati, da namiga-vanja in dolžitve „Soče", ki kompromitirajo celo skupino slovenskih poslancev, ne ostanejo brez odgovora, nego da jim sledi pojasnilo, vsled katerega bo slovenska javnost vedela, pri čem da je. Kadar dobimo ta pojasnila, tedaj izrečemo tudi mi svoje mnenje o tej zadevi.
V ■ JuMJttiil. 20. aprila.
K položaju.
V očigled zadnjega potovanja finančnega ministra, dr. Kaizla v Prago, razpravljajo „Narodni Listy" položaj. Potovanje ministra se jim zdi skrivnostno. Govori se, da je čital dr. Kaizl odličnim mladočeškim poslancem in zastopnikom veleposestništva načrt jezikovnega zakona, kateri misli vlada izdati temeljem § 14. Ta trditev pa ni verjetna, dasi ima potovanje ministrovo resno ozadje, kar je že iz tega razvidno, da se vrše vsak dan ministerske konference. Sploh vise važne stvari v zraku. „Narodni Listv" obžalujejo, da ne dajo poslanci o sedanjem položaju nikakega pojasnila. Jezikovni zakon vlade gotovo ne uzadovolji Nemcev, v češkem taboru pa bode izzval nevarne posledice, kajti Čehi bi bržčas morali prestopiti v opozicijo. Kon-feriranje z Nemci bo ostalo brezuspešno, kajti vsi Nemci se konferenc itak ne udeleže. — Celovške „Freie Stimraen" poro-
čajo, da je glavna zahteva nemškega opo-zicijonalnega programa, da se odpravijo jezikovne naredbe. Samo pod tem pogojem se sklene premirje, nikakor pa še ne mir. Jezikovno vprašanje je le nekako trdno podnožje drugih nemških zahtev splošne narave, kakor so glede njihovega stališča napram Poljakom, Ogrom in zunanji politiki Da bi se objavil program sedaj, ni možno, ker nima še ničesar jednotnega. Narodnopolitični program pa mora biti iz jednega liva, jasen, odločen in razumljiv, tako da postane last vsega naroda. Ko pa ga pododsek dovrši ter ga stranke odobre, potem pa vun ž njim: Nemci naj zahtevajo odkrito in pred vsem svetom svoje pravice ter jim ni treba posnemati Čehov, ki skrivajo za kulise svoje postulate.
V zagati.
Dr. Ebenhocb podaja v svojem glasilu, „Linzer Volksblattu", jako dobro sliko o položaju, v kateri so zagazili nemški opo-zicijonalci vsled radikalnega biča. Kakor smo poročali na kratko že v brzojavki, je Ebenhoch popolnoma prepričan, da opozi-cijonalci sami ne vedo, kaj hočejo, in da izdelka pododseka stranke ne odobri, nego da nastane vsled programa še velik razpor mej njimi. V vrstah opozicijonalcev vlada največja zmešnjava; nihče ne ve, kako bi se rešilo jezikovno vprašanje. Zato pa se množi število onih opozicijonalnih poslancev, ki so se odločili tudi za jezikovni zakon s ^ 14 Mej veleposestniki in krščanskimi socijalisti jih je že mnogo, ki niso več absolutno nasprotni omenjenemu zakonu. Veliko število je na levici poslancev, ki so privatno za § 14 . ki pa v javnosti grme proti njemu. P>oje se pač radikalcev! Ko je predložil Dipauli svoj jezikovni pred log. so ga opozicijonalci zavrgli samo zato, ker so si bili glede svojih pozitivnih zahtev prav tako na nejasnem, kakor so sedaj. Da bi se ognili takrat fiasku, so onemogočili jezikovni odsek, sedaj pa je fiasko vendarle tu, in vsak misleč politik mora io priznati.
LISTEK.
Nov pesnik.
(Oton ZupančiC: „Ća&a opojnosti".  Založil L. Sch\ventner,  Ljubljana  1899.   Tiskala „Narodna Tiskarna" H".) Spisal dr. J. Robida. (.Konec.)
„V saneh", pozimska slika — dobro došla vsem diletantom na polji estetike — in teh ni malo v nas! — izborno došla v zabavljanje in neume opazke duhovitih starokopitnežev. Ej, res je — ideje ji zopet nedostaje, niti se ne neha z lepo sentenco, o kateri bi se dala napisati od ;">.—8. šole kot naloga kaka duhovita hrija.
Da bi vender ostal črevljar pri svojem kopitu, in se pobrigal kotanjar raje za dobroto jutranjega svojega guljaža, nego da si lasti kritiko o proizvodih, katerih ne more vzhvatibi, ker mu kratko malo nedostaje čutil zanje, ker mu ne sega obzor preko oboda srebrnega goldinarja, s katerim klopoče bahato po svojem žepu!
Na prvi hip spozna se v „saneh" pri-prosto otročjo misel. Prva dva verza izražata otročje veselje, kadar se vozi deca na saneh. Kakov pomen pa ima zima otroka? Kako sniva nedolžna glavica v zakurjeni aobir katere lipe so z ledenim cvetjem oki cene! Zunaj pa se vsiplje sneg — stara
mati pa pravi pravljice . . . Kako sniva o sv. Miklavžu?! Ali si morda ubija glavo z vrag vedi kakimi socijalnimi problemi! In kaj se jeze, na Čem se še škandalizujejo naši Mide? Radi glasnic
Ej ! ej ej !
Cin, cin, cin ...
Mm !
Ali res ne umevajo muzike v ritmu priprostih asocijacij nežne, ne mnogo raz-motrivajoče otroške duše . . .'? ne vidijo pred sebi3 vkožuhek zavitega mraza pordelega obrazka, z velikimi očmi, široko odprtimi veki ... ne vidijo kako p o ki m a (Mm t) končno drobna glavica v zavoji, in se razlije usmev krogi resno ubranih ustnic de-tinskih? Kaj ne čutite vsega tega? Pesnik vender ni radi tega na svetu, da bi „ideje dajal" ljudem, kateri jih nimajo !
Kdor pozna Z—a. kot lirika, ne bo verjel, da bi se mu v toliko epika posrečila. Kes je sicer to, da je cela njegova epika lirična. Poleg razmotrivanega „Kiša", je njegova „ Kmetska balada" najboljša mej vsemi. Kako eatetiški rahločutno ublažena, kako izvirna v obdelovanju te priproste misli je vender cela tragedija kmetskega uboj l ! Pri vsem tem bi ji imena balade vender ne maral pri poznati. Bliža se ji močno, — a cel ton njen ni tak, da bi s svojim koloritom globoko pretresel. Saj pa tudi nI trohice retorike in deklamacije v njej l   Kratkost, s katero ae od 1 i k a j e j o
vse Z.—čeve pesmi, žanje tudi tukaj svoj triumf. In to je nekaj, to govori dovolj, ako z mirno vestjo lahko povemo: Z. nikjer in nikoli ne dolgočasi. Malokomu teko verzi tako gladko, tako simpatično čitlivo, tako zanimajoče, kakor prav njemu. Bog nas varuj vsega žaganja, pa bodi za-beljeno z vsemi ocvirki izrekov »duhovitosti" in neprebavnih sentenc!
Na nekaj romanc je uplivala vzhodno-deželna poezija. Različni Abdurrhamani in derviši nastopajo v njih — mislim, da jih imamo Slovenci že dovolj, pustimo jih raje tam doli kje na — Turškem, saj imamo dosti svojih ljudij! — — —
Kdor ima kaj umetnostnega čuta, mi gotovo pritrdi, da je Zupančič pristen pesnik, kakor jih imamo malo. Ni se otresel sicer popolnoma še različne tuje navlake, a vender je povsodi izviren in krepek, pov-sodi ter povsodi žari iz njega prava pesniška iskra. Lirik vseskozi, ljubi pred vsem idilo, in stvarja, dejal bi, skoro nezavedajoč se iz svoje umetniškočuteče, otroško na-jivne duše.
Njemu teko verzi izpod peresa in naravnost iz srca, nikdar ne jeraljoči dolgo in prosto pot razmotrivanja skozi možgane. Poznam pesnike, o katerih vem, da so pesniki, ker so slučajno prišli v šole, v literarne kroge, ker čutijo umetniško. A »tvarjajoči, absolutno stvarjajoči niso. NaS Zupančič pa bi bil postal vedno in povsodi
pesnik, on bi moral peti. pa naj bi tudi ne bil akademik — ampak ostal neučen kmetski sin na Vinici. V tem slučaju obogatil bi gotovo — na6e narodno pesništvo; in živela bi v nas njegova pesem, naj si bi tudi ostalo neznano njegovo ime.
Najlepša naša nada nam je torej mladi, komaj 221etnJ mož. Prepričani smo. da nam še mnogo lepega ustvari, ako se obdrži na svoji lastni poti in se otrese vseh, vzlasti pa „bolnih" uplivov. Prineso mu leta dovršenost gotovo v vsem, v katerem je Še nima. Izkristalizujd se iz njegovih tu in tam nejasnih čuvstvovalnih poezij krepki določeni orisi; morda ne bode dolgo, in smejal se bode sam bolehaverau misticizmu neumevnemu, bicarnemu simbolizmu, in oprosti se slednje manire. V ritmiki nima se več mnogo učiti; rabi jo s tako popolnostjo, tako melodično ubirajoč stopice, da mi je to zvočilo često stokrat ljubše, kakor vse prisiljene, afektovane rime teh in onih formalistov. A o vsem tem ne kanim razpravljati —; zdi se mi, da so Časi pretekli, ko se je polagala slednja vjema na preti-rano-ozkosrčno, avtoritativno tehtnico la-ščanskega posluha. Opozorim pesnika samo na jeden, mene vsaj močno žaleč nedostatek, na rabo postranskih, vzlasti „kr stavkov. (II. velikonočni sonet.) V pesni velja samo nezavite glavne stavke uporabljati.
" Belokranjski element sili pogosto še v naglasu in konstrukcijah na dan; no, bel
Rumunska ministerska kriza.
Iz Pukarešta javljajo, da je padla s Sturdzom vendarle tudi liberalna stranka ter da pridejo na krmilo aristokratikonser-vativci. Izjalovil se je namreč poskus, da se osnuje novi kabinet iz juministov in konservativcev z vodstvom Corpa in Canta-cuzina Sedaj sestevi sam Cantacuzino čisto konservativen kabinet.
Boj Fincev proti rusifikaciji.
Finci še vedno nočejo podati se ter zavračajo in odbijajo z vsemi postavnimi sredstvi rusifikacijo. Dasi sta bili na ruskem dvoru prav tttJttilOStno zavrnjeni že dve deputaciji, ki sta nesli carju prošnjo za ohranitev finskih narodnih pravic, hočejo poslati še tretjo deputacijo. Prvo prošnjo je podpisalo po! milijona Fincev, tretjo prošnjo jih podpiše še več, Vspeha pa tudi ta ne bo imela, ker Rusija hoče imeti Finsko porušeno.
Naklepi Karlistov.
Še nedavno se je sporočalo, da so postali Karlisti do cela mirni, ter da so opustili radi pomanjkanja denarja povsem vsak naklep proti sedanji vladi in dinastiji. Te dni pa so se začele širiti po listih znova vznemirljive vesti o karlističnih načrtih. Vso agitacijo in vse vodstvo Karlistov je sprejel baje sin starikavega Don Carlosa, don Jaine, ki živi — dasi je ruski častnik — v Parizu Tam je tudi glavni odbor Karlistov. španska in francoska vlada ostro pazita na mejo. Baje so dobili Karlisti pet milijonov gold.. s katerimi hočejo v kratkem vprizoriti na mnogih krajih velike ustanke. Karlisti so v zvezi tudi s španskim vojaštvom, mej katerim vlada velika nezadovoljnost radi izostanka plače, katere že dolgo ni. Ti vojaki simpatizirajo baje s Karlisti ter so zategadelj nova nevarnost za mir na Španskem.
španska zanikernost.
Nesrečni španski admiral Cervera, ki je bil pri Kubi popolnoma poražen, in ki je izgubil pri tem več sto junaških pomorščakov, je vedel že pred dvema letoma, da pride do vojne mej Španijo in Zjedinjenimi državami ter je že takrat vedel, da bo premagan radi zanikernosti španskega vojnega brodovja. Pred dvema letoma že je pisal Cervera nekemu svojemu prijatelju pisma, katera prinaša sedaj neki italijanski strokovni list. V teh pismih toži Cervera, da leže nove, nedodelane ladje po osem let v ladjodelalnicah, ker nima vlada denarja, da bi jih oborožila. Cervera našteva celo vrsto starih in okornih ladij, ki bi ne bile v boju porabne. Najboljša ladja „Colon" pa nima težke artilerije. Cervera je torej vedel, da bode boj vzlic junaštvu moštva nesrečen, a vendar je šel na ukaz proti Amerikancem. Kakor Medina-Sidonia, ki je pisal Filipu II., da bode premagan, ker nima ladij, je pisal tudi Cervera Filip je svojemu admiralu odpustil, Cervero pa obsoja in pro-klinja vsa Španska!
kranjščina gotovo ni književni jezik. Grajati moramo tudi, da rabi pesnik prepogosto pronomine, kjer jih ni treba, in kjer niso naglašeni, — in povedati mu gre, da časih prav grdo bombika. Oko ima v pomenu Auge samo plural „oči" in nikdar ne „očeša". Le-ta so na drevesih. Slovničar našel bi izvestno še več pogreškov in slovničnih nedoslednostij — pa to je malenkost, in ne sodi v moje področje.
Pohvalno moramo končno še omeniti množico besed, katero uporablja; pohvalno tudi opozoriti na čisti jezik, prost nemškega upliva v besedah in konstrukcijah.
Navzlic pesnikovemu, ne posebno laskavemu menenju o kritikih, in persiHaže njegove o „nazorih4 — posegel sem po peresi, in napisal te vrste. Naj se pesnik tudi „čuti" — (saj se končno tudi sme, da le ne postane prezirljiv in srnešno-ošaben) — želel bi vender, da ne gre preko te raz-pravice brez vsega uvaževanja, brez vsega pomisleka. Tudi najsijajnejšemu, najčiščemu demantu treba brušenja !
In sklepajoč ta sestavek, želim pesniku, naj se lepo razvija, in goji lepo svojo umetnost, ter naj nas o svojem času zopet razveseli s takim velikonočnim darilom, kakor je to letos storil.
Torej, g. Zupančič! ali so kritiki res tako budi možje?
Ni res, kolik filister!
Dopisi.
Z Notranjskega, 18. aprila. Državni cesti, ki peljeta jedna na Trst, druga na Reko, veže okrajna cesta, ki pelje čez Ore-hek in Prestranek. Dober kos te ceste teče po svetu, ki pripada k c. kr. žrebar stvu v Prestranku in se veže blizo lokve, ki služi za napajanje žrebet, s cesto, ki pelje od grada do lokve. Da se konji ali žrebeta, katere gonijo hlapci nenavezane v posameznih krdelih do napojila, ne oraaknejo izvan tega tira, napravljena sta na grajskem dvorišču proti kolodvoru in na dolnji strani proti Oreheku droga, ki se zapirata, kadar se žrebeta mimo gonijo. Hlapca, ki žrebeta vodita, imata dolžnost, prvi ki vodi, da droga zapira, drugi, ki poganja, da droga odpira.
To se pa ne godi tako, ampak droga se pač zapreta potem pa ostaneta zaprta, dokler jih kak popotnik, ki se pelje ali na Orekek, ali nasprotno na Reško cesto ali na Prestranski kolodvor, ne odpre. Ne vemo, kaj je temu vzrok, da se pri tolikih pri tožbah, okrajni cestni odbor, ki uraduje v Postojini, še ni Čutil primoranega, da bi bil tej skrajni zanikernosti Prestranskih služabnikov v okora prišel. Nočemo o tem govoriti, koliko se je že govorilo in pisalo, da mitnice ovirajo promet, da je neljubo in mudljivo na mitnicah ustavljati in mitni-Čarja klicati, da sprejme denar in drog odpre, vprašamo pa na vsa usta: Kako prideta popotnik in davkoplačevalec do tega, da se okrajna, in za vsacega prosta cesta zapira, in to ne po mitničarju ali kakem nastavljenem človeku, ki na poziv pride odpreti, ampak po dobro plačanih in vendar zanikrnih hlapcih, katerim je deveta briga, da promet ovirajo in ljudi v jako neprijeten in celo opasen položaj postavljajo? Kajti to vsak sprevidi, da je skrajno neljubo konje ustavljati, z voza vstajati in si drog odpirati, mesto svojo pot naprej voziti. Opasno je pa gotovo, ako človek nima kočijaža, ampak se sam vozi, kajti za malo trenotkov je treba konja iz rok spustiti, da se drog poprime in ga odpre ali prenese. Kaj se zamore pri taki priliki vse prigoditi, kaka strašna misel poprime človeka, ako so ženske in otroci na vozu. Tudi po Notranjskem, kakor drugod po svetu, dežuje in po zimi tudi sneži, in prav se ti zdi, da si pod dežnikom ali dobro zavit, in hitiš naprej. Kar se pa pripelješ na okrajni, prometu odprti cesti do ovirajočega droga, in nič ti ne pomaga, z voza moraš stopiti, drog odpirati in konja miriti, ko ga spustiš iz rok, da drog prekladaš ali odpiraš. Ko se pelješ proti Orehku, moraš na strmem klancu pred prestranskim dvoriščem celo kolo podložiti, da ti voz in konj ne gresta nazaj oziroma navzdol. Dodaj vsemu temu še to, da se ti to prigodi v temni grdi noči in priznati moraš, da je to za sedanjo dobo ne smešno, ampak neumestno, rekel bi, neverjetno in vendar gola resnica. Nočemo danes nadalje pisati, storili pa bomo to in ne z gosjim, nego s peresom najboljega jekla, ako te vrstice ne spodbodejo cestnega odbora. Pisali smo pa tudi radi tega, da opozorimo na to gorostastno zanikernost deželni odbor in podrezamo nekoliko tudi deželnega poslanca Notranjskih občin, ki se bo bržkone tudi po ti cesti vozil, ko bo sporočal o svojem plodonosnem delovanju v sedanjem zasedanju dež. zbora.
Iz Mozirja v Savinski dolini 19. aprila. Na Velikonočni ponedeljek bilo je na Rečici prvo zborovanje novoustanovljenega konsbmnega društva. Vsled agito-vanja in prigovarjanja gospoda M. Z. in njegovih ubogljivih trabantov raz prižnico in po hišah zbralo se je v kaplanovi hiši velikansko število radovednega ljudstva.
Jedini, a tembolj strastni govor imel je bodoči osrečevalec tukajšnjega okraja in poslovodja raznih zavžitnih naprav, kot so: Obsežna zaloga manufakturnega in špecerijskega blaga, mesnice, krčme, žganjarije in predlagatelju posebno priljubljene igralnice z velikimi skladišči po vseh večjih selih.
309 udov obljubilo je 10.000 kron avstr. velj. vloge in ta kapital porabil se bo za vzdrževanje podjetja. Udom se bo obrestoval po 6% vsakoletno o priliki razdelitve slučajno narastlega dobička, dnevne cene vsega blaga se* bodo zdatno znižale. Ako bode denar romal preveč v nepoklicane žepe, bodo vremena hitro se zjasnila.
Hiša zborovanja se je za vsakim vstopi všim možem dobro zapahnila, kakor bi že turške bombe pokale. Vodja imel je pa pri tem dober namen. Nada, da bo tudi zdaj, kakor nekdaj, sv. Duh njegove možgane zbistril, se ni spolnila, ker bere se: .Pohujšanje mora priti . . .!"
Ako se ne bode takim nemimežem, ki mislijo samo z mečem in bičem v roki si priboriti mesečno plačo in razne dijete, od višje oblasti spolno vanje njihovih obljub zaukazalo, začela se bo tudi pri nas rušiti prepotrebna sloga in bo konec miru in zadovoljstva.
Jedno gnilo jabolko okuži lahko ves koš.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 20. aprila.
— Deželni zbor kranjski ima XI sejo dne 21. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika X. deželno-zborske seje dne 18. aprila t. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora o nameravanem vodovodu za Novo mesto in okolico. 4. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 7. C: Deželni muzej. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o glavni bilanci ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za 1899. leto. G. Utemeljevanje sa-mostalnega predloga gospoda poslanca Iv. Hribarja o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za pisateljsko nagrado in podporo za izdajo knjige: „Ustavoznanstvo" ; b) županstva na Vrhniki za podporo za zgradbo vodovoda; c) županstva v Planini pri Rakeku za podporo za zgradbo vodovoda; d) o prošnji Marijane Jereb, vdove realčnega sluge, za zvišanje pokojnine; e) odbora ribarskoga okraja za Kranjsko v Ljubljani za brezplačno rabo ribjega vališča na Studencu in za podporo; f) mestnega magistrata v Ljubljani za podporo za zgradbo dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani; g) društva za rokotvorno delo na Dunaju za podporo ; h) fi I harmoničnega društva v Ljubljani za podporo; i) Ane Hof-bauer, vdove deželnega tajnika, za daljno dovolitev miloščine; k) muzejskega društva za Kranjsko za podporo za društvene namene. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolnišničnega, blaznič-nega, porodnišničnega in najdenišničnega zaklada za 1897. leto. 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede učiteljskega pokojninskega zaklada ter o prošnjah učiteljskih vdov Marije Kunšič in Marije Lukan za zvišanje pokojnie. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer : a) županstva v Tunjicah za podporo za zgradbo nove ceste iz Tunjic v Zalog; b) mestne občine Kranj za zgradbo železnic Loka Divača in Kranj-Tržič-Celovec. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnom predlogu gospoda poslanca Viljema Pfeiferja glede razdelitve prebitkov osebnega dohodninskega davka. 12. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem.
— „Vse naše". Krek in Kregar se zibljeta v najprijetnejših nadah. Z vso gotovostjo računata na zmago in veselo pripovedujeta, da njiju klika v tretjem razredu sploh ne more propasti. „Vse je naše", tako se je sinoči čulo iz klerikalnih krogov. Sinoči je namreč klerikalni volilni odbor glasove štel. In izračunal je, da ima njegova stranka skoro vse volilce na svoji strani, ter da so razen nekaj socijalnih demokratov v tretjem razredu sploh sami ki erikalci. No, mi smo popolnoma drugačnega mnenja in upamo, da se to tudi v kratkem pokaže. Za zdaj naj se pa Krek in Kregar le zibljeta v svojih nadah, saj se prepričata v ponedeljek kako in kaj mislijo ljubljanski volilci»
— Lov na pooblastila. Klerikalna stranka je vse svoje moči osredotočila na lov na pooblastila. Njeni agitatorji lazijo paroma od hiše do hiše in se poslužujejo najslabših sredstev, da dobe pooblastila. Najnavadnejše sredstvo je, da pripovedujejo ženskam, da gre za, boj proti socijalnim demokratom. In pri tej priliki grde in zasramujejo socijalne demo-
krate in narodno stranko kar se da Ako
pa še to nič ne zaleže, potem pride pater frančiškan .liberalnega in socijalnodemo kratic nega hudiča izganjat" in gorje tisti ženski, katera ne da pooblastila Sploh so frančiškani sila goreči agitatorji, morda z ozirom na to, kar je frančiškanski pater Teotil uganjal v znani hiši. Pri pobožnih ženicah seveda ni toliko težav. Tam opravijo agitatorji sami in sicer na prav priprost način. Tako sta prišla dva klerikalna agitatorja k neki ženici v šentjakobski fari in razvil se je sledeči razgovor. Agitator: Dober dan inam'ea! Kako se kaj imajo? Al' so zdravi? Ženica: Bo že — kaj pa bi radi? Agitator: Gnadljiv gospod tiršt in škof so naju poslali. Ženica: Ježeš, kaj res? Agitator: Da! Gospod škof so nama ukazali: Recite mamci, da jih pu stim lepo pozdravit in da jih prosim, naj dajo „volmacht" za volitve, da ne bodo liberalci novih davkov nalagali. Ženica: Pozdravit so me dali gospod škof? Agitator : Da, prav zares, če treba priseževa, ali pa pojdite vprašat v školi j o. In ženica je brez obotavljanja podpisala pooblastilo in zdaj pripoveduje, da so jo „gospod škof pustili pozdravit". Toda klerikalni agitatorji se neza-dovoljujejo samo s tem, da pooblastila izsilju jejo, nego so začeli pritiskati in obdelovati trdi tiste volilke, katere so že narodni stranki dale pooblastilo, naj je prekličejo Zgodilo se je, da so štiri volilke, ki so dale pooblastila popolnoma prostovoljno narodni stranki, to pooblastilo zopet preklicale. Te volilke so: Ana Frič, babica na Dunajski cesti št, 7., Marija Kukec, posestnica, kolodvorske ulice štev. 21., Ana Prežel, šivilja Sv. Petra cesta Št. 12. in Ivana Šu-šteršič, babica na Marije Terezije cesti št. 8. Ali imata Frič in šušteršič pri fa-rovških kuharicah toliko zaslužka, da se bojita zamere? Volilni odbor narodne stranke je seveda pooblastila takoj vrnil. Z ozirom na nasilno agitacijo klerikalcev priporočamo vsem somišljenikom, naj pouče volilke in naj pazijo, da klerikalci ne dobe pooblastil naših volilk.
— Klerikalne laži. Naši klerikalci so znani, da znajo izborno lagati. Včasih se jim primeri, da se tudi prav nerodno zlažejo. Taka nerodnost se je včeraj primerila „prečastitim" duhovnikom, ki pišejo „Slovenca". Skrpucali so v potu svojih širokih obrazov notico „V znamenju Štefana*, v kateri pripovedujejo, da so liberalci v neki gostilni v mestnem loga pripravili polne „štefane", večerjo in smodke, da bi ujeli trnovske glasove, a da je prišlo samo šest večerjancev. Cela notica je od konca do kraja izmišljena. „Slovenčevci" so pač slišali, da misli narodna stranka tekom teh dnij prirediti volilski pogovor v Trnovem, kateri pa se še ni vršil, in so iz tega napravili sinoči obelodanjeni roman. Vse, kar je pisal „Slovence", je popolnoma neresnično in prav neumno zlagano. Gospodje duhovniki, ki pišete „Slovenca", kadar že hočete lagati, vsaj tako neumnih rac ne pošiljajte v sveti
— Velika veselica za Prešernov spomenik. Danes se nam je sporočil od čč. gospej odbornic zaključek računov ter veselice, ki je done sla nenavadno sijajen in nenavadno velik denaren vspeh, t. j. 1301 gld. 18 kr. Z veseljem beležimo ta prelepi dohodek za Prešernov spomenik, h k ratu pa stavimo naše vzorne rodoljubke vsem Slovenkam v po snemalen vzgled! Naj bi priredile tudi druge domorodke podobne veselice! Pri tej priliki smo napro-šeni znova zahvaliti se vsem in vsakomur, ki je pripomogel kakorkoli za prekrasni vspeh te veselice, posebej pa vsem darovalcem iz občinstva ter g. Rovšeku za prelepe sličice, katere je prepustil odboru brezplačno. Vsem: Srčna hvala!
— Umrl je poslovodja tvrdke K. Tavčar, gosp. Gregor Trdina, značajen narodnjak in zvest pristaš naše stranke. Bodi mu prijazen spomin!
— V gasilnem društvu ljubljanskem še vedno vre. Pišejo nam: Po ponedeljskem službenem shodu naših gasilcev — ko so poveljniki že odšli — hotela sta v to najeta gasilca gg. B a j d a in T e k a v e c zvijačno ujeti malone polnoštevilno zbrane gasilce, da bi izmej so izvolili deputacijo, ki bi imela iti k poveljništvu in istemu izreči popolno zaupanje, obžalovanje in prošnjo — katero pa sedaj še zamolčimo — itd. Toda vrezala sta se I Velika večina vrlih naših gasilcev ni se dala ujeti v na
stavljeno jim past in je protestujoč zapustila depot gasilnega društva. Zatrjuje se nam, da imajo gasilci pač v večino gospodov poveljnikov zaupanje, vsem gospodom pa venderle ne zaupajo, kar hočejo tudi na dan rednega obč. zbora, dne 7. maja t. 1. pokazati. Zlasti gorki so jednemu, kateri jih bo prisilil, da bodo bolj natančno njegovo krtovo delovanje pojasnili, ako ne ustavi svoje intri-gantskega zahrbtnega ruvanja.
— Revizija posojilnic po finančni upravi. „Slovenec" je včeraj pod tem za-glavjem priobčil dolg članek, v kater°m vsestransko pojasnjuje, kako daleč segajo pravice finančne oblasti pri reviziji posamičnih posojilnic ter opozarja tiste posojilnice, katere stoje pod nadzorstvom „Zveze kranjskih posojilnic" ali pa „Gospodarske zveze", naj skrbno pazijo, da odposlancu finančne oblasti ne pride kaj predoči, česar mu posojilnica po zakonu ni dolžna pokazati. Mi tem izvajanjem ne bomo prav nič ugovarjali in jih omenjamo samo zategadelj, ker se v njih o nadzorstvu „ Z veze kranjskih posojilnic" in „Gospodaaske zveze" govori nekako tako, kakor da bi bilo že s tem nadzorstvom zagotovljeno korektno delovanje dotičnih posojilnic, konsumnih društev itd. Temu pa ni tako. Nadzorstvo rečenih „zvezu nima prav nikake praktične vrednosti, ker vzlic temu nadzorstvu vlada pri mnogih nadzorovanih zavodih tak nered, da ga ni možno prikriti, in da ga je celo razvideti iz bilanc. Te bilance so uprav klasične in vredne pozornosti ter najboljši dokaz, da je nadzorstvo „Zvez" ali popolnoma iluzorno ali pa skrajno malomarno.
— Cankarjeve pesmi. Pooblaščeni smo z merodajne strani naznaniti, da gospod Bamberg ni prodal knezoškofu avtorskih pravic do Cankarjevih pesmij, niti prevzel kake zaveze, da se več ne izdajo.
— Še jeden! Iz Gorice se nam piše: Razen predsednika društva „Lega della gioventu Friulana" Codermaza je bil are-tovan tudi bančni uradnik Brunatti in to radi veleizdajstva, storjenega pri izletu imenovanega društva v Červinjan.
— Kranjsko društvo za varstvo živali] se snuje v Ljubljani. To društvo namerava vse živali brez izjeme varovati vsakterega trpinčenja in nekoristnega pobijanja, domače živali nepotrebnega mučenja pri zaklanju, nadalje bolne živalij porabe za delo ter prevelikega napora in pridrzevanja neogibnih potrebščin, potem pospeševati lepo ravnanje z živalmi. Vsak blagomisleč človek in prijatelj živalij gotovo iskreno pozdravi to prekoristno društvo in je bo podpiral. — Ker je pristojna oblast pravila tega društva potrdila, bode v kratkem ustanovni občni zbor.
— Pevsko druitvo „Ljubljana" je na svojem izvanrednom občnem zboru dne 15. t. m. namesto odstopivšega predsednika g. J. Trampuša volilo per acclama-tionen nadaljnim predsednikom gospoda Antona Gutnika, ter podpredsednikom g. Ivana Pavška. Novi odbor konstituiral se je naslednje: Tajnik R. Korenč, blagajnik M. Armič, arhivar A. Feldstein, Kramar Jos., Kranjc Filip, Čeme Ivan, ter Pavšek Avg. odborniki, Fran Feldstein ter Anton Verovšek pregledovalca računov.
— Pevsko društvo „Zvon" v šmart-nem pri Litiji priredi s prijaznim sodelovanjem godbenega društva iz Zagorja na korist učiteljskemu konviktu v Ljubljani v nedeljo, dne 23. aprila 1890 v salonu g. I. Wakonigga v Šmartnem koncert z jako raznovrstnim vzporedom. Začetek ob 6. uri popoludne.
— Požigalca v Goricah pri Postojni že ima oblast v svojih rokah. Uprav grozno pa je, da je ta požigalec — 131etna deklica, Terezija Klanšek. Ta je služila pri nekem posestniku v Goricah. Ko je ta pogorel, popustila je službo in prišla domov v Šmihel k svojim ubožnim starišem. Dne 14. t. m. sta imenovano Klanšek opazili dve sosedi, da se nekaj mudi in potika po Šmihelu, in sicer na cesti ob slamnati strehi posestnika Tomaža Tominec. Ženski sta iz radovednosti stopili blizu. Zapazivši ju je Klanšek zbežala. Ženski pa sta blizu nizke strehe zapazili kakih 50 žveplenk. Sosedje so takoj poklicali orožnika. Ta je izpraševal Klanšek na lioi mesta in potem jo je vzel seboj v Gorice. In tu je priznala deklica, da je res petkrat zažgala z žvep-lenkami. Kakor smo poročali, je bil ogenj trikrat zadušen, tri hiše, oziroma poslopja so pa pogorela popolnoma.
— Akademično društvo „Triglav" v Orsdcu priredi v soboto, 22. t. m., svoj I. redni občni zbor v drugem tečaju s sledečim vzporedom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2) Čitanje zapisnika bratskega društva „Slovenije". 3.) Poročilo odborovo. 4.) Glavno poročilo: a) tajnika, b) blagajnika, c) gospodarja, d) knjižničarja. 5.) Volitve: a) predsednika, b) 6 odbornikov, c) častnega soda in 2 revizvr-jev. 6.) Slučajnosti. Kraj zborovanja: Društvena čitalnica. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Nova poŠta. Dne 1. majnika 1809 odpre se v Lokavcu na Goriškem, sodnijski okraj Ajdovščina, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel ■ poštnim uradom v Ajdovščini po vsakdanji peš-pošti.
— Z Reke smo prejeli naslednji dopis: Američanska vojna ladija „Nastoy Fogu bode priplula tudi v Ljubljano in v Trst, zahvalit se za slavospev „Slovencu" in „Edinosti". Katero leto pripluje tje, ne more se že sedaj določiti, dan je pa nepreklicno določen — namreč — prvi april. Zapo vednik Mister Majster, Admiral. — P. S. V ognji pri Manilli je naš rFog" v spodnjih železnih delih strašno škodo trpel, gornji del, ves iz stekla, pa ni trpel najmanjše škode, kar je dokaz, da je ameriško steklo bolj trdo, kakor jeklo; ali vendar ni tako t rdo kakor nekatere slovenske „buče".
* Prva profesorica.   701etna ravnateljica šlezvik-holštajnskega muzeja v Kielu,
gdč. Ivana Mestorf, je prva profesorica. Imenovana je bila šele te dni ob priliki svoje sedemdesetletnice.
* Vesti o Andreeju izlagane. Dognalo se je, da sta si vse vesti o Andreeju, oziroma o najdenih truplih in o najdenem balonu izmislila neki rudokop Jakoblev in neki Ljalin, ki je lovec in velik laž-njivec.
* Poroka v ječi. Kakor poročajo iz
0 pave, poročil se bode v kratkem v tamošnji ječi ponarejalec bankovcev, Leopold Scbvvalbe, katerega so 23. marca t. 1. obsodili na dve leti zapora. Njegova nevesta je neka Josipina Jobsch, katero so tudi kakor sokrivko s Schwalbejem zaprli, a so jo pozneje zopet izpustili. Izdajala se je za grofico Jenny \Vesterfield. Vkljub temu, da
je imela Josipina Jobsch radi svojega če-stilca veliko neprijetnostij, je vendar pripravljena ž njim poročiti se.
* Solnce — požigalec. V Kristjaniji se je nedavno pripetil čuden slučaj. V neki hiši so sedeli popoldne členi rodbine pri kavi; kar opazi nekdo, da se je začela jedna mizic kaditi. Na mizi je namreč stala na papirju ročka z vodo, na tej so se nabrali solnčni žarki ter vžgali papir. Na mizi so bile tudi žveplenke; da ni bilo slučajno ljudij blizu, lahko bi se b«la zgodila velika nesreča.
* Žena ubiis svojega moža. V Per-lezu je ubila s sekiro žena Rada Mukova svojega moža, ko je stopil pijan v hišo. Prosila ga je večkrat, naj ne hodi v krčmo in naj se ne opijani tako; a vse ni pomagalo pri trdovratnem grešniku nič, na kar je sklenila uboga žena ga umoriti. In res je izvršila svoj sklep.
* Osveta na smrtni postelji. Iz Na-polja se javlja dogodljaj, ki karakteristično razsvetljuje silno osvetljivost italijanskega naroda. Mlada perica Guiseppina Napodani je ležala na smrtni postelji. „Predno umr-jemtt, je dejala okoli nje stoječim ljudem, „bi se rada žmirila in spravila s sosedo Concetto Vaio". Ko je soseda, vsa žalostna prišla, jo je bolnica objela in ji najedenkrat odgriznila pol — nosu. Le s težka so iztrgali nesrečno Concetto iz rok besni umirajoči, ki je hotela menda   razgristi vse
1 ice sovražene sosede. „Sedaj sem zadovoljna!', je rekla nato Napodani in malo ur potem umrla. Vaio pa leži v bolnici.
* štirje možje in ena žena. Pred Blackpoolskim sodiščem se je vršila nedavno zanimiva obravnava. Neka Eliza Hart je stala pred porotniki obdolžena, da je živela v zakonu s štirimi možmi. Trije še Žive. Prvi soprog, Atherton, jo je leta 1889. zapustil in jej ušel v Avstralijo. Drugi soprog Pearson, je umrl. Vdova se je omožila tretjič in vzela nekega Harta, kmalu na to pa se je združila še z nekim Anthijem. Zagovarjala ae je Hart takole: „Oprostite, gospodje porotnikil  Ko sem se poročila •
štev. 3., je štev. t še živela Moj zakon s štev. 3. torej ni bil veljaven in nepostaven, in ker ni bil veljaven, nisem zagrešila bigamije, ko sem se združila s štev. 4 Porotniki so kar obstrmeli ob tako imenitnem zagovoru ter jo oprostili.
Književnost
— Slovanskv PPehled. Sbornik stati, dopisuv a zprav ze života slovansk-'ho Številka 7. tega zbornika prinaša naslednjo vsebino: Ze slovanske poesie: Sonety krymske A. Mickiewicze, preložil Jaromir Borecky. Stati: Jaromir Boreckv: A. Mickie-vvicze „Sonety krymske". Jan Trestfk: Z. Bosni. II. Pravoslavni (Dokončeni). Literatura, veda, umeni: Pfehled literatur slo-vanskVch za rok 1898: 'Prva rada; Ruska (V. DoreševiČj. Polska (T. Chmielowski). SlOVi n S k 6 (dr. F. V i d i c ). Srbska (D Ilijr'). Slovenska (dr. V. Šrobar). Ro-zhledv a ZpravV: Jubileum A. S Puškina. — Memorandum bukovinskvch Rusinu. — A. Torofiskij. — I. T. 1 Iolo\vackij. — Novi knižnf spolek ukrajinske. — I Kunšič.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dež. zbor štajerski.
Gradec 20. aprila. Nemška večina je odklonila odkazanje predloga dr. Dečka za ustanovitev slovenske meščanske šole v St. Juriju ob južni železnici odseku, akoravno imajo Nemci 19 tacih šol, Slovenci pa nobene in akoravno samo blizu sto slovenskih otrok obiskuje meščanske šole, nemških pa nad 2500. Slovenski poslanci so razjarjeni zapustili zbornico.
Porazumljenje s tirolskimi Italijani.
Dunaj 20. aprila. Iz Inomosta je došla važna vest, da se utegne doseči porazumljenje s tirolskimi Italijani. Poslanci italijanske stranke so sprejeli propozicije, katere jim je v imeni vlade innemških klerikalcev stavil dr. Kathrein, za podlago nadaljnim pogajanjem. Nemci in Italijani so že določili zaupnike, katerim je poverjeno nadalnje pogajanje.
Avdijence.
D u n a j 20. aprila. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ruskega veleposlanika grofa Kapnista. Dalje je sprejel češkega namestnika grofa C o u d e n -h o v a in moravskega namestnika barona Spens - Boodena, katera sta pred avdijenco dve uri konferirala z grofom Thunom.
Ministri v Dalmaciji.
Dunaj 20. aprila Železniški minister Wittek in pravosodni minister Ruber sta odpotovala v Dalmacijo in sicer v Dubrovnik.
Grof Karol Hohenwart.
Dunaj 20. aprila. Prezident avstrijskega računskega dvora grof Karol Ilohen-\vart,   bivši   ministerski   predsednik in dolgoletni kranjski državni poslanec, je za pljučnico nevarno obolel.
„Proč od Rima".
Dunaj 20. aprila. Župan dr. Lueger je v pogovoru z urednikom „Deutsches Volksblatta" rekel, da je bil presenečen, ko se je preveril, kako daleč so vatikanski krogi poučeni o avstrijskih razmerah in zlasti o gibanju „Proč od Rima". Lueger pravi, da vedo vatikanski krogi prav natančno, da to gibanje ne izvira iz verskih vzrokov, ne go da je njega značaj političen in da ima protiavstrijski ter protidinastičen značaj.
Dvoboj.
Ljubno 20. aprila. Tu se je vršil dvoboj na samokrese mej dvema rudniškima akademikoma, mej nemškim nacijo-nalcem Ja nuschko in Madjarom M a t> tuszem. Januschko je kroglja zadela nad očesom in ni nič upanja, da |bi okreval. Povod dvoboju je dal prepir v kavarni. Pruski deželni zbor.
Bero lin 20. aprila. Poslanska zbornica pruskega deželnega zbora je s 177 proti 132 glasom sprejela predlog, s katerim se vlada poživlja, naj predloži zakonski načrt, po katerem se šolstvo uredi na konfesionalni podlagi. L. 1802. je iak predlog provzročil, da je Caprivi odstopil kot pruski minister. _
Poslano.
Gospodu Rozmanu na sinočno pojasnilo.
V sinočni „Slovenčevi številki nahajamo zopet kaj nedostaten zagovor župnika od sv. Jakoba. Prepričati me hoče, da je list ukraden, in obrača moje besede .našel" po svoje, češ, kar je najdeno, se mora vrniti, in naj si se najde tudi na cesti. Pri tem se kaj neobzirno zaletava ob moj poštenostni čut.
Gospod župnik! Ali res ne umejete mojega poslednjega zagovora? Ali moram res čisto jasno in odločno povedati, kje se je našel list? Gospod župnik, ali je v Vašem župnišču navada, da se morajo popirji s stranišča po uporabi vračati?... Pardon! Morebiti pa imate tam svoj arhiv, kamor spravljate svoje najvažnejše in najmanj tujim očern namenjene listine? Ako bi pa bil to vedel, potem bi pač dotični „tat" najbrže ne bil „ukradel" lista. Zakaj omenil sem Vam že zadnjič da je prišel šele po ovinkih meni v roke. Pravi „tat" pa o politiki nima prav nobenega pojma, zato lahko spoznate, da je shranil pismo iz same pijetete.
Sploh pa tako dobro vem, zakaj ste priobčili v „Slovencu" svojo izjavo. Opravičiti ste se hoteli knezoškofu. Morebiti ste to dosegli pri njem, ali ste pa dosegli isto tudi pri naših meščanih in volilcih, to je drugo vprašanje. Ti dobro vedo. kaj naj si mislijo o trditvah, kakor je Vaša. Dobro pa tudi vedo, da ste krivi vsemu sami, ker obešate tako važne listine v „arhiv", ki je pristopen vsakomur, ki občuje v Vašem župnišču.
Sedaj upam, da si morebiti ne bo-dete upali nič več trditi, da je list ukraden. Pa ko bi tudi bil, nisem zato odgovoren niti jaz, niti naš list. Saj tudi Vi ne morete biti odgovorni, če poberete milostinjo iz pušic po cerkvi, in naj si je bil kak drobiž slučajno tudi prej kdaj ukraden. Toliko v zagovor mojega poštenostnega čuta. Sotrudnik.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.)
Šele po jednajsti uri vrnil se je ravnatelj deželne sodnije domov. Roza mu je stregla pri mizi. Štefanija je navidezno spala; v resnici jo je Roza odstranila, da očetu previdno dopove, kako stoji z njegovo Štefanijo.
Potrpežljivo si je pustila pripovedovati, kaj je starega gospoda ta dan razgrelo. Šlo se je za krivo prisego; vzrok je bil nesrečen zakon.
„Kako redko se sliši zdaj o kakem srečnem zakonu! Lej, oče, kako žalosten je postal moj, tudi pri Asti ni vse, kakor bi moralo biti. Bog daj, da bi vendar Štefanija srečna postala!"
.Upam", je rekel stari gospod. „Saj bo menda vendar oči odprla!"
„Ne zapaziš-li, oče, da jo nekaj peče v srci?"
„Da", je pritrdil oče, „to bo pač žalost zaradi Tebe".
„Ne, oče, tudi radi sebe I To je srčna bol, o kateri se ne upa s Teboj govoriti!"
„In zakaj ne?"
„Ker se boji, da ne boš zadovoljen!"
„Da le mož ni kaznovan", rekel je brezobzirno stari gospod, „potem naj bo radi mene črevljar ..."
Roza je požirala solze, ki so ji silile v oči. Videla je, da bo mogoče z očetom govoriti. A previdnosti je bilo treba.
„No", odgovorila je, „črevljar seveda ni, a visocega stanu tudi ne".
Predsednik deželne sodnije je postajal nestrpen. „Kaj pa je", jo vpraša.
„ Trgovec".
Stari gospod si je z levico pomaknil očali više, mej tem ko je z desnico naprej jedel. „Trgovec", mrmral je, „to seveda ni kar nič po moji želji! A če še ni naredil bank ero t a —".
„Tega š e napraviti ni mogel, oče. On še ni samostojen!"
„Toraj  knjigovodja, ali kaj tacega?"
„Še to ne, ljubi oče", rekla je Roza potrta.
„Naredi vender konec, Roza! Kaj pa je potem ta Človek?" „Samo prodajalec!"
Izrečeno je bilo. Prestrašena videla je Roza, kako so staremu gospođu padle vilice iz rok. (Dalje prih.)
Darila.
Dijaški huhinji v Kranj) darovala'sta Se namestil venca na krato umrlemu župriku Maksu Veja vladni svetnik dr. Fr. Zupane 5 gkl in Ciril Firc 1 gld
Za Kunšičev nagrobni spomenik so darovali: Gospića Marija Chomlonska 30 K., g. Karol (Thoudonsky, azistent na tVSkem vseučilišču 10 K., g. J W. C Antonin Schmid 4 K., g. Ant. Haulov a 3 K , g Ant. Dermota, pravnik 2 K. vsi v Pragi. Na.la r g 'ica Jelica Horvatova v Ljubljani 6K., gospa J. Mandlova v Ljubljani 4 K., g. Hugon Roblek, magister v Radovljici — Skupaj tU kron.
Meteorologično poročilo.
Tinin* h»J morjem .1 ■•■> m. Srednji ir*. m tisk 736 0 mm
C   Čaa o pa baro-^   zovanja metra v mm.
19  9. zvečer 7325
Stanje   i y> II
Vetrovi
Nebo
t'
i J iS
108   si. jug   del. jasno B
20. 7. zjutraj  7312      9 0 si. svzhod del jasno x .   2. popol.   730 S     10 3 sr. jzahod pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 108°, nor-male: 10 4°.
ZS-JLziajslcsL "borza.
dne 20. aprila 1899.
Skupni državni dolg ▼ notah. . Skupni državni dolg t srebra . Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" 0 . . Ogerska zlata renta 4" „. . . . Ogerska kronska renta 4° a . . Avsiro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London v ista . ......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
30 mark..........
20 frank v.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
100 gld. 8T>		kr.
100 „	45	_
120 ,	—	
100 ,	45	
119 „	60	
97 .	45	
920 „		•
3r>5 ,	75	
12») ,	45	„
BH „	95	
11 n	78	n
9 .	55'	t n
44 ,	40	
5 .	68	i«
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana. Selenburgove ulice 3. Srečka na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
Lesna trgovina Tauzher s tem uljudno naznanja, da je nje mnogoletni zvesti prijatelj in svetovalec, gospod
Gregor Terdina
poslovodja
po kratki bolezni, previden s tolažbo sv. vere, danes ob 3. uri zjutraj v Gospodu zaspal.
Sprevod nenadomestnega ranjcega vrSi se jutri v petek ob 6. uri popoludne iz hiSe žalosti Dunajska cesta St. 35, k večnemu počitku.
Svete mase zadužnice brale se bodo v raznih cerkvah. (751)
V Ljubljani, 20. aprila 1899.
Podpisanec naznanja s tem žalostno
vest. da je Bog v svoji Vsegamogočnosti sklenil, ljubega, srčnodobrega mojega jeroba. gospoda
Gregorja Trdina
poslovodjo
po kratki bolezni, v starosti 59 let,pre-videnega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 3. uri zjutraj v boljše življenje poklicati.
Sprevod dragega preminolega vrši se jutri v petek ob 6 uri popoldne iz h i Se žalosti na Dunajski cesti St. 35, k večnemu počitku.
Svete mase zadušnice brale se bodo v več cerkvah. (750)
Ljubljana, 20. aprila 1899.
ndl. Ksrol Tsuzher.
Proda se
skoro nova pisalna miza, potem pult in stelaža.
Ogleda se lahko v Gradišci štev. 2. Vpraša se lahko v brivnici A. Drganca.
Cis, kr. antrijiki jfe drtiini žiliznict,"
Izvod iz voznega reda
▼eljavea ed dne 1. ektobr* 1SSS. lata. Odhod Is X«J«MJame juž. kol. Freaa oem Trbli. Ob 12. ori b m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubnu; čez SeUthal Ausae, Solnograd; čez Klein ReiHirit» v Steyr, v Liac, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Poctabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno, Danaj; čez Selsthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Se Iz t hal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selathal v Solnograd, Lend-G*stein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Canh, Oenevo, Pariz, čez Klom Reillin* v Stevr, Line, Budejevice, Plseaj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga t moto aaesto ta v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 05 m. popoladae, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Praga la Trbli a. Ob
5. uri 46. m. zjutraj oaobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Aosieea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. ari 17. m. dopoladne ovoboi vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca. Steyra, Parica, Oeneve, Carina, Bragaeca, Ino-mosta, Zella ob jezero, Lend - Gaataina, Ljub na, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. ive-e*r osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabi*. — Proga ls novega mesta la Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 2L m. zjutraj, ob 2. ari 331 m. popoladae in ob 8. ari 44 m. zvečer. — Odhod iS LJubljana d. k v ^"rn"» Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob S. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. — Prihod v Ljabljaao d. k. is Kamnika. Ob *>. ari 56 m. zjutraj   ob 11. 8 m. dopoladne, ob
6. ari 10 m. (1)
Naznanilo*
Dne 21. aprila t. l.ob*|,10.uridopoluddne
prodala se bodo na licu mesta % LJubljani«, IsiiiiajNka cestu »t. II,
potom
prostovoljne sodne dražbe
v zapuščino ranjcega Ignaciju Ilru*l40vlč-n spadajoča
zemljišča s hišo štev. U na Dunajski cesti
(gostilna) v skupni e^nilni vrednosti 40.2*3 gld. — Natančnejša pojasnila daje c. kr. notar Viktor .*»«*li«»iiwetter v Ljubljani. — <'pozarja se, da je gori imenovana gostilna na jako ugodnem prostoru in znana pod imenom „pri Figabirtu". (748)
[odroci na peresih (Feder-matratzen), kijih izdeluje tapetnik Olareaa v Ljubljani,
so najboljši in najcenejši.
0)
HA
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria štev. V „ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu v LJubljani
s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
&tyr*l€L »tev.V. (744_1;
Za.utopza.ilc tvrdLlcu: Josip Folablc.
9T
Kulmbachsko pivo
▼ ffjtokltmlofili
priznano zdravilo in kropilo za bolnike
jo v salogi trgovine (21—90)
url ,.%luta>re>*aa
I Za spomlad
5 priporoča
i AVG. AGNOLA S
l Ljubljana, Dunajska cesta 9
[[j poleg „Figovos"
I «vr<\lo toofgato sealozgo
j steklenine, porcelana, i      zrcal, šip itd.
posebno pa (608—10)
oprav m gostilne f?
v mestu in na deželi. II
i Vrčki, kozarci in steklenice j
po zelo nizkih cenah.
Diurnist
sprejme se a 1. mejnikom pri podpisanem sodišču. Prošnjam, ki so tukaj predložiti, pridjati je spričalo o dosedanjem službovanju. (742-1)
C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici na Štajerskem.
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju.
Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe* se en-gros po originalnem ceniku pri
Antonu Ditrich-u
flsvnsm zastopniku (733-2)
Marije Terezije cesta št. 2. Ljubljana.
Za
gospodinjo
želi vstopiti inteligentna, mlada, osamljena vdova ekonomskega oskrbnika k starejšemu krščanskemu gospodu, ali tudi k vdovcu z otroci, s katerimi zna jako dobro ravnati. Ista je jako prijetne vnanjosti, jako delavna, izborna kuharica, nemškega in češkega jezika popolnoma zmožna, v vodstvu večjega gospodinjstva in v ekonomiji praktično izurjena, kakor tudi v izdelovanji oblek. — Dobra priporočila so jej na razpolago.
Več pove gospa B. Rous, gozdarjeva soproga v Pragi, Vinohrady, Palaokega cssta Štev. 63, Čaiko. (743)
4aa^^a»A^e»efcag4^4a
C. kr. vladno pooblaščeni
stavbeni inženir
bivši vladni nadinženir
Fran Žužek
odprl je svojo <74o-i>
tehnično pisarno
v Ljubljani
Selenburgove ulice št. 3.
Beležka.
Pri c. kr. tobačni glavni tovarni v IJublJunl je izpraznjeno mesto
tovarniškega zdravnika
I. ali II. kategorije z letnim honorarjem 1400 gld., oziroma 1100 gld.
Natančneje se razvidi iz dotičnega razglasa v „Wiener Zeitung", kakor tudi v ljubljanskem uradnem listu.
Razglas se more tudi upogledati pri c. kr generalni direkciji tobačne uprave na Dunaji, kakor tudi pri vsaki c. kr. tobačni tovarni.
Notiz.
Bei der k. k. Tnbakltaiipt-rubrik. In aLnlbueli komtnt die Stelle
eines
Fabriksarztes
I. oder II. Kategorie mit dem Jahreshonorare von 1400 M. resp. 1100 ff. zur Besetzung.
Das Nslhere ist aus der bezilglichen Kundrnachung in der „Wienor Zeitung", so\vie aus dem in Laibach erseheinenden Amtsblatte zu ersehen.
Die Kundrnachung kann aueh bei der k. k. General-Direction der Tabakregio in Wien, sowie bei sammtlichen k. k. Tabak-fabriken eingesehen \verden. (080—8)
Urban AATeber nasl.
Na prodaj je več tisoč centov
strešnih skale (Dachschiefer)
is lastnih akrilolomov po jako niskih cenah.
Prevzemam pokrivanje vsakovrstnih stavb, kakor tudi cerkva in zvonikov.
(699-4)
Z odličnim apo&tovanjem
Urban Weber nasl.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Iisstnins in tisk „Narodne Tiakarnu".