Ma 18 • lelo XUI • cena 500 din Celle, 5. mala 1038 TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Seaemnalslletm prUatell - traktor Novi tednik predstavlja prvomajskega nagrajen- ca Jožeta Goropevška. Stran 8. Kal z oživlleno lepoto? Kako se bo razvijalo Olimje? Stran 4. Preti nami le čas planlnarlenla Novi tednik predstavlja transverzale na na- šem območju. Stran 5. Minilo je že osem let : Včeraj, v sredo \imaja, so nas ob I5.uri in pet minut [tovarniške sirene po \vsej Jugoslaviji spomnile na osmo ^obletnico smrti tova- riša Josipa Broza- mta. z minuto molka ko se poklonili spo- jninu predsednika pa številnih sestan- fch, v šolah in eno- tah J ugoslo vanske ^ljudske armade pa so del pouka in dne- va posvetili življe- nju in delu Josipa ^Broza-Tita. Celle bo obiskala delegacija Singena v Celju danes pričakujejo prihod dele- gacije zahodnonemške občine Singen, ki jo bo vodil župan, gospod Neef. Delegacija, v kateri bodo tudi predstavni- ki gospodarstva, tiska, mestne uprave in kulturnega življenja, bo v Celju do nedelje. V tem času nameravajo obširneje sprego- voriti o možnostih sodelovanja na različnih področjih. V letih, odkar sta prve stike navezala celj- ski občinski sindikalni svet in sindikat de- lavcev kovinske stroke iz Singena, sta obe strani odkrili vrsto možnih oblik sodelova- nja in nekatere so že tudi zaživele. Korak naprej bi naj tokratni obisk pomenil tudi zaradi skupnega zasedanja komisij za sode- lovanje s podpisom pisma o pristopu k oblikovanju hstine o prijateljstvu. MBP roslaviil smo delavski ma| »srednja zvezna proslava ega maja je bila letos na ci nad Sevnico, kjer so se svojem, vsakoletnem zbo- irečali tudi borci in aktivi- Kozjanskega. Wi maj so s tradicionalni- shodi delavcev in obča- ' slovesno počastili tudi bčinah našega območja. Izredno veliko Savinjčanov se je zbralo pri zgodovinski Smiglovi zidanici nad Graj- sko vasjo pri Preboldu (po- ročilo s te slovesnosti objav- ljamo na 3. strani). Iz vseh shodov poročajo o množični udeležbi delavcev in obča- nov in o poudarkih iz slav- nostnih govorov, ki so vsi opozarjali na nujnost iskanja novih poti iz družbene in go- spodarske krize in na naloge vseh državljanov pri spreje- manju ustavnih dopolnil. Zelo slovesno je bilo na Grič- ku pri Celju, na Bočni, Re- sevni, Šmohorju, pri konji- škem gradu in na legendarni Graški gori. riznanja najbolj zaslužnim a večletno izjemno in ikovito delo v socialistič- vezi in sindikatu, za uve- Ijanje in razvijanje samo-, zvijanja ter za prizadeva- pri opravljanju poklicne- lela so v predprazničnih h podelili vrsto priznanj delavcem in aktivistom ^jskega območja. *d najvišja priznanja so- di Prvomajska nagrada dela. Med dobitniki iz vse Jugo- slavije je bil letos tudi Jože Goropevšek, traktorist iz žal- skega Hmezada. Republiški svet Zveze sin- dikatov Slovenije je podelil najvišja sindikalna priznanja - zlate znake - tudi trem pri- zadevnim aktivistom s celj- skega območja: Srečku Me- hu iz Titovega Velenja, Mihi Prosenu iz Laškega in Janku Rebovu iz Celja. Republiška konferenca SZDL Slovenije je podelila zlata priznanja Osvobodilne fronte za predano delo v so- cialistični zvezi in izven nje Martinu Primožiču-Branku iz Šoštanja in Mariji Poličar iz Slovenskih Konjic. MBP rebujena elfološka zavest ''b za varstvo okolja je v Gornji Savinjski do- ■^emirjajo se zaradi umi- ^ gozdov in onesnaževa- ■•^i^ačja iz Glinove Iverke l^ijah. Lani je to občino -ono vznemirila predla- Jokacija za odlagališče ^^"^ odpadkov. Na ta iz- J. v Solčavi sklenili usta- li občinsko »Društvo za .V« okolja Zgornja Sa- 5,3 dolina«. pred kratkim regi- društvo, začenja vse 1 J^^stopati v javnosti. ;\dnica društva je I *a Ikovic. V društvu so JJ^niki iz vseh krajev- ivl Prosti občine in U4t mladinci. Maja že- J^o izvesti, kot pobud- nik, v sodelovanju s SZDL, s planinci, lovci, ribiči in tu- rističnimi delavci, očiščeval- no akcijo po vsej občini. Ne- katera društva so že doslej posamezno organizirala či- stilne akcije. V občinskem društvu za varstvo okolja menijo, da bi z vzžgemnim delom dosegli večji uspeh. Želijo, da bi takšno, predvi- deno skupno spomladansko čiščenje postalo stalno in da bi prebudili kulturo varstva okolja pri vseh občinah. Društvo načrtuje tudi izo- braževanje z ekološkimi pre- davanji. Želijo si sodelovati tudi z drugimi društvi za var- stvo okolja, še zlasti s celj- skim, ki ima bogatejše izkuš- nje. Sodelovati nameravajo tudi v okviru Zveze društev za varstvo okolja Slovenije in s predstavniki domače ob- čine in organizacij. Društvo vabi vse, ki so za- interesirani, da se mu pri- družijo. BRANE JERANKO Majski mlaji Ne samo kresovi, tudi mlaji so eno tradicionalnih majskih obeležij. Enega najlepših so postavili krajani Drešinje vasi. Domala 40 metrski mlaj je na predvečer praznika postavila skoraj cela vas, akcijo pa je vodil Franc Oset. Posebej seje izkazal Jože Selčan, kije »slačil« že postavljen ml^. EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 5. MAJ Pošten, delaven, tovariški v obrazložitvi letos pode- ljenih Zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije''so za Janka Rebova iz Celja zapi- sali: »Je pošten, delaven in goji tovariški odnos do so- delavcev.« Pravzaprav je to na naj- krajši možni način opisa zav- zetega sindikalista, še vedno predsednika konference os- novnih organizacij sindikata v Cinkarni, čeprav sam pra- vi, da se mu leta že poznajo. Sindikat namreč ne potrebu- je članov ali predsednikov, ki so samo z eno nogo v orga- nizaciji in njenem delu. Se posebej dandanes ne, ko za- upanje v sindikat peša in ko je sindikat morda bolj kot kadarkoli v zadnjih desetlet- jih - potreben. »Potreben je, če želimo lju- di pravočasno in po resnici obveščati o vsem, kar se do- gaja m Jih ob tem tudi usmerjati. Težave so velike, ukrepi, ki jih vsi s strahom pričakujejo ta mesec, pa bo- do prizadeli delavce, naše članstvo. Pričakujejo, da bo- do osebni dohodki ponekod. v nekaterih panogah, padli tudi za četrtino. Težko, a po- trebno bo povedati, da je ne glede na to potrebna ustvar- jalnost vsakogar,« je zaskrb- ljen pred težko nalogo Janko Rebov. Svojih sindikalnih obvez- nosti se loteva tudi kot dober gasilec. Dobri pa niso tisti, ki samo gasijo požare, ampak predvsem tisti, ki znajo pre- prečiti, da bi do njih sploh prišlo. A ognja za to ni treba pogasiti. Požarnovarstveni inženir, kije tudi predsednik občinske gasilske zveze, to brez dvoma zna. Sodelavci pa vedo, da mu lahko zaupa- jo, da bo s svojo zavzetostjo in doslednostjo pomagal re- ševati tudi njihove probleme in ne le skupne, da mu pri tem ne bo zmanjkalo po- guma. MILENA B. POKLIC Državni odlikovanji Ob dnevu OFin prazni- ku dela so delavci celj- skega sodišča pripravili krajšo proslavo že prejš- nji torek. Ob tej priložnosti so tu- di podelili državni odliko- vanji sodnikoma Višjega sodišča Celje; Jelka Vor- tačnik in Franc Dušej sta dobila Red zaslug za na- rod s srebrno zvezdo. Zlato za ljudskosi Marijo Poličarjevo iz Slo- venskih Konjic, dobitnico zlatega znaka OF zlati pred- vsem odnos do ljudi, odnos do sočloveka, pa najsibo na delovnem mestu direktori- ce Zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah, ali pri delu na terenu. Za ko- rekten odnos do ljudi, za pripravljenost in strpnost d(» r«'ševanja problemov, se glasi tudi opredelitev visoko republiško pri; Še posebej v ob 1983-87, ko je bila Marj ličarjeva predsednica ( ske konference SZDt venske Konjice, akti\^ tudi v vseh frontnih' družbenopolitičnih a zaeij in v predsedstvu ( ske konference, je bil( nati korenite spremem terenu. Bil je to čas pi in izglasovanj na tri san spevke in bila je to po< priložnost za nabiranje šenj pri delu z ljudmi. R Poličarjeva si je v sv najbolj aktivnem obe dela v frontni organi nenehno prizadevala za skost, za neposrednost, den posluh ima za to i naravi. »Mislim, da smo nai napako, ko smo na terer lepem začeli govoriti o jevnih konferencah S J Ta termin je bil in je lju tuj, pa naj bo to sredi Lji ne ali pa na vrhu Poh Ljudi je treba preproste vabiti na zbor krajanov i malo ni treba stvari sformalizirati, da posta tuje in odvratne. Zdi se da na tak način prej dui iniciative ljudi, kot pa spodbujamo.« Na takšne, na videz m ne probleme in zagate je! rija Poličarjeva znala vei opozarjati in se zajedati t v srž problemov. O vlogi SZDL danes; misija Marija Poličarjeva, si mora organizacija pride ti zaupanje med Ijud predvsem pa mora sama deti, kqj mora v določen trenutku in času storiti, zato ni potrebno kdove ka nih inovacij. Samo poslul prava beseda na prav mestu. MATEJA PODJ Razprava o osnutku ' amandmajev gr' li koncu 1 v laški občini je bila rj prava o osnutku ustavij sprememb dokaj živahn»j Organizirani sta bili javni tribuni in sicer v ! škem in v Radečah, na k« rih so sodelovaU tudi P''' stavniki RD SZDL, pose' pa je posvet organizirala mladinska organizacija. | Razprave so bile tudi v j ganizacijah združenega df, Ena takšnih je bila v Km^] ski zadrugi Laško, kjer so intenzivno lotili zemljišl<^ maksimuma, o katerem, precej besed namenili ''•j na problemski konferef o kmetijstvu, ki jo je jesjj organizirala OK SZ!- Laško. Javno razpravo o osnii|| ustavnih sprememb strnili v torek, ko se b"* sešla vsa predsedstva di^ benopolitičnih organiz^ v občini. „ VLADO MAH^ Fronta mora do ljudi Martin Primožič-Branko, iz Šoštanja, dobitnik zlate- ga znaka Osvobodilne fronte: »Čeprav sem pred dvema letoma prejel Zvezno plake- to SZDL, moram priznati, da mi Zlati znak OF pomeni vsaj toliko ali še več. Mislim, da je letošnje priznanje tudi največ, kar sem za svoje delo lahko pričakoval. Ob tem kaj in kako lahko Socialistična zveza stori za izhod iz seda- njega stanja, pa moram po- noviti že večkrat izrečeno misel. Socialistična zveza kot vseljudska, frontna orga- nizacija, mora s svojimi pro- grami med ljudmi in do vseh ljudi. Njen program je dober, treba je le najti način, kako ga množično izvajati. Pri svojem delu in delovanju sem vedno uporabljal to na- čelo in moram poudariti, da če si med ljudmi in se z njimi pogovarjaš, potem ljudje tu- di sprejemajo napredne mi- sli in se tudi sami povsod za- nje zavzemajo.« Še je ljudi, ki niso obupali Srečko Meh iz Velenja, dobitnik Zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije: »Mislim, daje znak, ki sem ga prejel, priznanje vsemu mojemu družbenopolitične- mu delovanju; nekdaj in se- daj. Pomeni udi, da moji so- delavci in institucije, če že ne spremljajo, pa vsaj opazi- jo, da se nekdo trudi, da bi spreminjal stvari. Zelo težko je dobiti ljudi, ki so v teh časih pripravljeni kaj naredi- ti. Nekdo je rekel, da je še veliko delavcev, ki zaslužijo družbena priznanja, ki so po mojem vsaj tako zaslužni kot jaz, žal pa nimamo njihovih imen... Letošnja številna priznanja pa kažejo tudi na to, da je še vedno dovolj lju- di, ki niso obupali. Ne kaže torej metati puške v koruzo. moramo angažirati vse, ki znajo, hočejo in zmorejo, zjasnim ciljem: z boljšim de- lom do boljšega življenja. Po mojem sindikati ne smejo dovoliti zapiranja tovarn. Zahtevati moramo, da mora imeti vsak, ki predlaga uki- njanje nekega programa pri roki že nov program. Z uki- njanjem delovnih mst si na- mreč delamo medvedjo uslugo. Sindikati morajo vsa prizadevanja usmeriti v ustvarjanje takšnih pogo- jev, da bodo ljudje lahko do- stojno živeli. Danes namreč vse več delavcev ne more več živeti normalno. Ta ugo- tovitev ni izraz obupa, tem- več dejstvo, ki ga moramo upoštevati.« Rešila nas bo moč množic Miha Prosen je dolga leta opravljal najodgovornejše funkcije v laški občini: v mladinski organizaciji in socialistični zvezi, na čelu občinske skupščine, v vod- stvu Zdravilišča Laško in TIM. Nazadnje je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta. Slovo od te funkcije je pomenilo tudi slovo od nje- govega aktivnega dela. Ko se je pred dobrim mesecem dni odpravljal v pokoj, smo se z njim pogovarjali o njego- vem delu, o današnji krizi naše družbe, o vlogi sindika- ta včeraj in danes. »Sindikat mora podpirati vse, kar vodi k napredku,« nam je takrat dejal Miha Pro- sen. »Le moč, ki jo imajo v svojih rokah delavske množice, nas bo lahko rešila iz krize, v kateri smo se zna- šli, a zdi se mi, da sedanji programi stabihzacije to pre- malo upoštevajo. Vloga sin- dikata je dandanes zelo po- membna. Uveljaviti mora in- terese delavca, doseči, da bo- mo začeli pravilno vrednotiti delo, se boriti za enakoprav- ne odnose med ljudmi. Da- nes se tudi v sindikatu doga- jajo pomembne spremembe. Borimo se za večjo samostoj- nost, čeprav se naši progra- mi in programi drugih druž- benopolitičnih organizacij v osnovi ne razlikujejo. Tako nam kot Zvezi komunistov ali Socialistični zvezi je prvi cilj boljši položaj vseh delov- nih ljudi. Zato ni nič narobe, če delamo z roko v roki. Šele če pride do razhajanj, mora sindikat uveljaviti stališča delavcev.« NK Drča v Ločici je zgrajena Vodna drča pri Ločnici, ki jo je gradila Nivojeva te- meljna organizacija Vodno gospodarstvo, je tako rekoč končana, urejajo le še oko- lico. Objekt sodi v okvir vzdrže- vanja rečnega korita Savinje, kjer vodna erozija povzroča poškodbe; drča je hkrati zaš- čita pred poplavami, po- membna pa je tudi z ekolo- škega vidika. Pomenila naj bi v sklopu z drugimi d'-čami na Savinji, ki jih še načrtuje- jo - sistem bogatenja podtal- nice. Prve izkušnje pri gradnji drč je dala gradnja pri Šem- petru, saj je tamkajšnji vodni prag star že približno 10 let. Izkazalo se je, da je tovrstna gradnja ustrezna in lotili so se reševanja najbolj kritične- ga odseka Savinje, to je med Kasazami in Polzelo. Na tem odseku je po študijah izpred več let predvidenih osem drč, vprašanje pa je, kako bodo ti načrti uresničeni. Morali bodo namreč prouče- vati medsebojni vphv pra- gov in natančno določiti raz- dalje med njimi. Letos se bo- do lotih tretjega, ki naj bi stal nekje v bližini šeškega mo- stu, vse pa je odvisno tudi od denarja. Gradnja ločiške dr- če je veljala 500 milijonov di- narjev, ki so jih večinoma dobili iz združenih sredstev območne vodne skupnosti. Poleg tega je tovrstna grad- nja specifična, saj je treba ča- kati na ugodne vodne razme- re. Gradnje so se lotili lani septembra in izkazalo se je, da so ujeli primeren čas, saj ni bilo preobilnih padavin. Načrti nadaljnje gradnje pragov na Savinji predvide- vajo, da bi se po rešitvi odse- ka od Kasaz do Polzele lotili še drugih delov. V bližini Ce- lja naj bi stala drča pri Grič- ku, vendar pa bo njena po- stavitev odvisna predvsem od projekta infiltracije Savi- nje v podtalnico v Medlogu. Na delu Savinje pod Celjem pa so načrti gradnje drč po- vezani z gradnjo čistilne na- prave, medtem ko na zgornji Savinji ne načrtujejo tovrst- nih objektov, razen nujnih vzdrževalnih del. TC IZJAVE, MNENJA... Andrej Marine, član predsedstva SRS na prvomajskem zborovanju pri Šmiglovi zi- danici: »O predlaganih ustavnih spremembah se je vnela široka javna razprava. To je izraz demokratizacije in politizacije množic. Sedanja dopolnila je treba čim prej sprejeti, zlasti tista, ki naj omogočijo učinkovitejši gospodarski in družbeni napredek. Javna razprava v SR Sloveniji pa odklanja tiste spremembe, ki pod pretvezo želje po učinkovitosti in funkcionalnosti dela federativnih organov objektivno pomenijo spre- membo temeljev naše samoupravne in federativne ureditve. Suverene pravice in enakopravnosti narodov in narodnosti so pogoj za stabilnost Jugoslavije. Z njimi ni mogoče mešetariti. Dogovarjanje in spora- zumevanje in enakopravnost narodov in narodnosti morajo ostati temeljni princip skupnega urejanja odnosov v naši federaciji.« Tone Sentočnik, načelnik Gasilske zveze Slovenije: »Do 11. kongresa gasilcev Slovenije, ki bo sredi junija v Celju, nas loči samo še 50 dni. Priprave so že v zaključni fazi. Dokončno je izoblikovana taktična vaja, ki bo med kongresom na območju krajevne skup- nosti Center. Vse je tudi pripravljeno za zaključno parado z zaključnim nastopom na atletskem stadionu Kladivarja. Pripravljena je resolucija za delovni del kongresa, prav tako pa je izdelan načrt spremljajočih prireditev, ki jih ne bo malo. S celotnim kongresom želimo še enkrat dokazati vso moč in potrebo takšne organizacije, kot je gasilska. <^ Ratko Pušnik, delavec Tola Šentjur, o tež- kem položaju tekstilne in obutvene indu- strije: ^'Tekstilna in obutvena dejavnost sta v Jugoslaviji predimenzionirani, v Sloveniji pa imata počasi že kar nevzdržen položaj. Gre za to, da zaposlujeta v naši republiki kar 75 tisoč delavcev, od tega pa je približno 9 desetin žensk. Zahtevamo, da v republiki, glavno nalogo pa naj prevzamejo sindikati, izdelamo primer- jalno analizo med proizvodnimi dejavnostmi, merilo pa naj bodo pogoji pridobivanja in delitve dohodka. Zahtevamo, da za približno enako delo dobimo tudi približno enako plačilo, kar bo mogoče le z diferencira- nim obremenjevanjem dohodka. Ustavno določilo namreč zagotavlja, da za splošne in skupne družbene potrebe prispevamo glede na možnosti - to pa pomeni, da bi morali biti v naših dejavnostih manj obremenjeni s temi obveznostmi, saj tudi naši osebni dohodki zao- stajajo za poprečnimi v republiki. Ob tem se v Tolu še sprašujemo, zakaj sindikati podpirajo zahteve svojega članstva v elektrogospodarstvu in železničarstvu, pa še v nekaterih drugih dejavnostih, kjer imajo kar dvakrat višje osebne dohodke od nas. Pa še pobuda za lažje in preglednejše poslovanje v prihodnje. Menim, da bi moral obračunski zakon veljati vsaj dve leti, saj zdaj nimamo nobenih primerjalnih podatkov o našem po- slovanju.« MJ 198» NOVI TEDNIK - STRAN 3 lemir mladih le zdrav pojav r/ Šmiglo vi ziaanici tri tisoč ljudi ;Eden izmed sklepov prve jtaference Komunistične pa- oT Slovenije, ki je bila pred jldeset leti v Smiglovi zida- nad Grajsko vasjo pri ^ [boldu se glasi:« V boju za Ihokracijo in narodno ena- «ravnost, v boju za ustvari- T čvrste obrambne akcije flvenskega naroda mora de- \ki razred Slovenije pred- ^'jiiti svojemu narodu.« ^udi danes živimo kritičen ■'brelomni čas. To pot ne gre 'fizično ogroženost kot je bi- ifjakrat pred 50 leti. Sedanja Uoženost je drugačne nara- I^Gre za to, da traja kriza pre- dgo in da ji še vedno ne vidi- ijkonca.« To je med drugim 2^1 na prvomajskem shodu jjDvnih ljudi in občanov pri jliglovi zidanici slavnostni .jornik, član predsedstva 1s Andrej Marine. Rekel je, da smo nezadovolj- ni sami s seboj in z razvojem socialističnega samoupravlja- nja. Zaostajamo za razvojem razvitega sveta. Spreminjajo se družbene vrednote in nastajajo nove. Nimamo prave podobe o socializmu bodočnosti in to je tisto, kar nas vse skupaj naj- bolj skrbi. To, kar imamo se- daj, ni tisto, kar si želimo in kar so generacije pričakovale. Če pa pogledamo Savinjsko doli- no, je dejal Andrej Marine, po- tem velja poudariti, da je do temeljev spremenila svojo po- dobo. Razvila se je industrija in moderniziralo se je kmetij- stvo. Velika večina ljudi ima delo, relativno visok stano- vanjski, osebni in družbeni standard. Mladi se izobražuje- jo, a so zaskrbljeni za jutrišnji dan. Nemir, ki iz tega izvira, je v bistvu zdrav pojav. Ne sme- mo se ga ustrašiti. Zgodovina nas uči, da običajno prav v sti- ski, ko se zaostrijo družbena nasprotja, nastaja novo, bolj sodobno in vsi skupaj moramo poskrbeti, da bo bolj človeško. Konferenca slovenskih komu- nistov, katere geslo je bilo Za socializem po meri ljudi, je jas- no opredelila stališča, ki so iz- raz interesov in potreb naših delovnih Jjudi, je med drugim dejal pri Smiglovi zidanici An- drej Marine. Tudi letos se je pri Smiglovi zidanici zbralo kakšnih tri ti- soč ljudi. Lep kulturni pro- gram so pripravili recitatorji iz Vrbja, mladinski pevski zbor pod vodstvom Zdenke Marko- vičeve in mladinski pihalni or- kester glasbene šole. JANEZ VEDENIK ;ribuna tržnega gospodarstva I tetttič jo pripravlja celjsko društvo ekonomistov tetošnja tribuna tržnega Spodarstva, ki bo v orga- iaciji Društva ekonomi- |v Celje od 18. do 20 maja JRogli, ima še poseben po- ni. Program tridnevnega isvetovanja je namreč |i, da bodo lahko dobili ieleženci vrsto koristnih potkov k uveljavljanju pega gospodarstva. Vse be so aktualne in skrbno irane. Pred tribuno bo tu- skupščina slovenskih [»nomistov. l-eljsko društvo ekonomi- [V je za program posveto- m izbralo tri tematska liročja. Trženje v nestabil- ' pogojih je prva in tudi ?vse aktualna tema. Indu- Usko trženje, oziroma tr- iljmed organizacijami pa je drug pomemben sklop, ki se ga bodo lotili drugi dan posvetovanja. Preden bodo oblikovali zaključke s četrte tribune tržnega gospodar- stva, bodo spregovorili še o organiziranosti za trženje doma in v tujini. Uvodne re- ferate in koreferate bodo imeli številni domači eko- nomski strokovnjaki, med katerimi bodo še posebno številni tisti, ki bodo govorili o praktičnih izkušnjah na področju trženja. To je še po- sebej pomembno, saj imamo danes teoretičnih napotkov že preveč. K sodelovanju so organiza- torji povabili tudi Rada Bo- hinca, podpredsednika Go- spodarske zbornice Sloveni- je in Alojza Klemenčičai, predsednika republiškega komiteja za tržišče in sploš- ne gospodarske zadeve, ki bosta govorila o aktualnem gospodarskem trenutku in ukrepih tekoče gospodarske politike. Na posvetu bodo predstavili tudi propagand- ne filme iz lanskoletnega Cannesa, o njihovem pome- nu pa bo goovoril Jure Apih direktor Delovega tozda Stik. 18. m^a bo na Rogli tudi skupščina zveze ekono- mistov Slovenije, ki bo po- svečena tudi spominu na Bo- risa Kidriča ob 35. letnici njegove smrti. V času posve- tovanja bodo Lisca Sevnica, Slovenijašport Ljubljana, ter Metka in Zlatarne Celje pri- pravile modno revijo. RP ^rlhoilnost v hidravlilci ^1^^' izgubar pridelal celo akumulacijo ^ delovni organizaciji Tajfun na V^.ini pri Sevnici so leta 1986 zabe- ili 250 milijonov dinarjev izgube, ukrepu začasnega družbenega var- % ki so ga uvedli lani junija, pa je * ta delovna organizacija eno od v šentjurski občini, kjer so 'Varili akumulacijo. pokrivanju izgube so Tajfunu '^Ij pomagali njihovi sanatorji Hn^ezadovi delovni organizaciji nna, tretjino denarja je prispevala ^°yanska banka, pomagal pa je tudi P^bliški sklad skupnih rezerv go- ^^arstva. Dobri poslovni rezultati, jih zabeležili konec leta, niso po- ^J^a visokih cen, saj so bili z zamrz- ijo cen lanskega novembra tako J^sej kovinsko-predelovalni indu- prizadeti tudi v Tajfunu. Ob tem lip ^"^^Jf^^^Li zastavlja še eno vpra- ih' ^^ko poslovati v normalnih po- Zdaj bi namreč morali poravnati ."^injonov dinarjev obveznosti do ^ I ^itih za leto 1987, ker so bili lani j zgubarji še oproščeni plačevanja, Pa so dobili akontacijski zne- 'aif "^'^^ijonov dinarjev, •"^novi razvojni programi nareku- jejo nenehno vlaganje v posodobitev proizvodnje, zato bodo kot delovna or- ganizacija na nerazvitem področju po- skušali letos vso amortizacijo naložiti v nakup osnovnih sredstev. S tem bo- do tudi zmanjšali svoje denarne obvez- nosti do nerazvitih. Sicer pa so že konec leta 1987 v Taj- funu začeli s proizvodnjo vrtalnega stroja VS 13, kije namenjen za manjša dela hobi programa ter obrtna dela. Zdaj pa razvijajo večjo inačico tega stroja, VS 25, ki bo omogočal tudi reza- nje navojev, doslej pa ga na jugoslo- vanskem trgu ni mogoče kupiti. Pred- nost tega stroja je tudi v tem, ker so vsi deli za proizvodnjo plod domačega de- la in znanja. Doslej pa so že razvili tudi dva nova stroja; kombiniran skobel- nik za obdelavo lesa in žago za rezanje in obrezovanje profilov. V Tajfunu so se odločili, da v svojih razvojnih programih namenijo poseb- no mesto hidravličnim sistemom. Želi- jo se specializirati in izdelovati le hi- dravlične krmilne ventile. Doslej so že kupili stroj za odlivanje teh ventilov, ki ga bodo v proizvodnjo vključili še ta mesec, za prodajo pa so že sklenili po- godbe z ribniškim Rikom in reškim Torpedom. Proizvodnja hidravlike v celoti ne more nadomestiti kmetij- skih in gozdarskih strojev, ki so jih doslej izdelovali v Tajfunu, vendar bo- do proizvodnjo postopoma prestruk- turirali. V Tajfunu je zaposlenih 95 delav- cev, število zaposlenih pa se je v zad- njem letu zmanjšalo za 15 ljudi. Zani- mivo je predvsem gibanje osebnih dohodkov delavcev, saj so v svoje de- lovne načrtne zapisali indeks dviga 251. To pa ne pomeni, da imajo v de- lovni organizaciji nenormalno viso- ke osebne dohodke, saj so lani s po- prečnimi 170 tisoč dinarji zasedli zadnje mesto v sozdu Hmezad, v re- publiškem poprečju kovinsko-prede- lovalne industrije in za 50 tisoč di- narjev zaostajali celo za občinskim poprečjem, ki je bilo za petino nižje od republiškega. Poprečje v letošnjih prvih treh mesecih je bilo 390 tisoč dinarjev, kar pomeni, da se Tajfun vendarle počasi približuje poprečju. Proizvodnja hidravlike je še toliko bolj zanimiva, saj pomenijo stroški v končni ceni le 30 odstotkov, medtem pa pri kmetijskih in gozdarskih strojih dosegajo 60 odstotkov. S tem bi v de- lovni organizaciji ustvarili tudi večjo akumulacijo, ki jo zdajšnje cenovno razmerje ne omogoča. IVANA FIDLER Brez samoprispevica ne bi šlo V času, ko se tretji samopri- spevek izteka, se Mozirjani, ko preverjajo rezultate, zado- voljno ozirajo nazaj. Za' pro- grame krajevnih skupnosti so namenili polovico zbranih sredstev, drugo polovico pa so porabili za skupne pro- grame. S sredstvi, zbranimi za skup- ni program samoprispevka, so zgradili vrtec v Smartnem ob Dreti, v Podhomu so uredili smetišče, regulirali so Lizalni- co, zgradili protipožarno jamo, uredili dovozno cestišče in od- lagališče, deponijo za fekalije in ogradili prostor za maribor- sko Surovino. Sredstva, name- njena zdravstvu, so vlagali v nazarski Zdravstveni dom, ki ima nove prostore za splošne ambulante in fizioterapijo. V kampu Logarska dolina so zaradi nerazščiščenih urbani- stičnih in investitorskih zadev uspeli postaviti le montažni objekt. V Mozirju so razširili osnovno šolo. Lani so v občin- skem centru dokončali prosto- re za Delavsko univerzo in PTT zgradbo z novo centralo. Zaradi slabega sprejema tele- vizijskega programa so posta- vili več pretvornikov. Za hom- sko cesto so prispevali iz sred- stev samoprispevka 17 odstot- kov. Zgradili so tudi kolektor Nazarje - Mozirje. Z drugo polovico sredstev, namenjeno za ožje potrebe po- sameznih krajevnih skupno- sti, so upravljale krajevne skupnosti: V Bočni so, skupno s Šmar- čani, s pretvornikom izboljšali sprejem televizijskega progra- ma. Zgradili so tudi pokopali- ško vežico. Del sredstev samo- prispevka so uporabili za asfal- tiranje krajevnih cest. V Gor- njem gradu so zgradili poko- pališko vežico, popravili in zgradili več mostov, popravili vodovod, uredili spominsko sobo, zgradili vodovod v Le- nartu in pomagali društvom. Na Ljubnem ob Savinji so v novem naselju napeljali novo razsvetljavo, zgradili pokopali- ško vežico, si izboljšali spre- jem TV programa s pretvorni- kom, elektrificirali Vrbje in ne- katere kmetije, popravili in zgradili vodovode, obnovili prosvetni dom in radmirsko šolo, uredili parkirišče v Rad- mirju, asfaltirali zarazborsko cesto in cesto v Rastke, poma- gali gasilskim društvom, po- stavili avtobusno čakalnico v Melisah in izvedli komunal- na dela. V Lučah, kjer so glaso- vali proti samoprispevku, a so jih druge krajevne skupnosti preglasovale, so zgradili tri TV pretvornike, asfaltirali cesto v Duplje, napravili kanalizaci- jo v Spodnji vasi, obnovili tri pastirske postojanke, opravili zemeljska dela ob vlečnici in obnovili vodovod. V mozirski krajevni skupnosti so urejah in modernizirali ceste, postavili avtobusna postajališča, uredili javno razsvetljavo, dobrovelj- ski vodovod, širili in urejali po- kopališče, zgradili pokopali- ško vežico in pomagali dru- štvom. V Nazarjah so moder- nizirali ceste, obnavljali maka- damska cestišča in zbrali ma- terial za nazarski most. V Novi Štifti so asfaltirali krajevne ce- ste, uredili pokopališče, posta- vili avtobusno čakalnico ter sofinancirali telefonsko omrežje in gasilski dom. Na Rečici ob Savinji so asfaltirali cesto v Vimpasle, uredili avto- busna postajališča in tudi šent- janško cesto in most, postavili prometne znake, zgradili vod- ni zbiralnik, napravili pokopa- liško vežico, uredili pokopališ- če in obnovili stavbo krajevne- ga urada. Nek^ sredstev so na- menili tudi krajevnim dru- štvom in organizacijam. Poleg tega so napravili precej tudi na vodovodnem, cestnem, elek- tro, kanalizacijskem in PTT omrežju. V Solčavi so zgradili vodovod Medica, sofinancirali izgradnjo bencinske črpalke sodelovali pri naložbi v turi- stični kamp v Logarski dolini, obnovili pokopališče, čistili Solčavo in okolico, napravili pločnik in uredili prostor za spomenik, pomagali društvom in zgradili rezervoar za vas Sol- čava. V Šmartnem ob Dreti so modernizirali krajevne ceste, s pretvornikoma izboljšah sprejem televizijskega progra- ma, obnovili spodnjekraški most, prenovili prostor za tele- fonsko centralo, podprli gasil- sko društvo, razširili telefon- sko omrežje, uredili okolje šo- le, parkirišč in kanalizacije, na- mestili javno razsvetljavo, po- stavili štiri avtobusne čakalni- ce ter se oskrbeli s cisterno za pitno vodo in s kontejnerji. V krajevnih skupnostih so uresničili še nekaj manjših na- črtov. Samoprispevki so pogo- sto nepriljubljena oblika zbira- nja sredstev za razvoj družbe- nega standarda. Kljub temu pa vse bolj pogojujejo, nadaljnji razvoj družbenega standarda, tudi zakonsko. Zato Mozirjani, v pripravah na četrti samopri- spevek, pričakujejo enotno od- ločitev občanov »za«. BRANE JERANKO Tekoča gospodarska politika v tisku o odgovornosti naše vlade za tisto, kar je storila v zad- njih dveh letih se razen tistih, ki so poklicani za ocenjevanje njenega dela, vse pogosteje sprašuje tudi tisk. Poleg te vroče teme smo iz jugoslovan- skega tiska potegnili tudi raz- mišljanja o oskrbi z nafto po 15. maju. Dve izgubljeni leti, je naslov prispevka Draga Buvača v re- viji Danas, kjer ocenjuje delo ZlS-a. Kako bi sicer lahko po- jasnili paradoks, da je Mikuli- čeva vlada sedaj politično močnejša, rezultati njene eko- nomske politike pa so vse slabši. Zisovo poročilo o dveletnem delu, po oceni Buvača, ni poro- čilo o rezultatih dela, temveč bolj pričevanje o regulativni vlogi te vlade in vloženi količi- ni dela v 216 zakonov, 6006 sklepov, 216 uredb... Vlada pa v svojih obljubah ni uspela. Leto 1987 je bilo »čisto« Mi- kuličevo leto, pravi Buvač in pojasnjuje, da so bili tega leta postavljeni trije veliki cilji: po- večanje proizvodnje, pospeši- tev rasti izvoza in bistveno zmanjšanje inflacije. Noben cilj, razen delno povečanega iz- voza, pa ni bil dosežen. V dve- letnem mandatu te vlade se je proizvodnja zmanjšala, inflaci- ja seje povečala za 167 odstot- kov, do konca marca letos pa so se cene na drobno povečale za 366 odstotkov. Vlada, ki ne uresniči nobe- nega cilja svoje ekonomske politike, bi morala vsaj navesti vzroke svoje nemoči, komenti- ra Buvač in navaja, da se v po- ročilu o svojem delu vlada s tem tudi največ ukvarja. V poročilu lahko preberemo »celo akrobatiko vseh možnih krivcev - vsi so krivi, razen vlade«. Krivci so interesi proiz- vajalcev, ki z višjimi cenami želijo doseči večji dohodek, krive so republike in pokrajini, ker branijo svoje interese, kriv je ekonomski sistem, ker ne omogoča vladi vodenje konsi- stentne makroekonomske po- litike. Mikuličeva vlada se je bila prisiljena pogajati z MMF in sprejeti njegove pogoje, če- prav je bila ta vlada proti nove- mu stand-gy aranžm^u, opo- zarja Buvač in se sprašuje: Ali to pomeni, da ji je ta politika sedaj vsiljena, in če je to točno, zakaj pristaja na to, da bo ryen izvrševalec. Čas je, da zaigramo na odprte karte Pod tem naslovm na isto te- mo, torej o odgovornosti seda- nje vlade, razmišljajo v Vjesni- ku. Predrag Tašič ne dvomi, da je za večino članov ZIS edi- ni ideal podaljšanje mandata že za dve leti, dvomimo pa, da bo lahko ista ekipa, kije s takš- nim žarom izvajala koncept programirane inflacije, prav s takim entuziazmom sprejela tudi diametralno nasprotni »tržni koncept«. Dokler javno ne bomo ožigo- sali tistih, ki so SFRJ pripeljali pred vrata »pariškega kluba« in obsodili njeno gospodarstvo na dolgo nazadovanje, ljudstvo pa na revščino, ni možnosti za odločen izhod iz krize, poudar- ja Tašič in dodaja: Če ne bomo igrali na odprte karte, bodo ideologi »programirane infla- cije« pod vplivom zahtev tujih upnikov (MMF) menjali »dla- ko«, nikoli pa narave. Ta njiho- va zla narava, ki ne verjame v tržišče, je že ujetnik fevdalne vizije sreče in pravice in bo še naprej poglabljala razlike med posameznimi območji, med narodi in narodnostmi Jugo- slavije. Novi naftni šok če se nekaj hitro ne ukrene, bo po 15. maju, zaradi ukrepov MMF, prišlo do razpada jugo- slovanskega naftnega sistema, je opozoril predsednik poslo- vodnega odbora sozda INA v Večernjih novostih. Po napovedi »naftnega šo- ka« so prišle na dan mnoge sla- bosti, ne samo v naftni indu- striji, temveč v celotnem siste- mu gospodarjenja. Predstavni- kom INE ni jasno, kako se bo- do z novimi paragrafi razreše- vale naftne stiske, kajti predpi- si so nejasni. Da bi »premostili« skoraj za- nesljiv zastoj pri nakupu nafte na svetovnem tržišču, so pred- stavniki INE predlagali pove- čanje rafinerijske cene deriva- tov ter odobritev izdaje menic za pokritje rafinerijskih izgub. 22 odstotkov podražitev rafi- nerijskih cen bi hkrati pomeni- la tudi povprečno podražitev bencina za približno 12 od- stotkov ... Popravek Ker od OS ZSS in OK SZDL občine Velenje nismo pravo- časno prejeli seznamov letoš- njih nagrajencev ZSS in pre- jemnikov priznanj OF, je pri- šlo v prejšnji številki NT do neljube pomote: Kulturno- umetniško društvo Ivan Can- kar Plešivec in Turistično društvo Šoštanj nista prejela srebrnih znakov ZSS, temveč srebrni priznanji Osvobodilne fronte. Za napako se opraviču- jemo. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 5. MAJ Kal Z Oživljeno lepoto? OUmJe letno obišče 15.000 obiskovalcev Olimje - cerkev in grad, sta spre- menila svojo podobo. Odkar je kom- pleks v sestavu posebne organizacije Spominski park Trebče, načrtno iz- vajajo obnovitvena in sanacijska de- la. Prvi spodbudni rezultati so tu. Večja težava nastaja sedaj, ko se je obnovljeni komplesk znašel v okolju, ki mu nikakor ni v ponos. Večina starih nasehj in trgov v šmar- ski občini ni ustrezno obdelana z vidi- ka varovanja naselbinske kulture. Olimje ni izjema in je v bistvu sama vas kaj dolgočasna in jo kazijo že neka- tere razpadajoče hiše in kmečka go- spodarska poslopja. Na tak način seve- da ni mogoče ustrezno vključevati tu- ristično dejavnost, k^ti vzpostavljena mora biti celotna podoba urejenega naselja. Tako čaka šmarske činitelje še mnogo dela, da bodo uskladili obstoje- če stanje s potrebami razvoja. A bodo morali pohiteti, kajti nekateri trgi in naselja prehitro spreminjžuo podobo na slabše in so v nevarnosti, da izgubi- jo svojo identiteto, strokovne organi- zacije pa lahko samo nemočno gledajo in evidentirajo spremembe. Olimje je sedaj statično sanirano in obnovljeno. Cerkev, ki že ves čas služi svojemu namenu, je dobila družbo prenovljenega gradu, v katerem so bili nekoč Pavlinci in je še sedaj stara le- karna, ki bije z Dubrovnikom evropski primat v letnici nastanka. V spomin- skem parku Trebče načrtujejo za letoš- nje leto ureditev lekarne, ki so je prev- zeli v upravljanje od TD Podčetrtek. Lekarno bodo predstavili kot zgodo- vinski objekt z opremo in kopijami olimskih lekarniških posod (originali so v Mariboru). Radi bi tudi ustrezno razširih razstavo o Antonu Martinu Slomšku in ga predstavili v celoti, po- stavili bodo razstavo o zgodovinskem razvoju Olimja, uredili informacijski prostor, še prej pa uredili sanitarije, ki jih še ni. V te načrte se bo vključevala tudi slovenska farmacevtska industri- ja, kar bi omogočilo tudi ustrezno vse- binsko zapolnitev gradu, kjer bi bil prikaz razvoja farmacije in bi pred- stavljala vsebinsko vez s staro lekarno. Vsebinske zasnove še ni. Svoje mesto bi v omenjenem poslopju našlo tudi zeliščarstvo v aktivni obliki - tako predstavitve kot možnost prodaje in nakupa, tudi v povezavi z aktivnim zeliščarskim društvom v Šmarju pri Jelšah. Ohmje ima vse možnosti, da se uredi v lepo naselje. Cerkev in lekarna sta v Evropi bolj znana kot pri nas doma. Letno obišče ta kraj preko 15 tisoč turistov, dve tretjini jih je iz tujine, pa je celotna zadeva še dovolj neorganizi- rana. Lahko bi bilo veliko boljše. Kraj je potrebno polepšati, ga pomesti in urediti. Obnovljen kompleks nič ne pomaga, če okolje ni ustrezno urejeno. To je še en dokaz več, kako je nemogo- če kulturo, turizem in gospodarstvo (kmetijstvo) obravnavati ločeno. F'a je ravno na Kozjanskem in v Obsotelju veliko krajev, kjer bi lahko gradili no- ve ekonomske odnose na kulturnem izročilu, ki je bogato in na naravnih lepotah (dokler jih še imamo). DRAGO MEDVED Navihanka v Radeč; Glasbena šola Radeče, od- delek balet in plesna skupi- na Sanje iz Vrbja, katere umetniški vodja je Bojan Pevec, sta skupaj pripravili baletno predstavo Navihan- ka oz. La fille mal gardee v izvirniku. Glasba je delo Friderika Herolda, koreo- gral pa je Ciril Jagrič. Piedstavili niso celotnega dela, temveč le najbolj tipič- ne odlomke, vendar pa zara- di tega predstava ni bila okr- njena in je še vedno v celoti ohranila duh tega izredno .simpatičnega in na trenutke komičnega baleta. Vsebina je posnetek vaške zgodbe, ki se začne s plesom kokoši in petelina. Tu so se izkazali najml^ši plesalci s svojo otroško neposred- nostj in ljubkostjo. Osrednja tema pa je ljubezen med Li- zo in Colasom, ki pa ji na- sprotuje mati Simone, ker Lizo snubi tudi Alain, sicer neroden in počasne pameti, vendar premožen. No, na koncu se vse uredi s pomoč- jo vaških fantov in deklet in Liza je srečna s Colasom. Plesalci, ki so mladi in še neizkušeni, so pokazali izre- den posluh za spremlj^očo glasbo, ritmičnost, občutek za prostor na odru in za med- sebojno ubranost, kai veda opazili tudi glec jih večkrat nagradili j tanimi aplavzi med p vo. Vlogo Lize je zai Nina Mole in če pon\ da je tako vlogo plesa Ana Pavlova, ji rn priznati veliko mero iy in miline in tudi njen p Boštjan Pšenic je bil \ vreden. Najbolj so preseneti salci komičnih vlog: sander Savšek kot Al Davorin Kneževič koi Simone, ker zahteva ta po tradiciji moškega i ca. Oba sta pokazala iz občutek za komiko in p la, da balet ni le ples a tudi dobršen del igrals Predstava je tudi s grafsko uspešna z ra odrskimi efekti, npr. k( ina odpihne veter z V njo je vloženo veliko in entuziazma, da pa je obsežno delo lahko usp so prispevali tudi vc obeh šol in nekatere de organizacije. Škoda je i je takih prireditev maL je pubhka bila s pred; zelo zadovoljna, in jo je koncu nagradila z bu aplavzom. ANDREJA PI Pogovor o Sv. Duhu Arhitektonske delavnice, o katerih smo že večkrat pisali, dobivajo v Celju pravo mesto in veljavo. Danes, 5. maja ob 18. uri, bo že osma pogovorna arhi- tekturna delavnica, ki jo skupaj pri- pravljajo: Društvo urbanistov Celje, Kulturna skupnost Celje, Zavod občine za planiranje in izgradnjo in Župnijski urad Celje. Na tej pogovorni delavnici bo na- mreč tekla beseda o rezultatih izvede- nega natečaja za arhitektonsko obliko- vanje nove cerkve Svetega Duha na Ostrožnem v Celju. Razgovor bo v učilnici Opatije Sve- tega Danijela. Župnijski urad je na- mreč sprovedel arhitektonski natečaj, posebna strokovna žirija pa se je nato odločila med petimi idejnimi rešitva- mi za projekt, ki ga je izdelal arhitekt Jože Marinko iz Ljubljane. Na pogo- voru bo na ogled vseh pet projektov, ki si jih bodo prisotni brez dvoma z za- nimanjem ogledali. Organizatorji arhitekturne delavnice seveda vabijo na pogovor vse zaintere- sirane krajane, organizacije, skupnosti in društva, predvsem pa arhitekte in krajinarje s širšega celjskega območja. Hkrati pa so prepričani, da se bo pogo- vor po ogledu razstavljenih natečajnih elaboratov odvijal tako kot pri doseda- njih delavnicah: v okvirih strokovnega in kulturnega dialoga vseh prisotnih in zainteresiranih. Cilj je namreč jasen - v Celju pridobiti nov, kakovostno oblikovan in z urbanim tkivom ustrez- no zraščen objekt. M. PODJED Živa legenda jugoslovanskega slikarstva V Celje prihaja s svojimi deli eden naj- večjih jugoslovanskih slikarjev, Milan Konjovič. Slikar živi v rojstnem Som- boru. Ko sem se pred nekaj leti srečal s slikar- jem v njegovi galeriji v Somboru, mi je dejal, da mu kot okolje najbolj ustreza Voj- vodina. Svojo misel je podkrepil še z ugoto- vitvijo, da je vsakemu rojstno mesto nsO- dražje. V galeriji Milana Konjoviča piše ne- kako takole; Vse sUke poklanjam rojstne- mu mestu, ker edino njemu tudi pripadajo. Tudi, če bi bil ostal po študiju v Parizu, bi vsako poletje preživel v Somboru. Vprašal sem ga koliko spremlja sloven- sko likovno umetnost. »Všeč mi je,« je de- jal. Naštel je neksu imen in spoznal sem, da je z njo dobro seznanjen. »Tudi po svetu ga dobro poznajo. Vendar pa najbolj cenim umetnost svojih vrstnikov Gabrijela Stupi- ce in Staneta Kregaija, In Vena Pilona, se- veda. Z njim sva v Parizu skup^ študirala.« »Na vaših slikah privlačijo barve,« sem nadaljeval. »Da, jaz sem izrazit kolorist. V mladosti sem zelo rad slikal gozd. Pozneje me je pritegnil kras. Zaradi barv, seveda. Zato sem odhajal slikat na Jadran.« V Konjovičevi delovni sobi je telefon ne- prestano brnel. »Vsakemu, ki žeh študirati moje shkar- stvo, je na voljo dv^set faseiklov z izrezki iz jugoslovanskih in tujih časopisov. Popisa- ne imam vse slike, tudi prodane, tako da za vsako vem kje je. Le za eno sUko, ki so jo prodah leta 1955 na ljubljanski razstavi, ne Razstavo likovnih del Milana Kon, ča enega največjih živečih Jugoslovani slikarjev bodo v likovnem salonu v C odprli 9. maja ob 18. uri in bo na oglet 28. maja. Gre za svojevrsten kulturni godek v okviru pobratenja med mest( Sombor in Celje in sodelovanja celjsk somborske občine, s katero je še pos( tesno povezan celjski sozd Merx, ki je leg Izvršnega sveta eden od soorgan torjev razstave. Likovni salon Celje bo tej priložnosti izdal tudi posebno zloi ko o slikarjevih delih, avtorja pa priča jejo tudi na otvoritvi razstave. vem, kje je, ker niso zapisali imena novi lastnika.« BRANE JERANl En krvavi famllljarni kabaret Besedilo žal že pokojnega igralca SLO Ce- lje Matjaža Arsenjuka »En krvavi familijar- ni kabaret« nosi v sebi veliko mero vedenja o življenju, težavah in radostih malega člo- veka. Tekst ne dokazuje le Arsenjukovega spoznanja ampak tudi razumevanja in (so) čustvovanje s sodobnim vsakdanom prepro- ste družine, ki jo spremljamo ob kronolo- škem zaporedju najpomembnejših, prelom- nih življenjskih dogodkov. Pravzaprav potekajo dogodki v družini - Mama Neža, ata Franček in sin Janezek - vzporedno z rastjo in razvojem n^ml^šega družinskega člana. Ta se v posameznih prizo- rih predstavi kot vedno nekoliko starejši, dru- gačen: dojenček, prvošolec, usmerjenec, ma- turant, vojak in že odraSel mož, ki postane popolnoma enak svojemu očetu Frančku, ki pa... mu pravzaprav ni pravi oče. To namreč prizna mama Neža, odločna in močna sila dru- žine. Prešuštvo ni bilo storjeno iz objesti: pro- sit je šla službo za moža, pa se je zgodilo - iz ljubezni do moža Francka in ne do »tistega na sindikatu«! Mama ambiciozna in odločna, ata Franček pa dobrodušen in vodljiv mož in dela- vec, ki ga je zlahka pretentati in utišati. V mo- drem kombenizonu in s čepico celo predstavo nosi s seboj aktovko za spise, čeprav mu na nogah ropot^o težki delovni čevlji. Je prava podoba proletarca - samoupravljalca, ki na- mesto zdrave pameti rabi za delo in samou- pravljanje kup gradiv in papirja. Kljub stiskam in razočaranjem so odnosi med družinskimi člani prisrčni in ljubeči. Če- prav tega ne prizn^o, se vendarle zavedlo, da drug brez drugega ne morejo, da bi bili v živ- ljenju še bolj nesrečni in žalostni, če bi ostali sami, osamljeni. Drug drugemu nudijo uteho in besedilo razodeva resnico, da je družina pa n^ bo še skromna in preprosta, tisto mesto, kjer lahko posameznik ob vsem hitenju, skrbi za obstoj, političnem angažiranju,... realizira svoi čustveni svet. Avtor predvideva, da se življenje malega človeka, z vsemi ryegovimi radostmi, skrbmi, žalostjo ne bo dosti spremenilo. To dokazuje zadnji prizor, ki je - z zamenjanima moškima igralcema - popolnoma podoben prvemu, uvodnemu: svet se vrti naprej. Nastopili so igralci amaterskega gledališča Železar iz Štor in člani štorske godbe na piha- la. Songe in glasbo sta prispevala Bogomir Veras in prof Edvard Goršič. Delo je zrežirala Ljerka Belak. Igralci Ana Tomažin (mama), Božidar Ščurek (ata), in Emil Kačičnik (sin) so svojo nalogo zelo dobro opravili, še posebno je izstopala Ana Tomažin. Igra je bila izredno prepričljiva, glasovna in vizuelna podoba predstave je bila dobra, čeprav je nastop^o- čim maghen oder v Zagradu pri Celju (! sem si ogledala šesto ponovitev) delal pp preglavic. Pri vseh treh igralcih izstopata lična, jasna glasovna izvedba (pri petju in govorjenju) in izdelana obrazna mimika, ki za predstavo - kabaret na m^hni sceni z omejenim gibanjem, s^ je poudarek na b dilu, izjemnega pomena. Vloga petih mla instrumentalistov: Peter Lubej-Zan, (troll ta), Stojan Stankovič-Major (boben), Tatj Kragelj (klarinet), Bernarda Žibret (flavta Tomaž Držan (horn), ki so spremljali pred vo in igralce, je bila režijsko dobro preteht in utemeljena. Morda bi se morali za koni bolj igralsko potruditi in si tako določiti b enakovredno vlogo, kar je v kabaretu, kot ž sti, nujno. Domiselna mizanscena ostaja ves čas pr stave nespremenjena, dobila pa sem občuti da je ostala premalo izkoriščena in da bi lahko igralci večkrat uporabili kot rekvizit Kostumi so s svojo podobo govorili o ra2 jajočem se dogajanju kar sami zase, predv9 pri sinu Janezu, in poudarjali enotnost dn ne in obenem posebnost njenih članov, MaJ in kostuma se pri mami in atu - kljub prežel ranju različnih dogodkov - bistveno ne sp minjata. To lahko razumemo kot simbol predstavljanje njune notranje podobe, ki oi ja enaka kljub razhčnim življenjskim Si acijam. Nekoliko moteča (zaradi slabe opremlje' sti odra pa najbrž opravičljiva) je bila svetlj na oprema predstave. Nujni bi namreč ' svetlobni prehodi in poudarki, ki bi dogaja" še bolj opredelili in razgibali, predvsem ločili govorni del od pevskega ter jasneje z* tah razlike in podobnosti. Igralci so uporabljali pogovorni jezik, le? so v zbornem. Še enkrat moram poudaril pohvaliti odlično glasovno podobo izveo' saj je igralcem uspelo celo uro ohraniti en* intenzivnost glasu in dinamiko govora, W vseskozi jasen in razumljiv. ,. Dinamika predstave same je dobra, na)' jo igralci docela uresničujejo na domačenj,: vs^ nekoliko večjem odru. Čutiti je vel* mero odgovornosti in ljubezni do Arsenji^ vega besedila. Opazimo lahko, da imajo na* p^oči predstavo radi, kar smo občutili t" gledalci v Zagradu. , SONJA JUV^ %ed nami je čas planinarjenja i^giisverzale na našem območju ; sT^j^majskimi prazniki rjijenja sezona planinar- pJa Na območju je po- isJLijeno tako za organizi- lale izJete planinskih dru- ow kot tudi za tiste, ki že- iir\, planine zasebno. Ne- a! planinskih poti imamo ^rJi na našem območju. Nji- prednost ni le bližina. liZa planince je pri planin- L društvih, v knjigarnah al knjižnicah na razpolago i k^očnih in drugih poteh, '.jata planinska literatura /Celju predvsem pri Pla- igjjem društvu in v knji- L Mladinske knjige). jfa našem območju obsta- Jl Savinjska planinska (, ki se vije daleč naokrog cija Konjiška planinska šaleška planinska pot ^Oli Titovega Velenja, Pla- ojska pot XIV. divizije, ki ^fpbiskujejo predvsem v or- iiziranih skupinah ter eyersko-Zagorska krožna okrog Rogaške Slatine, loito leto ali v prihodnjem ffcomo bogatejši za planin- ^ spominsko pot »Javka % hajke«, ki bo potekala 5« Solčavskem in po delu avstrijske Koroške. Preko našega območja po- tekajo delno tudi druge pla- ninske poti: Evropska, Slo- venska, Transverzala kurir- jev in vezistov. Zasavska, Haloška in še druge. »Savinjska pot« poteka po robovih celjske kotline iz Letuša, čez Dobrovlje, Jošt, Vransko, Čemšeniško plani- no, Vrhe nad Trbovljami, Reško planino, Hum, Smo- hor, Laško, Svetino, Resev- no, Šentjur, Šentjungert, mi- mo jame Pekel in gore Oljke do Letuša. Za pot skrbi Pla- ninsko društvo Zabukovica. Pot traja 45 ur in poteka mi- mo tridesetih gorskih posto- jank. Za spominski znak je treba zbrati 26 žigov. Savinj- ska pot (in tudi druge nave- dene) niso časovno omejene in jih ni treba obiskati po vrstnem redu. Najvišja točka poti, Čemšeniška planina, meri 1206 metrov. Konjiška planinska pot je namenjena mladim in z njo želijo ohranjati spomin na čas NOB. Pot vodi po Pohor- ju, čez Konjiško goro, in do- lino Dravinje. Začne se v Zrečah, od tam gremo čez Stranice mimo prizorišča frankolovskega zločina, po južnem pobočju Konjiške fore, Špitaliča z znamenito ičko kartuzijo, do partizan- ske bolnišnice Zima, čez Dolgo goro (Lipoglav) in Jer- nej v Loče in Slovenske Ko- njice. Iz Slovenskih Konjic, čez slikovite, razgledne zgor- nje dravinjske gorice se vzpnemo na Pohorje, do Ro- gle. Od tam pa se čez Sko- marje in Vitanje vrnemo v Zreče. Pot oskrbuje Pla- ninsko društvo Zreče. »Šaleška pot« se začne pod gradom Salek in poteka preko Vinske gore, Paškega Kozjaka, soteske Huda luk- nja, Graške gore, nad Zavod- njami, čez Bele vode, goro Oljko, mimo velenjskega gradu, nazaj v Titovo Vele- nje. Pot poteka po najvišjih vrhovih Šaleške kotline. Pot oskrbuje planinsko društvo iz Titovega Velenja. Vodnik te poti je eden izmed najiz- črpnejših in tudi najboljših v Sloveniji. Transverzala je dolga 140 kilometrov in ima 21 kontrolnih točk. Pot traja 33 ur. »Planinsko pot XIV. divi- zije« obiskujejo predvsem skupine, v pohodih, kijih or- ganizirajo družbenopolitične organizacije. Pot poteka iz Sedlarjevega ob Sotli čez Bohor, Lisco, Svetino, Dramlje, Stranice, Paski Kozjak, Graško goro. Bele vode in Smrekovec v Ljubno ob Savinji. Pot oskrbuje pla- ninsko društvo Celje. »Štajersko-Zagorska krožna pot« je slovensko-hr- vaška bratska pot po gričev- ju in gorah Kozjanskega in Hrvaškega Zagorja. Oskrbu- je jo Planinsko društvo Ro- gaška Slatina. Poteka čez Knežec nad Rogaško Slati- no, čez Dolgo goro, Boč, Do- načko goro, Macelj, Stra- hinjščico. Kuna goro. Vina goro, Tabor grad in nazaj na slovensko stran v OUmje, na Rudnico in Tinsko. Torej, oskrbimo se z po- trebno literaturo in preživ- Ijajmo dan, dva ali celo več v neokrnjeni naravi, blizu ah nekoliko dlje od doma. V številnih planinskih posto- jankah so tudi »postojanke« veselih družb. Na razpolago so nam tudi javna prometna sredstva z ugodnimi zveza- mi. Pa srečno pot! BRANE JERANKO Idprli bazen 1 Rimskih [oplicah I Turistično društvo ke Toplice je s 1. ;m že odprlo kopalni iljiazen. ji Kopalni bazen v Rim- ikih Tophcah meri do- frih 33 krat 12,5 metrov je polnjen s termalno jjodo, ki je ogrevana do .temperature 31 stopinj Jelzija. Bazen bo odprt |7sak dan, razen ponedelj- ka, od 9. do 18. ure. Pri lazenu je tudi dobro skrbovan bife. MAM Stari grad je biser - ga bomo znaii pokazati? Usoča nekaanje celiske grofije Je v rokah gostincev Lansko jesen so na celj- skem gradu uprizorili Mi- klovo Zalo, ki je bila svoje- vrsten kulturni dogodek, ki si ga je ogledalo preko se- dem tisoč obiskovalcev. Prireditev je dokazala, kaj vse lahko, poleg pestre go- stinske ponudbe, na to kul- turno in turistično točko še privabi že tako številne iz- letnike in ostale turiste. Da- nes pa je na dlani, da tej stari graščini posvečamo premalo pozornosti. Doslej je imelo celjsko Tu- ristično društvo najbolj ne- srečno roko prav pri izbiri dobrega gostinskega ponud- nika. Znano je že, da se je Merx pred kratkim odpove- dal gostišču na Starem gra- du. Ta DO se že nekaj let ubada s pokrivanjem izgub, izkupička na gradu pa zanjo tudi ni bilo dovolj. Po pravi- ci povedano, pa se zanj tudi niso posebej trudili. Veliko pripravljenost za skupno re- šitev so sicer pokazali, toda rešili niso ničesar. Ob tem je treba povedati, da so v celj- skem turističnem društvu ugotovili, da je za tovrstno ponudbo izredno velik inte- res drugih gostincev, vendar zanje niso navdušeni, seg bi bila njihova ponudba usmer- jena predvsem v disco in atraktivni video program, kar pa tudi ni tisto, kar si želijo. Zdaj zahtevajo od Merxa dokončno odločitev - lokal da ali ne. Vsekakor pa ne dopustijo, da bi Merx lo- kal zaprl prej, preden bi našli novega gostinca. Prizadevajo si predvsem za pripravo zabavnih priredi- tev, med katere bi uvrstili skadarlijske večere in nasto- pe raznih sosednjih umetni- ških skupin; za letošnjo je- sen pa že imajo v načrtu uprizoritev Veronike Dese- niške. Želijo si in hkrati zah- tevajo, da so v najkrajšem času zagotovljena sredstva za obnovo in ureditev gosti- šča, na Starem gradu. Kajti, ne le Turistično društvo, temveč Celje kot celota zah- teva tovrstno čimprejšnjo ureditev, da bomo v sezoni že lahko vodili naše in tuje turiste na celjski grad in da jim bomo tamkaj lahko zago- tovili tudi vrhunsko gostin- sko ponudbo. Letos imajo v načrtu po- pravilo ostrešja, čiščenje dvorišča ter osvetlitev same- ga objekta, kar bo nedvom- no precej pripomoglo k oži- vitvi gradu. Zanimiva je tudi zamisel, da bi pred gradom namestili stalnega stražarja v prav takšni uniformi, ka- kršne so nekdaj nosili v času celjskih grofov. Uredili bodo tudi informativni pano ter iz- dali vodnik po Starem gradu in dve novi razglednici me- sta Celja, s poudarkom na nekdanjem gradu. Pretekli teden pa se je že iztekla tudi akcija zasaditve dreves, medtem ko bo morala uredi- tev sobe celjskih grofov, po vsej verjetnosti počakati na novega gostinskega ponud- nika. MOJCA AUŽNER-MAROT ^mohorski načrti rekreacijski center? 784 metrov visokem ■johorju so lani začeli poso- lljati planinski dom. Zgra- ' Je bil prizidek. V bližini pa ^'■tujejo tudi športna igriš- ' sprehajališča za zdravili- ^ Soste, in smučarsko vleč- \?- Naslednje leto bodo '"'jučili še telefon, ^silna planinska postojan- obstajala vrh Smohorja .pred vojno. Sedanji planin- /"om so udarniško zgradili °yoJnem času. Od takrat je 35 let. Pred dvajsetimi ° Zgradili cesto, ki pripelje ril L^ani so začeli 1^' ga upravlja Planinsko iti posodabljati in Mnogi mislijo, daje zato n- '^^ leto odprt dom zaprt, enm P3 ga le ob četrtkih. (,"fio razpolagajo z 20 le- n ifT^"^ je centralno ogre- "^a tudi kopalnice s prha- lotn vodo. Prej je bilo ^ 60 sedežev, po koncu prenove pa jih bo skupno 150. Tudi zd^ lahko sprejmejo av- tobus izletnikov. Za šmohor- ski planinski dom je zaslužen planinski delavec Andrej Ma- vri, ki se je zavzel za pred U-ti zaprt planinski dom. V okolici doma načrtujejo te niško igrišče in druge športno objekte. Povezujejo se tuHi z laškim zdraviliščem. Uredili bodo več sprehajalnih pofi za zdraviliške goste, v zdravem okolju. Za prevzem planinske- ga doma pa zdravilišče ni po- kazalo zanimanja. Letos bodo asfaltirali cesto že do polovice poti, do vasi Slivno. Naslednje leto bodo v domu dobili še te- lefonski priključek. Smučarji so doslej smučali le turno, do prihodnje sezone pa bo, če bo vse po načrtih, postavljena tu- di 300 do 400 metrska smučar- ska vlečnica. Problem je predvsem denar. Laške delovne organizacije so do sedaj vložile 100 milijonov din, po cenah iz leta 1986. Za dodatne objekte bodo potreb- na dodatna sredstva. Največ prometa imajo ob koncu tedna. Dom je obvezna točka Transverzale kurirjev in vezistov NOV, Savinjske in Zasavske planinske poti. Na šmohorski planinski dom so navezani predvsem Laščani, ki v domu praznujejo osebne praznike. Pozimi prihaj^o tu- di šolarji iz pobratenega Vr- bovca na Hrvaškem, na šolo v naravi. Prih^^o Celjani, Ma- riborčani in tudi Zagrebčani, ki so na Posavsko hribovje že tradicionalno navezani. V celo- ti so planinci v prednosti pred izletniki. Laški planinski de- lavci menijo, da Celjani preveč zanemarjajo Šmohor na račun Celjske koče. Najživahnejša so prvomajska srečanja, ko se po stari tradiciji zbere kar nekaj tisoč praznovalcev. Tudi letos je bilo tako. Vrh Smohorja je izvirno živ- ljenje le še na eni sami kmetiji, kajti konec petdesetih let so ljudje množično odh^ali v do- lino. BRANE JERANKO DRUŽABNI PLESNI VEČERI Plesna šola vabi vse ljubitelje plesa, da zaplešejo z nami v ritmu plesne glasbe, v petek 6. maja 1988 od 21. do 24. ure. V Dvorani Doma JNA v Celju. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA MGZ Celje in SA-ŠA MGZ Titovo Velenje POSLOVNA SKUPNOST ZA TURIZEM Celje razpisujejo NATEČAJ za izvirne (inovativne) ideje in spominke celjske regije i. Namen natečaja je spodbujati čim širši krog obča- nov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bi služili kot turistični spominki. II. Natečaja se lahko udeležijo posamezniki, turistična društva, delavske univerze, pionirske šolske zadru- ge, likovniki, obrtne zadruge, izdelovalci domače in umetne obrti, aktivi žena zadružnic, delovne organi- zacije in vsi ostali, ki bi lahko s svojimi predlogi prispevali k boljši ponudbi spominkov. III. Poleg izdelkov umetne in domače obrti pridejo v po- stav tudi: - izdelki kulinarike z ustrezno embalažo, - kopije muzejskih predmetov in miniature kultur- no-zgodovinskih in naravnih znamenitosti z ustrez- no embalažo, - posamezni industrijski izdelki, primerni za spo- minke. Spominki in ideje naj temeljijo na značilnostih celj- skega turističnega območja in njegovih turističnih krajev in morajo biti zasnovani tako, da bo možna tehnična izvedba vsaj v manjših serijah. IV. Udeleženci natečaja soglašajo z odkupom idejnih osnutkov s strani posameznih interesentov (Merx Celje, Izletnik Celje, Zlatarna Celje, KIL Liboje, Ste- klarna Rog. Slatina, Unior Zreče, Konus Slovenske Konjice, Pivovarna Laško, Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja Radeče) do zneska 100.000 din. v. Komisija bo ocenila prispele izdelke in ideje, ter podelila naslednje nagrade: - I. nagrada: 500.000 din - II. nagrada: 300.000 din - III. nagrada: 200.0000 din VI. Udeleženci natečaja morajo idejne osnutke s po- drobnim opisom predložiti najkasneje do 31. maja 1988 na naslov Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Aškerčeva ul. 15, p. p. 91. Vsi izdelki bodo razstavljeni ob turističnem tednu v Celju, istočasno bo pogovor o vseh prispelih iz- delkih. Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih glasilih kot razpis natečaja. Razpisna komisija 6. STRAN - NOVI TEDNIK 5. MAJ Kmetijske operacije za veliko večjo proizvodnjo v preteklih letih so v Slo- veniji naredili za izboljšavo kmetijskih zemljišč največ v Pomurju in v Vipavski do- lini. Celjska regija je pri tem deloma zaostajala, res pa je, da ne gre prezreti uspehov, ki jih dosegajo na našem območju v zadnjih letih. Tu velja še zlasti ome- niti občine Šmarje, Šentjur in Žalec. O tem smo se pogovarjaU z Ivanom Glušičem, ki skrbi v sozdu Hmezad za urejanje kmetijskega prostora, je pa tudi delegat iz celjske regije pri repubUškem odboru za urejanje prostora kmetijskih zemljišč pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. V letih tega srednjeročne- ga obdobja so v celjski regiji storili že precej za bolj inten- zivno kmetijsko proizvod- njo. Zlasti je bilo precej osu- ševanj zemljišč, namakanj, komasacij in še drugih ope- racij, kamor je treba šteti tu- di prizadevanje za izboljša- nje kislosti zemlje, zložbe tal in drugo. Samo na območju Savinjske doline bodo letos izvedli izsuševanje na več kot tisoč, namakanje pa na več kot 1500 hektarih. - Namakanje zahteva precej vodnih virov oziro- ma vodnih zajetij. Kako bo s tem? Glušič: »To je res. Na vodo iz Savinjske doline računa več porabnikov. Tudi iz dru- gih občin. Z ureditivjo zadr- ževalnikov vode bi lahko za- dostili tudi potrebam našega kmetijstva. Uredili bi jih lah- ko na področju Ložnice in Bolske ter v okolici Andraža, vendar dokončnih rešitev še ni. Je pa res, da v Savinjski dolini že doslej namakamo okrog tisoč hektarov hme- ljišč in da so nekateri nama- kalni sistemi stan že petnajst in tudi dvajset let. Potrebni bodo temeljite obnove. Ob tem ko iščemo možnosti za ureditev zadrževalnikov vo- de, bomo morali poiskati takšne lokacije, ki bodo naj- manj posegale v prostor in ki bi uničile najmanj rodovitne zemlje. Vsekakor pa si upam trditi, da bomo do leta 1990 na našem področju storili to- liko za intenziviranje kmetij- ske proizvodnje, da bodo po tem ostale le še nekatere manjše agrarne operacije.« - Vsa ta dela so seveda iz- redno draga. Kako je z zbi- ranjem denarja? Glušič: »V Sloveniji ima- mo te stvari kar dobro ureje- ne. Za te potrebe se v okviru republike zbirajo sredstva iz ostanka dohodka in za vse naložbe s tega področja do- bimo iz tega naslova devet- deset odstotkov nepovratnih sredstev ali drugače poveda- no, 90 odstotkov vrednosti projekta. Samo v žalski obči- ni smo lani tako dobili okrog šest milijard dinarjev. Za laž- jo predstavo naj povem še to, da stane ureditev enega hek- tara zemlje za namakanje okrog 5 milijonov, za izsuše- vanje 4 milijone in za druge operacije okrog 3,8 milijona dinarjev. Desetino denarja prispevajo lastniki zem- ljišč.« - Lastninski odnosi so včasih predstavljali veliko oviro pri izvajanju teh del... Glušič: »Stvari se obračajo na bolje. Lastniki zemljišč prispevajo minimalna sred- stva, rezultati takšnih del pa so vidni že v dveh, treh letih. Nemogoče je, da bi se rezul- tati, ki jih izvedemo na posa- meznih zemljiščih, poznali že kar prvo leto. Zaradi ne- poznavanja razmerje bilo tu- di nekaj neupravičenih kri- tik, čeprav je res, da so nekaj napak storiU tudi izvajalci del." - V Hmezadu ste po tej plati dobro organizirani... Glušič: »Res je, Minerva proizvaja drenažne cevi, iz- vajalec del je Strojnin tozd Grames, Hmezadov inženi- ring pa skrbi za strokovno, in nadzorno funkcijo ter pro- jektivno službo. V razvoj- nem oddelku sozda vse te stvari tudi koordiniramo. Glede na takšno zaključeno verigo lahko rečem, da se uvrščamo v sam slovenski in jugoslovanski vrh.« - Posegi v prostor, tudi če gre za pridobivanje no- vih kmetijskih zemljišč ali njihovo izboljšavo, niso enostavni in jih je treba obravnavati tudi s tako imenovanega krajinskega vidike. Tu verjetno tudi na- stajajo težave. Glušič: »Zapleti prav goto- vo so. Mislim, da bi morali tisti, ki skrbijo za varstvo okolja in mi kmetijci najti skupen jezik in rešitve, ki bi bile v prid vsem skupaj. Upam, da nam bo to uspelo tudi na področju Bistrice ob Sotli, kjer načrtujemo uredi- tev namakanja za približno 55 hektarov hmeljišč.« - Ob koncu ne bo odveč še podatek, kakšne rezulta- te dajajo te agrarne opera- cije ... Glušič: »Samo z namaka- njem hmeljišč je proizvodnja hmelja tudi za štirideset od- stotkov večja, z izsuševa- njem kmetijskih zemljišč pa se proizvodnja poveča v po- prečju za trideset odstotkov. Kaj to pomeni za sedanje in tudi za bodoče rodove, pa ni treba posebej govoriti.« JANEZ VEDENIK Oblast, ki nima ušes, da bi slišala, tudi glave, da bi vladala, nima. PROGLAS USTANOVIMO ZVEZO SLOVENSKE KMEČKE MLADINE (ZSKM) IN SLOVENSKO KMEČKO ZVEZO (SKZ) I. Slovenski kmet, tvoje upornosti in po- končnosti, zrasle iz zavezanosti zemlji, jezi- ku, kulturi, materialni in duhovni dediščini preteklih rodov s tega konca sveta, ni zlomi- la nobena oblast - ne z nasiljem, ne z ideolo- ško-političnim zapostavljanjem. Tvoja misel je tako ostala preudarna, beseda tehtna. Žal pa jo moraš izgovarjati le zase. Mladi kmetje pa nočemo biti le glas posameznika, ki se izgubi v množici. Želimo, da slovensko kmet- stvo končno postane množica, ki ima svoj glas. V ta namen tudi ustanavljamo Zvezo slovenske kmečke mladine, RK SZDL pa predlagamo, da hkrati z nami ustanovi Slo- vensko kmečko zvezo. Gre nam za ustvarjal- no zvezo med mladostjo in radikalnostjo ter izkušenostjo in modrostjo. Glavna naloga stanovsko-političnih orga- nizacij slovenskega kmetstva - zveze kmeč- ke mladine in kmečke zveze - naj bo agrarna reforma in tak nacionalni program razvoja kmetijstva, ki bo temeljil na ekonomskem (kmetijsko-gozdarskem), naravovarstvenem in narodno obrambnem ovrednotenju pro- stora. Naš skupni cilj ni le ekonomsko učin- kovit razvoj kmetijstva, temveč harmoničen, celovit razvoj vasi in podeželja. Odstraniti bo treba ideološke dogme in politično špeku- lantstvo, ki onemogoča tak razvoj, prostor pa odpreti znanju, stroki, kmečki samoupra- vi in ustvarjalnosti ljudi, ki so zavezani zem- lji. Nočemo politične stranke, želimo postati gibanje, resnična zveza kmetov, ki bc spod- bujala demokratizacijo in je ne bo strah biti opozicija, kadar bo to razumno in potrebno. II. Zveza slovenske kmečke mladine in Slo- venske kmečke zveze bosta zahtevali pred- vsem agrarno reformo, ki bo zagotovila: 1. enakopraven gospodarski položaj kme- tijstva 2. oblikovanje nacionalne agrarne poli- tike 3. politično-ekonomsko enakopravnost družbenega in zasebnega kmetijstva, v pr- vem koraku z ukinitvijo vseh prednosti, ki jih je doslej imelo družbeno kmetijstvo 4. odpravo zemljiškega maksimuma in druge ukrepe, ki bodo zagotavljali razvoj in ustavno varstvo družinske kmetije 5. zaščito in pravno varstvo kmetijskih ob- delovalnih zemljišč 6. odpravo vseh ekonomskih in političnih monopolov v kmetijstvu, živilstvu in gozdar- stvu (denimo odprava gozdarskega mono- pola nad prometom z lesom ipd). 7. takojšno spremembo invalidsko-pokoj- ninskega zavarovanja; za popolno dejansko, ne le napisano izenačitev socialnega položa- ja kmetov z delavci 8. posebno skrb republike in ne le kmetij- stva hribovskim in obmejnim obočjem na katerih mora biti tak dohodek kmetije, da bo zadržal mlade 9. prenovo zadružništva na klasičnih za- družnih principih in sodobnih evropskih spoznanjih 10. vrnitev ukradene zadružne lastnine zadružništvu 11. sodobnejše programe v kmetijskem šolstvu, enakopravno vključevanje kmetij- skega šolstva v celotni vzgojno-izobraževal- ni sistem 12. ekološko usmerjeno pridelavo zdrave hrane 13. skratka celovit in vsestranski razvoj družinskih kmetij, vasi in podeželja, ki bo mladim omogočal človeka dostojno, polno življenje na vasi. III. Zveza kmečke mladine in slovenska kmeč- ka zveza sta samostojni in neodvisni združe-. nji ZSMS, oziroma SZDL, ki jima morata odpreti prostor, da se doslej zapostavljena kmečka bit demokratično in enakopravno uveljavi. Članstvo v obeh zvezah je prosto- voljno. Ne izklučujemo nikogar, naprotno - zavzemamo se za dialog, strpnost do dru- gače mislečih, pošteno delovanje ter svo- bodno in neobremenjeno izražanje misli vsakogar. Ker smo in želimo ostati strokov- no-politično gibanje, bomo iskali take oblike in metode dela, ki bodo prilagojene progra- mu in pobudam slovenskega kmeta. ZA KONEC Proglas dajemo v javno razpravo in pozi- vamo vse, da ga v medijih javnega obvešča- nja kritizirajo in dopolnijo. Kmetje in somi- šljeniki: če pa mislite, da bi te misli lahko bile tudi vaše, se nam pridružite na naslovu: REPUBLIŠKA KONFERENCA ZSMS ZVEZA SLOVENSKE KMEČKE MLADINE USTANOVNI ODBOR Dalmatinova 4, LJUBLJANA Strinjam se s proglasom za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. KPD za mladoletnike In Zaporo Celje objavlja prosta dela in naloge: finančnega knjigovodje Gospodarske enote Rinka Razpisne zahteve: - končan program srednjega 4-letnega izobraž? nja ekonomske smeri, - dve leti delovnih izkušenj. Pismena dokazila o izpolnjevanju razpisnih zah (diplomo oziroma zaključno spričevalo, vloga in ; Ijenjepis) naj pošljejo kandidati v roku 15 dni objavi na naslov: KPD za mladoletnike in Zap Celje, Linhartova 3. Kandidati se morajo osebno zglasiti na razgo v kadrovsko službo zavoda, vsak dan razen sob do 11. ure dopoldan. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE 1. TOZD Center skupne medicinske službe Celje Komisija za delovna razmerja TOZD razpisuje del oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let in sicer: predstojnika rentgenskega oddelka Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, m rajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo visokošolsko izobrazbo medicinske sm ri z ustrezno specializacijo in najmanj 5 let delovn izkušenj delovnega področja oddelka 2. TOZD Preskrbovalno-vzdrževalni enote Celje ^ Po 17. členu statuta TOZD komisija za delovna ra merja razpisuje dela oz. naloge delavcev s posebn mi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let: . vodjo - predstojnika službe \ energetike Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mc rajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo visokošolsko izobrazbo elektro ali stroj ne smeri, smer energetik, strokovni izpit, 3-5 le delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih ii nalogah 3. Delovna skupnost skupnih služb Celje Po 16. členu statuta DSS komisija za delovna raz- merja razpisuje in objavlja dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let: predstojnika sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo- rajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske, ra- čunalniške ali ustrezne tehnične smeri in 5 let delov- nih izkušenj. Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge zahteva- mo poleg navedenih pogojev še naslednje: - da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ijstrezne organizacijske sposobnosti, - da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na- logah, - da delujejo v smeri razvoja samoupravne sociali- stične morale, - da predložijo opredelitev svoje vloge pri razvoj- nem programu v DSSS. Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat- ki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8. dnefi po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Ce- lje, Gregorčičeva 7, Celje. Na ovq niči pripišite »Pri- java na razpis«. O izidu izbire bor-,-. Aandidate obve- stili v 30. dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja DSSS ZC Celje objav- lja dela oz. naloge: Strokovni medicinski knjižničar pogoji: VŠ družbenoslovne smeri in 3 leta delovnil^ izkušenj Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merili'' za razporejanje dohodka v DSSS. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneti po objavi na naslov: Zdravstveni center, kadrovsK^ služba, Gregorčičeva 7, Celje. Kandidate bomo o iZ' biri obvestili v 15. dneh po sklepu komisije za delov- na razmerja DSSS ZC Celje. 5. MAJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Kam gre celjsko gospodarstvo? pozdravljam izid Tedniko- ^gga obzornika! Upam, da ^0 v naslednjih številkah dal jfložnosti za predstavitev al- ternativnih pogledov na do- gajanja in razvoj Celja in celjske regije tudi tistim, ki uradno formalno ne presen- jjrajo celjske oblastvene jtrukture. Le-ta ima sicer ^■sakdanjo možnost, da svoje zamisli ne samo predstavlja, 30ipak ima tudi dolžnost, da za svoje okolje kaj naredi. Torej naj prepustijo te jl^romne strani nam, ki te možnosti sicer nimamo. predlagam pa kar eno iz- med tem, kjer bi se naj izkre- sala naša mnenja in pogledi: f^aj je z gospodarsko per- spektivo Celja? Zakaj? Gospodarska ne- perspektivnost Celja me na- mreč zelo moti. Ne bi hotel biti črnogled, pa vendar: Kaj se dogaja z nosilci gospodar- slcega razvoja Celja? Kaj je z EMO, Železarno Store, Li- belo, Ingradom...? Kaj je s prestrukturiranjem celj- slcega gospodarstva? O njem že leta govorimo! Kje so vid- ni novi programi? - Ne takš- ni, s katerimi bi se lahko po- stavil obrtnik, ampak takšni, Ici določenim kolektivom za- gotavljajo višji dohodek, po- sledično višji čisti dohodek in višje osebne dohodke (tu- di skupno porabo)! Razočaranje in groza meje bila ob prebiranju novic (tu- di v NT) o uspešnem gospo- darjenju Celja v letu 1987, ko podroben vpogled v poslov- ne rezultate gospodarstva Celja (in celjske regije) pove, da temu le ni tako! Mar se lahko pohvalimo, da smo do- bro poslovah ob slabih (!) osebnih dohodkih zaposle- nih, ki so v Celju bistveno zaostali za OD v SRS? Kaj je z neplačanimi prispevki družbenim dejavnostim pri izgubarjih, ki postajajo kro- niki? Kaj pomeni zamik pla- čila prispevkov za iste delav- nosti, ki smo mu v nekaterih kolektivih že priča?... Če vse pluse in minuse sešte- jemo ... V kaj se usmerja akumula- cija Celja? V EMO, Železar- no ... tudi na račun propada Lik Savinje... tudi na račun siceršnjega zaostajanja v raz- voju Celja? Bo kdaj denar vložen v EMO in Železarno (...) naši družbi sploh povr- njen? Se s tem ne podaljšuje agonija teh, ki so že leta kli- nično mrtvi? O teh vprašanjih v Celju nismo navajeni javno govori- ti. Zadovoljni smo z lastno oceno o »dobrih« rezultatih. O tem nas prepriča tudi po- ročilo občinskega komiteja za družbeno-ekonomski raz- voj o izvajanju resolucije za leto 1987. In zakaj se v Celju ne uspe- mo prestrukturirati? Ja - oblast je le sladka, posebej še ti nobeden nič ne more, najmanj pa samoupravni or- gani! Nekateri so le predolgo v vodstvih celjskih delovnih organizacij, rezultati pa so prekratki! In dokler se ka- drovsko ne bomo prestruk- turirali, tako dolgo se tudi ne bomo v razvojnem smislu! Primeroma: kdaj pa je lah- ko diplomirani metalurg do- ber manager? Bodimo bolj konkretni: kdaj je bil diplo- mirani ekonomist generalni direktor Železarne Štore? KoUko diplomiranih meta- lurgov se ukvarja trenutno z rak-rano celjskega gospo- darstva? Kako si razlagamo uveljavitev načela: pravega človeka na pravo mesto, ko pa se metalurgi ukvarjajo ra- je z vsem drugim, samo z metalurgijo in livarstvom ne! Kateri so novi proizvodi celjskega gospodarstva? Ne jih naštevati! Povejte raje koliko čistega cvenka prina- šajo in koliko prispevajo za lažje življenje vseh nas... tu- di z vidika manj lukenj na naših cestah, urejenih kole- sarskih stez... Obstoječo situacijo v Celju bo potrebno še podrobneje analizirati in šele nato opre- deliti nove cilje. - Nato pa ukrepati in še ukrepati... in odgovarjati in tudi od-leteti! Ne se samo sklicevati na ZIS in zunanje pogoje. V na- ših najmanj učinkovitih ko- lektivih je dovolj masla... in delovne in strokovne kadre raje utišamo samo, da nima- mo kot poslovodni delavec problemov. - Vendar to je veljalo včeraj, ko smo šli v Pariz, kadar se nam je za- hotelo ... Danes bo potrebno kupiti karto za Kal varijo! Naj bodo ta vprašanja, ne glede koliko so provokativ- na, vzpodbuda še za koga, da odkriva še nova! Le v tem je upati, da bomo Celju posto- poma zagotovili perspekti- vo, brez iluzij! SILVESTER DREVENŠEK, Celje Tarzana ni več življenje psa Tarzana iz Tremarja, čuvaja Drakslerje- ve domačije se je končalo ze- lo kruto in boleče. V noči z 9. na 10. marec so ga mladolet- niki na zverinski način ubili. Pri tem sta sodelovala mla- doletnik iz Debra pri La- škem, kije učenec šole Boris Kidrič v Celju (smer avtome- hanik) in njegov prijatelj iz Zagreba, ki se uči za mesarja v mariborski živilski šoli. Ostah fantje so sodelovali kot stražarji in svetovalci. Psa so omamili in ga nato z lopato potolkli in prebodli. Tako zmrcvarjenega so od- vlekli do avtobusne postaje v Tremarju, ga privezali za moped in ga po cesti vlekli proti Celju. Ker je pes še vedno kazal znake življenja, je eden od fantov odlomil de- sko od avtobusnega postaja- lišča in z njo zabodel psa ter ga ubil. Potem so psa, prive- zanega za moped vlekli še kakšen kilometer do Košni- ce, kjer so ga vrgli v Savinjo. Takšno mučenje živali člo- veka kar zgrozi, še posebej, ker je to delo mladih ljudi, pred katerimi je še celo živ- ljenje. Primer sem prijavil tudi Postaji milice v Celju, toda očitno jih prekrški mla- doletnikov ne zanimajo. V šoli bi morali več govori- ti o morali in kulturi, dobro pa bi bilo, če bi nekaj besed namenili tudi poštenemu življenju. Če že ni pre- pozno ... F. D., Tremarje Nehvaležnost do Starejših »Ti si za ubit!«, so bile be- sede enega od dveh mladih, ki sta nosila televizijski spre- jemnik in jima je starejši ob- čan poskušal narediti uslu- go, ko jima je padel časopis na tla, občan pa ga je hotel pobrati. Zgodilo seje 12. aprila pri- bližno ob dvanajsti uri pred samopostrežno trgovino »Center« v Stanetovi ulici v Celju. Mnogo mimoidočih in tistih, ki so sedeli na klo- peh, se je zgražalo. Upravi- čeno. Smo res že tako daleč, da uslužnost ali dobro delo sta- rejšega človeka ni več zaže- Ijeno? Kakšno vzgojo mora imeti tak človek, ki na tako brutalen način zavrne uslu- go olike navajenega, starej- šega, slovenskega človeka. Pripomniti je namreč treba - naj je to pomembno ali ne - da je bila ta grožnja, psov- ka ali kakorkoli bi jo že ime- novali, izrečena v srbohrvat- skem naglasu. Komentar prepuščam vam, dragi bralci. Vsekakor pa ta dogodek nakazuje na marsikaj, predvsem pa na to, da smo starejši ljudje neka- terim mladim v naši Jugosla- viji že močno napoti. Vendar naj vsi taki in podobno po- mislijo, da bodo tudi postali stari, če bodo imeli »srečo«. Vprašanje pa je, če bodo svo- ja visoka leta lahko prenašali tako, kot jih še vedno zrav- nano prenaša ta 80-letni Ce- ljan, ki seje z lahkoto, dobro- namerno sklonil, da bi mlaj- šemu naredil dobronamerno uslugo. F. Š., Celje PRIREDITVE Na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bodo v soboto, 7. maja igrali ob 10. uri dopoldan Partljičevo kome- dijo Ščuka da te kap. Predstava bo za abonma 5. šolski in izven. Zvečer bodo z isto predstavo Celjani gostovali v Kultur- nem domu v Ptuju. V ponedeljek, 9. maja bosta na celjskem odru dve predstavi, ob 11. in ob 15.30'uri. Obakrat bodo igrali delo Georgesa Bernharda Shawa Hudičev učenec. Dopoldan bo predstava za abonma IV. mladinski, popoldan pa za abonma 1. šolski in izven. V torek, 10. maja bo na celjskem odru predstava ob 11. uri, za VII. mladinski abonma pa bodo tudi v torek igrali Hudičevega učenca. V dvorani Narodnega doma v Celju bo drevi ob 20. uri popularni koncert, ki ga organizira Zavod za kulturne priredi- tve Celje. Na koncertu bodo nastopili New Svving Quartet. V ponedeljek, 9. maja ob 16. uri bo v Narodnem domu koncert jazzovske in zabavne glasbe, ki ga bo izvedel pevski oddelek Srednje glasbene šole iz Ljubljane. V dvorani Kulturnega doma v Titovem Velenju bo v torek, 10. maja gostoval Teater u gostima iz Zagreba. Uprizorili bodo Simonovo komedijo V tvojem ali mojem stanovanju. Pred- stava se bo pričela ob 19.30 uri. Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja organi- zira konec junija in v začetku julija obisk opere Modesta Musorgskega Boris Godunov v Cankarjevem domu v Ljub- ljani. Prijave za obisk sprejemajo v Kulturnem centru. V Likovnem salonu v Celju in v avli Razvojnega centra je na ogled razstava slikarskih in grafičnih del slikarja Mihe Maleša. Razstava njegovih del bo na ogled do 7. maja. V kulturnem domu Ivan Napotnik v Titovem Velenju je odprta razstava akvarelista Alojza Zavolovška, ki sojo pripra- vili ob umetnikovi 60-letnici. Razstava bo odprta do 24. maja. V knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju je odprta razstava Arheološke najdbe na Celjskem. Razstavo si lahko ogledate v času, ko knjižnica posluje za bralce vse do 19. maja. . Naši akciji Pionirji fotografirajo, so se prvič priključili ^lani foto krožka na osnovni šoli Boris Vinter iz Zreč. Pravzaprav sta nam kupček fotografij poslala Darko Vidmar 'n Boris Crešnar, ki sta posnela nekaj zanimivih motivov, med ?.aterimi najdemo tudi Roka Petroviča, nek^ motivov domačih ?'.'vali... Nam se je še najprimernejši zdel Darkov mlajši bratec, ^' ga tudi objavljamo. Izraža otroško dinamiko in veselje. Sicer P3 bosta morala mlada fotografa iz Zreč nekoliko bolj paziti pri '^■"ezu, saj nas recimo hiša v ozadju nič ne zanima. Tudi Rok se y Snegu med mnogimi smučmi v ozadju težko spozna, prav tako ^'vali, ki so slikane s prevelike razdalje. ..Veseli smo pošiljke in upamo, da se nam bodo oglasih še ostali J .^f^i krožka omenjene šole, ki menda aktivno deluje v okviru Hudske tehnike. Fotolik poklanja darilni bon, mi pa samo še ^^Jiajamo čestitke. Morda bomo katero od fotografij lahko '^eli tudi na zaključni razstavi v Muzeju revolucije v Celju. Urednik fotografije Pozdravljeni, prijatelji! Prazniki so mimo. Kar prehitro so minili. Spet se začenja vsakdanji delovni utrip. Starši so spet v službi, vi v šoli. Pa že odštevate dneve do polet- nih počitnic. Manj kot za dva meseca jih je še osta- lo. Le to je nerodno, daje prav zdaj, ko je sonce zu- naj najbolj vabljivo, v šoli najbolj »vroče«. Želim vam, da še zberete veliko volje za učenje v teh ted- nih. Morda vam bo v to- lažbo misel, da bodo po- tem pač počitnice bolj brezskrbne. Oh, večni »daj-dam« je to življenje, kajne? Vaša Nadja Naš razred V razredu nas je sedemnajst. Devet deklic in osem dečkov. Če kdo nima svinčnika, radirke in kulija, mu radi posodimo. Nsgra- je imam Nino in Mojco. V razre- du se odlikujemo v pevskem zboru, folklori, ritmičnem, ša- hovskem in prometnem krožku. Jaz hodim k pevskemu zboru, ker veliko nastopamo. Obisku- jem tudi kolesarski krožek, zato da bi naredila kolesarski izpit. Najbolj zanimivo je bilo, ko sta se Nina in Boštjan zaletela. Na kratko sem vam opisala naš razred. Mislim, da si predstavlja- te, kakšni smo. KATJA MIHEVC, 3. a OŠ Franja Vrunča SLIVNICA PRI CELJU Zeleni Jurij Nekega dne nam je tovarišica povedala, da bo Zeleni Jurij. Vsi smo se razveselili. Punce smo si morale narediti venček in piščal- ke. Fantje so si naredili rog. In vsi smo bili pripravljeni. Tistega dne sem vstala in pogledala skozi okno. Pa vidim sneg. Zelo sem bila žalostna, ker je zeleni Jurij odpadel. ALEKSANDRA ŠTORMAN, 3. r VRH NAD LAŠKIM Plezanje Včerju smo šli na izlet proti Ogorevcu. Ustavili smo se blizu Opoških pečin. Do njih smo zle- zli med grmovjem. Pod 30 metrov visoko steno so bili: mamica, oči, Ana in Tarzan. Jaz sem se že vzpenjal na skalo. Nato je prišel za mamo oči. Po- magal mi je. Našla sva jamo, a je bila zasuta. Vzpela sva se dva metra više in pristala pred vho- dom v votlino. Jaz sem šel takoj v rov. Prebredel sem vodo v rovu in po temi šel po kamenju do konca. Medtem je Tarzan zavo- hal najine sledi in prišel v votlino tudi on. V rovu sem imel občutek strahu. Zanimalo me je, kdo je živel tu pred tisoč leti. UROŠ TREBOVC OŠ KOMPOLE Najbolj dolgočasno delo je... ... biti tajnik, ker moraš vehko pisati. KARMEN ... računanje pri matema- tiki. BRANKA ... kurjenje, ker moraš dol- go čakati, da zagori. VOJKO ... biti dežurni v šoh. LEON ... učenje, ker se ne morem igrati z žogo. MATEJ ... biti receptor. Sediš v re- cepciji, turisti pa se včasih derejo nate. BOŠTJAN ... pomivati posodo, ker je umazana in imaš sam uma- zane roke. Jaz jih nimam rada. KLAVDIJA ... čiščenje tal, ker čepiš ah si na kolenih. ANITA ... biti predsednik v raz- redu. MATEJ ... branje in pisanje v šoh. BOŠTJAN ... postavljati stanovanja, ker vedno naredim kaj naro- be in mamica ni zadovoljna. GREGOR ... žagati drva, če jih je ve- liko. KRISTJAN Nič ne delam rad, kadar si- je sonce. DUŠAN Učenci 4. a razreda OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE IVlucek Tomek Mucek Tomek miške lovL Tri ulovi, pred človekom beži. Mucek Tomek je pravi fakin, ne zamenjam ga za zlat cekin. BRINA UMEK, 2. b OŠ Slavko Šlander CELJE Samoglasnika v imenu naše miške Atke zamenjaj z drugim samoglasnikom potem pa zadnji dve črki zamenjaj. Dobil boš zemljepisni pojem. Eden med njimi (v daljnjem Tihem oceanu) nosi prav takšno ime kot naša navihana miška. Zemljepisni pojem, ki si ga dobil, napiši na dopis- nico in jo do torka, 10. maja 1988 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Na enega med vami čaka nagrada AERO. Tokrat smo (zaradi praznikov) z žrebom nekoliko v zaostanku. V današnji številki objavljamo nagra- jenca za rešitev iz številke, ki je izšla 21. aprila. Pra- vilna rešitev je bila RIS - SIR, nagrajenec pa je GAŠPER PODSTUDENŠEK iz Ljubljane, Ul. 29. her- cegovske divizije 5. 8. STRAN - NOVI TEDNIK Sedemnajstletni prijatell - traktor Prvomajska nagrada dela Je prišla v prave roke Med štirimi prvomajski- mi nagrajenci dela iz Slove- nije, je bil tudi Jože Goro- pevšek, traktorist, ki to de- lo opravlja že sedemindvaj- set let, zaposlen pa je v Hmezadovi delovni orga- nizaciji Kmetijstvo iz Lat- kove vasi, v poslovni enoti v Prekopi pri Vranskem. Nagrado oziroma priznanje so mu podelili v sredo 27. aprila na posebni slovesno- sti v Skupščini Jugoslavije. Nagrajencem je na sloves- nosti govoril predsednik ju- goslovanske skupščine dok- tor Marijan Rožič. Ne vem, o čem je takrat razmišljal naš znanec, Jože Goropevšek. Redki so takšni trenutki. Čustva zanosa in ponosa verjetno spreletavajo vsakogar. Kolikor pa poz- nam Jožeta, si mislim, da je priznanje sprejemal v imenu večine traktoristov, ki so za- posleni v Hmezadu. Še pred podelitvijo je namreč dejal, da priznanja ni pričakoval, saj navsezadnje ni storil nič takšnega, kar bi veljalo pose- bej izpostavljati. Dolga leta je opravljal delo po svoji naj- boljši vesti, z ljubeznijo in odgovornostjo. Sam pravi, da tako kot večina drugih delavcev. Pa vendarle ne gre prezreti nekaterih dejstev, ki Jožeta Goropevška še kako odlikujejo. Jože Goropevšek pri delu dosega že vrsto let nadpov- prečne delovne rezultate. Vedno si je prizadeval za zmanjšanje stroškov proiz- vodnje. Tudi zato, ker je znal vzorno vzdrževati traktor in vse njegove priključke.« Traktor Steyer je star že se- demnajst let. Ne vem, kako bi to povedal, toda jemljem ga kot živo stvar, kot velike- ga prijatelja. Orjeva, kultivi- rava, branava in opravljava prevoze. Skupaj sva v hme- ljiščih in na poljih.« Eden izmed kmetov v Sa- vinjski dolini mi je povedal, da je to, kar je v dosedanjih letih storil Goropevšek, pravzaprav čudež. Celo kmetje, ki imajo svoje trak- torje, se ne morejo prav vsi po vrsti pohvaliti, da jim slu- žijo že sedemn^st let. Tudi nobena skrivnost ni, da vsakdo bolj čuva zasebno kot družbeno lastnino. Jože- tu to uspeva. Uspeva mu za- radi odnosa do dela, pošte- nega odnosa do lastnine, predvsem pa zaradi neizmer- ljive vere'v to, da je le v delu treba iskati smisel življenja in z njim povezanega na- predka. Spet se povrneva k njego- vemu prijatelju - traktorju. Prijatelju je treba vračati in ga ne le izkoriščati: »Sedem- najst let sva skupaj. Poznava se. Vem za njegove tehnične lastnosti in hibe. Znam za- brenkati na njegove prave strune in natanko vem, kdaj je kaj narobe. Kot da bi vča- sih znal ubogati le mene... To se dogaja tudi drugim in mislim, da nisem kakšna po- sebna izjema. Tudi na drugi traktor sem že sedel, ker je bil na njem kakšen kmetijski priključek, ki se ga ni splača- lo nameščati na moj traktor, pa mislim, da ni šlo tako kot bi bilo treba. Delo smo sicer solidno opraviU, vendar je bilo to jasno šele na koncu. Prej ne.« Jože Goropevšek s pono- som pripoveduje o svoji po- slovni enoti. Skoraj ves hmelj, ki ga pridelajo je prve vrste, tretje in četrte pa sploh ne poznajo. To je tudi rezultat kakovostno oprav- ljene zaščite rastlin in čuta delavcev do odgovornosti za opravljeno delo. Vse to se se- veda odraža tudi v višjih hektarskih donosih, ki so večji od 50 do 75 kilogramov na hektar kot velja poprečje za celotno temeljno organi- zacijo. Zasluge za vse to ima prav gotovo tudi Jože Goro- pevšek. Na enem stroju v istem času oberejo večjo površino hmelja, ker zaradi dobre priprave stroja ni toli- ko rednega vzdrževanja in zastojev. To vpliva na čas obiranja hmelja, pravočasno obrani hmelj pa je tudi kako- vostnejši. Ker ni zastojev, lahko delavci pri obiralnih strojih nemoteno delajo. Ob vsem tem so stroški za vzdr- ževanje in popravilo traktor- ja in priključkov za petino manjši kot bi lahko sicer bili. In česa se Jože še posebej veseli v teh dneh?: »Pred dnevi smo dobili škropilni- co, ki se montira na sprednji del traktorja, s cevmi pa je povezana z rezalnikom na zadnjem delu, tako da lahko hmelj hkrati obrezujem in škropim.« JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR Jože Goropevšek, dobitnik prvomajske nagrade dela. Jože Goropevšek na svojem sedemnajst let starem trak- tonu. ^ OBRAZI Adriana Požun Marsikateri poznavalec zborovskga petja je zmajeval z glavo, ko je pred slabima dvema letoma prevzela diri- gentsko mesto pri Akadem- skem pevskem zboru Boris Kidrič iz Celja, takrat še do- kaj neznana zborovodkirija Adriana Požun. Tako neiz- kušeno in mlado dekle pač ne more voditi tako množič- nega in zahtevnega zbora, so menih. Vendar je Adriana s svojim delom v sorazmer- no kratkem času pokazala, da je to mogoče. APZ Boris Kidrič je na letošnjem repu- bliškem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel zla- to odličje, Adriana Požun pa je dobila posebno priznanje, kot najboljša dirigentka - debitant. Adriana Požun, sicer štu- dentka na pedagoškem od- delku Glasbene akademije v Ljubljani, se je z zborov- skim petjem srečala na os- novni šoli I. celjske čete, kjer je bila dirigentka Dragica Zvar. Prepevala je tudi dve leti na celjski glasbeni šoli pri Cirilu Vrtačniku in v celj- skem gimnazijskem zboru pri Ediju Goršiču. Po odho- du v Ljubljano seje pridruži- la Akademskemu zboru To- ne Tomšič, kjer prepeva tudi še sed^ in je obenem tudi korepetitor. Prevzem zborovodstva nad takšnim zborom kot je APZ Boris Kidrič je odgo- vorna in zahtevna naloga, ki je obenem seveda tudi izziv za mlado dirigentko, pove Adriana Požun. Sama vsega ne bi zmogla, pri vodenju zbora ji po glasbeni plati po- magžgo še štiri korepetitor- ke, drugače pa je naSla tudi popolno podporo pri vod- stvu zbora. Adriana sama izbira pro- gram, ki ga zbor poje, vendar v glavnem v soglasju z ostah- mi člani zbora. Vedno na- mreč ni mogoče poslušati mnenja pevcev, ker potem program, ne bi bil dober. Ta mora biti vsebinsko enovit, vendar pester in ne enoličen, biti pa mora tudi zabaven in mora imeti svojo težo ter umetniško vrednost. Kot ka- že je Adriani Požun uspelo pripraviti tak program, saj so vsi kritiki ocenili nastop APZ Boris Kidrič kot pravo osvežitev. Kljub mladosti so pogledi in razmišljanja Adriane Po- žun o glasbi in še posebej o zborovskem petju zreli in podprti z dosedanjimi izkuš- njami, pri tem pa vseeno mladostno odprti, tako da lahko tudi v bodoče pričaku- jemo od nje in zbora kako- vostno rast zborovskega petja. F.P. Biserna porolca zal(oncev Bratina šestdeset let skupnega življenja - biserno poroko, sta prav na Praznik dela, 1. maj, praznovala 81 letna Emilija in 85 letni Franc Bratina, doma iz Hudinje pri Celju. Kot na poročni dan, tudi zdajšnji prvi maj ni bil tak, kot bi si ga želela. Vreme tu- di tokrat ni bilo prav nič maj- sko, takrat, ko sta se vzela, pa je še močno deževalo, ta- ko da je imel ženin, kot je sam povedal, polne čev^e vode, saj so svatje šli iz Celja peš v Vojnik, kjer je bila po- roka. Tokrat sta biserno po- ročenca praznovala v krogu svojih najdražjih, to je nju- nih pet sinov in njihovih družin. Kljub visokim letom sta ljubilanta prijetna za pogo- vor, še vedno s svežim spo- minom, ki sega delač nazaj v otroštvo, v prva leta skup- nega življenja in potem vsa naslednja, ki so prinesla tudi veliko hudega, med drugim vojno. Družina je bila že leta 1941 izseljena. Najmlajši otrok je imel štiri leta, najsta- rejši pa štirinajst. Okupator jih je naselil in večkrat pre- selil v številna taborišča. Bili so v Brestanici, Osijeku, Sla- vonski Požegi in drugod. Najsrečnejši so bili, ko so se po vojni vsi skupaj zbrali do- ma v Celju. Franc je delal v topilnici v celjski Cinkarni, že od leta 1965 pa je upokojen. Mati Emilija je vsa leta gospodi- njila. Pravi, daje z možem in petimi sinovi imela vedno polne roke dela. Sedaj živita pri sinu Leonu, domov pa se radi vračajo tudi drugi, ki ži- vijo v neposredni bližini. Vsi ju imajo radi, posebno še 12 vnukov in 9 pravnukov. T. TAVČAR Novost iz Jelena Novosti, prilagojene na- šim gostinskim razmeram, so v konjiškem hotelu že kar vsakdanji pojav, ven- darle pa velja posebej opo- zoriti na nedavno ustanovi- tev kluba Artemida in orga- nizacije posebnih temat- skih večerov za člane kluba in ostale goste hotela. V članstvo kluba Artemida so v Jelenu povabili vse, ki si želijo poleg klasične gostin- ske ponudbe še nekaj več, predvsem pa še kakšno kul- turno, gospodarsko ali poli- tično vsebino. Člani kluba, sedaj jih je blizu 40, so pod- pisali posebno pogodbo, do- bih klubsko kartico, s tem pa so deležni 10 odstotnega po- pusta pri^jostinskih^u gah, za storitve, ki so jih ko- ristih v hotelu pa dobijo ra- čun po petnajstih dneh na dom. So torej na nek način kreditirani. Tematskih večerov, v po- nedeljek, 2. m^a je bil na vr- sti že tretji, se lahko seveda udeležijo tudi vsi ostali, s tem, da pri vstopnini in tu- di pri uslugah nimajo po- pusta. Gost na večerih kluba Ar- temida je vedno znana oseb- nost iz družbeno političnega in kulturnega življenja, ki naveže z udeleženci spro- ščen dialog. V torek je v Ar- temidi gostoval dr. Davorin Savin, ekonomski svetova- lec predsednika skupščine SFRJ. Pomagajte pri sestavi icnjige Aleksander Videčnik, ki bo Y kratkem izdal knjigo o delavskem gibanju v Gor- nje Savinjski dolini pri- pravlja še eno zanimivo de- lo. Loteva se namreč zapisa o »furmanih«, o zanimivem in za Gornjo Savinjsko doli- no tudi zelo pomembnem »poklicu«. Avtor bi rad iztrgal pozabi vse, kar je v povezavi s fur- manstvom in tem delom pre- zrtega proletariata, kar je po- membno tako iz kulturnih kot tudi socioloških razlo- gov. Okoli leta 1905 je po po- datkih ljubljanske škofije skozi Mozirje vozilo tudi po 150 »parizerjev«, polnih lesa, kar priča o izrednem gospo- darskem pomenu tega pokli- ca. V knjigi žeU Videčnik opozoriti na tipičen primer kmečkega proletariata, ki je bil tudi za tiste čase izredno izkoriščan. Ker bi rad pri tem iztrgal pozabi tudi vse izrazoslovje, povezano s fur- manstvom, rad pa bi pred- stavil tudi tehnične plati te; ga pokUca, prosi vse, ki bi imeli doma stare učne knjige nekdanjih obrtnih šol (sploš- no kovaštvo, sedlarstvo, ko- larstvo), dobrodošle pa so tu- di tehnične risbe, da mu jih posodijo. Gre zgolj za razi- skavo, po uporabi pa jih bo vrnil. Njegov naslov je Alek- sander Videčnik, Mozirje 384 (tel. 831-609). Odprli vrata taborniškega kluba Na dan tabornikov, 22. aprila, je taborniški odred Dveh levov iz Celja, uradno odprl vrata novega taborniškega kluba. Prostori kluba so blizu Libele, nad halo Golovec. V okolici poslopja je dovolj prostora za razne taborniške dejavnosti. Celj- ski taborniki tesno sodelujejo s športno-rekreativnim društvom Emo, ki jim stoji ob strani tako s finančno, kakor tudi z moralno podporo. Letošnji dan tabornikov je preko sto zbranih popestrilo z bogatim kulturnim programom, najzaslužnejšim tabornikom pa so podelili odredna priznanja. M. AUŽNER NOVI TEDNIK - STRAN 9 iljšali bodo samoprispevek , botlo oaiočall 15. maja ..ji skupščine ipnosti Polzela [j program po- I-aievnega sa- obdobje idrovske spre- J^jfvu krajevne bili zbori kra- jestih vaških jgr se je izobli- ~ podaljšanega ■aniopnspevka. ajani zavzemah jpje obnove vo- [iirežja v nase- ; ;iože in Ločica, Itnika ob regi- l|oIzela-Breg, za fjirišč in dovoz- f jiem delu poko- Ibavo opreme za Ijgojnoizobraže- Irama na osnov- |ji deset odstot- i lenih prelivov Rj bi porabih za jdrževalna d^la ^lih objektih, za l\ in pločnikov ^ I že obstoječega I i omrežja in za lesamoprispev- |bo takega pro- j^S potrebovah i din, s samopri- i; bi se zbralo :i 350 miljonov inem samopri- fezanci plačeva- stopnji 0,8 od- li od neto OD, 1,4 odstotka od bčani, ki kot ptranski poklic Slavko Resni k: »Razprave po vaških skupnostili in pri- lagoditev željam krajanov s programom podaljšanega krajevnega samoprispevka nam dajejo upravičeno pri- čakovanje, da bo referen- dum za samoprispevek uspel.« opravljajo obrtne aU druge gospodarske dejavnosti, usluge in intektualne ter av- torske storitve 1,8 odstotka od neto OD, prav toliko pa tudi nosilci obrti od letnega ostanka dohodka, ki je osno- va za občinski proračunski davek, kmetje pa 12 odstot- kov od katastarskega do- hodka. Zaradi odstopa predsedni- kov sveta in skupščine KS so predlagali in potrdili Stanka Novaka za novega predsednika skupščine KS, za predsednika sveta KS Slavka Resnika ter za pred- sednico KK SZDL Marinko Marovt. T. TAVČAR Vili Črešnovar je svojo zbirko lepo uredil in spravil v posebni sobi v kleti, nekaj eksponatov - večinoma stenske ure - pa je postavil tudi v dnevnem prostoru. Na zbirko je zelo ponosen, saj jo je spravil skupaj z malo denarja pa zato z veliko ljubeznijo do starin. Foto: EDI EINSPIELER Zbiratelj starin iz Rečice Vili Črešnovar iz Rečice pri La-I škem že petnajst let zbira starine, največ stare ure. Začel je s srebr- nim denarjem, ki ga je dobil pri starših na Šmohorju, potem pa je svojo zbirko širil. »Pri nas doma na Šmohorju je bilo kar precej starin, vendar so jih starši nekaj podarili drugim. Bilo mi je žal, da se izgublja tako vredno blago, ki govori o življenju v preteklosti, zato sem ga začel zbirati,« se Vili spomi- nja prvih začetkov svoje zbiralske žihce. »Tudi večino ostalih starin sem dobil pri sorodnikih ali znancih v naši dolini, nekaj pa z zamenjavo z drugimi zbiralci. Vendar je danes vse težje priti do starin, saj se je odnos ljudi do teh stvari precej spre- menil - bolj jih cenijo, poleg tega pa j je tudi precejšnja konkurenca dru- gih zbiralcev, ki jih je vse več.« Vloga denarja je pri zbiranju sta- rin vse večja, zato se Vili tudi nikoli ni odločil, da bi se specializiral, na primer za stare ure ali pa za stare kovance. V tem primeru bi potrebo- val vehko denarja, da bi lahko kon-' kuriral ostalim zbiralcem, med kate- rimi je, žal, nekaj tudi takih, ki pre- kupčujejo s starinami in vlečejo mastne denarje. Vih tudi ne more pozabiti, daje že precej vrednih starin odšlo v tujino. Tako je na primer pred leti neki Ho- landec odpeljal iz Rečiške doline poln avtomobil starih rudarskih sve- tilk in danes le še redkokatera hiša premore ta dragocen spomin na sta- re rudarske čase. ._____.^.ŽBOt Ubrano v Celju so dobili nov ubrani ansambel - Celj- ski oktet. Nekateri upajo, da jim bo enako ubrano sledil tudi politični ansambel. Odločanje Delegati celjske občinske skupščine bodo lahko na prihodnji seji resnično odločali o tem, ali bomo krenili na lepšo pot. Odločali bodo namreč o višji prispevni stopnji za cestno-komunalno skupnost. Poosebljenje Kot kaže, nekateri še vedno menijo, da je razvoj posameznih organizacij tesno povezan z nekate- rimi osebnostmi. Vodilnimi seveda. Ob obisku delegacije koroških Slovencev v konji- škem Konusu, je sekretar MS ZKS Celje Dane Rine direktorja te delovne organizacije predstavil s - tovariš Konus! Kakor za koga Ni res, da nam bije dvanajsta ura! Zdaj nam ob sobo- tah ob dvanajstih za- vijajo sirene. Končali smo praznik delavcev - začenja se dolgi »praznik« nezaposlenih. D- N Po vsem svetu je znan dan D iz zadnje vojne. Pri nas pa pravijo, da bo 15. maj označen z dan N. N - kot negotovost! Stabilnost Pravijo, da zdaj res lahko pričakujemo večjo stabilnost. Ne sicer zara- di resnejšega dela, ali česa podobnega, ampak iz čisto drugačnega vzroke. Minil je nestabilen me- sec april! Zaupanje Zdaj človek res več ne ve, na koga se lahko bolj zanese: na politike ali vremenarje. Vremenarji včasih le napovejo točno vreme! Maj, maj, maj, maj, ni poti nazaj, Naprej samo še glej, resneje l