Poštnina plačana <■• qotovini. Posamezna štev. 1 Din. Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Sshaja vsako nedeljo UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 35% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znašajetno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran, 12.549 I. UT@ Murska Sobota, 21. ma|a 1939 ŠTEV. 10. POLITIKA Knez namestnik Pavle in kne ginja Olga sta se prejiaji teden od zsala vabilu italijanskega vladarja. V Rimu jima je bil prirejen svečan sprejem. Na kolodvoru so ju poieg drugih odličnikov pozdravili kralj in cesar Viktor Etnanuel III. in kraljica Helena. V sredo so se začeli v Rimu važni razgovori o mednarodni politiki. V četrtek je Nj. Vis. knez namestnik Pavle z italijanskim kraljem prisostvoval veliki paradi italijanske mornarice v Neaplju Ta obisk je bil dragocen prispevek k rasti naše države in k miru v Evropi. Glede sporazuma, ie niso vse niti pretrgane, je rekel dr. Korošec in je sporazum še vedno mogoč. Če je bilo mogoče sporazumeti se v več ko 90% vprašanj, ki so bila težja, je vsekakor mogoče sporazumeti se še o drugih nerešenih vprašanjih. Španija je izstopila iz Društva narodov. To je že 19 država, ki je za pustila Ženevsko ustanovo. Poljaki v Združenih državah so za poljsko obrambo zbrali 55 milijonov dolarjev prostovoljnih prispevkov. Knez namestnik Pavle inknegi-nja Olga sta bila v Rimu sprejeta tudi od sv. očeta, ki jima je podelil visoko odlikovanje. Romunski orožniki so pobili 22 bolgarskih kmetov iz vasi Belice v Dobrudži. Radi tega je zavladalo v Bolgariji razumljivo razburjenje. Danes . . . dne 18. V. 1939 Vas čaka sreča na sokolski tomboli v Hurski Soboti. Kupite takoj potrebno tablico, da jih ne zmanjka. Tudi Vas bi radi obdarovali, le ako hočete . . . Pridite, da vidite . . . Romunska nafta Romunska ima danes 7000 hektarjev starih n?ftinih polj. ki so že izrabljena, na 3000 hektarjih *e nafta pro-ducira in 7000 hektarjev je po mnenju strokovnjakov ugedno za vrtanje. V poslednjem času znaša rumunska dnevna produkcija nafte približno 17 500 ton, t. j. 6 378 000 ton letne produkcije. Sama Nemčija je v 1. 1938. uvozila iz Romunske 4 400 000 ton nafti-nih produktov. Nesreta s kolesom Časar Karel, pos. sin iz Cepinec je po nesreči padel s kolesa ter pri tem dobil rane na obrazu. Zdravi se v so-boški bolnišnici. ■B Nota osnovna sola Vsa prizadevanj« soboike občine za izboljšanje šolskega stanja pri nas, so ostala dolga leta brez vsakega uspeha. Prošnje za posojilo so romale na najrazličnejše denarne zavode in druge ustanove, toda vsepovsod! isti odgovor: „Prošnji se na žalost ne more ugoditi". Ia zopet so ljudje, ki znajo z jezikom mnogo opraviti, kričali in opravljali merodsjne občinske činitel-je. Sreča, ds ti niso na taka obrekovanja reagirali, temveč delali naprej držeč se starega pregovora, da za slabim pride boljše. Končno se je ta pregovor izpolnil tudi v tem pogledu. Pred dnevi je so-boška občina prejela rešenje Državne hlpotekarne banke v Beogradu, s katerim se ji je končnoveljavno podelilo dolgoročno hipotekarno posojilo za zidavo novega šolskega poslopja. Kakor doznavamo, bo občina pristopila h gradnji nove osnovne šole še v tem letu. Šola bo najbrže stala na novo kupljenem občinskem svetu v cepičnjafcu na Radgonski cesti. Ostane le še nerešeno vprašanje, čigava bo šola, ko bo dograjena in izplačana. Po zakonu bi morala biti šola last Krajevnega šolskega odbora. Mišljenja smo, da bi bilo to popolnoma nepra vilno posebno, ko nam je poznano, kako je bilo svojčas z dosedanjima šol. poslopjima. Tudi ti dve sta bili prvotno last Krajevnega šol. odbora. Izšel pa je zakon in obe šol. poslopji sta se morali prepisati na državo. Za to bi bilo potrebno, da občina stori že prej vse korake pri merodajnih ob lastvih, da bo novegrajena šola ostala edino last občine. To je upravičena želja vseh občanov, ki bodo s svojimi žrtvami v obliki raznih davščin in dr. pripomogli, da bo najeto tozadevno posojilo tudi plačano. Vendar je zaenkrat glavno, da pride naša šol. mladina iz dosedanjih vlažnih lukenj, v katerih je bila izpostavljena vsem boleznim. Tudi učiteljstvo se tega veseli, saj so bili ti prav tako izpostavljena istemu zlu. Pri vsem tem pa je najbolj trpel sam pouk. Z»to apeliramo v imenu vseh prizadetih na sobo-ško občino, da preide čimprej na delo. Ove tovarni celuloze Na predlog ministra šume in rudnikov je vlad« sklenila pristopiti k gradnji dveh velikih tovarn celuloze v naši državi in to eno z kapaciteto 20.000 ton beljene in nebeljene ceiu-loze in drugo s kapaciteto 25 000 ton. Prva tovarna bo v bližini Zenice in Zavidoviča v Bosni, a druga med Ogulinom in Vrbovskim v Gorskem ketaru. Prav tako je sklenjeno, da se preuredi in modernizira že obstoječa tovarna celuloze v Drvaru. Tovarne bodo zgrajene tako, da se bo iz beljene celuloze, ki se bo v njih proizvajala, lahko z hitrim adaptiranjem dobilo tudi vse potrebne finalne produkte, kot umetno svilo, vato, alkohol i. t. d. Kot je poznano je dosedaj naša država izvažala v inozemstvo večje količine celuloznih surovin ter iz inozemstva uvažala gotovo celulozo. Z gradnjo zgoraj navedenih tovarn, kakor tudi z modernizacijo že obstoječe tovarne v Drvaru, bo produkcija beljene in nebeljene celuloze zadostovala za naše notranje potrebe in povrhu tega bo še ostalo nekaj za izvoz. Zatiranje roparic Lovski čuvaj gospod Ratnik Leopold iz Vančavasi je v zadnjem času ustrelil 67 jastrebov, 113 psov, mačk in podlasic ter pobral 308 jajc od srak, vran in jastrebov, kar je hvale vredno. Statistih našega zadružništva Po podatkih iz 1. 1937. se 80% prebivalcev naše države bavi s poljedelstvom. Število gospodarstev znaša 2,960 000.Po podatkih Glavnega zadružnega saveza je v Jugoslaviji 1,324 015 zadružnikov. V Glavni savez je včlanjeno 32 rev. savezov s približno 10 tisoč zadrugami in to: 4692 kreditnih, 2859 nabavijalnih, 700 živinorejskih, 218 mlekarskih in sirarskih, 133 žitnih. 138 vinarskih in vinogradniških, 138 čebelarskih, 62 raznih kmečkih, 143 obrtnih, 151 ribarskih, 100 gradbenih, 125 zdravstvenih, 489 agrarnih in 738 raznih drugih zadrug. Od tega odpadejo na Ljubljano 3 rev. savezi s 1150 zadrugami. NaS izvoz in uvoz Po službenih podatkih o naši zunanji trgovini v prvem tromesečju t. 1. so bile najvažnejše države za uvoz in izvoz sledeče: Uvoz: Nemčija 516 6 mil. Din-(41.11%), Italija 154 23 mi). Din-(12 27%), ČSR 90 8 mil. Din. (7.23%), Anglija 86 04 mil. Din. (6.185%) itd. Na 38 mestu je Turčija s približno 600 000 Din. (0 05%). Izvoz: Nemčija 310 4 mil. Din. (28 70%), Belgija 120 2 mil. Din. (11 12%). ČSR 115.1 mil. Din. 10 65%), Italija 107.37 mil. Din. (9 93%) itd. V Poljsko in Japonsko je znašal izvoz izpod 1%. Iz celotnih službenih podatkov je razvidno, da imamo največjo pasivo s klirinškimi državami. Vel iivine bomo izva-iali v Nemčijo in Italijo Beograjski listi poročajo, da bo Nemčija kupovala odslej pri nas tedensko 500 glav goveje živine, Italija pa 600 glav. Seveda pa za prodano živino ne bomo dobili zdravega denarja, marveč bomo moraii v zameno za to kupovati drugo blago. MIMO NAS Prah se ne nabira le na cestah. Tudi v stanovanjih se to zgodi. Ker pa tam ne moremo uporabljati škropilnega avta, zato se ga mora odstranjevati z pobrisanjem. Pridne gospodinje uporabljajo v to svrho cunje ter druge sodobne in nesodobne pripomočke. Ta gospodinjski opravek je določen za dopoldanske ure. Pri nekaterih hišah se odigra to na sledeči način: Okna se na stežaj odpro- Potem se zapoje pesem, recimo o ubogem popotniku, ki je prišel čez goro. Po drugi kitici sočutne in z ljubeznijo do bližnjega prežeti pesmi se stopi k oknu. Tam se iztepa cunjo polno prahu, vmes se seveda poje naprej, tako prav iz srca Oblak prahu, garniran z perjem in lasmi, pa počasi pada vedno nižje na cesto, čim višje se dviguje „spev jutranji" proti modremu nebu. Ker pa je cesta za ljudi in ker se je tekom let človek navadil da hodi po cestah in ne po kanalih, niti ne pleza po plotovih. niti ne dela krtom pod zem-ljom in pticam pod oblaki ne konkurence, ne napotje, je pač nehote deležen vsega kar se siplje na cestišče- Tako se nenadoma znajde sredi oblaka prahu in mu nič drugega ne preostaje, da kiha in kašlja in da se zahvali dobremu Bogu, da niso vrgli na njega recimo, omaro, štedilnik, likalnik, angleško stranišče, star radio aparat ali otroški voziček Saj ima vsaka hiša dvorišče. Tam se seveda ne more iztepati. Lahko se zgodi da se prestrašijo uboge kure, ki bi v užaljenosti ustavile vse pošiljke jajc. Pa še mnogo drugih vzrokov je, da se na dvorišču ne more iztepati prahu. Tako ostane edino ulica, ker koncem koncem je pa tudi res, kjer je že prah. tam se prah ne pozna. Seveda če ne bi bilo ubogih ljudi, ki sključeno hodijo mimo marsikaterega okna, prašno-žalostnih spominov bi bilo vse v redu. X mm m. POZOR! krupon Sin za ,kg- Kahop tudi vse ostale čevljarske rAiflliAMil • T . Vratovina Din 22.- za kg. . ...... 1 , VIJas JI • Imamo na zalogi: okrojnina Din i6 - za kg potrebščine po najnižjih cenah. BATA! M. Sobota, 16. maja 1939. Nevihta, ki se je v zadnjih tednih zbirala nad Evropo ter vzbujala strah in malodušje, ne izgleda več tako nevarna. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je največja nevarnost vojne minula. Večina evropskih politikov si je edina v tem, da je napetost popustila. Četudi je bilo zadnje dni zopet nekaj razburljivih dogodkov, vendar nas ne more to zapeljati včrno-glednost, ker so vsi ti dogodki le nujna posledica novega gibanja, ki je zajelo Evropo. Na vseh koncih in krajih našega kontinenta opazujemo, kako se zbirajo države v razne tabore, kako sklepajo zveze in razne vojaške pogodbe z namenom, da okrepijo in zavarujejo svoje državne meje. Na eni strani je Italija in Nemčija, ki priteguje vedno več držav v svoje območje, na nasprotni strani pa je Anglija in Francija, ki snubita na levo in desno, da bi postal njihov tabor čim večji in močnejši. Celo daljna Japonska boče vplivati na ravnovesje evropskih sil in grozi Rusiji, če se bo preveč izpostavljala za evropske homatije. V največjih škripcih so male države. Kakor zbegane ovce begajo zdaj na levo zdaj na desno in se ne morejo odločiti pod katero streho se bi skrili, kje bi bili bolj na varnem, če bi se nad Evropo nenadoma sprožila grozeča nevihta. To mrzlično sklepanje zvez med velesilami in beganje malih držav ustvarja res videz preteče nevarnosti, vendar pa je toliko drugih znakov, ki nas pomirjujejo. Ustvaritev dveh močnih evropskih taborov ne more škodovati nadaljnemu političnemu razvoju. Nasprotno: Ker ni bilo pravega ravnotežja in je bila na eni strani nakopičena prevelika sila, je to povzročilo stalne motnje v življenju Evrope. Obnovljena Nemčija je začela to stanje izpreminjati in ko je še sklenila 1. 1937 zvezo z Italijo (os Rim—Berlin), se je začela gibati tehtnica na njihovo stran, v škodo Anglije in Francije. Vedno več držav je prehajalo izpod njihove strehe na nasprotni breg in ko sta obe državi spoznali, da jim je odklenkala vodilna vloga v Evropi, je bilo že prepozno. Brez Anglije in Francije je nastal v Evropi nov red, ki je naperil osti proti Parizu in Londonu. Anglija in Francija sta se predramile iz zaverovanosti v svojo neranljivost in nepremagljivost in začele z vsemi sredstvi loviti svoje politične prijatelje, a obenem sta se začele oboroževati, da bi nadoknadili to, kar je bilo v zadnjih letih zamujenega. Njihovi napori niso bili zaman. Ustvarili so do zob oboroženi tabor, ki je najmanj enakovreden njihovemu nasprotniku. Računi postajajo vse bolj jasni in karte so na mizi. Trenutna politična igra v Evropi ne pozna slepomiiljenja, nasprotnik ve s čim nasprotnik razpolaga. To dejstvo ■e trpi izzivanj, ie manj pa oborožen spor. •• Prišleški večer •i Uprava Prekmurskega tedna je vsem, ki so nekoč bili v Soboti, razposlala sledeče vabilo: VELECENJENI! Naše Frekmurje proslavi dvajsetletnico osvobo-jenja. Sadovi naših naporov, uspehi našega dela ter vse naše hotenje in stremljenje teh dvajsetih let je našlo svoj viden izraz v prireditvi ,,Prekmurski teden" od 17. do 26. junija 1939 v Murski Soboti. Ne bi pa bilo prav, da bi pri naših proslavah pogrešali stotero in stotero tihih in skromnih delavcev, ki so dali svoj delež k naši kulturni in gospodarski zgradbi. Četudi so mogoče malo časa prebivali pri nas, so gotovo od nas odnesli najlepše spomine in želja, da bi videli kakšna je M. Sobota danes, gotovo še ni zamrla. Nekdanje pionirsko delo in ista usoda je skovala prijateljstva, ki jih tudi čas ni mogel načeti. Zavedajoč se tega smo se odločili, da priredimo „Prišleški večer" v soboto, dne 25. junija. Na ta večer smo povabili vse, ki so nekoč bili pri nas. Prometne zveze so izredno ugodne. Na železnicah je dovoljena polovična vožnja. Naše vabilo, da se udeležite „Prišleškega večera" gotovo ne bo zaman in uverjeni smo, da Vas bomo zopet lahko pozdravili v srcu Prekmurja, kot našega ljubega gosta. pripravljalni odbor. Na ta večer že danes opozarjamo vse domačine a k sporedu prireditve same pa se še povrnemo. Prireditve. Za časa „PREKMURSKEGA TEDNA," ki bo v Murski Soboti od 17. junija do 26. junija 1939, bodo sledeče pomembnejše prireditve : V soboto, dne 17. junija 1.) Oficijelna otvoritev »Prekmurskega tedna" ob 10. url dopoldne. 2.) V soboto popoldne bo konferenca delegatov vseh slovenskih trgovskih združenj in bo ta konferenca trajala ves popoldan. 3 ) Med popoldanskim časom se bodo vršili sprejemi delegatov sokolskih edinicin telovadcev moških in ženskih oddelkov, ki bodo nastopili zvečer na sokolski akademiji. 4.) Ob 16. uri polaganje venca na grob padlim junakom dobrovoljcem, ki so dali svoja življenja za svobodo Prekmurja. 5.) V soboto zvečer od 7. do 9. ure so-kolska akademija, ki bo na letnem telova-dišču Sokolskega doma. 6.) Ob 9. uri zvečer družabni večer delegatov in gostov trgovskega kongresa. Ta sestanek bo v ogromnem gostilniškem paviljonu na veseličnem prostoru »Prekmurskega tedna". V nedeljo, dne 1«. Junija V nedeljo bodo vse trgovine zaprte. Nedeljski spored obsega: 7.) Ob 6. uri zjutraj budnica Sokola. 8.) Ob pol 9. do 11. ure predpoldne trgovski kongres, ki bo v dvorani Grajskega kina. 9.) Med 8. in 11. uro bodo poskusne vaje na stadionu S.K.Mure za popoldanski sokolski nastop mariborske sokolske župe. 10.) Ob pol 11. uri slavnostna otvoritev .Trgovskega doma". 11.) Ob pol 12. uri velika pevorka Sokolov in drugih organizacij po mestnih ulicah, nato stik pred gradom, kjer bo 12.) točno ob 12. uri odkritje spomenika prekmurskim književnikom. Ta spomenik je zgrajen iz sredstev, ki jih zbira Med-društvenih odbor. 13.) V nedeljo popoldne s pričetkom ob 3. uri sokolski nastop mariborske sokolske župe na štadionu S. K. Mure. Med tednom bodo ■le dele večerne prireditve 14.) V torek, dne 20. junija Župančičeva »Veronika Deseniška" na dvorišču soboškega gradu. Režira prof. Potokar, igrajo soboški igralci. Začetek predstave ob 9. uri. 15.) V četrtek, dne 22. junija gostuje ljubljanska drama, ki je v ta namen izbrala bogat spored. Istega dne bo ljubljanska drama dala dve mladinski igri in sicer popoldne. V soboto, dne 24. junija 16) V soboto popoldne bodo v mestnem kopališču plavalne tekme. 17.) V soboto zvečer od pol 8. de 9. ure manifestacijska prireditev meddruštvenega odbora kulturnege in narodno-obrambnega značaja. Na sporedu so pevske točke moških, ženskih in mešanih zborov, recitacije, deklamacije i. t. d. Natančen spored bo naknadno objavljen. 18.) Ob 9. uri bo v gostilniškem paviljonu na veseličnem prostoru »Prekmurskega tedna" večer vseh bivših »Prišlekov*, torej vseh tistih, ki so nekdaj službovali v Prekmurju. Z njim v zvezi je tudi poseben kulturni in zabavni program, ki ga bodo predvajali nekateri »bivši prišleki" sami. V nedeljo, as. junija 19) Ob 6. uri zjutraj budnica z aeroplani. 20.) Ob pol 8. uri zbor vseh gasilcev murskosoboške gasilske župe v parku. 21.) Ob 8. uri služba božja v vseh cerkvah. 22.) Ob 9. uri otvoritev živinorejske razstave 23.) Od 11. do pol 13. ure velike gas. vaje. 24.) Popoldne od 3. do 5. ure bo velik letalski miting, pri katerem bodo sodelovala ▼ojaška in civilna motorna letala ter tudi brezmotorna letala (avtovlek). 25.) V ponedeljek, dne 26. junija zaključek .Prekmurskega tedna". Poleg navedenih prireditev bo med tednom ie več stanovskih manifestacij in zborovanj, številne ekskurzije, izleti in podobne prireditve. Letalski dan v Soboti Za zaključek »Prekmurskega tedna" v Soboti, ki bo v času od 17.—26. junija t. 1, bodo obiskovalci tega tedna, prav posebno pa Prekmurci deležni užitka, ki so ga do zdaj bila deležna le večja mesta. Skupina mladih ljudi, ki so v tem letu ustanovili 9 Soboti jadralno skupino Aerokluba, hoče na dan 26. junija t. 1. pokazati prvi svoj uspeh s prireditvijo letalskega dne. Sicer ne bodo nz tem dnevu ie sodelovali domači fantje, vendar je sama požrtvovalnost teh mladih ljudi vredna občudovanja, saj zahteva organizacija za prireditev takega dtse-va ogromnega truda. Povrhu tega bo pa ta letalski dan večjega stila. Kakor se doznava bodo sodelovala pri mitingu vojaška in civilna letala, tako motorna, kakor brezmotorna. Po dosedanjih informacijah bo sodelovalo okrog 10 motornih letal. Zato se obeta gledalcem prav lep užitek. Tozadevna komisija za določitev prostora je bila pred dnevi v Soboti. Komisija je pregledala nekatere prostore, ki bi eventuelno priili v poštev. Verjetno je, da se bo komisija odločila za prostor na travniku g. Benka za Zdravstvenim domom ob Ledavi. Požrtvovalnim mladim prijateljem želimo mnogo uspeha, ostale pa pozivamo, da na ta dan prihitijo v Soboto ter s tem podprejo delovanje za razvoj letalstva pri nas. Izpred sodišia Seno je kradel. Stranjiek Anton ni imel duma zadosti sena, zato se je podal k svojemu sosedu v Črešnjev-cih ter mu je ukradel iz zaklenjenega skednja seno v vrednosti Din 405. Zaradi vlomne tatvine se je moral zagovarjati pred malim senatom soboškega okrožnega sodišča. Dejanje je skesano priznal ter je prosil za milo kazen. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. Izvršilnega organa sta napadla. Izvršilni organ ljutomerskega sodišča je hotel Novak Štefanu in Tereziji v Gibini odpeljati zarubljeno svinjo. Zakoncema Novak pa to ni bilo po godu, zato sta navalila s palicami na »neljubega gosta" in sta mu onemogočila izvršiti službeni posel. Obtoženca sta se pred sodiščem izmotavala na najrazličnejše načine ter sta hotela opisati svoje dejanje v najlepši luči. Sodišče pa jima nI mnogo verjelo in je obsodilo Štefana na 6 mesecev, Terezijo pa na 3 mes. strogega zapora. Državo je razžalll. Hozjan Ignac je z grdimi besedami izpostavil državo kot celoto posmehu. Roka pravice ga je prijela in mali senat ga je obsodil na 5 mesecev zapora. Državni tožilec je prijavil priziv. Živinski potni list sta ponaredila. Gašpar jožef je kupil v Turniš-ču 2 kravi. Gašpar je hotel kravi prodati drugemu. V Turnišču pa je bil promet z živino od oblasti prepovedan. Gašpar je bii v zagati. Zm/24, 6 in »/29 uri SHIRLEV TEMPLE v svoji največji vlogi Smehljal sreče SHIRLEY zopet poje in očara občinstvo s svojo naravno igro in visoko umetnostjo. v soboto 2o. maja zvečer ob >/29 uri V nedeljo 21. maja ob i/24 , 6. in 729. uri Napeti prizori v elegantni igralnici CUFE METROPOLE V gl. vi. Loretta Young in Tyrone Power. Lepa in razvajena mlada Američanka si sama najde pot k sreči. pri vsakem programu nov Fox iurnal in predigra. Vstopnina din 8, 6, 4, 2 Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din 1-—. OBČINA MURSKA SOBOTA razglasi 1.) Ob priliki »Prekmurskega tedna" je potrebno, da Sobota dostojno sprejme tujce, ki si bodo prišli ogledat naše delo zadnjih dvajsetih let ter dokaže svojo nacijo-nalno zavest. Sobota mora v tem tednu napraviti na tujce v vsakem oziru najboljši vtis. Zato si dovoljujem nasloviti na vse občane, posebno pa na hišne posestnike, vljudno prošnjo, da si do tega časa po možnosti nabavijo nove državne zastave, ki jih naj razobesijo na poslopjih dne 17. junija zjutraj ter pustijo viseti ves čas tedna, t. j. do 27. junija zjutraj. Obenem ponovno prosim vse občane, da do tega časn očistijo svoje hiše ter uredijo vrtove. Občani, zavedajte se, da bo ta teden za nas naš največji praznik! 2.) Po sporočilu min. vojske in mornarice, oziroma min. notranjih zadev, bodo oficirji in drugi voj. uradniki vojnega tri-agulacijskega instituta tudi letos, počenši s majem, vršili zemljemerska dela v naši banovini. Vsled tega pozivam vse občane, da navedenim pri izvrševanju teh del ne delajo nobenih ovir. Prav tako opozarjam na posledice, ki bodo zadele vsakogar, ki bi poskušal poškodovati ali uničiti iriagometrične in druge znake in naprave. 3.) Po dopisu komande varaždlnskega vojnega okruga bo rekrutacija v naši občini v tem letu dne 1. junija, počenši ob 6. uri zjutraj. V smisla cl. 1 34 Pravila za rekru-tovanje morajo se nabora udeležiti: 1. vsi mladeniči rojeni 1. 1919. 2. vsi začasno nesposobni rekruti letnikov 1912. do 1918. 3. vsi začasno nesposobni rojeni leta 1908. 4. vsi starejši do 38 leta starosti, kateri še dosedaj niso bili iz bodisi kateregakoli vzroka pregledani. 5. vsi obvezniki, kateri imajo vojni razpored in kateri mislijo, da so sedaj nesposobni za vojno službo po čl. 21 pravila o rekrutovanju ter se za pregled po razglasitvi tega naloga sami prijavijo občinskemu uradu v duplikatu. 6. vsi rekruti tz drugih krajev, kateri imajo pismeno dovoljenje od pristojnega vojnega okruga, da so se tu pregledali. Ti rekruti morajo s seboj prinesti legitimacijo s fotografijo. 7. vsi nesposobni moški in ženski zadrugarjt (družinski člani) rekruta, kateri mlstijo, da so za delo nesposobni, pa njihova nesposobnost vpliva na rok službe rekruta, z zdravniškim izpričevalom in potrdilom obč. odbora. 8. vsi, ki pridejo na pregled, morajo biti skopani, snažno oblečeni in popolnoma trezni. Uživanje alkohola preil naborom je rekrutom najstrožje prepovedano. Pijani rekruti ne bodo pregledani, ampak bodo aa svoje stroške poslani na pregled v Varaž-din, povrhu tega pa še kaznovani. 9. dokumenti, kateri se morajo predložiti re-krutni komisiji, so koleka prosti. 10. prisege se morajo udeležiti vsi obvezniki in hranilci te občine, kateri še dosedaj niso bili vojaško zapriseženi. Zaprisega bo 4. junija 1.1. ob 10. uri. Takrat bo tudi pregled obleke rezervnih oficirjev. 11. vsi rekruti in ostali začasno nesposobni morajo brezpogojno prinesti s seboj poziv, oziroma uverenje O začasni nesposobnosti. 12. vse ostale pogoje, glede skrajšanega roka, dijaškega roka in drago, dobijo obvezniki v občinskem uradu. Predsednik občine: HARTNER 1. r. PREKMURSKI TEDEN 17.-26. VI. 1939. PMi vožnja. HALO! PAZITE IN ČITAJTE! nnrnnji OD NAJCENEJŠIH DO nULbuH NAJBOLJŠIHjVSEH ZH8MH GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. so Sz >o Zin MDTOHNfl H0LES9 ffiST ZNAMKE: TRIUMPH, D K W., PUCH, ZONDAPP, VICTORIA od 2.000.- din NAPREJ NA 12 MESEČNO ODPL. ZAMENJAMO VSAKO KOIO ALI MOTORNO KOLO NAJUGODNEJŠE ŠIVALNI STROJI DORKOPP, NEUMANN, VERITAS, GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550. - DIN NAPREJ MESEČNI OBROKI PO 100.- DIN. OSE PRI NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI STIVAN NEKOLIKO KOMADOV ČEVLJARSKIH STROJEV LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD 2.000.- DIN NAPREJ. MURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG 5. IIUIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII"! j HIS8E CEHE! i 100 sigurnost ie voziti z dvokolesi_ VVAFFENRAD STEYR, DURKOPP, PANTHER, WANDERER, VESTA, ORIGINAL, VICTORIA, HERKULES, GORICKE, AUSTRO DEIMLER, CONTINENTAL <3J tU - 3 c J»l > S "O O O) ^ trt > tU CO C C/5 N To vse dobite edino pri dobro poznani specialni trgovini, NA MALE MESEČNE OBROKE pri RITUPER Mil MURSKA SOBOTA. trgovina z radio-aparati, drokoiesi in šivalnimi stroji .............................................mu...................... Radio aparati kolesa šivalni stroji post. vložki gramof. plošče LE OD tac Janez BI. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA ŠPORT Table tenis turnir Mure. Table tenis sekcija SK Mure je priredila pretekli teden klubovo prvenstvo. Turnirja so se udeležili vsi močnejši igralci Sobote, ki so tekmovali v dveh skupinah. Iz vsake skupine sta se plasirala po 2 igralca v finale. Po zanimivih izločilnih borbah so se kvalificirali kot zadnji štirje Nemec Janez in Ludvik, Koch in Kerčmar. Rezultati finalnih borb so bili: Nemec J—Kerčmar 2:0, Nemec L—Koch 2.0, Nemec J-Koch 2:0, Nemec L—Kerčmar 2:0, Koch—Kerčmar 2 0, Nemec J—Nemec L 3:2. Končno stanje je: 1.) Nemec J, 2.) Nemec L, 3) Koch, 4) Kerčmar. OLIMP-MURA. V nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ob 724 uri bo na Murinem stadionu zelo zanimiva in napeta nogometna tekma med prvorazrednim klubom Olimp iz Celja in SK Mure. Za to tekmo vlada v Murski Soboti veliko zanimanje. Olimp gostuje sedaj prvič v Murski Soboti in je zadnjo prvenstveno tekmo odigral proti prvaku cejskega okrožja SK Celju 5 5. Prijatelji športa, posetite to zanimivo tekmo! GROBOVI f V 82. letu starosti je umrl v ponedeljek ponoči bivši dolgoletni cestar Fiegar Ivan iz M. Sobote. N. v ni. p.! original DKW motorna kolesa vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE. . * "rt GOSTILNA ob Banovinski cesti Ptuj—Sveti Lenart se proda z posestvom vred. Sprejme se dober in trezen Z z več letno prakso In dobrimi 9WWS izpričevali. — Ponudbe takoj na opravo „Murske Krajine"._ Trgouci - pozor! S JS™ anna Lendavski cesti 8 se da v najem z celim inventarjem. Več se poizve pri lastniku: Cipott Nikolaju v Murski Soboti, Lendavska cesta 8. V najem se da 2 sobno stanovanje v 1. nadstropju z vsemi pritiklinami in vodovodom. Lendavska cesta 22. SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽENJA GOSTINSKIH PODJETIJ V M. SOBOTI Pet in deset literska prodaja vina. Radi objave v nekaterih dnevnikih, da lahko prodajajo vinogradniki z ozirora na razsodbo državnega sveta št. 19.713/38 z dne 3. septembra 1938. Se naprej po 5 in 10 1 vina, ne da bi plačali trošarine, naznanjamo članstvu, da ta razsodba ne velja za področje dravske banovine. Za prodajo vina in žganja je za dravsko banovino merodajen izključno pravilnik o po biranju banovinske trošarine, ki se naslanja na pooblastilo fnančnega za-kona. Po tem pravilniku je vinogradnik oproščen plačila banovinske trošarine samo glede onega vina, ki ga potroši za domačo potrebo. Za vino, ki ga vinogradnik proda pa se mora plačati banovinska trošarina, kakor tudi občinska trošarina, če je ta pri občinah uvedena. SPREJME SE takoj «.« ipnpa vrestav-spreten fant za VO|CIlVtt racij o, istotam se sprejme služkinja za kuhinjo. VUČAK LUDVIK, Hotel Krona, M. Sobota. SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Novi vozni red. Naznanjamo člacstvu, da je s 15. majem t. 1. stopil novi vozni red v veljavo. Važna sprememba je v tem, da ie sedaj uveden poseben nočni osebni vlak. Vozni red je bil objavljen v zadnji štev. Murske Krajine. Na praznik Vnebohoda to je v č e t r t e k dne 18. maja 1.1. ostanejo trgovine ves dan zsprte, ter priporočamo članstvu, da to ureditev uvažuje. — Uprava. Zapisnik XVIII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939. Skupščina se je vršila v dvorani Sokotekega doma v Murski Soboti s pričetkom ob 10 uri predpoldne s sledečim dnesnsm redom: 1) Pozdrav predsednika, 2) Imenovanje zapisnikarja dveh overovateljev zapisnika, dveh skruti-natorjev; 3.) Odobritev zapisnika zadnje skupščine; 4.) Poslovna poročila: a) predsedniško, b) tajniško, c)bkgajniško; 5.) Poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnico; 6) Proračun za leto 1939; 7.) Glavna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine; 8 ) Razprave o ustanovitvi dvoraz-redne trgovske šole; 9.) Priprave za slavnostno otvoritev trgovskega doma; 10) Prekmurski teden; 11.) Semostojni predlogi; 12. Volitve: V upravo: predsednika, 2 podpredsednikov, 12 članov uprave in 6 namestnikov; V nadzorni odbor: predsednika, 2 članov odbora in 3 namestnikov; V izpraševalno komisijo za pomočniške Izpite: predsed nika, 1 prisednika in po 2 člana iz manufakturne, specerijske in železni-narsfce stroke; V odsek za trgovce s perutnino in jajci: načelnika, podnačeinika in 4 članov v odsekov odbor; V odsek za sadne trgovce: načelnika, podnačeinika in 4 članov v odsekov odbor; V odsek za trgovce z živino: načelnika, podnačeinika in 4 članov v odsekov odbor; V častni odbor: 5 članov; V šolski odbor: predsednika, podpredsednika, blagajnika in 4 članov v odbor; V delegacijo za zvezne skupščine: 4 delegatov. 13 ) Zaključek skupščine. Zborovanja so se udeležili: Kroiatki pomočnik se takoj sprejme. Naslov: Cvetna ulica 13, Murska Sobota. Andrejč Ludvik Brezovci, Antalič Janez Vučja Gomila, Andreč Šandor Pečarovci, Antalič Jožef Veščica, Albert Franc Ivanjievci, Bac Ludvik M. Sobota, Brumen Ge-novefa M. Sobota, Benko Štefan Brezovci, Benko Josip M. Sobota, Berta-lanič Marija Kruplivnik, Barbarič Lud vik Predanovci, Brumen Joško M. Sobota, Baler Ludvik Sebeborci, Benko Ludvik M. Sobota, Banko Vincenc Gorica, Bagari Jožtf M. Sobota, Beznec Aleksander Mačkovci, Bertalanič Jože Sebeborci, Benko Koloman Moščanci, Benčec Franc M. Sobota, Benkič Ivan Sebeborci, Cor Štefan Otovci, Cor Ana M. Sobota, črnko Rudolf M. Sobota, Car ni Koloman Ratkovci, Činč Franc Sa-tahovci, čarni Josip Ivanovci, Ceh Franc M. Sobota, Dani Joško Vadarci, Dittrich Gustav M. Sobota, Domanjko Miroslav M. Sobota, Dervarič Janez Lemerje, Erniša Janez Tešanovci. Ebenšpan-ger Ladislav Puconci, Ebenšpanger Ladislav M. Sobota, FOrst Edvard M. Sobota. Ficko Štefan Tišina, Fiirst Evgen M. Sobota, Flisar Štefan Gorica, Forjanič Franc Dol. SiaveSa. Fink Martin za „Bata" M. Sobota, Frim Ladislav M. Sobota, Fartek Vdjem Trdkova, Furst Koloman Murski črnci, Ferenčic Franc Krog. Golob Ludvik Morasci. Gjergjek Janez Pozn3no-ici. Goričan Ludvik Kup-šinci, Geder Frančiška Gor. Črnci, Golob Kari Tešanovci, Grah Alojz. Kruplivnik, Gornboc Koloman Mar-kovci, Gutmilar Matija Radovcis Geder Leoocld Solina, Hahn Izidor M, Sobota, Hirtner Ferdinand M. Sobota, Heimer E?gen M. Sobots, Heimer Arnold M. Sobota^ Hari Janez Križevci, Hahn Samuel M. Sobota, Hojer Ludvik M. Sobota, Hiršl Ludvik M. Sobota. Hiršl Emerik Mar-tjanci, Hakl Viljem Lemerje, Hahn Hin-ko Bodonci, Hiršl Ana M. Sobota, Horvat Josip Nor$ir>ci, Hari Franc Krašči, Heimer Eteifca Gradišče, Jonaš Janez M. Sobota, Jošsr Janez Lucova, Kchn Rudolf Msrkovci, Kchn Samuel M Sobota, Kalamar Franc Mar-tinje, Kuhar Franc M. Sobota, Kous Anton Gerlinci, Kardoš Terezija M. Sobota, Kiselak Josip Pczaanovci, Ki-selak Ana Poznanovci, Kuzma Alojz Tišina, Kovač Štefan Dolič, Kohn Jurij Mačkovci, Kohn Leopold M. Sobota, Kodila Štefan Brezovci. Kranjec Peter Vučja Gomila, Klepec Vinko M. Sobota. Knar Geza Sebeborci, Kreft Alojz Cankova, Kolbl Alojz Sv. Jurij, Kuronja Mihael Križesci, Kurnjek Jo-s?p Bodonci, Kous Ivaa Petanjci, Kiselak Ana Poznanovci, Kutoša Jožef Veščica, Koiar Franc Pečarovci, Kocet Roza Vučja Gomili, Kozo Terezija Veliki Dolenci, Kanipl Karol Serdica, Kopina Kaiarina M. Sobota, Kahr Alojz M. Sobota, KGronja Jožef Križevci, Knez Matilda Predanovci. Lulik Ludvik Strukovci, Lepoša Franc Veliki Dolenci, Lovenjak Terezija Sebeborci, Lepoša Kari Ratkovci, Lajn-Iček Rozalija M. Sobota, Lajnšček Ludvik M. Sobota, Mikola Franc Gor. Petravci, Mebl-mauer Evgen Mačkovci, Malačič Adsm Bokrači, Mencinger Alojz Krašči, Mekiš Jožef M. Sobet3, Marič Ivan Puconci, Nemec Elizabeta M. Sobota, Nem-šič Matija Križevci, Nadaj Josip M. Sobota, Novak Kata Kuitanovci, Ožkola Ludvik Kančevci, Press Koloman M. Sobota, Poredoi Franc Brezovci, Papič Ludmila M. Sobota, Papič Karo! M. Sobota, Polalc Rudolf M. Sobota, Press Adolf M. Sobota, Petkovič Janez Bakovci, Perkič Aleksander Veščica, Petrovič Ivan M. Sobota, Pertoci Franc Gorica, Rehn Janez Tišina. Rac Štefan Mora* ci, Ratnik Imre Rankovci, Ratnik Ludvik Sodišinci, Rogan Alojzija Vf-česlavci, Reich Ignac Bakovci, Roudi Lovrenc Vidonci, Schčntag Adoif M. Sobota, Sukič Jurij M. Sobota, Serec Štefan Gradišče, Serec Franc, Satahovci, Sočič Viljem Černelavcl, Singer Maks Šulinci, Šparaš Karol Bodonci, Sukič Ludvik M Sobota, Sečko Ludvik Predanovci, Smodiš Aleksander Adrijacci, Schon-tag Rozi M. Sobota, Šlebič Miha Gornji Petrovci, Škeriak Vilma Moravci, Sinic Elek Pužavcl, Šafran Janez Sta-njevci, Klomar Anton Ropoča, Stivan Ernest M. Sobota, Štivan Franc Bodonci, Šoitzer Izidor Bakovci, Švarc Rozalija Šilovci, Štivan Koloman Ge-derovci, Taljan Marjeta Selo, Titan Janez črnelavci, Trokiar Ludvik Predanovci, Trautman Bernard M. Sobota, Traut-man Aleksander M. Sobota, (Dalje)