GozdVestn 77 (2019) 2 100 Slika 1: Les je lep (foto: P . Gregor) Travnike oz. zemljišče okoli slovenjgraškega poslovnega območja Ozare je na začetku leta prekrilo rekordno število hlodov. 566 lastnikov slovenskih gozdov (nekaj tudi hrvaških in avstrij- skih), med njimi so bili tudi Slovenski državni goz- dovi, je na 13. dražbo vrednejšega lesa pripeljalo 3706 hlodov oziroma 3724,15 kubičnega metra lesa. To so najvišje številke v zgodovini te vedno bolj prepoznavne in odmevne dražbe. Letos so si hlodovino ogledali tudi kupci iz Kitajske, žal prepozno pa so se oglasili še Japonci. Jože Jero- mel, strokovni tajnik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, pravi, da so kitajske kupce opazili že lani, a tako oddaljeni kupci ponudbe običajno oddajo po posrednikih. Letos so Kitajci kupili več kot 900 m 3 lesa, predvsem hrastovega, javorovega in jesenovega, zanimali pa so se tudi za les, ki je ostal brez ponudb (285 hlodov). Dražba, ki jo že trinajst let organizira Društvo lastnikov gozdov s pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije in Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je 13. dražba vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu GDK 721(045)=163.6 Gozdarstvo v času in prostoru letos ponujala največ hlodov hrasta vrste graden, in sicer 1736 kosov ali 1628 m 3 , smreke je bilo 310 kosov v izmeri 502 m 3 , gorskega javorja pa 508 kosov oziroma 471 m 3 . 12.375 ponudb je oddalo 39 kupcev, in sicer 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, 4 Nemci, 4 Italijani, 1 madžarski in 2 hrvaška kupca. V ečino najkako- vostnejšega lesa navadno uporabijo za izdelavo glasbil ali pa ga predelajo v furnir, uporabijo pa za jahte, avtomobile … Najvišje cene za kubični meter je dosegel gorski javor, in sicer 9.275 EUR, 9.225 EUR in 8.125 EUR. Če malce podrobneje pogledamo hlode, so imeli največjo prostornino hlodi gorskega javorja, tako da je bil najdražji prodan za 15.389,01 EUR, naslednji za 11.045,74 EUR in tretji po vrsti za 9.829,14 EUR. Najvišje cene za hlod so kupci odšteli še za oreh (6.798,67 EUR), gorski brest (5.319,41 EUR) in smreko (4.629,14 EUR). Gorski javor z najvišjo ceno za kubični meter je kupec odpeljal v Italijo. Drevo je zraslo v oko- Slika 2: Pogled iz zraka (foto: Arhiv GG SG) GozdVestn 77 (2019) 2 101 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 3: Klemen Šuštaršič iz Preserij, lastnik hloda, prodanega za najvišjo ceno za kubični meter (foto: M. Krejan Čokl) Slika 4: Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Jože Jeromel, strokovni tajnik DLGMD, dr. Jože Pod- goršek, državni sekretar na MKGP, Veronika Valentar, ZLGS, Tilen Klugler, župan MOSG, Damjan Oražem, direktor ZGS, in Marjan Hren, predsednik ZLGS. (foto: M. Krejan Čokl) lici Rakitne, na dražbo pa ga je pripeljal Klemen Šutaršič iz Gorenje Brezovice oz. Preserij. Najdražji hlod so pripeljali iz V elikih Lašč, vendar se njegov lastnik ni želel izpostaviti javnosti. Tudi ta javor je kupil italijanski kupec, ki bo iz lesa verjetno izdelal furnir. Letos so kupci nekoliko slabše kot lani ocenili gorski javor in smreko, za oreh, gorski brest, in črni gaber pa so ponudili precej več; za oreh približno tretjino več kot na 12. dražbi, za črni gaber pa kar štirikrat več. Jože Jeromel, pravi, da sta razloga za to tako kakovost kot povpraševanje. Nekateri hlodi so kakovostnejši od lanskih, nekateri manj kakovostni, cene pa največkrat seveda narekuje povpraševanje. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, se je na dnevu odprtih vrat, 13. februarja 2019, dotaknil tudi statistike, ki zaradi posledic hudih naravnih ujm v zadnjih letih vzbuja precej nelagodja. Lanski posek je zaradi vetrolomov znašal 6 milijonov kubičnih metrov lesa, kar je blizu dovoljene meje (letni prirastek je približno 8,5 milijona kubičnih metrov letno), to pa se dogaja že od žledoloma leta 2014. Dve tretjini poseka sta samo zaradi sanitarnih razlogov! V petih letih je bilo zaradi naravnih katastrof poškodovanih 19 milijonov kubičnih metrov lesa, do zdaj je bilo saniranih že 16 milijonov. »Na 33.000 hektarih je nujna obnova, od tega je treba zasaditi 1700 hektarov; do zdaj so jih zasadili že 610, in sicer z milijonom in pol sadik,« je pojasnil Oražem. Dr. Jože Podgoršek, državni sekretar na Mini- strstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki podpira dražbo, ni mogel mimo statistike, ki jo je omenil Oražem, saj si tudi na ministrstvu želijo, da bi naslednja sečnja potekala po odkazilu Zavoda za gozdove in ne po odkazilu naravnih nesreč. Marta Krejan Čokl, GG SG