DR. O. ILAUNIG: 24 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Grofica je nekako plaho in z dvomom poglcdala užaljeni v obraz, pričakovala je v tem trenutku najhujše očitke, videla je le solze v očeh globoko užaljene, a ona sama tudi ni našla besed. Grofica Tatenbahova prime za trepetajočo roko svoje nasprotnice. »Svarili so me,« reče mirno ter komaj zadržuje solze, »nisem mogla in hotela misliti, kar moram sedaj videti. Naj bo, grofica Zrinjska, ne jaz, ampak vi imate Ijubezen mojega soproga, do tega bridkega spoznanja sem sedaj prišla.« Po teh besedah ni mogla govoriti dalje, bridko čustvo prevare in globokega ponižanja, ki ga jo povzročilo današnje razkritje, jo jo skoraj prcmagalo. Toda bitro se je zavedla, vzravnala se je takoj ter stopila ponosno pred nemo tekmovalko. »Grofica,« reee čez nekaj časa, »Ana Tcrczija Tatenbahova ni samo soproga, ona Je tudi mati in pri tem čustvu tudi ne sme pozabiti, da ne gre zato, da bi obračunala z gospo, ki je znala odvzeti ljubezen njenega soproga, ampak da je sedaj edina naloga soproge grofice Tatenbahove, da ga reši za svojega otroka.« »Kaj,« vzklikne grofica Zrinjska, »vi veste?« »Kar je v tem pismu le površno omenjeno in kar se mi je že prej poročalo, česar pa nisem nikdar hotela vcrjeti,« odvrne grofica Tatenbahova ter nadaljuje s povzdignjenim glasom. »Vi veste boljše kakor jaz, da hodi moj mož po dveh potih in pride po enem v oni tabor, v katerem neha biti zvest podanik in služabnik svojega vladarja. Dosti grofica, usoda je hotela, da stojim danes pred varai, da vas prosim: Ana Katarina Zrinjska, delajve skupno na to, da rešive mojega soproga.« »Uboga Terozija,« reče grofica Zranjska, »vi nimate zame nobenih očitkov?« Grofica Tatenbahova se bridko nasmehlja ter odkima z glavo. »Kako bi sedaj mogla očitati v tej resni uri, ko je vondar Cas, da dela Ijubezon in se z njeno pomočjo reši mož, katerega čast in življcnje se kmalu odloči. Grofica, vi veste veŁ kakor jaz, kako daleč je že krenii rnoj soprog od poti dol- žnosti. Poslušajte prošnjo trepetajoCe soproge in potrte matere, hitlte, delajve skupno ter rešive, kar se §e rešiti da. Zgodovina važe domovine bo poročala o delu, kl ste ga etorili za mir — solze matere in sina, kateremu ohranite očeta, bodo najlepši biserl v vaSi grofovski kroni.« Tako je prosila užaljena soproga moža, ki nl zaslužil take ljubezni, svojo tekmovalko. Njen« besede so ponosno Hrvatico zapekle v srcu, žena, ki ]e bila samozavestna in je plamtela v strasti, Je stala pred užaljeno trpinko kakor uničena, ker ni mogla razumetl mirne vdanosti In samozatajevanja. Zrinjska Je zdaj bila bleda, «daj rdeCa v obrazu, po njenih žilab Je drvela vročica, njen pogled se je uprl v lepi bledi obraz užaljene. V vsem njenem bltju se je v tem trenutku lzvršila velika sprememba. »Grofica Ana,« vzklikne bolestno, se začne tresti na celem telesu ter pograbi roke grofice Tatenbahove, »kako plemenita velika duša si ti! Ti čista, blaga, velikodušna trjiinka, Ana Katarina Zrinjska ni vredna, da jo samo pogleda?, še manj, da ji ponudiš roko, da so povrne na pot pravice in časti.« Po teh besedah pade grofica Zrinjska, premagana od velikodušnosti ter plemenito.sti grofice Tatenbahove, pred njo na tla ter pokrije svoj obraz z rokami. Toda grofica Tatenbahova jo dvigne. »Ana Katarina,« reče milo, »ti mi vrneš srce mojega soproga ter moji hiši mir; v mirnem trenutku ti bo rekel glas tvojega dobrega angela, kaj imaš storiti, da se tvoj in moj soprog vrneta na pot pravice in časti.« Po teh besedah se izvije Ana Tatenbahova rahlo iz objema grofice Zrinjske ter stopi k durim, toda še enkrat se obrne in reče: »Grofica, slišite, nikdar ne sme zvedetl moj soprog o tem pogovoru, najina dolžnost je, da ga rešive, ne da bi žalile njegova čustva.« Še enkrat pogleda plemenita goppa proseCa na presenečeno nasprotnico, nato pa zapusti sobo ter se takoj odpelje v Freihaus. Grofica Zrinjska pa je pod vtisom celega dogodka padla na tla, zakrila z obema rokaraa obraz ter preživela v tem ^renutku najtežjo uro  svojega življenja, dokler ji ni rekel rahel glas njcnega konjuSnika, da se bliža polnočna ura in je prišel čas vrnitve v Čakcvec. XIII. Božični večer v gradu Eačje. Nepokojni vi ljudje! V daljno strmo visočino, V brezen temnih globočino Vam uhajajo ieljčl Levstik. Bil je bo2ič leta 1669. Na Jasnem nebu so se lesketale zvezde in v veliki dvorani v Račju je gorelo mnogo luči okoli srebrne, z rdečo barvo prevlečene rože, pod katero 80 se hoteli danes gospodje sub rosa zabavati. Okrogla miza Je bila opremljena s krasnlm Jedilnim orodjem iz kristala in jaspisa, s srebrnimi in zlatimi skledami, vsaka 23 funtov težka, ln v teh so bila izbrana jedila, pecivo in sadje kakor na cesarski mizi. Na sredi mize so stale krasne sveže cvetlice, katere je princsel vrtnar iz sobane, kjer je gojil to lepoto črez zimo; z mratnornatih sten, na katorih so tudi bile pritrjenc ivetilke, so gledall pradedi grofovske hiše v naravni velikosti prav resno na omizje; v pcči, okraBeni ob strani z glavami mladib. levov, pa je prasketal ogenj ter razširjal po obširni dvorani, prepojeni od žlahtnih vonjev, prijetno toploto. Sluge v gradu so letali sem in tja, da spravijo v red še zsdnje, kar \p manjkalo. Kakor maršal s svojo palico je stal kot nadzornik ter reditelj cele svečanosti star vojak, katerega je dal nalašč poklicati grof Tatenbah iz Podčetrtka v RaCje. Bil je Laslo Fekete, ki je nameraval iti v kratkem na Ogrsko. Tako je stala dobro obložena miza sub rosa prlpravljena, da sprejme goste. Od teh so bili moški še zunaj v gozdu na lovu. Le nekaj gospa, ki go bile vabljene, je sedelo v stranski pobi, ker 80 čakale na može, ki so že prihajali. Že se je namreč slišalo lajanje psov na dvorišču, v nekaj trenutklh so prispeli pričakovani gospddje v grad. Bili 8o najboljšl grofovi prijatelji, njim na Celu grof Zrinjski, hrvatski ban, ter Karol grof Thurn, deželni glavar goriSki, baron Locatelli ter več drugih gospodov iz Ogrske, ki so pripadali tajni zvezl. V njih sredi je stopal grof Tatenbah v lovski suknji. V stranski sobi se je hif.ro preoblekel ter  izročil lovsko suknjo, nož in puško svojemu slu gi Boltažarju.