Iskra
IS GlASIUO delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 9 - Leto XIX - 8. marec 1980
3
^SVETOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOX£ DPO IN POSLOVODNIH ORGANOV ISKRE
Samo s politično in strokovno doslednostjo bomo uspeli
16.
17
;ovač
3reg*|
iiori1 t" n51
kari8 ha ir
šernc
čani8
bslir
Jeli!'
Ode1

V soboto, 1. 3. 1980 je bilo v poslovni stavbi v Ljubljani tradicionalno letno posvetovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ■n poslovodnih organov SOZD Iskra. Udeležili so se ga član predsedstva CK ZKS Roman Albreht, podpredsednik IS SRS Jože Hujs, predsedniki delavskih svetov TOZD, DO in SOZD Iskra, predsedniki osnovnih organizacij sindikata TOZD in DO, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki aktivov ZB, predsedniki osnovnih organizacij ZSMS TOZD in DO, individualni in kolektivni poslovodni organi delovnih organizacij, TOZD in SOZD Iskra. Na posvetovanju so pregledali poslovanje v Iskri v prete-klem letu, družbenopolitično delo in samoupravne tokove in se dotaknili tudi poslovanja letos in v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Največ Poudarka pa so dali ustalitvi gospodarjenja.
Brzojavka
-■ ••.auevdiijin m na poorocju izvoza.	- m m	m
.iskra zasleduje svoje družbenopoliti- OFGCtSGCltliiCli S itlM •ne in oroizvodno — aosnndarske "
•ji « j f ranj' )be' ičai
e 4č
i: "
ošK'
liži-
Po pozdravu predsednik KO sindi-^ta Janeza Kerna je povzel besedo Predsednik poslovodnega kolegija ^nton Stipanič in poročal o lanskem gospodarjenju v Iskri. Poslovanje je dobro ocenil in pohvalil zlasti pozitiv-ne premike v dohodkovno razvojnih Prizadevanjih in na področju izvoza. ..Iskra zasleduje 5
^.oe in proizvodno — gospodarske ciUe. Vidni premiki so bili lani na Področju kolektivnega vodenja, kar je 9ospodarjenje približalo samouprav-Ijalcem." Elektronika, ki je naš proizvodni program se hitreje razvija in tako smo naredili velike korake naprej v računalništvu, telekomunikacijah, oiikroelektroniki, v proizvodnji elementov za ta področja in drugod.
Dober poslovni rezultat in viden Oapredek v izvozu in racionalizaciji Ovoza so porok naše prave usmeritve Po sedanjih napotilih v ostrejših pogo-lih gospodarjenja. Prispevek Iskre k stabilizaciji našega gospodarstva ni majhen, moramo pa si po letos začrtanih programih prizadevati, da bomo še Več prispevali k ustalitvi našega gospodarstva.
Tako bomo letos izvoz še povečali 'n v treh letih prihodnjega srednje-točnega obdobja moramo doseči jzvoz v višini 500 milijonov dolarjev, do konca leta 1985 pa že milijardo dolarjev. Vse to pa bomo dosegli s s|ritvijo proizvodnje, zlasti na perspektivne programe za profesionalno rabo, s Pridobivanjem in ažuriranjem našega znanja. Dvig kvalitete pa nam bo zagotovil uspeh tudi na najzahtevnejših tržiščih sveta.
Seveda pa s širjenjem proizvodnih zmogljivosti ne bomo mogli ostati Zgolj pri avtomatizaciji in mehanizaciji Proizvodnje. Hkrati bo treba v prihodnjem srednjeročnem obdobju širiti in
krepiti tudi razvojno dejavnost, tržniš-tvo in inženiring. Le s kvalitetno.
sodobno proizvodnjo in solidno infrastrukturo bomo ostali „v prvih vrstah tehničnega razvoja".
Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Jože Hujs je govoril o sedanjih gospodarskih gibanjih v SR Sloveniji. Dejal je, da je sedanja zaostritev posledica ne najboljšega gospodarjenja v preteklih letih. Preveč smo uvažali in premalo izvažali. Premalo smotrnosti je bilo pri načrtovanju in uresničevanju naložb. Pred leti slabo naložene investicije so posledica slabega načrtovanja in zato moramo zdaj plačati ..stabilizacijski davek".
Na drugi strani je še vedno preveč
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik Izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša in podpredsednik Izvršnega sveta SRS Jože Hujs sta v torek, 4. marca obiskala Iskro. Najprej sta si ogledala Tovarno mikroelektronike in Center za elektrooptiko v Stegnah. Po ogledu je bil daljši razgovor z vodilnimi delavci Iskre z Antonom Stipaničem, predsednikom KPO na čelu in zastopniki Fakultete za elektrotehniko. Pogovor je tekel o aktualnih vprašanjih tekoče problematike v gospodarstvu Iskre, o stabilizaciji in razvojnih načrtih Iskre ter njihovih uresničevanjih. Stika: Med ogledom v proizvod nji Mikroelektronike.
Iskra je z vrhunskimi programi na evropski in svetovni ravni
Tovarišu Josipu Brozu Titu Klinični center Ljubljana
Dragi tovariš Tito!
Delegati Delavskega sveta SOZD Iskra zbrani na rednem 10. zasedanju, ti pošiljamo delavske pozdrave in najboljše želje za čimprejšnje okrevanje. Obljubljamo ti, da si bomo še naprej po svojih najboljših močeh prizadevali za krepitev socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter neuvrščenosti.	Delegati DS SOZD Iskra Ljubljana
V torek, 4. marca sta Iskro obiskala predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša in podpredsednik IS SRS Jože Hujs. Ogledala sta si proizvodnjo v Mikroelektroniki in Elektrooptiki v Stegnah. Po ogledu so se z gosti pogovorili vodilni delavci Iskre: predsednik KPO Anton Stipanič, predsednik KPO Elektromehanike Aledsander Mihev, predsednik KPO ISKRE IEZE Gojmir Blenkuš, direktor Mikroelektronike Dušan Pirc, v. d. direktor Centra za elektrooptiko Marko Štular in drugi. Na pogovorih so sodelovali tudi dekan FZE prof. dr. Joško Budin, prof. dr. Lojze Trontelj in drugi. Pogovor je tekel o delu in razvoju mikroelektronike in elektro-optike.
Gosta sta si najprej ogledala proizvodnjo mikroelektronstih vezij. Dr. Anton Vratuša se je z zanimanjem posvetil tudi nekaterim detajlom in nekajkrat celo sedel k mikroskopom. Nato so strokovnjaki v Elektrooptiki pokazali zlasti laboratorije, kjer raziskujejo in razvijajo najvišje dosežke laserske tehnike.
10. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA SOZD ISKRA
Ustalitev gospodarjenja, pospešen razvoj z združenimi sredstvi
Deseto zasedanje Delavskega sveta Tskre 27. februarja letos je dalo največ poudarka ustalitvi gospodarjenja v Iskri in s tem v našem gospodarstvu. V ta prizadevanja so vključili delegati potrditev združevanja dela in sredstev v skupne razvojne programe, rarčevanje na vseh področj8i in ravneh, povečanje izvoza in dolgoročno sodelovanje ter skupno vlaganje Iskre. Ei Niš in še nekaterih proizvajalcev elektronike v Jugoslaviji. Delavski svet je sprejel tudi sklep, naj se razpišejo volitve v novi delavski svet in v Odbor za samoupravni nadzor v SOZD Iskra, ker je sedanjim delegatom potekel mandat. Sklenil je tudi, naj se razpišejo dela in naloge za člane kolegijskega poslovodnega organa za člane, ki jim je potekel mandat.
Na zasedanje so povabili tudi novinaije radia, televizije in tiska. Odziv je bil dober, kar kaže, kako
V sredo, 27. februarja letos so podpisati zastopniki delovnih organizacij SOZD Iskra Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra. Združena sredstva za večje in pomembnejše projekte bodo služila predvsem „vlaganjem v tržno obetavne programe, v elektronske komponente, ki bodo nadomestile se tfanji uvoz v Slovenijo in Jugoslavijo in v strateške programe, pomembne za vso hkro", je dejal na kratki tiskovni konferenci po podpisu predsednik posbvod-nega kolegija Anton Stipanič novinarjem. Dodal je še: „Zavedati pa se moramo, če bo tako zbran denar obrodil največ sadov, če bomo hitro inovirali in tako hitro obračali naložena sredstva. “
Ta samoupravni sporazum še bolj utrjuje medsebojno povezavo TOZD in DO v Iskri, tako na področju tehnologije, kakor tudi na področju financ in tržni-Žtva. Že letos bodo v ta namen TOZD Iskre združile 250 milijonov dinarjev, hvestitorji pa bodo zagotoviti 200 milijonov dinarjev za uresničitev razvojnih Programov. Samoupravni sporazum je sprejelo 82 TOZD iz vseh 13 Iskrinih delovnih organizacij.
velik pomen ima gospodarstvo Iskre za Slovenijo in Jugoslavijo. Pomembnejše misli in sklepi so se isti in naslednji dan pojavili na televiziji in v tisku. Poudarjeno je bilo Iskrino efektno prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva in sodobni prijemi združevanja sredstev za razvojno dejavnost.
Anton Bukunis je poročal o podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra in obenem podal predlog za investicijska
DAN ISKRE 1980 - DA
Številne razprave in mnenja so pokazala, da moramo ohraniti dan Iskre kot tradicijo Iskrašev. Obdobje stabilizacije narekuje njegovo racionalno izvedbo, ne pa njegovo ukinitev. Za uspešno izvedbo bomo nadaljevali z začetimi organizacijskimi pripravami. Pripravljenost za stabilizacijo se bo odražala tudi preko prostovoljnega dela pri sami organizaciji proslave. V to obliko dela se bodo konkretno vključili mladinci, prav pa je, da vsi po svojih močeh prispevamo k pocenitvi našega srečanja.
Predsednik DS SOZD Iskra Otmar ZORN
J
vlaganja v letošnjem letu. Povedal je, da so sporazum sprejele vse delovne organizacije oziroma 82 TOZD. Poudaril je tudi pomembnost in še tesnejšo povezanost vse Iskre s takimi skupnimi vlaganji za učinkovitejše in hitrejše inoviranje. Za letos je Delavski svet sprejel okvirni investicijski program naložb v višini 6.022.276 m s tranšo koriščenja sredstev v letu 1980 v višini 2.549/m din. Delavski svet pa bo posebej in sproti določal realizacijo posameznih projektov glede na strateško pomembnost in stopnjo pripravljenosti posameznega projekta.
Nato je delavski svet razpravljal o stabilizacijskih ukrepih v Iskri. Sprejet je bil sklep, naj strokovne službe pripravijo konkreten predlog za spremembe plana 1980 na podlagi resolucij o stabilizacijskih ukrepih in notranjih možnosti za ustaUtev. Ob tem vprašanju so se delegati zadržali dalj časa. Predvsem so menili, da mora svoje ustalitvene načrte narediti vsaka TOZD in DS zase, ker je to njihova pravica in dolžnost. Stabilizacijski ukrepi naj bodo konkretni in smo-terni, saj ne smejo prizadeti osnovnih projektov delovnih sredin.
Ustalitvene ukrepe pa so na ravni delovne organizacije in v službah skupnega pomena že začeli izvajati. Tako pri štednji potnih stroškov, kakor tudi pri sredstvih za reklamo. V ta prizadevanja so vključili celo dotacijo košarkašem Iskre — Olimpije in ti so z razumevanjem sprejeli predlog, da bo dotacija celo manjša kot lani. Močno pa so poudarili, naj organizacije združenega dela naredijo vse, da bi racionalneje izkoristili vse gospodarske, proizvodne in finančne možnosti, ki jih imajo na razpolago. Tako so Iskra Commercu naročili, naj že letos pripravi predlog za dolgoročne
(Nadaljevanje na 3. strani)
Po ogledu so gostje in gostitelji iz Iskre sedli k pogovorom. Profesor Trontelj je najprej razložil pomen in uporabo mikroelektronike v sodobni tehniki. Nakazal je vrsto uporabnih možnosti, ki so jih že po svetu in pri nas izkoristili., .Miniaturizacija in ekonomičnost mikorelektronskih vezij je postala predpogoj sodobne elektronike. Že čisto navadna avtomatika pri proizvodnji avtomobilov ne more brez mikroelektronike. Vsekakor pa je brez mikroelektronskih vezij nemogoč napredek v sodobni avtomatiki v industriji, v telekomunikacijah in računalništvu.
Iskra je razumela potrebe časa in z združenimi sredstvi zgradila strateško pomembno Tovarno mikroelektronike, kije pomembna ne-le za Iskro in Slovenijo, ampak za vso jugoslovansko elektronsko industrijo. Pri tem je pomembno, da se je aktivno povezala z Univerzo v Ljubljani, oz. Fakulteto za elektrotehniko in z njenimi strokovnjaki in zmogljivostmi osvojila s pomočjo tudi uvoženega znanja tehnologije proizvodnjo najzahtevnejših mikrovezij."
Ob tem se je ustavil pogovor tudi ob pokrivanju programov. Namreč tega zahtevnega področja se lotevajo v več tovarnah elektronike v Jugoslaviji in tako se cepijo moči, sredstva in draga oprema. Prav zato se Iskra dogovarja že konkretno z Ei Niš in še nekaterimi za plodno in usklajeno sodelovanje. Tako bodo združili sredstva in strokovne sile za enotno in uspešno delovanje.
Iskra pa si zlasti prizadeva in vlaga velika sredstva za razvojno in raziskovalno dejavnost, saj se zaveda, da le znanje prinaša vrhunske dosežke. Lani je bilo v Iskri v ta namen vloženih kar blizu 7 % vrednosti proizvodnje v raziskovalno dejavnost. To pa je že na evropski ravni.
Opazen pa je tudi velik entuziazem tako v Iskrini raziskovalno-razvojni dejavnosti, kot tudi pri raziskovalcih na Fakulteti za elektrotehniko, sta povedala Miloš Kobe in dekan Joško Budin. Vsi si prizadevajo za čim hitrejši razvoj, saj Iskro k temu silijo že vse večje potrebe doma, kot tudi izvoz na najzahtevnejša tržišča.
Predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša je pohvalil velikanski skok v Iskrinem razvoju elektronike, še dlje, do mikroelektronike in laserske tehnike. Opozoril je tudi na velike možnosti, ki jih poleg tržišč razvitih dežel nudijo tržišča nerazvitih in neuvrščenih. Indija je potencialni in že tredicional-ni kupec Iskrinega znanja in izdelkov. Tudi drugod so vse večje možnosti.
Dr. Vratuša je opozoril tudi na „grenko, vendar nujno" stabilizacijo. Poudaril pa je, da perspektivni dolgoročni in strateški plani Iskre ob tem ne smejo trpeti, ker bi to zaustavilo naš razvoj, kar bi se utegnilo poznati tudi v širšem gospodarstvu.
Obljubil je, da bo s sodelavci naredil vse potrebne korake, da se uresničijo strateški načrti Iskre, ki so porok hitrejšega razvoja našega gospodarstva. Tudi uvoz najzahtevnejše opreme ne sme izostati, saj bi to pomenilo, da so ogroženi načrti, od katerih mnogo pričakuje tudi naša širša dmžbena skupnost.	^
Samo s politično in strokovno doslednostjo bomo uspeli
(Nadaljevanje s 1. strani)
administrativnih posegov v združeno delo. Tako delovne organizacije še vedno ne razpolagajo s prigospodarjenimi devizami. Delovni kolektivi so še vedno premalo stimulirani za izvoz, saj izvozne premije komaj pokrivajo vse višje carinske dajatve. Se vedno preveč trošimo in premalo zaslužimo. Zato nastaja nujen deficit, ki ga moramo pokriti s stabilizacijskimi ukrepi v gospodarjenju v združenem delu in širši družbeni skupnosti.
Član predsedstva centralnega komiteja ZKS Roman Albreht pa se je najprej zaustavil ob sedanjem političnem trenutku pri nas. Dejal je, da pri nas največ pozornosti in zaskrbljenosti posvečamo bolezni predsednika Tita. Jasno je, da tako velika revolucionarna in državniška osebnost zbuja pozornost vsega sveta. Večina svetovne javnosti mnogo piše o osebnosti tovariša Tita. Zlasti poudarjajo njegove zasluge v prizadevanju za mir na svetu in njegovo vodilno vlogo v gibanju neuvrščenih, ki je že nujen faktor pri razreševanju svetovnih pro-
blemov. Nekateri zlonamerni elementi po svetu pa ob bolezni maršala Tita špekulirajo in se spuščajo v vsa mogoča ugibanja in namigovanja.
Slovenska in jugoslovanska javnost, kakor tudi ves svet, so zaskrbljeni zaradi zaostritve ob vojaškem posegu Sovjetske zveze v Afganistanu. Večina naših delovnih ljudi in drugih občanov je prav ob tem vznemirjenju pokazala svojo politično zrelost in dostojanstven mir. Tu se je pokazalo naše zaupanje v našo samoupravno, socialistično družbo. Neuvrščena in tvorna vloga Jugoslavije žanje priznanje in vso podporo naših ljudi.
Zal pa se je med nekatere ljudi, ki so v manjšini, zanesla potrošniška mrzlica. Nakupovanje vse mogoče ropotije, potrebne in nepotrebne in ..dviganje zadnjih božjakov iz banke" je milo rečeno smešno. Kaj so dosegli ..mrzlični nakupovalci"? ..Pameten človek se jim lahko le nasmehne", je dejal Roman Albreht.
V nadaljevanju je govoril o aktualnih vprašanjih v delovnih organiza-
cijah. Dejal je, da gre tu predvsem za afirmacijo delavčevih samoupravnih pravic, saj je položaj delovne organizacije že trdno zasidran v naši vsakdanji praksi. Žal pa v delovnih organizacijah še nismo dosegli vseh možnosti, ki nam jih daje na teoretičnem in praktičnem področju Zakon o združenem delu. Se vedno se javlja podjetniška miselnost in nekateri mislijo celo, da imajo monopol nad vodenjem delovnih organizacij. Vse bolj pa postaja delavec — samoupravljalec subjekt samoupravljanja. In tako je tudi prav, „saj so delavčeve pravice v samoupravni družbi predpogoj, da bi uresničili tiste možnosti, ki nam jih daje Ustava."
Posvetovanje je zaključil predsednik KOS Janez Kern z mislijo, da zaključkov tega posvetovanja sploh ni treba sprejemati. Zapisani so namreč v naših samoupravnih aktih, v Zakonu o združenem delu in Ustavi. Treba jih je le dosledno prenesti v vsakdanje življenje, v samoupravni in delovni vsakdan.
Gospodarska gibanja v SRS
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije je v svojem referatu orisal predvsem glavne značilnosti gospodarskega položaja v republiki. Orisal je smeri stabilizacijskih
Dobro gospodarimo, načrtujemo pa še več
Na delovnem posvetovanju SOZD Iskra je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipanič podal poročilo o poslovanju Iskre v lanskem letu. Opravičil se je, da bodo podane številke morda ponekod malenkost odstopale od ..uradne" bilance, ker pač ta še ni zaključena. Povedal je tudi bistvene cilje letošnjega poslovnega in proizvodnega načrta, ki je pomemben zlasti zaradi stabilizacijskih prizadevanj. Dotaknil pa se je tudi načrtov v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981—85. Objavljamo le povzetek njegovega poročila.
Lansko leto smo v SOZD Iskra dosegli celoten prihodek. Številke so zaokrožene— 24 milijard din, kar je nekaj več kot smo planirali in predstavlja nasprcti 18,7 milijarde v I. 1978, ali indeks 127,6. Za primerjavo: letos bomo po programu dosegli celoten prihodek v višini 28 milijard dinarjev, kar je 17 % več kot lani. Materialnih stroškov je bilo lani 17 milijard, kar je 31,7 % več kot I. 1978, letos pa predvidevamo stroške v višini 19 milijard, zmanjšane, tako je predlagano za 1,5%, kar predstavlja indeks 113,3 glede na lansko leto.
Dohodka je bilo 6,6 milijarde, kar je za 17,8 % več kot I. 1978. Letos predvidevamo 8,5 milijarde dohodka in to je 28 % več kot lani. Obveznosti smo plačali skoraj 2 milijardi, letos pa jih bomo 2,2 milijardi dinarjev, indeks nasproti I. 1978 je 109,2 in letos bo obveznosti iz dohodka 16 % več. Čistega dohodka je bilo 4,67 milijarde din, za letos ga predvidevamo 6,1 milijarde din, lanski indeks rasti je 121, letos pa predvidevamo indeks rasti čistega dohodka 130.
Za letos predvidevamo 16% dvig osebnih dohodkov v masi. Lani je bil poprečen netto osebni dohodek v Iskri 6410 din. (Hkrati je bil v slovenski industriji 6.574 din v prvih 9 mesecih), to dokazuje, da je Iskra popravila osebne prejemke, saj je bila dolga leta še bolj zadaj v industriji in gospodarstvu. Tako je opravičljivo, da so se lani osebni dohodki dvignili hitreje, zlasti, če upoštevamo tudi izboljšanja kvalifikacijske strukture.
Akumulacija je bila na zadovoljivi ravni. Izvoz je bil dosežen v višini 120 milijonov dolarjev, za letos pa načrtujemo 145 milijonov dolarjev. To višino moramo doseči, saj nas k temu sili že potreba po uvozu reprodukcijskega materiala. Tako je bil lani izvoz povečan za 18%, letos pa ga bomo povečali za 21 % . Lani smo uvozili za 103 milijone dolarjev reprodukcijskega materiala, letos pa naj bi tovrsten uvoz znašal okrog 105 milijonov dolarjev; ta uvoz namreč še ni usklajen v Iskri, niti v SIS za ekonomske odnose s tujino.
Lani je bilo v Iskri zaposlenih poprečno 28.970 delavcev, letos pa naj bi nas bilo konec leta že 30.000. Lani je bil indeks zaposlovanja 104,8 nasproti I. 1978, letošnji indeks pa predvidevamo 103,6.
Lani je bilo investicij za 67 % več kot I. 1978, letos pa bo investicij še precej več, saj je to predpogoj za doseganje letošnjih načrtov, zlasti pa za
načrtovano povečanje proizvodnje v prihodnjem srednjeročnem načrtu.
Ob analizi teh suhoparnih številk lahko ugotovimo, da smo v Iskri lani dobro gospodarili glede na nestabilne pogoje, v katerih se je znašlo naše gospodarstvo in gospodarstvo v svetu.
To je bila prva ugotovitev Antona Stipaniča. Druga pa je ta, da so bile dosežene osnovne postavke lani, kar dokazuje, da smo sposobni tudi letos gospodariti v poostrenih pogojih. „V mislih imam izvoz, uvoz in investicije", je dejal Anton Stipanič.
Tretji uspeh lanskega leta pa je pospešeno osvajanje novih programov, ki so pomembni za strateški razvoj Iskre. Tako uspešno napredujemo na področju mikroelektronike, računalništva in drugod. To je zlasti pomembno za prihodnje srednjeročno obdobje, v katerega bomo startali že konec letošnjega leta.
Predsednik KPO Anton Stipanič se je dotaknil tudi načrtov za obdobje 1981—85. Sedanji srednjeročni načrt bomo v celoti izvršili, tako po vrednosti proizvodnje, kot tudi po izvozu. Žal pa ga ne bomo dosegli po načrto-
Rast cen v letošnjem letu je v okvi' tepi ru zvezne resolucije fiksno določena z Je 1 indeksi za različne skupine izdelkov, oz. storitev. Mnenje slovenske skup; Prtj ščine je, da tako določanje zaradi vjj0 preozke prilagodljivosti ne bo možnO’ | vtk: Slovenski delegati so se zato zadovo- tivl Ijili z opredelitvijo, da bo rast cen ,	1
letos počasnejša od rasti v preteklih I [iša
letih, takšna odločitev pa se je izkazala za pravilno že ob podražitvi nafte, glol V zvezi s preozkim administrativni!11 Pre določanjem rasti cen je navedel podatek, da so tržni inšpektorji odkrili
tev,
naji
med OZD v Sloveniji kar 70 % kršilcev no\
bot
ifccfnl
razmerno dobre perspektive in relativno hitre možnosti razvoja. Novosti in nove tehnologije omogočajo hitro rast nasproti ostalemu stagnirajočemu gospodarstvu. Tudi po svetu predvidevajo 11—15 % rast proizvodnje in razvoja elektronike.
Tudi naše ocene tržnega položaja in s tem predvidevanj za prihodnji petletni načrt se gibljejo v teh okvirih. Rast fizičnega obsega^proizvodnje naj bi bila v Iskri v tem obdobju okrog 19 %. To je nekoliko več kot v sedanjem srednjeročnem obdobju.
Če pa hočemo vse to doseči, mo-
vanih investicijah, kar utegne vplivati na načrte prihodnjega srednjeročnega obdobja. Presegli smo načrt zaposlovanja, kar gotovo ni pozitivno, zlasti če upoštevamo strukturo kvalifikacij novozaposlenih delavcev. Kljub vsemu pa ugotavljamo rast kvalifikacijske strukture in pozitivne premike v strokovni sestavi zaposlenih.
Ob teh rezultatih sedanjega srednjeročnega obdobja lahko rečemo, da imamo solidno podlago za štart v prihodnje petletno gospodarsko obdobje 1981—85. Informacije smo posredovali družbenopolitičnim strukturam, zlasti elemente za prihodnji srednjeročni načrt, ki jih je že obravnaval tudi delavski svet Iskre. Na prihodnji srednjeročni načrt se v nekaterih delovnih roganizacijah že intenzivno pripravljajo, drugod pa žal nekoliko zaostajajo.
Najbrž je bil največji integracijski moment v Iskri soliden načrt razvoja v sedanjem srednjeročnem obdobju. Prav to je bil kompas, ki nas je v nestabilnih pogojih držal na ravni začrtanega in uspešnega gospodarjenja.
Kljub težavam v svetovnem gospodarstvu kaže, da bo imela panoga elektronike v prihodnjih petih letih so-
ramo uresničiti tudi naše načrte v izobraževanju. Znanja potrebujemo vse več in zato smo že naredili določene konkretne načrte za premik na tem področju. Nekatere oblike izobraževanja, zlasti dodatnega, za ažurira-nje znanja pa tečejo že zdaj.
Prav tako bo treba vso skrb posvetiti visoki kvaliteti, ki jo zahteva raven profesionalne elektronike. Visoka kakovost bo olajšala izvoz in tudi cene na svetovnem trgu bodo sprejemljivejše. Pospešiti bo treba rast Iskrinega inženiringa, raziskovalno in razvojno dejavnost, razvoj tržništva in agresivneje nastopiti na zunanjem trgu. Zlasti izvoz bo za nas in slovensko gospodarstvo vse pomembnejši, saj že zdaj predstavlja Iskrin izvoz 11 % slovenskega blagovnega izvoza. Tako smo vse bolj pomemben dejavnik v slovenskem in jugoslovanskem izvozu.
Tudi sodelovanje z drugimi proizvajalci elektronike v Jugoslaviji in v svetu daje veliko možnosti. Zlasti je to pomembno za delitev, oz. uskladitev programov, izmenjavo znanja in združevanje strokovnih moči. To je važno zlasti za načrtovano poglobljeno osvajanje profesionalne elektronike, ki ima velike možnosti in daje Iskri največje perspektive.
prizadevanj in vzroke, iz katerih potrebe po drugačnem gospodarjenju izvirajo.
Obravnavo je razdelil na dve osnovni področji. V ospredje je postavil naraščajoči deficit v gospodarski menjavi s tujino in vse ostale značilnosti v zunanjetrgovinskem poslovanju, drugo področje pa je opredili s problemom cen. Obe področji sta med seboj trdno povezani.
Disparitete cen med panogami in nesorazmerja v cenah nasploh so bila že konec leta 1978 izredno velika. Težje gospodarsko obdobje pa je v vsem obsegu nastopilo pravzaprav šele lani, ko je gospodarstvo pričela pretresati večja inflacija. Osnovni problem je v vrtoglavem povečevanju cen energije, zlasti nafte, ki rastejo daleč nad vsakimi predvidevanji.
Cena energije je neposredno vpletena v sistem pridobivanja in uporabe dohodka. S tem v zvezi je Jože Hujs poudaril povezanost oblik porabe dohodka in navedel nekaj zahtev resolucije o izvajanju srednjeročnega plana 1976—1980 za letošnje leto. Ostro je začrtana povezava med višino doseženega dohodka in maso osebnih dohodkov. Sedanja mora letos rasti poprečno 25 % počasneje od dohodka, to pa je zelo ostra zahteva. Poudaril je, da republika takšno razmerje mora zagotoviti in, da odstopanja ne bodo mogoča, vendar pa se je v okviru slovenskega področja sprejel dogovor, ki bi vnesel večjo plastičnost zveznih določb. Gre za omiljevanje pogojev tistim, ki imajo slabše pogoje za pridobivanje dohodka in obratno. Omenil je tudi dovoljeno največ 16 % rast sredstev splošne in skupne porabe ter posledic takšne stopnje.
om
vel
tolj
Prc
tov
5
predpisov o cenah, kar odkriva težak položaj precejšnjega dela proizvajal- j slel cev.	Sve
Investicije v preteklem letu so se P°( po nekaterih ocenah v primerjavi z letom 1978 povečale kar za 39 %. To odpira pogled na dvojnost investicij-1 3 ske problematike. Na prvem mestu je Ce vprašljiv celoten obseg investicij, na drugem pa vprašanje ustreznosti aloci; ranja teh naložb. Poudaril je slabosti kot so inflatorno investiranje, čezmerno zadolževanje v tujini in prelivanje poslovnih skladov v investicijska sredstva. Opozoril je, da med drugim $e vedno ni steklo združevanje sredstev
Za letošnje leto je s tem v zvezi omenil, da bodo morale investicijske naložbe biti v prvi vrsti izvozno usmerjene in, da se bodo morale p° obsegu precej skrčiti.	i *
Kritično je ocenil tudi sedanj0 prakso ozkih interesov TOZD pri in ve-1 sticijah in poudaril pomen dogovar- Cl janja na ravni DO, SOZD, Gospoda1- pr ske zbornice in seveda družbenopoliti' Ije čne skupnosti.
Poudaril je, da je bilo v zadnjih 3 letih izgrajenih precej zmogljivosti, ki so odvisne od uvoženih materialov. Posledice so se nakopičile lani, ko je bil zabeležen stalen deficit v zunanjetrgovinski bilanci. Letošnja naloga je. da se je ta vsota znatno zmanjšala, poti za doseganje tega pa so v prvi vrsti v vlaganju vseh naporov v čin1" večji izvoz, izdelani pa so tudi zvezni predpisi, ki uvoza ne bodo omogočali
Ob zaključku je Jože Hujs navedel podatek, da je bilo pokrivanja uvoza z izvozom v preteklem letu 60 letošnje zahteve pa so doseči 70 %v.Ob tem je pomembno, da bo letošnji uvoz opreme skoraj pol manjši od lanskega, v ospredju pa bo zagotovitev repro-
materiala. Tu je še enkrat poudaril, da p<
je edini izhod za proizvajalce v čirn-večjem izvozu.
Na koncu je podpredsednik izvršnega sveta SRS podčrtal pomen sprejetega samoupravnega sporazuma ° združevanju sredstev za skupna vlaganja SOZD Iskra.
Pi
U|
Ocena
družbenopolitičnega
stanja v Sloveniji
Pogled na sedanji družbeni trenu-pk je član predsedstva CK ZKS “ornan Albreht opredelil s tremi osnovnimi izhodišči. Prvo je težka bolezen predsednika republike Josipa “r°za Tita, drugo vojaški vdor sovjet-skih čet v neodvisno, suvereno in Neuvrščeno državo Afganistan, tretje Stvori o letošnji stabilizaciji gospodar-
V zvezi s težko boleznijo našega Predsednika je Roman Albreht orisal nogo Tita kot človeka, politika in > državnika. V obdobju zdravljenja iiij našega predsednika sta se izkristali-zirali predvsem dve značilnosti razpo-, (>ženja naših delovnih ljudi. Globoka ■' I *Jt> za njegovo zdravstveno stanje in q; poznanje o Titovi dejanski veličini.
delovni ljudje in občani vseh naših rt- rePublik in pokrajin so prepričani, da z Tito z vsem, kar je za razvoj naše v, Samoupravne socialistične domovine Pripomogel, še zlasti pa z ustanovit-
di vijo
temeljev samoupravne družbe,
yfkan v sleherno nit družbenih in rivljenjskih tokov naše domovine.
Izreden odmev ima bolezen tova-nša Tita tudi v svetu. Bolj kot kdajkoli prej se je izkazalo, kako globoko cenijo v svetu Tita, ki Predstavlja simbol boja za osvobodi-simbol revolucije in državnika Najširših razsežnosti. Zaupanje v usta-Novitelja neuvrščenosti, neustrašnega borca za mir, -ki je znan domala slehernemu prebivalcu katerekoli svetovne države, nas pa na različnih se Področjih resno obvezuje, z Vojaški vdor v Afganistan ima dve fo razsežnosti. Na prvem mestu je pomen •ij. j yojaškega posega v neodvisno, neuvr-je Sceno in suvereno državo, resno pa je na °rnajal tudi sporazumevanje med ci- Velesilama; Prav ob teh dogodkih je še s ti1 toliko večji pomen neuvrščenosti kot er- Protiuteži blokovski razklanosti sve-ije tovnega prizorišča.
:d- Roman Albreht je s tem v zvezi še Poudaril, da ima naša zunanja politika
popolno podporo vseh delovnih ljudi in občanov naše domovine, ki so se pripravljeni tudi z orožjem v roki postaviti v bran dosežkom revolucije in samoupravnega razvoja. To se odraža zlasti v poostreni budnosti do špekulacij z našo državo, prisotna pa je tudi močna okrepitev političnih dejavnosti z rednim obravnavanjem varnostnih razmer na čelu.
Član predsedstva CK ZKS je v nadaljevanju poudaril obeležje stabilizacije gospodarstva in orisal njen varnostni pomen. Poudaril je, da smo v preteklih letih s preveliko ihto načrtovali vse oblike porabe in s tem v zvezi citiral Kardeljeve misli iz leta 1965: „Lepo je, da imamo sodobna proizvajalna sredstva in moderno tehniko, vendar pa to samo po sebi še nič ne pomeni. Pomen dobijo šele produktivni rezultati!“
Govornik je v nadaljevanju podčrtal, da je stabilizacija in vse ostale aktivnosti v zvezi s tem subjekt vseh delovnih ljudi in, da umikanje ni več mogoče. Administrativno reševanje nakopičenih gospodarskih problemov brez odločnega poseganja delavcev, ki so v procesu pridobivanja dohodka naj in ti mn eje vključeni, ne bo mogoče.
Lastne gospodarske poteze, uspešne seveda, bodo v stabilizacijskih prizadevanjih najmočnejši argument!
Opozoril je na vse preširoko prisotnost drobnjakarskih, ozkih podjetniških interesov, ki so precej prispevali k sedanjemu stanju. „Prav tu je svetla izjema Iskra, ki vztraja pri integriranosti in je na to bolezen odporna,“ je govornik posebej poudaril.
Pri uresničevanju zastavljenih nalog pa bo ^potrebna tudi precejšnja budnost. Se vedno so namreč med nami posamezniki, ki demagoško vlečejo za seboj peščice nezadovoljnežev. Sami bomo morali biti kos takšnim izpadom!
:V.
ezi
;ke
no
po
ljO| ve-ai-ar- J iti-
l 3 ki □v. je ije-
f'
ila.
rvi
ju-
žni
ali-
del
a'Z
>Ql J
ga,'
ro-
da'
m-
rrš-
re-
,o
la-
Aktualna vprašanja samoupravne angažiranosti v DO
V	nadaljevanju je član predsedstva CK ZKS Roman Albreht podal nekaj Praktičnih pogledov na samoupravljanje v delovnih organizacijah danes. Misli in izvajanja zaradi pomanjkanja Prostora prinašamo v povzetku. Prav Pa je, da se ob njih ustavimo, saj so Praktično porabne v naši vsakdanji samoupravni in zlasti delovni praksi. Roman Albreht je ostro obsodil ..gospodarsko vrtičkarstvo", ki je nasprotno smislu Zakona o združenem delu, ki je dal možnost povezave dela in sredstev v TOZD, DO, SOZD, v gospodarstvu sploh in s tem v vsej naši družbi.
Trenutno je najbrž najbolj aktualna terna na področju samoupravljanja združevanje v delovno organizacijo in relacije med delovnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami združenega dela. Ne gre tu za reafirmacijo Položaja delovne organizacije kot Podjetja, saj bi bil to korak nazaj. Gre Predvsem za afirmacijo subjekta samoupravljanja in to je delavec.
Dejanski problem samoupravne organiziranosti v delovnih organiza-oijah je v tem, da nekatere delovne organizacije še niso dosegle samoupravne organiziranosti v dosedanjem procesu podružbljanja dela in s tem odločanja. Tu ni mišljeno, da bi dosegli idealno stanje, oz. stopnjo samoupravne organiziranosti, ampak.je problem v tem, da nekatere delovne organizacije še niso dosegle stopnje, do katere bi bilo možno ta Proces pripeljati v tem trenutku. Ponekod se je ta samoupravni proces znašel na slepem tiru zaradi vdorov in deformacij v samoupravni zavesti, ali tudi v napačnem samoupravnem
ravnanju.
V	takih razmerah pa kaj lahko °stajajo podjetniške težnje v delovni °rganizaciji, vzporedno pa se take Podjetniške težnje porajajo v temelj-Nih organizacijah združenega dela in delovnim organizacijam vsiljujejo Podjetniško organiziranost, ali vsaj Pbnašanje. To pa ustvarja v temeljnih Prganizacijah napetost in razdruževal ne silnice, to pa teži k obnavljanju
podjetniškega vrha z usedlinami monopola nad upravljanjem po drugi strani.
To vprašanje pa je že zdavnaj rešeno, v obdobju med Ustavnim zakonom 1953 in Ustavo, ki je bila sprejeta 1963. Na to temo je zlasti mnogo napisal v tem času Edvard Kardelj. V tem času je Edvard Kardelj ta vprašanja že tudi teoretično rešil in praksa mu je dala prav. Odgovor je bil vsebovan v odgovoru na vprašanje, kdo naj razpolaga s sredstvi za proizvodnjo in doseženim dohodkom. Ustava je jasno opredelila, da je delavec v združenem delu subjekt sredstev za proizvodnjo in prisvajanje dohodka. Šele I. 1974 pa so dozoreli pogoji za radikalne odločitve, ki jih je prinesla Ustava in pozneje Zakon o združenem delu. Ta je dokončno utrdil odločujoč položaj združenega delavca, kot subjekta samoupravljanja, vendar samoupravljanja, kot faktorja integracije. Tako je dobila svoje osnovno mesto temeljna organizacija združenega dela, v kateri se proizvaja in odloča o sadovih dela ter v kateri delavec združuje svoje delo.
Na drugi strani pa daje Zakon o združenem delu neslutene možnosti nadaljnjega združevanja dela in sredstev za doseganje ciljev, za katerimi teži združeno delo. Prav zato je dosežena stopnja obsežne samoupravne organiziranosti v delovni organizaciji v kateri se na podlagi svobodne menjave dela opravlja vrsta funkcij, kar je racionalno in ekonomično.
Žal pa se ob razdruževalnih silnicah v TOZD ponekod pojavlja težnja po ustanavljanju mnogih samostojnih služb, kar množi administracijo, povečuje stroške in s tem zmanjšuje akumulacijo. Prav skupne strokovne službe so tisto mesto, kjer je možno doseči najboljšo izrabo znanja s svobodno menjavo dela. Zato je prav, da se za doseganje skupnih ciljev, kjer je to možno, strokovni kader skoncentrira in tako služi vsej integrirani enoti, združeni v delovno organizacijo.
TOZD je organska enota združe-
Rormn Albreht.
nega dela v kateri se proizvaja in samoupravlja, se pravi odloča o sadovih dela. Če je to odločanje dovršeno, če se delavci v TOZD aktivno vključijo v samoupravo, je odločanje v integrirani enoti — v delovni organizaciji dobro organizirano.
Tu je Roman Albreht navedel Engelsovo misel, da je avtoriteta potrebna. Avtoriteta pa so v tem primeru družbenoekonomske zakonitosti, ki jih je nujno upoštevati za doseganje racionalnih ciljev. Vse to pa je treba doseči z dogovarjanjem. „Skupna odločitev ni nikoli odločitev enega, ampak je približevanje," je pribil Albreht.
POGLOBITI
SAMOUPRAVLJANJE
Glede na to, da poteka mandat samoupravnim organom, mora biti vloženega več napora vseh, posebno pa še sindikata in samoupravnih organov v to, da bomo evidentirali in izvolili take delegate. ki bodo še boljše kot dosedanji, izvajali zaupano jim nalogo.
V tem mandatnem obdobju smo nedvomno dosegli pomemben napredek v razvoju delegatskih odnosov, katere pa bo potrebno še poglobiti glede na težjo gospodarsko pa tudi mednarodno politično situacijo. Ce hočemo uspešno izvajati posamezne in skupne naloge in plane ter premagati vse že znane in bodoče gospodarske težave, mora biti naša sposobnost za sporazumevanje in dogovarjanje večja in učinkovitejša.
Pri izbiri naših delegatov je torej potrebno upoštevati več kriterijev. Nekateri med njimi se odražajo z zavestno odločnostjo delegata izvajati svojo funkcijo, sposobnostjo prevzemati odgovornost za svoje delovanje, privrženostjo naši ureditvi, določenim znanjem itd.
Posebno pomembno za uspešno delo posameznih delegatov in samou-pravnih organov pa je, da jim omogočimo upravljati s pravočasnimi in pravilnimi informacijami, ki pa ne smejo odražati le predlogov odločitev, ampak morajo omogočiti, da se delegati in samoupravni organi vključujejo že v oblikovanje posameznih predlogov in odločitev.
Primerno je, da zagotovitev*kontinuitete dela samoupravnih organov zagotovimo, da je tretjina dosedanjih aktivnih delegatov ponovno evidentirana in izvoljena.	Otmar Zorn
V._______________________________________________J
Ob vsem tem pa je treba zasledo-	povsod, zlasti še v ekonomiji. Zato je
vati praktične cilje, ne se izgubljati v	treba pogostokrat hitro in jasno
neskončnih razpravah in juridičnem odločiti ob odkritem in strokovno razpredanju. Čas je zlato! To velja utemeljenem dialogu.
Ustalitev gospodarjenja in pospešen razvoj z združenimi sredstvi
(Nadaljevanje s 1. strani) dogovore s proizvajalci repromateriala v inozemstvu, ki nam dobavljajo polizdelke oziroma surovine. Na podlagi dolgoročnih pogodb bo možno doseči primernejše cene in te bi bile znatno nižje, kot so te ob sprotnih naročilih.
Govor je bilo tudi o zimskih in poletnih igrah iskre in proslavi dneva Iskre. Odbor za pripravo proslave Iskre, bo v posvetovanju s sindikatom do aprila pripravil delavskemu svetu predlog, kakšna stabilizacijska oblika proslave bo, vsekakor pa 'če bomo skupno proslavili dan Iskre — dan borca, bo ta proslava sicer vsebinsko bogata, vendar bodo morali biti stroški nižji od lanskih.
Ob ustalitvenih ukrepih so zaenkrat tudi odložili načrt širitve našega letovišča na Dugem otoku. Poleg tega je upravljalec kampa Iskra Invest servis opozoril Delavski svet, da v bodoče ne bo več prevzemal rizika za financiranje letovanja, saj nima sredstev za pokrivanje regresiranih penzionov. To bodo morale zagotoviti posamezne delovne organizacije, oz. sindikalne organizacije po TOZD.
Eden od stabilizacijskih ukrepov bo tudi racionalizacija sestankovanja. Dogaja se namreč, da nekateri delegati po večkrat tedensko prihajajo na seje različnih odborov in samoupravnih teles v Ljubljano ali druga središča, kjer so sedeži delovnih organizacij. Seje in odbore je treba sklicevati tako, da bodo delegati z eno potjo opravili čimveč, po možnosti . pa bo treba mnogo sestankov, sej in konferenc preložiti na popoldanski čas.
Ob tem so se dotaknili tudi izvozne dejavnosti, ki so jo ocenili za dobro, čeprav nekatere delovne organizacije še vedno ne izpolnjujejo svojih z letnim načrtom sprejetih nalog. Treba je narediti vse, da bo letni program izvoza izpolnjen in to kljub uvoznim
težavam pri nabavi repromateriala. Poslovodni organi v delovnih organizacijah, ki izvažajo svoje izdelke, naj naredijo vse potrebne korake, da bodo po TOZD izvršeni izvozni načrti po dinamičnem in letnem programu.
Ob tem so delegati razpravljali tudi o zelo resnem položaju pri uvozu reprodukcijskega materiala.! Rigorozne omejitve uvoza so ponekod ogrozile normalno proizvodnjo in poslovanje. Iskra je namreč v prvem četrtletju dobila soglasje za uvoz le dela potrebnih surovin za proizvodnjo. Uvoz je namreč vezan na dinamiko po četrtletnih in se ne ozira na potrebe proizvodnje, ki uvoženih surovin rabi zdaj več, zdaj manj.
Predsednik KPO Anton Stipanič je rekel, da so ob tem zastoju storili vse potrebne korake, da bi dosegli potrebna dovoljenja za uvoz tistega, kar ne moremo nabaviti na domačem tržišču. Kljub vsem prizadevanjem pa izgleda, da bo uspeh le delen in lahko se zgodi, da bodo nekatere tovarne
Ko je govoril o Iskrini moskovski centrali, ki zdaj že na polno obratuje in povezuje sovjetsko prestolnico z
stale, ker jim bo zmanjkalo uvoženega repromateriala. To pa bi bila velika škoda, saj bi bil tako resno ogrožen letni program Iskre zlasti na področju izvoza.
Delegati so razpravljali o dolgoročnem sodelovanju in sofinanciranju raziskovalnih, razvojnih in proizvodnih projektov. Na nekaterih področjih sodelujejo tudi drugi partnerji, kakor naprimer RIZ iz Zagreba. Nekateri projekti se že realizirajo kakor naprimer Fabrika TV kolor katodnih cevi v Nišu. Takih in podobnih projektov bi jugoslovanska elektronska industrija lahko uresničila še več. Največ zanimanja je zaenkrat pokazala SOZD Ei Niš in Delavski svet je tako dolgoročno sodelovanje potrdil.
Delavski svet je iz sredstev rezerv odobril pokrivanje dela izgub nekaterih TOZD v lanskem poslovnem letu. Te TOZD so del izgube pokrile z lastnimi rezervami in rezervaipi DO, manjkajoči del pa je odobril Delavski svet iz sredstev rezerv Iskre. Seveda v obliko posojil pod običajnimi pogoji.
Delavski svet je sprejel tudi preči-ščenobesedilo Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem Nagrade Iskra, priznanj Iskra in Odličij Iskra. Imenoval je na predlog sindikata tudi delegate v Svete VTO Univerze v Ljubljani, za Zgodovinski arhiv in v Svet za znanost pri RK SZDL SRS.	pv
vsem svetom, je moj sogovornik nenehno poudarjal, da gre za mednarodno avtomatsko telefonsko centralo, ki je v svetovnem merilu na najvišji ravni, ker je z njeno pomočjo možen avtomatski mednarodni telefonski promet med telefonskimi priključki v Sovjetski zvezi in po vsem svetu.
Iskrina centrala v Moskvi je avtomatska, kar pomeni, da bodo naročniki in telefonistke po vsem svetu, odkoder koli, lahko avtomatsko pozivali naročnike v Moskvi in obratno. Hkrati pa je pristavil, da Iskrino centralo imenujemo tudi ,,olimpijsko", ker je eden izmed objektov, posebej zgrajenih za letošnje olimpijske igre, kasneje pa bo seveda služil splošnim koristim.
Ko je ing. Unk podrobneje govoril o naši centrali, je dejal, da gre za centralo vrste Iskra Metaconta 10 C, ki v bistvu predstavlja moderen, elektronski, računalniško vodeni sistem, ki ga (Nadaljevanje na 4. strani)
Z 10. zasedanja DS SOZD Iskra.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI111
POGOVOR Z ING. JOŽETOM UNKOM
0 ljudeh, ki so gradili našo telefonsko centralo v Moskvi
Med nedavnim bivanjem v Moskvi sem bil veliko skupaj tudi z vodji projekta moskovske Iskrine AMTC Metaconta ing. Jožetom Unkom. Nenehno me je presenečala njegova izredna aktivnost, živahnost in pripravljenost odgovarjati na sleherno, tudi najbolj zapleteno vprašanje. Še posebej pa mi je bila prijetna njegova zagnanost in neverjetna odgovornost za AMTC v Moskvi, ki bi jo lahko zato mimo izenačil z njegovo najljubšo stvarjo, kot stvaritev, ki jo je pozorno in zavzeto spremljal in usmerjal od prvih začetkov pa do tega, zares slovesnega in pomembnega konca v teh februarskih dneh letošnjega leta.
O ljudeh, ki so gradili našo telefonsko centralo v Moskvi
(Nadaljevanje s 3. strani)
je sicer Iskra uvedla v svojo proizvodnjo po tuji licenci in ga množično vpeljala v jugoslovansko javno telefonsko omrežje. Vendar pa je primer AMTC v Moskvi tipičen po tem, ker smo uvožene licenčne podatke oplodili z lastnim znanjem in lastnimi inovacijami, kar vse je omogočilo Iskri izvoz tudi velikih javnih telefonskih sistemov. Poleg tega pa smo, po Unkovih besedah, s tem delom tudi dosegli, da smo uporabili v proizvodnji v glavnem samo domači reprodukcijski material, s čimer smo zmanjšali odstotek potrebnega uvoznega materiala na minimum.
„Osnovno krmiljenje takšnih central" je nadaljeval moj sobesednik, »opravljajo procesorji in zavoljo tega tovrstne centrale imenujemo tudi procesorske ali pa centrale z računalniškim krmiljenjem, kar zagotavlja izredno hitrost vzpostavljanje zvez, ki jih merimo z mikrosekundami. Gre torej za najmodernejše izvedbe, saj je pri teh centralah uporabljena kot osnova elektronika in zelo hitra raču-nalniša tehnika, kar vse nam nudi stalnost, zanesljivost, hitrost ter dolgo trajnost, razen tega pa še enostavno prilagodljivost potrebam mednarodnega telefonskega omrežja in kar najmanj potrebnega vzdrževalnega osebja.
Na vprašanje, kako so sodelovali s sovjetskimi strokovnjaki, pa nam je ing. Unk povedal, da je bilo to sodelovanje več kot vzorno. S sovjetske strani sta sodelovala Aljoši n in njegov namestnik Dimitrij Garamov, ki nam je bil vedno na razpolago. Zlasti Garamov je bil zelo vljuden, spreten in prizadeven sodelavec po tehniški plati, pri čemer pa seveda ne smemo pozabiti našega Janeza Arha, ki je bil ves čas zvezni oficir in tehniški povezovalni člen med kupcem in Iskro.
Za šolanje in usposabljanje sovjetskih kadrov, je nadaljeval ing. Unk, smo poslali v Kranj na prakso trikrat po tri mesece sovjetske strokovnjake, ki so prišli k nam na študij programiranja, medtem ko je skupina za eksploatacijo centrale prišla k nam na prakso za en mesec.
Za vse sovjetske strokovnjake, je
dejal moj sogovornik, lahko rečem, da so bili odlični ljudje, resnični strokovnjaki in naj kar naštejem njihova imena:	Lidija Guljajeva, Natalija
Iljina, Nina Denisova, Elena Cizina, Viktor Puškin, Pavel Nesterov in Vja-česlav Baškirov, ki je zdaj vodja naše centrale v Moskvi. V skupini za eksploatacijo so bili pri nas Tatjana Fjodorova, Natalija Gudenko, Ljudmila Kaščejeva, Vadim Orlov, Sergej Solovjov, Vjačeslav Grušin in Konstantin Popov. Vsi našteti so bili pri nas po tri mesece, poslali pa smo jih tudi v podobno našo tranzitno centralo v Titovem Užicu, kajti tam deluje odličen PTT strokovnjak ing. Katic, ki se je izredno zavzel za naše sovjetske praktikante in so tako lahko prav v Titovem Užicu na naši tamkajšnji centrali, kjer je bil tudi večji mir, v praksi sami dobili osnovne tehnične pojme o eksploataciji naših tovrstnih central.
Poleg tega so bili pri nas dva meseca na praksi še Olga Lučko, ki je danes vodja telefonistk v Moskvi, Rudolf Vegener in Nikolaj Panfilov, ki so se seznanjali s tehniko in izvajanjem posredovanja.
Vse zgoraj naštete sovjetske tovariše",je nadaljeval ing. Unk »lahko rečem, sem sprejel jaz osebno in jih tudi popeljal v našo tovarno, ki jih je potem prevzela v nadaljnjo »oskrbo". Tako so imeli sovjetski praktikanti na Lab orali svoj prostor v krogu naših delavcev, skupaj so živeli z našimi delavci, tehniško so sodelovali, udejstvovali pa so se tudi športno, saj smo prirejali nogometne tekme, skupaj smo se hodili z njimi smučat, skupaj so z našimi delavci hodili v planine, enkrat so se skupaj povzpeli z našimi tudi na Triglav."
Ko sem ga vprašal o naših ljudeh, ki so sodelovali z njim pri tem velikem projektu, je ing. Unk na prvem mestu omenil svojega namestnika, Tihomirja Štetnerja, ali kot je dejal, »glavnega za menoj". Nadalje je omenil Georga Virta, ki je vodil organizacijo v tovarni ATC in Mira Kepica, ki je vodil organizacijo v montažnoservisni organizaciji. »Pri tem pa ne smem pozabiti na Nado Brajnikovo," je posebej poudaril moj sogovornik, „ki je imela začetek
in konec izvoza AMTC v Moskvo v svojih rokah in je kot sodelavka Iskre Commerca opravila to svoje delo več kot vzorno."
Od naših delavcev, ki so delali v Moskvi, pa je ing. Unk na prvem mestu omenil neposrednega vodjo vseh del v Moskvi Franca Jurjevčiča in Marjana Gazvodo, ki je naši centrali v Moskvi vlil »pamet" ter še kakih osemnajst naših montažerjev, ki so skupaj s sovjetskimi kolegi skoraj dve leti vodili in pomagali sovjetskim delavcem graditi Iskrino »olimpijsko centralo".
»Važno je, da smo takšno centralo naredili v zastavljenem roku, oz. še prej in to je polovica čudeža," je pribil Jože Unk.
Ob koncu pogovora pa sva govorila še o težavah pri uresničevanju tako velikega projekta. »V začetku smo imeli težave, kajti lahko bi z deli pričeli prej, vendar pa še niso bili v Moskvi dograjeni prostori," je dejal ing. Unk in nadaljeval: »Tako smo z delom začeli decembra 1977, potem smo delali vse leto 1978 in 1979 in tako lahko rečem, da smo v dveh letih končali z montažo vseh naprav.
Končno lahko za moskovsko AMTC rečem, da je kot na novo postavljena tovrstna centrala, prva, čeprav jih je Iskra doslej postavila že precej v domovini. Posebne težave smo imeli s signalizacijo, kajti v Jugoslaviji imamo v telefoniji samo 16 raz-ličnih kombinacij signalizacij, v Moskvi pa smo imeli kar 103 kombinacije signalizacij in je bilo zato potrebno vložiti tolikanj več pameti, da si lahko vse te kombinacije vpeljal, uskladil in sinhroniziral tako, da je centrala delovala. Sicer pa je bila moskovska centrala za nas dobra, odlična šola, kajti prepričan sem, da nobena naših prihodnjih tovrstnih central v Sovjetski zvezi, zdaj je že pred nami centrala v Erevanu, gotovo ne bo imela toliko kombinacij in zato bo delo vsekakor lažje."
Tako mi je pripovedoval ing. Unk, vodja projekta AMTC v Moskvi, ničesar pa ni povedal o sebi. Je pač takšen človek, vendar najbolje govori in priča o njem Iskrina AMTC v Moskvi, ki že tudi uradno uspešno deluje in povezuje Moskvo z vsem svetom.
Dušan Željeznov
TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ
Zadnja seja DS
Iskra v Šentjerneju se je s 1. 1. 1980 razdelila na 3 TOZD, zato je s tem dnem uradno TOZD Uporovni elementi prenehala obstajati. Delavski svet se je po izteku mandata zadnjič sestal v petek, 29. februarja in uredil še zadnje formalnosti okrog delitve materialnih sredstev in potrdil zaključni račun za leto 1979.
Sejo je vodil predsednik delavskega sveta Franc Žičkar in je ob zaključnem računu poudaril, da je sicer bilanca negativna, vendar so jo pokrili z lastnimi rezervami. Vzrokov za slab rezultat je več. Izgubi je v največji meri botrovala visoka podražitev re-promateriala in energije, v celoti so se cene dvignile okrog 25 %, medtem ko so dosegli povišanje cen svojih izdelkov komaj za 9 %. Ostalo razliko so pokrili z večjo delovno storilnostjo in boljšo organizacijo dela. Tako je z domačimi rezervami pozitivno pokrit rezultat pravzaprav uspešen zaključek poslovnega leta. Nove 3 TOZD so
tako štartale sicer z razčiščenimi računi, kljub lanskemu rezultatu.
Delegati so ugotovili, da je sicer sedanje stanje^ po 29 letih enotnega dela Iskre v Šentjerneju zelo dobro. Tovarna potenciometrov je nova, Tovarna uporov dela v primernih pogojih, tretja enota, sedanja TOZD Industrijska elektronika pa je tik pred gradnjo lastnih novih proizvodnih prostorov.
Ob koncu so se poslovili od dosedanjega direktorja Ludvika Simoniča, ki odhaja na novo dolžnost v DSSSS IEZE. Zahvalil se mu je predsednik Franc Žičkar in mu zagotovil, da so mu Iskraši in Šentjernej hvaležni za 29-letno neumorno delo, od pionirskih časov pa vse do danes. »Nesebično razdajanje vašega znanja, sposobnosti, moči in truda je zapisano v šentjemejski Iskri. Za ta podgorski svet ste naredili mnogo in v tem svetu se je marsikaj premaknilo naprej, na boljše,prišel je v ta konec boljši kos kruha, kar je nedvomno tudi v veliki meri vaša zasluga!" je zaključil
Na zadnji seji Delavskega sveta TOZD Uporovni elementi.
Žičkar. Ludviku Simoniču so podelili tudi plaketo Iskre Šentjernej in mu poklonih spominsko darilo.
Delegati so se pridružili zahvali z burnim aplavzom. Po seji so se zgrnili okrog Ludvika Simoniča in tudi s stiski rok in solzami v očeh dali priznanje možu, ki je Iskri in Šentjerneju posvetil svojo mladost in najlepša moška leta.
Ludvika Simoniča smo vprašali, s kakšnimi občutki odhaja po 29 letih dela iz Iskre v Šentjerneju. Dejal je: »Seveda so to mešani občutki. Pred 29 leti smo začeh delati v »farovški štali". Danes tam stoji modema tovarna, kjer je zaposlenih prek 1200 delavcev. Vmes pa je bilo mnogokaj. Priučevanje, zorenje, skrbi, neuspehi in uspešni časi, ki so odtehtali vse vložene napore.
Sicer pa bom s šentjemejsko Iskro ostal tudi v bodoče de-
lovno povezan, čeprav na drugačnem področju. Seveda se človeku stoži po časih, ko sem se zagnal v delo kot mlad fant, vendar sem vesel, da smo uspeli, da se je Iskra razvila v Šentjerneju tako, kot smo lahko le sanjali."	F. Kotar
Dejavnost strokovne sekcije za elektronske sestavne dele in materiale SSESD
V današnji številki objavljamo obvestilo o Vlil. Jugoslovanskem posvetovanj116 fejj mikroelektroniki v Nišu in o XVI. Jugoslovanskem simpoziju o elektronskih sesta H nih delih in materialih v Ljubljani. Organizira ju Strokovna sekcija za elektron*'1 j sestavne dele, mikroelektroniko in materiale pri Jugoslovanski zvezi za elektronik0, ” telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko — ETAN . Navedene stroki l ne manifestacije predstavljajo le del dejavnosti te sekcije.	I K
NEKAJ PODATKOV IZ ZGODOVINE
Ke je bil I. 1953 formiran Jugoslovanski komite za ETAN, je v Jugoslaviji že obstajala redna proizvodnja najvažnejših elektronskih sestavnih delov, toda bila je usmerjena predvsem na pokrivanje domačih potreb za elektronske naprave široke potrošnje. Večina profesionalnih elementov se je morala še vedno uvažati. Pri tem pa programi razvoja, raziskav in osvajanja proizvodnje niso bili usklajeni. Ni bilo dosti sredstev za povečanje in modernizacijo proizvodnje, pa tudi investicije za razvoj proizvodnje niso bile plansko obdelane. Vsi ti faktorji so v obdobju do I. 1958 zaželi ovirati nadaljnji razvoj na področju elektronskih sestavnih delov in materialov, a s tem tudi razvoj industrije elektronskih naprav.
Na pobudo strokovnjakov za sestavne dele in materiale ter strokovnjakov, zainteresiranih s strani porabe elektronskih sestavnih delov, je takratni Komite ETAN I. 1959, ob razstavi »Sodobna elektronika" v Ljubljani organiziral I. Jugoslovansko posvetovanje o elektronskih sestavnih delih za elektronske naprave. Posvetovanje je izredno uspelo, saj se ga je udeležilo okrog 200 strokovnjakov tega področja, predvajanih pa je bilo 22 referatov.
Dipl. ing. Pavle Tepina.
Jugoslovansko posvetovanju o elektronik1 : sestavnih delih, ki je dalo pregled opravil® | nega in perspektive bodočega razvoja indu
r
MfflSŽSSIK1' ° EL™6™ ^VNIH
Z
Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale v (SSESD) pri Jugoslovanskem združenju za ETAN in Elektrotehniška zveza Slovenije P ob priložnosti razstave ELEKTRONIKA 80 na Gospodarskem razstavišču v Ljub- n Ijani.
Simpozij bo razdeljen na dva dela. Prvi bo zajemal referata letošnje osrednje teme posvetovanja: SPREMLJAJOČE TEHNOLOGIJE IN SPLOŠNI TEHNOLOŠKI POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE KVALITETE IN ZANESLJIVOSTI V PROIZVODNJI ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV
—	Spremljajoče tehnologije: zaščita (primarna in sekundarna, inkapsulacije, proti-kozorijska zaščita), spajkanje, montažne tehnologije, oblikovanje.
—	Splošni pogoji proizvodnje: klimatski pogoji, izbira in skladiščenje materialov, organizacija proizvodnje, proizvodna in kontrolna oprema, kadri
—	Spremljanje kvalitete in zanesljivosti: vhodna kontrola materialov, medsebojni vpliv tehnologije in zanesljivosti, izbiranje ESD profesionalne kvalitete, računalniške metode za spremljanje kvalitete in zanesljivosti.
Zato posebej vabimo strokovnjake s tega področja k sodelovanju.
Drugi del pa bo obravnaval problematiko ostalih elektronskih sestavnih delov in materialov: aktivni in pasivni sestavni deli, integrirana vezja, elektromehanski deli, I pretvorniki fizikalnih veličin v električne, instrumenti, kabli in žice ter materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji elektronskih sestavnih delov.
Organizator si pridržuje pravico organizacije »poster session".
Splošne informacije
Za prijavo in oddajo referatov so postavljeni naslednji roki:
—	prijava in kratka vsebina do 15. junija 1980
—	referat do 5. septembra 1980
—	prijava udeležbe do 10. septembra 1980 Prijavnina za simpozij znaša:
1.000 din za referente, fakultete in znanstvene ustanove 1.200 din za ostale udeležence.
Prosimo referente, da bi nam poslali referate do 5. septembra 1980. S tem nam bo mogoče natisniti »Zbornik referatov" pred simpozijem.
Vse nadaljnje informacije daje:
ELEKTROTEHNIŠKA ZVEZA SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Titova 50, tel. (061) 316-886
L. 1962 je prišlo do spremembe statuta Jugoslovanskega komiteja za ETAN. Po njem je bilo predvideno tudi formiranje Zveznih strokovnih odborov ETAN za posamezna področja njegove dejavnosti. Ker so nekateri člani odbora ETAN iz Iskre predložili jasen in konkreten program dela in ker so svoj predlog, naj bi sedež sekcije za elektronske sestavne dele bil v Ljubljani, argumentirali s podatkom, da je v Ljubljani in njeni širši okolici dovolj strokovnjakov tega področja, ki bi se aktivno vključili v delo odbora, je bilo na izrednem plenumu ETAN sklenjeno, da se v Ljubljani formira takšen odbor. Po potrebnih predpripravah je na ustanovnem plenumu 15. oktobra 1962 bil ustanovljen Zvezni strokovni odbor za elektronske sestavne dele in materiale — SSOSD pri ETAN.
Delovni program, ki si ga je odbor začrtal je bil naslednji:
—	pomoč pri reševanju aktualnih problemov s področja sestavnih delov
—	sodelovanje s političnimi, družbenimi in gospodarskimi organizacijami na področju svoje dejavnosti
—	organiziranje posvetovanj, konferenc, razstav in podobnih akcij
—	organizacija strokovnih grup v posameznih industrijskih centrih
—	pomoč pri izdajanju strokovnih publikacij s področja elektronskih delov in materialov
—	zbiranje in evidentiranje strokovnjakov
—	priprava predlogov za tipizacijo, standardizacijo in nomenklaturo s področja svoje dejavnosti
—	sodelovanje z drugimi in sorodnimi organizacijami pri nas in na tujem.
Do I. 1964 je bilo formiranih 13 strokovnih grup, katerih dejavnost je zajemala celoten spekter sestavnih delov, od pasivnih do aktivnih, od elektromehanskih delov do materialov, ki jih uporabljajo pri proizvodnji elektronskih sestavnih delov.
Posebej aktivna je bila grupa za polprevodnike sestavne dele in materiala, ki jo je vodil prof. R. Tavzes iz Kranja.	Le-ta je I.
1965 organizirala I. Jugoslovanski simpozij, namenjen takrat najnaprednejši tematiki — mikroelektroniki.
To posvetovanje je bilo predhodnik današnjih posvetovanj o mikroelektroniki — MIE L, ki jih sekcija prireja vsako leto skupaj z industrijo v ustrezajočem industrijskem bazenu.
Že v I. 1963 — je odbor organiziral II.
strije elektronskih sestavnih delov v Jug0 slaviji. Od I. 1965 dalje pa je odbor, k°! stalno obliko svojega dela, uvedel organi zacijo simpozijev ob razstavi »Sodob'1* elektronika" na Gospodarskem razstavišč0 v Ljubljani.
Posebej opravljajo simpoziji o elektrod skih sestavnih delih in materialih vsakolč*' 1 no nalogo pregleda aktivnosti svojih članov- ' drugih strokovnjakov, raziskovalcev, nalog0 medsebojnega spoznavanja in osebneg® kontakta le-teh in s tem omogoča bolj*1 pretok informacij o stanju na področi0 elektronskih sestavnih delov in materialov-j
Poleg domačih avtorjev je na teh posv°l tovanjih sodelovalo tudi več tujih strokov njakov. Po I. 1973 je strokovni odbo’ uvedel prakso, da se na vsakem posveto vanju del referatov posveti takoimenovan1 vodilni temi. Tako so bila naslednja posvE' tovanja posvečena profesionalnim e|e mentom, nato njihovi zanesljivosti, letos pa je simpozij posvečen spremljajoči tehnO' logiji in splošnim tehnološkim pogojem zi zagotavljanje kvalitete in zanesljivosti v pr(r izvodnji elementov.
L. 1964 je odbor pričel s pripravami z° izdajo kataloga domačih sestavnih delov in| materialov za elektronske naprave in avUZ matizacijo. Čeprav je SSOSD vložil poln0 truda in tudi finančnih sredstev v to akcij0- I je ni mogel izpeljati do uspešnega konca-ker pri podjetjih ustrezne branže ni bil° potrebnega interesa. Tako je široko zastavljena akcija za katalog propadla, čeprav s° je odbor zavedal kolikšna škoda je to, saj b* za racionalno rabo domačih elementov nujno potrebovali takšen katalog.
DANAŠNJA DEJAVNOST SEKCIJ6 SSESD
S spremembo statuta ETAN se je I. 197? I odbor SSOSD preimenoval v Strokovno sekcijo za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale pri ETAN, skrajšano SSESD. To preimenovanje predstavlja 1° prilagajanje spremembam, oz. razvoju naš6 družbe, ne pomeni pa bistvene sprememba dejavnosti nekdanjega odbora SSOSD.
Danes šteje SSESD okrog 240 vpisanih članov iz vse Jugoslavije, prek svojih publikacij in svoje dejavnosti pa vzdržuje stike z nad 800 strokovnjaki s področja elektronskih sestavnih delov, mikroelektronike in j materialov ter stremi za tem, da bi iz te
(Nadaljevanje na 5. strani)
o-a. =? Z-?. ^ 8	57 o"
Sodelavke ob dnevu žena!
.J
ZINKA LIČER, delavka v keramiki:
Na odboru za družbeno aktivnost žena SrT>o se domenili, naj bi bilo letošnje pra-šnovanje delavno, brez navad iz preteklih Ist.: prav v počastitev 8. marca bodo pri-j^avile žene in dekleta iz TOZD AET svoje-/stno razstavo, s katero bodo prikazale .Oje dejavnosti v prostem času. Cilj te raz-s,ave bo čimboljše medsebojno spoznanje, izmenjava mnenj in nasvetov, kako ^praviti to ali ono. Tudi sama bom sode-'Ovala, na razstavo bom prinesla gobeline, sem jih izdelala.
Osmi marec je pravšnja priložnost, da °cenimo naše dosedanje delo, naš doprinos 11 graditvi samoupravne družbe. Še vedno se namreč premalo zavedamo, da gradimo skupno bodočnost, morali bomo najti nnčin, kako vgraditi svojo zavest v dejstvo, [•a bomo dobri samoupravljalci le takrat, ko °omo res vsi angažirani pri delu in za samo-uPravna dogajanja in, ko ne bomo gledali z9olj le na osebne koristi. Zdi se mi, da smo v tem pogledu še zelo skromni in da bo Poteklo še nekoliko časa, da bomo to kopito spremenili.
fc-jki. . -
Če gledam žensko skozi svoje delo, mislim, da so moški vljudni in prijazni. Morda so se v začetku malce začudili, ko sem se oglasila iz centrale, ko so bili prej navajeni moškega. Čutim se in menim, da sem pri svojem delu enakovredna in enakopravna. Nekateri, zlasti starejši moški hočejo biti nekakšne „gazde", pa to je le dediščina preteklosti in zaostalo gledanje, ki mineva.
Značilno pa je, da so za 8. marec stabilizacijsko najprej in tako rigorozno ukrepali. Polno prireditev in slovesnosti ostaja, Dan žena pa je naenkrat tako vražje drag. Je res tako?
STANA VENCELJ, skupinovodja, TOZD TGA, Reteče.
„Denarja ni, pa kaj hočemo! Stabilizacija nam vsem pomeni isto — moškim in ženskam pa čeprav imajo ženske svoj 8. marec. Pri nas smo se dogovorili, da se ženske ..potolaži" s šopkom in vizitko. Navadno praznujem dan žena s sodelavkami, seveda tisti dan doma ne kuham.
MARIJA GRDIN, telefonistka v IEZE:
, Sama ne vem, kaj bi vam rekla ob Dnevu Zena. Tako je postalo že vse obravljeno, neduhovito in se z nageljčkom ponavlja iz leta v leto.
pospravljam in vse ostalo, kar počnem po stanovanju vsak dan v letu.
Prepričana sem, da praznik kljub stabilizacijskemu letu ni izgubil teže, saj zapravljanje ni cilj 8. marca! Ob tem dnevu naj bi prišli v ospredje ženski problemi — pri nas jih ni veliko. Varstvo je urejeno, otrok na cesti ni več. Ženske tu, pri nas pa bi potrebovale svojo sobo. Moje sporočilo? Več, bolje delati, varčevati, izboljšati oskrbo proizvodnje!"
JELKA SELAN, vodja sektorja sredstev DSSS IEZE:
Ob dnevu žena je preveč kampanije okrog enakopravnosti žena. Mislim, da pri nas enakopravnost sploh ni vprašljiva, saj enakopravnost žene jamčijo že zakoni in samoupravna zakonodaja. Bolj gre za vprašanje enakovrednosti.
Prav in v redu je, da ženi damo priznanje za njen poseben delež v človeški družbi. Za njene posebne materinske naloge, ki so spe-
Dejavnost strokovne sekcije za elektronske sestavne dele in materiale SSESD
(Nadaljevanje s 4. strani)
široke skupine strokovnjakov pridobil čim večje število redno vpisanih članov.
Poleg vsakoletne organizacije posvetovanj o sestavnih delih in materialih — SD v Ljubljani, posvetovanja o mikroelektroniki — Ml EL v drugih krajih Jugoslavije in Ljubljani, štejemo med stalno dejavnost sekcije tudi organizacijo strokovnih ekskurzij 1 na razstave elektronske v Parizu, Londonu in Muenchenu. Standardne so Postale ekskurzije v Pariz na Salon elektronskih komponent in pa v Muenchen na tazstavo ..Electronica", oz. ,,Productro-nica".
Sekcija izdaja svojo informacijsko publi-kacijo ,,Informacije SSESD", ki jo štirikrat istno pošilja svojim članom in evidentiranim strokovnjakom svojega področja. Prva številka je izšla I. 1969. S to svojo publika-fijo želi SSESD okrepiti povezavo tudi z 'ndustrijo in institucijami, katerih dejavnost ie povezana s problematiko elektronskih sestavnih delov, mikroelektronike in materialov.
Vendar velja povedati, da industrija pre-malo izrablja možnost strokovnega povezovanja, ki ga nudi SSESD. Res je, da Iskrine delovne organizacije (Industrija konden-
zatorjev — Semič in industrija elementov za elektroniko) podpirata delovanje sekcije tudi finančno, njihovi strokovnjaki se pa le premalo udeležujejo strokovnih manifestacij, ki jih prireja SSESD, naj si bo kot referenti ali kot poslušalci. Pri tem se pa SSESD trudi, da za tematiko svojih strokovnih prireditev izbere vedno vodilne teme o novih tehnikah in tehnologijah, novih materialih in o domači surovinski bazi ter o vprašanjih kvalitete in zanesljivosti domačih elektronskih delov, mikroelektronike in materialov.
Prav tako bi bila SSESD lahko nosilec in organizator stikov strokovnjakov elektronske industrije, ko gre za skupno pomembna in aktualna vprašanja; lahko bi na željo v raznih industrijskih bazenih in tovarnah pripravila strokovna predavanja in razprave o določenih aktualnih temah itd. Vse navedeno je v skladu s cilji in stremljenjem Jugoslovanske zveze za ETAN, da združuje strokovnjake za raziskave, razvoj in proizvodnjo elektronskih sestavnih delov ter strokovnjake, ki le-te uporabljajo.
Naj na koncu še povemo, da je bil na lanskoletni redni skupščini SSESD, za častnega predsednika imenovan prof. Janez Dobeic, njen predsednik vse od ustanovitve in je tako po 17-tih letih odložil svojo plodno funcijo predsednika te sekcije. p -j-epjna
Vlil. JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O MIKROELEKTRONIKI MIEL-80
Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale pri Jugoslovanski zvezi za ETAN organizira skupaj z Elektronsko industrijo Niš Vlil. Jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki MIEL —80.
Posvetovanje bo 8. in 9. maja 1980 v Nišu in bo imelo dve panelni razpravi z uvodnima referatoma:
—	šolanje kadrov za področje mikroelektronike
—	problematika domačih materialov za mikroelektroniko.
V	ostalih referatih posvetpvanja naj bi se obravnavala problematika:
—	načrtovanje in aplikacija monolitnih in hibridnih vezij
—	tehnološki problemi monolitnih in hibridnih integriranih vezij.
Prijava udeležbe najkasneje do 15. aprila 1980
Vsi prispeli referati bodo objavljeni v Zborniku referatov, ki bo izšel okrog 15. aprila 1980.
Za udeležbo ni kotizacije, naročilo zbornika pa je obvezno, katerega cena bo 600 din.
Prijavo pošljite na naslov: Elektrotehniška zveza Slovenije Posvetovanje o mikroelektroniki, 61000 Ljubljana, Titova 50.
V	drugem obvestilu vas bomo seznanili s točnim programom posvetovanja.

cifične že po naravi. In ko je žena enakopravna, mora poleg dolžnosti, ki jih ima enako kot mož, opraviti še svoj materinski in ženski del. Priznanje ženi in materi posebej se mi zdi na mestu, sploh pa ne vidim zakaj bi nekoga častili, ker je slučajno žena! Raje dajmo več poudarka materi, ki ima v družini, družbi in človeštvu tehtno, pomembno, da ne rečem kar usodno nalogo.
MANDA ZUBONJA, delavka v TOZD Ferdi:
Dan žena je kar važen dan, saj enkrat na leto opozori, da smo ženske le še vedno nekako za štedilnikom, pri perilu in „ta glavne" pri likanju perila. Vsi vi moški se izvlečete iz vsega tega domačega dela in trobite o popolni enakopravnosti.
O še mnogo dolžnosti kar takole potiho ostaja v domačem krogu ženam, lahko pa bi jih svoj pošten delež opravil mož. Tako bi tudi ženske prišle sem in tja na kako prireditev, sestanek in še kam. Tako pa zmanjka časa po „šihtu" in opravljenem gospodinjskem delu.
BISERKA BALDERMAN, tajnica finan-čno-računovodskega področja, DSSS DO Široka potrošnja.
..Razmetavanje denarja, ki naj bi z vsem mogočim in nemogočim bliščem obeležilo dan žena, res ni potrebno. Menim pa, da se ženske še vedno dovolj žrtvujemo, da rožica, nageljček, za katerega zberejo denar sodelavci, ne bi bila odveč. Dan v letu, ko se tradicionalno porine ženske v ospredje, je po mojem prepričanju nesmiseln, če je v nasprotju z ostalimi dnevi. Pozornost naj bi bila prisotna stalno, enkrat samkrat v letu nima nobenega smisla. Moški, ki kuhajo kavo 8. marca? Daj no, daj . . .
ANICA MOHORČIČ — razmnoževalka v kopimici. Avtomatika, DS 1:
Mislim, da že samo ime pove, da je to praznik nas vseh, delovnih žena. Veliko govorimo o tem praznovanju, vendar menim, da bi v delovnih organizacijah naš praznik morali obeležiti skromno. Doma pa je verjetno vsaka žena in mati počaščena, če jo družina na ta dan razbremeni vsakodnevnih opravil.
Ob tem dnevu, naj se ženska zamisli — koliko in na kak način je emancipirana. Jaz se ne čutim prizadete, precej pa je takih, ki menijo, da jim morajo status prinesti na pladnju!"
KATARINA LUKŠA - delavka v spremljajoči proizvodnji. Avtomatika, TOZD Orodja:
To je edini dan v letu, ki je resnično naš dan — Dan žena. Lepo je, če ga žene praznujemo skupaj, v delovnem okoju in ne preveč slovesno. Če me vprašate, kaj si želim; darila mi ne pomenijo ničesar, veliko raje imam prost dan. Ker pa to ni mogoče, mi tudi priznanje za opravljeno delo pomeni del praznovanja 8. marca.
JOŽI VIDE - kurirka. Avtomatika, DSSZ:
Dan žena mi pomeni resnično praznik vseh delovnih žena. Samo menim, da ga ne praznujemo pravilno. Vsaka žena, delavka, mati naj bi na ta dan dobila cvet, šopek, kot znak pozornosti in zahvale za njen vsakdanji trud in vloženo delo. Še posebno pa bi morali izkazati pozornost do žena — bork iz NOB.
MAJDA LESJAK, administrator DSSS
IC:
..Menim, da bi se morali ob mednarodnem dnevu žena vprašati, kaj smo naredili na področju otroškega varstva, šolanja predšolskih in šolskih otrok, zaposlovanja žena, zlasti pa na področju nočnega dela žena. Vsekakor bi moralo biti reševanje teh vprašanj koristneje kot pa da nas ob dnevu žena obdarujejo. Denar za darila naj bi delovne organizacije raje porabile v humane namene, ne pa za bonboniere, rože, cenena darila .. ."
N Z ... V- ,	..

‘ f' ■ '
:
v: ;.	. fcfe&fc..;.:	: ■

JANA MARTINUČ, TOZD TV Pržan, tehnolog za površinsko obdelavo, predsednica OO sindikata.
„8. marec smo bili vajeni gledati skozi denar, darila, pojedine. Menim, da povsem zadostuje čestitka, vzpodbudna beseda! Ženska v družbi ni več le žena in mati, temveč ima, kot moški, pravico odločati, enakopravno sodelovati — in to v družbi, kjer je nešteto odprtih vprašanj, možnosti, da se ženska angažira pa nič manj. Stabilizacijsko leto je 8. marcu odvzelo samo zunanji blišč, ne pa vrednosti, pomena.'
Ženske naj bi se bolj vključevale v samoupravno in družbenopolitično delovanje — mogoče bomo že letos naredili korak naprej od žene, kuharice, varuške? Čas bi že bil!"
ANA ANDRENŠEK, vratarka v delovni skupnosti skupnih služb:
,,Praznike je mogoče obeležiti na več načinov. Eden od teh, ki pomeni mnogokrat več, kot darilo, je tudi izraz pozornosti, izraz prisrčnih čestitk, takih, ki jih občutiš, da prihajajo iz srca, da so res iskrena. In tak naj bo tudi naš praznik, 8. marec. Brez hrupa, skromno ga proslavimo, tako na delovnem mestu, kot doma. Dovolj bo, če bomo prejele od svojih najdražjih le rdeč nageljček, ki bo simboliziral vse tisto, kar že od nekdaj predstavlja mednarodni praznik žena.
JOŽICA POTOKAR, komercialist TOZD Zunanja trgovina IC:
„8. marec dandanes nima več takšnega pomena kot pred leti. Včasih smo imeli proslave, delale pa smo tako kot ostale dni. Ni bilo nikakršnih lumparij. Menim, da bi se moral 8. marec uveljaviti kot praznik mater, ne pa vseh žensk. V Nemčiji ga imenujejo Muttertag, torej dan mater. 8. marec bi moral postati tudi dan, ko bi pregledali, kaj smo naredili v minulem letu pri reševanju, poudarjam, problemov mater. Zdaj pa je že tako, 8. marec praznujemo tako ali drugače, druge dni pa na matere pozabljamo."
VESNA ŠULER, delavka v navijalnici TOZD VT Bovec:
Vsi si prizadevamo, da bi bilo letošnje leto res stabilizacijsko leto, z varčevanjem na vseh področjih. Zato se mi zdi povsem nesmiselno, da bi moralo biti kaj drugače za naš praznik, ki ga prav lahko počastimo brez kakršnihkoli daril, ki smo jih bile vajene prejšnja leta. In še ta niso bila vsem po volji. Prisrčen stisk roke, morda nežen poklon rdečega nageljna od znanca, sodelavca, pomeni velikokrat več, kot drago darilo, ki ga je treba kupiti s skupnimi sredstvi.
SONJA FLANDER, ekonomski tehnik, TOZD Domači trg IC:
..Praznovanje dneva žena se je povsem izrodilo. Postalo je praznovanje, in tov najslabšem pomenu besede, s pitjem in podobno. Za mene bo letošnji 8. marec pač takšen dan kot so vsi v letu. Dopoldne bom v službi, potem bom šla po otroka v otroški vrtec, doma pa me čaka kuhanje, pospravljanje, pranje, pomivanje, pa spet kuhanje . . ."

Našim sodelavkam iskrene čestitke ob 8. marcu
.v

ISKRA COMMERCE
DOBRO PRODAJALI DOMA I IM V TUJINI
Iskra Commerce je lani realizirala več kot 8 milijard 200 milijonov dinarjev prodaje in storitev in s tem presegla planske naloge za 5 %, realizacijo iz leta 1978 pa kar za več kot četrtino. Pomembno je, zlasti to, da so k takšnemu rezultatu prispevale prav vse dejavnosti — TOZD Domači trg je presegla nalogo za 9 %, Servis za 18 %, Zastopstva za skoraj četrtino, Marketing pa za 40 %.
Še posebej pomembno pa je to, da je Iskra Commerce kljub neugodnim gibanjem v minulem letu dosegla načrtovano izvozno obveznost. Izvozila je za 119,9 milijona dolarjev blaga, plan pa je bil 120 milijonov. To je v primerjavi z letom 1978 za 18 % več.
NA DOMAČEM TRŽI-
PRODAJA ŠČU
Direkcija domače nabave je prodala za približno milijardo 330 milijonov dinarjev blaga. Celoletno nalogo je presegla za 11 %, prodajne rezultate iz leta 1978 pa za več kot tretjino. Ob tem je treba povedati, da je na ta porast v precejšnji meri vplivalo naraščanje cen repromaterialov.
Trgovinska mreža je lani prodala za več kot milijardo 870 milijonov dinarjev Iskrinih izdelkov ter s tem presegla plansko zadolžitev za 7 %, prodajo iz leta pred tem pa za skoraj petino. V strukturi prometa sta bili s po 36 % zastopani delovni organizaciji Elektromehanika in Široka potrošnja, na druge delovne organizacije pa je preostalo 28 %.
V trgovinski mreži poudarjajo, da bi bila lahko prodajna številka dosti višja, če jim ne bi primanjkovalo določenih izdelkov, kajti konjunktura na jugoslovanskem tržišču se je lani nadaljevala. Nekoliko so jo za vrli le novi posojilni pogoji.
Zastopniška dejavnost je za Iskrine proizvodne temeljne organizacije posredovala za skoraj 10 milijard dinarjev prodaje na domačem tržišču, ter s tem presegla letno zadolžitev za 6 % realizacijo iz leta 1978 pa za 29 %. Podobno kot pri maloprodaji, so tudi zastopniški dejavnosti v filialah primanjkovali nekateri izdelki, zlasti iz proizvodnih programov Široke potrošnje in Elektromehanike.
SERVISERJI - KLJUB PROBLEMOM USPEŠNI
Temeljna organizacija Servis je lani realizirala za dobrih 131 milijonov dinarjev storitev ter prodala za skoraj 213 milijonov dinarjev rezervnih delov. Verjetno to poročilo ni pravo mesto, da ponovno sprožimo „ba-lado o jari kači“ ali pa, kot smo jo že nekajkrat krstili „servis še vedno pastorek v Iskri."
Kljub temu pa naj le omenimo nekaj problemov, ki pestijo ta, sicer izredno marljivi in gospodarni kolektiv. Na prvo mesto uvrščajo med problemi vsekakor pomanjkanje strokovnih kadrov, tem pa sledijo slaba tehnična opremljenost servisov neustrezni prostori, osiromašen avto-park, pomanjkanje rezervnih delov itd.
USPEŠEN IZVOZ, PREVELIK UVOZ
Temeljni organizaciji Zunanji trg je kljub številnim problemom uspelo lani le uresničiti zastavljeno nalogo — izvoziti za 120 milijonov dolarjev blaga. Vse je že kazalo, da te zadolžitve Iskra Commerce in Iskrine proizvodne organizacije ne bodo zmogle, v zadnjem četrtletju pa jim je ob skupnih naporih le uspelo nadoknaditi zamujeno.
Po območjih smo prodali v dežele SEV za 28,5 milijona dolarjev izdelkov, v dežele v razvoju za 33,6 milijona dolarjev in na tržišče držav razvitega zahoda za 57,9 milijona do-
larjev izdelkov. Primerjava z izvozom v 1. 1978 kaže, da smo naj večji porast dosegli na tržišču držav razvitega zahoda in sicer skoraj za 26 %, sledi porast izvoza v DVR v višini nad 17 %, v države SEV pa smo izvozili 6 % več kot leto prej. Med izvozniki je na prvem mestu Elektromehanika, ki pa lani ni dosegla načrtovane izvozne naloge.
Zelo „marljivi“ pa smo bili lani pri uvozu. V tujini smo kupili za preko
100 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov, kar je za 9 % nad načrtovano vrednostjo in za skoraj četrtino več kot leta 1978. Uvozili smo tudi za nekaj manj kot 17 milijonov dolarjev opreme, s čemer pa smo načrt dosegli le 66 %, zlasti zaradi zaostrenih pogojev pri pridobivanju uvoznih soglasij.
MARKETING - 40 % BOLJE
Lani je znašala fakturirana realizacija v Marketingu kar 112 milijonov dinarjev oziroma 40 % več kot so jo načrtovali. Na to so predvsem vplivali velik porast naročil za tiskanje publikacij, številne akcije za pospeševanje prodaje ter povečanje potreb po elementih pospeševanja prodaje.
TUDI ZASTOPSTVA USPEŠNO
Temeljna organizacija Zastopstva tujih firm je lani presegla načrtovano nalogo za skoraj četrtino. Kot je znano, je dejavnost te temeljne organizacije usmerjena k programski usmeritvi Iskrinih delovnih organizacij in k dopolnitvi njihovega proizvodnega programa. Največje uspehe so delavci Zastopstev dosegh pri zastopanju firm ITT, CDC, HP in drugih.
LD
BOMO LETOS BOLJŠI GOSPODARJI?
Čeprav je Iskra Commerce lani uspešno poslovala, so v tem kolektivu, podobno kot drugod, sprejeli obsežen akcijski program za letošnje leto. V njem so dali največji poudarek različnim oblikam varčevanja, boljšemu izkoristku delovnega časa, skrbi za zmanjševanje zalog ter za povečanje prodaje in storitev itd.
Po obravnavi na zborih delovnih ljudi v celotni Iskri Commerce so delavski sveti temeljnih organizacij in skupnih služb tega kolektiva na skupni seji v petek, 29. februarja potrdili akcijski program Iskre Commerce za leto 1980. Po potrditvi je ta program verificiral tudi delavski svet delovne organizacije Iskra Commerce.
Tako razprave na zborih delovnih ljudi kot tudi na številnih zasedanjih samoupravnih in družbenopolitičnih organov se je izkristaliziralo mnenje, ki bi ga lahko v skrajšani in posplošeni obliki zapisali nekako takole: akcijski program ni nič drugega kot napotilo, kako bi se morali obnašati vsa leta, ne pa šele takrat, ko nam začne teči voda v grlo. Pa še za nekaj so opozorile te razprave: stabilizacijsko se naj obnašajo zlasti tisti, ki so doslej živeli negospodarno, razsipniško, nedelavno .. .
Akcijski program Iskre Commerce namenja največ pozornosti in skrbi prav materialnim stroškom, ki so se v tem kolektivu skupnega pomena za celotno sestavljeno organizacijo povzpeli daleč nad predvidenimi. Stroške reprezentance, intelektualnih storitev in stroške pogodbenih delavcev bo Iskra Commerce morala letos skrčiti na 80 % lanskoletne vsote, zaradi znanih in objektivnih razlogov pa akcijski program dovoljuje 10 % povečanje potnih stroškov in 5 % povečanje stroškov predstavništev v tujini v primerjavi z lanskoletno realizacijo.
,.Trgovinskih poslov, in to povrhu še tako povečanih, ni moč opravljati iz pisarne," so menili prodajni strokovnjaki iz Iskre Commerce na eni od sej, na kateri je bilo govora o omejevanju potovanj. Pri tem pa, kot so poudarili, ..potovanja niso za nikogar niti neka ugodnost niti ne dajejo ob sedanjih cenah možnosti zaslužkarjem .“
Akcijski program podrobno navaja področja, kje vse bomo lahko in bomo morali varčevati, pa naj si bo to na področju reprezentance, potnih stroškov, lokalnih prevozov, reklamnih in propagandnih stroškov, pogodb o delu itd.
Seveda pa je večji del akcijskega programa Iskre Commerce usmerjen v varčevanja na različnih področjih trženja. Temeljni organizaciji Domači trg in Servis ta dokument zavezuje, da morata izboljšati koeficient obračanja zalog, temeljna organizacija Zunanji trg mora znižati načrtovane terjatve v tujini, vse temeljne organizacije v Iskri Commerce morajo nadalje povečati fakturirano realizacijo itd. Odločni so tudi ukrepi na področju zaposlovanja, kot tudi ukrepi s področja organizacije dela, informatike in ažuriranja.
To je na kratko le nekaj „zapovedi" iz akcijskega programa Iskre Commerce. O podrobnostih iz tega programa bomo obširneje pisali v novem internem glasilu tega kolektiva.
L. D.
Seminar o digitalni tehniki
Te dni poteka v Radovljici že drugi letošnji seminar o osnovah digitalne, oz. polprevodniške tehnike. Skupaj sta ga organizirala temeljna organizacija Servis iz Iskre Commerce in Iskrin Šolski center iz Kranja. Prvi seminar je bil v Kranju, ta in preostala dva pa bosta v Radovljici.
Vsakega seminarja se bo udeležilo po dvajset do petindvajset serviserjev, ki so na območju posameznih Iskrinih
S sefe Delavskega sveta Iskre Commerce.
filial zadolženi za vzdrževanje in morebitno popravilo alarmnih naprav — proti-požarnih in protivlomnih naprav.
Udeležencem seminarja v Radovljici predavata ing. Ažman iz Telefonije in ing. Turšič iz Računalnikov. Zaradi različne predizobrazbe strukture serviserjev so se pri organizaciji seminarjev odločili za lahko bi rekU, uvajalna predavanja o osnovah iz matematike in elektrotehnike, obenem pa so vsem udeležencem razdelili izredno kakovostno literaturo o osnovah digitalne tehnike. Skupno bodo predavanja trajala deset delovnih dni, domala po vsakem predavanju pa predavatelja ugotavljata, v kolikšni meri udeleženci sprejemajo in razumejo podano gradivo.
Večina udeležencev kranjskega in radovljiških seminarjev so že „stari“ serviserji, torej ljudje, ki že več let delajo na področju alarmnih naprav. Te naprave so bile do nedavnega izdelane v klasični — relejski tehniki, ki pa vse bolj prehaja v digitalno polpre-vodniško tehniko. In prav zaradi tega kakovostnega premika so se v temeljni organizaciji servis odločili za takšno obliko dopolnilnega šolanja ob delu svojih serviserjev.
Med udeleženci pa je seveda tudi
Skupijo mladih serviserjev v Radovljici.
nekaj mlajših fantov serviserjev začetnikov, ki pa so osnove digitalne tehnike delno že „prinesli“ iz šole in jim takšni seminarji pomenijo le bolj izpopolnjevanje znanja pa tudi vključevanje v novo, servisno okolje.
Kot že rečeno, bosta letos še dva seminarja za serviserje alarmnih naprav o osnovah digitalne tehnike, poleg tega pa bodo imeli ti serviserji najverjetneje še dva ali tri seminarje — o po žarno-varnostnih napravah (o novih Iskrinih centralah SP 100 in SP 200) ter protivlomni centrali AEC 12. Prvi seminar proti požarnih napravah bo predvidoma že v aprilu ali maju, odvisno od zasedenosti serviserjev (pa bodo v kratkem organizirali tudi seminar iz protivlomnih naprav.
Udeležence sedanjega radovljiškega seminarja smo obiskah ob nepravem dnevu, kajti prav tisto dopoldne so imeli prosto — nekateri so skočili na Bled, drugi v Planico ali kam drugam. Za krajši pogovor smo zaprosili pač tiste, ki smo jih našli v hotelu Grajski
dvor. Udeleženci iz beograjskega seh' sa so nam povedali, da so s seminf jem v Radovljici nadvse zadovoljit Poudarili so, da je področje digitalH1 tehnike za njih relativno novo, da f bo v prihodnje od njih samih odvisno kako bodo uporabili izkušnje o osno vah te tehnike, pridobljene v Rž dovljici. Nekateri med njimi so imet le nekaj pripomb glede literature, n1 pa glede kakovosti gradiva o osnovat digitalne tehnike, ki je po mnenj6 vseh izredno kakovostno, pač pa menili, da bi morali organizatorji literaturo poslati že dosti pred sem1 narjem, da bi se lahko nanj pač bolj6 pripravili. Pomena seminarja pa rf vidijo samo v tem kakovostnem pm hodu in šolski preusmeritvi na novejs6 tehniko, pač pa tudi v tem, da si lahko vsaj enkrat na leto ali pat takrat, ko je kakšen seminar, srečajo! kolegi iz drugih filial, ki prav tako ko1 oni skrbijo za tako pomembno po dročje, kot so alarmne naprave
Pn
po
tu
ob
Ja
sk
sei
Pl
Bi
ol
ni
se
0!
u:
□
b
L.D
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Poklic elektroinženirke vse bolj zanimiv
Večina moških meni, da je poklic elektroinženiija za moške, in da j* to jasna stvar. Če pa vprašamo zakaj je ta stvar tako jasna pa se lahko ka1 hitro razvije debata, po kateri te .jasne" stvari sploh niso več tako jasne Vendar pa je res, da se za ta poklic odloča zelo malo deklet, veijetn® precej manj kot je tistih, ki bi v njem lahko našle svoje zadovoljstvo Pogovor z Iskrinimi elektroinženirkami, bi marsikoga prepričal v to.
Obiskali smo naše razvijalke v TOZD TTS in jim zastavili nekaj vprašanj. Pogovorili smo se z dipl. ing. Štefko Kolenko, razvijalko na telegrafskih sistemih, zaposleno v Iskri že 11 let, dipl. ing. Desanko Jagarinec, ki je v Iskri 4 leta in je prav tako razvijalka na telegrafskih sistemih, dipl. ing. Domino Kokol, razvijalko na digitalnih telefonskih sistemih in še Anoto-nijo Flak, ki je pred diplomo na Elek-trofakulteti in se je že vključila v razvojno raziskovalno delo Iskrinega laboratorija.
Najprej bi vas vprašali, kaj mislite, kje ležijo vzroki za majhno udeležbo žensk v elektroinženirskem poklicu, kaj predstavlja za vas vaša služba ter, ali ste našle v njej tisto kar ste pričakovale kot dijakinje in pozneje študentke?
Dejstvo je, da smo ženske v tem poklicu slabo zastopane, vendar krivde za tako stanje ne gre pripisovati naravi našega dela, ki nikakor ni neprimerno za ženske. Prej bi lahko dejale, da gre tu za slabo obveščenost naših dijakinj, ki imajo dostikrat docela napačno predstavo o vsebini našega dela.
Tako lahko vidimo, da se dekleta dosti rajši odločajo za študij matematike in fizike, čeprav naše delo zahte-
va podoben profil strokovnjaka, n ud1 pa glede na izredno hiter razvoj elek tronike, precej več možnosti ustvarja' nja. Razvoj vsake naprave zahtev* kopico majhnih odkritij, ki naše delo lepo popestrijo in poživijo. To del6 nam tudi nudi vse možnosti stalnega napredka, kar za naš kolektiv š{ posebej velja. Povemo lahko, da nafl1 naša organiziranost omogoča sprem Ijanje elektronike v svetu in to tako. da lahko to znanje s pridom prenese mo v naš razvoj, prek njega pa poteid v proizvodnjo.
Moških je sicer nekohko več 1 našem oddelku, vendar lahko rečemo da smo se v skupnem delu lepo ujeli Narava našega poklica je taka, d3 zahteva od vsakega posameznika neprestano potrjevanje, kar velja tako za nas ženske, kot za moške kolege — v tem smislu ni med nami nobene razlike. V celoti vzeto, lahko kar povemo, da smo v tem poklicu. našle tisto, kat smo si kot dijakinje in pozneje študentke tudi želele.
Kot razvijalke v vaši temeljni organizaciji se seveda srečujete tudi ‘ specifičnimi problemi, ki tarejo vaš oddelek. Bi lahko morda omenik tiste, ki vas v tem trenutku najbolj žulijo?
(Nadaljevanje na 7. strani)
Z leve na desno: Desanka Jagarinec, Štefka Kolenko, Domina Kokol in Antoni-
ja Flak.
I
iNDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Občni zbor sindikalne konference DO
Ugodna ocena dosedanjega dela sindikatov — Sklepi občnega zbora kot vodilo za nadljnje delo temelji na hotenju delavcev ter nadaljnji gradnji socialističnega samoupravnega sistema — Za predsednika je bil izvoljen Vinko Marolt, za podpredsednika Jože Fende in Jože Zaletel, za blagajnika pa Nagode Branko.
OD, kadrovskih zadevah in družbenem standardu, Alojz Jug o demokratizaciji in krepitvi kolektivnega dela v sindikatih, Ivan Kavčič o problemih socialnega varstva, rekreacije in letovanja delavcev, Stane Ječnik o
S KONKRETNO AKCIJO V STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA
Občni zbor sindikalne konference,
^ so mu poleg izvoljenih delegatov in Predstavnikov organov upravljanja in Političnih organizacij prisostvovali tudi gostje Vinko Šarabon, predsednik *činskega sindikalnega sveta Kranj,
•tanez Kern, predsednik koordinacij-skega odbora sindikata SOZD in predsednika sindikalne konference Save in	WVe|
iSpšST^SSrm^ Ho-ruk v skladiščih
Učnima zboroma in referat predsed-nika. Aktivnost sindikalne konference 86 je odvijala tudi prek komisij za Organizacijsko, gospodarsko, samo-uPravno, kulturno, kadrovsko, socialno in športno dejavnost ter družbeno samozaščito.
družbeni samozaščiti in vlogi članov ZK pri sindikalni aktivnosti in Rudi Matajdl o dohodkovni povezanosti in dohodku ter Jože Fende o poslovanju in gibanju OD in delovanju organov upravljanja.
K besedi so se oglasili še: Vinko Šarabon kot predsednik občinskega sindikalnega sveta, Franc Kozina kot predsednik organizacije ZSMS, Janez Kern, predsednik sindikalne organizacije SOZD, Avrelij Tronkar kot predsednik organizacije ZB NOV in predsednik sindikalne organizacij^/ Save ter Jože Logar kot predstavnik organizacije invalidov.
Občni zbor je izvolil tudi 37-član-sko predsedstvo, 9 predsednikov komisij in 3-članski nadzorni odbor.
Sprejete zaključke bomo objavili posebej.
N. Pavlin
Obseg navedenih nalog zajema vrsto vprašanj, med katerimi lahko Otnenimo analizo gospodarjenja, °bravnavo samoupravnih splošnih aktov, izvedbo akcije ob zaključnih Računih, naloge ob usmerjenem izobraževanju, program zadovoljevanja stanovanjskih potreb, srednjeročni načrt in letni program, zbiranje sredstev za pomoč Črni Gori, rekreacija članov, problem socialne varnosti in reševanje problematike invalidov, vPrašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ter vprašanje s področij dela, ki so jih obravnavala nižja sindikalna vodstva. Paleta navedenih vpra-šenj, rezultati dela in zavzeta stališča do njih so na občnem zboru vzpodbudile širšo razpravo, v kateri so sodelovali in govorili; Aleksander Mihev 0 poslovanju delovne organizacije in Prizadevanjih za boljše gospodarjenje in stabilizacijo,
Ivan Cvar o politiki razdeljevanja
Mladinska organizacija iz TOZD Prodaja je organizirala udarniško akcijo v Iskrinih skladiščih na Gregorčičevi in Kolodvorski ulici v Kranju z namenom, da se mladi prek konkretne akcije neposredno vključijo v stabilizacijska prizadevanja.
V torek, 26. 2. in sredo, 27. 2. 1980, so delavci TOZD Prodaja iz Ljubljane s svojim delom pomagali delavcem v skladiščih pri pripravi in odpremi blaga.
Za tiste, ki dela v skladiščih ne poznajo, naj povemo, da je potrebno večino blaga, namenjenega kupcem, sprejeti in odpremiti v nekaj dneh ob koncu meseca. To pa pomeni za delav- •
Direktor Viki Zupančič je bil glavni ..prevoznik" na Gregorčičevi.
RAZPIS NATEČAJA
A
pripravo kronike ob 35-letnici DO ISKRE ELEKTRO-
Uredniški odbor za MEHANIKE razpisuje
NATEČAJ ZA POSNETEK ISKRE - ELEKTROMEHANIKE - STARI DEL V KRANJU.
IN NOVI
Posnetek bo uporabljen za naslovno stran (ovitek) kronike, ki bo tiskana v letu 1981.
Pogoji razpisa:
1.	Vsak avtor lahko prispeva za natečaj:
—	6 barvnih fotografij — najmanjša velikost 20 x 20, oz. 20 x 25 cm,
—	6 barvnih diapozitivov — velikost 6x6 cm,
—	6 barvnih diapozitivov — velikost 24 x 36 mm.
2.	Posnetek ne sme biti starejši od 2 let.
3.	Vsa dela morajo biti opremljena z:
—	imenom in priimkom avtorja, oz. z njegovo šifro in
—	datumom nastanka dela.
4.	Uredniški odbor bo predlagal delovni organizaciji odkup najboljših treh del iz vsake skupine. Delo, ki bo izbrano za naslovno stran kronike, bo še posebej nagrajeno.
5.	Z odkupom odstopi avtor delovni organizaciji vse avtorske pravice in pravice ponatisa.
6.	Dela je treba poslati najkasneje do 31. oktobra 1980 na naslov: ISKRA— ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Savska loka 4, 64000 KRANJ z oznako ..NATEČAJ 35", ali pa jih oddati osebno tajnici ing. Vehovca - telefon 2867.
7.	Rezultati razpisa bodo objavljeni v časopisu Iskra pred 29. novembrom 1980.
8.	Odklonjena dela bodo vrnjena avtorjem najkasneje do 31. 12. 1980.
9.	Uredniški odbor ne odgovarja za poškodbe, ki bi nastale med transportom.
V
delovna organizacija elektrozveze
Poklic elektroinženirke
Vse bolj zenimiv (Nadaljevanje s 6. strani)
Predvsem imamo premalo prostorov in smo zato preveč utesnjeni. Za nemoteno opravljanje našega dela je potreben mir in koncentracija, v naših prenapolnjenih prostorih pa kljub strpnemu medsebojnemu razumevanju vseh zaposlenih prihaja do nezaželenih motenj, ki zavirajo in slabijo učinkovitost našega dela.
Nadaljnji problem s katerim se srečujemo predvsem razvijalci na telegrafskih sistemih pa je dejstvo, da smo Prevečkrat obremenjeni s financiranjem razvoja, n.pr. skrb za opremo laboratorija, kar seveda ni prav, saj bi moral razvijalec skrbeti predvsem za strokovni del naloge.
Dan žena 8. marec je pred nami. Večina od vas ima doma otroke, družino in morate vaše delo v službi, ki je gotovo zelo zahtevno vskladiti s potrebami vaših družin. To veijetno ni lahko, vendar ket smo iz pogovora z vami lahko razbrali ste si ve znale
Tudi
dela.
"■h-
dobavnicami je
bilo veliko
Predsednik in podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša in Jože Hujs sta si ob obisku v Iskri ogledala tudi laboratorije v TOZD-Center za elektrooptiko v Stegnah.
V TOZD TEA dve osnovni organizaciji sindikata
ce v skladišču veliko obremenitev, za delovno organizacijo pa izplačevanje nadur, kar je v času stabilizacijskih prizadevanj prav gotovo nepopularno.
Zato so se delavci v TOZD Prodaja na pobudo mladine odločili, da žrtvujejo svoj prosti čas in pomagajo tovarišem v skladiščih. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo delavci in delavke iz pisarn vse delo opravili
Poteklo je dveletno obdobje vodenja osnovne organizacije sindikata TOZD TEA v DO Iskri Elektrome-haniki, ki šteje 1600 zaposlenih. Iz poročil in razprav je bila razvidna velika prisotnost sindikata pri reševanju vseh tekočih problemov. Delo sindikata je potekalo v preteklem mandatnem obdobju v šestih komisijah. Sindikat se vse bolj uveljavlja kot dobro organizirana, vsestransko aktivna organizacija delavcev pri dograjevanju in ustvarjanju samoupravnih in socialističnih načel.
Glede na lokacijsko delitev TOZD na dva dela in glede na izkušnje, da je delo po manjših skupinah boljše organizirano, ker se pričakujejo tudi boljši rezultati, je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TEA predlagal ob podpori vseh DPO, da se dosedanja osnovna organizacija deli na dva dela in sicer dosledno po zajeti lokaciji na OO sindikata TEA—Obdelovalnica in 00 sindikata TEA-Montaža, ki je na Laborah. Delo bo v bodoče potekalo
po komisijah, ločeno za vsako 00. Dograjevati bo potrebno sistem dela po sindikalnih skupinah, pomembna naloga novega mandatnega obdobja pa je kolektivno vodenje.
V preteklem obdobju je izvršni odbor 00 sindikata TEA obravnaval tekočo problematiko in evidentiral delegate v posamezne komisije in delegacije.
Na pobudo sindikata je tudi začelo izhajati interno glasilo »Informator11, ki se zadnje čase kljub neugodnim delovnim pogojem lepo razvija in zastopa interese delavcev.
Na koncu so pozvali vse člane TOZD, da pokažejo delovno vnemo, strpnost pri reševanju tekočih problemov itd. Marsikaj bo potrebno še urediti, v ospredju pa so vsekakor stabilizacijska prizadevanja, v okviru tega pa povečevanje produktivnosti in zmanjšanje izgub delovnega časa.
Janez Kuhar
ŠOLSKI CENTER ISKRA - KRANJ
00 ZSMS pred novimi nalogami
organizirati življenje tako, da lahko nemoteno opravljate svojo službo in, da pri tem niso vaše družine za nič prikrajšane. Vendar pa žal ni vedno tako. Marsikje si ženske niso znale pomagati. Kaj bi nam ob tej priložnosti lahko povedale?
Predvsem to, da nam takšna vrsta proslav ob dnevu žena, kot se je razpasla zadnja leta po kolektivih niso niti najmanj všeč. Majhne obdaritve in sindikalni izleti na ta dan služijo dostikrat za slepilo in izgovor, ali bolje rečeno — glavni smisel tega dneva postaja zabava brez poglobljene misli — t.j. dejanskega omogočanja ženski enakopravno uveljavljanje pri delu in na dmžbenopolitičnem področju.
Ob tej priložnosti bi se posamezne sredine morale poglobiti predvsem v probleme, ki najbolj obremenjujejo njihove ženske in nato seveda poiskati možnosti, da se jih s skupnimi močmi tudi odpravi.	Boris čerin
Veselega vzdušja ob delu ni manjkalo.
sami, saj organizacijski sistem v skladišču zahteva določeno predznanje, oz. poznavanje dela. Zato je glavno breme še vedno slonelo na delavcih iz skladišč.
S tem pa deleža »Ljubljančanov11 ne gre zmanjševati, saj so se pri svojem delu močno prizadevali. Ko smo že pri tem, naj omenimo tudi primer, ko je bil direktor prodaje ERO vzgled vsem mladincem, ki 'so delali z njim.
Kaj pa končni rezultat akcije?
Dejstvo je, da je bila »udarniška akcija11 predvidena za tri dni, delo pa je bilo opravljeno v dveh dneh. K temu verjetno ni potreben nikakršen komentar.
Na koncu tega zapisa bi veljalo razmisliti še o besedah sekretarja TOZD Prodaja, ko je ob koncu dela še ves prepoten dejal: »Takle trimček bi pa enkrat na mesec vsakomur dobro del!“	dab
Kranj — V šolskem centru Iskra bo poleg sprejetih programov in sklepov volilne konference potrebno pristopiti k razpisani akciji KMVI pri RK ZSMS ter poglobiti delo v mladinski organizaciji. S tem bi prišlo do boljše povezave 00 ZSMS z OK ZSMS Kranj preko področne konference mladih v vzgoji in izobraževanju, kar do sedaj ni bilo ravno na zavidljivi ravni in to na naslednjih področjih:
—	samoupravno dejavnost in odnosi
—	idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje
—	spremljanje in izvajanje štipendijske politike
—	aktivnost pri nadaljnjem izvajanju družbenega dogovora o izgradnji dijaških domov (v Kranju je že v gradnji!)
—	informiranje (akcija Mladi novinar, tekmovanje srednješolskih glasil)
—	ljudska obramba in družbena samozaščita (TO dejavnost zelo uspešno opravlja obrambni krožek ŠC Iskra)
—	mladinsko prostovoljno delo
—	akcija Naša beseda, Naš klub; razpis za mladinske in brigadirske
V začetku januarja 1980 smo se poslovili od naše sodelavke IVANE JERALA, ki je odšla v zasluženi pokoj. Njena pridnost in pripravljenost pomagati bo še dolgo prisotna v naših mislih, z nami je delila dobra in huda leta, veselila se je ob uspehih in pomagala nositi breme našega razvoja. Že vsak posebej smo ji stisnili roko, tokrat pa še skupno izražamo željo da zdrava in srečna uživa v življenju, da medsebojne vezi ostanejo trdne in, da se še dolgo spominjamo skupnih let. Ob slovesu se Jerala Ivana iskreno zahvaljuje vsem, zdaj že bivšim sodelavcem, za darila in tople besede. Želi jim zdravja in mnogo delovnih uspehov.
pesmi ter natečaj za izvirno dramsko delo
—	sodelovanje v prostih dejavnostih (šport, kultura, krožki. . .)
—	sodelovanje v družbenih organizacijah in društvih — kolektivnih člankih ZSMS
—	navezovanje stikov šole z družbenim okoljem: šola — KS, združeno delo
—	seznanjati mlade o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
Osnovne organizacije in posamezniki, ki bodo najbolje uresničili postavljene naloge, bodo prejeli priznanje v okviru praznovanja dneva mladosti.
Zveza socialistične mladine v šoli je torej z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na šoli odgovorna za načrtno in organizacijsko usposabljanje učencev na področju samoupravljanja. Posebej je odgovorna za razvijanje marksističnih krožkov, klubov OZN, šolskih glasil.
Na področju idejnovzgojnega dela in usposabljanja moramo predvsem razvijati mladinske ure. Vsebovati morajo vsa za mlade zanimiva področja. Težišče samoupravljanja učencev mora biti v razredni skupnosti kot osnovni delovni in samoupravni celici. Učenec je kot subjekt vzgojnoizobra-ževalnega procesa najbolj živo zainteresiran za vsa dogajanja na šoli.
Torej so funkcije 00 ZSMS že določene:
—	vzpostaviti samoupravne odnose in ustrezno organiziranost
—	usposobiti svoje članstvo za aktivno udeležbo v samoupravljanju
—	zaznati probleme, ki so širšega značaja, do njih zavzeti stališča in jih uveljaviti v ustreznih samoupravnih organih, organiziranih po delegatskem principu. Samoupravljanje je potemtakem še
kako odvisno od vloge ZSMS na šoli, ou njene politične organiziranosti in jasnega programa.
INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV
Jože Eržen govoril mladim
Zadnji dan v februarju je bilo, ko se je v dvorani delavskega samoupravljanja v novogoriški Iskri - Avtoelek-triki, ki je bila skorajda premajhna, zbralo preko 60 mladink in mladincev iz vseh 10 osnovnih organizacij ZSMS ter vojaki, predstavniki 00 ZSMS iz obmejne karavle Lokvica. Uvodoma moramo priznati, da takega srečanja, tako številne udeležbe ni bilo sigurno že celih 10 let, zato je toliko bolj pohvalno, da imajo mladi izredno zanimanje za seznanjanje o aktualnih dohodkih.
Zakaj je pravzaprav šlo? Vsi vemo, da je bil pretekli teden namenjen zgolj obravnavanju poslovnih rezultatov preteklega leta in planu za letošnje leto. Zato so mladi dejali, zakaj ne bi tudi mi izvedeli iz „prve roke“, kako je bilo, kako smo poslovali, kako smo razporejali dohodek, kaj nas čaka v prihodnje?
Njihovi prošnji se je ljubeznivo odzval glavni direktor Jože Eržen, ki je mladim z dvourno razlago in odgovori na njihova vprašanja prikazal trenutni gospodarski položaj Iskre — Avtoelektrike, spregovoril je o planu za letošnje leto in o srednjeročnem planu 1980-1985.
Uvodoma je poudaril, da je izredno presenečen in vesel obenem, ko vidi okrog sebe mlade obraze, predstavnike najmlajše politične organizacije, ki so s tako množično udeležbo dokazali, da jih še kako zanimajo vprašanja, ki so prav v sedanjem trenutku najbolj aktualna. Prav zato je v preprosti in vsem razumljivi obUki (brez naštevanja številk) do podrobnosti seznanil mlade o sedanjem stanju, kakšen je položaj na tržišču, v avtomobilski in traktorski industriji in v proizvodnji motornih koles. Spregovoril je tudi o investicijskih naložbah in o prestrukturiranju proizvodnje, ki bo bistveno vplivala na boljše dohodkovne odnose.
Mladi so direktorja Eržena dobesedno ,,zasuli" z vprašanji, zato se res ni čuditi, da se je razgovor raztegnil v pozne popoldanske ure.
Z obljubo, da se bo tudi v bodoče rad odzval njihovi prošnji, je glavni direktor zapustil to srečanje mladih ves vesel in zadovoljen, saj je bil namen v celoti dosežen.
V nadaljevanju „okrogle mize“, tako so mladi poimenovali to srečanje, so se seznanili s položajem in vlogo mladih v temeljni in delovni organizaciji. Ta razgovor sta vodila se-
VOJAKOVO PISMO
V	novogoriško uredništvo smo dobili te dni zanimivo pisemce, ki nam ga je poslal vojak Loris Bavcon iz Čapljine, doma pa je iz Rožne doline pri Novi Gorici. Vojaško suknjo ima oblečeno le nekaj več kot dva meseca. Sicer ne bi bilo to nič nenavadnega, če bi bil Loris član našega velikega kolektiva in prav tu tiči ..skrivnost", ki bi jo radi pojasnili tudi vam, dragi bralci.
Takole piše mladi vojak: Bilo je nekega poznega popoldneva, ko sem zavil v učilnico, da pregledam novice v dnevnem časopisju. Zunaj ni bilo nič kaj prijazno, celo mrzle deževne kaplje so naletavale, zato je bilo ob topli peči toliko bolj prijetno. Pričel sem listati po časnikih in revijah in glej presenečenje! Med njimi sem zagledal tudi vašo „lskro". V trenutku mi je postalo pri srcu topleje, ker sem vedel, da bom izvedel marsikaj zanimivega tudi iz novogoriške Avtoelektrike, saj sem šel ko sem bil še doma, pogostokrat mimo vaših proizvodnih hal v Šempetru. Tudi vaše izdelke poznam, prej sem bil namreč zaposlen na „Avtoprometu Gorica", vem pa, da ..vžigajo" avtobusi in kamioni z vašimi zaganjalniki.
V	časopisu meje pritegnil članek o stabilizacijskih prizadevanjih v tovarni malih zaganjalnikov in o pohvale vrednem zanimanju vaših delavcev za izposojanje knjig iz potujoče knjižnice. Želim vam še veliko delovnih uspehov!
Tudi nam, Loris je bilo toplo pri srcu, ko smo prebrali tvoje vrstice, za katere se ti prisrčno zahvaljujemo. To je za nas, ki se trudimo, da bi bil časopis kar se da pester in zanimiv tudi dokaz, da ga ne berejo le člani Iskre, marveč da radi posežejo po njem tudi drugi, pa čeprav imajo oblečeno vojaško suknjo.
Želimo ti čimhitrejši potek dnevov in še kaj se oglasi!
I	Marko Rakušček I
kretar Aleksander Miljavec in član predsedstva Rajko Novak, ki je med drugim dokaj kritično spregovoril o premajhni udeležbi mladih pri širših pohtičnih akcijah.
O prizadevanjih in nadaljnji usmeritvi mladih na nivoju občinskih konferenc pa je spregovoril gost srečanja, predsednik občinske konference mladih iz Nove Gorice Andrej Kampa-ra. Kako pomembno je bilo to srečanje priča tudi udeležba predsednika konference 00 sindikata Zmaga Lasiča, predstavnika zveze komunistov Mateja Bizjaka in vodje splošno kadrovskega sektorja Pavla Mermolje. Na koncu so mladi iz Avtoelektrike poslali pozdravno brzojavko tov. Titu z gorečo željo, da bi se njegovo zdravstveno stanje čimprej izboljšalo.
Ob zaključku srečanja smo med mladimi izvedli kratko anketo z vprašanjem, kaj mislijo o tovrstnih srečanjih?
LJUBICA KAVČIČ, tovarna generatorjev in elektronike. Današnje srečanje mladih delavcev ima izredno velik pomen, saj smo se do potankosti seznanih z najaktualnejšimi dogodki pri nas. Poudariti pa moram, da pogrešam pomanjkanje konkretnih akcij, ki naj bi jih izvedli za boljše gospodarjenje in še boljšo aktivnost mladih v naši DO.
RAJKO MLEKUŽ, tovarna AET Tolmin. S takim seznanjanjem moramo nadaljevati, saj smo se izčrpno seznanih o gospodarski problematiki in z vprašanji, s katerimi se srečujemo mladi.
IGOR MAKAROVIČ, tovarna delovnih sredstev. Vsekakor moram to zamisel označiti kot izredno koristno, saj smo se v celoti seznanili s problemi
PROIZVODNJA
Vrednost izdelkov, ki smo jih proizvedli v letu 1979 je znašala - ovrednotena po stalnih cenah, za 13 odstotkov več kot v letu 1978, plan proizvodnje pa je bil izpolnjen le s 96 procenti. Proizvodnja je potekala najuspešneje v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu, saj je bila za preko 40 % večja od proizvodnje v letu 1978, plan za lansko leto pa so presegli za 16 odstotkov. Tudi v tovarni velikih zaganjalnikov so dosegli plan proizvodnje, medtem ko v ostalih TOZD plana niso uspeli doseči.
Izpolnjevanje plana je potekalo najslabše v tovarni AET Tolmin, v tovarni žarnic Ljubljana in v tovarni odUtkov Komen. V teh treh TOZD so izpolnili plan le 86-88 odstotno, v tovarni generatorjev in elektronike in v tovarni malih zaganjalnikov pa so plan izpolnili z 92, oziroma 93 odstotki. V primerjavi z letom poprej se je poleg VT Bovec proizvodnja najbolj povečala v LIT Komen - za 38 %, v MZ za 17 % in v GE za 15 %. Nekoliko manj se je proizvodnja povečala v ŽA — za 7 %, v VZ in AET pa za 4 %.
MNOGO VZROKOV
Poglejmo-sedaj, kakšne vzroke navajajo temeljne organizacije za neizpolnjevanje plana proizvodnje. Tu zasledimo predvsem slabo izkoriščanje
poslovanja naše DO in z vprašanji, ki so vezana na delovanje mladinske organizacije. Tov. Eržen nam je zelo konkretno objasnil številna vprašanja, o katerih dosedaj sploh nismo bili seznanjeni. Naša naloga pa je, prenesti današnja zapažanja tudi na ostale člane ZSMS v TOZD. Pri iznašanju problemov v zvezi z delovanjem OO ZSMS je bila povsod podčrtana nedelavnost članov in nezainteresiranost ostalih DPO za večje sodelovanje. Toda nobeden ni povedal, kaj so štorih, da bi to sodelovanje poglobili in kakšne ukrepe so podvzeh, da bi poživili dejavnost v 00. Sicer pa je seminar v celoti uspel, saj so nam vsa iznešena mnenja izredno koristila v pogledu nadaljnjega dela in razgledanosti.
BOJAN JAIČ, tovarna žarnic Ljubljana. Take in podobne „okrogle mize" bi morah pripraviti večkrat, saj so kot nalašč za pregled vseh aktualnih dogodkov, ki so skupnega pomena za nas vse.
BERNARD KAŠČA, tovarna vžigalnih tuljav Bovec. Po moji oceni je srečanje v celoti uspelo, kar priča tudi številna udeležba. Vesel sem, da sem se seznanil z uspehi in neuspehi drugih TOZD ter z „recepti“, kako rešiti nastale probleme. Močan vtis name je napravil izčrpen prikaz glavnega direktorja o trenutnem gospodarskem položaju DO in pravilen prikaz vloge mladih, s čimer nas je seznanil Rajko Novak.
ALENKA TOMŠIČ; TOZD -Komerciala Nova Gorica. Glavni direktor se je res potrudil, da nam je tako lepo in izčrpno prikazal trenutni položaj gospodarjenja. Vsi, ki smo pozorno poslušali njegovo izvajanje smo odšli obogateni z novim spoznanjem in znanjem s področja dela in gospodarskih težav, ki pestijo našo delovno organizacijo in širši jugoslovanski prostor. Prepričana sem, da tako pomembno srečanje ni bilo zad-nje-	Marko Rakušček
delovnega časa zaradi pogostih odsotnosti (boleznine, porodniški dopusti), neusklajenost kapacitet posameznih prozvodnih faz, težave pri nabavi ustreznih orodij, premalo učinkovita organizacija vzdrževanja delovnih priprav, pomanjkanje nekaterih vrst materiala ter vse prevečkrat slaba kva-hteta le-tega. Poleg teh naštetih vzrokov so na obseg proizvodnje vphvale negativno tudi nekatere zakasnitve pri osvajanju novih izdelkov, v tovarni AET pa tudi še določene težave pri zagonu novih proizvodnih naprav.
PRODAJA IN IZVOZ
Vrednost prodanih izdelkov za prvo vgradnjo na domačem trgu je dosegla planirano vrednost, večja od planirane pa je vrednost prodaje izdelkov za drugo vgradnjo. Dobave za prvo vgradnjo so potekale dokaj zadovoljivo, le z magnetnimi vžigalniki, žarnicami in dinami smo včasih neko-hko kasnih.
Poslovno poročilo pravi med drugim tudi, da bi pri prodaji za drugo vgradnjo lahko dosegli še boljše rezultate, če bi uspeh proizvesti večje koh-čine nekaterih rezervnih delov, ki so bili konstantno kritični. Tu so mišljeni predvsem rotorji, stikala, sklopke, pastorki, žarnice, napetostni regulatorji in diname.
Vrednost prodaje — skupaj z izvoz-
Linijo pokrova ima TOZD Generatorji v prostorih tovarne malih zaganjalnikov.
IZ POROČILA O POSLOVANJU V LANSKEM LETU
Najbolje v tovarni vžigalnih tuljav
Devetindvajset listov obsega poročilo o poslovanju v lanskem letu v novogoriški Iskri - Avtoelektriki in pravi, da so rezultati nekoliko boljši kot v preteklem letu (1978) vendar z njimi še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni. Zlasti velja to za akumulacijo, ki je še vedno minimalna, pa tudi slabi rezultati poslovanja v tovarni malih zaganjalnikov so skoraj enaki predlanskim, sicer pa smo o teh vzrokih, o izgubi obširneje spregovorili v eni zadnjih številk Jskre". Razveseljivo je, da so bili rezultati poslovanja najugodnejši v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu (spomnimo se, da je prav ta TOZD zaključila poslovno leto 1978 z izgubo), nekoliko slabši pa so bili v tovarni generatorjev in elektronike in v tovarni žarnic.
Nad 60 mladih je sodelovalo ob „okrogli mizi. “
nimi premijami je na domačem trgu za 31 odstotkov večja kot leto poprej in za 4, % večja, kot smo planirali.
0 prodaji na tuja tržišča smo sicer že poročali, zato danes le na kratko. Planirana vrednost izvoza je bila prese-• žena za 17 odstotkov. Zadovoljivo je fizično povečanje obsega izvoza na solidne dosežene vrednostne rezultate, pri izvozu pa delno vphvajo tudi pozitivne tečajne razlike, glede na tečaj, po katerem je bil plan izvoza sestavljen.
V	letošnjem letu bo potrebno dati še večji poudarek usklajevanju zunanjetrgovinske dejavnosti v smislu zadovoljevanja potreb po uvozu z lastnimi deviznimi sredstvi, pridobljenimi z izvozom.
Vrednost celotne eksterne prodaje v lanskem letu je bila za 6 % večja od planirane vrednosti proizvodnje. Kljub preseganju plana pa fizični obseg prodaje ni bil v celoti dosežen. Na to doseganje je vplivalo nedoseganje plana proizvodnje, ki znaša za Avtoelektrike 4 odstotke. Posledica tega je občutno zmanjšanje zalog pri nekaterih grupah izdelkov, to pa povzroča težave pri planiranju proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta.
Restriktivni ukrepi na področju uvoza in nasploh zaostreni pogoji gospodarjenja so vplivah na večino naših dobaviteljev surovin in ostalih delov.
V	lanskem letu je potekalo zapo-
slovanje počasneje, kot je bilo plani’ rano. Ob koncu leta nas je bilo ' Avtoelektriki 3211, v planu pa je bil5 predvideno 3314 zaposlenih, torej 103 več. V primerjavi z letom poprej se je stanje zaposlenih povečalo za 3,8 odstotka in je znašalo 98,5 % plani’ ranega povprečja.
Poglejmo sedaj, kako se je večal® število zaposlenih v posamezni!1 TOZD. V tem pogledu prednjači]® „Odlitki“ Komen z 12%, ..Žarnice" Ljubljana z 9,3 %, VT Bovec 6,9 % AET Tolmin pa 6,3%. V deloVni skupnosti se je število zaposlenih p°' večalo za 8,3 % vendar je to povečanje praktično le posledica premestitve nekaterih računovodskih delavcev iz službe za investicije iz TOZD v DSSS
Iz podatkov v strukturi zaposlenih po izobrazbi je razvidno, da je ostala struktura zaposlenih po dejanski izobrazbi praktično nespremenjena, znatno pa se je spremenila struktura zaposlenih po zahtevani izobrazbi, p°' I večal se je delež zaposlenih, ki opravlja delovne naloge za katere se zahteva višja izobrazba od njihove dejanske izobrazbe.
Toliko smo pripravili za to številko Iskre. Prihodnjič bomo spregovorili se o gibanju osebnih dohodkov, o inventivni dejavnosti, saj je 107 predlagateljev predložilo 155 zamisli ter o celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku.	n
e
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TOZD ELEKTROMOTORJEV
Nova delovna pripomočka
Razvojniki Tovarne elektromotorjev so povsem samostojno razvili dve pripravi, ki bosta v veliko pomoč nemotenemu poteku proizvodnje, pomenita pa tudi precejšen prispevek lažjemu delu in avtomatizaciji.
Gre za dva stroja, ki se bosta vključila v proizvodnjo elektromotorjev: naprava za natiskavanje ležajev na rotorje elektromotorjev in naprava za dodajanje rotorjev na stroj za brez-konično brušenje.
Naprava za natiskavanje ležajev na rotorje bo omogočila avtomatski potek delovne operacije, ki je dosedaj zahtevala ročno delo, enako funkcijo
Naprava za dodajanje na stroj tA brezkonično brušenje.
pa ima tudi drugi pripomoček. Namesto ročnega vlaganja rotorjev stroju za brezkonično brušenje, bo delo prevzela avtomatska priprava.
Nova naprava za vtiskavanje ležajev na rotorje.
Anica Gartner pri ročnem natiskavanju ležajev na rotorje elektromotorjev.
8. STRAN
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Novo sindikalno vodstvo
Zadnjega februarja je bilo v Škofji Loki zasedanje konference OOS Široke potrošnje. Sestanka se je poleg starega in novega vodstva OO sindikata udeležil tudi predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern, prisostvovali pa so tudi vsi sekretarji OO ZK in predsednik KS ZSMS Široka potrošnja Tone Rušar. Osrednje točke zasedanja so bile: pregled dela sindikata v preteklem obdobju, program dela za letošnje leto, prisotni pa so izvolili tudi nove organe sindikalne konference.
0 delu sindikata v preteklem obdobju smo izčrpno pisali že v prejšnji številki, zato pregleda akcij ne bomo ponavljali. Toliko bolj pa je zanimiv načrt dela 00 sindikata za letošnje leto, ki poleg nalog, skupnih za celotno SOZD Iskra vsebuje tudi vrsto v okvir DO vgrajenih nalog.
Program dela izhaja iz programskih smernic za delovanje sindikata v SOZD Iskra v obdobju 1979—1980, sklepov 9. kongresa ZSS, program dela RS ZSS za letos ter ugotovitev, ki so bile sprejete ob izdelavi politične ocene SOZD Iskra.
Načrt dela temelji na šestih delovnih poglavjih — zadolžitve na področju samoupravne organiziranosti, družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega planiranja, delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, kadrovske politike >n izobraževanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter letovanja, oddiha, rekreacije in športa.
Področje samoupravne organizira-uosti, ki je v programu dela za letošnje leto postavljeno v ospredje, zajema Predvsem ugotovitev, da samo ustrez-na samoupravna organiziranost lahko določa osnovo za uveljavitev ustavnega položaja delavca. S tem v zvezi so v ospredju naloge v zvezi s konsti-
na gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, še nadalje bo potrebno razvijati dohodkovne odnose med proizvodno in prometno dejavnostjo.
V okviru delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke bo potrebno zaradi mednarodnega položaja - političnega in gospodarskega - v prvi vrsti skrbeti za čimbolj-šo seznanjenost vseh delavcev z gospodarskim položajem ožje in širše družbene sredine. V okviru DO in SOZD bo potrebno čimprej sprejeti skupne splošne samoupravne akte, ki bodo urejali področje skupnih osnov in meril za delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in nagrajevanje ustvarjalnega dela.
Iz osnovne ugotovitve, da so ustrezno usposobljeni in pravilno delovno razporejeni kadri osnova nadaljnjega razvoja, izhaja vrsta zadolžitev. Letos bo potrebno na ravni SOZD predvsem sprejeti samoupravni sporazum o
kadrovski politiki, hkrati pa dosledno izvajati družbeni dogovor o kadrovski politiki. Planski dokument na vseh ravneh bodo morali vsebovati tudi opredelitve v zvezi s potrebnimi kadri, v zvezi s tem pa ne bo mogoče prezreti tudi uresničevanja dogovorjene vloge Iskrinega izobraževalnega centra.
Posebno poglavje predstavlja samoupravno in družbenopolitično izobraževanje delavcev. Potrebno bo organizirati različna delovna posvetovanja, urediti kadrovske evidence, oceniti in kritično pregledati delo delegatov.
Člane sindikata Široke potrošnje čaka še vrsta nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, dokončno pa se bo treba dogovoriti tudi o načinu letovanja delavcev.
Razprave se je tudi udeležil direktor Široke potrošnje Simon Primožič, ki je na kratko ocenil poslovanje v preteklem letu, nato pa so prisotni izvolili novo članstvo konference.
Izvoljeni so bili: predsednik konference Marjan Može (Šežana), podpredsednik Simon Seljak (Vrhnika), tajnik Stane Fleischman (DSSS Škofja Loka), člani pa so Vojko Tavčar (Sežana), Oto Vozlič (Prodaja Ljubljana), Štefan Nastran (Železniki), Roman Klemenčič (Reteče), _ Jana Martinuč (Pržan) in Vlado Štravs (Idrija). Izvoljen je bil tudi športni referent Janko Šilar (Reteče). gp
TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI
Uspešno zaključeno poslovno leto
Lansko leto so v Železnikih vse-.	,	-	stransko dobro zaključili. Proizvodnja
tuiranjem Iskrine interne banke, kon- :e bila p0 pianskih cenah dosežena z snl-Ho^Uo „e«m nn	r,r,mpn=, indeksom 10o,2 količinsko pa s 103.
solidacija vseh DO skupnega pomena analiza organiziranosti nabavne funkcije SOZD Iskra, pomembna pa so (udi prizadevanja za pospeševanje integracijskih procesov za povečanje družbene produktivnosti dela in uresničevanje vloge DO in Iskre v okviru gospodarskega sistema SRS in SFRJ.
Osnovni instrument za dolgoročno uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je dosledno uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja. Prizadevanje (indikalnih aktivistov na tem področju bodo obsegale predvsem analize izpolnjevanja programa, pripravo in sprejemanje planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje, organiziranje razprav na to temo in dosledno uveljavljanje politične odgovornosti vseh, ki ne bodo izpolnjevali sprejetih programov.
Planski dokumenti bodo morali zajemati tudi ustrezna vlaganja v družbeni standard delavcev, opredeljevanje vlaganja v prioritetne razvojne programe, razmejene pa bodo morale biti tudi konkretne kadrovske zahteve.
V okviru tega področja so si člani sindikata Široke potrošnje med nujnejše naloge postavili tudi uresničevanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje skupnih naložb v Iskri. Ta zahteva pa seveda vsebuje tudi neizogibno uresničevanje dohodkovnih odnosov med podpisnicami in Iskrino interno banko.
Seveda spisek nalog s tega področja še ni zaključen. Člani sindikata so se dogovorih, da bodo letos še posebej namenjali skrb za neprestano povečevanje vpliva in odgovornosti delavcev
Pomemben dosežek preteklega leta je zlasti precejšen dvig produktivnosti. Merjena s številom izdelkov na delavca seje povzpela v primerjavi z 1. 1978 za 28 %, kar pomeni, daje v 1. 1978 vsak delavec proizvedel 1014 izdelkov, lani pa kar 1583. Pomemben delež pri tem ima, kot sami navajajo, tehnično sodelovanje s kooperanti na Vrhniki, v Žužemberku in z OZD Tehtnica.
Nekoliko slabši je podatek, če se na dvig produktivnosti pogleda še s stahšča izboljšanja izkoristka delovnega časa. Le-ta stagnira, vzrok pa je predvsem v številnejših izostankih z dela zaradi različnih bolezni pa tudi rednih dopustov.
Prodaja, ki je bila realizirana prek TOZD Prodaja, je bila dosežena nekoliko pod planom. Vzrok za nedoseganje tiči na obeh straneh — v sami TOZD so nekoliko zmanjšali asorti-man izdelkov, delen krivec za nedoseganje pa so tudi kadrovske težave v TOZD Prodaja. Posledica so seveda precejšnje zaloge gotovih izdelkov ob koncu lanskega leta. Položaj pa kljub vsemu ni kritičen, saj so se prav te zaloge v začetku letošnjega leta že precej zmanjšale. Ostala prodaja, tista torej, ki poteka prek prodajnega oddelka same temeljne organizacije, pa je precej porasla in presegla načrtovano vrednost.
Zelo vzpodbudni so tudi jzvozni rezultati, saj se je načrtovan obseg ob seštevku konec leta povečal kar za 6 %, še boljši pa je podatek v primerjavi z 1. 1978. Indeks rasti je v tem primeru kar 168! Precejšnja povečanja so zabeležili zlasti v proizvodnih kooperacijah, nekoliko manjši pa je bil čisti izvoz, zlasti sesalnih enot.
Celotni dohodek je bil lani od planiranega za 4,5 % večji, še večja pa je rast v primerjavi z letom prej — skoraj za polovico. Izvoz v strukturi celotnega dohodka dosega že kar četrtino, skupno s celotnim obsegom pa jih to uvršča na najvišja mesta v lestvici izvoznikov škofjeloške občine. Čisti dohodek je bil presežen za nekaj manj kot 4 %, večji pa je v primerjavi z 1.
1978	tudi čisti dohodek na delavca. Iz rezultatov gospodarjenja je razvidno tudi povečanje akumulacije, ki je v primerjavi z letom prej glede na dohodek zrasla kar za 18,7 %.
V primerjavi z 1. 1978 se je za dobro četrtino povečal tudi del sklada skupne porabe na delavca. Poprečni neto osebni dohodek na delavca v 1.
1979	je bil 6.733,17 din, kar pomeni, da so plan presegli za 6 %, planirano proizvodnjo pa so dosegli s poprečno 818 zaposlenimi, kar je za 2 % manj od načrtovanega. Pohvaliti velja dejstvo, da zaposlovanje v primerjavi z letom nazaj ni preseglo 3 %.
Za letos načrtujejo intenzivno povečevanje izvoza, kar bodo skušali doseči predvsem s prestrukturiranjem proizvodnje, vendar pa se kljub dejstvu, da so pretežni izvozniki, bojijo pomanjkanja uvožnega repromate-riala tudi za izdelke, ki jih izvažajo. SF
Komisija za delovna razmerja razpisuje
naslednja dela in naloge:
1.	REFERENT NABAVE
Pogoji:
Srednja strokovna izobrazba elek-tro, strojne ali ekonomske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba tri mesece.
2.	POMOŽNI REFERENT V NABAVNEM ODDELKU
Pogoji:
Administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Delo je za določen čas, nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: ISKRA TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82, v 15 dneh od dneva objave v Primorskih novicah. Priporočena oddaja na pošti se smatra kot direktna oddaja v TOZD.
Kandidati bodo o izbiri obve-ščeniv 30 dneh po preteku roka za vložene prijave.
Z volilne konference sindikata DO Široka potrošnja.
V Škofji Loki so se 22. februarja zbrali direktorji TOZD, vsi računovodje in organizatorji TOZD, prisostvovali pa so tudi vsi vodje področij Delovne organizacije. V sodelovanju s predstavnik n DO Iskra ZORIN so široko razpravljali o zelo aktualni in pereči problem 'ci o informatiki oziroma informacijskem sistemu Iskre kot celote in DO Š potrošnja. Na problemskem sestanku so imeli samo eno točko dnevnega rtua - program razvoja informacijskega sistema OO Iskra-Široka potrošnja.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Z ocenami na zbore
Ne le zato, da bi bili delavci bolje informirani, temveč v prvi vrsti zato, da bi dosegli večjo osveščenost delavcev ter s tem odgovornost za boljše gospodarjenje, je potrebno preseči obravnavanje rezultatov gospodarjenja na hitro, v časovni stiski in brez primerjav doseženih rezultatov, tako z rezultati v preteklem obdobju, kot s planiranimi.
Rezultate gospodarjenja je potrebno ocenjevati po posameznih elementih (gibanje produktivnosti dela, materialnih stroškov, uresničevanje izvoznih usmeritev, uvoza, skladnosti rasti osebnih dohodkov v odvisnosti od rasti produktivnosti dela, materialnih stroškov, uresničevanje izvoznih
Zagotoviti normalno stanje v proizvodnji ati izkoristiti instalirane proizvodne kapacitete in dosegati mesečno realizacijo 34 milijonov din je osnovni stabilizacijski ukrep v TOZD Naprave za energetiko, je poudari! Mirko Jere, predsednik KPO TOZD.
usmeritev, uvoza, skladnosti rasti osebnih dohodkov v odvisnosti od rasti produktivnosti dela, uresničevanje politike zaposlovanja itd.) in hkrati z ukrepi za izboljšanje v naslednjem stabilizacijskem obdobju.
O doseganju izkoristka delovnega časa se mora kvartalno poročati vsem delavcem, je bilo sklenjeno na zboru.
To je le nekaj ugotovitev predsedstva mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljana, ki izhajajo še iz preteklega leta, vendar postajajo z zaključkom meseca februarja, ob pregledu analize lanskoletnega poslovanja v organizacijah zdmženega dela še kako pomembne in potrebne. Pomembne toliko bolj, ker nakazujejo pristop k obravnavi analize uspešnosti poslovanja v preteklem letu.
Njeni kazalci pa pomenijo osnovo za plan za 1980. ali stabilizacijsko leto v našem gospodarstvu. Če k temu dodamo še predlog, oz. program stabilizacijskih ukrepov, ki pomeni neko dodatno pomoč ali obveznost pri zagotavljanju in sprotnem preverjanju uresničevanja planskih ciljev, potem smo si do neke mere pripravili prepotrebno osnovo za izvajanje pospešene rasti sredstev za reprodukcijo in s tem akumulacijo, usmerjeno rast osebnih dohodkov v odvisnosti od rezultatov gospodaijenja ter usmeritev v domače repromateriale ter v izvoz.
Čeprav tokrat ne bo toliko govora o številkah, si poglejmo, kako so potekali v zadnjem tednu februarja zbori delavcev v nekaterih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih delovne organizacije Avtomatika, ki imajo svoj sedež na Savski c. 3 v Ljubljani!.
TOZD SESTAVNI DELI
Delavci so si bili enotni v oceni, da je leto 1979. pomenilo za to temeljno organizacijo premik v pozitivno smer;
— utrdili so novo samoupravno in poslovno organiziranost,
Vsekakor lahko ugotovimo, da smo zastavljene naloge, ob sodelovanju sodelavcev v delovni organizaciji in TOZD materialne proizvodnje, za katere opravljamo poverjene naloge, uspešno izpolnili — Vlado Podlogar, vodja delovne skupnosti DS 1.
—	krmiljenje proizvodnje poteka po sistemu GEORGA,
—	lep uspeh beležijo pri odpravi ozkih grl, k čemer so največ pripomogli delavci sami.
To je le del izvedenih nalog, katerih osnovo je predstavljal ,.Program ukrepov za realizacijo plana11, ki gaje v 1. 1979 sprejel delavski svet omenjene TOZD.
Leto 1980 pa bo kljub doseženim uspehom zahtevalo od vsakega posameznika mnogo truda in delovne discipline, če bodo hoteli:
—	izboljšati izkoriščenost proizvodnih in orodjarskih zmogljivosti proizvodne stroške na enoto proizvoda, oz. na enoto dohodka,
—	zmanjšati porabo energije na enoto proizvoda,
—	zvečati produktivnost dela (fizični obseg proizvodnje na delavca),
—	zvečati akumulacijo v primerjavi z dohodkom,
—	povečati izvoz (sestavni deli za montaže),
—	zmanjšati uvoz,
—	izboljšati stopnjo obračanja obratnih sredstev,
—	zboljšati pripravo dela v procesu poslovanja in
—	zboljšati izrabo delovnega časa.
TOZD NAPRAVE ZA ENERGETIKO
Kot še nekaj drugih, se je tudi TOZD Naprave za energetiko samoupravno organizirala kot temeljna organizacija šele s 1. 10. 1979. Posledice tako kratkega časa od konstituiranja pa do danes in če upoštevamo še potek njene proizvodnje je, da v tej temeljni organizaciji še ni zagotovljen normalen potek proizvodnje. Pomanjkanje repromateriala, nepopolni pro-
Glede na problematiko zagotavljanja realizacije fizično povečanega proizvodnega
Ijivo tudi v letu 1980, je poudari! Venčeslav Kitak, direktor TOZD Sestavni deli.
jekti ter razvojno tehnološki problemi so povzročili, da v proizvodnji zaščitnih relejev, zaščitnih naprav in tele-informacijskih naprav v 1979. letu niso dosegli plana (gledano kot celota so ga dosegli).
Zato so toliko važnejši stabilizacijski ukrepi, ki so jih delavci sprejeli na zboru. Njihova osnova je zaveza za vsakega delavca, da s svojim delom prispeva k čimprejšnji vzpostavitvi normalnega proizvodnega procesa, kar z drugimi besedami pomeni izkoristiti instalirane proizvodne zmogljivosti in dosegati mesečno realizacijo 34 milijonov dinarjev.
(Nadaljevanje na 10. strani)
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA
TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDNA VEZJA ŠENTJERNEJ
Sredi dela in načrtov
Hibridna vezja so višja oblika proizvodnje elementov. To je pravzaprav minituriziran sklop elementov, ki jih rabijo za proizvodnjo nekega čisto določenega elektronskega izdelka. Po teh, integriranih vezjih kot jih tudi imenujejo, je čedalje večje povpraševanje doma in na tujih tržiščih. Zato oddelku Hibridnih vezij v Šentjerneju ne manjka dela, celo preveč naročil je včasih, nam je povedal vodja tega oddelka Janez Alič .
Zdaj so sredi načrtov za večje investicije v posodabljanje proizvodnje v
strojno opremo in predvsem za širitev zmogljivosti. Elaborat za začetek predvideva le večanje strojnega parka se pravi proizvodnih zmogljivosti. Kasneje pa načrtujejo tudi gradnjo večjih prostorov, saj za sedaj gostujejo v proizvodnih prostorih, ki so bili ob gradnji predvsem namenjeni za proizvodnjo potenciometrov.
Tudi asortiment proizvodnje hibridov so že precej popolnih. Lahko izdelujejo vse vrste integriranih vezij, razen tistih, ki morajo biti zaprti v hermetična ohišja. To je vsekakor
§>
USTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
ocenami na zbore
(Nadaljevanje z 9. strani)
OVNA SKUPNOST ZA ADMI-\ STRATIVNO TEHNIČNE ZA-
I VE - DS
,,Leto 1979 nam bo ostalo v spominu kot izredno dinamično in naporno, polno dodatnih nalog, ki jih je povzročila reorganizacija TOZD Tela v pet novih subjektov in obsežni pogoji poslovanja,“ je na zboru obrazložil Vlado Podlogar, vodja delovne skupnosti DS 1.
,,Dodatne naloge, pri katerih smo intenzivno sodelovah, lahko strnemo v nekaj skupin in sicer:
—	reorganizacija samoupravnih organov in družbenopohtičnih organizacij (novi samoupravni organi in reorganizacija družbenopohtičnih organizacij, novi samoupravni akti, reorganizacija informiranja za potrebe samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij itd.),
—	reorganizacija materialnega poslovanja (skladišč, materialne kartoteke, računalniške obdelave podatkov, spremembe v načinu proizvodnje, interno fakturiranje med novimi TOZD itd.),
—	reorganizacija sistema izkazovanja poslovne uspešnosti (reorganizacija beleženja podatkov v računovodstvu — namesto ene bilance, pet, izdelava dvojnih gospodarskih načrtov — najprej za TOZD Tela, potem za nove subjekte, izdelava delilnih ^bilanc, dvakratni inventurni popis
—	prilagoditev poslovnega sistema glede na restriktivne ukrepe družbe (zmanjšanja uvoza, zmanjšanje kreditiranja, pomanjkanje likvidnosti itd.).
Lahko bi še naštevali nadaljnje skupine izrednih del, saj smo v letu 1979 izvedli tudi reorganizacijo dveh sektoijev, izboljšah organiziranost v
K temu, da so v TOZD Sestavni deli v veliki meri uspeli odpraviti ozka grla v proizvodnji, so pripomogli prizadevni delavci.
ostalih, opravljali vsa potrebna dela za potrebe približno 20 % povečane proizvodnje.
Vsekakor lahko ugotovimo, da smo zastavljene naloge, ob sodelovanju sodelavcev v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah materialne proizvodnje, za katero opravljamo poverjene naloge uspešno izpolnili predvsem zato, ker smo bili voljni delati tudi v popoldanskem času, v prostih sobotah in nedeljah. Iz tega lahko ugotovimo, da je naša delovna zavest visoka in da bomo lahko tudi vse naloge v letu 1980 uspešno izpolnili, saj bo omenjeno leto predvsem zaradi potrebnih dodatnih stabilizacijskih ukrepov prav tako naporno kot preteklo.
Naj na koncu še dodamo, da smo dosegli in že presegli tudi začrtane cilje pri delitvi dohodka in čistega dohodka, saj sta v glavnem zaradi zmanjšanja materialnih stroškov dohodek in čisti dohodek večja od načrtovanega."	,
V zadnjih treh mesecih 1979. leta je tudi TOZD Razvojni inštitut posloval kot nov subjekt in ustvari! celotni prihodek v glavnem s sodobno menjavo dela s TOZD v okviru Avtomatike.
velik napredek, saj imajo s tako kompletno ponudbo tudi mnogo večje možnosti na trgu. Lahko pa bi izdelovali celo hibride v hermetičnih ohišjih, vendar je to vezano z novo zahtevno opremo.
Prav zdaj zaključujejo inovacijsko nalogo, ki so jo začeli razvijati pred dvema letoma. Ta zahtevna in tehnično ne ravno lahko izvedljiva naloga je uspešno zaključena. Za to novo proizvodnjo so precej vložili v novo opremo. V ta tehnološki proces je vključena tudi laserska tehnika. Z laserjem umirjajo in režejo upore. To je tehnološko zahteven postopek, na ta način pa so ga avtomatično poenostavili in zelo izboljšali kvaliteto in zlasti zanesljivost.
To pa je zanje zlasti važno, saj si zelo prizadevajo doseči vrhunsko kakovost, ki se zahteva za izdelke za profesionalno rabo. Delno so na tem področju že uspeli, želijo pa še dalj in globlje v osvajanje te visoke stopnje kvalitete.
Predvsem pa želijo čimveč posameznih faz in celotnih sistemov avtomatizirati, saj je bila večina dela do pred nedavnim opravljena ročno. Zdaj pa počasi avtomatizirajo in s tem se predvsem povečujejo proizvodne zmogljivosti, obenem pa se izboljšuje kvaliteta, saj tako odpade precej napak in zlasti človeški faktor pomot.
Z novo opremo se je že in se še bo povečevala proizvodnja; tako bodo že letos naredili nad 100 % več kakor lani. Z združevanjem sredstev za investicije pa bodo po načrtih po dveh do treh letih to številko še visoko dvignili. V delovni organizaciji Industrije elementov namreč že dolgo združujejo sredstva na ravni delovne organizacije in to zlasti za investicijska vlaganja. Vsaka enota, oziroma TOZD zase je često prešibka za večje investicije, z združenimi sredstvi pa opravijo mnogo več, hitreje in temeljiteje.
Raziskave trga pa kažejo, da se trg za integrirana vezja čedalje bolj širi, vse več je zanimanja za tovrstno tehniko in zato se je zelo perspektivno pripraviti na večje možnost^ ki jih daje domače in tuje tržišče. Že letos bodo izvozili nad 20 % celotne proizvodnje in to na zahteven zahodni trg. Nobene bojazni pa ni, da ne bi vsega prodali, čeprav so letos proizvodnjo najmanj podvojili. Torej visoka konjunktura odpira še boljše perspektive.
Iskrina proizvodnja hibridnih vezij pa je važen člen v prizadevanjih za zmanjšanje uvoza. Zdaj se proizvajalci elektronike lahko z naročili obračajo na TOZD Potenciometri in hibridi, sicer pa bi bilo treba integrirana vezja naročati v inozemstvu in jih uvažati. Poleg tega pa pomenijo hibridna vezja zmanjšanje prostora. Pri uporabi teh miniaturizacij je namreč mogoče, vsaj teoretično, zmanjšati prostor aparature zares na minimum.
„Sicer pa smo tehnika bližnje prihodnosti in sodobne sedanjosti," je malo zares, malo za šalo zaključil vodja Janez Alič.	c v *
TOZD KERAMIKA VI2MARJE
Izobraževanje,
stanovanja,
»bolniške«
Za TOZD Keramika v Vižmarjih je dodatno izobraževanje še posebnega pomena. Za keramično stroko še posebej primanjkuje strokovnjakov, tako kvalificiranih delavcev, tehnikov in inženirjev. Rednih šol za to stroko praktično ni in zato si pomagajo s kemiki, strojniki in drugimi, ki pa se morajo seveda dodatno izobraževati. Zato prav zdaj pripravljajo kar trije sodelavci iz te TOZD magisterij na Inštitutu Jožef Stefan.
Rednih štipendistov imajo v tej TOZD 12 pri 230 zaposlenih, izredno pa se jih izobražuje še več, tako za pridobitev kvalifikacij, kot tudi za pridobivanje potrebnega znanja iz keramiške stroke. Precej delavk pa končuje osnovno šolo. To akcijo je sprožil sindikat, ker je zlasti precej zaposlenih iz sosednjih republik, ki so se zaposlili brez končane osnovne šole.
Tudi za stanovanja zaposlenih skrbijo. Seveda vedno manjka denarja za vse prosilce. Pomagaji si tako, da namenska sredstva za gradnjo stanovanj oplemenitijo v banki in tako zagotovijo višja posojila za nakupe stanovanj. Sicer trenutno ni najtežjih
TOZD ELEKTROUTI MOKRONOG
Prehod na novo tehnologijo ni enostaven
V
P
Gradnja nove tovarne v Mokronogu dobro napreduje. V novih delovnih prostorih bodo uvedli skorjo v celoti novo, sodobno, v glavnem avtomatsko tehnologijo. Temu primerna bo tudi nova organizacija dela, notranji transport in sodobni delovni pogoji. Vodjo tehnološkega oddelka Poldeta Vukšiniča smo ob obisku našli pred risalno desko, ko je pripravljal novi razpored strojev. „Delo mora steči, razpored tehnološkega procesa je treba temeljito premisliti in sistemizirati," je rekel Polde Vuk-šinič.
Največja pridobitev v novih prostorih bodo zaključeni tehnološki procesi. V provizoričnih prostorih, v katerih so delali 20 let so delovne procese zaradi premajhnih in neustreznih prostorov morali prekinjati, prevažati polizdelke in spet drugje dopolnjevati proizvodnjo.
Razporeditev strojev imajo v glavnem že pripravljeno, tehnološke projekte pa morajo končati do konca marca. Čas jih zelo priganja, saj je strojna oprema po večini že prispela, precej pa so jo usposobili v provizoričnih prostorih in tu že obratuje. Ob tem so se pripravili za normalno proizvodnjo. V poskusni fazi postopoma usposabljajo delavce za delo pri strojih, tehnologiin vzdrževalci pa so spoznali s tehnologijo, ustrojem in specifičnostmi nove opreme.
Delo v novih proizvodnih prostorih bo tudi mnogo bolj poenostavljeno in lažje. Tehnologi so upoštevali pravilo, naj delavec stroj nadzoruje in mu ne streže. To pogojuje že visoka stopnja avtomatizacije, tehnologi pa so pripravili še olajšane načine dodajanja, odvzemanja, transporta in embalira-nja. Tako bo fizičnega naprezanja zelo malo ali nič. Seveda pa bo moral sistem dela delovati natančno, hitro in predvsem precizno.
Velika pridobitev bo tudi možnost za uporabo viličarja. Doslej, v tesnih prostorih so opravljali vse premike od sprejemanja materiala preko proizvodnje do skladiščenja ročno. Zdaj bo to opravil viličar in v proizvodnji med fazami mali priročni vozički.
Vse to modrovanje o enostavnih prijemih v proizvodnji, ki jih poznamo
iz vsake delavnice, je morda videti zelo enostavno. Vendar ob uvajanju prihaja do tisoč vprašanj, stotisoče možnosti in ni vedno lahko poiskati najboljše. Poiskati je treba načine, ki bodo dajah največjo možno hitrost proizvodnje, zraven je treba misliti n& čimbolj človeške pogoje dela, na kvaliteto, na značilnosti izdelkov, na finančne možnosti in navsezadnje na zanesljivost izdelkov in načinov izdelave. Koliko mozganja in pretehtavanja je tu potrebno, vedo le strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji.
Ob vsem tem pa se odpirajo še kadrovska vprašanja. Novi, visoko avtomatizirani stroji sicer dajejo velike proizvodne možnosti, dajejo in zahtevajo pa tudi več strokovnega kadra tako v tehnologiji kakor v vzdrževanju. Tudi orodjarskega dela bo več in bolj zahtevno bo. Ta problem rešujejo z novimi strokovnimi močmi, ki prihajajo iz šol. Zdaj se jim bogato obrestuje dalekovidna politika štipendiranja in izobraževanja ob delu. Precej fantov iz vzdrževanja je opravilo posebne tečaje iz pnevmatike, hidravlike in elektronike. Tako so za prvo silo pripravljeni, precej pa še pričakujejo od novih sodelavcev, ki jih štipendirajo na različnih šolah od poklicnih do fakultet.
Ob koncu naj povemo, da bodo ostali pri istem proizvodnem programu, le izbor bo širši, kvaliteta višja in zanesljivost boljša. Tako si pripravljajo teren za izdelavo elektrolitskih kondenzatorjev za profesionalno rabo, saj ti gredo največ v promet in tudi v izvozu je zanje največ najboljših možnosti.	c IS
F. Kotar
\
dalj
nik
belj
Uto
sPOl
rni,
! so
\
I del; kok nap za | Pis;
ran
zdn
tret
Nik
sv0
okt
Van
Par
$ke
zbii
lier
slik
Ali
mo
de;
sm
Ali
alž
hu
var
se
Pre
obi
Fr;
vse
ni!
Iju.
Žii
če,
na
kn
voj
op
ki
Voj
šev
m;
ob
zb
išli
kn
Pit
da
Po
un
Bc
Aš
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||IIIH
stanovanjskih problemov. Pred kratkim sta se dva zaposlena iz barak v Tomačevem preselila v svoja stanovanja. Ne manjka pa prošenj, saj je vrsta delavk in delavcev, zlasti iz drugih republik na stanovanju v podnajemniških sobah, kjer so stanovanja draga in vse prej kot primerna.
S posojili pomagajo sodelavcem za nakupe etažnih stanovanj, pri gradnjah zasebnih hiš in pri adaptacijah. Tako so uredili stanovanjsko vprašanje že precej delavcem.
Aktualno vprašanje je tudi njihova tehnologija dela. Delovni pogoji so namreč težki, posebno zaradi prahu, ki je stalen spremljevalec keramike. Delajo v neustreznih prostorih in z nesodobnimi stroji, kar onemogoča ureditev odsesavanja v večji meri. Veliko pričakujejo od načrtovane gradnje nove tovarne, ki jo imajo v načrtu že več let. S to investicijo bi lahko uvedli sodobno, visokopro-duktivno tehnologijo in hkrati boljše delovne pogoje. Produktivnost je v tej stroki zelo odvisna od avtomatizacije in je naprezanje posameznikov v zastarelem tehnološkem postopku
nagrajena le z majhnim učinkom.
Težave imajo tudi z bolniškimi staleži. Že lansko leto so prekomernemu in sumljivemu „bolovanju“ hoteli napraviti konec, a niso dosegli vidnejših uspehov. Delavke in delavci se zdravijo po raznih ljubljanskih zdravstvenih domovih in je zato težko navezati stike z vsemi zdravniki. Ker pa teh dogovorov ni, je tudi težko iti dalje od domnev. Zanimivo pa je, da ima delovna organizacija za ljubljanske TOZD svojo ambulanto v Stegnah, ki pa se je delavci iz Keramike izogibajo, čeprav so tam pogoji zdravljenja dobri, ni gneče in zdravnik se v celoti lahko posveti pacientu. Vendar se razen oddelka VF Keramike delavci iz Keramike te ambulante izogibajo.
Sicer pa za zdravje zaposlenih skrbijo tudi z rednimi pregledi vsako leto, ali vsako drugo leto, odvisno od težkih ali lažjih delovnih pogojev. Tudi z rekreacijo skušajo pomagati zaposlenim. Nekoliko so s tem uspeli zlasti pri nogometu. Imajo svoje moštvo, ki je doseglo kar lepe uspehe v sindikalni ligi.	F Kotar
se.
Je
in
iz;
zb
9o
kn
sk
ro
o
Ps
od
vn
zn
PC
K;
..l
RE
SV
C,
te
šk
izi
ni
ne
iti
OO Zveze socialistične mladine v TOZD FERITI je imela v sredo, 20. 2. 1980 redno letno konferenco. Mladi so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju in kritično pretresli tudi spodrsljaje. Sprejeli so akcijski program za prihodnje leto in sprejeli sklepe za stabilizacijsko prizadevanje mladih v tej TOZD. Izvolili so nov 17-članski izvršilni odbor in za njegovo predsednico Jevrosimo Stankovič. Na konferenco sta prišla tudi zastopnika občinske konference ZSMS in Kluba mladih delavcev.	Jožica Markovič
SLOVENSKE ZAL02BE V LETU 1980
Več kot petdeset knjig Partizanske knjige
dal' naš' redn' zbirki Memoaristika, je na-leval naš pogovor direktor in glavni ured-b založbe Partizanska knjiga Brane Gra-n, .k, bodo izšla štiri dela: knjiga Mate °v'.^a ..Mauthausen" ki v bistvu niso čisti Ppmini, nekakšen spominsko dokumenta-'• hibridni tekst. Drugo delo iz te zbirke spomini Franceta Lubeja ..Odločitve".
^ i njej nam naš znani družbepolitični lavec govori vse od časov preloma v so-°ski organizaciji, ko se je le-ta s svojim ac|rednim krilom odločila za OF, sicer pa Lubejeve spomine lahko rečeno, da so sani v izrazito memoarskem tonu.
Tretje delo je knjiga Nikole Nikoliča „Z prek Sutjeske". To so spomini .Tonika Nikoliča, ko so Nemci dve izmed Hj"1 bolnic na Sutjeski odkrili in uničili, 'količ pa se je s tretjo prebil. Vendar pa v ,°l| knjigi Nikolič popisuje tudi čas od v .Racije do prihoda v partizane, jetniko-anje v Jasenovcu in svojo vrnitev v
izane, ko so ga zamenjali za ujete nem-Ke oficirje do bitke na Sutjeski.
Se posebej je zanimivo četrto delo iz te II ke, gre za knjigo Francoza Noela Favre-Sl®l'a ..Upornik". Favreliere je francoski /kar, bil je v francoski vojski, se boril v žlriii, kjer je rešil alžirske ranjence pa je jioral pobegniti na alžirsko stran. Zaradi ^tiranja je bil v Franciji obsojen na Aiv'..Po asirski vojni pa je bil predstavnik [žirije v OZN v New Vorku. Potem je ,/irsko v|ado zaprosil za štipendijo, da bi /udiral na Kitajskem, dobil pa je jugoslo-ansko štipendijo in tako prišel k nam, kjer ! 6 ie poročil in sedaj živi v Ljubljani kot j uradstavnik Renaulta. V času, ko je bil 1 p soien na smrt, se je zanj zavzela napredna /ancija s Sartrom na čelu, zdaj pa je o tem naPisal knjigo spominov „Upor-
|. ^ zbirki strokovne literature za splošni judski odpor bodo izšle štiri knjige. Prva je 'vljenje v naravi in predstavlja ponatis, ePrav so nekatera poglavja razširjena kot, a primer, poglavje o meteorologiji. Druga knjiga je delo Branka Peroviča ..Svetovne v°ine mornarice". To je pomembno delo, °Premljeno s številnim slikovnim gradivom, k' nudi dober pogled in vpogled v sodobne y°ine mornarice sveta. Tretje delo je ,,Reševanje iz ruševin" in predstavlja ponatis, n/dtem ko je četrta knjiga učbenik °bramba in zaščita za srednje šole.
Kot vsako leto je tudi letos na programu fbirka Znameniti Slovenci, v kateri bodo 's|e štiri knjige: Marjan Mušič je napisal knjigo o našem velikem arhitektu Jožetu /ečniku, Dragotin Cvetko o našem skladatelju Davorinu Jenku, Stanko Janež o Pomembnem činitelju naše literature in Utedniku Franu Levcu, medtem ko je Marja °°ršnikova napisala monoarafijo o Antonu Aškercu.
V zbirki Leposlovje pa bo letos izšlo sedem del. Tu je ..Deklica s harmoniko" Jelke Arnejc, ki predstavlja njeno prvo delo !n so to v bistvu njeni spomini na medvojno 'Znanstvo v Srbiji. Štefanija Podbevšek je zbrala svoje novele, v katerih kritično govori o usodi partizanskih žena po vojni, v knjigo pod naslovom „Ko se je dan videl skozi noč". Nada Kraigher je napisala roman ,,Žive povestice", v katerem govori o otroštvu, pravzaprav o svojih vnukih, Psihološko se loteva svoje snovi in skuša odkrivati odnose med starimi starši in vnuki.
Ivan Ribič pa je zbral nekatere svoje Znane in dobre partizanske novele v knjigo Pod naslovom ,,Skozi mrak in vihar". Kargl Grabeljšek je napisal nov roman -.Učiteljica", v katerem govori o mladosti Partizanske učiteljice, ki se je bila priučila ^ojega poklica med borbo nekje na '-Srkljanskem, medtem ko je zadnje delo iz ,te zbirke prevod. Gre za znani roman hrvaškega pisatelja Jureta Franičeviča—Pločarja v/rtinec", za roman torej, ki je ob svojem izidu vzbudil nemalo polemik — pritrjevanja in nasprotovanja. O njegovi kvaliteti pa nedvomno govori tudi visoka nagrada 4. iuiija.
Skupaj s filmskim proizvodnim podjetjem Vibo—filmov bo Partizanska knjiga izdala v zbirki Scenaristi štiri filmske scenarije: Karpo Ačimovič—Godina: ..Splav Meduze", Drago Jančar ..Razseljena oseba", Emil Filipčič—Matjaž Žbontar ..Stampedo" in Vida Zei ..Recepcija".
V zbirki Poezija bosta izšli dve deli. Tu je Antologija svetovne revolucionarne pesmi, ki jo je pripravil in uredil Emil Cesar. Gre za evropski del te poezije, ki sega od oktobrske revolucije do konca druge svetovne vojne in predstavlja vsekakor zelo zanimiv in tehten izbor tovrstne poezije. Druga knjiga poezije pa je ponatis dveh zbirk Igorja Torkarja ..Blazni Kronos" in ,,Kurent". Posebnost tega ponatisa bodo tudi ponatisnjene ilustracije pokojnega Nikolaja Pirnata k zbirki ..Blazni Kronos", ki je ob svojem izidu tik pred drugo svetovno vojno povzročila takšen odmev, da jo je takratna kraljevsko jugoslovanska oblast zaplenila.
Matjaževa knjižnica pa je namenjena otrokom in mladim bralcem. V njej bo izšlo devet knjig. Na prvem mestu je treba omeniti ..Vojkov vod" Ivana Renka, ki bo to pot izšel že v tretji izdaji.
Potem so tu kar tri knjige znanega jugoslovanskega mladinskega pisca Arsena Di-kliča: ..Pristava v malem močvirju," ki je dokaj znana po televizijski nadaljevanki „Salaš v malem ritu" in bo zato opremljena s fotografskim materialom iz te televizijske serije, dalje je tu prav tako Dikličevo delo ..Jesen v mrtvem rokavu" in „Moriški sne-govi".
FILM O ISKRI NA TV
V nedeljo, 9. 3. bo v oddaji Nedeljsko popoldne, ki jo to pot pripravlja RTV Sarajevo, predvajan 15-minutni najnovejši film o Iskri. RTV Ljubljana posreduje to oddajo na 2. programu.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
Janez Vipotnik je za to zbirko napisal „Dikove nezgode", Kristina Brenk pa ,,Partizansko Katarino". Tu sta še dve pesniški zbirki in sicer Milan Dekleva s knjigo „Pesmi za lačne sanjavce, in Boris A. Novak „Prebesedimo besede". In končno je tu še knjiga Sandija Sitarja „Pozor, televizor gori!" z ilustracijami Boža Kosa in je to svojevrstna zgodba o dečku, ki misli, da je televizijski napovedovalec in ob tem marsikaj doživi.
Ob koncu še nekaj besed o zbirki Znanstveni tisk, v katerem Partizanska knjiga izdaja že vrsto let tehtna domača znanstvena dela. Stane Bernik je napisal delo „Po-gledi na oblikovanje", v katerem je zbral svoje strokovne članke, ki jih je objavljal v našem revialnem tisku, temu pa je tudi dodal svoje kritike s področja oblikovanja. Ljudmila Plesničar je napisala delo „Antič-ne freske na Slovenskem", Jelka Kocbek pa ..Izgradnjo sodobnega Maribora. ..Zadnji knjigi te zbirke Rajka Jamnika ,,Matematiko" in Ivana Prijatelja ..Matematične strukture I" pa bo založnica izdala skupaj z društvom matematikov in fizikov.
Vsega skupaj nam torej Partizanska knjiga obljublja za letošnje leto več kot petdeset novosti.	q ž
Recital Cankarjevih del
Zaradi deljivih zimskih počitnic, ki so na Gorenjskem potekale od 18. 1. 80 do 2. 2. 80, so imeli učenci šolskega centra Iskra Kranj praznovanje slovenskega kulturnega praznika v petek, 15. februarja 1980.
Namesto rednega pouka so organi-zirali kulturne aktivnosti:
—	učenci prvih letnikov poklicne in tehniške šole so obiskali razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
—	učenci ostalih razredov poklicne in tehniške šole pa so se udeležili osrednje prireditve v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju ob 9. in 10.30 uri.
Kot osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika so člani literarnega krožka, ki deluje pri osnovni organizaciji ZSMS Šolski center Iskra, pripravili in izvedli Recital Cankarjevih del, z glasbenimi
Prebrali smo za vas
Knjigo Sergeja Vošnjaka „Bomo ostali taki? " je težko opredeliti, čeprav je treba že takoj zapisati, da gre za zanimivo in svojevrstno delo na temo našega narodnoosvobodilnega boja. V Vošnjakovi knjigi se namreč memoarsko prepleta z literaturo in tako skuša na svojevrsten način poseči v obdobje, skojevsko mladost našega pisca ter skozi izredna, včasih celo skoraj neverjetna, a resnična doživetja in dogodke prikazati avtorjevo pot od gimnazijca do partizana.
Namesto poglavij je avtor nekako mozaično, v obliki krajših ali daljši črtic,
. vendar v nekakem notranjem časovnem, torej memoarskem zaporedju in z isto glavno osebo, ki je avtor sam, vendarle uspel, da prebereš njegovo knjigo kot celoto in tako zaživi pred teboj štiriletno obdobje našega narodnoosvobodilnega boja, katerega težo so nosili v glavnem mladi ljudje medvojno skojevske generacije.
Nosilec celotnega dogajanja v knjigi je partizan Bučko, črnolasi fant in skozi njegove oči, skozi njegove tegobe, žalosti pa tudi svetle trenutke spremljamo naš boj, ki namenoma v knjigi ni niti geografsko točno lociran, niti niso imena številnih Bučkovih soborcev njihova prava imena. To je torej napisano v tretji in ne prvi osebi, hoče dati delu objektivnejšo podobo, čeprav je seveda na sleherni strani čutiti še kako veliko avtorjevo čustveno prizadetost in navezanost na čas in ljudi, s katerimi se je skupaj boril po vsej Sloveniji in še zunaj njenih meja (Hrvaška).
Nekatere od črtic so naravnost pretresljive in skoraj verjeti ne moreš, kakšne dramatične in nenavadne zgodbe je pisalo življenje samo. Predvsem pa diha iz knjige tista fantovska in mladeniška zagnanost, ko je življenje postavljalo pred mlade, še nedozorele ljudi najhujše preizkušnje in silno odgovornost. In to so znali ti mladi ljudje, ti skojevci z Bučkom na čelu dojemati, jemati nase in zato dozorevati hitreje od normalnega poteka. Tudi v tem je dragocenost te Vošnjakove knjige.
Sicer pa je Sergej Vošnjakov v uvodni besedi bralcu med drugim najlepše zapisal o svojem delu: ..Človeku, ki je doživel ta veliki čas, res ne more biti žal za vse napore in žrtve, ki jih je moral dati. To je bil čas velike zavesti, revolucionarne proletarske zavesti, pa čeprav smo bili zbrani iz najrazličnejših slojev. Prav v tem je bil poseben čar, kako je različne ljudi iz različnih slojev prevzela tako enotna in silovita zavest. Njo smo hoteli zadržati, v njej in z njo ostati vse življenje enaki, kot smo bili v tistih težkih dneh. Da bi lahko presojali, koliko smo ostali enaki, si mora pač vsakdo poklicati v spomin tisti čas in tiste občutke. To sem poskušal že v prvi zbirki partizanskih črtic „Fant s črnimi lasmi" ki je izšla leta 1964 pri Mladinski knjigi. Knjiga je bila kmalu razprodana in Partizanska knjiga jo je hotela ponatisniti. Uredniku pa se je zdela preskromna, želel je obsežnejšo. Pobrskal sem po svoji partizanski torbi, po svojih takratnih zapisih, in po spominu, ki hrani še mnogo čudovito lepih in veličastnih doživetij iz tistih nepozabnih dni. Tako je nastala zbirka „8omo ostali taki? "
Zbirko Vošnjakovih črtic je izdala založba Partizanska knjiga v Ljubljani v opremi Pavla Učakarja.	^ ^
vložki pa so sodelovali učenci Glasbene šole iz Kranja.
Osrednji lik je mož s krizantemo, ki predstavlja pisatelja Ivana Cankarja. Bela Krizantema v gumbnici bogataša, ki je propadel, a še zmeraj nosi na suknji čudovit cvet, simbol za slovensko romantično poezijo. Krizantema spominja na grenko lepo preteklost in je slutnja zarje za boljšo bodočnost . . .boj za poslednjo socialno in politično osvobojenje.
Prepletajo se domovinske misli, problem družbe in delo izseljencev na tujem ter vrnitev domov. Glasbeni vložki se zelo skladajo s tekstom:
,pozdravljeno ti polje, neizmerno blagodišče, pozdravljena ponosna šuma, do neba vpijoča in od srca pozdravljeni moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu! Blagoslovljena, zahvaljena majka, domovina! Končuje se z napovedjo vstajenja proletarskega naroda, boj za osvoboditev in narodni boj, ki si bo ustvaril boljše življenje in ohranil spomin na preteklo umetnost. Sledi še kratek odlomek v odgovor kritikom — pisateljeva ustvarjalna sila ni izčrpna, ampak pred novim zagonom.
Teksti Ivana Cankarja obravnavajo aktualne literarne in kulturne probleme v satirični in meditativni obliki Svetloba skozi celo uprizoritev odigrava zahtevno vlogo, saj osvetljuje posamezne osebe v trenutku samogovorov, programov, dialogov.
Svetloba na koncu postane najmočnejša (revolucija), nato pa začne bledeti in se ožiti in v ozadju zariše veliko podob brezupnega umetnika — Ivana Cankarja. Vsekakor moramo pohvaliti sodelujoče igralce (Janez Jakelj, Janez Berce, Tomo Gorjanc, Barbara Zajc, Irena Mlakar) in učenke GŠ Kranj (klavir - Maja Bezlaj, Teja Mezeg in flavta — Jasmina Pogačnik) kakor tudi mentorice (prof. Marija Bezlaj, Janja Zupančič), režiserka prof. Jožica Mihev in ostale sodelavce (luč — Pavel Rupar, Drago Papler) za odlično izveden recital.
V izveden program je bilo vloženo veliko truda. V torek, 26. februarja 1980 pa so recital ponovili za starše učencev ŠC Iskra in javnost ter obenem sodelovali v občinski reviji „Naša beseda 80“.
Recital je bil zelo slabo obiskan.
Drago Papler
Sklepi 10. zasedanja
DS SOZD Iskra 27.februa,ja 1980
Ob začetku zasedanja so zbrani delegati soglasno sprejeli pozdravno brzojavko tovarišu Titu z najboljšimi željami za čimprejšnje okrevanje.
DS potrjuje sklepe 9. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 17. 12. 1979 in sprejema informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov.
Na osnovi podanega poročila in obrazložitve člana poslovodnega kolegija tov. Bukinisa in predloga odbora podpisnic sporazuma in odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost, razprave delegatov na seji ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme na znanje poročilo o sprejetju oz. podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra.
2.	DS sprejme v smislu 8. člena sporazuma okvirni investicijski plan naložb za leto 1980 v višini 6.022.276.000 din s tranšo koriščenja v letu 1980 v višini 2.549.689.000 din.
3.	DS bo posebej odločal o pričetku realizacije posameznega programa sukcesivno v letu 1980 glede na strateško pomembnost in stopnje pripravljenosti projekta vse na predlog odbora podpisnic.
4.	DS določa, da se v smislu 5. člena sporazuma v letu 1980 združuje 25 % sredstev od določene osnove.
Na osnovi podanega poročila predstavnika Iskra Commerce tov. Božiča, razprave na seji ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme na znanje poročilo o uvozno izvozni problematiki SOZD Iskra v začetnem obdobju 1980.
2.	DS zadolžuje poslovodne organe v SOZD in DO, da čimprej uskladijo plan uvoza za leto 1980 na vrednost 120 mio dolarjev.
3.	DS naroča Iskra Commerce, da izdela analizo cen repromateriala iz uvoza, tekoče spremlja dinamiko gibanja cen v uvozu in podaja redna poročila na sejah DS. Prouči naj tudi možnost dolgoročnega sodelovanja s tujimi partnerji na področju nabave.
4.	DS zadolžuje DO, da izdelajo skupaj z IC svoje uvozne plane za leto 1981 do konca t.l. po strukturi in dinamiki.
Na osnovi uvodne obrazložitve člana poslovodnega kolegija tov. Delopsta, stališča KOS SOZD, razprave na seji ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1. DS sprejme osnutek predloga sprememb in dopolnitev letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980, s tem da se
—	do sprejetja sprememb in dopolnitev letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 združujejo sredstva za skupne dejavnosti v višini iz leta 1979,
—	dejavnosti TOZD Marketing ponovno analizirajo in v končnem predlogu v celoti upoštevajo zakonska, resolucijska določila in naša stabilizacijska prizadevanja,
—	za 1,5% znižajo materialni stroški v vseh organizacijah združenega dela SOZD Iskra, prihranjenega sredstva iz tega naslova pa v celoti predstavljajo dohodek
2. DS naroča, da se pripravi predlog za racionalnejšo izvedbo posameznih sestankov tako v okviru SOZD in DO.
Na osnovi uvodne obrazložitve in predloga člana poslovodnega kolegija tov. Bukinisa, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost razprave ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS daje soglasje na sporazum o konceptu dolgoročnega sodelovanja in obojestranskega vlaganja v razvoj elektronike med SOUR El Niš in SOZD Iskra Ljubljana, sklenjenim dne 22. 1. 1980 v Beogradu.
Na osnovi podanega predloga predsednika KPO SOZD tov. Stipaniča, zaradi prenehanja članstva v poslovodnem kolegiju nekaterim članom, ki so odšli na drugo delovno dolžnost in ki jim je potekel mandat v.d. oziroma jim mandat člana poslovodnega kolegija SOZD Iskra poteče v mesecu aprilu 1980 sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS na podlagi pooblastil čl. 70 in 77 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD in čl. 70 Statuta SOZD Iskra ter skladno s čl. 539, v zvezi s čl. 504 in 538 Zakona o združenem delu in s čl. 52, 53 in 54 Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. I. SRS št. 23/77) javno razpisuje prosta dela in naloge članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za mandatno dobo 4 let in sicer za opravljanje naslednjih dejavnosti:
—	za razvoj in inovacijo,
—	za ekonomiko in plan,
—	za kakovost in poslovno sodelovanje z organizacijami in deželami SEV,
—	za povezavo z gospodarskimi zbornicami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	za stike z javnostjo
2.	Za izvedbo javnega razpisa imenuje DS na predlog KOS SOZD v 9-člansko razpisno komisijo 3 člane, in sicer:
—	Bezek Viktor, Avtomatika
—	Štemberger Ivo, Široka potrošnja
—	Juvan Stanko, Zmaj
KOS SOZD je imenoval v razpisno komisijo 3 člane:
—	Kern Janez
—	Križnar Franc
—	Lango Marjeta
Skupščina občine Ljubljana Center imenuje v razpisno komisijo 3 člane.
Razpisna komisija se konstituira takoj po imenovanju, za prvi sklic je pooblaščen predsednik DS SOZD.
Naloge razpisne komisije so:
—	da objavi javni razpis v dnevniku DELO in glasilu ISKRA s pogoji iz čl. 77/2 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, z razpisnim rokom 30 dni in
—	da takoj po izteku razpisnega roka pregleda priglasitve ter v smislu člena 505 in 506 Zakona o združenem delu z 2/3 večino vseh svojih članov poda DS ustrezen predlog.
Na osnovi ugotovitve, da v mesecu aprilu 1980 poteče mandat članom DS SOZD Iskra in članom Odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra, ki so bili izvoljeni na volitvah 10. 4. 1978 sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1. DS razpisuje na temelju čl. 70 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ~ Iskra in čl. 50, 51 in 52 Statuta SOZD Iskra volitve v delavski svet in odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra.
Delavci volijo delegate po volilnih enotah, katere predstavljajo naslednje združene delovne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb pri čemer volijo skladno s čl. 65 odst. 1 in čl. 83 odst. 2 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra naslednje število delegatov:
Število delavcev Število delegatov v stanje jan. 80	DS SOZD	Odbor za SN
Volilna enota
1. ISKRA — Ind. za tele-			
komunikacije, el. in elektromehaniko Kranj	9.989	11	2
2. ISKRA — Ind. elemen-			
tov za elektroniko Ljubljana	3.306	5	2
3.	ISKRA - Ind. baterij ZMAJ Ljubljana 4.	ISKRA - Ind. široko-	426	2	2
			
potrošnih	izdelkov Škofja Loka	3.386	5	2
5. ISKRA — Ind. avtoelek-			
tričnih izdelkov Nova Gorica	3.220	5	2
6. ISKRA — Ind. za avto-			
matiko Ljubljana 7. ISKRA — Ind. konden-	3.523	5	2
zatorjev Semič 8. ISKRA — Ind. sistemov	1.452	3	2
elektronike in zvez Ljubljana	1.333	3	2
9. ISKRA COMMERCE			
Ljubljana 10. ISKRA - ZORIN Ljub-	2.051	4	2
Ijana	138	2	2
11. ISKRA — Institut za			
kakovost in metrolog. Ljubljana	45	2	i
12. ISKRA — Invest servis	351		
Ljubljana 13. ISKRA — Šolski center		2	i
			
Kranj	56	2	i
14.	DSSS SOZD, Ljubljana 15.	ISKRA — Interna ban-	62	2	i
ka Ljubljana			
pri čemer bo DS SOZD	štel 53 delegatov, odbor	za samoupravni nadzor pa 24	
delegatov, ki se volijo za mandatno dobo 2 let.
Kandidacijski postopek po volilnih enotah :zvede po čl. 15 in 17. Zakona o volitvah
(Nadaljevanje na 12. strani)
Sklepi 10. zasedanja DS SOZD Iskra
5 let 6% polletna 1.4. 1981
bianco menica z menično izjavo pogodba v skladu s 24. členom
(Nadaljevanje zli. strani)
in odpoklicu organov v organizacijah združenega dela (Ur. I. SRS št. 23/77) organizacija sindikata, v skladu z veljavnim statutarnim dogovorom, sprejetim na VII. Kongresu ZSS v Celju 1974.
Volitve po volilnih enotah je treba izvesti do 10. 4. 1980.
Delavski sveti volilnih enot imenujejo volilne komisije volilnih enot v skladu s čl. 12 Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela in določbami svojih samoupravnih splošnih aktov, v kolikor ne obstajajo stalne volilne komisije.
Ves postopek za izvedbo volitev delegatov izvedejo volilne komisije volilnih enot in volilni odbori po TOZD v skladu z določbami cit. zakona in samoupravnih splošnih aktov.
2. DS imenuje na predlog KOS SOZD volilno komisijo SOZD v sestavi:
—	predsednik — OBLAK Jože, Elementi
namest. predsednika — CERK Janez, Invest servis
—	tajnik - ANČIK Mitja, DSSS SOZD namestnik tajnika — GOLOB Jože, DSSS SOZD
—	član - PAVLICA Miloš, DSSS SOZD
namestnik člana — KOMPARA Zvezdana, Iskra Commerce ki ugotovi izid volitev, izda izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi in poroča o izidu volitev na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD po opravljenih volitvah. Predsedniki volilnih komisij volilnih enot morajo najpozneje do 15. 4. 1980 dostaviti:
—	zapisnik volilne komisije volilne enote o ugotovitvi izida volitev v volilni enoti in
—	pismene izjave izvoljenih kandidatov o sprejemu kandidature, katere podajo v kandidacijskem postopku tako za volitve v DS SOZD, kakor tudi v odbor za samoupravni nadzor SOZD na naslov: SOZD ISKRA — Volilna komisija, tajnik tov. Ančik Mitja, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI
Na osnovi uvodne obrazložitve in predloga člana poslovodnega kolegija tov. Bukinisa, predloga odbora za finance, razprave ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS dodeljuje iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra za kritje izgub po zaključnem računu za leto 1979 TOZD Mali zaganjalniki v DO Avtoelektrika sanacijski kredit v višini 4.000.000 din, pod naslednjimi pogoji:
—	rok odplačila:	5 let
—	obrestna mera:	5 %
—	anuiteta:	polletna
—	zapadlost prve anuitete:	1. 4. 1981
—	jamstvo:	Bianco menica z menično izjavo
Z navedeno TOZD se sklene kreditna pogodba v skladu s 24. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Za podpis pogodbe se pooblašča predsednika K PO tov. Stipanič Antona in člana PO tov. Bukinis Antona.
2.	DS dodeljuje iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra za kritje izgub po zaključnem računu za leto 1979 TOZD Keramika v DO Elementi sanacijski kredit v višini 2.500.000 din, pod naslednjimi pogoji:
—	rok odplačila:
—	obrestna mera:
—	anuiteta:
—	zapadlost prve anuitete:
—	jamstvo:
Z navedeno TOZD se sklene kreditna Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Za podpis pogodbe se pooblašča predsednika KPO tov. Stipanič Antona in člana PO tov. Bukinis Antona.
3.	DS naroča poslovodnemu organu SOZD, da tekoče spremlja realizacijo sanacijskega programa v vseh TOZD, ki koristijo združena sredstva rezerv SOZD za kritje izgub in ob obravnavi poročil o poslovanju obvešča DS o ugotovljenem stanju v teh organizacijah.
Na osnovi uvodne obrazložitve člana poslovodnega kolegija tov. Gantarja, predloga delegatov ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1. DS sprejme usklajen in prečiščen predlog Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem ..Nagrade Iskra", ..Priznaj Iskra" in ..Odličij Iskra" z naslednjo spremembo:
—	beseda „nagrada Iskre" in ..priznanje Iskre" (iz III. poglavja) naj nosita enotno ime ..nagrade Iskre", „odličje Iskre" (iz IV. poglavja) pa se zamenja z imenom ..priznanje Iskre",
—	v smislu te spremembe se popravi predlog sporazuma.
Z DS daje popravljen predlog sporazuma v dokončen sprejem delavskim svetom DO. Postopek sprejemanja naj se izvede v roku enega meseca, za naslednjo sejo DS pa naj se pripravi poročilo o sprejetju sporazuma.
3. DS naroča komisiji za nagrade in priznanja, da prične v skladu z določili sporazuma postopek za oblikovanje predloga za nagrade in priznanja Iskre za leto 1980.
Na predlog KOS SOZD sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS imenuje naslednje delegate SOZD Iskra v svete visokošolskih temeljnih organizacij združenega dela (VTO) Univerze v Ljubljani in Mariboru:
FNT — VTO, oddelek za fiziko
Stular Marko, Elektromehanika
Dolničar Dušan, Elementi
VTŠ — Maribor — VTO, oddelek za elektriko
Robavs Branko, Avtomatika
Jenko Stane, DSSS SOZD
VŠ za organizacijo dela Kranj
Bevk Niko, Elektromehanika
Kejžar Franc, Elektromehanika
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
Gantar Pavle, DSSS SOZD
Kačič Metod, ISEZ
Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana
Kobe Miloš, DSSS SOZD
Uratnik Andrej, Elektromehanika
Unk Miha, Elektromehanika
Nemec Aleš, Avtoelektrika
Pravna fakulteta
Hočevar Majda, Iskra Commerce
Kobal Janez, Iskra Commerce
2.	DS imenuje za delegata SOZD Iskra v zgodovinskem arhivu Ljubljana Levovnik Vero, vodja službe INDOK v DO ZOR IN.
3.	DS imenuje za delegata SOZD Iskra v svet za znanost pri RK SZDL SRS Mlakarja Franca, direktorja DO IKM.
Na osnovi predloga KOS SOZD in stališča družbenopolitičnih organizacij DO Invest servis naroča DS, KOS da za naslednjo sejo DS pripravi predlog za dokončno odločitev glede nadaljnjega delovanja dejavnosti za rekreacijo v okviru SOZD Iskra.
Delegat DO Široka potrošnja sprejema posredovan odgovor na delegatsko vprašanje glede zagotovitve sredstev iz združenih sredstev SOZD pri nameravani investicijski naložbi v TOZD Sprejemniki Sežana.
»SALON ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV 80" V PARIZ
RAZSTAVA elektronskih sestavnih delov v PARIZU je prav gotovo poleg ..ELEKTRONIKE" v Munchenu najvažnejša in najbolj zanimiva. Na površini 35.000 razstavlja preko 1.400 razstavljalcev iz 5 kontinentov. Lanskoletna udeležba obiskovalcev je presegla število 90.000, letos pa pričakujejo prav toliko obiskovalcev.
Proizvajalci razstavljajo na razstavi:
—	aktivne in pasivne elektronske sestavne dele
—	merne instrumente
—	specialne materiale in produkte za elektro-industrijo
—	opremo za izdelavo in montažo elektronskih sestavnih delov.
PROGRAM POTOVANJA:
26.03.80.	:
sreda ob 6. uri zbor udeležencev pred INEX POTOVALNA AGENCIJA LJUBLJANA, Titova 25. Transfer na letališče Zagreb/Pleso — letališke in obmejne formalnosti.
lOhOO odhod z letališča Plešo z letalom JAT, let YU 242. Prihod na letališče PABIZ/Orly., transfer do mesta, namestitev, večerja, nočitev.
27.03.80.	: Zajtrk v hotelu, nato odhod z metrojem do razstavišča. Celodnevni ogled ELEKTRONIKA 80" PARIZ.
28.03.80.	: Zajtrk v hotelu, nato odhod z metrojem do razstavišča. Celodnevni ogled ELEKTRONIKA 80" PARIZ.
17h00 Transfer na letališče PARIZ/Orly/.
18h50 odhod letala YU 245.
20h45 prihod na letališče BRNIK, transfer BRNIK- LJUB LJANA.
ARANŽMAJA po osebi DIN 5.890,00 (maximum 45 oseb).
V ceno je vključeno: letalski prevoz ZAGREB-PARIZ-UUBUANA, avtobusni prevoz letališče—hotel—letališče v Parizu, avtobusni prevoz LJUBLJANA— ZAGREB, avtobusni prevoz BRNIK—LJUBLJANA, 10 vozovnic za metro, katalog, 2 polpenziona, str. vodstvo, organizacija in vodstvo potovanja.
PRIJAVE: ZADNJI rok prijav 13.03.1980 s poimenskim seznamom udeležencev.
—	Ob prijavi predložite naročilnico podjetja
—	Vsaka sprememba priimka se posebej zaračunava din 100,00
—	Štor no prijava po roku 13.03.1980 se zaračunava 70 % od cene aranžmaja.
Za podrobne informacije se obrnite na:
INEX - POTOVALNA AGENCIJA LJUBLJANA (Frida Štiglic, tel.: 327-953)
VT BOVEC POKROVITELJ SMUČARSKEGA PRVENSTVA LAO
Prejšnji teden je potekalo na pobočjih Kanina in pod njim smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Na prvenstvu so sodelovale ekipe iz Ajdovščine, Bohinjske Bele, Bovca, Kranja, Ljubljane, Maribora, Postojne, Škofje Loke, Tolmina in Vrhnike.
Med pokrovitelji tega prvenstva je bila tudi temeljna organizacija novogoriške Iskre — Avtoelektrike, TOZD — Tovarna vžigal nih tuljav Bovec.
Dve ekipi je gostila naša TOZD ter tudi sicer pripomogla, da je prvenstvo v zadovoljstvo vseh lepo uspelo. Vojaki — športniki so ob tej priložnosti obiskali tudi tovarno v Bovcu, kjer so jim razkazali proizvodnjo in jih seznanili s sedanjo organiziranostjo in z bodočimi načrti. Seveda jim je kolektiv zaželel veliko športnih uspehov in prijetno štiridnevno bivanje na Kaninu, oz. v Bovcu.	Marko Rakuš ček
ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ISKRE TOZD TEL
V soboto, 1. marca 1980, je osnovna organizacija ZSM TOZD TEL iz Blejske Dobrave organizirala tekmovanje na Poljanah v veleslalomu, sankanju, tekih in kombinaciji. Ob jasnem in sončnem vremenu ter ob odlično pripravljenih progah, se je tekmovanja udeležilo 32 tekmovalcev. Pri tem Velja poudariti tudi dejstvo, da so bile proge za tekmovanje pripravljen zahtevno, saj je bilo 6 tekmovalcev diskvalificiranih, dva pa sta odstopila. Merjenje časa je bilo izvedeno z elektronsko napravo, katero so izdelali sodelavci v tehničnem razvoju temeljne organizacije.
Prvi trije tekmovalci so prejeli medalje, ekipno pa prehodni pokal.
Rezultati:
Veleslalom ženske: Prva je bila Vister Metka - GPP (0:26,46)
Veleslalom moški: 1. Ozebek Janez — TK (0:20,25)
Teki ženske: 1. Garteren Ivana — TK
(8:20,00)
Teki moški: 1. Peterman Jože — GPP (9:19,00)
Sankanje ženske: 1. Drešar Erika — proizvodnja (0:38,7)
Sankanje moški: 1. Ozebek Janez — TK (0:35,8)
Kombinacija ženske: 1. Vister Metka — GPP (5 točk)
Kombinacija moški:	Prvo in drugo
mesto si delita Ozebek Janez in Šoran Igor, oba iz tehnične kontrole, zbrala sta 22 točk.
Prehodni pokal je osvojila ekipa tehnične kontrole.	... .
Alojz Jug
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE TOZD ERO
Sindikalna organizacija TOZD ERO je konec februarja že šestič organizirala prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je bilo v Kamni gorici, sodelovali pa so 103 tekmovalci. Tekmovanje so letos popestrili s tekmovanjem v ..sankanju" z avtomobilskimi zračnicami. V veleslalomu pa so sodelovali tudi otroci zaposlenih. Pri organizaciji so izdatno pomoč prispevali prizadevni člani TUD Partizan iz Kamne gorice.
Rezultati — veleslalom:
Otroci do 10 let: 1. Pajk 25,9, 2. Gros 26,1, 3. Naglič 26,3, 4. Frelih 26,7, 5. Štilec 28,7, 6. Preisinger, 7. Homan, 8. Miklavčič, 9. Korenčan, 10. Koželj; otroci nad 10 let: 1. Naglič 21,9, 2. Bašelj 22,3, 3. Teran 23,2, 4. Košir 23,5, 5. Frelih 23,7, 6. Kalan, 7. Kristan, 8. Sluga, 9. Barbara Bašelj, 10. Marija Teran, 11. Miklavčič, 12. Šibenik, 13. Hegler, 14. Lovšin, 15. Stanka Miklavčič, 16_. Lazu kič, 17. Slatnar, 18. Benedik, 19. Žargaj, 20. Mateja Kalan, 21. Ivanuša, 22. Korenčan, 23. J. Benedik, 24. Lovšin; ženske: 1. Cvet 26,5, 2. Rodvajn 27,3, 3. Brankovič 32,1, 4. Dolinšek 32,8, 5. Šebenik; moški C razred: 1. Pintar 33,5, 2. Grohar 35,1, 3. Bašelj 39,0, 4. Hegler 40,0, 5. Preisinger, 41,0, 6. Mi kič, 7. Vehovec, 8. Homan; moški B razred: 1. Udovč 30,9, 2. Ivanuša 34,3, 3. Zupan 35,2, 4. Križnar 36,2, 5.-6. Pirc in Štilec 36,7, 7. Boncelj, 8. Meglič, 9. Ferenčak, 10. Teran, 11. Kerstein, 12. Tomaževič, 13. Prezelj, 14. Preisinger, 15. Janc, 16. Burgar, 17. Pirjevec, 18. Korenčan, 19. Leskovec, 20. Benedik, 21. Naglič; moški A razred: 1. Gros 30,8 2. Debeljak 31,6, 3. VVeithauser 32,5, 4. Govekar 32,6. 5. Sivec 33,0, 6. Mi kič, 7.-8. Sušnik ih Trček, 9. Lesjak, 10. Poljšak, 11.—12. Suhadolnik in Šturm,
ISKRA — glasilo delovnega kolektive SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
— V. d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar Novinar - komentator Mara Ovsenik — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelektrika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324—061, 324—261.—Tisk:,-Časof)isno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-^ vodov.___________________ ^
r'
ČASOPISNE NOVICE
Vsi pomembnejši jugoslovanski časopisi so objavili daljše, ali krajše članke o obeh avtomatskih telefonskih centralah Iskre in Nikole Tesle v Moskvi. Medtem ko je Privredni pregled zapisal, da gre pri Iskrini centrali za elektronski metaconta sistem, je zagrebški Vjesnik to povsem zamolčal in največ prostora namenil tovarni Nikola Tesla, oz. njeni proizvodni ekspanziji v Sovjetski zvezi.
V
Slunjska tovarna televizorjev, ki deluje v okviru RIZ, se še vedno nahaja v težkem ekonomskem stanju. Po požaru septembra I. 1977 so jo ponovno zgradili, vendar je sedaj obremenjena s 424 milijoni dinarjev sanacijskih kreditov ter kreditov za obratna ter osnovna sredstva. Lani ob koncu leta je zapadel kredit v vrednosti 63,7 milijonov dinarjev, ki ga tovarna ne more plačati. Tovarna vse do začetka I. 1983 ne bo sposobna za plačilo obveznosti. V kolektivu sodijo, da bi se tovarna prej postavila na lastne noge, če bi matična tovarna RIZ zmanjšala obveznosti, ki jih terja od nje.
Do letošnjega praznika republike bodo končali vsa dela v novem celjskem telekomunikacijskem centru na Golovcu pri Celju. Na tiskovni konferenci, ki sojo sklicali delavci PTT, so povedali, da se bo število naročnikov na celjskem območju povečalo na 23 tisoč, v naslednjih petih letih pa na 40 tisoč. Novo centralo na Golovcu je opremila Iskra in je trenutno najmodernejša elektronska centrala v Jugoslaviji, piše mariborski Večer.
Ljubljanska banka — Združena banka in šest osnovnih bank v njenem sestavu so formirale bančni konzorcij za združitev dela in sredstev za financiranje razvojnih programov SOZD Iskre. Banke, članice konzorcija, bodo združile sredstva za investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju 1980—1985 in sicer za investicije v višini 50 % namenjenih za gradbena dela in 30 % za opremo, piše beograjska Ekonomska politika.
V TOZD Elting, ki deluje v okviru delovne organizacije Vinogorja (slavonsko-baranjska regija), so pričeli s proizvodnjo registrskih blagajn in UKV—FM oddajno-sprejemnih postaj. Za obe proizvodnji uvažajo znatno količino sestavnih delov z zahodnoevropskega tržišča, poroča Glas Slavonije iz Osijeka.
Politika Ekspres iz Beograda poroča, da je na tržišču še vedno čutiti pomanjkanje trifaznih dvotarifnih števcev. Čeprav smo pred nedavnim uvozili takšne števce iz Španije, ki so bili za 50 % dražji od Iskrinih, so jih kupci v trenutku pokupili. Niških števcev še sedaj ni na tržišču, ker se je zapletlo pri ceni. Republiški sekretariat za tržišče in ceno do sedaj še ni dal dovoljenja za nove cene niških števcev, ker so ti precej dražji od Iskrinih.
/
Iskrina industrija kondenzatorjev v Semiču pripravlja gradnjo novega obrata v Adlešičih in povečanje proizvodnih objektov v Semiču. Obe investiciji bosta omogočili večjo proizvodnjo in izvoz energetskih kondenzatorjev ter naprav za kompenzacijo jalove energije. V Adlešičih bo dobilo tako zaposlitev 100 novih delavcev v vsaki izmeni, kar je za to nerazvito območje precejšen napredek pri zaposlovanju. Z novo proizvodnjo bo tovarna povečala izvoz kar za 153 % in tako dosegla za 5,5 milijona dolarjev presežka izvoza nad uvozom, poroča ljubljansko Delo.
Ugodno vreme in nizek vodostaj gredo na roko delavcem, ki grade hidroelektrarno na Soči nedaleč od Solkana. Centrala bo dajala 125 milijonov kilovatnih ur električne energije in bo prva naša docela avtomatizirana centrala z daljinskim upravljanjem z dispečerskega centra v Novi Gorici. Celotno opremo za avtomatizacijo bo montirala Iskra, pri drugih delih pa bodo sodelovali še Rade Končar, Litostroj in Metalna. Centrala bo nared ob koncu L 1982.
Beograjska Politika Ekspres se spet zavzema za Tihomira ŽIvanoviča, izumitelja elektronskega polnilnika na 16 številk. Že v naslovu omenja, da je iznajditeljem—novatorjem in racionalizatorjem včasih težko priti do praktične uporabe izumov. Že od maja_ lanskega leta ZJPTT podjetij ni sestavila komisije za atestiranje izuma Tihomira ŽIvanoviča. V članku je omenjena tudi Iskra, ki je zahtevala za isto modernizacijo v centrali rok dveh let in znatno večje stroške za preureditev centrale.
Jugoslovansko tržišče bo dobilo v kratkem še en ..domači" elektronski
računalnik in sicer ..Varijan 77", rezultat kooperacije jugoslovanskega podjetja
Infosistem v Slavoniji in ameriškega podjetja UNIVAČ. V članku, ki ga je objavil Glas Slavonije iz Osijeka, piše, da UNIVAC zaposluje 90 tisoč delavcev in ustvari letno 5 milijard skupnega prihodka, pri čemer pa porabi 200 milijonov dolarjev za razvoj.
Strokovnjaki kranjske Iskre so montirali v Mačkovcih v Pomurju vozliščno telefonsko centralo, prek katere bodo naročniki lahko vzpostavljali zveze v mednarodnem telefonskem prometu brez posredovanja — Vestnik, Murska Sobota.
Na nedavni razstavi Domotehnica v Koelnu je nastopila Iskra z nekaterimi izdelki, ki so konkurenčni na zahodnonemškem tržišču in s takimi, ki so plod lastnega razvoja in oblikovanja. To pomeni, da Iskra ni razstavila tistih električnih gospodinjskih naprav, ki jih dela v kooperaciji s tujimi proizvajalci. Svoje prednosti je odkrila v prodaji delov za gospodinjske naprave, zlasti motorjev. Doma se je namreč pokazalo, da je domači trg že zasičen s to proizvodnjo, zato je edina možnost izvoz. Kar zadeva dolgoročnejšo usmeritev izkorišča Iskra prednosti, ki jih prinaša kooperacija. Naš predstavnik je ob razgovoru z novinarko Mojco Drčar-Murko omenil predvsem stik z moderno tehnologijo na področjih, kjer bi bil takšen lastni razvoj predrag. Članek dopisnice je objavilo ljubljansko Delo.
Pomurje bo uresničevalo srednjeročni program razvoja PTT storitev z namero: telefon v sleherno naselje. Pri tem naj bi naraslo število telefonskih priključkov na poprečje en telefon na deset občanov.
Mimo nove kabelske povezave med Mursko Soboto in Radenci bodo potegnili nov kabel tudi med Mursko Soboto in Lendavo. Razširili bodo številne telefonske centrale in sicer: G ATC Murska Sobota 6000, KATC Beltinci 600, KATC Bodonci 60, KATC Prosenjakovci 60, KATC Tišina 60, KATC Moravci 400, KATC Mačkovci 200, KATC Grad 60, KATC Kuzma 40, KATC Petrovci 60, KATC Rogašovci 400, KATC Šalovci 40, VATC Gornja Radgona 1000, KATC Apače 60, KATC Radenci 400, VATC Lendava 1000, KATC Črenšovci 400, KATC Dobrovnik 60, KATC Turnišče 60, VATC Ljutomer 1000, KATC Križevci pri Ljutomeru 400 priključkov. Ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja naj bi bilo tako na območju podjetja za PTT promet Murska Sobota 13.400 možnih priključkov.
poroča Vestnik iz Murske Sobote.
Zbral in uredil Marjan Kralj
V I S'
I 0
a ! ti
13.—14. Brešar in Prezelj, 15.—16. Jenko in Jošt, 17,—18. Sajovic in Polanšek, 19. Jeglič, 20. Ivančič, 21. Perčič, 22. Sitar, 23. Novak, 24. Eršte, 25. Rogelj, 26. Potočnik, 27. Žan, 28. Mežek, 29. Cankar, 30. Kosec, 31. M. Sajovic; zračnice—ženske: 1. Bohinc 1:02,1, 2. Brezar 1:02,6, 3. Kopar 1:04,7, 4. Dolinšek 1:05,0, 5. Jerkovič 1:12,7; zračnice — moški: 1. Meglič 37,5, 2. Pirjevec 38,5, 3. Naglič 39,0, 4. Cankar 40,1, 5. Sitar 41,0, 6. Korenčan^ 7. Bohinc, 8. Križnar, 9. Jankovič, 10. Zibert, 11. Poljšak, 12. Lesjak, 23. Kerstein, 14. Plestenjak, 15. Vukane, 16. Tivold, 17. Boncelj, 18.—19. Lovšin in Osterman, 20. Pretnar, 21. Bašelj, 22. Gros, 23. Lazukovič, 24. Paškulin, 25. Žargaj, 26. Zupančič, 27. Benedik.
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
ANGELE BREGAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkah TOZD TEA — Navijalnice za izrečena žalja in denarno pomoč
hčerka Marija Burjek z družinO'
Cveto Miklič
TURNI SMUK Z VIŠEVNIKA
Planinska sekcija Elektromeha-nike Kranj vabi prijatelje turne smuke in druge planince na vsakoletni priljubljeni izlet na Viševnik (2050 m), ki bo v soboto, 15. marca 1980.
Neizrazit vrh Viševnika je najlažje dostopen z Rudnega polja, od koder ga Iskraši obiskujemo vsako leto, nudi pa čudovit razgled po Zlatorogovem kraljestvu. Hoje je le dobri dve uri. Udeležencem priporočamo opremo (vsaj smučarske palice, cepin, očala . ..).
Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Creina je predviden ob 6.30 uri, možna so postajališča v Naklem, Radovljici, Lescah in na Bledu.
Prijave in vplačila (30 din) sprejema Olga (tel.: 2822) do vključno srede, 12. marca.p|aninski SREČN0|
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
MIRKACEGNARJA
se zahvaljujem vsem sodelavcem v m telefonskih aparatov, za izraženo si denarno pomoč in spremstvo na n zadnji poti
hčerka Ljuba S
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta
VALENTINA DE LOVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Merilne naprave Z« podarjeni venec, denarno pomoč in izrečf no sožalje ter spremstvo na njegovi zadni1 poti hčerka Anica Novak z družino.
ZAHVALA
Ob izgubi najine drage mame
KATARINE DAGARIN
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sp' delavkam iz Števcev — tonski sprejemnik stikalne ure in TEA — obdelovalnice, z« izraze sožalja, podarjena venca in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Mah in sin Marjan.
A