Pregledni znanstveni članek ◆ Review Article
https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(40)25-43
© Authors
Vloga glasbene improvizacije pri družbenem 
povezovanju: sistematični pregled literature  
po protokolu PRISMA 
THE ROLE OF MUSIC IMPROVISATION IN SOCIAL BONDING:  
A PRISMA SYSTEMATIC LITERATURE REVIEW
Alja Krevel
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
alja.krevel@um.si
Jerneja Žnidaršič
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
jerneja.znidarsic@um.si
Katarina Habe
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
katarina.habe@ag.uni-lj.si
Izvleček: Namen naše raziskave je bil izvesti sistematični pregled literature o vlogi glas-
bene improvizacije pri družbenem povezovanju po protokolu PRISMA. V podrobno 
analizo smo vključili devet znanstvenih prispevkov. Rezultati so pokazali, da raziskave o 
glasbeni improvizaciji in njeni vlogi pri družbenem povezovanju posegajo na štiri različ-
na področja: (1) glasbeno izobraževanje, (2) profesionalno glasbeno izvajanje, (3) glasba 
v lokalni skupnosti in (4) prostočasne glasbene dejavnosti. V vseh raziskavah je bil upo-
rabljen kvalitativni raziskovalni pristop. Naša raziskava nudi podlago za nadaljnje razis-
kave na področju transfernih učinkov glasbene improvizacije, s poudarkom na primerja-
vi poustvarjalnih in ustvarjalnih glasbenih dejavnosti ter njihovi vlogi pri družbenem 
povezovanju.
Ključne besede: glasbena improvizacija, družbeno povezovanje, občutek pripadnosti, bla-
gostanje, sistematični pregled literature po protokolu PRISMA
Abstract: The aim of our study was to conduct a systematic literature review on the role of 
musical improvisation in social bonding following the PRISMA protocol. We includ-
ed nine scientific papers in our detailed analysis. The results showed that studies of musi-
cal improvisation and its  role in social bonding intervene in four different areas: (1) mu-
sic education, (2) professional music performance, (3) music in the local community, and 
(4) leisure music activities. A qualitative research approach was used in all studies. Our 
study provides a basis for further research in the area of the transfer effects of musical im-
provisation, with a focus on comparing non-creative and creative musical activities and 
their role in social bonding.
Keywords: music improvisation, social bonding, sense of belonging, wellbeing, PRISMA 
systematic literature review
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
26
UVOD
Pandemija covida-19 je z ukrepi družbenega distanciranja močno osvetli-la pomen družbenega povezovanja kot osnovne človeške potrebe (Orben idr., 2020). Pozitivni družbeni odnosi so ključnega pomena za psiholo-
ško in fiziološko zdravje posameznikov (Baumeister in Leary, 1995) ter v izo-
braževalnem kontekstu pogosteje vodijo v občutek pripadnosti šolskemu oko-
lju, kar lahko spodbudi akademsko zavzetost (Juvonen, 2006) in blagostanje 
učencev (Urdan in Schoenfelder, 2006). Družbena povezanost vodi tudi k iz-
boljšani čustveni regulaciji (Roberts in Burleson, 2013) in boljšemu izvršilne-
mu funkcioniranju posameznikov (Cacioppo idr., 2000).
Nekatere raziskave poudarjajo, da lahko glasbeno izobraževanje, zlas-
ti skupinsko muziciranje, pomembno prispeva k družbenemu povezovanju 
(Pearce idr., 2015; Sloboda, 1985; Wierød Borčak in Frøkjær Baunvig, 2021). 
Bronwyn Tarr idr. (2014) navajajo, da glasba ustvarja in krepi družbene vezi 
med posamezniki v skupini; preko sinhroniziranih gibov skozi skupinsko pet-
je ali igranje se izločajo endorfini in prispevajo k družbenemu povezovanju. 
Raziskave kažejo, da je glasba izrazito družbena dejavnost, kar je razvidno v 
različnih kulturah in skozi zgodovino (Boer, 2009; Nettl, 2000). Učinek glas-
benih dejavnosti na družbeno povezovanje je eden izmed ključnih razlogov 
za tako razširjen pojav glasbe in njeno pomembno vlogo v družbi (Dunbar, 
2012). Kar razlikuje glasbo od drugih družbenih dejanj, ki prav tako povečuje-
jo občutek povezanosti med posamezniki, je pomen skupnega ritma, ki omo-
goča sinhronizacijo, tj. simultano ritmično gibanje z vsaj eno drugo osebo (Bi-
spham, 2006; Merker idr., 2009). Glasba ponuja edinstven družbeni kontekst, 
ki poveča sinhronizacijo in čustveno harmonijo med posamezniki (Stupacher 
idr., 2020). Launay idr. (2016) menijo, da sinhronizacija deluje kot neposredno 
orodje za spodbujanje skupinske povezanosti. Raziskave prav tako kažejo, da 
skupinsko muziciranje vodi k družbenemu povezovanju zaradi sproščanja hor-
monov, zlasti oksitocina (Freeman, 2000; Grape idr., 2003). 
Glasbene dejavnosti pomembno vplivajo na ustvarjanje družbenih vezi. 
Petje v zboru ima potencial ustvarjanja občutka skupnosti in medsebojne po-
vezanosti (Pfordresher, 2021). Laya Silber (2005) zagovarja tezo, da skupinsko 
petje lahko spodbudi transcendentna doživetja. Skupno petje zahteva poslu-
šanje, podpiranje drug drugega in medsebojno zaupanje (Silber, 2005). Za pev-
ce v zboru je pomembno tudi skupno ustvarjanje glasbenega produkta (Specker, 
2017). Kreutz (2014) je ugotovil, da petje v zboru izboljša psihološko blagostan-
je, s sproščanjem hormona oksitocina pa omogoča medsebojno povezovanje. 
Tudi Weinstein idr. (2016) poudarjajo pomen petja pri spodbujanju družbe-
ne bližine. Ugotovili so, da se med pevskimi vajami pri posameznikih ustvarja-
jo občutki vključenosti, povezanosti, prav tako se sprošča hormon endorfin, ne 
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
27
glede na velikost skupine. V raziskavi, ki so jo izvedli, je številčnejši pevski zbor 
(n = 232) poročal o povečanju občutka družbene bližine v primerjavi z manj 
številčnim (n = 20–80), kar nakazuje veliko moč glasbe pri ustvarjanju skupin-
ske povezanosti v večjih skupinah (Weinstein idr., 2016). Eiluned Pearce idr. 
(2016) so ugotovili, da ustvarjanje enotne družbene skupine ni nujno odvisno 
od vzpostavljenih osebnih odnosov med posamezniki. Pevci v raziskavi so se 
počutili povezane s skupino kot celoto (Pearce idr., 2016). Pfordresher (2021) 
predpostavlja, da evolucijski pomen glasbe ne temelji na sposobnosti točnega 
glasbenega izvajanja, temveč izhaja iz ugodnosti udejstvovanja v tej kolektiv-
ni dejavnosti. 
Ne le glasbeno izvajanje, tudi poslušanje glasbe lahko okrepi družbene 
vezi v skupini. Raziskave kažejo, da lahko družbena skupina, v kateri posame-
znik posluša glasbo, vpliva na njegov individualni odziv nanjo (Liljeström idr., 
2013). Rohrbach (2017) je ugotovil, da pasivno poslušanje glasbe morda ni do-
volj za neposredno krepitev občutka bližine z drugimi, temveč ustvarja atmos-
fero za povezovanje. Glasba ustvarja okolje, v katerem so posamezniki lahko 
odprtejši in se lahko združujejo (Rohrbach, 2017). Tudi sinhronizirano gibanje 
ob glasbi, npr. v obliki plesa, spodbuja družbeno povezovanje, predvsem kadar 
ob tej glasbi uživamo. Takrat lahko glasba čustveno povezuje ljudi iz različnih 
okolij (Stupacher idr., 2020).
Raziskave nakazujejo veliko vrednost skupinskih glasbenih dejavnosti in 
njihov učinek na ustvarjanje ter krepitev družbenih vezi med otroki. Ashlee 
Cunsolo Willox idr. (2011) poudarjajo, da aktivno sodelovanje v glasbenem 
ustvarjanju vodi k višji stopnji sodelovanja med učenci in prispeva k družbene-
mu kapitalu skupine. Družbene veščine in družbena interakcija so se poveča-
le pri predšolskih otrocih, ki so sodelovali v glasbenem programu, v primerjavi 
z njihovimi vrstniki, ki v programu niso sodelovali (Ritblatt idr., 2013). Aktiv-
no muziciranje lahko pri otrocih vodi k bolj prodružbenemu vedenju kot po-
dobne neglasbene dejavnosti (Buren idr., 2019; Cirelli idr., 2014; Kirschner in 
Tomasello, 2010). 
Pomen aktivnega muziciranja pa ni razviden zgolj pri mladih posamez-
nikih, temveč se njegovi učinki manifestirajo tudi pri starostnikih. Kvalita-
tivna raziskava o pomenu vseživljenjskega muziciranja starejših je pokazala, 
da je vseživljenjsko glasbeno udejstvovanje povezano s pozitivnimi glasbenimi 
izkušnjami v otroštvu in z družinsko podporo pri glasbenih dejavnostih ter 
da je to ustvarilo družbene vezi z drugimi glasbeniki, ki so pomagale ustva-
riti občutek učinkovitosti, pripadnosti in medsebojnega spoštovanja (Carr, 
2006). 
Glasbena improvizacija ima v kontekstu spodbujanja družbenih vezi po-
membno vlogo, saj jo opredeljujemo kot vnaprej nepredvideno glasbeno deja-
nje (Cambridge University Press & Assessment, b. l.), pri katerem so v ospredju 
komunikacija in interakcija med deležniki ter čustvena zavzetost pri dejavno-
sti (Faber in McIntosh, 2020; Jordanous in Keller, 2011). Ob pozitivnih učin-
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
28
kih dejavnosti glasbene improvizacije na kognitivni in glasbeni razvoj (Gru-
enhagen in Whitcomb, 2014; Guderian, 2012; Pucihar, 2016) nekateri avtorji 
izpostavljajo tudi transferno vrednost tovrstnih dejavnosti. Lewis (2014) im-
provizacijo razume kot priložnost, v kateri se posameznik uči o sebi in drugih 
preko poslušanja ter odzivanja na glasbene dražljaje sodelujočih. Predvsem sku-
pinska glasbena improvizacija, ki je pogosta oblika dejavnosti glasbene impro-
vizacije, omogoča vzpostavitev deljene izkušnje in empatije med izvajalci (Ng, 
2018). Tal-Chen Rabinowitch (2020) meni, da prav improvizacijske glasbene 
dejavnosti vodijo k sinhronizaciji in toku interakcij med udeleženci, kar spod-
buja družbeni kapital. Poudarjanje sodelovanja (in ne tekmovanja) ter spodbu-
janje inkluzije v procesu glasbene interakcije sta pomembna dejavnika pri dose-
ganju pozitivnih družbenih izidov (Overy, 2012). Veronika Diaz Abrahan idr. 
(2021) so v svoji raziskavi, ki je primerjala dejavnosti improvizacije in ritmične 
imitacije odraslih v skupini, ugotovili, da so udeleženci improvizacijske skupi-
ne pokazali višjo stopnjo družbene interakcije. Glasbena improvizacija, pred-
vsem prosta, lahko pri udeležencih vzbuja občutke notranjega miru, samoza-
vesti (Ladano, 2016) ter daje prepričanje o brezpogojni sprejetosti v skupini, ki 
improvizacijsko muzicira (Lange, 2011). Poudarek na medsebojnem poslušanju 
(Willox idr., 2011) improvizatorjem odpira prosto pot brez tesnobnih občut-
kov (Lanier, 2022). Skupinska improvizacija je še posebej dragocena, ker omo-
goči družbeno povezanost, a hkrati potrditev posameznikove individualne 
identitete (Burnard, 2002), oboje pa temelji na medsebojnem zaupanju in spo-
štovanju (Lanier, 2022). 
Kljub nekaterim prispevkom, ki kažejo pozitivno vlogo glasbene improvi-
zacije pri oblikovanju družbenih vezi (Burnard, 2002; Diaz Abrahan idr., 2021; 
Lange, 2011; Rabinowitch, 2020), tovrstnih raziskav primanjkuje. Glede na iz-
postavljene ugodnosti skupinskih glasbenih dejavnosti za družbeno povezova-
nje je bil namen raziskave s sistematičnim pregledom literature preučiti vlo-
go glasbene improvizacije pri družbenem povezovanju, saj takšnega celovitega 
pregleda nismo zasledili. Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja (RV):
RV 1: Katere so glavne ugotovitve raziskav o vlogi glasbene improvizacije pri 
družbenem povezovanju?
RV 2: Katera področja zajemajo raziskave o vlogi glasbene improvizacije pri 
družbenem povezovanju?
RV 3: Kateri so glavni raziskovalni pristopi k preučevanju vloge glasbene im-
provizacije pri družbenem povezovanju?
METODA
Izvedli smo sistematični pregled literature po protokolu PRISMA (Preferred 
Reporting Items for Systematic reviews and Meta-Analyses), ki ponuja skupek 
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
29
priporočil sistematičnega pregleda literature (Page idr., 2021). »Sistematični 
pregled literature je natančno določen način zbiranja, vrednotenja in združe-
vanja literature, ki z namenom zmanjšanja subjektivnosti in zagotavljanja sis-
tematičnosti, transparentnosti in ponovljivosti raziskave ter odgovarjanjem na 
zastavljena raziskovalna vprašanja sledi posebnim metodološkim zakonitos-
tim« (Ferbežar in Štemberger, 2023, str. 29).
Vključitveni kriteriji
V sistematični pregled literature smo vključili raziskave, ki so izpolnjevale nas-
lednje kriterije: (1) obravnavajo glasbeno improvizacijo, predvsem v smislu glas-
benega izražanja in/ali muziciranja, (2) obravnavajo družbeno povezovanje, (3) 
so teoretični ali empirični znanstveni prispevki, (4) so v angleškem jeziku, (5) 
imajo dostop do celotnega besedila. Datuma objave prispevka nismo omejili. 
V procesu pridobitve podatkov smo izključili vse prispevke, ki niso izpolnjeva-
li vključitvenih kriterijev.
Iskalna strategija in pridobitev podatkov
Znanstvene prispevke smo iskali v podatkovnih bazah Web of Science, Scopus, 
SAGE in EBSCOhost. Opredelili smo ključne besede s sinonimi ter podobni-
mi izrazi, s čimer smo zagotovili celostno iskanje ustreznih prispevkov (pregle-
dnica 1).
Preglednica 1
Opredelitev ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku
Ključna beseda v slovenskem jeziku Angleški prevod
glasbena improvizacija ALI glasbeno impro-
viziranje
music improvisation OR musical improvising
družbeno povezovanje ALI družbene vezi ALI 
družbene povezave ALI družbena kohezija 
ALI družbene interakcije ALI družbena mreža 
ALI občutek pripadnosti
social bonding OR social bonds OR social 
connectedness OR social connections OR so-
cial cohesion OR social interactions OR social 
network OR sense of belonging
Na podlagi opredeljenih ključnih besed smo oblikovali naslednjo iskal-
no poizvedbo v angleščini: (music* improvis* AND (“social bond*” OR “social 
connect*” OR “social cohesion” OR “social interaction*” OR “social network*” 
OR sense of belonging)). Iskalno poizvedbo smo glede na posebne značilnos-
ti vsake izbrane podatkovne baze po potrebi prilagodili (glej preglednico 2).
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
30
Preglednica 2
Iskalne poizvedbe v posameznih podatkovnih bazah
Podatkovna 
baza Iskalna poizvedba
Web of 
Science
(TS=(music* improvis*)) AND TS=(“social bond*” OR “social connect*” OR 
“social cohesion” OR “social interaction*” OR “social network*” OR sense of 
belonging)
Scopus TITLE-ABS-KEY(music* improvis*) AND TITLE-ABS-KEY(“social bond*” 
OR “social connect*” OR “social cohesion” OR “social interaction*” OR “social 
network*” OR sense of belonging)
SAGE  
Journals
Abstract (music* improvis*) AND All content (“social bond*” OR “social 
connect*” OR “social cohesion” OR “social interaction*” OR “social network*” 
OR sense of belonging)
EBSCOhost AB music* improvis* AND TX ( “social bond*” OR “social connect*” OR 
“social cohesion” OR “social interaction*” OR “social network*” OR sense of 
belonging )
Iskalne poizvedbe smo opravili v mesecu novembru 2023.
Pridobljene raziskave v 
podatkovnih bazah:
• Web of Science (n = 61)
• Scopus (n = 10)
• SAGE (n = 54)
• EBSCOhost (n = 118)
Odstranjeni dvojniki (n = 21)
Pregled naslova, izvlečka in 
ključnih besed
(n = 223)
 
 
Izključene raziskave:
• Niso teoretični ali empirični 
znanstveni prispevki (n = 6)
• Niso v angleškem jeziku (n = 5)
• Nimajo dostopa do polnega besedila 
(n = 21)
• Ne nanašajo se na glasbeno področje 
(n = 9)
 
 Pregled polnega besedila
(n = 182)  
Izključene raziskave:
• Ne obravnavajo glasbene improvizacije 
v obliki glasbenega izražanja in/ali 
muziciranja (n = 89)
• Ne obravnavajo družbenega 
povezovanja (n = 84)
Raziskave, vključene v končno 
analizo (n = 9)
Pr
id
ob
it
ev
Pr
eg
le
d
V
kl
ju
či
te
v
Slika 1
Diagram poteka Identifikacija raziskav v podatkovnih bazah na podlagi 
smernic PRISMA
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
31
REZULTATI IN DISKUSIJA
Selekcijski proces
Pridobljene prispevke smo prenesli v EndNote, orodje za upravljanje refe-
renc. V izbranih podatkovnih bazah smo pridobili 244 zadetkov. Najprej smo 
odstranili vse dvojnike. Sledil je pregled naslova, izvlečka in ključnih besed, po 
katerem smo odstranili vse prispevke, ki niso izpolnjevali vključitvenih kriteri-
jev. Potek identifikacije, pregleda in vključitve prispevkov je predstavljen v di-
agramu poteka na sliki 1.
Značilnosti raziskav
V končno analizo smo vključili devet raziskav, ki ustrezajo vključitvenim kri-
terijem. Najstarejši prispevek je bil objavljen leta 2003, najsodobnejši pa leta 
2022 (preglednica 3). 
Vse raziskave obravnavajo glasbeno improvizacijo in njeno vlogo pri obli-
kovanju družbenih vezi. Prispevki segajo na različna področja oz. situacije, v 
katerih se glasbena improvizacija lahko udejanja:
 – glasbeno izobraževanje (Beegle, 2010; Ng, 2021; Young, 2003),
 – profesionalno glasbeno izvajanje (Cooper, 2022; Wilson in MacDo-
nald, 2012),
 – glasba v lokalni skupnosti (Verneert idr., 2021; Vougioukalou idr., 
2019),
 – prostočasne glasbene dejavnosti (Corcoran, 2021; Siljamäki, 2022).
Prvi omenjeni prispevek, s področja glasbenega izobraževanja, se nanaša 
na glasbeno improvizacijo v okviru pouka glasbe v osnovni šoli (Beegle, 2010), 
drugi prispevek opisuje pridobivanje kompetenc glasbene improvizacije bodo-
čih učiteljev na visokošolski inštituciji za izobraževanje (Ng, 2021), zadnji pa 
opisuje dejavnosti glasbene improvizacije v vrtcu (Young, 2003). Prispevka, ki 
posegata na področje profesionalnega glasbenega izvajanja, opisujeta glasbeno 
improvizacijo hindujske glasbe v duetu (Cooper, 2022) in prosto glasbeno im-
provizacijo orkestra, ki se s to dejavnostjo aktivno ukvarja (Wilson in MacDo-
nald, 2012). Prispevka, ki se nanašata na področje glasbe v lokalni skupnosti, 
izpostavljata pomen glasbene improvizacije za marginalizirane posameznike – 
begunce in prosilce azila (Vougioukalou idr., 2019) – ter brezdomce (Verne-
ert idr., 2021). Prispevka z zadnjega področja, prostočasnih glasbenih dejavnos-
ti, opisujeta glasbeno improvizacijo v okviru obšolskih glasbenih dejavnostih 
(Corcoran, 2021) in vaj odraslega pevskega zbora (Siljamäki, 2022). 
Ker smo pri analizi vseh pridobljenih prispevkov zaradi vključitvenega 
kriterija (glasbena improvizacija v kontekstu glasbenega izražanja in/ali muzi-
ciranja) izključili prispevke, ki obravnavajo klinično glasbeno improvizacijo v 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
32
Pr
eg
le
dn
ic
a 3
Z
na
čil
no
sti
 p
od
ro
bn
eje
 a
na
liz
ira
ni
h 
de
ve
tih
 ra
zi
sk
av
V
ir
C
ilj
 ra
zi
sk
av
e
R
az
isk
ov
al
ni
 
pr
ist
op
; m
et
od
a 
(t
eh
ni
ka
)
Vz
or
ec
Vr
st
a 
in
 zn
ač
iln
os
ti 
gl
as
be
ne
 im
pr
ov
iz
ac
ije
G
la
vn
e 
ug
ot
ov
it
ve
 n
a 
po
dr
oč
ju
 d
ru
žb
en
eg
a 
po
ve
zo
va
-
nj
a
B
ee
gl
e 
(2
01
0)
Pr
eu
či
ti 
in
 o
pi
sa
ti 
gl
as
be
no
 im
pr
ov
iz
a -
ci
jo
 o
tr
ok
 te
r n
jih
ov
e 
dr
už
be
ne
 in
te
ra
kc
ije
 v
 
ok
vi
ru
 v
sa
ko
te
de
ns
ke
-
ga
 p
ou
ka
 g
la
sb
e
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(i
nt
er
vj
uv
an
je
 
in
 o
pa
zo
va
nj
e 
z 
ud
el
ež
bo
)
10
- d
o 
11
-le
tn
i 
ot
ro
ci
 (n
 =
 4
8)
N
ač
rt
ov
an
a 
sk
up
in
sk
a 
gl
as
be
na
 im
pr
ov
iz
ac
ija
 
na
 p
od
la
gi
 tr
eh
 u
m
et
ni
-
šk
ih
 sp
od
bu
d 
(p
es
m
i, 
sli
ke
 in
 o
dl
om
ka
 g
la
sb
e -
ne
 k
om
po
zi
ci
je
)
 –
D
ru
žb
en
i o
dn
os
i s
o 
se
 o
dr
až
al
i v
 im
pr
ov
iz
ira
ni
 g
la
sb
i 
ot
ro
k.
 T
es
ne
jši
 o
dn
os
i v
 sk
up
in
i s
o 
re
zu
lti
ra
li 
v 
bo
lj 
or
ga
ni
zi
ra
ni
 g
la
sb
en
i i
m
pr
ov
iz
ac
iji
.
 –
M
ed
 g
la
sb
en
o 
im
pr
ov
iz
ac
ijo
 je
 v
zn
ik
ni
la
 m
ed
se
bo
jn
a 
sin
hr
on
iz
ac
ija
, k
i j
e 
us
tv
ar
ila
 g
la
sb
en
o 
en
ot
no
st
. 
C
oo
pe
r 
(2
02
2)
Pr
eu
či
ti 
ko
m
pl
ek
se
n 
od
no
s m
ed
 im
pr
o -
vi
zi
ra
no
 g
la
sb
en
o 
in
te
ra
kc
ijo
 in
 d
ru
ž -
be
no
 iz
ku
šn
jo
 m
ed
 
in
di
jsk
im
a 
gl
as
be
ni
-
ko
m
a,
 si
ta
ris
to
m
 te
r 
ta
bl
ist
om
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(i
nt
er
vj
uv
an
je
 in
 
op
az
ov
an
je
)
Pr
of
es
io
na
ln
i 
gl
as
be
ni
ki
 si
ta
-
ris
ti 
(n
 =
 4
) i
n 
ta
bl
ist
i (
n 
=
 4
) 
Im
pr
ov
iz
ira
na
 h
in
du
j-
sk
a 
gl
as
ba
 v
 p
ar
u
 –
G
la
sb
en
o 
im
pr
ov
iz
ac
ijo
 v
 z
an
os
u 
je
 o
zn
ač
ev
al
a 
vi
so
ka
 
st
op
nj
a 
gl
as
be
ne
 d
ov
rš
en
os
ti 
in
 d
ru
žb
en
e 
po
ve
za
no
st
i.
 –
G
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 z
 n
ez
na
ni
m
 p
ar
tn
er
je
m
 z
ah
te
-
va
 v
eč
 p
oz
or
no
st
i i
n 
tv
eg
an
ja
.
 –
Im
pr
ov
iz
ira
na
 g
la
sb
a 
za
ht
ev
a 
ve
čj
e 
m
ed
se
bo
jn
o 
za
ve
-
da
nj
e 
in
 k
oo
rd
in
ac
ijo
 k
ot
 k
om
po
ni
ra
na
 g
la
sb
a.
 
 –
In
te
rs
ub
je
kt
iv
no
st
, č
us
tv
en
o 
de
lje
nj
e 
in
 k
om
un
ik
ac
ija
 
so
 im
el
i p
om
em
bn
o 
vl
og
o 
pr
i u
st
va
rj
an
ju
 o
bč
ut
ka
 
po
ve
za
no
st
i m
ed
 g
la
sb
en
o 
im
pr
ov
iz
ac
ijo
.
C
or
-
co
ra
n 
(2
02
1)
Pr
eu
či
ti 
vi
di
ke
 u
či
te
-
lje
v 
gl
ed
e 
gl
as
be
ne
ga
 
us
tv
ar
ja
nj
a 
v 
ok
vi
ru
 
pr
og
ra
m
a 
El
 S
ist
em
a 
in
 d
ru
gi
h 
ob
šo
lsk
ih
 
gl
as
be
ni
h 
pr
og
ra
m
ih
K
va
l. 
ra
z.
 
pr
ist
.; 
m
ul
tip
la
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(i
nt
er
vj
uv
an
je
 in
 
op
az
ov
an
je
)
U
či
te
lji
 g
la
sb
e 
(n
 =
 8
)
Sk
up
in
sk
a 
gl
as
be
na
 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 v
 o
kv
ir
u 
us
tv
ar
ja
ln
eg
a 
m
uz
i -
ci
ra
nj
a 
v 
or
ke
st
ru
 –
Im
pr
ov
iz
ac
ijs
ke
 d
ej
av
no
st
i s
o 
om
og
oč
ile
 p
ro
st
or
 z
a 
sa
-
m
oi
zr
až
an
je
, k
ar
 je
 v
zp
os
ta
vi
lo
 m
ed
se
bo
jn
o 
za
up
an
je
.
 –
Pr
oc
es
 sk
up
in
sk
eg
a 
pr
ep
oz
na
va
nj
a 
gl
as
be
ni
h 
id
ej
 je
 
om
og
oč
il 
ob
ču
te
k 
pr
ip
ad
no
st
i.
 –
O
bč
ut
ek
 p
rip
ad
no
st
i j
e 
bi
l v
 v
eč
ji 
m
er
i »
dr
už
be
ne
«
 
na
ra
ve
 k
ot
 »
gl
as
be
ne
«
.
 –
K
o 
so
 u
če
nc
i d
ob
ili
 p
ril
ož
no
st
 z
a 
so
us
tv
ar
ja
nj
e 
no
ve
 
gl
as
be
, s
o 
se
 p
oč
ut
ili
 p
rip
ad
ne
 in
 p
om
em
bn
e.
 –
G
la
sb
en
o 
us
tv
ar
ja
nj
e 
je
 p
od
pr
lo
 d
ru
žb
en
i r
az
vo
j 
uč
en
ce
v 
pr
ek
o 
vk
lju
če
va
nj
a 
v 
gl
as
be
ne
 d
ej
av
no
st
i i
n 
ne
go
va
nj
a 
nj
ih
ov
eg
a 
ob
ču
tk
a 
pr
ip
ad
no
st
i.
se 
na
da
lju
je 
na
 na
sle
dn
ji s
tra
ni
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
33
na
da
lje
va
nj
e s
 pr
ejš
nj
e s
tra
ni
V
ir
C
ilj
 ra
zi
sk
av
e
R
az
isk
ov
al
ni
 
pr
ist
op
; m
et
od
a 
(t
eh
ni
ka
)
Vz
or
ec
Vr
st
a 
in
 zn
ač
iln
os
ti 
gl
as
be
ne
 im
pr
ov
iz
ac
ije
G
la
vn
e 
ug
ot
ov
it
ve
 n
a 
po
dr
oč
ju
 d
ru
žb
en
eg
a 
po
ve
zo
va
-
nj
a
N
g 
(2
02
1)
R
az
isk
at
i v
ed
en
je
, 
m
isl
i i
n 
ob
ču
tja
 u
či
te
-
lje
v 
gl
as
be
 –
 p
rip
ra
v-
ni
ko
v 
– 
m
ed
 k
ol
ek
-
tiv
no
 p
ro
st
o 
gl
as
be
no
 
im
pr
ov
iz
ac
ijo
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(i
nt
er
vj
uv
an
je
 in
 
op
az
ov
an
je
)
U
či
te
lji
 g
la
sb
e 
– 
pr
ip
ra
vn
ik
i  
(n
 =
 9
)
Sk
up
in
sk
a 
pr
os
ta
 g
la
s -
be
na
 im
pr
ov
iz
ac
ija
 –
Pr
os
ta
 g
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 je
 ra
zv
ila
 k
om
un
ik
ac
ij-
sk
e 
ve
šč
in
e,
 d
ru
žb
en
e 
od
no
se
 in
 m
ed
se
bo
jn
o 
ra
zu
m
e-
va
nj
e 
te
r e
m
pa
tij
o.
Si
lja
m
äk
i 
(2
02
2)
R
az
isk
at
i i
n 
te
or
et
iz
i-
ra
ti 
ed
uk
ac
ijs
ki
 p
ot
en
-
ci
al
 te
r v
re
dn
os
t p
ro
st
e 
sk
up
in
sk
e 
vo
ka
ln
e 
im
pr
ov
iz
ac
ije
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(f
ok
us
ni
 in
te
rv
ju
 
in
 o
pa
zo
va
nj
e )
Č
la
ni
 o
dr
as
le
ga
 
pe
vs
ke
ga
 z
bo
ra
 
(n
 =
 12
)
Sk
up
in
sk
a 
pr
os
ta
 v
ok
al
-
na
 im
pr
ov
iz
ac
ija
 –
So
us
tv
ar
ja
nj
e 
va
rn
eg
a 
»
gl
as
be
ne
ga
 p
ro
st
or
a«
, k
i 
te
m
el
ji 
na
 sp
re
je
m
an
ju
 d
ru
g 
dr
ug
eg
a 
in
 k
ol
ek
tiv
no
st
i, 
je
 p
od
la
ga
 z
a 
im
pr
ov
iz
ac
ijo
 in
 si
tu
ac
ije
 so
de
lo
va
ln
eg
a 
uč
en
ja
.
 –
Sk
up
in
sk
a 
pr
os
ta
 v
ok
al
na
 im
pr
ov
iz
ac
ija
 je
 u
de
le
že
n -
ce
m
 o
m
og
oč
ila
 o
bč
ut
ek
 b
la
go
st
an
ja
 in
 p
rip
ad
no
st
i 
te
r o
kr
ep
ila
 n
jih
ov
e 
dr
už
be
ne
 v
eš
či
ne
 (p
oz
or
no
 
po
slu
ša
nj
e,
 o
dp
rt
os
t d
o 
dr
ug
ih
, s
po
so
bn
os
t p
ril
ag
aj
a -
nj
a 
sk
up
in
i)
.
Ve
rn
ee
rt
 
id
r.,
 
(2
02
1)
R
az
isk
at
i o
dn
os
 m
ed
 
ps
ih
ol
oš
ki
m
 b
la
go
st
a -
nj
em
, i
nt
er
ak
tiv
ni
m
i 
di
m
en
zi
ja
m
i k
ol
ek
-
tiv
ne
 p
ro
st
e 
gl
as
be
ne
 
im
pr
ov
iz
ac
ije
 in
 
ko
nc
ep
to
m
 sk
up
in
sk
e 
us
tv
ar
ja
ln
os
ti
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(o
pa
zo
va
nj
e 
in
 
in
te
rv
ju
va
nj
e)
Č
la
ni
 u
lič
ne
ga
 
or
ke
st
ra
 O
st
en
d 
(n
 =
 12
)
Sk
up
in
sk
a 
pr
os
ta
 v
ok
al
-
na
 in
 in
št
ru
m
en
ta
ln
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 –
D
ej
av
no
st
i k
ol
ek
tiv
ne
 g
la
sb
en
e 
im
pr
ov
iz
ac
ije
 so
 
ud
el
ež
en
ce
m
 v
zb
ud
ile
 o
bč
ut
ek
 p
rip
ad
no
st
i, 
ob
ču
te
k 
po
ve
za
no
st
i s
 sk
up
no
st
jo
 te
r p
oz
iti
vn
e 
dr
už
be
ne
 
in
te
ra
kc
ije
.
 –
V
lo
ga
 im
pr
ov
iz
ac
ije
, p
re
dv
se
m
 sk
up
in
sk
e 
in
 p
ro
st
e,
 je
 
us
tv
ar
iti
 sk
up
en
 p
om
en
 p
re
ko
 d
ru
žb
en
ih
 in
te
ra
kc
ij.
 –
D
ru
žb
en
o 
po
ve
zo
va
nj
e 
je
 b
ilo
 o
pa
zn
o 
pr
ed
vs
em
 
pr
ed
 in
 p
o 
va
ja
h 
al
i k
on
ce
rt
ih
 te
r j
e 
vo
di
lo
 k
 o
bč
ut
ku
 
bl
ag
os
ta
nj
a.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
34
se 
na
da
lju
je 
na
 na
sle
dn
ji s
tra
ni
na
da
lje
va
nj
e s
 pr
ejš
nj
e s
tra
ni
V
ir
C
ilj
 ra
zi
sk
av
e
R
az
isk
ov
al
ni
 
pr
ist
op
; m
et
od
a 
(t
eh
ni
ka
)
Vz
or
ec
Vr
st
a 
in
 zn
ač
iln
os
ti 
gl
as
be
ne
 im
pr
ov
iz
ac
ije
G
la
vn
e 
ug
ot
ov
it
ve
 n
a 
po
dr
oč
ju
 d
ru
žb
en
eg
a 
po
ve
zo
va
-
nj
a
Vo
ug
io
-
uk
al
ou
 
id
r. 
(2
01
9)
Pr
eu
či
ti 
po
ve
za
vo
 m
ed
 
gl
as
be
no
 im
pr
ov
iz
ac
ijo
 
sk
up
no
st
i i
n 
in
te
gr
ac
i -
jo
 b
eg
un
ce
v, 
pr
os
ilc
ev
 
az
ila
 te
r l
ok
al
ne
ga
 
pr
eb
iv
al
st
va
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(o
pa
zo
va
nj
e,
 
in
te
rv
ju
va
nj
e 
in
 
an
ke
tir
an
je
)
Vo
dj
i s
ku
pi
ne
 
(n
 =
 2
) i
n 
ud
e -
le
že
nc
i g
la
sb
en
e 
sk
up
in
e 
(b
eg
un
-
ce
v 
te
r p
ro
sil
ce
v 
az
ila
) (
n 
=
 15
)
Sk
up
in
sk
a 
gl
as
be
na
 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 –
G
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 p
ris
pe
va
 k
 iz
bo
ljš
an
ju
 
po
sa
m
ez
ni
ko
ve
ga
 b
la
go
st
an
ja
 in
 o
m
og
oč
a 
dr
už
be
no
 
in
te
gr
ac
ijo
.
W
ils
on
 
in
 M
ac
-
D
on
al
d 
(2
01
2)
R
az
isk
at
i i
m
pr
ov
iz
a -
ci
jsk
o 
id
en
tit
et
o 
po
sa
-
m
ez
ni
ko
v 
in
 d
ej
av
ni
ke
 
sk
up
in
sk
e 
gl
as
be
ne
 
im
pr
ov
iz
ac
ije
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
in
di
vi
du
al
ni
 g
lo
-
bi
ns
ki
 in
te
rv
ju
ji
Č
la
ni
 o
rk
es
tr
a 
G
la
sg
ow
šk
i 
im
pr
ov
iz
at
or
ji 
(n
 =
 10
)
Sk
up
in
sk
a 
pr
os
ta
 g
la
s -
be
na
 im
pr
ov
iz
ac
ija
 –
Sk
up
in
sk
a 
gl
as
be
na
 im
pr
ov
iz
ac
ija
 je
 p
rim
ar
no
 d
ru
žb
e-
na
 in
te
ra
kc
ija
, k
i z
ah
te
va
 ra
vn
ov
es
je
 m
ed
 p
oz
or
no
st
jo
 
na
 p
os
am
ez
ni
ka
 in
 sk
up
in
sk
im
i p
ro
ce
si.
Yo
un
g 
(2
00
3)
R
az
isk
at
i n
ar
av
o 
ot
ro
-
šk
e 
gl
as
be
ne
 im
pr
ov
i-
za
ci
je
 p
ri 
gl
as
be
ni
 ig
ri 
z 
od
ra
sli
m
 p
ar
tn
er
je
m
K
va
l. 
ra
z.
 p
ris
t.;
 
št
ud
ija
 p
rim
er
a 
(o
pa
zo
va
nj
e)
3-
 d
o 
4-
le
tn
i 
ot
ro
ci
 (n
 =
 2
0)
G
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 
v 
pa
ru
 –
G
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 n
aj
m
la
jši
h 
je
 p
rim
ar
no
 d
ia
lo
š -
ke
 in
 in
te
ra
kc
ijs
ke
 n
ar
av
e.
 
 –
G
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 je
 tr
aj
al
a 
da
lj 
ča
sa
, k
ad
ar
 je
 
ot
ro
k 
ig
ra
l z
 o
dr
as
lim
, k
ot
 k
ad
ar
 je
 ig
ra
l s
am
.
 –
G
la
sb
en
a 
im
pr
ov
iz
ac
ija
 je
 tr
aj
al
a 
da
lj 
ča
sa
, k
ad
ar
 je
 
ot
ro
k 
ig
ra
l z
 zn
an
im
 o
dr
as
lim
, k
ot
 k
ad
ar
 je
 ig
ra
l z
 
ne
zn
an
im
 o
dr
as
lim
.
K
va
l. r
az
. p
ris
t. =
 kv
al
ita
tiv
ni
 ra
zi
sk
ov
al
ni
 pr
ist
op
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
35
okviru glasbene terapije, to obsežno področje tukaj ni zajeto. Gre za posebno 
obliko glasbene improvizacije, ki je ne moremo primerjati s preostalimi nave-
denimi področji, saj je njen namen povsem drugačen. Kljub temu se tudi v ne-
katerih prispevkih, ki smo jih podrobneje analizirali, pojavljajo implikacije o 
terapevtski naravi glasbene improvizacije, predvsem v skupinski obliki, vendar 
se te bolj nanašajo na občutje blagostanja in zadovoljstva (Siljamäki, 2022; Vo-
ugioukalou idr., 2019) ali procesa, osredinjenega na otroka (Young, 2003), ter 
ne opisujejo kliničnih situacij.
Na podlagi pridobljenih rezultatov (preglednica 3) opazimo, da je bila naj-
pogostejša uporabljena vrsta glasbene improvizacije skupinska, z izjemo dveh 
raziskav, kjer so preučevali glasbeno improvizacijo v paru (Cooper, 2022; You-
ng, 2003). Prav tako je bila zelo pogosto uporabljena prosta improvizacija (Ng, 
2021; Siljamäki, 2022; Verneert idr., 2021; Wilson in MacDonald, 2012), ki gle-
de na ugotovitve v literaturi krepi prepričanje o brezpogojni sprejetosti v sku-
pini, kjer posamezniki skupinsko improvizirajo (Lange, 2011). Tudi raziskave 
o vlogi glasbe pri družbenem povezovanju nakazujejo, da predvsem skupin-
sko muziciranje pomembno prispeva k ustvarjanju družbenih vezi (Pearce idr., 
2015; Sloboda, 1985; Tarr idr., 2014; Wierød Borčak in Frøkjær Baunvig, 2021). 
S tega vidika je uporabljena vrsta improvizacije v podrobneje analiziranih pri-
spevkih razumljiva. Prav tako je skupinska glasbena improvizacija zelo pogosta 
oblika udejanjanja improvizacijskih dejavnosti (Ng, 2018). 
Z metodološkega vidika je bil v vseh raziskavah uporabljen kvalitativni 
raziskovalni pristop. Uporabljene so bile raziskovalne tehnike opazovanja (Be-
egle, 2010; Cooper, 2022; Corcoran, 2021; Ng, 2021; Siljamäki, 2022; Verneert 
idr., 2021; Vougioukalou idr., 2019; Young, 2003), intervjuvanja (Beegle, 2010; 
Cooper, 2022; Corcoran, 2021; Ng, 2021; Siljamäki, 2022; Verneert idr., 2021; 
Vougioukalou idr., 2019; Wilson in MacDonald, 2012) in v enem primeru an-
ketiranja (Vougioukalou idr., 2019). Ker je v podrobneje analiziranih raziska-
vah v ospredju neposredno ali posredno preučevanje vloge glasbene improviza-
cije pri družbenem povezovanju, je izbor raziskovalnega pristopa pričakovan. 
Družbene vezi in družbeni odnosi so kompleksen pojav, odvisen od mnogih 
dejavnikov, zato jih je smiselno preučiti s kvalitativnim raziskovalnim pristo-
pom. V povezavi s tem študija primera, kot najpogosteje uporabljena razisko-
valna metoda v preučevanih prispevkih, omogoča raziskovanje problema z raz-
ličnih zornih kotov in z uporabo različnih raziskovalnih tehnik.
Družbeno povezovanje ob glasbeni improvizaciji
V nadaljevanju navajamo glavne ugotovitve na področju vloge glasbene impro-
vizacije pri družbenem povezovanju, ki jih združujemo v štiri teme: (1) obču-
tek povezanosti in pripadnosti, (2) spodbujanje družbenih interakcij in razvoj 
družbenih veščin, (3) občutek blagostanja in zadovoljstva, (4) pomen družbe-
nih odnosov za glasbeno improvizacijo.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
36
Občutek povezanosti in pripadnosti
Glasbena improvizacija, predvsem v skupinski obliki, ustvarja močnejše druž-
bene vezi in občutek pripadnosti skupini, ki skupaj improvizira (Corcoran, 
2021; Ng, 2021; Siljamäki, 2022; Verneert idr., 2021). To temelji na glasbeni ko-
munikaciji (Siljamäki, 2022; Young, 2003) in višji stopnji medsebojnega zave-
danja (Cooper, 2022; Corcoran, 2021; Ng, 2021). Pri ustvarjanju občutka pri-
padnosti, ki je precej bolj družbene kot glasbene narave (Corcoran, 2021), ima 
velik pomen skupinsko prepoznavanje glasbenih idej v obliki potrditve posa-
meznika in kolektivizma (Corcoran, 2021; Siljamäki, 2022; Wilson in MacDo-
nald, 2012). Skupinska glasbena improvizacija ustvarja prostor za samoizraža-
nje, kar vzpostavlja medsebojno zaupanje (Corcoran, 2021). Izsledki so podobni 
tistim, ki se nanašajo na vlogo glasbenih dejavnosti na splošno pri ustvarjanju 
družbenih vezi. Tudi petje v skupini (Kreutz, 2014; Pfordresher, 2021; Silber, 
2005) udeležencem daje občutek povezanosti in pripadnosti skupini, prav tako 
poslušanje glasbe (Rohrbach, 2017) ali gibanje ob njej (Stupacher idr., 2020). 
Spodbujanje družbenih interakcij in razvoj družbenih veščin
Glasbena improvizacija neguje občutek pripadnosti, ta pa podpira družbeni ra-
zvoj mladih (Corcoran, 2021), razvija komunikacijske veščine posameznikov, 
krepi njihove družbene odnose in neguje medsebojno razumevanje (Ng, 2021). 
Družbene veščine se okrepijo s pozornim poslušanjem drug drugega, z odprtostjo 
do drugih in njihovih glasbenih idej ter preko prilagajanja skupini (Siljamäki, 
2022). Glasbena improvizacija spodbuja pozitivne družbene interakcije in prispe-
va k uspešni družbeni integraciji marginaliziranih posameznikov (Verneert idr., 
2021; Vougioukalou idr., 2019). Tudi druge raziskave nakazujejo velik prispevek 
glasbenih dejavnosti pri sodelovanju med učenci (Willox idr., 2011). Omogočajo 
razvoj družbenih veščin in vodijo k prodružbenemu vedenju otrok (Buren idr., 
2019; Cirelli idr., 2014; Kirschner in Tomasello, 2010). Učinki pa niso razvidni le 
pri mladi populaciji; glasbeno udejstvovanje lahko prav tako ustvari močne druž-
bene vezi med posamezniki, ki trajajo vse do starosti (Carr, 2006).
Občutek blagostanja in zadovoljstva
Skupinska glasbena improvizacija je omogočila občutek blagostanja in zado-
voljstva (Siljamäki, 2022; Vougioukalou idr., 2019). Predvsem družbeno po-
vezovanje kot posledica narave dejavnosti glasbene improvizacije je vodilo do 
višje stopnje družbenih interakcij zunaj glasbenih dejavnosti, to pa je pri posa-
meznikih ustvarilo občutek blagostanja  (Verneert idr., 2021). Pridobljene re-
zultate lahko povežemo z ugotovitvami iz literature, ki kažejo, da skupinsko 
muziciranje omogoča izločanje hormonov oksitocina (Freeman, 2000; Grape 
idr., 2003; Kreutz, 2014) in endorfina, kar je tudi posledica družbenega pove-
zovanja (Tarr idr., 2014). 
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
37
Pomen družbenih odnosov za glasbeno improvizacijo
Rezultati so pokazali, da imajo v procesu glasbene improvizacije pomembno 
vlogo tudi družbene vezi. Tesnejši odnosi med posamezniki, ki skupaj im-
provizirajo, vodijo h koherentnejši glasbeni improvizaciji (Beegle, 2010) ter 
k večji sproščenosti med muziciranjem (Cooper, 2022). Glasbena improviza-
cija povezuje posameznike, hkrati pa družbene povezave oblikujejo glasbeno 
improvizacijo. 
Ugotovitve nakazujejo, da so vse štiri navedene teme med seboj močno po-
vezane in soustvarjajo druga drugo. Glasbena improvizacija s svojo edinstveno 
naravo in obliko daje priložnost za družbeno povezovanje, vzbuja občutek pri-
padnosti, lahko vodi v višjo stopnjo družbenih interakcij izven konteksta glas-
benih dejavnosti ter posamezniku daje občutek blagostanja in zadovoljstva. 
Kakovostnejše družbene interakcije, ki se kažejo v tesnejših družbenih odno-
sih, lahko vodijo h kakovostnejši glasbeni improvizaciji.
ZAKLJUČEK
S sistematičnim pregledom literature po protokolu PRISMA smo podrobneje 
preučili devet znanstvenih prispevkov, ki izpostavljajo ugodnosti glasbene im-
provizacije za družbeno povezovanje posameznikov. Skupinska glasbena im-
provizacija je primarno glasbena družbena interakcija, ki zahteva ravnovesje 
med pozornostjo na posameznika in njegovimi glasbenimi idejami ter sku-
pinskimi ustvarjalnimi procesi (Wilson in MacDonald, 2012). Njena vloga je 
ustvariti skupen glasbeni pomen preko družbenih interakcij in glasbene ko-
munikacije (Verneert idr., 2021), ki je predvsem družbene narave (Corcoran, 
2021). Dejavnosti skupinske glasbene improvizacije niso zgolj del izobraževal-
nega procesa ali rezervirane za profesionalne glasbenike. S svojo terapevtsko 
vrednostjo imajo pomembno vlogo tudi v lokalni skupnosti, ki vključuje po-
sameznike z raznolikimi glasbenimi in neglasbenimi izkušnjami. Glasbena 
improvizacija, ki na eni strani omogoči glasbeno izražanje posameznika in na 
drugi brezpogojno sprejetost v skupino, odpira prostor za vključevanje in zdru-
ževanje ljudi. Pozitiven prispevek je razviden tako na ravni posameznika kot 
celotne družbe. 
Omejitve našega sistematičnega pregleda se odražajo predvsem v strik-
tnosti sistematičnega pregleda literature po protokolu PRISMA. Kljub na-
tančnosti iskalnih poizvedb priznavamo možnost, da kakšna raziskava ni bila 
zajeta, saj smo preučevali le prispevke, do katerih obstaja polni dostop in so v 
angleškem jeziku. Po drugi strani pa smo z natančnim postopkom sistematič-
nega pregleda zajeli prispevke, ki so del podatkovnih baz s kakovostnimi revi-
jami, in s tem okrepili vrednost njihove sinteze.
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
38
Naša raziskava postavlja temelje za nadaljnje raziskave o ugodnosti glas-
bene improvizacije pri družbenem povezovanju. Koristno bi bilo preučiti raz-
liko v krepitvi občutka medsebojne povezanosti in pripadnosti skupini med 
glasbenimi dejavnostmi, ki temeljijo na poustvarjanju, in dejavnostmi, ki so 
osredinjene na ustvarjanje, zlasti improvizacijo. Podobno raziskavo so izved-
li Veronika Diaz Abrahan idr. (2021), vendar s poudarkom na primerjavi vpli-
va dejavnosti improvizacije in imitacije na stopnjo družbenih interakcij. Prav 
tako bi bilo dobro posebej sistematično preučiti vlogo klinične glasbene impro-
vizacije pri družbenem razvoju otrok s primanjkljaji na tem področju, saj v pri-
čujoči raziskavi tovrstne raziskave niso bile zajete.
Literatura
Baumeister, R. F., in Leary, M. R. (1995). The need to belong: Desire for 
interpersonal attachments as a fundamental human motivation. 
Psychological Bulletin, 117(3), 497–529. 
Beegle, A. C. (2010). A classroom-based study of small-group planned 
improvisation with fifth-grade children. Journal of Research in Music 
Education, 58(3), 219–239.
Bispham, J. (2006). Rhythm in music: What is it? Who has it? And why? 
Music Perception, 24(2), 125–134. 
Boer, D. (2009). Music makes the people come together: Social functions of 
music listening for young people across cultures [Neobjavljena doktorska 
disertacija]. Victoria University of Wellington. 
Buren, V., Degé, F., in Schwarzer, G. (2019). Active music making facilitates 
prosocial behaviour in 18-month-old children. Musicae Scientiae, 25(4), 
449–464.
Burnard, P. (2002). Investigating children’s meaning-making and the 
emergence of musical interaction in group improvisation. British Journal 
of Music Education, 19(2), 157–172. 
Cacioppo, J. T., Ernst, J. M., Burleson, M. H., McClintock, M. K., Malarkey, 
W. B., Hawkley, L. C., Kowalewski, R. B., Paulsen, A., Hobson, J. 
A., Hugdahl, K., Spiegel, D., in Berntson, G. G. (2000). Lonely traits 
and concomitant physiological processes: The MacArthur social 
neuroscience studies. International Journal of Psychophysiology, 35(2–3), 
143–154. 
Cambridge University Press & Assessment. (B. l.). Improvisation. https:// 
dictionary.cambridge.org/dictionary/english/improvisation
Carr, D. C. (2006). Music, socializing, performance, and the web of social 
ties. Activities, Adaptation & Aging, 30(3), 1–24.
Cirelli, L. K., Einarson, K. M., in Trainor, L. J. (2014). Interpersonal 
synchrony increases prosocial behavior in infants. Developmental 
Science, 17(6), 1003–1011.
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
39
Cooper, A. (2022). ‘When we connect there is only music’: A 
phenomenological account of musical connectivity in sitar and tabla 
performance. Music Performance Research, 11, 36–57. 
Corcoran, S. (2021). Teaching creative music in El Sistema and after-school 
music contexts. International Journal of Music Education, 39(3), 313–326. 
Diaz Abrahan, V., Justel, N., in Shifres, F. (2021). Musical improvisation:  
A mixed methods study on social interactions in younger and older 
adults. Nordic Journal of Music Therapy, 32(1), 48–66. 
Dunbar, R. I. M. (2012). Bridging the bonding gap: The transition from 
primates to humans. Philosophical Transactions of the Royal Society, 
367(1597), 1837–1846. 
Faber, S. E. M., in McIntosh, A. R. (2020). Towards a standard model of 
musical improvisation. European Journal of Neuroscience, 51(3),  
840–849. 
Ferbežar, N., in Štemberger, T. (2023). Sistematični pregled literature v 
kontekstu pedagoškega raziskovanja. Sodobna pedagogika, 74(1), 28–43. 
Freeman, W. J. (2000). A neurobiological role of music in social bonding.  
V N. Wallin, B. Merkus in S. Brown (ur.), The origins of music (str. 411–
424). MIT Press.
Grape, C., Sandgren, M., Hansson, L.-O., Ericson, M., in Theorell, T. (2003). 
Does singing promote well-being? An empirical study of professional 
and amateur singers during a singing lesson. Integrative Physiological & 
Behavioral Science, 38(1), 65–74. 
Gruenhagen, L. M., in Whitcomb, R. (2014). Improvisational practices 
in elementary general music classrooms. Journal of Research in Music 
Education, 61(4), 379–395. 
Guderian, L. V. (2012). Music improvisation and composition in the general 
music curriculum. General Music Today, 25(3), 6–14. 
Jordanous, A., in Keller, B. (2011). What makes a musical improvisation 
creative? Journal of Interdisciplinary Music Studies, 6(2), 151–175. 
Juvonen, J. (2006). Sense of belonging, social bonds, and school functioning. 
V P. A. Alexander in P. H. Winne (ur.), Handbook of educational 
psychology (2. izd., str. 655–674). Routledge.
Kirschner, S., in M. Tomasello. (2010). Joint music making promotes 
prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and Human 
Behavior, 31(5), 354–364.
Kreutz, G. (2014). Does singing facilitate social bonding? Music and 
Medicine, 6(2), 51–60. 
Ladano, K. (2016). Free improvisation and performance anxiety in musicians. 
V A. Heble in M. Laver (ur.), Improvisation and music education  
(str. 46–59). Routledge.
Lange, B. R. (2011). Teaching the ethics of free improvisation. Critical Studies 
in Improvisation, 7(2). https://doi.org/10.21083/csieci.v7i2.964 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
40
Lanier, M.-A. (2022). Experiences of musical improvisation: Self-
individuation and participatory sense-making. Update: Applications  
of Research in Music Education, 41(3), 68–77. 
Launay, J., Tarr, B., in Dunbar, R. I. M. (2016). Synchrony as an adaptive 
mechanism for large-scale human social bonding. Ethology, 122(10), 
779–789. 
Lewis, G. E. (2014). Collaborative improvisation as critical pedagogy. Nka: 
Journal of Contemporary African Art, 34, 40–47. 
Liljeström, S., Juslin, P. N., in Västfjäll, D. (2013). Experimental evidence 
of the roles of music choice, social context, and listener personality in 
emotional reactions to music. Psychology of Music, 41(5), 579–599. 
Merker, B., Madison, G. S., in Eckerdal, P. (2009). On the role and origin  
of isochrony in human rhythmic entrainment. Cortex, 45(1), 4–17. 
Nettl, B. (2000). An ethnomusicologist contemplates universals in musical: 
Sound and musical culture. V N. L. Wallin, B. Merker in S. Brown (ur.), 
The origins of music (str. 463–472). MIT Press.
Ng, H. H. (2018). Collective free music improvisation as a 
sociocommunicative endeavor: A literature review. Update: Applications 
of Research in Music, 37(2). https://doi.org/10.1177/87551233187841 
Ng, H. H. (2021). The value of learning collective free music improvisation: 
Preservice music educators’ perspectives. Journal of Music Teacher 
Education, 30(3), 40–53. 
Orben, A., Tomova, L., in Blakemore, S. J. (2020). The effects of social 
deprivation on adolescent social development and mental health.  
The Lancet Child & Adolescent Health, 4(8), 634–640.
Overy, K. (2012). Making music in a group: Synchronization and shared 
experience. Annals of the New York Academy of Sciences journal, 1252(1), 
65–68. 
Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., Hoffmann, T. C., 
Mulrow, C. D., Shamseer, L., Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, S. E., 
Chou, R., Glanville, J., Grimshaw, J. M., Hróbjartsson, A., Lalu, M. 
M., Li., T., Loder, E. W., Mayo-Wilson E., McDonald, S., … Moher, 
D. (2021). The PRISMA 2020 statement: An updated guideline for 
reporting systematic reviews. British Medical Journal, 372(71). https:// 
doi.org/10.1136/bmj.n71 
Pearce, E., Launay, J., in Dunbar, R. I. M. (2015). The ice-breaker effect: 
Singing mediates fast social bonding. Royal Society Open Science, 2(10), 
150221. 
Pearce, E., Launay, J., MacCarron, P., in Dunbar, R. I. M. (2016). Tuning in 
to others: Exploring relational and collective bonding in singing and 
non-singing groups over time. Psychology of Music, 45(4). https://doi.org 
/10.1177/0305735616667543 
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
41
Pfordresher, P. Q. (2021). Music production deficits and social bonding:  
The case of poor-pitch singing. Behavioral and Brain Sciences, 44, E86. 
Pucihar, I. (2016). Improvizacija: integralni del ustvarjalnega učenja in 
poučevanja klavirja [Neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza  
v Ljubljani.
Rabinowitch, T.-C. (2020). The potential of music to effect social change. 
Music & Science, 3, 2059204320939772
Ritblatt, S., Longstreth, S., Hokoda, A., Cannon, B.-N., in Weston, J. (2013). 
Can music enhance school-readiness socioemotional skills? Journal  
of Research in Childhood Education, 27(3), 257–266. 
Roberts, N. A., in Burleson, M. H. (2013). Processes linking cultural ingroup 
bonds and mental health: The roles of social connection and emotion 
regulation. Frontiers in Psychology, 4, 52. 
Rohrbach, P. J. (2017). How passively listening to music can create an 
atmosphere for social bonding [Neobjavljeno magistrsko delo]. Leiden 
University.
Silber, L. (2005). Bars behind bars: The impact of a women’s prison choir  
on social harmony. Music Education Research, 7(2), 251–271. 
Siljamäki, E. (2022). Free improvisation in choral settings: An ecological 
perspective. Research Studies in Music Education, 44(1), 234–256. 
Sloboda, J. A. (1985). The musical mind: The cognitive psychology of music. 
Oxford University Press.
Specker, S. K. (2017). Sounding the social: The sonic dimension of communal 
bonding through choral participation. Journal of Graduate Students in 
Anthropology, 15, 95–120. 
Stupacher, J., Witek, M. A. G., Vuoskoski, J. K., in Vuust, P. (2020). Cultural 
familiarity and individual musical taste differently affect social bonding 
when moving to music. Scientific Reports, 10(1), 10015. 
Tarr, B., Launay, J., in Dunbar, R. I. M. (2014). Music and social bonding: 
‘Self-other’ merging and neurohormonal mechanisms. Frontiers  
in Psychology, 5, 1096. 
Urdan, T., in Schoenfelder, E. (2006). Classroom effects on student 
motivation: Goal structures, social relationships, and competence 
beliefs. Journal of School Psychology, 44(5), 331–349.
Verneert, F., Nijs, L., in De Baets, T. (2021). A space for collaborative 
creativity. How collective improvising shapes ‘a sense of belonging’. 
Frontiers in Psychology, 12, 648770. 
Vougioukalou, S., Dow, R., Bradshaw, L., in Pallant, T. (2019). Wellbeing 
and integration through community music: The role of improvisation 
in a music group of refugees, asylum seekers and local community 
members. Contemporary Music Review, 38(5), 533–548. 
Weinstein, D., Launay, J., Pearce, E., Dunbar, R. I. M., in Stewart, L. (2016). 
Singing and social bonding: Changes in connectivity and pain threshold 
g
la
sb
en
o
pe
da
g
o
šk
i z
bo
rn
ik
 ◆ 
le
tn
ik
/v
o
lu
m
e 
20
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
40
42
as a function of group size. Evolution and Human Behavior, 37(2),  
152–158. 
Wierød Borčak, L., in Frøkjær Baunvig, K. (2021). Medial conditions for 
social bonding in singing. International Review of the Aesthetics and 
Sociology of Music, 52(2), 391–416.
Willox, A. C., Heble, A., Jackson, R., Walker, M., in Waterman, E. (2011). 
Say who you are, play who you are: Improvisation, pedagogy, and youth 
on the margins. Action, Criticism, and Theory for Music Education, 10(1), 
114–131. 
Wilson, G. B., in MacDonald, R. A. R. (2012). The sign of silence: 
Negotiating musical identities in an improvising ensemble. Psychology of 
Music, 40(5), 558–573. 
Young, S. (2003). The interpersonal dimension: A Potential source of musical 
creativity for young children? Musicae Scientiae, 7(1), 175–191. 
Summary 
UDC 781.65
Music can create and reinforce social bonds between individuals (Tarr et al., 2014) and 
the effect of musical activities on social bonding is one of the key reasons why music 
is so prevalent in society (Dunbar, 2012). Group musical activities, such as singing in a 
choir, improve individuals’ well-being and provide a sense of inclusion and connected-
ness (Pearce et al., 2016; Weinstein et al., 2016). They also enable social bonding (Wil-
lox et al., 2011) and lead to more prosocial behaviour among young people (Buren et al., 
2019; Cirelli et al., 2014; Kirschner & Tomasello, 2010). Musical improvisation plays an 
important role in the context of fostering social bonds because, as a contingent musical 
act (Cambridge University Press & Assessment, b. l.), where communication and inter-
action between stakeholders are at the forefront (Faber and McIntosh, 2020; Jordanous 
and Keller, 2011), it allows for the establishment of a shared experience and empathy be-
tween performers (Ng, 2018). Group improvisation allows for social connectedness, but 
at the same time, affirmation of individual identity (Burnard, 2002). Given the highlight-
ed benefits of group music activities on social bonding, the purpose of this study was to 
examine the role of musical improvisation in social bonding through a systematic litera-
ture review. We wanted to explore the main findings of studies on the role of musical im-
provisation in social bonding, what areas the studies cover and what the main research 
approaches are. We conducted a systematic literature review using the PRISMA pro-
tocol and searched the Web of Science, Scopus, SAGE and EBSCOhost databases for 
scholarly articles. Based on the identified keywords, the following search query in Eng-
lish was created: (music* improvis* AND (‘social bond*’ OR ‘social connect*’ OR ‘social 
cohesion’ OR ‘social interaction*’ OR ‘social network*’ OR sense of belonging)). Nine 
studies were included in the final analysis. The results show that the contributions cov-
er four different areas of music improvisation: (1) music education, (2) professional music 
performance, (3) music in the local community, and (4) leisure music activities. Group 
A
lja K
revel, Jern
eja Žn
ida
ršič
, K
ata
rin
a H
a
be ◆ Vlo
g
a g
la
sben
e im
pro
vizac
ije pri d
ru
žben
em
 po
vezo
va
n
ju
43
music improvisation was the most commonly used. A qualitative research approach was 
used in all studies, with observation, interviewing and survey research techniques em-
ployed. Findings of the study are grouped into four themes: (1) sense of connectedness 
and belonging, (2) fostering social interaction and developing social skills, (3) sense of 
well-being and satisfaction, and (4) the importance of social relationships for musical im-
provisation. All the themes are interlinked – musical improvisation, with its unique na-
ture and form, provides an opportunity for social bonding, contributes to a sense of be-
longing, can lead to a higher level of social interaction outside the context of musical 
activities, and gives a sense of well-being and satisfaction in the individual. Higher quali-
ty social interactions, manifested in closer social relationships, lead to higher quality mu-
sical improvisation. Our research lays the foundations for further studies on the benefits 
of musical improvisation for social bonding, and it would be useful to examine the dif-
ference in the enhancement of feelings of interconnectedness and group belonging be-
tween non-creative and creative musical activities.