St. 45.
V Gorici, 9. novembra 1888.
„So6a" izbaja vsak petok iu Tt'ljt. o poSti prajemana ali ˇ Oorici na ¦* w dogiljaua:
Vbc Wu>.....f. 1.4f
Pol icta     ..   .    .    ..    •   ,. 'i.'i*
tetvrt leta     .   .   .   .   „ I 1'
Pri oznanilih in tuko tudi pri ..fie. lanicah" se placuje za navailno trntop. ».* vrsto:
8 kr. 6e «e tigka 1 knit 7    „    „    „      .,    2    ,. 6   „ -„   „     .,   3   „
Zaveftp drke  po proatoru
SOČA
Po<mnczjie Sfevilke .«¦¦, <1n1>ivuj6 ptf 8 kr. v tolt&karnicah nn Staro'in trsju; in V Nsnski ufici in y prodfljulnici Or. Likasjn, v SonicniSkih nlicnh h. St. 10.
Dopisi uaj se poSiljajo urednistvu. Via Mercato 12, naroSnina pa opravt niStvu „So8e", Via Seminailo St. 10'.
fiokopisi se ne vracaju; dopisi naj so blagovoljno fraukujejo. — Dclalcem in ilrugini nopromoznirn se naroenina nniza, akoae otrfase pri oprarufttvn.
Nova voja&ka postava.
Leta 1868 dobili smo v Avstriji vojaSko po-stavo, po kat«ii je voja§!:a slufcba razglaseoa kot 8istna in vojaSka dolSnos2 razSirjona oa vse drzav l.jane, ki so npoaobhi orozje nositi, z malimi izjemami Poltava je bila sklenena na desefc let in se je leta 1878 podaljSala na drug'h dfsefc let, ki gredo sedaj h koncu. V dvajsetih letih bilo je casa dovolj, da je vlada opazovala, kaki vspebi so se pokazali pri voja-btvu in kakik vspehov se jc nadejati na bojnem po-Iji na podlagi one poatave. Ob enera bila je vladi prilika dana opazovati voja&ke razmere v drugib so-spdnjih drzavab in naSe politique odnoSaje oaspioti raznim sosedom. Vsa ta opazovaaja in razlifine skug njo p'>rabila je vlada v to, da je sestavila naSrt novo vojasko postave, katero je predloftla drzavnemu zboru v razpravo, oziroma v potrjenje. Neva vojaska postava razluLuje se od prejsnje v marsioem, kakor bo raz-vidno iz naslednjih stavkov.
Dosedatvja postava je dolocevala Stevilo vojakov pri redni vojski in pri mornarici z 800.000 mofcmi v depmski sluJbi in v rosfrvi ter z 80.000 mozmi v naroestni reservi, ki se je klicala rod orozje samo lota 1878, ko so Sli nasi v Bosno, k tistim polkom, ki so bili na bpjISdi. Vsi dosluieui reservniki vpisali so se na dvo leti k brambovcem, katerim so bili priSteti tudi vsi oni mladeniSi, ki so bili potrjeni k vojakom potent, ko >je bilo 8e dopolujmo Stevilo, po-trobtio za lino in za namestno reserve Brambovci b'li so namenjeni, kakor ie ime ka2e, za brainbo dezele in aicer v dezeii; zunaj de^ele smeli bo se rabiti le v. rfzrc'dnih Bludajih; tako so b.ta 1878 (lahnatinski brambovd stopili na hercegovska tla, kjer ao se tudi bili. Stevilo brambovcev bilo je nc-doioceno.
Po novi postavi no bo vec tako. Skupno Stevilo vojakov se v postavi ne izrazi; doloci se pa stevilo moi, ki naj se vsako leto uvrsti k lini in k brambovcrm; to stevilo bo veljalo skoz deset let. K brambovcein a« bo jemalo vsako lcto lo doloceno stevilo moi in ne ve6. Vsi mladenci, ki boio spo znani sposobni za vojasko sluzbo potem, ko bo ze poluo Stovilo za lino in za deZelno brambo, uvratijo s« v namestno reserve, katcra bo dvojna: za ltno in z'i brambovce. K nann'stni reservi bodo spadali tudi slu3:itelji bogoslovja, Ijtidski u6itelji, v^i ziCasno cptoSceui, poseatniki podedovanih poscstev in ti.iti, ki niso popolno sposobni za lino, pa tudi ne popolno liesposobni za bojao sluzbo. Namestn.i reserva bo imela prav take voje v orozji, kakerSne so itneli do zdaj pravi reservisti; prva vaja bo trpela oaem tcd-nov, druge tri vaje po stiri tedne. — Reservisti, ki prestopijo po deseteni Bluzbenem let'i k bratnbov cem, bodo zabajali k brambovskfm vajim prav tako, kakor oni, ki so bili sprejeti pri vojaskem naboru naravnost k brambovcein. Brambovci bodo skoro v vsem podobni lini, samo da dejunska sluzba no bo tako stroga, ker b^ lo2e oprostiti se za5asno po pi-Vem izufienjj v orozji iu ker bo trpela dejanska slui-ba le eno leto. Velike. oroine vaje in delovanje na bojnem polji bodo iraeli brambovci skupno z lino; za varnost na domu bo sktb-la o bojnem 6asu 6rna vojska, ki prevzame za tak sluCaj dosedanjo nale>go brambovcev.
K lini bodo jemali po novi postavi uekaj ve5 noviocev ko do zdaj, k brambovcera pa (v nasih krajib) nekaj manj, ker bo stevilo dolodeno; v namestno reservo pride slednjid vso, kar 03tane, ako je kaj vredno. Namestna reserva ima namen, biti ne-kaka zaloga, iz katere se bodo jcraale moCi o vojsk-nem iasu namesto onih, ki umrjejo ali ki posta nojo nesposobni za dejansko sluLbo. Yseh novincov za lino in k brambovcein se bo jemalo na leto pri-bliino po 125.000. Ko bo postava popolno izviiena, bo od veakih 1000 ljudij 87 moi pri vojakih. Ker bo namestna reserva jako mofina, nadejati se je, da to Stevilo vojakov pride v bojnem casu tudi v rcsnici na bojno polje. Tedaj bo znaSalanaS* vojska 1,500.000 (poldrugi milijon) ljudij. Lepo Stevilo t
Ali daaafrajini o?rop»kim iliiavoikom ue morcmo
biti hvale2ni, da nas silijo dajati in vzdr2ovati take bojne iete. Da Evropa obnemore, niti ni treba vojske. Mir, ki se more vzdrsSevati le s takimi irtvami ua krvi^ in v denaru, izmolze narode, da jim pomanjka nio6i za ouiko in da padejo zopet v surovost, divjost in su^nost, iz katere jih je bilo reSilo krs^anatvo. Na omenjenih Stevilkah se ^alibog ne dd nic* pre-minjati; molte jih je traba sprejeti; ali zaloatna pri-hodnost ka2e se Evropi, ki je zapuatila pravico ter se naslanja na bodala in krogle, ki jej izzmejo mo-zeg in drob ter jo vizejo v polo^aj, ki si ga je za-aluJila se svojim odpadom ol Boga.
Kakor na suhem, tako se uvcdcjo tudi pri mornarici nekaki b»ambovei, tako da bo trpela sluiba povsod eriako let. 61ed6 enoletnih prostovoljcev uvede postava ntkatere strode dolofibe. Zeti bodo pa imeli z ozirom na svojega tasta ali tai^o enake pravice, kakor 8iriovi z ozirom na oeeta ali mater. Vsak vojak bo visok vsaj 155 ceruimetrov. VaXna dolocba nove poatave obstoji v tem, da se bodo odslej klicali mladenci k voja§kim naborom 8e le v tistem letu, v katorem izpolnijo 21. leto JivJjenja, kakor je veljalo to tudi prod letora 1868. Z novo vojno postavo in z novim orozjem se vojni Btroski ge buje pomno2e nego so se ie.________
Interpelacija
driavnih poslanccT dra. Vitezida, Na-
bergoja in  drugov  naNj.   ekscelenco   mini-
stra-predsednika grofa Taaffe-ja, kakor  vodjo  mini-
steratva notranjih zadev.
Na temelju dopisa z dne 5. januvarja t. 1. v casopisu „Na§a Slogaa, izhajajolSem v Trstu v brvat-skem jeziku, izro6ila se je trzaskemu dezelqemu sodi!6u tozba zaradi zaljenja dasti po tiska proti gosp. Matku Maodi6u, izdavatelja imenovanega Hsta in pro'i dotiCnemu dopisniku.
O priliki kazenske obravnave, ki je bila dne 9. t. m. pred imenovanim dezelnim sodiScem, ditalo se je poroSilo policijskega ravnateljstva v Trstu od dne 17. marca t. 1. St. 449/Re s., v katerem je re^eao mej ostalim nastopno:
.... „On (Mandid) je odg^vorni izdajatelj glasila biskupa Strossmayer-ja, katero zastopa veli-kohrvatske teznje ter je zvest prisfcaS tega bisku-pa, kateri povzdiguje visoko prapor slavi?ma in je sredi§ce toka med avstrijskimi Slovani, ki meri preko mej avstrijskih in ima ciljo, ki se ne strinjajo /. dua-liztnom, da, nekateri bi se celo komaj mogli vjemati z mogocnostjo cesaratva; pokazalo se je vsaj med bolgarakimi zmesnjarami, da so ielelt nekateri Slovani ua balkanskem poluotoku uadvladanje ruskega in ue avatrij8kega upliva."
aMmdi<S kot duhovnik v Trstu niuia druzega staliioa, kakor, da Lita vsak dan svojo pla6ano maSo; dobodki lista „NaS* Sloga8, katerega on izdava, b a-jenisopreve6 sijajni; oboezan jg zatorq baje m subvencije, kaierih izoir ni tczavno najti."
Njegovo obnasanjy v ostalem ui Se dalo doslej povoda neugodnim opazkam.
Trst, 17. marca 1888.
C. k. dvcrni Bvetnik in policijski ravoatelj: P i c h 1 e \ s. r.
Jasno je zatorej, da o hudein boju na Primor-skem, ki se bojuje med slovansko in italijansko straa-ko, ni mogla ostati taka infarmacija brez slab ga upliva na izid kazenske obravnave; poraislimo, da je vladajofia strauka v Trstu italijanrka in da sc izbirajo porotniki veclnom iz njo. Res jo bi! Mandic obsojen na 150 gl. globe, odnosno na 30 dni zapora in na izgubo kavcije v iznosu 60 gold.
Kar se trdi v lem spisu, da je Caso^is aNa3a Sloga" glasila biskupa Strossmayerja, ne more se z nicemer dokazati.
Tezko, pioti avstrijskim Slovanom naperjeno obto2b>, — da se med njitui vladajoce te/. >jo sirijo preko avstrijskih mej in da imajo ciljo, iznuul katc-rih se nekateri komaj morcjo striujati z mocjo m si»\]Hm cesapstya, — jbpva 09 smatrati m fnvoJno,
z nicemer Titemdjeuo izzazlvljajode ocitanje, kakerSno bi se komaj moglo pri^ekovati od c. kr. oblastnije, katera ima svrho vzdrievati red in cuvati 6ast dr-iavljanov.
Frivolno in neosnovano je tudi drugo ccJita-nje, da se more izdavateij tega Hsta opirati na subvencije, katerih izvor ni tezko najti. Mogel je zatorej obtoieui ob obravnavi s popolnim pravom tako trdifcev zaznamovati kakor „infauiia ufficiosa*.
Mandic je predsednik slovenskega delalskega druStva in podpredaeduik politiLnega druitva BBdi-nost" v Trstu. Obe te druitvi ste eminentno patrijo-ti5ni; da, prvo uiiva Se eeld to fast, da stoji pod pokroviteljstvomNj. c. kr. Visokosti, ceaarjoviCa Ru-dolfa. Ta druitva ne bi izvestno poverila tako 6astno mesto mozu, kateri teri za protipatrijotidnimi io pro-tiavstrijskimi cilji. Omenjeno ofiitovauje pada, torej tudi na ti druitvi.
Podpisani vpraSajo zatorej VaSo eksceloco nastopno :
nl. Jeli YaSa ekscelenea doznala 0 vsebini omenjenega dopise policijskega ravnateljstva v Trstu od dne 17. marca t. I. St. 449/Res.?
2.  Misli !i VaSa ekscelenea ukazati, da se proi-skuje, na katere resnicne Line'36 opirajo oCitanja v tej noti, in ako se ista dokaiejo kot neosnovana,
3.  kakSno zadoScenje misli dati YaSa ekscelenea dotifinira, ki so vsled te note tako hudo kompromi-tovani?'*
Na Dunaji, 27. oktobra 1888.
(Sledi 34 podpieov.)
Dopisi.
Dlinaj, 26. novembra. — (Pri obrtni razstavi.) Bilo je popoldne, ko gredo5 proti Hernalsa mi pride nap.oti neki moj znaneo in me pregovori, naj grem z njim v „Rotundo,tf kjer so se razdeljevali ravno dobitki oa sreSke obrtno razstavo. K*>r je bil tudi oa tako siecen, da je dobil 25 for.ntov, sprenrm sja, nekoliko tudi iz radovednosti, kak6 neki je to. Lju-di bilo je vie vse polno, sev^da posebno takih, katere je sreSa doletela.
Nekoliko casa tain cakava, ko se zasliSi nena-vaden hrup. Kaj neki to pomeni, misli moj zaanec, in ho-(So blize Iti, da bi se o stvari prepri6al; pa prav v tistem ttenotku pripelje strazaik mludega dloveka, kateri je bil vsem'i tetnu sumu uzrok.
Omenjeni junak je namreS piiSel v „Rotundo". se sreLko, zahtevajo6 25 forintov dobitka. Po na-tanLa«^j prcisk<\vi sredke pod drobnoglcdom izkazalo se je, da jo papir, kjer je Stevilka stria, z nozom nekoliko razdrapan. Junak je namre5 Stevilko iz-briial in drugo napisal, kar se mu pa ni prav dobro posrciilo, ker bil je fovljar. Na razna praSanja je dal omenjeni dfovek v odgovor, da je to v svoji sil-ni potrebT storil, kar mu ni pa ni6 pomagalo, ker ko-nec komedije jo bil ta, da so sleparja odpeljali v luknjo.
Cudno je tudi to. Neki gostilni5ar kupil si je Stiri sre6ke in na vse Stiri je imel dobitke, sicer ne velike, a vendar precejSnje vredaoati. Med terai cno Skatljo prav lepih fiaih rokovic. Takih zlo6i-nbv, kakor je gore omenjeni, pripeti se tukaj na Dunaji veliko; a tega sem oraenil, ker sem ga svo-jim: o5mi videl.
«_                     F—6.
Rifomberg, 1. novembra. — (Izv. dop.) ie je skorj ve^aost minula, odkar nisem niiesa pisal za vaS conjeni list. No tudi za danes bi bil lehko mol5a!t ker utegae kako spretnejSe pero oplsati slaviost Nj. VeliCastva, ki se je po vie naznanjenem programu vrSila dne 28. in. m. Naj torej prestopim k popisu, kakb se je program izvrScval. Na pred-veler bilo jo prhrkovanje z zvouovi in stteijauje iz topifov pri Britoftt ia na ftolpu gwanjo gtvtjfiiiie
grofa Lanthierija ier kres na najviSem hribu. Tudi Brejski aosedi napravili so kres in razsvetljavo okoli eerkve sv. Martina.
Druzega due za rana vzbudilo nas je neprestano streljanje in budnica znane pervaske veteranake godbo. Ob pel sedme biia je uavadna (ne slovesna) sv. maSa, katere se je udeleiilo oelo starefiinstvo, o. k. zendarmerija in bresbrojno ljudatvo. V tem tore] je bil pokvarjen program, ker naS 6. g. znpnik imeli so slovesno sv. maSo in zahvalno pesem za preavitlega oesarja osem doi popred, fiea* da ta dan bere se ob 10. uri s?. maSa pri nafii podruzni cerkvi sv. Kata-ri»ie. Ko je torej minula sv. maSa, svirala je godba nekoliko skladeb na trgu pred obciuako pisarnico; potent pudala se je k nasim soaedom na B.je, kjer je biia radostno sprejeta, in zopet od tarn v zgor;»j» grajsino pocaatit nasega visokorodaega gosp. grot'i Lanthierija.
Po popoldanski stuzbi bozji obdarovala se je Solaka mladeL na dvor Soi g. A. Pecenko-ta. Zatem ravels so se iz raznih kvajev zbirati gosti k banketu ; mej tcmi mi je posebno oraeniti pur gg. uradnikov si. o. k. goriskega glavaratva, nokoiiko gg. iz Ajdov-sCine in nekatere gospode oelo iz oddaljenega Tol-mina. Iz ajdovskega okraja biia je z najveSim itevilom z&stop&na obcina Selo, na celu zastopaikom podzii-pan g. A. Berbuft. Soscdna obftna Dornberg pa nam je doposlala le edino dastitko po telefonu.
Okolo 5. ure popoldn? zascdlo je 108 oseb mize pri banketu, in komaj btla je prva jed poap-av-Ijena, prizgali so kar na maU razsviiljavo iu vzigili so se umeteljni ojfnji. Kaj lepo podajala se je raz-svitljava hriba »Cuk" a atevilko 40 iu crkami V. J. I. v velikosti nad 50 metrov, kar je storiio na ob-ftnstvo izvanreden vtis. Ko so gg. gosti to sapuzili, podajo se v znamenje spostovanja na razsvitljen trg in z godbo, ki je svirala cesarsko himno, obhodijo rasaviiljeno kraje; potem podajo se zopet v banketn > dvorauo, kjer so peii na§i demnci pevei pod vodstvoai obce znanega pevovodje g. Ainbr. Ponizi, mej tem ko je svirala godba ve5 narodoih komadov.
Ko pofihne petje in godba, v/.digae se prvi na§ ob6e stovani zupao g. And. Robi<S ter v kratkera pi jedrnatem gavoru slika pomen denfeSnje veselice, ter nanije nasemu presvitlemu cesarju, kateremu zbrano ob&instvo zaklice trikratni: Livio nas dobrotljivi ceaar! 2-i njim govoril je na^epolni mladeoie g. Emil pi. Preg? ter nekako vzviSeno in duhovitu slikal pomen veaelice, da so vsi navzodi obfiudovali izredui talent tega miadentia, na kar tudi on aapijc pre-svitiemu cesarju. Viaokorcdni g. grof Lanthieri imol je tudi veselici primerna dva govora, prvi v ncnfskein drugi v alovenskem" jeziku • govorili so Se drugi go-spodje razse govore in uap.tnice.
Omeniti woram, da je g. J. Pavlica, ad kraj-nrga in okrajaega sol, aveto, nabra! pri tej veatlici 10 gl. 30 kr. za golaki vrt v Gorici, za kar se iz-reka prisi<5na hvala darovateljem. Se le pozno v nod razsli so se gosti z 5eljo, da hi dal Bog Nj. Veii-{-aatva DaSemu preavitlema cesarja se mnogo Jet tako modro vladati in nam tudi doziveti, ko bode slavil petdesetletnico svojega vladanja.
Dostavek. Omeniti mi je se, da so bile skoro brez izjeme vsa poslopja okraaeua s cesarskimi, de-ielnimi in narodnimi zastavami, posebno omeniti mi je zupaijsko poslopje in zgornjo grajSfiino g. grofa Lanthieri ja.
IZ Kaiiala, l. novembra 1888. -- (Novopo-trjenemu slav, stareSinstvtt slede5e >na sree v blagor obfiine kanalske.) Da bi nam to 'slav. starosinstvo V88j vaaka tri leta v kakSnera domaSem slovcnskom listu objavilo diste obemske raiune, kakor jib objav-Ijajo vsa druga druatva, uradi in celo visoko c. k. miniaterstvo, koliko so narareC imeli dohodkov, stro-skov in koliko denara oatalega r b!,igajnici, kam se je oatali denar dejal, kaj se je s tem storiio, kam se ˇ blagor obSine obroil? To bi ielali v prvi viati poizvedeti. Dalje naj bi to slav. stareSinstvo v pregied Tzelo, kako siloo in potrebno nam je, da se da do-zidati novo obSinsko poslopje za obS. urad in za druge potrebe naie obcine, ker sedanje ni sposobno nitt dostojno za to. Dale5 okrog, mislim, nimajo tako okornega stanovanja za obL. urad, kakor pri nas i Kanalu; za tiste obresti in druge strogke, ki se dan-danea od tega starega stanovanja placujejo, imela bi naSa obdina v 15 do 20 letih novo ob6. palado.
Dalje naj se gleda na to, da se nam cesta med Kanalou in Avtami popravi; 700 gld. se je uLe porabito za to cesto, pa ni6 ni te dovi senega na tej po:i. Tam blizu Bodreia se je uze eden o«e druiine zaradi prestrmega klanca ubil; tam pri prvem mo-stifii padel je nedavno drug Move* zaradi pomanj* kanja zida pri krajih a precej visokega mosta. Tam naj se potroSi denar v blagor obfiine, kjer je siloo petrebno in kjer je 61oveSko 2ivljenje v nevarnosti, ne pa na sredi trga dcevje saditi. Poglejte si nas lepi vodojak na sredi tiga; kar je v Kanalu najlep-iega, zakrdi so nam z hepotrebnimi drevesi in z ne-potreboimi stroSki; ogiedajte si, k«j so nam, ob! kr&zana dolina! vse okoli vodnjaka nastavili! toliko d. eves in mriv.,gk h trug ali krst i Paiica za zastavo jn za BTetilnik, ki je dejal lepo sveilobo p^ trgu in
vodojaku, se sedttj zaradi zarnalega nepotrebne^a drevja vefi ne vidi in svetilnik ne daje ve& svoje prrsnje svetlobe. Ali je prav to, da se petrolij za obd. denarje nepotrebno troSiP Pro6 z nepotrebnimi drevesi! Kdo je tista modra butica, da se jo to iz-mislila? Razkrije naj se nas lepi Neptun (Matija) in te Stiri hise, katere imamo na trga.
Dalje naj slavoo stareSinslvo imenuje kakega dosluienpga vojaka za obcinskega policaja; naj inu da prisego ter uuiformo (sluzbeno obleko) in orozje ter naj sl< plaia z denarji, kateri so se prejsnja leta dajali obd. zdravuiku, ktr sedaj ga nimauio, in naj se inu da naloga, da bo gledul na to, da bode nasa oetkov obvaruvana pred tatovi, ker je biia park rat in nedavno ukradeua. N;tj bi glcdal novi obdinski strainik na ot-oke, ki v caau sluibe boije igrajo po uliuah v denaij •, tor na to, da bodo naSe krerae o svojeui caau brez ra^lo6ka v no6i zaprte, da ue bodo pozno v no5 pijanui po trgu rajoveli," da se ue bodo posteath diziivlj uiov hiS* in tabic z biatom ali z drugo stvar;o mazaU>, di >e stianiSdu med hisami vaaj o letoem <Sisu dubro zk ijojo, di bodo ulice suazue. itd.
Dal jo naj se letna plaLi. ob5. alugi paviSa, da bo lahko postono iivH, ker d-mdaua* ima naj-slabSi alazabtiini vec plwco iif*go obc. slaga kanalske zupanije. — S'ednjc naj bode slavnemu atareainstvu gorko priporo(5ono, da bo scdinjrga in dosmrtitcga oSeta moza viteza ztipana g. Fr. Malnica v tjftgovi dobri volji podpiralo ; rnvno tako g. podiiipana A. Dra§6eka, da so nam ne odpoveata kot taka, ker uze tako nam zelo pom>njkuje razumnih ujoz. Ako bi se to prigodilo, smo zguhljeni; tiati, ki so mizarji, bi nam pred na§e hise veaisSa ali Bcalgea capia-vili; meaaiji bi nam rogo kazali; klobudarj: bi nan Cinili; brivci bi nam vse od ust vzeb ; kovafii bi naa v uho piha'i; zato pa klicom iz dna sv >jega area v imenu vsoh odli6aih in r.tzumnih obfianov kanalske gupaniji: Bog ohrani nam so nmogi leta v liajvi ^jem zdravji sedanjrga oci-ta viteza xnpaaa in 8edanjegc podzupane. Slavneinu staresin^tvu pa voa-cimo za piihodnje boljsih vspehov v nasih ob5inakih zadevah kakor do danes.                            Tat-Quin.
Politifini razgled.
Driavni zbor irael je kratke pofiitnice od 31. oktobra do 6. novembra. Med tem 6asom zboroval je somo prora6i:nski odsek in nekateri drngi odseki manj§e valnosti. V. bndgetnem od-seku prasal je neki poslanec grofa Taaffeja, kak posel ima minister Pra2ak nied svojimi tovarisi. V odgovor je dobil, da minister PraMt nima de-lokroga (portefeuille) po krojn drugi h mini-strov, a da ima sedez in glas med ccsar-jevimi svetovalci. Pri isti priliki obecai je minister Taaflfe, da vlada predlozi nadrt postave, po kateri bo drzavljaRom mogoce, da pridejo za naprej v upravnih zadevah prej do pravice nego sedaj. Poslanci so se pqto^evali, da zau-panje ljudstva do odlokov dclelnih vlad v upravnih zadevah gineva, ker se re§uje vse le po njihovih nacelnikih brcz posvetovanja se svetovalci, ki so za to namenjeni. Grof Taaffe je trdil, da se pri ministerstvu in pri dezelnih vladah reSuje v skupnih sejah dotiinih sveto-valcev vse to, za kar so te seje odlofiene. Bud-getni odsek sprejel je z malo premembo vladni prediog, da se dovoli 4,500.000 gl. za novo parne stroje in vozove drfcivnim ieleznicam.
Pretekli torek biia je v dr2avnem zboru zopet seja in vlada je predlo2ila zbornici nacrt nove vojaSke postave, o katerem govorimo na prvem mestu. Po tem na5rtu bi se potrdilo vsako leto 125.600 mladeniSev k vojakom in sicer 103.100 k redni vojski, 22.500 pa k brambovcem, a vsi drugi, ki bi preostali, ki bi bili za5asno oprosfeni ali ki bi biii le nekaj sposobni za orozje (bedingt tauglich), priSli bi v namestno reservo, ki ima postati pravo skla-di§6e voja§kih moeij. Ta postava se zacr.o koj razpravljati, ker vlada 2eli, naj bi dobila z uo-vim letom 1889 dejansko veljavo. Razpravljala se je tudi postava o povracanji §kod. ki se gode po rudokopih posestnikom zemlji§6. Lcvi6arji niso dobili prilike, da bi bili pri tem posveto-vanji govorili o zatiranem nemStvu in o slovan-skem navalu v na§o dizavo.
Leviea je dolgo posku§ala zdru&ti vse svoje ljudi, da bi se krepkeje u&tavljala ministerstvu Taaffejevemu; pa se ji ni posrefiilo. Z veliko te-zavo zdruiila ata sc dva vqcja kluba, nem§kiin
nemsko-avstrijskij ki se bota odzdaj naprej ime« novala „zdruzena nemSkaievica*. Po dolgem bro-denji pri§li so leviSarji do jako skromnega-na-rodnega programa. Drugafie so se ponaSali s6 svojimi reSilnimi iznajdbami, zdaj pa so si stavili ozki nalog, braniti nem§tvu dosedanjo veljavo, kakor da bi biia Avstrija samo po nem^tvu postala to, kar je, in ne po modrem in pravid-nem zdruienji raznih de^el in narodov v skup-no druzino pod 2ezlom pravice in naravnega prava, Leviea kazc se svojim novim (?) progra-mom, da nima pravega pojma o mofieh, ki Av-strijo sectavljajo, ali pa da te mofii navla§6 prezira, da bi si odprla in zagotovila pot do ministerskih miz. Povdarjati nem§tvo 6ez me-ro se pravi odrivati Nenemce od tistega mesta, do katerega imajo pravico po §fcevilu, po zve-stobi, po davkih, po vojastvu in po prodirajofti cmiki. Kdor drugafie sodi, se rnoti po na§em menenji. Konservativno neniStvo se dd spifjjiti z drugimi narodnostimi avstrijskimi, liberalno nemStvo je separatistifino (se lo6i od drugih avstrijskih narodnostij) in baje nima neomahlji-vega sredi§6a na Dunaji; zato pa vfiasih tudi iuga.
Govorih> se je o premembah, ki bi se ime-le vrSiti v ministerstvu, da bi namreft sla Gavfi in Baquehcm ; ali verjetno to ni. Pad pa so se visile velike premembe v na§i diplomaciji, med nasimi zastopuiki pri tujih vladah. Grof Paar, poslanec pri rimski stolici, jc Sel v pokoj in ima naslednika grofa Revertera-o ; v London je od§el dosedanji poslanec na bavarskem dvoru grof Deym; grof Chotek je prestavljen v Dra2-dane; drugi drugam. Vse te premembe ka2ejo nekak kouscrvativen (katolifiki) znafiaj. Prav potrebno!
Na Ogerskem dokazuje minister Tisza svojim vernim, kako urejene finance bo imela Lez leta diiava sv. Stefana} ^alibog da no more po-kazati, da bi bile finance ie urejene in da vsled tega vera v priiwduost je le majhna; pri ne-katerih politikih je paaploh ni, fcermenija, <Ja na Madjarskem so bremena ve6ja od plefc, ki jjli imajo nositi.
Bismark odstopi, ko ne bo mogel vqL slu-ziti; za tak slueaj pripravlja sina Herberta. kot naslednika; a zdaj se mu ne mudi se taka prc-momba, ker pruski dezelni zbor bo sestavljen po mozeh, ki so ma po voiji.
V Italiji pritiskajo hudo na senal (gospo-sko zbornico), dal bi sprejel kazenski zakon pro-ti katoliskenm duhovstvu, ki je bil sklenjen v zbornici poslancev, ter 2ug&jo „mojstri stola% da ga odpavijo, ako se rie uda. Lepa prostost pod framasonskimi vladami!
Na Ruskem imeli so povsod zahvalne si'u2-be bozje, da je bil cesar in njegovo spremstvo z dvora re§en smrtne nevarnosti. Ruski velepo-slanec na Dunaji knez Lobanof imel je daljSe pogovore s pape^evlm noncijem Galimberti-jem, da bi se vrediie razmere katoliskih vernikov v Rusiji.
Na Stbskem kovajo novo usfcavo; kralj Milan ima veliko kladvo. Kaka bo in ali bo, se §e ne ve. Kraljica Natalija je §e vedno v Bu-karesti na Rumunskem in pojde pozneje v Pe-trograd, kjer jej pripravljajo sveSan sprejem. V Belgradu pripravili so kralju bakljado; a go-***" dili so se tudi neki neredi, kakor povsod.
Domade in razne vesti
KatoliSki shod na Dunaji. Y'pouede* Ijek dne 26. novembra ob 7. uri zveeer bodo po-zdravljeni vdelezniki sboda v prostorih glasbenega drustva (Stadt, Kunatlergasse It. 3). V torek dno 27. nov, ob 8 uri zjutraj bo slovesna sv. ma§i v cerkvi sv, Stefana. Isti dan od 10. do 12. ure dopo-ludne in od J. do 7. ure pbpoludnd bodo s-! vrSila * posvetovanja po posameznih predmetih. V sredo dne 28. novembra ob 8. uri v cerkvi Bna dvoru* maSa za umrio vdeleinike prvega katoliSkega shoda, Od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludoe posvetovanja. Ob 7. uri zveSer prvi skle-pajogi polni zbor. V 6etrtelf dne 29 novembra od B> do 12. lire dopoludne poivefcovanja^ ob %. uyj
popoladoe drugi polni zbor. Ob 6. uri zvecer zadnja eeja: potem skupni obed za elovo. — Kdor se hoce udele&ti toga shoda. naj se oglasi koj its d i r e k tn o pri : D.r 8. Hagenauer in Wion, I. Wollzeile 3, da dobi zacasno vstopuioo in 1 egi t i m a ci j o za 2e« leznico. Na pozueja ogiasila se odbor ne bo mogel ozirati.
Drobne vesti. — Dr. Josip vitez Tonkli, dr2avni poslanec, se je odpovndal dezelnemu odbor-niStvto; na njegovo mesto stopil je njegov doaedanji namestnik dr. Nikolaj T o n k 1 i. — 0. g. Andrej K r a v a n j a pojde se Sv. Gore kot vikar ua Ponik-?e; & g. Stefan "ValentinCifi,  bivSi vikar na Tr-
novem, je  zdaj v Gorici  na zacasnem   odpustm-----
Gospodiona Gabrijela JegliLeva iz Gorice, de-zelnega racunarja bfcr, poro&la se je 7. t. nvz go-spodom Joaipom PogaLnikom, posestoikom na Gorenjskem. — Alojzij B a d e r, svecar goi iSki, do-bil je zlato svetinjo za svoji prelepi svedt na vati-kaneki razatavi v R;mti. — Radodarni done-ski. Pri cesarjevi slavnosti v Rifembot gu so je nabralo za otroSki vrt v Gotioi ter poalalo „Soei" 10 gl. 301/, kr. Slava. — Za Sfcudewtovsko kubi-njo  podarilje ranjki Jauez KuStrtn 1 gT. Bog plati!
Simon Gregorcld, naS pesnik, dobi! je od vzviSeoega gospoda dijakovwkega vladikt; J. J. Stross-rcayerja na poslaui drugi zvezek svojih poezij jako laskavo pismo, katero se tako le g'asi: vele Stovani Goapodine i Ijabezni brate v Istisu I Hvala Vam lie-pa na novoj kojizict VaSib krasnih poesija. Sve Sto iz VaSega pera poiztice (pride), &sto je, rajsko je, Bogu je ugodno, narodu castno i utieSno (tolnzno)? Ne-dajto ee nipoSto (nikakor) prigovori (po ogovorib) ustraSitt Cesto put upravo ono, Sto je najbolje i naj-plemenitije, nailazi na suprotivStiue (najde nasprot-stva), koje cienu Soviku dizu (dvignejo), i put da-brim i obilnim plodovom otvamju (odpirajo), Sve Sto je od Vas, nije samo za danes i sutra, nego je vje-Lito (vecno), Sto ce i buducMm koljenom biti (kar bo tudi bodo&m rodovom brana itd.) hranom, nasla-dom, pobudom i utjebom. Radimo (delajmo) dakle pomnjivo i odkupujmo vriemo (cas), koje je prekrat-ko. Oatajte pako uvjercni o raojoj bratskoj ljubavi i o momu iakrenomu Stovanju. Ljubito, raolim Vas, i Vi mene i molite so za mo Bogu. VoS do vieka brat u Isusu. U Dijakovu 1. noveutbia 1884. Strossmaygr m. p. vladika. — Vemo, da tega pisma mfbil veael samo pesnik, ampak da ga bodo vosoli tudi prijatelji njegovi in spoStovalci njegovib del.
Gorifika zastavljavnica (Monte di pieta) bo obbajala 401etnico ccsarjevega vladanja s tern, da vr-re brez plaiila vso zaetave, ki so bile zaatavljene do 3. ncv. t. I. za znesek od 50 kr. do 1 gl., ako Be zantavljavci ogtasijo v dobi od 5 nov. do 2. dec. t. 1. To zastave so majhoe, vender zncsejo mnogo radi velikega Stevila; govori se o vsoti 4000 gld, Kevezi kar derojc v zastavijavnico, odkar so izvedc-li to veselo novico.
V Pevmi umrl je pred dvema mcsecema ta-moSnji uCitclj Anton Komavec, ki j« bii v avojeoi poklicu nentrudljiv Zsipustil je vdovo s tremi nepre-skrbljenimi ottoci. Starcjsa 17!etna deklica je izuce-n« giviija in piipravua za v>ako de'o; sreduja dekli-na obiskuje slovensko deklisko aolo v Gorici, nilajSi fantid pa prvi oddclek enorazrcdne Ijudske Sole v Pevmi. Preteklo nedeljo umrla je po kratki bolezni Se vdova, tako da zdaj so otrooi siroto, katere pri-porocamo milosrcuim prijatcljcm ranjkih rodtt-'lj.v.
Na ProsekU bo sejem sv Martina v soboto 10. t. m. in ne v nedeljo, kalcor je bilo v prcjSnjih letih. Kupci ae u'judao vabijo, naj bi se obiloo ude-leztli tega a jma, na kalerem bo raznefa blaga na prodaj.
nSicvenski jez" v Brdib prircdi veeelico dno 18. t. m. ob 5. uri popoldae v Kozani. Spored za-nimiv.
Nave kajigd. V tisknroi Rudolfs Milica v Ljubljani, Stmi trg, H. 19, izsk je knj>zica z naslo< vom: „ZI a t i orehi", katero je spisai alovenski mladiui v sporain Ivan Tom§i6. To je prvi zvezek v drugem popravljenom natisu s poclobarai. Knji/!ica ima na 128 atraneh 16.o rauogo pouLnega in zabav-negfl beriia za male otroke ter stane 35 kr., po po-Sli 40 kr. ,— Fiiip Haderlap Jurjev v Celovci izdal je pri J. Krajcu 7 Rudolfovem 9., 10. in 11. 8iiojti6 svojih ffKoroakih bukvic* slovenakemu Ijud-Btvu v poduk in kratek Las. Suopi5 dteje pu 32 stranij 16.o ia stane 10 kr. — Josipa Stiitarja gZbranih episov" izsel je v zalogi in tiakarni Ign. pi. Kleinmayra iu Fed. Barob^rga v Ljubljani 58. snopid, ki obs-.'ga vZgodnji Danici" in ttDunnjska pisma".   Gena vsakemu snopi5u je 25 kr.
Kranjski de^elni zbor je v zadnjein zase-danji sklenil, da se zistemizuje eluzba duhovnega pastirja za dezelno prisilno d«Ialnico v Ljubljani z letno placo 800 gld., s prostim stanovanjem in kurjavo. Zahteva se razen spoaobnofiti za ta poklic posebno Se tudi zuanjo slovenskega, nemskega io italijanskega jezika^ Pxo»jld naj oroinje n» deleJoj odbor ykU
do 30. novembra 1888 po ordinarijatu svoje  Skofije.
GoriSke zemljigdno-odvezne obligacije iz-irebano dne 31. oktobra t. 1. — J. obligacije z od-rezki (kuponi): po 50 gld. stev. 233; po 100 gld. Stov.: 464, 475, 870, 937, 951,1001, 1004 in 1013; po 500 gld. stev. 68 in 243; po 1000 gld. stev.:44, 564, 573, in 192 le za 940 gld.; ~
II. obligacije Srka A: stev. 16 za 4960 gld. zupnija (fara) Roncbi; Stev. 17 za 700 gld. 5upnija (fara) St. Viska Gora; Stev. 20 za 320 gld. 2upnija (fara) Mai'an; Stev. 39 za 2570 gld. zupnija (fara) Camplung; Stev. 41 za 590 gld. 2upnija (fara) Gra-diSka; Stev. 59 ?a, 180 gld. zupnija (fara) Pcdmelc; ftsvT"M^8^0""^ar^b6in^Pqrvir«loS";'"" Stev. 80 za 100 gld. boIniSnica e. Marije v Cwdado; Stev. 83 za 320 gld. kapelioa cerkve av. Petra v Koi miDU ; Stev. 88 za 90 gld. poddiuzoiea av. 3 kraJjev v Su2id-u; Stev. 97 za 60 gld. cerkev na Gradu pri Mirnu; stev. 99 za 2250 gld. MerniSki vikarijat; Stev. 103 za 540 gld. cerkev sv. Martina v Smartnem; Stev. 121 za 3630 gld. zupnija (fara) Povir; Stev. 134za 620 gld. zupnija (fara) Oglej; Stev. 136 za 280 gld. cerkev sv. Andreja v MuSi; Stev. 146 za 180 gld. ob&na Corona; Stev. 147 za 250 gld. Zupnija (fara) Bagua-ria; Stev. U2 za «0 gld. obiiina Caasegliano; Stev. 2d4 ^a 60 gld. poddruznica sv, Jurija v Bestrigui; Stev, 213 g» 1190 gld. cerkev v St, Jffavru; Stev. 342 za 5660 gld. goriSki verski zalog; Stev. 362 za 360 gld. zavod sirot v Benedkah; Stev. 364 za 60 gld. cerkev bv. Petra in Pavla v                     ; Stev.
432 za 270 gld. cerkev av. Jurja v Vatbvljah; Stev. 346 za 850 gld. cerkev av. Silvestra v Pevmi.
Vse te izzrebaao obligacije pridne izplacevati dezelna denarnioa dne 1. maja 1889 pioti temu, da se jej izrode obligacije navedene pod I. z odrezki in one pod II. z doticnimi placilnimi polami vred. Iz> pladuje so vse proti nekolekovanim pobotnicam; za glavnico mora biti posebna pobotmca obsegajoLa Ste-vilko doticne obligacije in svoto v starem ia v no-vem denarji. — Gled6 pa na to, da vse tii tiavede-nn obligacije niso bile za izZrebanjo od dotidnib po-sestnikov naznanjene, imajo tudi Se pravico do pre-mije iznaSajode 50/0 obligacijno svote. Za to premijo mora biti tudi posebna pobotnica obsegajoea razen premijo tudi So Steviiko in svoto dotione obligacije. Na pobotnicah obligacij, ki piipadajo cerkvam, se podpiSo celo cerkveno oskrbniStvo io se jini pritisne tudi Se utadni pe6at. Od teh obligacij nefiajo doe 1. maja 1889 obresti in kdor ne vzdigne istega dne do-tiCne svote, trpel bo Skodo.
V paprojSnjih dobah izzrebane iu od doticoih btrank Sc vedno ne realizirane obligacije fO sledefic:
a.  obligacije z odrezki: po 50 gld. Stev.: 83, 157. 222 in 234; po 100 gld. Stev.: 394, 463, 907, 931, 959 in 1003; po 500 gld. Stev. 28; po 1000 gld. Stev. 10 in 501 za 860 gld ; po 5000 gld. Stev. 70;
b.  obligacije cVka A: Stev.: 78 za 90 gld.,   Stev. 95 • za 200 gld.; Stev. 291 za 50 gld. —                        j
Od teh obligacij  ne tcko   nikako   obresti ved; n. pr. Stev. 95 crka   A za   200 pld.  cerkve   Marije ' voebovzete  v Kanalu je bila izztebaaa ze 30. aprila 1385; tedaj t>o nehale obresti vze dne 1. novembra 1885.
Sklep racuna goriSke zastavljavnice in z njo zdruzene branilnice, uetanovljene po grofu Thurwu, za leto 1887, ki se je te dai dotiakal in razposlal, ka-2e nasluduje Stevilke. BlagajniCna gotovina koncem leta 18S6 znaSala je v srebru 4.335 gl., v papiiji 24.481 gl 26 kr., skupaj 28.916 gl 26 kr. Leta 1887 je doSlo V srebru 169.179 gl. 50 kr., v papiiji G07.109 gl. 82Vt kr.,skupaj805.305 gl..08l/t kr., iu sice* 42.696 gl. 53Vt kr. ve6 nego v p.eaiijem letu. IzJalo se je v srebru 167.862 g». 25 kr., v papiiji 618.214 gl. 52 kr., skupaj 786.076 gl. 77 kr., torej za 52.484 gl. 48 kr. ve6 tiego prejsnje leto. Koncem leta 1887 ostalo je v blagajm goto vine 19.128 gl. 3lVi kr« ^'9ti dubiSek leta 1887 znaSa 24.685 gl. 22 kr.: od tega Be je priStel peti dei 4 937 gl. 04 kr. us'anovni glavnici, ki je znaSala koncem leta 1887 pa 98.423 gl. 51*/fi kr. Za uboge ae je odlo6;lo od fiistega dobiSka 10.000 gl.; oatali znesek 9.748 gl. 18 kr. pridejal se je reaervnenau zalogu. Vaa aktiva toga zavoda so znaSala koneour leta 1887 2,141.157 gl. 52 V. kr., vsa pasiva pa 2,004.009 gl. 94 kr., tako da je bilo ewtega premnzenja 147.147 gl. 58l/9 kr. io sicer: ustanovna glavnica 98.423 gl. 51l/t kr. hiSa in inventar 48.724 gl. 07 kr. Med aktivi je za 482.920 gl. dt^avnih iu drug:h javnih papirjev, zi 1,199.506 gl. 12 kr. posojil na h poteko, za 149.319 gl. posojil na vrednoatae papifjo itd. Me4 pasivi zua-Sajo hianilne vloge 1,636.814 gl. 07 kr., reaervni zalog 59.590 gl. 73l/i kr., vieduost inv«»ntarja 48.624 gl. 07 kr. i. d.
Proti ciganom izdale so vse dezelne via do ostrejSe uaredbe. Vsem ciganeklm druzmam, ki se priklatijo 6ez mcjo v dizolo, prodali se bodo konji, vozovi in druge vrednosti, da se vsaj deloma po-krijejo troSki za hrano in vofcajo. Obfiine inorajo v tern oziru podpiiati okrajna glavarstva, Vaak cigan bo zdravniSki preiBkao ter postau'v bli2njo boluiioi-co, ako bo inael nalezljivo bolezoo. TovaiiSa njegove ia \>l»$9 pa fflzkuiyo,                            #8ior/
Nova obrtna Sola v Ljubljani otvori so dne 1. all pa 3. deoembra t. l.,kakor bdlogi ministerstvo. Letni te«aj na tcj Soli trajal bode jednajst mosecev. V obrtno Solo zglasilo se je io doslej veS nego za-dostDO Stevilo gojencev. Za vezenje iu Sivanje 5«pk zglasilo se je ze uad 30 deklic, za lesno Solo pa 14 defikov.
Anton Zavrtanik, c k. roservsi porofiuik v Gorici, poslal nam je neko ^Poslano" proti g. Ar-minu Niederkornu,' umitovljenemu uiltelju v Gorici. Kor nismo imeli prilike, da bi bo bili o tej stvsii ustmeno dogovorili z g. poslanicarjem, morali smo BPoslano" odlniiti.
Napad na ulici. Iz Pu^'a ae javlja, da eta v saboto zve5«r dva Italijana napala gosp. Jakifia, urednika novega lista „I1 Diritto Croato." Napad se ni posrefii!, ker se je gosp. J a k i 6 mo2ko branil. Jedeu napadovalcev je obcroski uradnik.
V Trstu zaprli so 5. t. m. tri odltfne grSke trgovco, Giftakija, Polikronopula iu Damasa. Zatoieni so, da bo izdaja'.i ponarejene grSke in italijauske bankovce.
Solkanska obdina odlo^ila je cesarjevo slav< nost na dne 2 tiec. — ^italoioa pa bo imela avojo zabavo due 11. t. in.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieti) vstanovljenc po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode due 3. decembra t» 1. in naslednje dni javna draLba (kant) nereSenih z«istav HI. aetert leta 1887. t. j. Ustih, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta in sep« tembra 1887.                                         *
V Gorici, dne 30. oktobra 1888.
39 Zelodcne bolezni HB
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo zelod6no zdravilo.
Izbrati v raznih 2elod(nih boleznih zdrftrilo, katero bi v resmci odgovarjalo namenu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo vBakovrstna taka zdravila.
Veiji del onih kapljic, izl *6kov itd itd., ki se oznaujajo in priporocajo obcinstvu z visoko leteSimi besed&mi, ni druzega ko preTarc, pogosto fie Skodljira.
Samo jeruzalemski balzam, uze davno znan po svoji pr'-proBti scstavi in po ozivIjajoSi sveji modi na zelodcne zivce, si jo pridobil prodnost pred vsomi dra-gimi do zdaj znaninii pomoCki, kar potrjoje njagova razprodaja, ki vedno raste.
Ta balzam, bogat krepcajooe raofii kineSkega ra-barbara, korenike, ki je Bploh znana po -svojem pre-barnem uspehu, daje gotovo srodstvo proii ielodcnim slabostim, izvirajoCim iz nerednega prebavljanja. Zato se priporofia, ko jeati no di§i, proti neprijetni sapi, gnjusu, riganjn, zabaoanju, aemovojdalnim teiaram; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in bolezniui v drobu.
Stekienica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU , ri G. B. Rovis, v KORMINU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C Palisca.
Cudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in nafarnd zdravilo je prava dobrodejna pomofi in ni treba mno-gili bewedi, da bo dokaJe njihova cudovita moc. Oe bo le rabijo nekoliko dai, olajSajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratnifie &• lodSne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zo-per hemorojdo, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti crovesnim boleznim in proti
_____            glistam, pri zonskili toaseSnib. nadleznostih,
zoper beli tok, bozjast, zoper bitje sroa ter distijo pokvarjeno kri. One no pregnjajo samo omeajenih bolezni, ampak aas obvarujejo tudi pred TBako boleznijo.
Prodajejo so v vseh  glavnih lekarnioah na svoto: za narocbe   in pofiiliatve pa edino v tekar-nici qrlBtOWletti v Qorioi, v Trstu v lekarni 0. Zaixetti in G. B. Rotia w v lekarni Alia Ma-douna v Ecrraina, Bna 8t9Wealoa Bt»no 80 noroev.
Huatrovan.
NARODNI KOLEDAR
>a nayadno leto 1889 dobi se y knjigarai in t prodajalnici papirja
Coppag & Skert
v Gorici                            Hlf
na TravRlkti itev. 14 - v Seneiiliklh ultoah ft 12. A
KMBTOVALEO I je   edini   sloveuski,   gospodarski  list  s podobami,
ki izhaja dvakrat na meBeo na ocli poli. in pri-| nala pdjedelsko, zivinarake, vinarskein druge Clanke, t goapodarsko novice ter daje narocnikom BTOjim I dobre goapodarsko avete. „Kmetovalec" atoji na I leto 2 gltl., za- gg. uduelje in knjiznice ljudskili Sol I pa le 1 gld. Narofniki, ki vstopijo med letom,  dobe
vse iziSIu Stevilke (iatega letnika.
V sredo 31 St. 14 nov
SSSSSISSSSSSi ODPRL SEM
okrobra v Gorici,   Via Qiardino i
T          Kdor sc bote oblaCiti  dobro,  liLno  in
* ceno, obrne naj se oa glasovito tvrdko:
Ignacij Steiner
Gosposkff alice St. 5,
kjor se nahaja vedno velika zaloga mozkih, deSkih in otroSkih oblek, zeuskih in dekli5kih jop, nepreiribftnih' plaSCev, ogrinjalk, triko, stanov in spodojih kril.
Bogota izbira d»matih in tujili rub; po-kg najboljse delavue mufti, da  more  tvrdka vsakterega, kolikor mogoce, zadovoljiti.   Po-^f snetek iz cenika:
zimske blace od       3 gl. naprej, zimska obleka od   10 gl.     „ povrhna suknja od 10 gl.     „ deska obleka od       7 gl.     „ otroska   ,     ,        3 gl. 50 kr. VedttOr na razpolago angleSke in  franco* ske posebne mode za gospode in gospe.
Gospodu GK MCCOLX- JU9
„pri Angela* t Ljubljani.
lekarju
Sprejmite izraz moje cajiskre-nejse zahvale za YaSo esenco, katera me je spravila skoraj na | kraj groba. StrsSne bole&ne sent tipel v zelodcu brez vsakega u-pa na olajsitev. Vedno KajSej bolezni pridruzi se se zlafenica. A!i jaz in mnogo roojih tovari-§ev dobilo je zopet popolno zdrav-Ije, in to le po VaSej nedoseglji-vej- RFieco!fjevej Esenci", za kojo amo Vani do snirti hvalezni.
Josip Tomazie,
c. kr. orozniSki yodnik r Pulji.
;f>
I TTsttnorljono J     1. 1837.
(J. C. 6ERBER) vLjubijai priporoda
svojo bogato in rasnovrstno zalogo
slovenskih molitvenih biijig.
I po jako nizkih cenah in razliino Tezanih, na primer I 1 r papfrjn, r pol nanji pozla&ne, popolfioma r nanji z zlato obrezo, r rojavem nanji okovane, dalje ve-zane t slonovi koaii, t poaarejenem kristaln. r za-wetn is plisn, a pozlaeenimi Tozli in a podobo r sredi. Izdeluje p» jih tudi, kakorkoli zahteiajo cas-titi naroiniki.
Kdor Tzame vecje Jtevilo knjizic, dovclim mu ' primerno zniianje cene (rebot),
6attite naroinike prosiro, naj se kar Qarar-noat na me obracajo.                                                        I
Cenik poaljein na zahtevanje   brezplaSno in franko.                                                                                j
. Daljs opozarjam sToje p. n. narocnike in kupovalce, da se ie nekoliko iasa prodajajo , in ibryo med ljudstvom slovenski molitveniki, ki niso na KranjRkem prisli na svitlo, katerlh ni spisal kak   gospod dnhovnik in ki tndi . nimajo knezoikofijskega  potrjenja.  Na ten knjfgab se dalje nahajajo tndi taki nap I si, ' kakor jib imajo knjige, ki so v moji zalogi , in ie eelo trlje razlidni napisi, med tern ko I je vsebina pri rseh knjigab enaka.                  _
4 Dobivajo se po vseh knjigarnah. f ||
ETOVALEC.
u. uii»i>i >»W t»m»» tmi«t>
1
irdino IB
ft St. 14 nov                                                    t^
Sdreher-jbv RBSTATRANTg
jW ter angutavljnni, da bo nmja nejvecja srkrb K [t] popoln((«na zndoYoljiti alavno ob&ustvo z iz- m PJl vrstninj marjSnim pivom iz Schwechata, z is- Jfi
XIII. DRZAVNA
LOTEBIJA
za skupne vojaSke dobrodelne namene
g.087 dotoitfeoV v skupiietn znesku 208.000 gold.
in aicer:   1 glavni  dobitek s  100000 gld. onotne   ,
p»pirne rente, » 3 pred- in  podobitki po   500 gld.,   |
pdtem 10 dobitkOT po 1000 gl. in 70 dcbitkov po   |
100 gM. enotne  papirne   rente,   slednjic  dobitki v   j gotovini v skupnem znesku 80.000 gld.
Sreckalo se b: sspnicljiTo 23- dsceibu 1883-     i MT Sre5ka stane 2 gld. a. v. ~W1 ,
Natanineje doloCbe obsega igralni naM,  ki se do-   j hire   brezplafino  pri   oddclka  za   drSavno loterijo
(Stadt,  Riemergasse 7,  2.  Stock,   im Joooberhofe),   j
kakor tudi pri mnogo brojnih razpeSulcib.            (
SreLke se doposljcjo post nine prostc.
Na D u n a j i, raeseca septcmbra .
O. k. vodstva loterijskih prihodkov, oddelek za drzavno loterijo.
P!
%
a
Pivo sk(adi$Ce. - V BaStelji St 2/^5 |k|
JOSIP CULOT
V GORICI.
Naznanjam slavncmu obCinstvu, da sira dobil na veliko izbiro Sevljev, fievljifiev, skorenj, velikih 6evljev in slap ?ti sukna, klobu^iue in tisuja vsakn velikosti za otroke male in volike in zn odrasle s pod-plati in brez njih in tudi z licnim usnjem znotiaj in sicer vse to leto-§nje blago.       ______
Bogata zaloga: celuloldoih zavratnikov in zapedtuikov 2a dohovnike, moSfiane in vojake; podobic, roztiib vencev, Bvetinj; oigarotnega papirja uove vrate ; okvitjov s papirja z vaem, karj« treba, 8 papirja zlato, areberno iu rudnate barve; lopoti6ija, did iv; vaake Mate igrafi na veliko izbiro za de6ke iu dekHco; razuolifin.h kov5egov iu po-potnih torb zu gospe in gospode; vsako-VMtnih cevljev, Solnov in Soinifikov malih in velikih za mo2ko in zeriake ; vrbu tega vsakovr^tnih galantarij licmh in u.vvadnih na veliko izbiro.
VRTNA SEMENA ZAGOTOVLJENA.
Zm raj in vse po najnizjth cenab, da se ni bati U'kmovaiija.
Prv skladisSe. ~ V Bastelji st 2/25
A
i
OZNANILO.
V   ftpomin gtiridesetletuega   vla-
danja Nj. Tetifianstva naiega  presvit-
lega cesarja Franea Jofcefa I, je poobia-
hstilo  prefiastito   varatro  zastavljavnice  in 2
njo    zdruzene   branilnice,   ustanovljene    po
¦ grofu Thurnu v Gorici, na predlog ravttatelj-
' stva  to  poslednje z  denasujim   odlckom St.
171 M. d. P., da reSi    in tedaj izro5i stran-
kam brezplaCno vse zantave od 50 krajearjev
do eui'ga goldinarja, polozene do 3. noveinbra
t. 1. pri tukajsnji zastuvljavnici.
V Gorici, duo 3. uovembra 1888,
RAVNATEUSTVO.
MARIJACELJSIE KAPLJ1CE f
so izvrstno zdravilo  za vse  zotrtd-   $L
Cove boleznij nepresegljivo zdravilo    X
so ob slabej slasti dojedi, sla-   *^
bem vzduhu,   napenanji, ki-   jL
slem zdrgovanji,  zvijaiyi po  T
trebuhu, prehlajenji zelodca,  >-
zgagi, nabiranii skamenelea, za  X,
odpravo preobilne zleme, ble-  /P
dice, gnjusi in riganja, glavo-   *-
_______        bola od zelodca, zeloddevega   "
_^_—_- jj.j.g^ je proti 0trjenju in zfttfati,
^f  preobjedi in prenapiQi. gliatam, bolezm na jL vranici, jetrah in zlati zi3. JT               Cena   male  steklenice z naznanilotn vporabe
^ je 40, ve8jo pa 70 kr.   Osrednja razpoSiljavnica je ¦f,   v Krometizab.
Marijaceljske kapljioe niso akrivSno zdravilo. Njih sostanakt deli so naznanjeni na listku o njih vporabi.
Prave Marijaceljske kaplje «o dobo akorej v vsoh lekarnah v ovitku z rudefio znamko zgorne podobe zalep^jenem.
V Gorici jih imajo lekarne Qironcoli, Cristo-folotti, Kttraer in Pontont; v Sezani pa Philip Ritachel.
#*JHt*°«4W*^^
ILUSTROVAN sea leto 1SSO.
Uredil, izdal in zalozil DRAGOTIN HRIBAR. Dobiva se v „Narodni Tiskarni • in v bukvarni J. Gion-tinya v Ljubljani. — Cena 40 kr., po poati 45 kr. Vaebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pri-dejana tudi slovanska imona, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hi§e. Sedanji vladarji evropaki. SploSne doloCbe c. kr. poSte. Brzojavni ce.ik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi nu Kranjakem. — Zabavni del: Stirideaetlet-nica vladanja cesarja Frana Joaipa I. NaSi zasluzni mozjo. Bozja pota Slovencev. Ka sveti veCer. SmeSnico. — Naznanilu.