Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani * > leš »* jioi, v i'.1tn*wxi» Cešeeno bodi sveto in brezmadežno spočetje presvete device Marije! (Oap. 100 dni.) ID r -ul ž "bi n. e za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah, in tudi za druge pobožne ženske. Spisal Jožef Rozman, pokojni konjiški nadžupnik. -- • Z dovoljenjem prečastitega lavantinskega knezoškofijstva. c---• HDtrS/tn.a.jsti natis. ■——> (Lastnina ..Križevske družbe" v Konjicah.) V MARIBORU 1892. Založila in natisnila tiskarna sv. Cirila. /bq (o ofc „Blagor njim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali 11 . Tako govori Jezus pri sv. Matevžu 5, 8. „Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da duh božji v vas prebiva? Ako bo kdo tempelj božji oskrunil, njega bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je svet, kar ste vi“. Tako govori sv. Pavel v svojem 1. listu do Korinčanov 3, IG. 17. „Čista duša velja več, kakor vse, kar ima na svetu še toliko ceno“. Sirali 26, 20. „Device so najlepše cvetlice svete cerkve, naj¬ dražje ovčice čede Kristusove, najpopolniša podoba njegove svetosti, lepota milosti božje in najvrliše delo božjih rok“. To so besede svetega škofa Ciprijana. „Poglej zvečer na jasno nebo, na katerem igra toliko svetlih zvezd v neizrekljivi lepoti; toda vsa njih lepota se ne da primeriti lepoti čiste duše“. Tako govori cerkveni oče, sv. Hieronim. „Cistost je vseh drugih čednosti sveti pas: ako pa nimaš pasa, boš vse svoje oblačilo zama¬ zala in poblatila“, uči sv. Hieronim. Postave dekliške ali križevske družbe. [m m slil^ože toliko lepe ni na celem svetu, kakor je roža svete čistosti, ki raste v srcih krščanskih deklic, tudi zvezde ni toliko svetle na širokem nebu, kakor je sveto de- vištvo v božjih očeh. Oj srečna torej, pač tisočkrat srečna ste dekleta ve, ki ste to pre¬ lepo rožico še ohranila — nad vami ima ljubi Jezus posebno veselje. Da bi le ostale tudi vseskoz njegove neveste, noter do smrti njemu zveste — njegove ljubke, brez madeža na duši in na telesu! In glejte, ravno za tega del, da bi lažje ohranile čast svojega devištva; da bi lažje se l* 4 ubranile deročih vol kov, ki prežijo na vas ne¬ dolžne ovčice, in vam hočejo raztrgati belo oblačilo krstne nedolžnosti — ravno vam v po¬ moč, varstvo in hrambo je ta družba osnovana. Pridite torej, ljuba dekleta, ki ste pri Bogu in pri ljudeh še v lepem imenu —• pri¬ dite in stopite v to sveto družbo, ne prisiljene, ampak s svetim veseljem, iz ljubezni do svo¬ jega devištva, iz ljubezni do Jezusa, ki vam ponuja za ženina. Le čujte, kakošne po¬ stave in dolžnosti imate! 1 . Dekliška, ali kakor sploh pravimo, kri- ževska družba je postavljena 'pod varstvo in krilo Marije Matere božje, ki je.vseh devic devica in sramožljivih deklet posebna pomoč¬ nica. Zatorej mora vsaka vsak dan moliti eno „Češčeno Marijo" s tem-le pristavkom: 0 Marija, vseh devic Devica, po svojem čistem spočetju ohrani meni in mojim tovarišicam čistost duše in telesa v imenu Boga f Očeta in f Sina in sv. f Dulia. Amen. 2 . Vsaka, katera se da zapisati, dobi blago¬ slovljeno svetinjo čistega spočetja device o Marije. To svetinjo morate v časti in ven in ven pri sebi imeti, v hladni grob seboj jo imate vzeti. 3 . Vsako leto, ali na praznik čistega spo¬ četja, ali pa vsaj v tisti osmini enkrat, in če bo mogoče, tudi o obiskovanju device Marije hote imele vse skupaj spoved, in hote šle vse skupaj k sv. obhajilu. Če je le mogoče, naj pride vsaka! 4 . Domači gospod župnik, ali če oni ne morejo, pa tisti duhovnik, katerega oni v to izvolijo, so duhovni vladar ali vižar tega društva. 5 . Dekleta, katera so v tej bratovščini, si izvolijo iz svoje srede eno vodil j o ali predstoj¬ nico, katera z dovoljenjem dušnega pastirja vravnava in opravlja vse, kar društvo zadeva. Ona nove sestre ali vzprejema ali daje že za¬ pisane zopet izbrisati; ona čuva nad celim društvom, nad sestrami, kako se vedejo in zadržijo — ona je dolžna svariti in prositi in opominjati, koder vidi, da je treba. 6 6 . Vodilja si z dovoljenjem dušnega pastirja izvoli dve pomočnici, ali ko bi treba bilo, tudi več, kateri ji pomagate z djanjem in dobrim svetom. — Dekleta! vodiljo in nje po¬ močnici morate spoštovati in v lepi časti imeti; in če vas ena ali druga kaj posvari ali opo¬ minja, tiho poslušajte, in ko bi tudi vredne ne bile, ne godrnjajte, ampak v ponižnosti svo¬ jega srca se izročite v roke božje. —■ Ne po¬ zabite, da ste slabe, in bodite hvaležne, ako druge iz ljubezni do vaše duše in vašega zve¬ ličanja čujejo in bedijo nad vami. 7 . Vendar ne samo vodilja, temveč vsaka, katera je pri tej bratovščini, ima sveto dolžnost nad seboj, svariti in opominjati svoje tovarišice, kolikorkrat se ji zdi, da je treba — toda vselej z ljubeznijo, v vsi krotkosti in pohlevnosti. Dekleta! držite skupaj, kakor bi ena na drugo privezane bile; skrbite za čast svojega društva, kolikor največ morete, in če je treba, poskušajte se ena za drugo, vse za eno, ena za vse. Ne jemljite med-se takih, katere ne slujejo dobro, da vam sramote ne napravijo; 7 ee je katera že zraven, pa se imate tudi vse od kraja truditi in prizadevati in moliti za njo, da je zapeljivi svet ne zmoti. Ne pozabite, da ni žalostnišega za vas in za eelo vaše društvo, kakor če se mora katera izbrisati — meni se ždi malo drugače, kakor da bi bila izbrisana njena duša jz bukev življenja. 8 . Vsaka, ki hoče v to sveto bratovščino stopiti, naj se oglasi vodilji, in ona, če je ne pozna dobro, naj so posvetuje z drugimi, preden jo da dušnemu pastirju zapisati. — Tudi je treba posvetovati se s svojim spoved¬ nikom, in ako oni za dobro spoznajo, dolgo spoved čez eelo svoje življenje storiti. 9 Vsakega meseca enkrat bo zbor in nauk, da se poštena, pametna dekleta v svojem lepem življenji potrdijo, da se mlačna oživijo .in vsem vdihne novo dušno življenje in nova gorečnost. K tem naukom bodite rade in vesele, in vodilja naj svari tiste, ki redko pridejo. 10 . K spovedi in k sv. obhajilu, glejte, da bole šle večkrat, najmanj vsakega meseca 8 enkrat, vsake štiri tedne, če katera ni po pra¬ vici zadržana. Neveste Jezusove ste, ali če ga kote redko obiskovale, ugasne kmalu ljubezen med Njim in med vami. — Kolikor vam je mogoče, naj si izbere vsaka svojega spoved¬ nika, sicer ne bote pota popolnosti nikdar na¬ stopile; Jezus pa je vsem rekel: „Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče v ne¬ besih popolnoma 11 . 11 . K sv. maši hodite rade, tudi ob delav¬ nikih, če morete; ako pa ne morete v cerkev, bodite vsaj v duhu pri sv. maši. Sv. maša je najsvetejši dar in ima neskončno ceno. — Pridige ali krščanskega nauka iz za- nikernosti ne zamudite ne enega, zakaj božja beseda, kakor sv. pismo pravi, je slajša, kakor strd; je kakor meč na dve strani brušen, ki vaša srca obrezuje, da jih rja ali lenoba ne sne. — Juterno in večerno molitev, a n g e 1 j- sko češčenje, molitev pred jedjo in po jedi skrbno opravljajte. Riba brez vode in dekle brez molitve sta si podobni; ta in una bo kmalu ob življenje. — 'Svojo vest po¬ gosto izprašujte, ne zaspite ne eden večer, dokler tega ne storite, in se ne spravite s srčnim kesom s svojim Bogom. 9 12 . Svojim starisem, svojim višjim bodite po¬ korne v vseli rečeh, katere niso zoper božjo zapoved. Bogu in ljudem hote ljube, če bote rade ubogale. — Bodite ponižne v mislih, v besedah in v vsem svojem djanju, posebno pa v svojem oblačilu. Kar visoko leta, rado nizko obsedi. Obleke, ki preveč vrešči, preveč v oči pika, ne omišljujte si je! Nedolžnim dekletom vsako krilo, vsaka jopica lepo stoji, da le ni vmazana in raztrgana. — Bodite krotke in pohlevne, kakor mlade ovčice m varujte se jeze in prepira, posebno pa kle¬ tve, kolikor največ morete. — Ge pride kaka nadloga nad vas, ali bolezen, če vas ljudje, zasmehujejo zavoljo pobožnosti vaše, potrpite in proti nebesom povzdigujte svoje oči. Bog duje nad vami, in če on ne dopusti, ne pade vam nobeden las iz glave. Tisti m, ki Boga ljubijo, vse v dobro izide. 13 . Do revežev, 'bolnikov in betežnih ljudi imejte usmiljeno, mehko srce, in po¬ strezite jim po svoji moči. Oe pa družnic katera zboli, dolžne ste zlasti tiste, katere ste bližje nje, večkrat jo obiskati, in če je treba, tudi ji 10 postreči — ali že vode ji prinesti, ali prati ali pomesti ali prestlati ali kaj druzega' ena¬ kega. Taka, dela so zlata vredna. 14 . Pred vsem pa vam s r a m o ž 1 j i v o s t pri- poročnjem, ona je krščanskih deklic najlepše ogrinjalo, najdražje blago; ona je juterna zarij a, ki vam lice in dušo. zlati. Bodite sra¬ mežljive, kjer koli ste, ali ste same ali v drušnji, in krotite svoje počutke ! Varujte svoje oči, ne glejte, kar je nespodobnega, in zmiraj bolje, da oči po sebi obešate, kakor da ste radovidne in hočete vse videti. Varujte svoja ušesa in zapirajte jih, ko slišite grde, ostudne pomenke. Grda beseda je znamenje grdega, vmazanega srca. Varujte svoj jezik in ne zinite kaj takega, kar je zoper sveto čistost. Klafati, grde pesmi peti, nespodobne šale ali špase imeti, je navada razuzdancev, ne pa po¬ štenih deklet. Ne dajte se moškim prijemati, nikamor ne — še za roke ni varno; nespo¬ dobna roka z vašim dovoljenjem naj ne pride blizo vas; pa tudi ve se nikogar ne dotikajte, če vam je sramežljivost ljuba. Svoje telo varno zakrivajte in ne razgalite se, da ne žalite svojili angeljev varhov. 11 15 . Slabili to var sij se skrbno ogibajte; od smole se roka vmaže, od slabe fovaršije pa duša in srce. Ne hodite po oštarijah, če ni potrebe ali sile; moški, ki deklet drugače ne morejo zmotiti, vlečejo jih v krčmo, zme¬ dejo jim z vinom glavo in pamet, in spravijo prej ali slej ob nedolžnost. Ne hodite na ples; ples je divji pes, ki zlasti v dekleta reži in •jih pogosto smrtno rani. — Ne delajte znanj a 2 drugim spolom; če je Bog zakon vam na¬ menil, bode že on vam ženina priskrbel. Ne Jemljite prstanov, ne denarja, ne drugih darov, ki vam jih moški ponujajo ; če jih vzemete. ste že obvisele na limanice. Ne jemljite pisem, ki vam jih možki pošiljajo; če ga pa vzemete, dajte ga materi svoji ali ga vrzite nerazpeča- tenega v ogenj. Ko se večer stori, same ne hodite več izpod strehe, noč ima svojo moč m je zlasti dekletom nevarna. Po noči se skrbno 2 a p i v a j t e, da nihče do vas ne more; ~ le glasite se ponočnjaku in kmalu bote ob dobro ime. l(i. Vsaka mora imeti skrb, da drugih po¬ štenih deklet za društvo pridobi. Tistih pa, ki niso zraven, ne sodite slabo, ne zaničujte 12 jih; Bog jo sodnik, on sam ve, koliko je ka¬ tera vredna. 17 . Ako se katera družnica kaj pregreši zoper te postave, mora jo vodilja ali nje po¬ močnica posvariti, enkrat, dvakrat ali tudi večkrat. Ge to svarjenje nič ne izda, naj pove duhovnemu pastirju, da ji oni kaj rečejo. Če pa tudi to nič ne pomaga, izbriše se iz društva. Ako se pa potem poboljša in čedno zadrži, sme se čez eno leto zopet nazaj vzeti. Med križevska dekleta zapisana biti, to si mora vsaka za veliko čast šteti. Ako se pa katera hudo pregreši, izbriše se preč in za zmiraj. 18 . Ako se družnic katera omoži, najele hote, če hote mogle, eno sveto mašo za njo, in pri tisti sv. maši molite sv. rožni venec, da bi ji dal Bog svoj sveti blagoslov v novem stanu. Katera pa ne more k sv. maši, naj moli doma en del sv. rožnega venca v ta namen. 19 . Pri procesiji presv. rešnjega Telesa greste skupej za svojim banderom, sramožljivo in pobožno, kakor se dekletom spodobi. 13 20. Ako umrje katera družbica, pridejo vse sestre, katere utegnejo, k pogrebu, in one jo nesejo. Če je bila revna, oskrbijo, da se po¬ šteno pokoplje, oskrbijo pa tudi, da se sv. maša bere za njo. Pri tej sv. maši molite sv. rožni venec; katera pa ne more v cerkev, naj ga moli doma. Vrh tega bomo molili za rajno eno celo leto pri vsakem zboru en „Oče- naš“ in „Češčeno Marijo" — družnice pa so dolžne, vsako nedeljo skozi celo leto en .,O če- naš“ in eno ,,č e š-če n o Marijo" za rajno moliti. — Dekleta, ne pozabite na to molitev: kadar bote ve umrle, molilo se bo tudi za vas! 21 . Društvo ima svoj altar — altar čistega spočetja device Marije. Zavezane ste skrbeti, da je čeden in lep. Lepši ko bo, lepša čast bo za vas. Katera premore, naj da torej včasih kak krajcar vodilji. da ga obrne za dru¬ štvene potrebe. 22 . Vaše pozdravljanje med seboj in do drugih naj bo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ 14 Ali ve hote rekle : K a j p a n a m b o z a plačilo, če bomo po teli postavali živele? — V lepem imenu bote pri vseh poštenih ljudeh, bote imele mirno, čisto vest, bote lahko umrle, po smrti pa v nebeškem kraljestvu sedele. Ali tudi duhovnih zakladov in odpustkov bote mnogo mnogo prejele. Čaj te ! Ta vaša prelepa družba je bila dne 5. junija 1859 v Rimu potrjena in z odpustki bogato obdarovana. — Popolni odpustek se zadobi: 1. Tisti dan, ko se da katera zapisati. 2. Ob smrtni uri. 3. Božični dan, praznik Kristusovega vnebo¬ hoda, praznik oznanjenja in čistega spo¬ četja device Marije, o Veliki in Mali maši. 4. Vsakega meseca tisto nedeljo, ko je nauk za društvena dekleta, če zraven pridejo. 5. Dvakrat v letu popolni odpustek dobijo lahko tudi tiste, katere zavoljo daljave ne morejo k nauku priti, če tistikrat opravijo spoved od celega svojega življenja ali pa vsaj od enega leta, 6. Družbini vladar imajo oblast, bolnim de¬ kletom tisti dan, ko bodo previdena s sv. zakramenti, popolni odpustek podeliti, če molijo v ta namen tri „Očenaše“ in tri „Češeenamarije‘ ! . 15 Tukaj je treba opomniti, da morate za popolni odpustek vselej zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa vredno prejeti. V praznik čistega spočetja device Marije pa zadobi vsak brez razločka popolni odpustek, kdor se vredno spove, sv. obhajilo prejme in pri družbinem alfarju moli na namen sv. očeta, rimskega papeža. Sveti oče, rimski papež, pri tej priložnosti Z(; lo zelo priporočujejo dolgo spoved in po¬ sebno ljubezen in pobožnost do Marije prečiste device: tudi vam naročujejo, da imate svojega spovednika ubogati rade, hitro in z veselim, foljnim srcem. Sedem let odpustkov pa bote dobile: 1. Kolikorkrat bote kakega mrliča k pokopu spremile. 2. Kolikorkrat bote slišale mrtvaški zvon zaklenkati, in bote molile za rajnega dušo. 3. Kolikorkrat se bote vdeležile kake po¬ božnosti, pobožnih pogovorov, krščanskih svetih naukov, pridig in drugih dobrih opravil in del. 4. Kolikorkrat bote ob delavnikih in so- praznikih pri sv. maši. 5. Kolikorkrat bote na večer, predan ležat greste, svojo vest izprašale. 16 6. Kolikorkrat bote kakega ubogega bolnika ali jetnika obiskale. 7. Kolikorkrat bote kake sovražnike spravile. Vsi ti odpustki zamorejo se obrniti tudi za duše v vicah. Družbini altar ima predpravico, da vsak mašnik, ki pri njem za eno izmed vas sveto mašo berejo, berejo jo z odpustki. Družbini vižar pa berejo sv. mašo pri vsakem altarju z odpustki, če jo berejo za družbine sestre. Vse v večo hvalo božjo in v čast Marije prečiste device! Molitve za svete odpustke. Jezus, ki si na svet prišel, da bi nam dal pravo življenje; verujem, da si izročil svoji sveti cerkvi kjuče nebeškega kraljestva za to, da je vse, kar na zemlji odveže ali zaveže, od¬ vezano ali zavezano tudi v nebesih. - Tudi verujem trdno, da si ti, o Jezus, dal svoji cerkvi oblast, odpustke deliti in da so ti zares vernim v duhovno po¬ moč. Prosim te, o dobrotljivi, usmiljeni Jezus! daj mi milost, da bom mogla biti iz števila tistih resnično spokornih in z Bogom spravljenih grešnic, na katere z dopadenjem gledaš, in jih z obilnimi milostmi obdaruješ. To upam doseči od tebe, moj Zveličar, in pridem sem k tebi v cerkev, kjer si v presvetem zakramentu, Družb. bukv. 2 18 d-a še dopolnim poslednjo dolžnost, ki jo sveta katoliška cerkev terja za dosego popolnih odpustkov; tukaj izročim in pri¬ poročim tebi, o milostljivi Jezus! vse po¬ trebe svete cerkve in vsega krščanstva. 1. O Bog! najviši Pastir in Oče vseh vernih, ki vladaš in posvečuješ s svojim sv. Duhom celo telo sv. cerkve, ter si ozna¬ nil po Jezusu Kristusu veličastvo svojega svetega imena vsem narodom, ohrani delo svojega usmiljenja, da tvoja sv. cerkev v vsem dobro raste, se razširja po vsej zemlji in ostane stanovitna v spoznanju in češčenju tvojega presvetega imena. Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš: Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. ( dvakrat.) ; 2. O Bog, ki daješ pravi mir in ljubiš edinost, dodeli vsem krščanskim pogla¬ varjem, svojim služabnikom in namestni¬ kom na zemlji, popolno spravo in edinost; odvrni vse škodljive vojske in razprtije, da morejo tvoji verni v pravi prostosti tebi vredno in zvesto brez overe služiti. Da krščanskim kraljem in poglavarjem mir in edinost daš: Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakrat.)- 19 3. O vsegamogočni, večni Bog! ki želiš, da bi bili vsi zveličani, in nočeš, da bi se kdo pogubil: ozri se milost¬ ljivo na vse zmotene krivoverce, ki jih je lažnjivi in goljufivi sovražnik zapeljal v krivoverstvo in vraže; prosimo te, usmili se jih in pripelji jih na pot res¬ nice; in daj vsem, da zapustijo razprtije v veri, odstranijo vse zmote in pridejo k edinosti tvoje resnice, po Jezusu Kristusu. Amen. Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš in spreobrneš: Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakrat.) 4. Najviši in večni Pastir, Jezus Kristus! tebi priporočim našega papeža h, tvojega prvega namestnika na zemlji. Usliši njih prošnje, izpolni njih želje in molitve, da tvojo čast povikšujejo in srečo svoje cerkve množijo. Vodi, raz- sveti, potrdi, varuj, podpiraj jih, da tvojo sv. cerkev vselej vladajo k tvoji božji časti in k našemu zveličanju. Amen. Da apostolskega pastirja in vse cerkvene sta¬ nove v svoji sv. veri obraniš: Prosimo te, usliši nas, o Jezus! Oče naš. Češčena si Marija. Verujem. Čast bodi Bogu 2 * 20 Molitev. 0 Bog vsega usmiljenja! ki si dal sv. cerkvi moč in oblast odvezovati in zavezovati, hvaležno se poslužimo mi- ,\ losti, ki nam jih deliš z delitvijo od¬ pustkov. Ne daj nam pa pozabiti, da se popolnih odpustkov vdeležujejo le resnično spokorni grešniki, ki očistijo svoje srce z dobro spovedjo in pokrep¬ čajo svojo dušo z vrednim sv. obhajilom. Dostavi, o dobrotljivi Oče nebeški! kar nam primanjkuje ostrih pokoril prvih kristjanov, po svoji ljubezni in po ne¬ skončnem zasluženju Jezusa Kristusa, tvojega Sina, v katerem imamo vsi milost in odrešenje, in upamo od tvoje milosti večno zveličanje. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Opomba. Katera brati ne zna ali teh bukvic nima pri rokah, moli naj: Oče naš, Češčeua si Marija, Čast bodi Bogu (sedemkrat) in sv. apostolsko vero v papežev namen za edinost krščanskih poglavarjev, • za zatiranje ' krivoverstva in povišanje sv. matere katoliške cerkve. 21 Druga molitev za sv. odpustke. Dekleta, kolikorkrat greste k spovedi in k sv. ob¬ hajila, in opravite kleče pred podobo križanega Jezusa to molitvico s skesanim srcem, in molite v namen sv. cerkve, lahko dobite vselej popolni odpustek. Pij II. 10. aprila 1821. 0 moj preljubeznjivi, najdobrot- ljivši Jezus! glej me klečečo tukaj pred tvojim najsvetejšim obličjem. Z največo ljubeznijo in z najprisrčnišim usmiljenjem ogledujem tvoje svete petere rane, in v duhu premišljujem tiste besede, katere je prerok David govoril o tebi, o moj Jezus: „Roke in noge so mi pre¬ bodli, in so razšteli vse moje kosti 11 . Pri tem tvojem trpljenju te prosim iz globočine svoje duše, da mi vtisneš globoko v srce pravo, živo vero, trdno upanje in gorečo ljubezen, da mi daš resnično kesanje nad mojimi grehi in trdno voljo, tebe nikdar več ne razžaliti. Amen. 22 Zlate molitvice vredne, da M se jih vsaktera iz glave naučila, naj bi jih lahko tudi pri delu in spotoma opravljala in molila. I. Zjutraj se pokrižaj in reci: Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si me ohranil nocojšnjo noč, obvaruj me tudi današnji dan! Bodi vse k tvoji božji časti in k mojemu dušnemu zve¬ ličanju. Amen. Jezus, Marija in sv. Jožef! vam iz¬ ročim za zdaj in vselej svojo dušo in svoje telo. O Bog! verujem, da si ti pri meni, in te ponižno molim. Upam, da me ne boš zapustil, in te za to prelepo prosim. Ljubim te, in izročim ti vse svoje misli, besede in djanja. O Marija, preljuba mati, moje za¬ upanje in pribežališče! v tvojem varstvu želim živeti in umreti. Varuj me greha in izprosi mi potrebno božjo pomoč. Preljubi angelj, predragi in zvesti moj varuh, varno me vodi in povsod me spremljaj in varuj. Amen. 23 n. Stori zjutraj tudi dober namen in ponavljaj ga večkrat čez dan, rekoč: O moj Bog! vse, kar govorim, delam in trpim, bodi v tvojo večo čast — vse iz ljubezni do tebe, moj Jezusi III. Pred jedjo moli: Oče naš, Češčena si Marija, Čast bodi Bogu. — Jedi pokrižaj ter reci: Blagoslovi, o Gospod! nas in te tvoje darove, ki jih bomo od tvoje dobrote zavžili, ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Po jedi: Zahvalim te, vsegamogočni, večni Kog! za vse dobrote tvoje; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš, češčena si Marija, čast bodi Bogu. IV ' Kadar koga srečaš, pozdravi ga in reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus! če pa kdo tebe tako pozdravi, odgovori: Na vekomaj. Amen. V. V skušnjavi zoper sveto čistost reci: O Jezus, Marija in sveti Jožef! vam izročim svojo dušo in svoje telo. Rajša hočem umreti, kakor grešiti. 24 Kadar te jeza zgrabi, zdihni ter reci: O Jezus, ves pohleven in iz srca ponižen! daj mi voljno potrpeti. O Marija, vsa krotka devica! prosi za me, da se ne srdim, ne togotim. V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj: Bog! pridi mi na pomoč; Gospod! hiti mi pomagat. VI. Na večer, alto ne moreš rožnega venca moliti, moli vsaj nekatere sv. Očenaše, Cešeenasimarije in naposled zdihni in reci: Oče nebeški! lepo te zahvalim za vse dobrote tvoje; prosim te, odpusti mi moje grehe, in daj mi ljubo lahko noč, in svojo pomoč. Marija, ljuba moja mati! tvojemu zvestemu varstvu se pri¬ poročim. Preljubi angelj varuh moj, varuj me nocoj! — Bog daj vernim mrtvim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Amen. Ne pozabi vsak večer svoje vesti izprašati in kesanja čez svoje grehe obuditi. VIL Ako se zbudiš ponoči in ne moreš spati, varuj se, da te ne zmoti kaka skušnjava; zatorej premišljuj in zdihuj, rekoč: Enkrat moram umreti — pa ne vem kje — tudi ne vem, kdaj in kako: to 25 Pa vem dobro, da bom, če v smrtnem grehu umrjem, pogubljena vekomaj. Oh, tega Bog ne daj! — Sveta Marija, mati božja! prosi za me ubogo grešnico, zdaj in ob moji smrtni uri! Amen. VIII. Svoje molitvice rada sklepaj s sledečimi besedami : Oče nebeški! sprejmi .mojo slabo molitev, in kar moja pobožnost ne velja, naj moj usmiljeni Jezus doda! Amen. IX. Molitvico, ki so ji sv, oče Pij VII. sto dni odpustkov podelili, ako se vsaki dan moli: Naj se zgodi, visoko hvali in veko¬ maj časti najpravičniša. najviša in najlju- beznjivša sveta volja božja v vseh rečeh! X. Jezus, Marija in sv. Jožef! vam da¬ rujem svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija in sv. Jožef! stojte mi na strani v moji smrtni uri. Jezus, Marija in sv. Jožef! z vami v miru naj se loči moja duša! Kdor te tri zdihljeje skesano izmoli, zadobi za vsako¬ krat tri sto dni odpustkov ; kdor pa le en zdihljaj iz¬ govori, zadobi sto dni odpustkov. Pij VII. 28. apr. 1807. 26 XI. Ako greš memo cerkve, v kateri je presv. režnje Telo, pripogni svoje desno koleno in reci: Jezus! ki tukaj prebivaš v presvetem zakramentu, bodi lepo pozdravljen in visoko počeščen! Iz srca te ljubim in te prelepo prosim: ostani pri meni! XII. Ako greš memo križa, pokrižaj se in reci: Križani Jezus! molim te in hvalim, ker si s svojim svetim križem svet odrešil, Prosim te, usmili se moje uboge duše! XIII. Ako greš memo pokopališča, pokrižaj se in reci: Bog jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen. XIV. Kdor moli to molitev pobožno, zadobi odpustek 300 dni. (Leon XIII. 10. sept. 1878.) Češčeno bodi sveto in neomadežano spočetje preblažene device Marije, Matere ie - XV. Večkrat izreci prav pobožno sladki imeni: „JezusI Marija !“ Papež Benedikt XIII. dovolili so tistim, ki izrečejo te presveti imeni pobožno, odpustek za 50 dni. XVI. Kolikorkrat pobožno poljubiš podobo sv. križa, zadobiš odpustek' ža eno leto. 27 XVII. Ako rečeš: Jezus! usmili se mene! zadobiš od¬ pustek za sto dni. XVIII. če poklekneš pred sv. rešnjim Telesom, zadobiš odpustek za dve sto dni. XIX. če se prikloniš, kedar praviš: Čast bodi Bogu Očetu itd., zadobiš odpustek za 30 dni. XX. Molitvica, da se vdeležiš vseh sv. maš. O Bog, nebeški Oče! tebi darujem v se svete maše, katere se danes berejo Po vsem svetu, katere so se brale od za¬ četka krščanstva do zdaj, in tudi tiste, ki s e berejo še na dalje do konca sveta v sv. katoliški cerkvi. — Prisrčno želim, vdeležiti se vseh in za to prosim, ter vse tebi darujem, kakor ravno toliko darov spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in zahvale, po Jezusu Kristusu, tvojem preljubem Sinu in Zveličarju našem; ker imaš po njem, ž njim in v njem, Oče nebeški! v edinosti svetega Duha vso čast in hvalo od vekomaj do Vekomaj. Amen. saj® # Sveti rožni venec, kakor se moli pri sveti maši. Začetek sv. maše. __ /segamogočni. neskončno dobrotljivi Bog! ponižno pred tebe pokleknemo, y ki smo prah in pepel, in trepetaje tebe molimo, ki si naš stvarnik in gospod, pa tudi naš ljubi Oče. Tebi, Oče nebeški! hočemo darovati nekrvavo daritev svete maše, k tvoji naj- veči časti, v čast tvojih svetnikov, in svoji duši v zveličanje — za vse verne, žive in mrtve. Amen. Potem se moli sv. rožni venec. 1. K evangeliju. V imenu Boga f Očeta in f Sina in svetega f Duha ustanemo, in vse 29 trdno verujemo, kar je Kristus učil, kar so apostoli pridigovali, in kar nam ve¬ leva sv. mati katoliška cerkev verovati. Daj nam, o Bog! v tej sveti veri živeti in umreti. Amen. 2. K darovanju. Tebi izročimo, Oče nebeški! po na- nienu mašnikovem kruh in vino, ki se bo spremenilo v telo in kri Jezusa, tvo- jega ljubega Sina. Vse, kar imamo, naj bo tebi posvečeno, duša in telo. Amen: 3. K povzdigovanju. Bodi lepo pozdravljeno Jezusovo rešuje Telo, od Marije rojeno, na križu za nas umorjeno, ki na desnici božji sediš, iz ljubezni do nas pa med nami živig. V ponižnosti te molimo in te po¬ hlevno prosimo: o Jezus! usmili se nas. Bodi pozdravljena presveta rešnja Dri Odrešenika našega, na križu za nas Prelita! S svojo sveto rešnjo krvijo, o Dzus! umij nas grehov, in usmili se v ernih duš v vicah! Amen. 4. K mašnikovemu obhajilu. O Gospod! nisem vredna, da greš Pod mojo streho; temveč reci le besedo, hr moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.) 30 Ker smo pa tebe tolikanj potrebni, pridi, o Jezus! k nam, in ostani vselej j pri nas. Amen. Duhovno obhajilo. O moj Jezus! žjvo verujem, da si v tem presvetem zakramentu pričujoč, ; in te ponižno molim. — Trdno zaupam, da me ne boš zavrgel, in te prelepo prosim. — Čez vse te ljubim, in iz ljubezni do tebe so mi žal vsi moji ; grehi. Nikdar nočem več grešiti. — j Moja duša tebe želi, ker mi pa ni do¬ puščeno, tebe zdaj v presvetem zakra- j mentu prejeti, pridi vsaj s svojo milostjo v srce moje! — Tebe, o moj Jezus! j objamem in se popolnoma s teboj skle- , nem. Ne daj mi se kedaj ločiti od tebe! 1 Amen. Blagoslov ali žegen. Blagoslovi nas, vse naše dejanje in nehanje, Bog f Oče, Sin f in sveti f Duh; in tvoj sveti blagoslov pridi čez ' nas, in vselej pri nas ostani! O Jezus! tebi živimo; o Jezus! tebi umrjemo; o Jezus! tvoji smo živi in mrtvi. Amen. Juterno opravilo. Opomin. Ki dobro ne za dušo, ne za truplo, predolgo v postelji poležavati; posebno pa je ndvarno brez spanja ali iz lenobe v postelji se mehkužiti — do takih deklet ima skušnjava posebno oblast. Zatorej, ko pride ura ustati, ne obotavljaj se, temveč pre¬ magaj se, pokrižaj se pobožno, poljubi svetinjo, ki jb imaš na vratu in obrni svojo prvo misel k Bogu. Ustani, obleci se urno, in ko se oblačiš, misli si, da sedi Jezus pri tvoji postelji, in te gleda, ali si zadosti sramožljiva. Ko si se oblekla (razgaljena ne smeš nikdar med ljudi), opletla in umila, pokropi se z blagoslovljeno vodo, poklekni pred božjo martro in moli tako-le: |?segamogočni, večni Bog! v prahu pred teboj klečim, srce in roke k tebi vzdi¬ gujem, in te ponižno prosim, oglej se milo na me ubogo, slabo stvar. V tvojih rokah Se m spala, tvoja milost me je ohranila u° c °j, to tioč, v kateri si mnogo duš iz 32 tega sveta poklical, in morebiti večno zavrgel, — v tvoje svete roke se izročim tudi danes. Svojo dušo in svoje telo, svoje življenje in zdravje, svoje poštenje in dobro ime, svoj mir in svoje notranje razsvetljenje, vse počutke in vse svoje moči darujem tebi;* vse, kar je v meni, naj hvali in povišuje tvoje sveto ime. Karkoli bom danes mislila, želela, govo¬ rila, storila ali trpela, naj se zgodi iz ljubezni do tebe, tebi v čast in po tvoji sveti volji! Kolikorkrat bom dihnila, kolikorkrat bo moja srčna žila tripnila; tolikokrat naj bom tebi priporočena! — Prosim tudi, naj bom vseh odpustkov deležna, katere sveta cerkev deli danes vernim kristjanom. Jezus, moj presladki Jezus! ki si moj preljubi ženin, varuj me danes ta dan, da se ne zmotim in v hudo ne zaidem. Razsveti mojo pamet, da živim po tvojih svetih naukih; utrdi mojo voljo, da ne dovolim v skušnjave, in ne pripusti, da bi te danes razžalila s kakim grehom in zgubila tvojo milost. Pogasi vse hude želje v mojem srcu, zatri vse slabe ob¬ čutke v mojem životu, da ostanem tudi danes in vseskozi čista in sramežljiva, in 33 brez madeža na duši in na telesu. — O moj Jezus! naj pride čez me, karkoli hoče, le greha me varuj, posebno pa greha., do katerega sem najhuje nagnjena. Rajše to uro umreti, kakor nedolžnost svojo zgubiti. Ker sem pa Pri vsej svoji dobri volji, vendar le slaba, obrnem se k tebi, Marija, prečista de¬ vica! bodi moja ljuba mati, bodi moja zvesta pomočnica danes in vse dni mo- J e ga življenja. S svojim čistim ženinom, svetim Jožefom mi stoj na strani, da ne pridem kakšni zapeljivosti ali slabi iovaršiji v pest. — Prosim tudi tebe, moj zvesti angelj varuh] vodi, brani in Podpiraj me, da se kje ne spodtaknem 111 v skušnjavo ne padem. Kakor si me varoval nocoj to noč, varuj me tudi uunes ta dan vsega hudega na duši in 111 na telesu! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Verujem itd. Zadnjič naredi na svojem čelu s palcem pismenke 1 - N. r. i. in rec i ; Jezus Nazarenski, kralj judovski, daj mi štirnajst angeljev, da me danes spremljajo' dva, ki bota pred menoj, dva za menoj, dva na moji desni, dva na moji levi; dva, ki me bota hudega varovala; dva, ki me ^ažb. bukv, 3 34 bota ,k dobremu vnemala, dva, ki mi bota pot v nebesa kazala — ti pa, moj Jezus! bodi v mojih mislih, besedah in djanjih. Tebi živim, tebi umrjem; tvoja sem živa in mrtva. Amen. Ce nisi juternice cula, moli tudi še angeljsko češčenje: Angelj Gospodov je oznanil Mariji, in je spočela od sv. Duha. Češčena si Marija itd. Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi! Češčena si Ma¬ rija itd. In Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Češčena si Ma¬ rija itd. Oče naš. Češčena si Marija itd. Na večer pa še pristavi ; Gospod ! daj Vsem vernim dušam večni mir in pokoj — in večna luč naj jim sveti! Naj po¬ čivajo v miru! Amen. Kdor moli zjutraj, opoldne in zvečer, kadar zvoni, kleče angeljsko češčenje; v soboto večer, v nedeljo in o velikonočnem času pa stoje, zadobi vsakrat za sto dni odpustkov, in če to stori vsak dan, enkrat v mesecu tudi popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Benedikt XIII. 14. sept. 1724. O premišljevanji ali o notranji molitvi. , . Opomin. Ako želiš v pobožnosti rasti, priporo- ti prav živo vsak dan pol ali vsaj četrt ure (najbolje_ je zjutraj) kaj božjega ali svetega premišlje- Vatl - „Ce boš vsak dan kaj svetega premišljevala 11 , Pravi nek učenik, „dam ti laliko roko, da boš zveličana 11 . .. . Zvečer že si izvoli kako resnico, najbolje iz živ- Jenja in trpljenja Kristusovega. Zjutraj ko vstaneš, po- klekni, spomni se pričujočnosti božje, prosi svetega Duha za razsvetljenje, in potem začni premišljevati. Izgled premišljevanja o peklu. Molitev. O moj Bog! trdno verujem, da si tukaj pričujoč. Ti vidiš vse, vidiš tudi m ene, da te ljubim in želim le tebi do- P a sti; zatorej, dasiravno sem slaba in u boga, ne zavrzi me izpred svojega ob- 3 * 36 ličja, temveč sprejmi me po svoji veliki milosti. Tebi darujem to svoje premišlje¬ vanje; daj. da ne bom druzega iskala, kakor tvojo čast in ljubezen. Razsveti moj um, očisti moje srce in nagni mojo voljo, da bom prav spoznala tvoje svete nauke in po njih se zvesto ravnala. — Marija, mati božja,, vsi svetniki in svet¬ nice božje, prosite za me! Amen. Misli si, da je črna noč, ti stojiš na visoki peči in vidiš daleč okoli; na enkrat se razpoči zemlja pred teboj na dvoje, in pekel stoji odprt pred tvojimi očmi. Strašna temnica je v sredi zemlje; veliko milj je dolga, veliko milj široka, veliko milj globoka; polna je ognja in žvepla „od vrha do tal, in obdana s trdim skalovjem okrog in okrog, tako da celo večnost ne pride stvarice dima skozi. — V tej strašni ječi pogubljeni ležijo tikoma jeden družega, kakor kameni v apnenici, ali kakor opeke v opekarnici, — ti pa, moja duša ! pre¬ misli, kakšen da je ogenj, v katerem pogubljeni gorijo. 1. Ogenj v peklu gon' v eno mero in prežiguje dušo in truplo. Nakovani na mesto, katero jim je Bog odkazal, pogubljeni ležijo nepremakljivo, kakor drva v ognju. Ogenj šviga in plemen mnogo ur gori nad njimi, in mnogo ur spodej pod njimi; ogenj šviga in gori mnogo ur na desno, in mnogo ur na levo; kamor se obrnejo, so z ognjem obdani, kakor ribe od vode. — Njih glava, oči, ušesa, usta, ustnice in lica niso druzega kakor ogenj; rame, noge, hrbet in prsi niso druzega kakor ogenj; vsi udje, kar jih ima truplo, so podobni razbeljenemu železu, ki se ravno iz peči vzame, vse je 2 ognjem obdano, vse vneto in zažgano. — Postelja, v kateri pogubljeni leže, je ogenj; pijača, katero pijejo, je ogenj; jed, katero vživajo, je ogenj; sapa, katero sopejo, je ogenj; vse, kar vidijo in česar se dotaknejo, je ogenj. — Vendar to še ni vse ; peklenski ogenj je od znotraj * n je od zunaj; on je v možganih, v zobelj, jeziku in grlu; on je v jetrih, v pljučih, v črevih, v želodcu, 'v srcu, on je v žilah, v kitah, v kosteh, v mozgu in v krvi. — Ali kar je še strašnejše, peklenski ogenj je tudi v spominu, v razumu, v volji, v vseh dušnih močeh ; Vse je ognja navzeto, vse od njega prešinjeno. — Ko ki me dal kdo na razbeljeno železno peč prikovati, tako du bi bila sama rama v ognju, vsi drugi udje pa pod milim nebom, in bi me Bog obranil v takem stanu kakih jezer let pri življenju; oh kdo bi prestal tolikanj bolečin! Večni Bog! kaj še le bo, če bom tako ne¬ srečna, da bom med pogubljene vržena; da ne samo m °ja rama, ampak da bodo vsi udje mojega telesa in V8 e moči moje duše celo večnost v peklenskem ognju gorele! — Tega me obvaruj večni Bog! 2. Ogenj v peklu je veliko strašnejši, kakor si človek more misliti. — Ogenj 'v apnenicah, v opekar¬ nah, v fužinah je vroč, je hud, vendar ni senca,^ če ga Primerjamo z ognjem, ki gori v peklu. Ogenj v peklu, Pravijo nekateri učeniki, je tako vroč in ima tako hudo ®oč, da ko bi le ena iskra padla na mlinski kamen, razdrobila hi ga tisto dobo v prah: tako, da ko bi Padla le ena iskra na veliko svinčeno kroglo, raztajala kt jo tisto dobo kakor vosek; tako, da ko bi padla le ena iskra v zmrznjeno jezero, začelo bi pri priči od Prevelike vročine vreti. 3. Zdaj pa postoj nekoliko, moja duša! in od¬ govori mi. Misli si, da pred te postavijo železno peč in 38 jo zakurijo tako, da je vsa bela — potem pa ti po¬ kažejo vse, kar ima svet veselega, dragega in lepega; pokažejo ti celo kraljestvo in kraljevo krono, in ti rečejo: Vidiš, vse to je tvoje, samo da se boš vlegla pol ure v to železno peč. Povej mi, kaj bi storila ? Oh! rekla bi, ko bi mi ponudili sto kraljestev in sto kra¬ ljevih kron, ne bila bi vendar tako neumna, in bi ne izvolila take martre, ko bi tudi vedela, da bi me Bog pri življenju ohranil. — Vprašam te dalje: ko bi ti v resnici imela veliko kraljestev, in bi imela vse, kar je veselega, dragega in lepega na svetu, pa tri prišel kakšen sovražnik, bi te vjel in bi postavil pred te raz¬ beljeno, železno peč, in bi rekel: Ali se moraš odpo¬ vedati kraljestvu in vsemu časnemu blagu, ki ga imaš, ali pa za pol ure v razbeljeno peč se vleči; povej, kaj bi odgovorila ? Oh! rekla bi, raji sem vse žive dni revna in ubožna, zaničevana in preganjana, kakor pre¬ stati toliko bolečin. Zdaj pa vzdigni svoje misli kvišku. Da bi v raz¬ beljeno peč le za pol ure ne prišla, rada bi se odpo¬ vedala vsemu, naj ti bo tudi čez vse ljubo. Bog ti pa žuga, ne z razbeljeno, železno pečjo, temveč z ognjem v ječi; on ti žuga ne za pol ure, temveč za celo več¬ nost: in vendar tako rada storiš, česar ne smeš, ker ti je on prepovedal in tako rada opustiš, kar veš, da je tvoja dolžnost! Občutij eji in sklepi. 1. O moj Bog! vse te resnice so mi znane in verujem jih; ali pri vsem tem, kako sem živela? — Oh, kaj bom 39 tajila, ko nič ne pomaga ? — Slabo sem živela, grešila sem, pekel sem zaslužila; in zakaj? Ali mi je kdo s smrtjo žugal? — Oh! ne — nobeden ne. Zakaj sem grešila, veš ti dobro, in vem tudi jaz, in sram me je. — Oh kako mr je žal, kako me skeli in peče, da, sem bila tako nora, tako slepa in slaba! — Upam sicer od tvoje milosti, da si mi od¬ pustil moje grehe: ali, moj Bog! kakor sem jaz slaba, lahko spet grešim, lahko v grehu umrjem, lahko v pekel pridem. Moje hudo nagnjenje še ni odmrlo, moje zatajevanje je slabo, moje pokor- jenje ni besedice vredno. Oh! resnično je; lahko, lahko spet zabredem v greh, dahko umrjem v grehu, lahko pridem v Pekel — resnično! moja duša visi na enem lasu. — Oh, pekel, pekel! strah in groza me je pred teboj! 2. Ali kam se hočem obrniti? kje Pomoči iskati? Kje drugje, kakor pri tebi, usmiljeni Jezus! Tukaj pred teboj zdihujem na kolenih, roke in oči vzdi¬ gujem k tebi, in prosim te milo: usmili se me! — Obljubim in trdno sklenem: Ne bom več grešila — ne — ne! rajši umreti kakor grešiti! Krotila in zatirala 40 bom svoje počutke še vse drugače, kakor do zdaj; posebno svoj jezik, ki me je zmotil že tolikrat, in svoje oči, ki mi tako rade uidejo. — Izpraševala bom vsak večer z vso skrbjo svojo vest, pogosto in odkrito svojemu spovedniku se tožila, večkrat čez dan pričujočnost božjo si pred oči stavila. — Jezus! le tebe bom ljubila, le tebi bom služila; pomagaj mi s svojo milostjo! — Marija! bodi moja mati danes in vselej! prosi za-me! Amen. Oče naš. Ceščena si Marija. 41 Tri božje čednosti. Moli jih rada, če količkaj moreš, vsaki dan, po¬ sebno pa v skušnjavah, ki jih imaš zoper te čednosti; »H ko greš k spovedi in sv. obilajlu; ali ko prideš v smrtno nevarnost. Ne bilo bi veče nesreče za te, kakor eno teh treh čednosti zgubiti. — Ivolikorkrat boš skesana to božje čednosti obudila, zadobila boš 7 let in 280 dni odpustkov. Če pa to celi mesec opravljaš in k spovedi S l ’eš, zadobiš lehko popolni odpustek. Vera. Verujem v tebe pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti. Duh! kateri si vse vstva- 01, kateri vse ohraniš in vladaš, kateri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru¬ jem, da je Sin božji človek postal, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti. Duh s svojo milostjo Posvečuje. Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kri- . stus učil, kar so apostoli oznanjevali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to ve¬ rujem, ker si ti, o Bog! večna in ne¬ skončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! Pomnoži mojo vero! Upanje. Upam in se .zanašam na tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog! da 42 mi boš po neskončnem zasluženji svo¬ jega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalo¬ vanje in odpuščenje mojih grehov, po smrti pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kateri si vsegamogočen, zvest, neskončno dobrot¬ ljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje upanje! Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega srca, čez vse, ker si največa dobrota, neskončno popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari ne¬ skončno dobrotljiv. Želim si iz vsega srca, da bi te ravno tako ljubila, kakor so te tvoji najzvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo skle¬ nem svojo nepopolno ljubezen; pomnoži jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti želim, in si to trdno pri¬ zadevam, mi je iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, katero 43 čez vse ljubim, tebe svojega stvarnika, odrešenika in posvečevalca razsrdila. Žal ob je, da sem grešila, da sem tebe, svojega vsegamogočnega Gospoda svo¬ jega najboljšega Očeta razžalila. Trdno sklenem, vse grehe in grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzprejmi me zopet za svojega otroka, in dodeli mi milost, ta svoj sklep dopolniti. To te Prosim po neskončnem zasluženji tvo¬ jega božjega Sina, našega Gospoda in Žveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Zlate ure. Vsaka ura, katero ti da Bog doživeti, je zlatd vredna, zatorej 'skrbi, da jo boš Bogu darovala, in s pobožnimi mislimi in občutljeji posvečevala. Postavim tako-le : Ob eni : En Gospod in Bog je, kateri je vstvaril nebesa in zemljo in vse, kar je, kateri vse ohrani in vlada: brez njegove volje se ®e zgodi ničesar. — Le enkrat bom umrla — je eno dušo imam; ako to zgubim, zgubljeno je vse. — Le ena večnost me čaka, srečna ali nesrečna — le eno je potrebno, dušo zveličati. Ob dveh: Dve ste poglavitni zapovedi, katere imam spolnjevati: 1. Ljubi Boga, svo- 44 jega Gospoda, iz vsega svojega srea, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje misli. 2. Ljubi svojega bližnjega, kakor sama sebe. — Dve poti ste v večnost: ena ozka steza v nebesa, druga široka cesta v pekel; po kateri hodim jaz? 01) treh: Tri ^o božje osebe: Oče, Sin in sveti Duh: njim bodi čast in hvala, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in vekomaj. Amen. — Tri božje čednosti imamo: Vero, upanje in ljubezen. — Tri so najimenitnejša dobra dela: Molitev, post, miloščina. — Tri svete nam priporočaj e sv. evangelij: 1. Radovoljno uboštvo; 2. vedno devištvo; 3. vedno pokorščino pod duhovnim pogla¬ varjem. Ob štirih: Štiri poslednje reči so: Smrt, sodba, pekel, nebesa. — Štiri poglavitne djan- ske čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost, srčnost. — Štiri evangeliste imamo: Svetega Matevža, sv. Marka, sv. Lukeža, sv. Janeza. — Štirje v nebo vpijoči grehi so: 1. Rado- voljni uboj; 2. mutasti ali sodomitarski greh; 3. zatiranje ubožcev, udov in sirot; 4. delav¬ cem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. ■— Bog me varuj vsega greha! Ob petih: Ret cerkvenih zapovedi imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in v Bogu zbran pri sv. maši. 3. Posti se zapo¬ vedane postne dni, namreč štiridesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; 45 zdrži se tudi ob petkih in sobotah mesenih J e di. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonoč¬ nem času prejmi sveto rešuje Telo. 5. Ne ob¬ hajaj ženitve o prepovedanih časih. —- Petero J e potrebno k zakramentu sv. pokore. 1. Iz¬ praševanje vesti; 2. kesanje; 3. trdni sklep ah naprejvzetje; 4. spoved; 5. zadostenje. Ob šestih: Šest grehov v svetega Duha J e: 1. Predrzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznani krščanski resnici se ustavljati. 4. Svojemu bližnjemu za¬ voljo milosti božje nevošljiv biti. 5. Do lepega oporninjevanja otrpnjeno srce imeti. 6. V ne¬ pokornosti trdovraten ostati. — šest dolžnosti, °d Jezusa posebno priporočenih, je: 1. Najprej božjega kraljestva in njegove pravice iskati. 2- Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi, b Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in ponižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; storiti dobro njim, kateri nas sovražijo; moliti za-nje, kateri nas žalijo in preganjajo. — Šest poglavitnih resnic krščanskega nauka je: 1. Da je en Bog. Da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro Plačuje in hudo kaznuje. 3. Da so tri božje osebe enega bitja in ene natore: Oče Sin in s v. Duh. 4. Da je druga božja oseba, Bog bdn, človek postal, nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 5. .Da je človeška duša neumrjoča. 6. Da je milost božja k zve- učanju potrebna, in da brez milosti božje ne 0'ore Človek ničesar za večno življenje za- duženja vrednega storiti. 46 Ob sedmih: Sedem svetili zakramentov je Jezus v naše zveličanje in v našo tolažbo postavil: 1. Sv. krst, 2. sv. birmo, 3. sv. rešuje Telo, 4. sv. pokoro, 5. sv. poslednje olje 6. sv. mašnikovo posvečenje, 7. sv. zakon. — Sedem poglavitnih grehov imamo: 1. napuh, 2 . lakomnost, 3. nečistost, 4. nevošljivo-t, 5. požrešnost, 6. jezo, 7. lenobo. — Sedem telesnih del usmiljenja je; 1. Lačne nasititi. 2. Žejne napojiti. 3. Popotnike sprejemati. 4. Nage obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Mrtve pokopavati. — Sedem duhov nih del usmiljenja je: 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Prav svetovati njim. kateri dvomijo. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico vo'jno trpeti. 6. Iz srca odpustiti njim, kateri nas žalijo 7. Za žive in mrtve Boga prositi. — Sedem poglavitnih čednosti je: 1. Ponižnost. 2. Do¬ brotljivost. 3. Čistost, 4. Ljubezen. 5. Zmernost, 6. Potrpežljivost. 7. Gorečnost do dobrega. — Sedem darov svetega Duha je: 1. Dar mo¬ drosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar sveta. 4. Dar moči. 5. Dar učenosti. 4. Dar pobožnosti. 7. Dar strahu božjega. Ob osmih: Osem blagrov je Gospod učil: 1. Blagor ubogim v duhu, ker njih je ne¬ beško kraljestvo. 2. Blagor krotkim, ker zemljo bodo posedli. 3. Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi. 4. Blagor njim, kateri so pravice lačni in žejni, ker bodo nasiteni. 5. Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. 6. Bla¬ gor njim, kateri so čistega srca, ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim, ker bodo otroci 47 božji imenovani. 8. Blagor njim, kateri trpe zavoljo pravice preganjanje, ker njih je ne¬ beško kraljestvo. Ob devetih: Devet ptujih grehov je: 1- V greh svetovati. 2. Grešiti velevati. 3. V drugih greh privoliti. 4. Druge v greh napelje¬ vati. 5. Drugih greh hvaliti. 6. H grehu mol¬ čati. 7. Greh spregledati. 8. Greha se vdeležiti. "• Greh zagovarjati. Ob desetih : Deset zapovedi nam je Bog T| a gori Sinaji dal: 1. Veruj v enega samega Roga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjega jmena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta bi mater, da boš dolgo živel, in da ti bode dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestuj. R Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper V v ojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. ~~ Desetim devicam je nebeško kraljestvo po¬ dobno, izmed katerih je pet modrih in pet Nespametnih; oh, da bi pač jaz vredna bila, šteta biti med modre! Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili po¬ slednji delavci v vinograd Gospodov poklicani. 7" O Jezus! ne daj, da bi tega klica ne cula ln ga zanemarila! Ob dvanajstih: Dvanajst lastnosti božjih je: 1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je zgol duh; bitje, ki ima naj- Popolniši um in najboljšo voljo, telesa pa ne. d. Bog je vsegaveden; ve vse, sedanje, pre¬ teklo in prihodnje; ve tudi naše najskrivnejše 4.8 misli in želje; torej mu ničesar ne moremo prikriti. 4. Bog je neskončno moder; stori vse iz najboljšega namena, in izvoli vselej najpri- pravniše pripomočke, svoj namen doseči. 5. Bog je vsegamogočen; je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je povsoden; je povsod, v nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in zčest; vse, kar reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skrbi po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega. 11. Bog je neskončno usmi¬ ljen ; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen; poplača vse dobro, in kaznuje vse hudo, na tanko, kakor si kdo zasluži. — Dvanajst členov ima apostolska vera. — Dvanajst ur ima vsaki dan. — Daj mi, Jezus! da ne bom potratila ne ene ure v grehih. TeČerno opravilo. Opomin. Predno se podaš v posteljo, ne pozabi Molitve. Postelja je lahko tvoj grob, in ali boš juterš- ne g& dneva doživela, ne veš — še to noč utegne Bog tv °jo dušo pred se poklicati. Skrbno izprašuj svojo ve st, in po izpraševanju vesti obudi resnično, popolno kesanje. Posebno močno žaluj, če ti vest očita, da si smrtno grešila, in trdno si skleni, precej drugo jutro a U vsaj v nedeljo potem odkrito svojemu spovedniku Se obtožiti. Ko si odmolila, sleci se molče, skrivaj in sramož- Ijivo. Ne pozabi, da ti je tudi v posteljo iti vselej spo¬ dobno oblečeni. Ko se slačiš, misli na Boga, na smrt, 1111 večnost. Z blagoslovljeno vodo poškropi sebe in po- in se spomni, da boš morebiti ob kratkem ležala mrtvaškem odru, in ljudje te bodo ž njo kropili, imaš kaki križec pri postelji, poljubi Jezusove krvave rane, poljubi tudi svetinjo, ki jo imaš na vratu Privezano. Ko si že v postelji, misli, da ležiš s Kristusom na križu; zatorej deni roke tako, da jih boš imela križem čez prsi. Moli, premišljuj kaj božjega, dokler ne zaspiš. če se po noči prebudiš, tudi kaj moli, posebno ce te napadajo hude misli ali želje, in misli, koliko ®Pijo nekateri bolniki in umirajoči, ali pa duše v vicah. Družb, bukv. 4 50 Molitev. 0 moj Bog! zopet sem s tvojo milostjo en dan srčno dokončala. Koliko jih je danes pomrlo; morebiti z _ naglo, neprevideno smrtjo jih umrlo!! Koliko jih je, ki jih je danes zadelal kaka nesreča na duši ali na telesu !| Mene pa, o kako si mi dober, moj j Oče! mene si vse nesreče obvaroval, si me pri zdravju in življenju ohranil. Lepo' ! te zahvalim za vse milosti in dobrote, : katere sem prejela danes in vse svoje življenje iz tvoje svete roke. Da bi le znala dati ti pravo hvalo. Pridi, sveti Duh! razsveti moj urn, da vse, kar sem danes grešila ali za¬ mudila, premislim v britkosti svoje duše, da vse prav iz srca obžalujem in preden zaspim, vse lepo poravnam in se spra- . vim s svojim Bogom. Pokaži mi. o gospod! moje hudobije, in daj mi spo¬ znati svoje grehe. Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli: 1. ali si kaj grešila zoper sv. čistost. Ali si skrbno varo¬ vala svoje oči, ušesa, jezik in druge počutke svoje? V kakošnih drušnjali, hišah in krajih si bila, in ali si bila zadosti sramožljiva? Ali si kaj zatajevala se v jedi in pijači, ali si mislila pogosto na prieujočnost liožjo? — Pomisli, 2. ali si grešila kaj zoper sv. po¬ nižnost. Si-li bila morebiti visokih misli ali prevzetnih besedi? Si-li sama sebe hvalila, ali pravila, kar je tebi v čast? Si-li preveč in prerada gledala se v ogledalu, se lišpala, nečimerno oblačila? Si-li bila preveč vesela, lco si cula svojo hvalo, ali preveč žalostna, ko si bila zaničevana? — Pomisli, 3. ali si grešila zoper Sv '- ljubezen do bližnjega. Si-li komu kaj škode storila, kaj vzela ali koga kaj goljufala? Si-li slabo "dslila o bližnjem, ga slabo jjodila, krivo pričala čez njega? Si-li govorila o slabostih drugih, jih slušala ra da; si-li lagala, obrekovala, opravljala, zdražbe de- bda ? Si-li svarila, ko je bilo treba? imaš li .kaj srca do revežev, bolnikov? itd. — Pomisli, 4. ali si grešila z °per pobožnost. Si-li opravila svoje molitve; juterue, večerne in bratovske molitve; pred jedjo in po jedi; an gcljsko češčenje trikrat na dan ? Si-li jih zvesto opravila; si-li se vstavljala nepotrebnim, razstresenim "belini; si-li opravljala vsa svoja dela iz ljubezni do boga? Izprašuj pridno svojo vest; se-li pripravljaš v selej skrbno za sv. spoved? itd. — Potem pa obudi srčno kesanje, in reci: O moj Bog! iz srca mi je žal, da s em zopet toliko hudega storila, in raz¬ žalila tebe, svojega neskončno dobrega Očeta. Sram me je, ker sem tolikokrat obljubila, da* ne bom več grešila; pa bem še zmiraj stara grešnica — ka- boršna sem bila včeraj, taka sem zopet danes. Ali kam se hočem podati? kam obrniti, kakor k tebi, moj Bog! Ti si 4* 52 moj Oče, jaz tvoj otrok, in trdno upam, da me ne boš zavrgel. Odpusti mi po. trpljenju in smrti svojega preljubega Sina Jezusa Kristusa. Trdno sklenem, svoje življenje poboljšati, greha se varo¬ vati, ogibati se vseh slabih priložnosti, in rajše umreti, kakor prostovoljno in pre¬ mišljeno s kakim grehom tebe več raz¬ žaliti. 0 Jezus! tvoja sveta rešnja Kri naj me opere, naj me očisti vseh mojih grehov in madežev! Prosim te, o Gospod Bog! obišči milostljivo to moje prebivališče; in od¬ vrni od njega vse zalezovanje hudob¬ nega sovražnika. Varuj nocoj to noč moje telo in mojo dušo, da se ne bom kaj ognjusila; varuj me hudih sanj in grešnih prikazni; daj, da bom zdrava in srečno doživela jutršnji dan. tebi v čast in moji duši v zveličanje. Blagoslovi, o Bog! mene in moje stariše, moje pri¬ jatelje in znance, pa tudi moje nepri- jatelje, katerim iz srca "odpustim. Ohrani v svoji milosti duhovsko in deželsko gosposko. Poglej z očmi svoje milosti na reveže, jetnike, žalostne, popotnike, bolnike in umirajoče. Spreobrni greš¬ nike in krivoverce, razsveti nevernike 53 m ajde. Bodi milostljiv tudi ubogim dušam v vicah, in daj jim večni mir in pokoj! Amen. Marija, prečista devica! bodi moja mati tudi nocojšno noč, in varuj me v sega hudega na duši in na telesu. V tvojem sv. naročju naj počivam! Angelj varuh moj in vsi svetniki in svetnice »ožje, prosite za me zdaj in v moji smrtni uri! Amen. Živo verujem vse, kar si ti, o Bog! razodel. Trdno upam, kar si obljubil. Ljubim te iz vsega svojega srca, in Lolj, kakor vse drugo na svetu. Oče naš. Ceščena si Marija! Vera. Preden greš v posteljo, pokropi se z blagoslov¬ ljeno vodo, naredi s palcem na čelu pismenke h N.r. i. in reci: Jezus Nazarenski, L r a tj j u d o v s k i, pusti štirnajst an- geljev okrog moje postelje se vstopiti; dva k mojemu zglavju, dva k mojemu znožju: dva na levo, dva na desno; dva, ki me bota odevala; dva, ki me Lota budila; dva, ki bota moje misli k Logu obračala — ti pa. moj JezusJ Lodi v mojih mislih, sanjah in v mojem s rcu. Tebi živim, tebi umrjem; tvoja Sem živa in mrtva. Amen. Mašne molitve. ~o veta maša je najsvetejša daritev, in ni samo maš- niku, ki - jo opravljajo, ampak vsem pravovernim kristjanom v velik dobiček; posebno tistim, kateri so po¬ božno pri sv. maši, in za katere mašnik posebno molijo. Jezus sam moli za nas pri sv. maši, iti kaže svojemu Očetu svoje rane in svojo kri. Pojdi torej rada k sv. maši; pojdi tudi v delavnikih, če smeš iti, in za¬ drži se vselej tako, kakor se pobožnim, srarnožljivim dekletom spodobi. Pojdi, če moreš, blizo altarja, bližje ko si altarja, bližje si Jezusa in bolj mu boš dopadla. Pazljiva bodi na vse, kar mašnik delajo, posebno na poglavitne dele sv. maše. — Pri evangeliju vstani in se, pokrižaj, v znamenje, da si pripravljena po evan¬ geljskih naukih živeti, ko bi zavoljo njih bila tudi za¬ ničevana in preganjana. — Pri darovanju položi v duhu svoje telo in svojo dušo na altar, skleni .svoj dar z darom Jezusa Kristusa, in moli posebno za tiste, za katere si dolžna moliti, ali kateri se priporočujejo tvojim prošnjam. —• Pri povzdigovanju vzemi si k srcu, da so tvoji grehi krivi Jezusove krvave smrti; zatorej jih obžaluj, in vsa skesana in potrta se trkaj na prsi. Pri mašilikovem obhajilu, če nimaš do¬ voljenja k božji mizi pristopiti, obhajaj se v duhu, to se pravi: imej v srcu goreče želje po Jezusu; prosi ga, da bi s svojo milostjo k tebi prišel, v tebi živel, s teboj s e sklenil, in tebe vnel z gorečo ljubeznijo do njega, — Ko je sveta maša minola, ne biti preveč iz cerkve, sko želiš med izvoljene uvrstena biti. — Ko stopiš v cerkev ali jo zapustiš, 'pokropi se in reci: Pokropi 'iie. o Gospod! z roso svoje milosti, in umij me vseh mojih grehov, da služim .tebi vseskozi s čistim srcem. Amen. Prva sveta maša, Isalsor jo "berejo »ašnik. 3Iolitev pred sv. mašo. S ponižnim srcem darujem tebi, o Gospod nebeški Oče! to daritev svete maše. Tebi. večnemu, živemu Bogu ska- zujem spodobno čast, in zahvalim' te za vse prejete dobrote. Dodeli mi milost, da se bom spodobno zadržala, da bom v duhu zbrana in deležna te svete da- ritv.e. Očisti mojo dušo vseh grehov, da te bom s čistim srcem stanovitno mo¬ dla. Amen. 56 Začetek sv. maše. Mašnik pri spodnji stopnji začno sv. mašo: V imenu Očeta f in Sina f in sve¬ tega f Duha. Amen. Stopil bom pred božji altan. Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. Psi. 42.*) Sodi me, o.Bog! in raz¬ sodi mojo reč od nesvetega ljudstva: reši me krivičnega in zapeljivega človeka. Ker ti, o Bog! si. moja moč; zakaj si me zavrgel! in zakaj moram žalosten hoditi, od sovražnika zatrt? Pošlji svojo luč in resnico, da me peljete in pripeljete na tvojo sveto goro, v tvoje prebivališče. Stopil bom pred božji altar, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog! zakaj si žalostna moja duša? in zakaj me strašiš? Zaupaj v Boga; bodem še ga hvalil; pomoč moja, Bog moj je on. Čast hodi Očetu in Sinu in sve¬ temu Duhu. Kakor mu je bila v začetku, in zdaj in vselej in vekomaj. Amen. *) Pri mrtvaških mašah izpusti se ta psalm. 57 Stopil bom pred božji altar. Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost. V imenu Boga f je naša pomoč. Kateri je stvaril nebo in zemljo. Spovem se Bogu vsegamogočnemu, sveti Mariji vselej devici, sv. Mihaelu hadangelju, sv. Janezu Krstniku, sv. apo¬ stoloma Petru in Pavlu, vsem svetni¬ kom, in vam, oče, da sem obilno gre¬ šila z mislijo, z besedo in djanjem. Grešila sem, grešila sem, hudo sem grešila. Toraj prosim sv. Marijo vselej devico, sv. Mihaela nadangelja, sv. Janeza Krstnika, sv. apostola Petra in Pavla, •vse svetnike in vas, oče! prosite zame Pri Gospodu, našem Bogu. Usmili naj se nas vsegamogočni Bog, odpusti nam naše grehe in nas pripelji v večno življenje! Amen. Milost, odvezo f in odpuščenje naših grehov nam dodeli vsegamogočni in usmiljeni Bogi Amen. Bog! obrnil se boš do nas, in nas oživil. In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo. Bog! skaži nam svojo milost. In 'dodeli nam svoje zveličanje. Bog! usliši mojo molitev. hi moje vpitje naj pride do tebe! Bog z vami ! In s tvojim duhom! Mašnik gredo k altarju, in rečejo: Mol 1 Ul O. Odvzami nam. prosimo o Gospod! naše pregrehe, da bomo vredni, stopiti s čistim srcem k najsvetejšemu. Po Kristusu. Gospodu našem. Amen. Mašnik v sredi altarja priklonjeni molijo: Prosimo te. o Gospod! po zaslia- ženju tvojih svetnikov, katerih svetinje so tu, in po zasluženju vseh svetnikov, da mi odpustiš milostljivo vse moje -grehe. Amen. Mašnik berejo na desni strani altarja nekatere besede, ki se jim pravi introit, to je uvod: Z najboljšo pšenico jih je nasitil, in- s strdjo izpod skale tekočo jih napasel- Veselite se pred Bogom, našim pomoč¬ nikom. in hvalite Boga Jakopovega. Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu; kakor mu je bila v začetku, zdaj in 59 vsaki čas, od vekomaj do vekomaj. Amen. Češčena bodi sv. Trojica in neraz¬ deljena edinost. Častili ga bomo, ker nam je svojo milost skazal. V sredi altarja: M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod, usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Kristus, usmili se nas! M. Kristus, usmili se nas! Sl. Kristus, usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod, usmili se nas! M. Gospod, usmili se nas! Slava.*) (Gloria.) M. Čast Bogu na visokem in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, po¬ višujemo te; zahvalimo te zavoljo tvojega velikega usmiljenja. Gospod Bog, kralj nebeški ! Bog, vsegamogočni Oče! Gospod edinorojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod Bog, Jagnje božje, Sfn Boga Očeta!- Ki *) Pri mašah v Smem in višnjevem oblačilu iz¬ pusti se „Slava“. 60 odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo molitev! Ki sediš oh desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, h sam Gospod, ti sam najviši, Jezus Kri¬ stus, s svetim Duhom, v veličastvu Boga Očeta. Amen. Mašnik se proti ljudem obrnejo in rečejo: M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! Mašnik molijo na desni strani altarja: Moli m O. O Bog! kateri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega t: pljenja za¬ pustil ; daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi občutimo. Kateri živiš in kra¬ ljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog na vekomaj. Amen. Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Ivorinčanov. ,,Bratje! jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh in je zahvalil, ga razlomil in 61 rekel: Vzamite ia jejte, to je moje telo, katero bo za vas dano: to storite v moj spomin. Ravno tako tudi kelih po ve¬ čerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to storite, kolikorkrat hote Pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat kole jedli ta kruh in kelih pili, oznanje¬ vali hote smrt Gospodovo, dokler ne Pride. Kdor koli bo tedaj nevredno jedel ta kruh ali pil kelih Gospodov, bode kriv telesa in krvi Gospodove. Naj pa Presodi človek sam sebe, in tako je od tega kruha in pije od tega keliha! Zakaj kdor je in pije nevredno, je in pije si sodbo, ker ne razloči telesa Gospodovega 11 . Sl. Hvala Bogu! M. O Gospod! vseh oči gledajo na tebe, in ti jim daš hrane o pravem času. Ti odpreš svojo roko in napolniš z bla¬ goslovom vse. stvari. Ti si nam dodelil kruh iz nebes, ki ima vso sladkost v sebi. Moja duša! hvali Gospoda, svojega Boga; hvali ga in prepevaj mu v pesmih in hvalnicah! V sredi altarja: Očisti moje srce in moja usta, vse- gamogočni Bog! kateri si usta preroka 62 Izaja očistil z živim ogljem; tako me očisti s svojo nezasluženo milostjo, da vredno oznanjujem tvoj sveti evangelij, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Blagoslovi me, Gospod! — Gospod bodi v mojem srcu in v mojih ustih, da spodobno in vredno, oznanjujem njegov evangelij. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! Evangelij. Mašnik prekrižajo sv. evangelij in sami sebe, rekoč: f Besede svetega evangelija, ki ga je popisal sv. Janez, (v 6. postavi). Sl. Hvala ti bodi, o Gospod! Tisti čas je rekel Jezus judovskim množicam: „Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kateri je mene, živel zavoljo mene. Ta je kruh, kateri je prišel iz nebes; ne kakor mana, katero so vaši očetje jedli in so umrli. Kdor je ta hruli, živel bo vekomaj". Mašnik poljubijo sv. evangelij in rečejo: M. Po evangeljskih besedah naj bodo izbrisane naše pregrehe. Sl. Hvala tebi, Kristus! Mašnik v sredi altarja molijo ob nedeljah in večili praz¬ nikih „ V e r o“, rekoč: Verujem v enega samega Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih reči. In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjega edinorojenega, kateri je rojen iz Očeta od vekomaj, kateri je Bog od -Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je rojen in ne storjen, kateri je z Očetom enega bitja, od katerega je vse vstvaijeno. Kateri je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega zveličanja z nebes prišel, (tukaj se poklekne z desnim kolenom) Ul J C po svetem Duhu iz Marije device meso na se vzel, in se včlovečil. Bil je tudi križan za nas pod Poncijem Pilatom, trpel in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od mrtvih po besedah pisem. Sel je v nebesa. „Sedi na desnici Očeta, in bo zopet prišel s častjo sodit žive in mrtve, in njegovega kraljestva ne bode konec. Verujem v sv. Duha, Gospoda in oživljavca, ki izhaja iz Očeta in Sina, 64 ki ga z Očetom in Sinom vred molimo in častimo, kateri je govoril po prerokih. Verujem eno, sveto, katoliško in apo¬ stolsko cerkev. Spoznam en krst v od- puščenje grehov. Verujem vstajenje mrt¬ vih in prihodnje življenje. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! Darovanje. MašnikiGospodovi darujejo Bogu kadilo in kruhe,zato bodo sveti svojemu Bogu in ne bodo skrunili njegovega imena. Pri darovanju kruha. Vzami, sveti Oče, vsegamogočni, večni Bog! ta neotnadežani dar, katerega jaz. tvoj nevredni služabnik, darujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu za svoje brezštevilne grehe, zamere in zanikernosti, in za vse pričujoče, pa tudi za vse vrne kristjane, 'žive in mrtve. Daj, da bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen. Mašnik kanijo nekaj kapljic vode v vino, rekofi: Bog! ki si človeka v blagem stanu čudno vstvaril, in ga, ko je bil grešil, še bolj čudno prenovil; daj nam po skriv¬ nosti te vode in tega vina združenim biti s božjo natoro tistega, ki se je po- nižal, deležen biti naše človeške natore, •Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Pri darovanju keliha: Darujemo li. Gospod! kelih zveli¬ čanja. in prosimo tvojo milost, da naj gre pred obličje tvojega božjega veli- častva v prijeten dar za zveličanje naše in celega sveta. Amen. Mašnih mohjo s sklenjenimi rokami: V duhu ponižnosti in s potrtim srcem stojimo pred teboj; vzemi naš dar, o Gospod! in godi naj se pred tvojim obličjem danes naša daritev tako, da bo prijetna tebi, Gospod Bog! Pridi, 1 Vjsvečevalec, vsegamogočni večni Bog, in j posveti ta dar, ki je pripravljen tvojemu svetemu imenu. Mašnih umivajo prste in molijo: V nedolžnosti bom umil svoje roke, in obdajal tvoj altar, o Bog! da poslu¬ šam glas tvoje hvale, in oznanjujem vse čudeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto tvoje hiše, in prebivališče veličastva tvojega. Ne pogubi moje duše s hudob- Družb. bukv. 5 66 nimi, o Bog! in ne umori me s krvi- željnimi, ker je krivica v njih rokah in njih desnica polna podkupščine. Jaz pa hočem v svoji nedolžnosti živeti; reši me in usmili se me. Na pravem stoji moja noga; v zbirališčih te bom hvalil, o Gospod! Čast bodi Očetu itd. Mašnik »a sredi altarja molijo: Vzemi, sveta Trojica! to daritev, katero ti darujemo v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Gospoda našega Jezusa Kristusa, in v čast sv. Marije vselej device, svetega Janeza Krstnika! svetih apostolov Petra in Pavla, njih in vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v zveličanje, in naj prosijo za nas v nebesih, ki obhajamo njih spomin na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Proti ljudem: M. Molite, bratje! da bo moja in vaša daritev prijetna pri Bogu, vsega- mogočnem Očetu. Sl. Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo in čast svojega imena, tudi v prid naš in vse svoje svete cerkve! M. Amen. 67 Tiha molitev. Prosimo, Gospod! dodeli milostljivo svoji cerkvi darove edinosti in mira, katere darovane reči skrivnostno pome¬ nijo. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬ stusu itd. Amen. Zdaj mašnik svoj glas povzdignejo: M. Od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom. M. Kvišku srca! Sl. Imamo jih pri Bogu! M. Hvalimo Gospoda svojega Boga! Sl. Spodobno in dolžnost je. Zares spodobno in dolžnost je, prav in dobro, da ti vselej in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, Večni Bog! po Kristusu, Gospodu našem: Po katerem tvoje veličastvo hvalijo angel ji, ga molijo gospostva, pred njim trepečejo oblasti, ga nebesa in nebeške moči, in zveličani Serafini z druženim petjem povzdigujejo. Daj tudi našim glasom združiti se ž njimi, te prosimo, z globoko ponižnostjo rekoč: Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot! Nebesa in 5 * zemlja so polna tvoje časti. Čast ti bodi na visokosti. Češčen bodi, ki pride v imenu j Gospodovem. Čast ti bodi na visokosti! Mašriik so priklonijo in molijo: Ponižno te tedaj prosimo, nezmerno usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu tvojem : Siuu, Gospodu našem, da sprejmeš in j posvetiš te ponudbe, La darila, te pre- čiste svete darove, katere ti darujemo zlasti za tvojo sveto cerkev, da ji mir daš, jo varuješ, jo v edinosti ohraniš in vladaš po vsem svetu; pa tudi za tvojega služabnika, našega papeža L, in našega škofa L in našega cesarja L in za vse, kateri se držijo prave katoliške in apostolske vere. Spomin za žive. Spomni se, Gospod! svojih služab¬ nikov in služabnic I. f. (tukaj stori spomin za tiste, za katere hočeš darovati), in VSeh pričujočih, katerih vero poznaš in pobožnost vidiš; za katere ti darujemo, ali kateri ti da¬ rujejo ta hvalni dar za se, in za vse svoje, v odrešenje svojih duš, v dosego zveličanja in varnosti, in pošiljajo svoje želje tebi, večnemu, živemu in pravemu Bogu. (»9 [ Sklenjeni (ti darujemo la hvalni dar) z vso družbo izvoljenih, in obhajajoči spomin sosedno Častite vselej device Marije, matere našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih apostolov in mučenikov, Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja, Pina, Kleta, Klemena. Ksi sta, Kornelija, Cipri- jana, Lovrencija, Krizogona, Janeza in Savla, Kozine in Damijana*), in vseh dvoji 1 v svetnikov; daj nam po njih za- služenju in prošnjah, da bomo s po¬ lnočjo tvojega varstva ohranjeni pri Vseli rečeh. Po ravno tem Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. K povzdigovanju. Pašnik držijo roke nad kruhom in kelihom in molijo: Prosimo te tedaj, o Bog! sprejmi Potolažen ta dar, katerega ti darujemo' *) Ti peteri svetniki, namreč Asist in Kornelij bili so !'<* rimskem i n , K1 e t, Klemen, nasledniki sv. Petra tolu in sloveči mučeniki. Ci pri jami, kartaginskemu škofu, so 1. 285 glavo odsekali. Sv. L n v- r e n c i j, rimski dijakon, je na razbeljenem ražnju Jklenil svoje življenje. Sv. Ivrizogon, iz Rima doma, bil 1. 303 z mečem umorjen Janez in Pavel, Kata in cesarska služabnika, sta bila za cesarja Julijana K* glavo djana, K oz m a in Damijan, zdravnika iz Arabije in sloveča čudodelnika, sta bila 1. 285 z ^ečem prebodena, 70 mi, tvoji hlapci, in z nami vred vsa tvoja družina; daj nam v tvojem miru preživeti svoje dni, reši nas večnega po¬ gubljenja, in daj nam štetim biti med tvoje izvoljene. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Daj, prosimo te, o Bog! da bo ta dar ves f posvečen, f sprejet, f potrjen, resničen in prijeten; da nam bo spre¬ menjen v f Telo in f Kri tvojega pre¬ ljubega Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa. *) Kateri je pred svojim trpljenjem ta dan vzel kruh v svoje svete in častite roke, in je vzdignil oči proti nebu k tebi, svojemu vsegamogočnemu Očetu, te zahvalil, ga f posvetil, razlomil in dal svojim učencem, rekoč: „V z e m i t e in jejte vsi od tega, zakaj to je moje T e 1 o“. Mašnik povzdignejo sv. hostijo, ter jo ljudem pokažejo, da jo molijo, in potlej rečejo: Ravno tako je vzel po večerji tudi prečudni kelih v svoje svete in častite roke, te spet zahvalil, ga f posvetil, in *) Ti peteri križi pomenijo, da je Jezus trpel za nas na vseh peterih poeutkih. 71 dal svojim učencem, rekoč; „Vzemite in pijte vsi iz njega; zakaj to je kelih moje Krvi, nove in večne zaveze, skrivnost vere, katera bo za vas in za njih veliko prelita v o d p u š č e n j e gre¬ hov. Kolikorkrat hote to storili, storite v moj spomin". Mašnik povzdignejo kelih s sv. Krvijo, da jo ljudje molijo in potlej .rečejo: Po tem povelju tedaj obhajamo, o Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto ljudstvo, spomin presvetega trpljenja, od smrti vstajenja in častitega vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina tvojega, Go¬ spoda našega, in darujemo tvojemu pre¬ čudnemu veličastvu od tvojih darov in daril ta čisti f dar, ta sveti f dar, ta neoskrunjeni f dar, sveti f kruh večnega življenja in kelih f večnega zveličanja.*) Poglej na te dari s potolaženim in milostljivim obličjem, in sprejmi jih, ka¬ kor si bil sprejel dari svojega hlapca, pravičnega Abelna, in daritev našega očaka Abrahama, in pa sveto daritev in *) Ti peteri križi pomenijo petero ran Kristusovih, katere je na križu za nas prejel, da bi nas z Očetom spravil. neoskrunjeno posvečbo, katero ti je da¬ roval Melkizedek. tvoj vel,ki duhoven. Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog! reta .prinesli Ir tiari po rokah tvojega svetega angelja na tvoj visoki altar. pred tvoje 'božje veličastvo, da hotno vsi, kar nas ho deležnih tega alta rja, in zavžilo presVelo f Telo in presveto, f Kri tvojega Sina, napolnjeni z vso nebeško dobroto in milostjo. Po ravno tern Kristusu. Gospodu našem. Amen. Sp o m in za uv r t v e. Spomni se tudi, Gospod! svojih slu¬ žabnikov ill služabnic I. I. (tukaj stori s.pomin za mrtve, za- katere hočeš moliti), l\i. SO Šli pred nami z znamenjem vere in spijo v miru. Prosimo Le. Gospod! dodeli njim, in vsem, ki so v Kristusu zaspali, kraj hlada, luči in mira. Po ravno tem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Mašilik se na prsi udarijo in molijo: Tudi nam grešnikom, svojim slu¬ žabnikom, ki v tvoje veliko usmiljenje zaupamo, daj delež in. družbo s svojimi svetimi apostoli in mučeniki, z Janezom, Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignacijem, Aleksandrom, Marcelinom, Petrom, s Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo *), in z vsemi svojimi Svetniki, v katerih družbo, le prosimo, Las vzemi, ne zavoljo našega, zaskiženja, ampak po svoji prizanesljivosti. Po, Kri¬ stusu, Gospodu našem, po katerem, Go¬ spod ! vse te dobrote vselej stvarjaš, f posveeuješ, f oživljaš, f blagoslovljaš in Lam podeljuješ. Po njem, ž njim in v njem jo tebi, Bogu Očetu vsegamo- *) Vsi ti petnajsteri svetniki .so sloveči - mučeniki Jz prvih stoletij. Sv. Janez Krstnik, poslednji muče¬ nik stare, in sv. Štefan, prvi mučenik nove zaveze, sta po vsi pravici na prvem mestu. Sv. Matija, apostol sicer, pa ne od'Gospoda poklican, temne od apostolov izvoljen, pride še le tukaj na vrsto. Bil je 1. 74 v Jeruzalemu kamnjan. Sv. Barnaba, tovariš Sv. Pavla, je bil za cesarja Nerona na otoku Cipru mučen. Ignacij, antijohijski škof, je bil 1. 107 za cesarja • Trajana od divjih zverin raztrgan, in Aleksander, papež, je bil ]. 117 zaboden,. Mašnik -Marcelin in cerkveni služabnik Peter sta bila k 310 z mečem vsmrtena. Tudi z mečem umorjene ste Lili 1.203 ženi in mučenici Količita in P er pet v a. Potem pride še petero mučenic iz dekliškega stana: Sv. Agata, katero so 1. 253 po ojstrih črepinjah in živem oglju do smrti valjali; sv. Lucija, katera je Lila !. 304 zabodena; sv. Neža, ki je bila v svojem prvem cvetju 1. 305, in sv, Cecilij a, ki je bila 1. 230 ob glavo djana, Poslednjič pride še sv. Anastazija, Učenka sv. Krizogona, ki je -v ognju našla svojo krono. 74 gočnemu, v edinosti svetega Duha vsa čast in slava.*) Mašnik povzdignejo kelih s sv. hostijo in rečejo na glas: M. Od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Molimo. Po Zveličarjevi za¬ povedi opominjani, in z njegovim božjim naukom podučeni si upamo reči: Oče naš, kateri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Sl. Temuč reši nas zlega. M. Amen. Reši nas, prosimo, Gospod Bog! vseh zlegov, preteklih, sedanjih in prihod¬ njih, in na prošnjo svete, in častite vse¬ lej device božje porodnice Marije, svojih svetih apostolov Petra in Pavla, Andreja, in vseh svetnikov, daj nam mir v naših dnevih, da bomo s pomočjo tvoje mi- *) Ti trije križi pomenijo tri najbritkejse ure, katere je Jezus živ na križu visel. 75 losti podpirani vselej brez greha, in ob¬ varovani vse zmote. Po ravno tem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. Mašnik storijo križ čez kelih in rečejo: M. Mir Gospodov bodi vedno z vami. Sl. In s tvojim duhom. Mašnik spustijo košček sv. hostje v kelih in rečejo: Ta zmes in posvečba Telesa in Krvi Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi nam, ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen. Mašnik se trikrat na prsi udarijo, rekoč: Jagnje božje, ki odjemiješ grehe sveta; usmili se nas! Jagnje božje, ki odjemiješ grehe sveta; usmili se nas! Jagnje božje, ki odjemiješ grehe sveta; daj nam mir! Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne glej mojih gre- hov, ampak vero svoje cerkve, in daj ji po svoji volji mir in edinost; ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, kateri si po Očetovi volji s svetim Duhom vred.svet s svojo smrtjo v živ¬ ljenje obudil,'reši me s tem svojini pre¬ svetim Telesom in svojo presveto Kr vij o vseh mojih grehov in vseh zlogov; daj, da se vselej držim tvojih zapovedi, in ne dopusti, da hi se kedaj ločil od tebe, kateri živiš in 'kraljuješ z ravno tem Bogom Očetom in svetkn Duhom od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus! zavžitje tvo¬ jega Telesa, katero se jaz nevreden človek predrznem prejeti, mi ne hodi v sodbo in pogubo, ampak naj mi bo po tvoji dobroti hramba in zdravje duše in telesa. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Zavživanje. Kruh nebeški bom prejel, in klical v .ime Gospodovo. 77 Majnik se trikrat na prsi udarijo, in rečejo trikrat: Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. Majnik store križ čez se s sr. hostijo in rečejo: Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Majnik primejo kelih, rekoč: Kaj bom povrnil Gospodu za vse, kar mi je dal? Kelih zveličanja bom vzel, in klical v ime Gospodovo. Klical bom va-nj o znanj e vaj e njegovo hvalo, in bom v zavetju pred svojimi sovražniki. Majnik vzamejo kelih v desno roko, in store ž njim križ 'čez se, rekoč : Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Molitev po zavživanjo. Kar smo z uslmi prejeli, Gospod! naj s čistim srcem zavžijemo, in ta .časni dar nam bodi večno zdravilo. Tvoje Telo, Gospod! ki serri ga zavžil, in tvoja Kri, katero sem pil, naj se sklene z mojim srcem, in daj, da ne bo 78 madeža pregrehe v meni, ki so me po¬ krepčale čiste in svete skrivnosti. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do veko¬ maj. Amen. Mašnik molijo na desni strani: Kolikorkrat koli bote ta kruh jedli in pili ta kelih, bote smrt Gospodovo oznanjevali, dokler ne pride. Kdorkoli tedaj bo nevredno ta kruh jedel in kelih Gospodov pil, bo kriv Telesa in Krvi Gospodove. Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu: M. Bog z vami! SL In s tvojim duhom ! Poobhajilna molitev. Stori, prosimo, Gospod! da bomo z večnim vživanjem tvoje božje natore nasiteni, kar časno prejemanje tvojega dragega Telesa in tvoje, Krvi predpo- menjuje. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha na vekomaj. Sl. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! M. Idile, minula je maša! Sl. Hvala Bogu. 79 Mašnik na sredi altarja priklonjeni molijo: Naj ti dopade, sveta Trojica! opra¬ vilo moje službe, in daj, da bo daritev, ki sem jo nevredni človek daroval pred očmi tvojega veličastva, tebi prijetna, za me pa in za vse, za katere sem jo opravil, po tvoji milosti v spravo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Mašnik poljubijo altar, obrnejo se proti ljudem in jih blagoslovijo, rekoč: Blagoslovi vas vsegamogočni Bog f Oče in f Sin in f sveti Duh. Sl. Amen. Mašnik stopijo na levo stran altarja, in rečejo: M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duhom! M. Začetek svetega evangelija po svetem Janezu. Sl. Slava tebi, Gospod! M. V začetku je bila Beseda, in Be¬ seda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, 80 w kateremu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči. Bila je prava luč, katera razsveti vsa¬ kega človeka, ki pride na ta svet. Na svetu je bil, in svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je spre¬ jelo, dal jim je oblast, božjim otrokom biti; njim, ki verujejo v njegovo ime, ki niso iz krvi, ne iz volje mesa, ne iž volje moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda (tukaj se z desnim kolenom poklekne) je meso postala in je med nami prebivala, in smo videli njeno čast, kakor čast Edinorojenega od Očeta, polna milosti in resnice. Sl. Hvala Bogu. 81 Druga sveta maša s premišljevanjem trpljenja Kristusovega. Pred sveto mašo. Misli si, da si v Jeruzalemu v obednici, kjer je Jezus s svojimi učenci imel zadnjo večerjo. —■ Pomisli, kaj ti je najbolj treba, na duši ali na telesu; in za tisto posebno potrebo daruj sv. mašo. pltospod, moj Bog! kako veliko je tvoje ' ime med narodi sveta! Od solnčnega vzhoda do zahoda daruje se čisti dar tvojemu imenu. Jezus, ti najviši mašnik! pridi in daruj v podobah kruha in vina svoje sveto meso in svojo rešnjo Kri v spravo za naše grehe. Jagnje božje, ki si na križu za nas svojo kri prelilo, položi se v roke svo¬ jega služabnika, mašnika, kakor nekrvav dar — v hrano našim dušam. Sveti, neskončni Bog! jaz uboga grešnica sem prišla sem pred altar, da bi slišala sveto mašo. S tistim najpopol- nišim namenom, s katerim se je tvoj preljubi Sin, Jezus Kristus, za nas da¬ roval pri zadnji večerji in na križu, 6 Družb. bukv. 82 darujem ti tudi jaz to sveto mašo v počeščenje tvojega presvetega imena; v povišanje tvoje časti; v zahvalo za vse meni in drugim dodeljene dušne in telesne dobrote; v zadostenje za svoje grehe; v dosego novih milosti, posebno milosti svete čistosti in ponižnosti; v pomoč in tolažbo tistim, za katere sem dolžna moliti, posebno za te I. L, ki so še pri življenju in za te L !., ki so že v Gospodu zaspali. — Rada bi bila zbranega duha in prav pripravljena, pa sem preslaba. Prosim, Gospod! usmili se me. Ti pripravi mojo dušo, li očisti moje srce, da bom vredno pri tej sveti daritvi. Kedar mašnik na spodnji stopnici molijo. Kedar mašnik doli pred altarjem globoko pri¬ klonjeni molijo očitno spoved, misli si Jezusa na oljski gori v molitvi, kako v smrtni žalosti na tleli sloni in zavoljo tvojih grehov krvavi pot poti. —- Spovej se tudi ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih iz celega srca. Kdo bo dal vode moji glavi, kdo solz mojim očem, da bom jokala nad svojimi grehi, in izmila grde madeže svoje duše! Oče! grešila sem zoper nebo in zoper tebe, nisem vredna, tvoj otrok 83 imenovana biti. Ne zavrzi me izpred svojega obličja, in ne odvzami mi svo¬ jega svetega Duha. Obrni na me svoje milostljive oči, o Bog! in usmili se me. Zavoljo svojega preljubega Sina, nad katerim imaš svoje dopadenje, mi od¬ pusti moje grehe. Jezus/ moj Gospod in Zveličar! s svojim krvavim potom, ki si ga potil na oljski gori, izbriši vse moje grehe. Gloria ali slava. (Če jo molijo ma.šnik.) Premišljuj hudobno veselje Judov, ko so Jezusa v jeli, in kakor budodelnika z vrvmi zvezali. Ti pa hvali 3oga in svojega Zveličarja, ki je prevzel to sramoto, da je tebe rešil. Čast bodi Bogu po višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬ limo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zahvaljujemo se ti zavoljo tvojega velikega usmiljenja. Gospod Bog, nebeški kralj! Bog, oče vsegamogočni! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin! Gospod Bog! Jagnje božje, sin Boga Očeta! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo ni okle v! Ki sediš na desnici Očeta, usmili 6 * 84 se nas! Ker ti sam si svet, ti sam si Gospod, ti sam si najviši, Jezus Kristus, s svetim Duhom, v časti Boga Očeta. Amen. List ali berilo. Kedar gredo raašnik iz srede altarja na listno ali žensko stran, premišljuj, Itako so Jezusa peljali od Ana h Kajfu, ga po krivem tožili, v obraz bili in za- pljuvali. — Prosi, da boš prava učenka Jezusova, ka¬ terega božja beseda se bere v listu. O moj ljubi Jezus! *s kakošno sveto potrpežljivostjo si trpel, ko so te od sodnika do sodnika vlačili, povsod za¬ sramovali, tepli in bili. Jaz pa sem tako nepotrpežljiva, in dostikrat ene same žal besede ne morem potrpeti, ne mo¬ rem molčati in tiho djati. O najpohlev- niši Jezus! ozdravi me napuha, ozdravi me jeze. Uči in podpiraj me, da se ne bom togotila nad sovražniki, ki mi hudo želijo in podkopavajo moje dobro ime. Stori me vredno, preganjanje trpeti za¬ voljo pravice, da postanem tvoja prava in zvesta učenka. O Bog! kateri si razsvetli s svojim Duhom preroke in apostole, in še zdaj vedno govoriš iz ust svoje svete cerkve, trdno in živo verujem vse, kar me rim¬ ska katoliška cerkev uči in mi zapoveduje 85 verovati. Daj mi, o Bog! vero svetih očakov, gorečnost prerokov, ljubezen apostolov, zvestobo svetih devic, naj mi bo tvoja beseda k zveličanju. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Evangelij. Kedar gredo mašnik na evangeljsko stran, pre¬ mišljuj, kako so Jezusa k Pilatu peljali, kako hudo tožili. — Obljubi svojemu Zveličarju, da nikdar nočeš zatajiti tega, kar uči njegov sv. evangelij. Kako malo, o moj Jezus! si vzamem k srcu besedo tvojega sv. evangelija, za katerega si moral ti toliko trpeti! Kako slabo in razmišljeno ga poslušam! Kako * mlačna in lena sem, ga spolnovati! Kako redko in mrzlo se pogovarjam o tvojih svetih naukih! Kako nerada berem po¬ božne bukve in kako hitro se jih nave¬ ličam ! — 0 ne dopusti, da bi se kedaj sramovala tvojega svetega evangelija, ali bi ga celo zatajila iz ljubezni do sveta ali iz strahu pred zamero njegovo; tem¬ več daj mi milost, da se skažem in v selej zadržim kakor prava kristjana, da boš tudi ti enkrat pri sodbi mene spoznal za svojo zvesto deklo in k sebi Vzel v nebesa. Amen. 86 Kredo ali vera. (Če jo molijo mašnik.) Kedar se mašnik podajo od evangeljske strani v sredo altarja, in molijo vero, premišljuj, kako je bil Jezus od Pilata poslan k Herodu, kateri si je želel videti kak čudež od njega. — Ne bodi podobna Herodu, ampak prosi Boga ponižne vere! Moli: Verujem v Boga Očeta, ali pa to-le : Blagor njim, kateri ne vidijo in ven¬ dar verujejo! Jaz verujem, o Bog, stori še močnejšo mojo vero. Kako naj se ti zahvalim, o moj Bog! da si me izvolil izmed tisoč in tisoč ljudi, kateri živijo v temi nevere in krivo¬ verstva, in da si me poklical k pravi veri, katera sama me zamore zveličati! — Oh, jaz vidim, da vse premalo spoznavam, kaka sreča je za me, da sem v naročju svete rimske katoliške cerkve! Daj mi, o Bog! v njeni sveti veri živeti in umreti! Darovanje. Ko mašnik odgrnejo kelih, in darujejo kruh in vino, premišljuj, kako Jezusa k Pilatu nazaj pripeljejo, kako strašno ga šihajo in s trnjem kronajo in kako voljno trpi — vse za te. Glej, Gospod! voljna sem in pri¬ pravljena k vsemu, kar. tebi dopade. Ti si moj Gospod, jaz pa sem tvoja dekla — vsa sem tvoja, ti pa bodi ves moj. Vse, 87 kar sem in kar imam, položim tu na altar, tebi v dar. Moja duša in moje telo, moje srce in vse, kar je v srcu, vse naj bo tvoje. Jezus! le zapoveduj z menoj, v tvoji službi sem — le oznanjuj mi svojo voljo, iz srca rada jo hočem spolnovati. Umivanje rok. Premišljuj, kako grdo ravna Pilat. Umije si roke, da bi se skazal pravičnega, zraven pa Jezusa po kri¬ vičnem k smrti obsodi. Ali to ni hinavsko ? Prosi prave pobožnosti. O moj Bog! kolikokrat se delam po¬ božno, samo da me ljudje vidijo! Koli¬ kokrat se zadržim sramožljivo, pa mi ni resnica! — Prest vari mi moje srce, da bom resnično pobožna, le tebe ljubila, tebi dopasti želela. Očisti me mojih skriv¬ nih grehov, in operi me mojih hudobij, da bo moje telo tvoj sveti tempelj, moja duša pa altar, tebi posvečen in v sedež pripravljen. — Ne meni, ampak tebi, Gospod! naj bo hvala in čast. Sanktus ali Svet. Premišljuj, kako Judje, ki so Jezusa pred petimi dnevi o njegovem prihodu v Jeruzalem pozdravljali z veselim n Hozana“, zdaj na vse grlo kričijo : Križaj ga! križaj ga 1 — Prosi stanovitnosti! ■88 O kako nestanovitna stvar je človek! Zdaj tukaj klečim vsa potrta in skesana, in delani obljubo nad obljubo, da ne bom več grešila; čez kako uro morebiti bom pa že vse pozabila, bom zopet žalila svo¬ jega toliko ljubeznjivega Boga, ga bom zopet križala s svojimi grehi. — Gospod! oh pač revna sem in slaba; bodi ti moja pomoč in podpora! — Svet, svet, svet si ti, o Gospod Bog, stvarnik vseh reči! Nebesa in zemlja so polna tvoje časti. Čast in hvala ti na višavah. Če- ščen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Čast in hvala ti na višavah! Pred povzdigovanjem. Premišljuj, kako Jezus, od Pilata k smrti obsojen, težki križ zadene, in nese na goro Kalvarsko. Pridruži se jeruzalemskim hčeram, spremljaj ga ž njimi vred, in jokaj nad njim in nad svojimi grehi, — Spomni se pa tudi tistih živih, za katere veš, da si dolžna moliti. O moj Jezus, kako nehvaležna bi bila, ko bi te zapustila na težkem brh¬ kem potu na goro Kalvarijo! Ti praviš: Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji sam sebe, naj vzame svoj križ vsak dan in hodi za menoj; ne daj torej, da bi se zaljubila v grešne kratkočase, da bi 89 svoje truplo preveč mehkužila, in živela po svoji lastni slabi volji. Oh, moj Jezus! vsaj veš, da sem se tebi vdala, tebi zaobljubila že sto- in sto¬ krat v svojem življenju. Kjer si ti, ljub¬ ček moje duše! tam sem rada tudi jaz, in če je tudi na križevem potu. S teboj rada trpim, s teboj rada umrjem. Ozri se milostljivo, o Gospod! na svoje služabnike in služabnice I. L, na moje ljube dobrotnike, prijatelje, znance, tovariše in tovaršice; spomni se pa tudi mojih sovražnikov, in daj vsem, česar te prosijo in jim služi v zveličanje. Pri povzdigovanju sv. hostije. Premišljuj, kako Jezusa na križ pribijajo, in po¬ vzdignejo med dva razbojnika. Molim te, o Jezus! ki si v podobi kruha živ pričujoč, z dušo in telesom, s krvijo in z mesom, po božji in člo¬ veški natori. Bodi sto tisočkrat češčeno, o presveto rešnje Telo! Gospod Jezus, tebi živim! Gospod Jezus, tebi umrjem! Gospod Jezus, tvoja sem, če živim; tvoja sem, če umrjem. Amen. 90 Pri povzdigovanju sv. keliha. Premišljuj kako obilno teče kri iz Jezusovih presv. ran — v odpuščenje tvojih in grehov celega sveta. O presveta Kri Jezusova, katera si bila za nas na križu prelita, bodi sto tisočkrat češčena! O predraga Kri Jezu¬ sova, operi me in očisti mojo nagnjusno dušo, da ne boš zastonj za me prelita! — 0 Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus, bodi mi dobrotljiv! O Jezus, usmili se me, in odpusti mi moje grehe. Amen. Po povzdigovanju. Premišljuj temo, katera se je storila po vsej zemlji, ko so Jezusa križali, in spomni se vernih mrtvih, ki so shranjeni v temni ječi, v vicah. O Gospod! ne daj, da bi se kedaj pogreznila v tisto strašno temo, kjer ogenj zmiraj žge, kjer črv zmiraj grize, kjer je jok, vpitje in škripanje z zobmi. Obvaruj mojo dušo pred večno smrtjo, in daj mi, da te enkrat gledam od obličja do obličja, kakor te zdaj verujem v presv. rešnjem Telesu pričujočega, in te s ponižnim srcem molim. Usmili se, o Gospod! tudi ubogih duš, ki so zadržane v vicah, posebno I. I. Priporočujem jih tvoji neskončni 91 ljubezni, usmili se jih! Pošlji svojega nadangelja, sv. Mihaela, naj odpre vrata njih temne ječe, naj jih pelje v svetlobo svetih nebes, v veselo družbo tvojih svetnikov, pred tvoje obličje, po katerem ven in ven zdihujejo. Oče naš. Ali moli z mašnikom „Oče naš“, ali pa premišljuj sedem Kristusovih besed na križu: Oče odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo! — Orada odpustim tudi jaz svojim sovražnikom, da bo Bog od¬ pustil meni. Bog! daj jim vse dobro, in ne povračuj jim krivic, ki so jih meni storili. Resnično, resnično ti povem, danes boš z menoj v svetem raju! O da bi tudi jaz slišala to veselo be¬ sedo, ko bo moja duša vzela slovo od trupla in sveta. Žena, glej, tvoji sin! Sin, glej, tvoja mati! — Večna hvala ti bodi, o Jezus! da si mi dal tako dobro in ljubeznjivo mater — Marijo, prečisto devico. Da bi bila le tudi vselej vredna in pokorna hči take matere! 92 Žejen sem! — O Jezus! ti šibil žejen — zveličanja moje duše si bil žejen. Da bi tudi moja duša tako žejna bila J — tebe in tvoje svete milosti! Zmiraj bolj spoznavam, kako prazno in nečimerno je vse. na svetu — samo ti in tvoje sv. režnje Telo me zamore nasititi. O daj, da se prav pogosto s teboj sklenem! Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? — Tudi meni se več¬ krat tako godi, da sem vsa suha, vsa temna, in zdi se mi, da ti, moj Jezus! si me zapustil. Daj mi, da bom tudi v takem stanu potrpežljiva in vdana, kakor si bil ti na križu! Dopolnjeno je! — Res, kmalu bo dopolnjeno moje življenje; moja leta bodo dotekla •— morebiti danes že, in selila se bom v večnost. Blagor vsakemu, blagor meni, če bom ostala zvesta do konca! Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! — O naj bi bilo tudi moje zadnje zdihovanje in moja zadnja molitev: Jezus, v tvoje roke izročim svojo dušo! Jezus, tvoja sem in tvoja ostanem vekomaj. Amen. 93 Agnus Dei. Ko mašnik. prelomijo sv. hostijo, premišljuj, kako se je Jezusova duša ločila od telesa, in prosi za milost, srečno umreti. O moja duša, kako bo takrat, ko bo treba ločiti se od telesa in od celega sveta! Kam se bova djala, kam se obrnila? Kam drugam, kakor k Jezusu! — 0 moj Jezus! vse moje upanje je v tebi. Tvoja smrt je moje življenje. Le eno te prosim, da bi umrla smrti pravičnih — v tvoji sveti milosti! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta! prizanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta! usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta! usmili se nas, o Gospod! Sveto obhajilo. Premišljuj, kako pokopavajo Jezusovo telo. On pa želi pokopan biti v tvojem srcu. — Ce ne greš v res¬ nici k sv. obhajilu, obhajaj se pa v duhu, to je, obudi srčne želje po Jezusu, spoznaj ponižno svojo nevrednost, in prosi Jezusa, da gre s svojo sv. milostjo v tvoje srce, in kraljuje v njem kakor kralj. O Gospod, nisem vredna, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša! O moj Jezus, da bi pač bila vredna, da bi bilo 94 moje srce grob tvojega zdaj živega Te¬ lesa! Cdej, moje srce ti stoji do kraja odprto. Pridi, o Jezus, ko te toliko ljubim, pridi in prebivaj ven in ven v meni — tebe zgubiti bi bila moja smrt. Zdihljej k Jezusu. Se odprla so nebesa, Glej! že Kralj nebeški gre; Duša, vzdigni se s telesa In nasiti si želje! Truma angeljev se zbira Na altarju moli Ga; Tam studenec gnad izvira, Glej tam svoj’ga Ljubega. Oh, ne čakaj, Jezus mili, Pridi, pridi ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene, skleni se z menoj! Res, Gospod! da nisem vredna, Da pod mojo streho greš. Kak’ pa tebe sem potrebna, To najbolje sam ti veš. Saj ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe srčno čem objeti, Da! poprej ne grem odtod! 95 Torej, Jezus ljubeznjivi, Pridi in nasiti me! Da v ljubezni nevgasljivi, Večno s tabo sklenem se! Po sv. obhajilu. Premišljuj, kako je Jezus pri svojem vnebohodu na oljski gori blagoslovil svoje učence. Stori, o Bog! srečno svoje ljudstvo, in blagoslovi nas vse, ki si nas vstvaril v svojo čast. Blagoslovi tudi mene, o Jezus! da želim in iščem, kar je v ne¬ besih, in ne, kar je na zemlji. Zadnji evangelij. Po blagoslovu mašnik navadno molijo začetek evangelija sv. Janeza. Moli ga tudi ti (glej stran 79), ali pa sledeči odlomek iz evangelija sv. Janeza. Potem pa je Jožef iz Arimateje (ker je bil učenec Jezusov, toda skrivej zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil, da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je do¬ volil. Prišel je tedaj, in snel Jezusovo telo. Prišel je pa tudi Nikodem, ki je bil prvič po noči prišel k Jezusu, in je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor 96 je pri Judih šega pokopavati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil križan, vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. Tam sta tedaj za¬ voljo dneva pripravljanja Judov, ker je grob bil Mizo, položila Jezusa. Po sv. maši. Oče nebeški! vesela zapustim zdaj tvojo hišo, ker sem bila tako srečna, slišati sv. mašo, v kateri se je tvoj pre¬ ljubi Sin, Jezus Kristus, tebi daroval. O da bi le smela spet kaj kmalu priti k sv. maši! Popravi, o Jezus! s svojo lju¬ beznijo, kar manjka moji molitvi. Potrdi vse moje dobre naprejvzetja, dopolni vse moje svete želje, in vzemi me enkrat k sebi v večno veselje. Tvoj sv. blago¬ slov in moj angelj varuh naj me sprem¬ ljata po vseh mojih potih, danes in vse dni mojega življenja. Amen. Tretja sveta maša, kakor se bere o praznikih svetih devic. X A Pred sv. mašo. moj Jezus! cula sem tvoj presladki glas: Pridi, nevesta moja! pridi, izvoljena moja! in dasiravno sem polna slabosti in madežev, se vendar predr¬ znem, šteti se med tvoje neveste, in pri¬ dem sem v tvojo sveto hišo, vsa vesela, da si me poklical. Pivi tebi biti četrtinko ure, mi je ljubše, kakor brez tebe cel teden. — Prosim, ljubi Jezus! da bi ta sv. maša, pri kateri bom zdaj pričujoča, Pokrotila moje hudo nagnjenje, in po¬ trdila svete želje, ki jih imam. Oživi ur oj o vero, daj mi trdno zaupanje na tvojo milost in pomoč, in vnemi moje srce s svojo sveto ljubeznijo. — Marija, Prečista devica! in ve, ljube svetnice! ki* ste srečno ohranile venec svetega devištva; prosite za me in moje ljube tovaršice, da hodimo tudi me za vami. Pri začetku sv. maše. V imenu Boga f Očeta in f Sina Ui svetega f Duha približala sem se 98 tudi jaz k daritvi sv. maše. Bojim se sicer, o Bog! in strah me je pred teboj, ko se spomnim svojih pregreh in hudobij; ali milost tvoja mi daje srčnost. Ti, o Gospod! si usmiljen in prizanesljiv, ker veš, da smo slabe stvari in se spomniš, da smo prah in pepel — in kakor se oče_ usmili svojih otrok, tako se usmiliš tudi ti tistih, ki se tebe bojijo. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Oče nebeški! usmili se mašnika, ki se globoko priklonjeni tožijo svojih gre¬ hov, usmili se pa tudi moje revne duše; zakaj tudi jaz se spovem in obtožim Bogu vsegamogočnemu, Mariji, prečisti devici in vsem svetnikom in svetnicam božjim, da sem veliko, prav veliko gre¬ šila, z mislijo, z besedo in z djanjem. Polna žalosti se na prsi trkam, in prosim: Usmili se me, o Bog! in odpusti mf moje .grehe, moje silno velike grehe, vsaj se hočem poboljšati! — Usliši mojo molitev, in moje vpitje naj pride k tebi! Gloria ali slava Bogu. O Bog! ti si kralj kraljev, ti si Gospod gospodov — bodi torej češčen in hvaljen 99 v nebesih, in na zemlji! Ti si naj bolj i Oče, od tebe imamo vse dobro. Ti si svet, le pobožno srce, le tiha in krotka duša ti dopade. Ti si pravičen, plačuješ vse dobro, kaznuješ pa vse hudo. — Molimo, častimo in hvalimo te zdaj in na veko¬ maj. Amen. Molite v. Usliši nas, Bog naš Zveličar! da kakor se praznikov svetih devic tvojih veselimo, se naučimo njih prisrčne pobožnosti. Prosimo te, o Gospod ! obvaruj po prošnji Marije vselej device naše društvo vseh nadlog, in kakor smo se iz celega srca tebi vdale, tako nas reši iz vseh skušnjav. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Berilo iz 1. lista sv. Pavla do Korinčanov. „Od devic nimam Gospodovega po¬ velja; svet pa dam, ker sem milost do¬ segel od Gospoda, zvest biti. Menim tedaj, da je dobro zavoljo sedanje nadloge, ostati kar si. Ako se devica omoži, ni grešila; toda nadloge mesa bodo imele take. Katera se ne omoži in je devica, Oiisli in skrbi, kar je Gospodovega, kako 7* 100 bi bila Bogu všeč, da bi bila sveta na telesu in duhu. Katera pa se omoži, misli na to, kar je svetovega. kako bi dopadla možu. Ali ne veste, da so vaša telesa udje Kristusovi ? Ali bi tedaj smele vzeti ude Kristusove, in jih vpotrebovati k nečistosti ? Bog ne daj! Ali ne veste, da so vaši udje* tempelj svetega Duha, kateri je v vas, in katerega imate od Boga? — Telo ni za nečistost, ampak za Gospoda. Ve niste svoje, ampak kup¬ ljene ste za drago ceno; zatorej častite in nosite Boga v svojem telesu. Katera božji tempelj, to je, svoje telo oskruni, njo bo Bog končal 11 . Večna hvala ti bodi, sveti Duh! za te lepe, svete nauke, ki sem jih zdaj čula. Potrdi in podpiraj me, da se čista in sramežljiva ohranim na duši in na telesu. Le Jezusu naj dopadem, on je moj Gospod — ljudem dopasti ne želim, in bila bi za me tudi velika škoda. Evangelij, kakor ga je zapisal sveti Matevž (25. pogl.). „Nebeško kraljestvo je podobno de¬ seterim devicam, katere so vzele svoja svetila, in so šle ženinu in nevesti na- 101 proti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet pametnih. Petere nespametne vzele so svetila, olja pa niso vzele seboj. Pa¬ metne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. O polnoči pa je vstal šum: „Glejte, ženin gre, poj¬ dite mu naproti!" Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale svoja sve¬ tila. Nespametne pa so rekle modrim: „Dajte nam svojega olja, ker naša svetila UgasujejoP Pametne pa so odgovorile, rekoč: „Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajalcem, in si ga kupite P Kedar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene so šle ž njim na ženitnino, in duri so se zaprle. Posled¬ njič pa pridejo tudi one device, rekoč: >,Gospod, Gospod, odpri nam!“ On pa je odgovoril in djal: „Resnično, vam po¬ vem, vas ne poznam!“ Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure!“ Iz teh besedi, o Jezus! spoznam, da nedolžnost in sveta čistost je deklet edina lepota, je njih največe bogastvo in njih haj viša čast. Dokler sem čistega srca, Pri tebi veliko veljam, naj sem tudi ubo¬ rna in zaničevana od ljudi; če pa čistost 102 zgubim, vrata zapreš pred menoj, in me več ne poznaš. Oh, Jezus! daj, da bom vseskozi čuta nad seboj, da se mi ne zgodi, kakor nespametnim devicam! Vera. (Ce se moli.) Verujem v Boga Očeta, ki je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je; ki vse ohranjuje in vlada; ki za vse po očetovo skrbi. — Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega, ki je za nas človek postal, trpel, križan bil in umrl, je tretji dan od smrti vstal, je v nebesa šel in ima zdaj najvišo oblast čez vse v nebesih in ,na zemlji. — Veru¬ jem v svetega Buha, ki izhaja od Boga Očeta in Boga Sina na vekomaj; ki nas posvečuje, razsvetljuje naš um, in na¬ giba našo voljo k vsemu dobremu. — Verujem vse, kar mi sveta rimska cer¬ kev verovati ukazuje. Bog! daj mi, da bom po sveti veri tudi živela. Darovanje. Moj Jezus! kaj bom tebi dala? kaj darovala? — Saj vdš, da s praznimi rokami klečim pred teboj, in nimam 103 druzega, kakor srce, ki tebe ljubi, ki za te. živi, za te umrje. To svoje srce, in vse, kar je v njem, misli in želje, občutke in nagnjenja, vse tebi dam, vse tebi da¬ rujem. Moja duša in moje telo, moje oči in ušesa, moje roke in noge, moj um in moja pamet, moj spomin in moja domiš¬ ljava, moje poštenje in dobro ime — vse je tvoje, vse tebi izročim. Mašnik si umivajo roke, pokazati mi, da tebi dopade le to, kar pride iz čiste roke in iz nedolžnega srca. Proč tedaj, daleč proč od mojega srca bežite vse hude želje in grešna nagnjenja. Varovati se hočem vseh nevarnosti in vsake slabe priložnosti, vseh nespodobnih norčij in vsega grešnega znanja. Ljudi, ki se grde reči radi menijo ali grde pesmi pojejo, ne bom nikdar štela med svoje prijatelje. Bog me varuj pred njimi, pa tudi mene, da ne bom zinila kaj takega! Čuti hočem in moliti, da ne padem v skušnjavo. Trdno sklenem, da hočem biti čista v svojem poželenju, sramožljiva v svojem Pogledu, varna v svojem govorjenju, po¬ nižna v -svojem oblačilu in poštena v Vsem svojem djanju in nehanju. Hočem se ravnati vselej in povsod po izgledu 104 moje svete patrone in drugih svetih devic. Vse, kar bom storila ali opustila, naj bo v čast in hvalo tvojega božjega imena, moji duši v zveličanje in k pridu naše svete cerkve. Sanktus. Zmiraj bliže nastopa čas, ko bo Jezus prišel iz svetih nebes sem na altar. O Bog! napolni me s svojim svetim Duhom, da se moje srce loči od vsega posvetnega in misli samo na tebe. Ti pa, moja duša! vzdigni se kvišku, idi naproti svojemu kralju, gospodu in ženinu, združi se z angelji in nadangelji, s kerubi in serafi in z vsemi drugimi nebeškimi duhovi, ki ga spremljajo, in vsa vesela, pa tudi z vso častjo prepevaj in reci: Svet, svet, svet si Gospod Bog, stvarnik vseh reči! Nebo in zemlja sta polna tvoje časti. Geščen in hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Bodi mu čast in hvala, modrost in zahvala, slava in moč na vekomaj. Pred povzdigovanjem. Oče nebeški! po tvojem ljubem Sinu Jezusu Kristusu te prosim z vso poniž- 105 nosijo, oglej se milostljivo na svojo sveto cerkev, da jo braniš, ohraniš in poveličaš. Oglej se na našega papeža L, na našega škofa L, na našega cesarja L, na vse verne kristjane in na vse pričujoče, ka¬ terih vera in pobožnost ti je znana. Oglej se milostljivo na vse tiste, za katere sem posebno dolžna moliti (na moje stariše, brate, sestre, prijatelje, znance, dušne pa¬ stirje itd.). Oglej se na vse, ki so se pri¬ poročili mojim prošnjam, in za katere ti veš in hočeš, da imam še posebno moliti. Zlasti te prosim za svoje družbine tovar- šice, da kakor smo se zavezale vse, lepo po dekliško živeti, tudi vse držimo svojo besedo, in čiste ostanemo na duši in na telesu. O Bog! prosim te v imenu vseh, pro¬ sim te z Marijo prečisto devico in z vsemi svetniki in svetnicami tvojimi, reši nas vseh nevarnosti in vsega hudega zalezo¬ vanja, reši nas pogubljenja in uvrsti nas med svoje ljube izvoljene. Pri povzdigovanju sv. resnjega Telesa. Bodi češčen in hvaljen, moj Jezus, ki si tukaj v podobi kruha živ in resnično pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo; 106 ljubim te iz celega srca. O Jezus! bodi mi milostljiv. O Jezus! bodi mi usmiljen. O Jezus! odpusti mi moje grehe. Pri povzdigovanju sv. režnje Krvi. Bodi češčen in hvaljen, moj Jezus, ki si tukaj v podobi vina živ in resnično pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo; ljubim te iz celega srca. O Jezus! tebi živim; tebi umrjem. Tvoja sveta rešnja. Kri me očisti vseh mojih grehov. Po povzdigovanju. Zdaj spoznam, koliko je vredna moja duša; zdaj vidim, kakošna hudobija in grdoba da je greh. Svojo zadnjo kapljo krvi, o Jezus! si za me prelil; si na križu umrl, da si me pekla rešil. Oh! s čem sem zaslužila to tvojo veliko ljubezen? — Sram me je in srce mi trepeče, ko pomislim, kolikrat že sem te hudo razžalila, sem uganjala nespo¬ dobne norčije, sem imela grde pogovore, sem se oblačila nečimerno in sem lišpala svoj obraz, sem pasla nesramne misli in želje, sem pohujšanje dajala s slabim svojim zadržanjem, in sem tebi iz rok trgala duše, za katere si ti tolikanj trpel. 107 Oh, ljubi moj Jezus! ne daj, da bi bila zanaprej tudi taka, da bi bila tvoja sveta kri nad menoj morebiti zgubljena. Spo¬ min tvojega trpljenja in tvoje smrti- na križu naj me obvaruje te nesreče! Usmili se, o Gospod! tudi vernih duš v vicah, posebno tistih, za katere veš, da sem dolžna moliti, in so moje prošnje najbolj potrebne. Daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Daj pa tudi meni in mojim družbinim tovar- šicam, da se bomo z Marijo tvojo ma¬ terjo, s sv. Nežo, sv. Lucijo, sv. Agato, sv. Katarino in z drugimi sv. devicami v nebeškem kraljestvu veselile. Tvoja volja, o Gospod! naj se zgodi, kakor v nebesih, tako na zemlji — naj se zgodi tudi nad menoj. Kar ti hočeš, ho¬ čem tudi jaz, kar pa po tvoji volji ni, tudi po moji ni — vsa se tebi vdam. Ne daj, da bi prišla v skušnjave; če pa pridem, bodi ti pred menoj, da te imam pred očmi in srečno zmagani. O Jezus, jagnje božje! ki odjemlješ grehe sveta, usmili se me, odvzemi mi grehe in daj moji vesti ljubi mir, katerega mi svet ne more dati. Daj, da živim po tvojih svetih zapovedih, naj bom s teboj vekomaj sklenjena. 108 Sv. obhajilo. 0 moj Jezus, ko bi pač moje srce bilo zadosti čisto! tako čisto in sveto, kakor je bilo srce tvoje presvete matere in drugih svetih devic; da bi bila vredna, tebe prejeti. Ali jaz poznam in odkrito povem, da nisem vredna, da ti greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. Duša Jezusova — posveti me, Kri Jezusova — operi me, Trpljenje Jezusovo — potrdi me, Rane Jezusove — ozdravite me, Srce Jezusovo — sprejmi me, Duh Jezusov — oživi me, Dobrota Jezusova — s svojim Očetom spravi me, Lepota Jezusova — za seboj vleci me, Ponižnost Jezusova — ponižaj me, Krotkost Jezusova — - potolaži me, Mirnost Jezusova — mirno stori me, Ljubezen Jezusova — užgi me, Kraljestvo Jezusovo — pridi v me, Gnada Jezusova — napolni me, Milost Jezusova — zveličaj me, Svetost Jezusova -— posveti me, Čistost Jezusova — očisti me, Križ Jezusov — podpiraj me, 109 Žreblji Jezusovi — pribijte me. Trnje Jezusovo — kronaj me, Žolč Jezusov — napoji me, Usta Jezusove — blagoslovite me, V življenju in v smrti, zdaj in v več¬ nosti. Amen. 0 moj Jezus, kako sladek si ti tistim, ki tebe ljubijo ! Kako moja duša tebe želi! kako po tebi hrepeni! Pridi, o pridi v moje srce, bodi moj ljubček, moj gost, in očisti me vseh grehov. Združi se z menoj, in ne daj, da bi se kdaj več ločila od tebe! Zaceli moje rane. pomagaj moji slabosti, in oživi me k novemu življenju, da v resnici lahko porečem: ..Jaz sicer živim; vendar ne jaz, temveč Kristus živi v meni“, Marija, prečista devica! prosi za me in za moje družnice, da dobivamo če dalje več veselja do Jezusa v preš v. režnjem Telesu, da se pogosto in vselej vredno ž njim sklenemo, za njega živimo, za njega umrjemo. Zadnje molitve. Vsegamogočni in predobrotljivi Bog! oglej se milostljivo na naše prošnje, in brani nas hudih misel in želj, naj bo naše srce vredno prebivališče svetega Duha. 110 0 Gospod! hodi sto tisočkrat zahva- ' ljen za vse milosti in dobrote, ki jih deliš meni in vsem stvarem. Z Jezusovim neskončnim zasluženjem sklenem svojo slabo službo; njegova ljubezen naj doda, kar meni pobožnosti pomanjkuje. Blago¬ slovi nas, o nebeški Oče! blagoslavi mene, moje ljube družnice in vse ljudi. Blagoslovi moje sklepe, moja pota in opravila — vse, kar delam in počenjam, naj bo tebi v čast in meni v zveličanje. Pri zadnjem evangeliju. Jezus! ti si kakor luč na svet prišel, da si nam pokazal pol k večnemu živ¬ ljenju. Vodi nas po vseh naših potih, da v temi ne zaidemo, v skušnjavah ne pa¬ demo in v kako grdo lužo ne zabredemo. Dobro spoznam, kako sem slaba in ne¬ stanovitna, zatorej prav lepo prosim, bodi ti, ljubi Jezus! moja podpora in moja pomoč, tvoja sveta milost naj me sprem¬ lja, da bom sveto živela in sveto umrla. Amen. Po sv. maši. Moj Jezus! lepo te prosim, odpusti mi, da sem bila pri tej sveti maši tako mrzla in raztresena. Ti veš, da moje 111 misli so dobre, da rada, prav rada bi bila zbranega duha; ali moja slabost je tako velika, da ne mislim in ne storim, kar bi rada, ampak kar hočem, kar mi težko dene, mislim in storim. — Prosim, ti popravi, kar sem jaz slabo opravila; ti od svojega zasluženja dodeni, kar naj¬ deš pri moji molitvi pomanjkljivega. — Daj, da bo ta sv. maša tebi v čast, moji duši pa v zveličanje; da bom danes in vselej vse svoje misli, želje, besede in djanja v tebe obračala, vse iz ljubezni do tebe storila, in svoje srce čislo brez vsega madeža ohranila. In ti, Marija! pokaži, da si res moja mati, priporoči me Jezusu, svojemu ljubemu Sinu, da me danes in vse dni mojega življenja ohrani v svoji milosti, in da ne bom iskala in želela druzega, kakor njemu dopasti. Čast in _ hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu in sv. Duhu. Čast in hvala bodi tudi Mariji, kraljici nebes in zemlje, zdaj in na veko¬ maj. Amen. O zakramentu sv. pokore. ekleta! ve se rade umivate, rado perete 8v °j a oblačila, da ste snažne in čedne; oj, da bi le tudi tako rade svojo vest umivale, svojo dušo čistile in k sv. spovedi bo¬ dilo. Če tudi nobenega smrtnega greha nimate nad seboj, morate vendar vsakega meseca k spovedi iti; katere pa ste bolj pobožne, in želite nastopiti pot popolnosti, morate iti še bolj pogosto. In sploh vsem vam naročim, da v večih nevarnostih, ko ste, in huje sku¬ šnjave, ko imate, bolj pogosto morate priti k spovedi. Ko bi pa katera izmed vas bila tako nesrečna, česar vas Bog obvaruj, da bi padla v smrten greh, smela bi odlagati k večemu 113 do nedelje — najbolje pa bi bilo spovedati se precej tisti ali vsaj drugi dan. Ne bodite zdaj k temu, zdaj k unemu duhovniku, temveč izvolite si s pomočjo božjo svojega spovednika, ki so pobožen, učen, usmiljen in natančen ; ki vas priganjajo k sveti čistosti in sramežljivosti, in vam priporočujejo vedno zatajevanje, pokorščino, krotkost in druge svete čednosti. Držite se jih kakor otrok svo¬ jega očeta, in ne premenjujte jih, če nimate kakošnih posebnih vzrokov. Imejte jih v časti, kakor angelja, katerega vam Bog pošlje, od¬ prite jim svojo dušo v ponižni pokorščini. —■ Pripravljajte se k spovedi vselej z vso skrbjo, in ne pozabite, da k zakramentu sv. pokore gre to petero: 1. Spraševanje vesti, 2. kesanje, 3. trdni sklep, 4. spoved in 5. zadostenje. Spraševanje vesti. Prva stopinja do pobožnega življenja je skrbno in pogosto spraševanje svoje vesti. Brez pridnega spraševanja vesti ne moreš spoznati sama sebe, se ne moreš čisto spovedati in tudi no poboljšati. Navadi se torej, da boš vsak večer spraševala svojo vest; posebno pa si pri¬ zadevaj, spoznati, kam tvoje srce najbolje visi, ali v napuh, ali v nesramnost, ali v jezo, meh- kužnost, lenobo ali kaj druzega. Kakor namreč ,ima vsak Človek srčno žilo, in če jo preseka, je njegovo življenje pri kraju; tako tudi ima vsak svoj prisrčni, svoj priljubljeni greh, do katerega je najhuje nagnjen, in katerega spo- Družb. bukv. 8 114 znati je večidel zelo težavno — ali če ga enkrat spoznaš in odpraviš, si odpravila svojega naj- Inijega sovražnika. Preden začneš svojo vest spraševati, prosi svetega Duha, naj te razsveti in omeči tvoje srce, da boš prav spoznala sebe in svoje grehe. Sprašuj se vselej tako, kakor bi ležala na smrtni postelji. Molitev za razsvetljenje. O Bog! ti veš za moje najskrivniše misli, in tebi so znani vsi koti mojega srca; razsveti moj um, da bom videla, kakošna sem pred tvojim obličjem — kako in kolikokrat sem te razžalila z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo dobrih del. Odpri mi moje oči, da spo¬ znam svoje grehe tako, kakor jih bom spoznala ob svoji smrtni uri, in kakor jih ti spoznaš, ki boš mene sodil. — O Bog! usliši me in pošlji mi svojega svetega Duha. Marija, mati božja, prosi za me! Amen. Ali pa celo kratko Pridi, sveti Duh! in razsveti me z lučjo svoje svete milosti, da hom videla in spoznala vse na tanko, kar sem sla- bega mislila, govorila ali storila, in vse, kar sem dobrega opustila. Amen. Spomni se potem še prav živo pričuj oč- nosti božje, in začni spraševati svojo vest. Če pa hodiš pogosto k spovedi, morebiti vsaki teden, ti ravno ni treba sledečega napeljevanja, posebno če si boječe vesti. Predolgo spraševanje bi ti vtegnilo vest zmešati, dušo zmotiti in srce zmraziti. Sprašuj se brez nepotrebne skrbi, kakor je bilo rečeno zgorej pri večernem opra¬ vilu, posebno: kako si varovala svoje oči in ušesa, svoj jezik in druge svoje zunanje in notranje počutke; in prizadevaj si toliko bolj, da boš imela prav veliko in srčno kesanje, in trdni sklep, poboljšati svoje življenje. Najprej pomisli, kdaj si bila zadnjikrat pri spovedi —• ali si zvesto opravila naloženo pokoro — ali si storila vse, kar so ti spovednik naročili — potem pa se sprašuj z mirnim srcem in brez boječnosti: I. Čez deset zapovedi božjih. 1. Ali nisem imela ‘kakih prostovoljnih dvomov nad to ali uno versko resnico? Sem si prizadevala, iz glave spraviti skušnjave zoper sv. vero? Nisem bodila v hiše, v tovar- sije, kjer moja vera slabi? Sem kdaj slabo ali zaničljivo govorila zoper duhovnike, zoper Post, spoved, čistost in cerkvena opravila; ali sem morebiti take pogovore z dopadenjem poslušala, ali celo potrdila ? Sem kdaj molčala, 8 * 116 ko so drugi slabo govorili zoper sv. vero in svete reči, dasiravno sem previdela, da bi kaj pomagalo?. Nisem brala bukev zoper sv. vero, ali dajala drugim brati? Nisem oponašala pri¬ digarjev ali spovednikov? Nisem pobožnih ljudi zasmehovala, sovražila ali od dobrega od- vračevala? Se nisem sramovala sv. vere, mo¬ litve — prekrižati, pokropiti se z blagoslov¬ ljeno vodo, poklekniti, svetinjo poljubiti, pri¬ pogniti se? Sem imela kake prazne vere na vražarstvo, kvarte, sanje? Sem koga dolžila praznovernih, vražnih reči, ali ga raznašala? Sem molila vselej zjutraj in zvečer, predjedjo in po jedi, in angeljsko češčenje trikrat na dan? Ali nisem bila pri molitvi prostovoljno razmišljena? Sem mislila večkrat čez dan na pričujočnost božjo? Sem storila vse iz ljubezni do Boga, vse njemu v čast? Se nisem samo na oči pobožno delala ? Sem obudila kdaj vero, upanje in ljubezen, posebno ko sem bila v skuš¬ njavah ali v veliki nevarnosti? Sem kdaj med službo božjo nepotrebno zvunaj cerkve ostala, ali namesti v cerkev, šla v krčmo ali na druga slaba pota ? Sem kdaj v cerkvi ali na drugih svetih krajih grešne misli pasla, nesramne po¬ glede, nepotrebne pogovore imela, pohujšljivo se smejala, nespodobno se vedla? Sem kdaj službo božjo mudila, prehitro iz cerkve letela ? Sem godrnjala zoper Boga, zoper slabo vreme in previdnost božjo? Sem dala Bogu dolžno hvalo za prejete dobrote? Nisem tratila božjih darov? Sem bila v bolezni in v nadlogah vselej vdana v voljo božjo? Nisem kedaj v sebi redila kake mrzlote, nevolje ali clo jeze do 117 Boga? Sem častila angelje, svetnike in njih svetinje kakor sem dolžna ? 2. Sem kdaj nepotrebno in nečastitljivo izgovarjala ime Jezusa, Marije, svetnikov in svetnic božjih? Sem kdaj norčevala s svetimi rečmi, božjo besedo ali besede sv. pisma pačila in krivo obračala? Sem kdaj preklinjala, se rotila, priduševala in Boga brez potrebe ali po krivem na pričo klicala? Sem morebiti celo Boga in njegove naredbe, post. vreme, mraz ali vročino klela? Nisem nikogar zapeljala k nepotrebnim prisegam? Sem dopolnila obljube, ki sem jih Bogu’ storila? Sem dopolnjenje ob¬ ljub predolgo odlašala? Sem kdaj obljubila kaj slabega ? Sem spolnila vse, kar mi naročuje ta ali una bratovščina? Sem rada govorila, poslušala ali brala kaj božjega? Sem v skušja- vah vselej z zaupanjem klicala na Boga? 3. Sem bila ob nedeljah in zapovedanih praznikih vselej spodobno, v Bogu zbrana in pri celi sv. maši ? Sem bila tudi pri pridigi in pri popoldanski službi božji? Sem bila kateri- krat kriva, da moj bližnji ni bil pri službi božji? Sem vselej zvesto in skrbljivo poslušala božjo besedo? Sem brez sile in dovoljenja, ali morebiti za dobička voljo delala? Nisem prazno postopala? Nisem ravno ob teh dneh imela slabih tovaršij, pregrešnih kratkočasov -—• ho¬ dila v krčmo, na ples? Sem se pred cerkvijo nastavljala? Sem v cerkev ali iz cerkve hodila s slabimi ljudmi? Sem kdaj po božjih potih iz slabih namenov hodila ali slabo se zadržala? 118 4. Sem očeta in mater rada ubogala, spo¬ štovala, ljubila? Jih nisem dražila, zmerjala, zaničevala preklinjala, grdo gledala, tikala, jim kljubovala, besedovala, kaj hudega ali clo smrt želela? Sem jim kaj z roko namerjala ali jih celo vdarila? Sem jih žalila s svojim slabim zadržanjem, jim delala solzne oči ? Sem raznašala njih slabost, sramovala sc njih revnega stanu, jih zapustila v njihovem siro¬ maštvu? Ali jih nisem nikoli nalagala, goljufala, okradla? Sem molila za nje, jim postregla v njih bolezni? Sem skrbela, da so bili prevideni s sv. zakramenti, sem zvesto spolnila njih zadnjo voljo? Sem se rada 'spominjala svojih rajnih starisev, jim pomagala po svoji moči z dobrimi deli? Nisem morebiti še mrtvih starisev opravljala? Sem pokorna bila tudi svojemu očmu, svoji mačehi, gospodarju, gospodinji in drugim naprejpostavljenim ? Sem o njih slabo govorila, jim bila nezvesta? Sem storila, kar so mi grešnega storiti ukazali, dasiravno sem vedela, da ni prav? Nisem starih, betežnih ljudi ali beračev zasmehovala, za zijake imela ? Se nisem z brati, s sestrami, s tovaršicami kavsala, vjedala, prepirala? 5. Nisem sebe ali svojega bližnjega na zdravju ali življenju poškodovala, nezmerno jedla, plesala, pijana bila? Se nisem pregre¬ šila s hudo jezo ali žalostjo, ali s takimi jedmi in pijačami, od katerih vem, da so mi škod¬ ljive? Sem kdaj svoje zdravje ali življenje ne¬ potrebno v nevarnost postavila, na jezo ali na vročino.prehitro pila, se tepla ali suvala? Sem 119 se kdaj na delu hotela skazati, nespametno se skušala ali pregnala? Sem sebi ali drugim smrt ali kako nesrečo hud o volj no želela? Nisem iz hudobnih namenov kaj pila, jemala ali dru¬ gim kaj takega svetovala? Sem bila voljna v bolezni, v trpljenju? Nisem imela sovraštva s svojim bližnjim, se ga zato ogibala, ga nisem hotela pogledati, pozdraviti? Sem koga pohuj- šala s svojim govorjenjem, s petjem, z buk¬ vami, s pismi, s podobami, z obnašanjem, z obleko, s slabimi izgledi? Sem se ogibala slabih tovaršij in priložnosti? 6. Sem rada kaj nespodobnega mislila, poželela, poslušala? Sem nalašč mislila na ne¬ čiste reči ali sanje? Sem jih zbijala precej iz glave? Sem kaj nesramnega gledala, govorila, pela, nesramnim rečem sc smejala, se jih do¬ tikala? Se nisem preveč lišpala, ogledovala, nečimerno oblačila, moškim nastavljala, po njih gledala, za njimi hodila, sc njim prejemati, poljubovati ali objemati dala, ž njimi norela, se metala, trgala, preprijazna bila? Nisem ho¬ dila kdaj na ples, po krčmah, po drugih potih in krajih, kjer je bila moja čistost v nevarščini? Sem krotila vseskozi svoje počutke? Sem bila zadosti sramožljiva v pogledu in obleki? — Nisem preveč dovolila svojemu sla¬ bemu poželenju? Nisem nikoli kaj nespodob¬ nega. naročevala, pisala, brala, prenašala? Se nisem nepotrebno razgalila, se po noči skrbno Zapiram, ne hodim okoli? Nisem sama ali z dru gimi kaj grdega storila, in morebiti o svetem času, na svetem kraju? Sem se že spovedala 120 tistih nesramnosti, ki sem jih morda v otročjih letih storila, morebiti celo z nespametno živalijo ali s takim, ki so mi bili v bližnji žlahti? Nisem od zapeljivcev jemala kakih daril? Nisem imela grešnega znanja in s kom? »Sem varovala skrbno svoj jezik, svoje oči in svoja ušesa? Se nisem preglasno smejala? Nisem po noči k mrličem hodila ? možkih k sebi puščala? 7. Sem komu kaj ukradla ali po sili vzela? Sem koga goljufala pri kupčiji, prodaji, meri, vagi, s slabim denarjem? Sem po njivah, travnikih, vinogradih, vrtili, v bosti ali pri po¬ hištvu komu kaj škode storila? Nisem gospo¬ darju jemala in ubogajme dajala? Sem naj¬ dene ali posojene reči vselej zvesto nazaj dala, storjeno škodo po svoji moči popravila? Nisem po nepotrebnem denarja tratila, zapravljala, pre¬ drago obleko si omišljevala? Sem zvesto de¬ lala, ko sem bila najeta ali plačana? Sem si kaj ptujega blaga pridržala, sama sobi pravico delala ? »Sem komu kaj dolžna, in mu nočem plačati? Nisem revežev pri kupčiji ali prodaji stiskala? Nisem slabo delala in obilno rajtala? Nisem posojevala na prevelike obresti? Sem zvesta svojemu gospodarju ? 8. Nisem čez koga po krivem pričala, ga rada slalfo sodila, njegove besede in djanja na slabo obračala, mu slabili namenov pod¬ tikala? Sem koga po krivem tožila, ga obre¬ kovala, opravljala, raznašala? »Sem radovedno ali iz hudobije po slabostih bližnjega popra- 121 sevala, rada in brez potrebe o njih govorila? Sem lagala — iz sile? iz navade? v norčijah? v škodo bližnjemu? zavoljo dobička? ali še celo pri spovedi? Se nisem svojim naprej postav¬ ljenim zlagala, o njih slabo mislila, slabo govo¬ rila? morebiti še od duhovnov? Nisem kaj tajila, obetala, pa ne storila? Sem se lažnjivo hvalila, bahala, druge zaničevala, zasmehovala, jim grde priimke dajala? Nisem nikogar dražila, podpihovala in se krega deležno storila? Se nisem hlinila ali le na videz pobožno delala ? Sem se komu prilizovala?. Nisem nobenemu vzela časti ali poštenja? Sem si prizadevala, odvzeto dobro ime spet povrniti? Nisem razo¬ devala kakih skrivnosti ? 9. Se nisem radovoljno in z dopadenjem mudila v nečistih mislili, željah in občutkih? Sem se skrbno ogibala nesramnih zakonskih možakov ? 10. Nisem nikoli želela ptujih reči se povlastiti, koga prekaniti ? Nisem bila žalostna, ko se je bližnjemu dobro godilo, ali vesela, ko je bil nesrečen? Nisem bila skopa, samo- goltna? itd. 11. Čez pet cerkvenih zapovedi. 1. in 2. Kako sem praznike praznovala? 3. Sem se postila zapovedane postne dni? Nisem večkrat na dan do sitega se najedla? Sem si kaj pritrgala pri večerji? Sem ob so¬ botah in drugih postnih dneh, ob katerih sem po cerkvenem dovoljenju uživala mesene jedi, molila in opravila, kar je od škofa naloženega? Nisem bila kriva, da je kdo post prelomil ali zasmehoval ? Nisem nevoljna bila ali govorila zoper post? 4. Kako sem opravljala svoje spovedi, po¬ sebno o velikonočnem času? Ni bila katera mojih spovedi slaba, ker sem svojo vest pre¬ malo sprašala? Sem imela resnično kesanje in trdno naprejvzctje^ Nisem kakega smrt¬ nega greha nalašč, iz zanikernosti, iz straha ali sramožljivosti zamolčala ali zmanjšala? Nisem v takem stanu prejela svetega obhajila ali drugih sv. zakramentov? in kolikokrat? Sem brez potrebe drugim pravila od spovedi? Sem svojega spovednika vselej vbogala, jih nisem zaničevala ? Nisem nalašč iskala premehkih spovednikov, da bi lajše mirno živela v svojih grehih? Nisem pri spovednici poslušala, in kar sem slišala, morebiti še drugim pravila? Nisem po hinavsko pazila, kako dolgo ali kolikokrat se kdo spoveduje? Se nisem pri spovednici grdo obnašala? Nisem nikoli zoper spovednikovo dovoljenje, ali s smrtnim grehom na vesti k sv. obhajilu šla? Kako sem se pripravljala k sv. obhajilu? kako se zadržek? Nisem še na dan sv. obhajila padla v kakšne navadne in velike grehe? o. Nisem bila v adventu ali ob postnih dneh pri pojedinah, igrah ali plesu? Se nisem na ženitnini pregrešila z nezmernostjo v jedi in pijači, ali s pregrešnim plesom? III. Čez sedem poglavitnih grehov. Sem bila visokih, prevzetnih misel ali časti lakomna V Sem sc kdaj povzdigovala, - si domi.šljevala zavoljo svoje lepote, modre glave ali dobrih lastnosti, ki jih morda imam ? Sem s^ oblačila čez svoj stan ali zato, da hi drugih Qči na se vlekla? Nisem bila jezna, če me je kdo po pravici svaril ? Ni moje srce preveč na časne reči nave¬ zano? Nisem iz lakomnosti oh nedeljah in praznikih delala in službe božje mudila? Nisem iz lakomnosti opuščala ubogajme dajati? Nisem svojega premoženja zapravljala, ali obračala na prelepo obleko? Nisem bila nikomur nevošljiva zavoljo njegove sreče, dobre glave, dobrega imena? Nisem nikogar iz nevošljivosti opravljala ali poškodovala ? Nisem bila nezmerna v jedi in pijači? Se nisem vpijanila? Nisem v pijanosti klela, kla- fala ali kaj -druzega hudega 'storila ? Si nisem na zdravju škodovala z jedjo in pijačo? Ali sem rada jezna za vsako malo reč? Sem dolgo držala jezo, in se morebiti nisem hotela spraviti ? Nisem v jezi razsajala, vpila, zmerjala, živino pretepala? Nisem bila lena, mlačna v dobrem? Sem dopolnovala zvesto dolžnosti svojega stana? Nisem iz nemarnosti molitve, služhe božje, svete spovedi odlašala ali clo opustila? 124 IV. Čez šest grehov v sv. Duha. Se nisem predrzno na milost božjo zana¬ šala in si mislila: Kaj pa če grešim, se bom pa spovedala, vsaj je Bog milostljiv? Nisem nad milostjo božjo obupovala in si mislila: mojih grehov je toliko, da mi jih Bog ne more odpustiti? Ali sem si mislila: Jaz sem že po¬ gubljena, za me je vse zastonj — Bog je na me pozabil • — on mi noče pomagati, da bi se poboljšala? Sem kdaj rekla, da bi nečistost ali kaj takega, kar Bog prepove, ne bilo greh? Sem se kdaj ustavljala spoznani krščanski resnici, da bi lajše stregla svojemu poželenju? Mi je kdaj težko djalo, ko sem videla druge pobožno živeti, pogosto sv. zakramente prejemati ? Sem jih zategadel zasmehovala ali sovražila? Sem bila nevoljna, če me je kdo podučil ali posvaril? Nisem svojega poboljšanja odlagala na starost ali clo na smrtno posteljo? V. Čez devet ptujih grehov. Nisem nikomur v greh svetovala, postavim: kako naj se zlaže, goljufa, se maščuje, bliž¬ njega v greh zapelje, kako naj bo nepokoren? Nisem nikogar v greh napeljevala, silila ali nagovarjala? Nisem drugih dražila, da so se jezili ali kleli? Nisem priložnosti dajala, da so obrekovali ali klafali? Nisem v drugih greh privolila? Nisem rada poslušala ljudi, ki so me v greh nagibali? Nisem hvalila ljudi, ki so kaj hudobnega počeli? Se nisem sama kaj grdega hvalila ? Nisem drugih grehov zakrivala, zagovarjala? ali molčala, ko je bilo treba svariti ali predpostavljenim povedati? Ali sem se kakega greha vdeležila, postavim: tatvine, goljufije, opravljanja, zapeljevanja? VI. Čez sedem del usmiljenja. Sem rada pomagala bližnjemu, ki je bil v potrebi ? rada bolnike obiskala, posebno tovar- šice svoje, jim postregla? Sem se potegnila in ponesla za nedolžnega? Sem rada podučila, po¬ svarila, ko je bila priložnost? Sem krivico voljno potrpela? VII. Čez dolžnosti svojega stana. ; Sem stariše in svoje naprej postavljene vbo- gala ? Sem delala pridno in zvesto tudi takrat, ko sem bila sama? Sem zadovoljna s svojim stanom? Ali ne godrnjam, da sem v tako •revnem stanu ? Ali molim vsaki dan za dar svete čistosti sebi in svojim tovaršicam ? Ali molim vsako nedeljo za rajna družbina dekleta? Zadnjič se prašaj: Kolikokrat sem od zadnje dobro storjene spovedi storila ta oli uni greh? v kakošnih okoljšinah? iz ka¬ terega namena sem grešila? kaj je prišlo iz greha? sem se od svoje zadnje spovedi s pomočjo božjo poboljšala ali morebiti po¬ tuj šala ? Si svojo, vest skrbljivo sprašala, prizadevaj si, da obudiš v sebi prav srčno kesanje. Misli si, da klečiš z Varijo Magdaleno pred. Jezusovimi nogami, in reci: 126 Kesanje. Preljubi moj Jezus! kaj sem spet storila? kam sem zašla? Oh. da morem biti tako neumna, tako oslepljena! Glasno si me klical, roko si mi podajal: jaz pa sem se stran obrnila in bežala pred teboj. Dobro sem vedela, koliko si jokal in ža¬ loval nad menoj, nad mojo trmo in mojo sladnosljo: ali tvoje solze me niso ganile. Krvavi pot si potil, od samih skrbi za me, ko sem bila v tej ali urii skuš¬ njavi : jaz pa vsa nora se nisem zmenila za te. Kolikokrat sem govorila, ko je bilo treba molčati: in tebe so zato po ustih bili. Kolikokrat sem molčala, ko je bilo treba govoriti: in ti si bil zavoljo mene zasramovan. Jaz se rada lišpam, svojo glavo lepo-, tičim: ti pa nosiš trnjevo krono. Jaz se poželjivo ogledujem in prevzetno oblačim, tebe pa v obraz pljuvajo, te z grdim, sramotnim plajšem ogrinjajo, in brez obleke na križ pribijajo. Jaz sem ne¬ sramežljiva v svojem pogledu: tebi pa oči zavezujejo in te bijejo. Jaz sem časti- lakomna, sem rada visoka: tebi pa trst v roke dajejo in se zasmehljivo pred teboj pripogujejo. 127 Jaz svoje truplo rada mehkužim, in svoje ude in počutke v slabo obračam: tebe pa bičajo in tepejo, tako da od vrha glave do podplatov ni nič zdravega na tebi. Roke moje so vse omadeževane: tvoje pa so z žreblji prebite. Srce moje je polno nagnjusnosti: tvoje pa je s sulico prebodeno. — 0 moj Jezus, lepo te prosim, ne zavrzi me! O moj Jezus, usmili se me! O moj Jezus, ne daj, da bi se vekomaj ločila od tebe! — Rada bi tudi jaz, kakor nekdaj grešnica Magdalena, tvoje svete noge umivala s svojimi solzami. Rada bi tebi, o moj Jezus! tudi jaz skazala svojo srčno žalost, ker sem se tolikrat in tako hudo raz¬ žalila. Ali moje srce je trdo, kakor kamen, in ne čuti svojih globokih, svojih smrt¬ nih ran. O moj Jezus! tebi je vse mo¬ goče — usliši me, iz globočine svoje duše upijem k tebi. Omeči moje trdo, in oj e kamnito srce in daj mi solze pra¬ vega kesanja. Vzemi me zopet v svojo milost, in obrni, oh obrni svoje milost¬ ljive oči na me ubogo grešničo. Grešila sem in veliko hudobijo sem storila pred teboj; vredna nisem, tvoja hči imeno¬ vana biti. Pa, moj Jezus! pri tebi je usmiljenje, pri tebi je obilno odrešenje. Obrni svoje obličje od mojih hudobij, in bodi milostljiv, bodi usmiljen mojim grehom. Vsa vesela bom potem' hvalila tvoje ime in prepevala tvoje usmiljenje vekomaj. Amen. Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz srca ljubim, ž njimi razžalila. Trdno sklenem s tvojo milostjo svoje življenje, pobolj¬ šati in vse. tudi smrt raji pretrpeti, kakor tebe. svojega Boga, tebe, neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, spolniti ta sklep; to te prosim po neskončnem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Na kesanju je veliko veliko ležeče. Ce imaš popolno kesanje, lahko zadobiš od- pusčenjc grehov tudi brez spovedi: brez pra¬ vega kesanja pa ni odpuščenja grehov. Skrbi torej in prosi Boga, da ti srce prav omeči. —■ Dekleta, ki pogosto k spovedi hodijo, včasi premalo skrbijo za pravo kesanje, in od tod pride, da od svetih zakramentov ne dobijo toliko •milosti, kakor bi jih lahko dobile: po 129 drugi strani je pa včasi tudi težko, imeti veliko kesanje, posebno če vest nič velikega ne očita. Svetujem ti, da bi zategadel til in tam po¬ kleknila pred krstni kamen in takole premiš¬ ljevala : Tu so me mašnik s krstno vodo oblili, tii sem prejela oblačilo svete nedolžnosti, til šem postala vsa čista na duši in na telesu. Kje je pa zdaj moja nedolžnost; kakošno je nje oblačilo? Moje roke, moje oči, moj jezik, moje telo, moja duša; ali je vse to na meni še tako čisto, tako sramežljivo, tako brez madeža, kakor je bilo tisto srečno uro, ko sem bila tu pri krstnem kamenu prerojena? — Tii sem se od¬ povedala hudiču, napuhu in vsemu hudemu de¬ janju: ali držim to svojo obljubo? ni nič napuha v meni? se ne povzdigujem, ne hvalim? itd. Tako in enako premišljevanje ti utegne veliko po- o magati, da boš bolj srčno obžalovala svoje grehe Nekateri svetniki so imeli navado, po pet-, šest- in še večkrat na dan kes moliti, in to je mnogo pripomoglo k njih svetosti, ti pa skrbi, da ga vsaj enkrat na dan moliš prav iz srca. Če čutiš kes, če te močno srce boli pri vsakem najmanjšem prestopku, hvali Boga, ker tak kes je poseben dar božji. Če pa tudi ne čutiš kesa ali žalosti, če se ti zdi, da si vsa mrzla in mrtva, ne opusti ga —• Bog se da »prositi, če ga boš le stanovitno prosila. Če imaš resničen kes, moraš imeti tudi trdno voljo, poboljšati se in ne več grešiti. Si v kaki hudi priložnosti, imaš kako slabo znanje, ga moraš zapustiti; tovaršuješ s kom, s katerim bi ne smela, moraš precej nehati; si kaj vzela, Družb. bukv. 9 130 kar ni bilo tvojega, moraš nazaj dati; si v sovraštvu, se moraš spraviti; si obrekovala svo¬ jega bližnjega, moraš reci, da ni res, kar si čez njega govorila; si koga pohujšala, si moraš prizadevati, da popraviš pohujšanje; si koga v greh pripravila, si moraš prizadevati, da z opominjevanjem in z molitvijo rešiš njegovo dušo. Zoper svoje nagibe in slabe občutke se moraš srčno vojskovati; nevarnih, slabih pri¬ ložnosti in tovaršij skrbno se varovati; rada moli, pridno delaj, pogosto in vredno prejemaj svete zakramente —- z eno besedo: sleči moraš starega človeka, in postati nova stvar, podobna Jezusu Kristusu. Trdili sklep. O moj Bog! v britkosti svoje duše spoznam, kam sem zašla, kam me je pripravilo moje grešno življenje. Ali za- naprej ne sme več tako biti. Tukaj pred teboj obljubim in trdno sklenem, od te ure poboljšati svoje življenje, in ne le vseh grehov, ampak tudi vsake slabe priložnosti skrbno se varovati, kolikor bo le mogoče. Naj velja, kar hoče, zapustila bom vse, kar je za me nevarnega; hiše in kraje, tovaršije in ljudi, in sploh vse, kar me je kdaj zapeljalo v grehe. — O moj Jezus! zdaj bom začela te prav ljubiti, ker sem do zdaj vse premalo te 131 ljubila. Vse, kar me zopernega ali težav¬ nega zadene, bom potrpela z voljo in v duhu pokore; kar sem storila škode in krivice, vse bom poravnala in popravila do vinarja; tistim, ki so me razžalili, odpustim iz srca, in raje vidim, da me vzameš to uro iz sveta, kakor da bi le enkrat več tebe premišljeno in prosto¬ voljno razžalila. Ravnaj z menoj, o Go¬ spod! po svoji sveti volji. Tebi hočem delati in trpeti, tebi živeti in umreti. Vzemi, o Gospod! mojo dušo in moje telo v dar za moje grehe. Marija! prosi za me, da stanovitna ostanem v tem svojem dobrem sklepu. Amen. Nauki za spoved. Ko pride vrsta na te, da imaš spovedana biti, ponižno in skesano poklekni k spovednici, in reci: Prosim, duhovni oče! za sveti blagoslov, da se svojih grehov prav in čisto spovem. Potem se prekrižaj, in moli očitno spoved takole: Jaz, uboga grešnica, se spovem Bogu Vsegamogočnemu, Mariji prečisti devici, Vsem ljubim svetnikom in svetnicam, in vam namestniku božjemu, da sem od svoje zadnje spovedi, katero sem opravila (tukaj povej, kedaj si bila zadnjikrat pri spovedi), 9 * velikrat in obilno grešila v mislih, z besedo, djanjem in zamudo dobrih del, posebno pa se obtožim, da sem , . . Obtoži se zdaj odkritosrčno vseh svojih grehov, in kedar ne veš nič več, - skleni spoved in reci : Ti in vsi moji grehi, ki jih vem in ne^ vem, ki sem jih sama storila, ali sem kriva bila, da so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker sem Boga, največo in vse ljubezni vredno dobroto ž njimi raz¬ žalila. Trdno sklenem, nič več ne, grešiti, in vseh priložnosti v greh se varovati. Prosim vas, duhovni oče! za potrebni nauk, za zveličavno pokoro in sveto odvezo, če sem je vredna. Pri spovedi ne prikrivaj svojili slabosti, in ne sramuj se, na tanko povedati vse, kar imaš na vesti. Se sramuješ, si preveč boječa, reci: „Gospod! lepo prosim, pomagajte mi“. — Po¬ vej brez ovinkov, kateremu grehu si največ vdana, in ne zamolči nobenega. Božjega ropa bi se krivo storila, ko bi iz strahu ali sramež¬ ljivosti zamolčala kak smrten greh. — Se spo¬ veduješ smrtnih grehov, povej tudi njih število. „Vidite,'gospod!“ (moraš reči) „kake so moje rane: kako so grde in nemarne in koliko jih je — prosim, ozdravite me, pomagajte mi!“ —- Ako za gotovo ne veš, če si storila ta ali uni greh, reci, da tega dobro ne veš, če si storila ali ne. Se spoveduješ slabih misel in želj, po- 133 vej, če si jih imela rada, če si v nje dovolila, ali si imela veselje in prostovoljno dopadenje nad njimi. Odkrij tudi skušnjave, ki jih imaš največkrat — ali zadosti čuješ in moliš. Povej tudi iz poprejšnjega življenja, če še imaš kaj na vesti, da se ti pomaga. Si povedala vse, kar si vedela, ne delaj si sama težkega srca. fc Ne premišljuj, ali si povedala vse ali ne, ali si vest dobro izprašala ali ne, ali si imela pravo kesanje ali ne, in kar je druzega takega. Ves tak strah pride od hu¬ dobnega sovražnika, ki bi ti rad pristudil ve¬ selje do tega sv. zakramenta; temuč skrbno poslušaj, karte spovednik učijo; odgovori jim po vsi resnici, če te morda kaj vprašajo, in ponižno jih poslušaj, če te svarijo in opomin¬ jajo — božji namestnik so in tvoj vidni angelj varuh. Če te nočejo odvezati, ne bodi nevoljna in ne govori čez njih; marveč hvali Boga, da si prišla tako vestnemu in pobožnemu duhov¬ niku v roke. — Naloženo pokoro opravi na¬ tanko in zvesto, kakor hitro moreš, in ravno tako, kakor ti je naročeno. Vse križe in težave, vse zasmehovanje in zasramovanje potrpi v duhu pokore, in če ti stan in okoljščine dopu¬ stijo, naloži si sama kaj za pokoro. Če greš večkrat k spovedi, in ti vest ne oČituje nič posebnega, rada povzemi kaj iz po¬ prejšnjega življenja. Reci postavim: V to spo¬ ved sklenem pa tudi grehe svojih poprejšnjih let; svojo nesramožljivost, svoje slabe priprave k spovedi in k sv. obhajilu, svojo poželjivost do lepega oblačila, svojo mlačnost v molitvi, 134 ali kaj druzega enakega. To ponavljanje ne¬ kateri pomaga, da ložej ukroti svoj napuli, ki se tudi v pobožnih dušah tako rad vzdiguje, in da bolj srčno obžaluje svoje pregrehe. — Če ti vest očita, da tvoje poprejšnje spovedi so bile slabe; če hočeš v zakon stopiti; če hočeš zapustiti svoje dosedanje mlačno živ¬ ljenje in bolj popolno živeti, prosi svojega spo¬ vednika, naj ti dovolijo, da storiš dolgo spoved, naj že bo od celega življenja ali vsaj od ne¬ katerih let. — Dobro je tudi, vsako leto opra¬ viti letno spoved. Molitev pred spovedjo. O moj Jezus! kakor se je Marija Magdalena pri tvojih nogah s skesanim srcem spoznala za veliko grešnico, tako se hočem tudi jaz zdaj pred tvojim na¬ mestnikom odkritosrčno obtožiti in po¬ vedati, kakošna grešnica sem, kakošne misli, želje, besede in djanja sem imela. , O moj Jezus! hodi zdaj v mojem srcu in v mojih ustih, da se bom vseh svojih grehov tako čisto spovedala, kakor ko bi ti sam tukaj sedel in spovedoval. Razsveti pa tudi mojega duhovnega očeta; daj jim svojo sveto milost, napolni jih s svo¬ jim svetim duhom, in dodeli jim modrost, milost in ljubezen, da bodo prav spo- 135 znali revni stan moje duše in pripeljali mene, tvojo ubogo zgubljeno ovčico, po potu resnične pokore spet k tebi, o Jezus! ki si moj najljubeznjivejši nebeški pastir. Amen. Kedar pri spovednici čakaš, premišljuj, kako bo tačas, ko boš čakala na sodbo božjo; spominjaj se prav živo pričujočnosti božje, in priporočuj se Mariji, naj ti pomaga s svojo sveto prošnjo, da to svojo spoved tako opraviš, kakor bi bila zadnja tvojega življenja. Molitev po spovedi. Bodi zahvaljen, Oče nebeški! za pre¬ veliko usmiljenje tvoje, ki si ga danes meni skazal. Cula sem vesele besede: Zaupaj, moja hči, odpuščeni so ti tvoji grehi! Veseli se torej, moja duša! in hvali Gospoda svojega Boga, zakaj velike ču¬ deže je storil nad teboj; vse tvoje grehe ti je odpustil, vse tvoje rane zacelil, rešil te večnega pogubljenja, dal ti mirno, dobro vest in vzel te spet v svojo sveto milost. O kako sem srečna, da me nisi v grehih poklical iz sveta, da se spet smem šteti med tvoje otroke, da ti spet smem reči: ..Ljubi moj Qče!“ — Pridite, angelji 136 božji! pridite, zveličani duhovi vsi! in veselite se z menoj, ker spet sem usmi¬ ljenje našla pri svojem Bogu. Prosite pa tudi za me ubogo revo, da se spet, ne zgubim, spet nazaj ne povrnem v stare pregrehe; temuč da stanovitna ostanem na pravem potu — noter do smrti, in se enkrat v svetili nebesih z vami vred veselim. 0 moj Jezus! le tega ne daj, da bi se kedaj več ločila od tebe. Vem dobro, da moji sovražniki čujejo, in da zapeljivi svet me bo spet motil in gledal, kako bi me dobil v svoje mreže. Vem tudi, da v mojem mesu ni zdravja, in da hudi duh si bo vse prizadel, spet vlesti se v moje srce; ali dokler si ti s svojo milostjo v mojem srcu, se ničesar ne bojim. Razlij, prosim, tudi nad me svo¬ jega svetega Duha, in daj mi dar svete moči, da me svet in njegovo poželenje ne zmoti in ne zmaga. O Marija, prečista devica in moja preljubeznjiva mati! sprosi mi milost, da bom zanaprej ven in ven tebe pred očmi imela, po tvojih stopinjah hodila in srečno za teboj prišla. Prosim, vzemi me pod svoje varstvo, da več ne grešim, in da v 137 ljubim tvojega preljubega Sina Jezusa iz celega svojega srca. Amen. Molitev 2? a, p e ž a, TT r "to a. on. a. VIII. (Nad vse lepa, moli jo rada po spovedi.) Pred teboj, Gospod! spoznamo svoje grehe; in vidimo šibe, ki smo jih ž njimi zaslužili. Če pomislimo grehe, ki smo jih storili, vidimo, da je celo malo, kar trpimo, in clo veliko, kar zaslužimo. Zelo težko je, kar smo se pregrešili, in celo lahko, kar imamo prestati. Kazen greha čutimo; vendar trdovratnosti svoje ne opustimo. Pod šibo tvojo zdihujemo; vendar se od svoje hudobije ne odvr¬ nemo. Srce žaluje in medli; vendar se ne uklone in ne vda. Duša od žalosti pojema; vendar se v svojem djanju ne poboljša. Če nam prizanašaš, se ne spre¬ obrnemo ; če nas tepeš, ne obstojimo. Ko nas stiskaš, spoznamo, da smo gre¬ šili; ali komaj stiska mine, že pozabimo, da smo jokali. Če nam kažeš šibo, obe¬ tamo poboljšanje; če jo pa iz rok deneš, precej pozabimo, kaj smo obetali. Če nas tepeš, vpijemo, da bi nam prizanesel; 138 če pa prizanašaš, te spet dražimo, da bi nas tepel. -— O Gospod! vsi smo greš¬ niki pred teboj, vsi spoznamo in vemo, da če nam po svoji milosti ne odpustiš, ne bomo odšli tvoji pravični roki. Vsega- mogočni, nebeški Oče! daj nam brez našega zasluženja, kar te prosimo, iz nič si nas vstvaril, daj nam milost, daj nam duha prave in srčne molitve. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev potolažiti plašljivo vest. Moj Bog! ko pregledujem svoje po¬ prejšnje življenje, dozdeva se mi večkrat, da nisem storila še nobene prave spo¬ vedi. Rada bi torej, da bi bila vsaj ta moja spoved tebi prijetna in všečna. Za¬ torej sklenem v to sveto spoved vse spo¬ vedi celega svojega življenja, če ena ali druga izmed njih ni veljala; če nisem dobila prave odveze; če sem zamolčala kake okolščine, ki bi jih imela povedati; ali če nisem imela prave, resnične žalosti. V to svojo spoved sklenem vse svoje grehe, vedne in nevedne, lastne in p tuj e, pozabljene in nepoznane, smrtne in od- 139 pustljive, vse svoje, pregreške, slabosti, pomanjkljivosti in nepopolnosti; vse, kar nisem imela za greh, vse, kar me je pri Bogu pripravilo v najmanjšo zamero, in kar sem storila od tistega časa, ko sem jela greh spoznavati, noter do te ure, z mi¬ slijo, besedo, djanjem, zamudo dobrega, ali kako drugače; rada ali nerada, vedno ali nevedno, premišljeno ali nepremiš¬ ljeno, očitno ali skrivno. Obtožim se vsega, kakor sem kriva pred Bogom, in naj bo greh še tako ostuden, velik in črn, nobenega nočem zamolčati. Želim, da bi bilo s tem popravljeno, poravnano in nadomesteno vse, kar je kdaj v mojih spovedih bilo pomanjkljivega. — O moj Jezus! potrdi in sprejmi mojo dobro voljo. Amen. Sedem psalmov od pokore. Če količkaj moreš, moli teh psalmov vsaj enega ali druzega, kolikorkrat greš k spovedi — ker so silno lepi, in utegnejo veliko pripomoči, da se boš navdala duha prave pokore. Ali beri počasi in premišljevalno, sicer ne boš okusila notranjega jedra. 140 I. psalm (6.) nas uči, kako imamo svoje nadloge trpeti, sami sebe tolažiti in svoje grehe obžalovati. Gospod! ne strahuj me v svojem srdu, in ne tepi me v svoji jezi. Gospod! usmili se me, ker slabo mi je: Gospod! ozdravi me, zakaj v mojih kosteh je strah in slabost. Moja duša je hudo omamljena: oh kako dolgo, Gospod! odlagaš mi pomagati? Gospod! obrni se k meni, in reši mojo dušo: pomagaj mi, ker si usmiljen; Zakaj kdor umrje, na te ne misli; in v peklu — kdo bi tam tebi hvalo pel ? Truden že sem od zdihovanja, vse noči se jokam na svoji postelji, in svoje ležišče močim s solzami. Od žalosti so se mi vdrle oči: in postaral sem se med vsemi svojimi sovražniki. Proč od mene vi vsi, ki delate hudo; zakaj Gospod je uslišal moj jok in stok. Gospod je uslišal mojo prošnjo: Gospod je sprejel mojo molitev. Osramoteni in omamljeni naj bodo vsi moji sovražniki: vrnejo naj se in sramujejo prav zelo! Čast bodi Bogu Očetu itd. 141 II. psalm (31.) nas uči, kako delati pravo pokoro. Blagor mu, kateremu so pregrehe od¬ puščene in so mu grehi izbrisani. Blagor mu! zakaj Gospod mu greha ni zarajtal, in v njegovem srcu ni goljufije. Dokler sem molčal, slabele so moje kosti in sem stokal ves dan. ■ Ker pa me je tvoja roka noč in dan hudo tlačila, sem se v svoji stiski obrnil k tebi; ker je trn v meni tičal. Obstal sem ti svoj greh, in nisem skri¬ val svoje krivice. Rekel sem: Obtožil bom samega sebe, in odkril bom Gospodu svojo krivico; in ti si mi odpustil hudobijo mojega greha. Tako naj te vsak pobožni prosi ob pra¬ vem času, in povodenj velikih voda ne bo prišla do njega. Ti si moje pribežališče v britkosti, katera me je obdala, ti moje veselje: reši me od njih, kateri so me obsuli. Dal ti bom modrost (odgovori Bog); te bom učil na potu, po katerem imaš hoditi; vedno bom na te gledal. Ne bodite kakor konj in mezeg, katera nimata pameti. 142 Ukroti, o Bog! s torbo in brzdo čeljusti tistih, ki se sicer k tebi ne približajo. Grešnika čaka veliko šib; njega pa, ki upa v Gospoda, obdalo bo usmiljenje. Veselite se v Gospodu, in od veselja po¬ skakujte, vi pravični! ukajte vsi, ki ste dobrega srca. Čast bodi Bogu itd. III. psalm (37.) je posebno dobra molitev za vse resnične spokornike. Gospod! ne strahuj me v svojem srdu, in ne tepi me v svoji jezi; Ker tvoje psice globoko tičijo v meni, in tvoja roka težko leži na meni. Zavoljo tvoje jeze ni zdravja v mojem mesu, ni ga miru v mojih kosteh za¬ voljo mojih grehov. Moje hudobije zrastle so mi čez glavo, in me tlačijo kakor težka butara. Moje rane gnjijejo in so se usmradile zavoljo moje neumnosti. Polomljen sem in ves pobit; celi dan hodim prežaijen. Zakaj moje ledje je polno zmotnjav in na mojem mesu ni nič zdravega. Obnemogel sem in ves potrt; derem se, ker me srce tolikanj boli. Tebi, Gospod! so znane moje želje, in moje zdihovanje tebi ni prikrito. Moje srce je zmedeno, moja moč me je zapustila; celo moje oči so otemnele. Moji prijatelji in bližnji pridejo, pa se vstavijo zoper me; in kateri so sicer bili blizo mene, so se daleč umaknili. Kateri mi pa strežejo po življenju, silo delajo. In kateri mi želijo hudo, ne- čimerno govorijd, in ves čas mislijo na zvijače. Jaz pa kakor glušec ne slišim; sem kakor mutec, kateri ne odpre svojih ust. Sem kakor človek, kateri ne sliši, in ki nima ugovora v svojih ustih. V tebe, Gospod! zaupam: ti Gospod, moj Bog! me boš uslišal. Zakaj rekel sem: ne dopusti, da bi se kdaj sovražniki nad menoj veselili ! Saj že govorijo zoper me, če se moje noge le spotaknejo. Saj sem pripravljen za šibe, in moja bolečina mi je vedno pred očmi. Svojo hudobijo očitno spoznam, in za¬ voljo svojega greha sem v skrbeh. 144 Moji sovražniki pa živijo, in so moč¬ nejši, kakor jaz: in ki me po krivem sovražijo, so se pomnožili. Kateri dobro s hudim povračujejo, me opravljajo, ker se držim dobrega. Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne odstopi od mene. Hiti mi pomagat, Gospod Bog, moj Zve¬ ličar ! Čast bodi Bogu itd. IV. psalm (50.) je močno lepa molitev za vse grešnike, ki pokoro delajo. O Bog! usmili se mene po svoji veliki milosti. In po obilnosti svojega usmiljenja zbriši mojo hudobijo. Umij me bolj in bolj moje krivice, in očisti me mojih grehov. Ker spoznam svojo pregreho; in moj greh mi je vedno pred očmi. Tebi samemu sem grešil, sem storil, kar je hudo pred teboj: (usmili se) da boš v svojih besedah resničen spoznan, in premagaš, kedar si sojen (od slabih ljudi). Zakaj, glej! v hudobiji sem spočet; in v grehih spočela me je moja mati. 145 Glej! resnico ljubiš: skrivnosti svoje modrosti si mi razodel. Pokropi me z kopom, in bom čist; umij me in bolj bom bel, ko sneg. Daj mi slišati veselo in prijetno besedo; in moje potrte kosti bodo od veselja poskakovale. Obrni svoj obraz od mojih grehov; in zbriši vse moje krivice. Vstvari v meni, Bog! čisto srce; in prenovi me, da bom pravega duha. Ne zavrzi me spred svojega obličja, in ne odvzemi mi svojega svetega Duha. Daj mi zopet veselje svojega zveličanja, in potrdi me s svojim močnim duhom. Učil bom krivične tvoja pota, in hu¬ dobni se bodo spreobrnili k tebi. Reši me od prelite krvi, o Bog, Bog moj Zveličar! in moj jezik, ves vesel, bo hvalil tvojo pravico. Gospod! odpri moje ustnice, in moja usta bodo oznanjevale tvojo hvalo. Zakaj, ko bi ti dar hotel, rad bi ti ga dal: ali nad žgavnimi darovi nimaš do pade nj a. Družb. bukv. 10 146 Tebi dopadljivi dar je skesan duh; potrtega in ponižanega srca, Bog! ne boš zavrgel. Po svoji dobrotljivi volji, Gospod! skaži milost Sijonu (svojemu izvoljenemu ljudstvu), da se zopet postavijo Jeru¬ zalemski zidovi. Tačas boš sprejemal daritve pravice, darove in žgavne daritve; tačas ti bodo na altar pokladali teleta. Čast bodi Bogu i. t. d. V. psalm (101.) nas uči, kako moramo obžalovati svojo grehe in za , milost prositi. Gospod! usliši mojo molitev, in moje vpitje naj pride k tebi. Ne obračaj svojega obličja od mene: kolikorkrat bom v nadlogi, nagni k meni svoje uho. Usliši me hitro, kedarkoli te kličem na pomoč. Zakaj moji dnevi zginjajo, kakor dim, in moje kosti se sušijo kakor rožje. Moje srce je pobito in se suši, kakor trava, tako da pozabim jesti svoj kruh. Od vednega zdihovanja me ni druzega, kakor kost in koža. 147 Kakor pelikan sem puščavi, kakor sova v starem zidovju. Brez spanja sem, kakor samoten vrabec na strehi. Vsaki dan me zasramujejo moji sovraž¬ niki; in ti, ki so me hvalili, se zdaj rotijo zoper mene. Pepel jem kakor kruh, in svojo pijačo mešam s solzami. Zavoljo tvoje jeze in tvojega srda; ker si me vzdignil in ob tla me trešil. Moji dnevi so se nagnili, kakor senca; in sušim se kakor trava. Ti pa, Gospod! ostaneš vekomaj, in tvoj spomin je od roda do roda. Ti boš vstal, in se usmilil Sijona; ker čas je, da se ga usmiliš, prišel je čas Lvojega usmiljenja. Zakaj tvojim hlapcem dopadejo celo nje¬ govi kameni, in z njegovo prstjo imajo usmiljenje. In neverniki se bodo bali tvojega imena, in vsi kralji zemlje tvoje časti; Ker bo Gospod zopet sezidal Sijon, in se bo prikazal v svojem veličastvu. On se ozira na molitev revežev, in njih prošnje ne zaničuje. 10* 148 Zapiše naj se to za prihodnji rod; in ljudstvo, ki bo vstvarjeno, bo hvalilo r Gospoda; Ker on gleda iz visočine svojega sve¬ tega sedeža; Gospod gleda iz nebes na zemljo, Da bi slišal zdihovanje jetnikov, da bi rešil k smrti obsojene, Da bi oznanjevali ime Gospodovo na (hribu) Sijonu, in njegovo hvalo v Jeruzalemu, Kjer se bodo ljudstva in kralji zbrali, služiti Gospodu. Odgovoril mu je na potu svoje moči! Naznani mi majhno število mojih dni. Ne vzemi me v sredi mojih dni; tvoje leta so od roda do roda. V začetku si ti, Gospod! utrdil zemljo: in nebo je delo tvojih rok. Minulo bo, ti pa ostaneš, postaralo se bo vse kakor oblačilo, Kakor ogrinjalo ga spreminjaš in je spremenjeno: ti pa si ravno tisti, in tvojih let ne bo konca. Sinovi tvojih hlapcev bodo stanovali, in njih zarod bo obstal na vekomaj. Čast bodi Bogu i.'t. d. 149 VI. psalm (129.) nas uči, v milost božjo zaupati, za odpuščanje prositi in pokoro delati. Iz globočine svoje revščine vpijem k tebi, o Gospod! Gospod, usliši moj glas! Oh! nagni svoja ušesa na glas moje prošnje! Gospod! če boš gledal na pregrehe; o Gospod! kdo bo obstal? Toda pri tebi je sprava, in zavoljo tvoje postave čakam tebe, o Gospod! Moja duša čaka (spolnjenja) njegove be¬ sede, moja duša zaupa v Gospoda. Od jutranje straže noter do noči naj Izrael zaupa v Gospoda. Zakaj pri Gospodu je usmiljenje, in pri njem je obilno odrešenje. In on bo rešil Izrael vseh njegovih hu¬ dobij. Čast bodi Bogu i. t. d. VII. psalm (142.) h as uči, kako naj skesan grešnik prosi za odpuščenje grehov in za odvrnjenje zasluženih kazen. Gospod! usliši mojo molitev, poslušaj mojo prošnjo po svoji resnici; usliši me po svoji pravici. 150 Ne hodi v sodbo s svojim hlapcem; ker pred teboj ne eden človek ni pravičen. Zakaj sovražnik preganja mojo dušo; k tlam tlači moje življenje. V temo me je djal, kakor tiste, ki so že davno umrli. Moj duh medli v meni, in moje srce v meni je prestrašeno. Spominjam se starih časov, premišljujem vsa tvoja dela, prevdarjam naredbe tvojih rok. K tebi stegujem svoje roke; moja duša je kakor suha zemlja pred teboj. Usliši me hitro, o Gospod! moj duh omaguje. Ne obračaj svojega obličja od mene; sicer bom enak njim, ki gredo v grob. Daj mi kmalu zaslišati tvoje usmiljenje; zakaj v te zaupam. Naznani mi pot, po kateri naj hodim; k tebi povzdigujem svojo dušo. Gospod! reši me mojih sovražnikov; k tebi pribežim, uči me storiti tvojo voljo, zakaj ti si moj Bog. Tvoj dobri duh me vodi po ravnem potu. Gospod! ohrani me pri življenju za svojega imena voljo. 151 Reši po svoji pravici mojo dušo iz nadlog, pokončaj po svojem usmiljenju moje sovražnike. In pokončaj vse, ki stiskajo mojo dušo; ker sem tvoj hlapec. Čast bodi Bogu i. t. d. Oh, moj Jezus! iz teh svetih psalmov vidim, da tebi najljubši dar je lepo in čisto in skesano in spokorjeno srce. Prosim, daj tudi mojim očem vode in solz, kakor si jih dal Davidu, da si bom ž njimi umivala vsak dan svojo dušo, dokler ne postane bela kakor sneg, in tebi dopadljiva, in vredna tebe pre¬ jeti in s teboj se skleniti, in s teboj sklenjena ostati zdaj in v večnosti. Amen. Od svetega obhajila. jsijjekleta! presveto rešuje Telo je za vas ^revo življenja. Če ga bote rade uživale, “ bote laliko ostale v milosti božji, bote prihajale zmiraj pobožniše, in zmagale svet in njegovo poželenje. Če se bote pa redko sklepale. z ljubim Jezusom, vas bo kmalu svet vjel v svoje mreže. Sv. Tereza, sv. Mag¬ dalena Pacijanka in druge svete device bi nikoli ne bile prišle na tako visoko stopnjo pobožnosti, ko bi ne bile tako pogosto prejemale sv. rešnjega Telesa. — Tudi za vas naj bo dan sv. obhajila dan naj večega ve¬ selja —» vsaj je dan vaše poroke z Jezusom, vašim ženinom. Le skrbite, da se bote vselej prav dobro pripravile; da bo vaše srce vselej .153 čisto in vredno tako visokega gosta, in dasi- ravno se Jezus tako globoko poniža, da k vam pride, vendar ne smete pozabiti, kakošen raz¬ loček je med njim in med vami. On je Gospod in Bog: ve pa ste dekle njegove, ste prali in pepel, zatorej prav živo spoznajte svojo nevrednost, -se na prsi vdarite in recite: „Q-ospod! nisem vredna, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdrav¬ ljena bo moja duša". — K dobri pripravi je treba dvojnega: 1. Srce mora biti prazno vse posvetne ljubezni. 2. Srce mora biti polno v božje ljubezni. Že na večer pred sv. obhajilom se pripravljate z molitvijo, z branjem kakih pobožnih bukev in s premišljevanjem. Od pol- ' noči morate tešč biti, in tudi zdravil ali vode ne piti. Na dan sv. obhajila vstanite nekoliko bolj zgodaj, kakor sicer, in zbujajte prav srene želje po Jezusu. Vse vesele pojdite v cerkev, kjer vas čaka ljubi Jezus, ki se hoče z varni skleniti. Včasih pride, tudi zlo pobož¬ nim dekletam, da se čutijo pred sv. obhajilom vse zmešane in tako malo pripravljene, da ne vedo, ali bi šle k božji mizi ali ne. Se ti primeri kaj takega, obudi še enkrat srčno žalost nad svojimi grebi; potem pa pristopi v pokorščini do svojega spovednika, in polna zaupanja na Gospoda, in bodi prepričana, da tvoja žalost in tvoja pokorščina bodo nado¬ mestile dobro spoved. — Ste prejele Jezusa, molite ga^ v svojem srcu, in ne hitite preveč iz cerkve, če ni, da morate iti. Tista ura po Sv. obhajilu je zlata ura, v kateri vam Jezus mč ne bo odrekel, česar ga bote prosile v 154 svoje zveličanje. Pa tudi doma ne pozabite precej, kje ste bile dopoludne, ostanite dalej ko morete, zbranega svetega duha. Prva molitev pred sv. obhajilom. O moj Jezus! večna ljubezen! jaz uboga grešna stvar bom šla zdaj k tvoji sveti mizi — zgubljena hči k svo¬ jemu očetu; prah in pepel k svojemu večnemu Bogu. Angelji te trepetaje molijo in svoje obličje pred teboj zakrivajo; oh! odkritosrčno povem, tudi jaz se bojim in strah me je, ko vidim, kako slabo sem pripravljena, kako nesnažna sem še, in mi manjka vsega, kar tebi dopade. O moj Jezus! ko bi mi ne bila znana tvoja neskončna ljubezen in milost, ne upala bi se pred tebe, pred tvoje sveto obličje, prejeti pa, zavžiti te in skleniti se s teboj, ki si sama svetost, tega pa že celo ne; posebno ker sem toliko suha in mrzla, da se sama sebe sramujem. Ali ker si mi toliko potreben, da brez tebe ne morem živeti, ne zveličana biti, prosim te, ljubi Jezus! ogrej moje mrzlo srce, očisti mojo dušo in olepšaj jo z vsemi svetimi čednostmi. 155 Spomnim se, da sem že brala, da se ti najraji paseš med lilijami. O moj Jezus! tebi je vse mogoče: naredi iz. mojega srca lep vrtec, vrtnar moj bodi ti, in naredi, da bodo rastle v njem same lilije — lilija nedolžnosti, sramož- ljivosti, čistosti itd. Cula sem že tudi, da vsa dekliška lepota je znotraj. Oh, Jezus! zelo sem sicer nečimerna; vendar za tvoje nauke še zrniraj občutljiva. Ne prosim te torej telesne lepote, ne lepe obleke; prosim te samo: daj mi lepo dušo in lepo srce, da bom krotka, po¬ hlevna, mirna, ponižna; da bom vredna, zmeraj med tista srečna dekleta šteta biti, katera imaš ti za svoje prijatljice. Oh, Jezus! usliši moje prošnje, potem pa pridi — z veseljem te pričakujem. Ohrani me v svoji milosti — na večno — danes in za vselej. Amen. Druga molitev pred sv. obhajilom. O moj Jezus! ali je res ali ne, da ti hočeš priti k meni? Ti, ki si vsega- mogočni, neskončni Bog, katerega nebo in zemlja ne obsežeta" hočeš priti k meni, 156 v moje majhno, Lesno srce! Ti, svetnik svetnikov, in čistejši kakor solnee, hočeš k meni priti, v moje srce, ki je polno grešnega nagnjenja, polno slabosti in po¬ manjkljivosti! Ne mogla bi tega verjeti, ko bi sama ne čuta tvojih ljubeznjivih, vabljivih besed: „ Vstani, moja nevesta, in pridi“. f — Oh, rada rada vstanem, moj Jezus ! in s prisrčnim veseljem grem tebi, svojemu preljubezrijivemu ženinu naproti. Le eno te prosim: očisti me, preden prideš k meni, ker sem vsa ognusna, in pripravi moje srce, kakor ga ti rad imaš, da bo tebi dopadljivo in vredno prebivališče tvoje. — Kakor je oče svojemu zgubljenemu sinu dal lepo novo obleko, nove črevlje na noge in lep prstan na roko, prosim, ljubi Jezus! daj tudi meni novo svatovsko oblačilo svoje milosti, katero sem že tako grdo zamazala in skorej vse raz¬ trgala. Daj mi nove črevlje na moje noge, da se ne bom bala, za teboj hoditi po trnjevem potu križev, zaničevanja, za¬ smehovanja in preganjanja. Daj mi zlat prstan svoje ljubezni, da bom vseskozi ostala tvoja ljuba nevesta, tebe čez vse ljubila, za te živela in umrla. 157 Daj mi pa tudi, prelepo te prosim, pravo, živo vero. O moj Jezus! trdno verujem, da si resnično pričujoč v pre¬ snetem režnjem Telesu, z dušo in s telesom, s krvijo in z mesom; ravno tisti Bog in človek, ki si bil rojen od Marije device, in si za nas na križu umrl. Verujem živo in trdno vse to, ker ti sam si rekel: „Vzemite in jejte vsi, zakaj to je moje Telo. Vzemite in pijte vsi, zakaj to je moja Kri“. Verujem o Jezus! potrdi me v tej pravi veri! — Zbudi v meni tudi trdno upanje v tvojo neskončno milost in dobroto. O moj Jezus! trdno zaupam, da me ne boš za¬ vrgel, dasiravno sem uboga grešna stvar, temuč da mi boš odpustil grehe, in mi dal vse, kar mi je k zveličanju potreb¬ nega ; da te bom tukaj vredna zavživala, enkrat pa v nebesih gledala. Upam, o Jezus! potrdi moje upanje! — Užgi v meni tudi srčno ljubezen do tebe, moj Jezus! Ti si iz ljubezni do mene svojo kri na sv. križu prelil in si ta zakrament postavil, da bi se vsega meni dal, in se z menoj revico prav na tanko sklenil. Povej mi, kaj ti bom dala, kako povrnila to nezmerno ljubezen tvojo? Glej! ljubiti 158 te hočem; iz celega srca in iz cele duše te bom ljubila, in nobena reč, ne dobro ne hudo, ne sreča ne nesreča, me ne ho ločila od tvoje ljubezni. Zato mi je pa tudi iz srca žal in močno me peče, da sem te tolikrat v svojem življenju, in tako hudo razžalila — oh, da bi se pač ne bilo nikoli zgodilo! in ker se tudi še zdaj prav ne spoznam, te lepo prosim, očisti me vseh, tudi najskriv- niših grehov, da te bom vredno pre¬ jela — ne v sodbo in pogubljenje, ampak v večno življenje. Pridi tedaj, o moj Jezus! pridi in ne mudi se dalje, moja duša te težko že čaka. Po tebi želim, po tebi me žeja, kakor jelena po mrzlem studencu. Vem sicer, da nisem vredna, da ti prideš k meni: vem, da malo je tako nevred¬ nih, kakor sem jaz: ali ker vem, da se ti ni gnusilo iti v revni Betlehemski hlev, se predrznem te prositi, da naj se ti ne gnusi, priti v moje revno srce, katero brez tebe ne more več živeti. — Pridi torej, o Jezus, moj ženin! do kraja odprto ti je moje srce — srčno te hočem objeti. Zaroči in skleni se z me- noj — jaz naj bom v tebi — ti pa v meni na. vekomaj. Amen. Molitev za vsekratno vredno sveto obliajilo. O moj Jezus! pripuščeno mi je, da večkrat smem iti k sv. obhajilu. Tvoja milost je to, o Gospod! za katero te ne morem nikoli dosti zahvaliti. Skrbi me pa in bojim se, da bi se k temu preš v. opravilu prav in vredno ne pri¬ pravila. Oh, kaka nesreča bi bila, ko bi tega preš v. zakramenta prav ne pre¬ jela! kaka nesreča še le, ko bi ga pre¬ jela nevredno — sebi v pogubljenje! Groza in strah me obide, ko to pre¬ mišljujem. Oh, le tega nikdar ne! Moj Bog! moj preljubeznjivi Jezus! zdaj sem tu pred teboj, in nekaj poseb¬ nega te prosim: pa ne le za enkrat, ne le za danes, ternuč za celo svoje živ¬ ljenje te prosim: prav prisrčno in ko¬ likor lepše morem in znam, in prav nad¬ ležno te prosim: daj mi milost, da te bom danes in vselej in celo svoje živ¬ ljenje vredno in tebi dopadljivo prejela. 160 Ti sam vselej pripravi moje srce in mojo dušo, kakor veš, da tebi dopade; daj. da vselej pristopim k tej presveti skrivnosti s tisto živo vero, s tistim trdnim zaupanjem in s tisto gorečo lju¬ beznijo, z eno besedo, vselej tako pri¬ pravljena, kakor tirja svetost, kakor tirja vrednost tega najsvetejšega zakramenta. Jaz pa tudi obljubim, da s tvojo milostjo hočem storiti vse, kolikor bo le v moji moči, da se pripravim vselej tako k sv. obhajilu, kakor bi si želela zadnjo uro svojega življenja. Amen, o Gospod! Amen. Po svetem obhajilu. Pobožni zdihljeji. O moj Jezus! kako srečna sem zdaj, da imam tebe. — Zdaj si ves moj, in jaz sem vsa tvoja. — O Jezus! ne za¬ pusti me več — nikdar več. — Pri meni ostani za vselej! Preljubi moj ženin! ostani pri meni. Tebi samemu hočem živeti, tebi darujem vse, kar imam. O presladki moj Jezus! brez tebe ni veselja na svetu. — Ti si najlepši, 161 ti si najčistejši — s teboj se bom za¬ ročila vekomaj. Tebi se ponudim za nevesto — ne zavrzi me — zvesta ti hočem biti do hladnega groba. — Ti si ženin čistih duš, bodi tudi moj! O ko bi bila že gori pri tebi, v lepih nebesih! — O Jezus! ti si moja edina ljubezen — ti si srce mojega srca — ti si moj Bog in moje vse! Zapiši s svojim prstom na moje čelo svoje sveto ime, da ve vse v ne¬ besih in na zemlji, da sem tvoja — da tebe ljubim — da si ti moj ženin. O Jezus, ti si slajši kot strd — svetlejši kot solnce — dražji kot zlato in biser — le tebi naj dopadem! O Jezus, ti sam si lep — kdaj te bom videla od obličja do obličja? — I 0 Jezus! daj mi vedno čisto živeti. — 0 Jezus! ohrani mi drago rožico svete Sramožljivosti — da pridem k tebi v Sveti raj! Molitev. Veseli se z menoj nebo in zemlja, in i" “ Družb. bukv. 11 lite ga, moja duša in vse moje moči! hvalite ga vsi angelji in nebeški duhovi, zakaj danes je moji duši zveličanje došlo, danes je moj Gospod prišel k meni, in pri meni prebiva. Danes sem ga našla, katerega ljubi moja duša. Danes je dan moje poroke, dan sreče in veselja. O Jezus, preljubeznjivi moj gost! bodi mi sto tisočkrat poljubljen, poče- ščen in pozdravljen, ker si mi tolikanj dober, in mi skazuješ toliko ljubezni. Ge pregledujem svoje življenje, skoraj ne najdem druzega, kakor grehe in hu¬ dobije, slabosti in pomankljivosti, in sama ne vem, kolikokrat že sem te raz¬ žalila in koliko krivic ti storila. Majhna še sem bila in otročja, grešnica pa sem že bila velika. Rasti sem jela in greh spoznavati, pa le žalo, da sem ga več storila. Zaljubila sem se v zapeljiivi svet, tebe pa, svojega usmiljenega Od¬ rešenika, sem se sramovala. In vendar, vse si pozabil, vse mi odpustil: k meni si prišel, zaročil in sklenil se z menoj, prijazno in ljubeznjivo, kakor ko bi te nikdar ne bila razžalila. O Jezus, moj Jezus! povej, kaj ti bom dala? s čem povrnila tvojo veliko 163 ljubezen? Zlata in srebra nimam; pa kar imam. vse ti dam in darujem. Dam ti svojo dušo in vse njene moči — um in pamet, spomin in voljo, in ti oblju¬ bim, da nikoli več se ne bom mudila radovoljno v slabih mislih ali grdih željah, nikoli več ne godrnjala zoper svoj revni stan in zoper tvojo sveto previdnost. Dam ti svoje srce in ti ob¬ ljubim, da bom varovala prelepo rožico svete čistosti, kakor svoje življenje. Kjer boš ti, kjer se bo govorilo od tebe, ondi se bom tudi jaz rada znašla: kjer pa tebe ni, tudi mene ne bo. Moja prva misel, ko se zjutraj zbudim, bo tvoja; moj zadnji zdihljej, preden zaspim, bo tvoje presveto ime. Vsaka ura dopoldne, vsaka ura popoldne naj bo zgubljena, v kateri ne mislim na tebe. In tudi po noči, ko se zbudim, naj bo tvoja pri¬ ročnost moje zaupanje in moja pomoč. Dam in darujem ti pa tudi, o moj Jezus! svoje telo in vse svoje ude — °či in ušesa, roke, noge in jezik, in ti. obljubim da bom strahovala in ojstro imela svoje meso. Varovati se hočem nespodobnih pogledov, grdih besed in sploh vsega, kar je za me nevarnega. n* 164 Čista biti in čista ostati, to bo moje jutranje zdihovanje, to moje večerno po¬ želenje; — o Jezus, usliši me! Usmili se pa tudi, prosim te, pre¬ ljubi Jezus! usmili se mojih starišev in vse moje žlahte, mojih naprejpostavljenih in duhovnih pastirjev, mojih prijateljev in dobrotnikov, pa tudi mojih nasprot¬ nikov, ki so me kdaj žalili, opravljali in preganjali, ali mi kaj druzega hudega storili. Ozri se milostljivo tudi na tiste, katere sem jaz kdaj razžalila, ali more¬ biti v greh napeljevala, ali jih pohujšala z besedo ali s svojo obleko ali s kakim drugim dejanjem. Skaži in dodeli svojo milost sploh vsem, ki so posebno pri¬ poročeni mojim prošnjam, in za katere sem posebno dolžna prositi. Ozri se milostljivo na moje družbine tovaršice, ohrani jim nedolžno, deviško srce, in na¬ polni jih s svojim svetim Duhom. Naj ne bo nobenega zavida, nobenega raz¬ drtja med nami; ampak veže naj nas sveta ljubezen. Daj vsem pravičnim stanovitnost v dobrem do konca; greš¬ nikom pravo spoznanje in resnično spreobrnjenje; spokornikom zvestobo v svojem naprejvzetju in vsem vernim du- 165 šam v vicah večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Ti pa. prečista devica Marija, moja ljubeznjiva mati! prosi za me in za moje ljube tovaršice, da po tvojem zgledu lju¬ bimo Jezusa, in za njim hodimo vse svoje žive dni, da se bomo enkrat s teboj pri ljubem Jezusu veselile na vse večne čase. In zdaj, moj ljubi Jezus! zdaj te moram zapustiti in se ločiti od tebe. Preden pa grem, te prosim za tvoj sveti blagoslov, kateri me bo obvaroval pred vsem hudim. Blagoslovi moje oči, da jih ne skali kaj grdega; blagoslovi ušesa, da ne vlovijo kaj nevarnega; blagoslovi jezik, da ne rani ne mene ne bližnjega. Blagoslovi roke, da jih ne umaže kaj grešnega; blagoslovi noge, da se ne podajo na kaka slaba pota; blagoslovi srce, da bije samo za tebe. — Zdaj grem sicer; v duhu vendar zmiraj osta¬ nem pri tebi. Jezus, moj Jezus, bodi moj — jaz pa naj bom tvoja! Amen. Ako so ti zelo mudi iz cerkve, moli sledečo kratko molitvico. puša Kristusa, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! 166 Voda iz desne strani Kristusove, operi me! Trpljenje Kristusovo, potrdi me! O dobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane skrij me! Tebe se ločiti, ne pusti me! Sovražnika peklenskega varuj me! Ob uri moje smrti pokliči me! K tebi priti pusti me! Da s tvojimi svetniki bom hvalila te! Hvalila zdaj in vekomaj. Amen. Krstna obljuba. Krstno obljubo je dobro večkrat ponoviti, posebno na dan spovedi in sv. obhajila. Verujem v Boga Očeta, Sina in sv. Duha; verujem v Jezusa Kristusa, Sina božjega edinega, ki je Bog in človek skupej; ki je človeški rod s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo odrešil. Ve¬ rujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus učil, kar so apostoli oznanjevali, in kar nam verovati zapoveduje sv. rim¬ ska katoliška cerkev, katere ud do smrti hiti želim. — Odpovem se iz celega srca hudiču in vsemu njegovemu djanju, kakor tudi vsem zapeljivcem in hudob¬ nežem, ki so njegovi najemniki. Odpovem se napuhu, vsim napčnim šegam in vsirn 167 pregreham, in vsemu zapeljivemu svetu. Po nauku sv. cerkve hočem, kakor po¬ korna hči, do smrti, živeti, hočem brez madeža ohraniti belo oblačilo krstne nedolžnosti. Bog! potrdi me v tem mo¬ jem sklepu s svojo sveto milostjo. Amen. Sveta zaveza. Moli jo rada, posebno na dan sv. obhajila. O čez vse častitljiva, presveta Tro¬ jica! ker jaz tebe, kakor nevredna stvar, zavoljo svoje slabosti in veliko zadržkov ne morem tako častiti, hvaliti in moliti, kakor zares v srcu želim to dopolno- vati; torej storim sveto zavezo, katera se ne sme nikoli razdreti, temuč mora biti vsako minuto ponovljena, potrjena, in od mojega sv. angelja varuha tebi darovana. Kolikorkrat namreč bodo trip- nile moje žilice in bo udarilo srce, tolikokrat želim tebe, svojega Boga v tvoji časti, kakor tudi svojega Jezusa v visokem zakramentu svetega rešnjega Telesa z vsemi angelji in svetniki, v imenu vseh ljudi in stvari moliti, hvaliti, Častiti in tebi k tvoji slavi srečo voščiti. Kolikorkrat tripnejo moje žilice, toliko¬ krat ti darujem in želim darovati v tvojo 168 čast in slavo vse službe, katere so ti Kristus, včlovečena Beseda, mati nje¬ gova Marija, in vsi svetniki tukaj na zemlji skazovali; kakor tudi vso hvalo, čast in poveličevanje, katero ti skazujejo vsi angelji in svetniki v nebesih; vse svete maše, katere bero in bodo brali tvoji mašniki; vsa dobra dela, katera opravljajo vsi ljudje na zemlji, ali jih bodo opravljali. O da bi zamogla jaz vse kapljice morja in voda, vse bilke trave, vse cvetlice na vrtih, vse perje na drevesih, vse pismenke po bukvah in vse stvari spremeniti v Serafine, naj bi tebe, namesti mene neprenehama molili, častili, ljubili, hvalili in poviševali. Ravno tolikokrat se jaz tebi zahvalim za vse in za vsako milost, katere si ti deveterim korom angeljev in vsem svetnikom in svet¬ nicam na zemlji skazal, in jih skazuješ zdaj v nebesih. Kolikorkrat tripnejo moje žilice, se jaz tebi zahvalim in prosim vse angelje in vse svetnike, da bi oni tebi namesti mene dajali in peli srčno hvalo, ker si ti mene stvaril, odrešil in posvetil, mi dodelil sv. zakramente, mi skazal brez števila dobrot na duši in na telesu, me 169 tako dolgo varoval pogubljenja, in upam, da me boš tudi za vselej pred njim ob¬ varoval. Ravno tolikokrat ti darujem v zado- stenje za svoje grehe in nehvaležnosti svoje telo in dušo. srce z vsemi močmi, vsa dejanja in nehanja. Darujem ti samo sebe, in se popolnoma iročim tvoji božji volji, delaj z menoj, kakor s svojim lastnim blagom, kakor koli je tvoja sveta volja. (3 dodeli mi milost, da tudi hudo iz tvojih rok radovoljno prejmem, in tebi za ljubo z veseljem prenašam. Kolikorkrat tripnejo moje žilice, jaz sklenem, vsa svoja dela ne iz potrebe ali navade, ampak iz ljubezni do tebe in zavoljo tebe, s tistim namenom oprav¬ ljati, s katerim je moj Jezus vsa svoja dela opravljal, vse svoje trpljenje pre¬ našal, vse svoje zasluženje daroval. Ti, o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v svoje dopadenje, meni in vsem vernim v časno in večno srečo. To zavezo za¬ pečatim s krvijo iz stranske rane Jezu¬ sove, in jo shranim in zaklenem v ravno tisto presveto rano, da bo vse, kar sem v tej zavezi govorila, trpelo tako dolgo, dokler bodo tripale moje žile in bo bilo 170 moje srce, ta 'zaveza se ne sme nikdar razdreti. Dodeli mi milost in potrdi' to, troj edini Bog! Amen. Nekaj za branje in premišljevanje, zlasti na dan sv. obhajila. 1. Zakaj si me ti, o Bog! vstvaril? Zato. da bi tebe ljubila, in te enkrat v nebesih gledala. Da bi si pač to resnico vsako uro postavila pred oči! 2. Eno samo dušo imam; če bom to zgubila, je vse zgubljeno — celi svet mi ne more pomagati. 3. Ni kače tako strupene, ni ognja tako strašnega in saj tako črnih, kot je smrtni greh; oh! kako je to, da se ga tako malo bojim! 4. Če bom umrla v smrtnem grehu, v enem samem, bom pogubljena, bom večno nesrečna, bom v peklu gorela. O večni Bog! usmili se me. 5. Umrla bom, to dobro vem —- ali pa tudi vem, kdaj in kje? ali vem, kako dolgo bom še živela? 6. Morebiti so deske za mojo mrt¬ vaško skrinjo že nažagane. žreblji že 171 kovani — kaj pa ti, moja duša! si že pripravljena ? 7. Kolikokrat grem memo pokopa¬ lišča, pa mi ne pride v misel, da ne bo dolgo, In tudi jaz bom tam ležala! 8. Ko slišiš mrtvaški zvon zaklen- kati, reci sama sebi: Mica! Ančika! ko bi zdaj klenkalo tebi, kako bi bilo? bi bila pripravljena ? 9. Ko te mika svet in njegov lišp, lepa obleka ali posvetna čast, spomni 1 se ostudne mrtvaške glave. Bistre oči, lepi lasi, rudeče okroglo lice, gladka koža; kam je šlo? vse je proč! 10. Sprašuj pogosto svojo vest. in Ojstro se sodi, da boš ložej obstala pred sodbo božjo. — Da! trdno sklenem, da ne bom zaspala brez spraševanja vesti. 11. Enkrat bom stopila pred sodbo božjo, in vsi me bodo videli, kakošna sem. Oh, kaka sramota bo za me, če bom zdaj pasla grde misli in želje! 12. Kako nora sem pač, da se sra¬ mujem svojih grehov obtožiti se spoved¬ niku! Ce jih ne odkrijem jaz, jih bo pa Bog odkril celemu svetu. 13. Danes imam še čas, se lahko čisto spovem in pokoro delam; kaj pa 172 bo jutri, ne vem. — 0 moj Jezus! trdno sklenem, vselej odkrito obtožiti se vsega, kar mi dela težko srce. 14. Nebesa in pekel sta mi na zbi¬ ranje — kaj si bom izbrala? 15. Ali tukaj kratko veselje in tam večno trpljenje: ali pa tukaj kratko za¬ tajevanje in tam večno veselje. 16. Moje življenje je kratko, moji dnevi so kakor senca: ogenj v peklu pa ne bo vgasnil, in črv bo grizel ve¬ komaj. — Bi bila pač neumna, zaljubiti se v minljivi svet! 17. Blagor dušam, ki Boga ljubijo. O kako srečna bom tudi jaz, če bom Jezusa ljubila! — Jezus! uči me, tebe ljubiti. 18. Če rada in dobro moliš, lahko milosti zadobiš, kolikor jih hočeš. Ali nisi torej graje vredna, da si tako mrzla za molitev! 19. Kolikor moliš, toliko ljubiš Boga: in ti tako malo in tako slabo moliš! 20. Večkrat čujem, da lepšega za dekleta ni kakor sveta čistost: čista pa ne bom ostala, če ne bom pridno in zvesto molila, in rada hodila k spovedi. Oh, molitev in sveta spoved! bodite moje zveste pomočnice. 173 21. Čisto ohraniti dušo in telo, ni lahko, treba je hude vojske. Ni pa tudi venca v nebesih toliko lepega, kakor je tisti, ki čaka čiste, sramožljive deklice. 22. O moj Jezus! ne prosim te za bogastvo, ne za lepoto in posvetno čast: prosim te, daj mi nedolžno, čisto srce, in enkrat majhen koteč poleg tebe pri nebeški svatovščini. 23. Če po spovedi precej zabredeš v stare grehe, in si nič ne prizadevaš, poboljšati se: tvoja spoved malo velja, in goljufaš sebe in spovednika. — Res je in spoznam, da imam preslabo kesanje, zato sem zmiraj stara grešnica; o Jezus! daj mi srčno žalost nad mojimi grehi. 24. Boljšega prijatelja nimaš, kakor je Jezus v sv. rešujem Telesu — in ti ga tako redko obiščeš, imaš tako malo poželenja do njega; kako je to? 25. Sv. rešnje Telo je studenec vseh milosti, je shramba vseh sladkosti, ti pa si revna in lačna, si žejna in od slabosti omedljuješ, vendar rada odlagaš, dasiravno dobro veš, koliko želi Jezus tvojega srca. 174 26. Kdor nima srca za stariše, njemu ne bo dobro ne tu ne tam. 0 moj Jezus! daj mojemu očetu, daj moji materi vse dobro. 27. Le toliko si vredna, kolikor veljaš pred Bogom. Pred njim pa velja le srce. Glava lepa in bela koža, zida in žamet, zlato in srebro je kakor prazna pena; hitro splava po vodi. 28. Duša moja! ne pozabi grehov, ki si jih storila! spomni se kazen, ki si jih zaslužila, in ne boš visoko mislila o sebi. O moj Jezus, usmili se grešnice! 29. Ponižnost je vogelni kamen, na katerem sloni pobožnost. Dekle brez po¬ nižnosti je kakor hiša, ki je na pesek zidana, nima obstanka. 30. Marija je moja mati, moj zgled in moja pomočnica — cla bi pač vredna bila njene ljubezni! 31. Ge si nevoljna, imaš dva križa namesti enega; zakaj nevolja je največi križ. — In vendar si tako rada'jezna! 32. Veliko že si grešila, zato moraš trpeti, ali na tem ali na unem svetu. Kaj je boljše? 1(0 33. Čistost je podobna lepi vijolici,, ki na skrivnem cvete. Če oči ne boš pridno varovala in ušes skrbno zapirala, se ne boš zdržala. 34. Kolikor manj poželjuješ hvale ljudi, toliko bolj boš dopadla Bogu. 35. Če ne boš pridno delala, v jedi in pijači zmerna, in se skrbno ne zata¬ jevala, ne boš ušla skušnjavcu. 3(5. Ni gršega greha, ni veče gnu¬ sobe, kakor je nečistost — časna in večna sramota se za njo pomika. 37. Nečista sladnost je kratka, nje sad pa grenek kakor pelin, in peče in skeli kakor ogenj. O Bog! rajši to uro umreti, kakor temu zmaju, kakor tej pošasti v kremplje priti. 38. Kdor nevarnost ljubi, bo v ne¬ varnosti konec vzel. Kaj je za te naj- veča nevarnost? 39. Lenoba je košata mati vse hu¬ dobije. Ali imaš kdaj več skušnjav, kakor takrat, ko se brez dela pomikaš, po¬ stopaš, posedaš, predolgo poležavaš? 40. Deviški stan je za mašniškim stanom najlepši. Devica, pravi sv. Je- 176 ronim, je izvoljena nevesta Jezusa Kri¬ stusa. je najljubše prebivališče svetega Duha. — O dekleta! kako ste srečna, ki ste Jezusove neveste, prosite za me, da bi bila tudi jaz od njega izvoljena. 41. Srečen, kdor se ne ustavlja vdihovanju sv. Duha, in vedno in vestno ravna po naukih svojega pobožnega spo¬ vednika. O Jezus! daj tudi meni svojega sv. Duha, daj mi modrega spovednika. 42. Če hočeš biti pobožna, ne smeš gledati na govorjenje ljudi, ne bati se njih zamere in zasmehovanja. Ali moraš Boga zapustiti ali pa svet. — Res je to, Gospod! ali svetu se odtrgati, je težko. Prosim, daj mi dar moči. 43. Le ako boš ostala stanovitna do konca, prejela boš krono življenja. Zatorej če te zapeljivci vabijo in pravijo: „Pojdi z nami, bodi naša in pijmo ga“, ne hodi blizo, njih veselje je strup, njih vino je smrt. Veliko neumnic že so vjeli v svoje mreže, in sama jih lahko vidiš, kako se ihtijo in imajo dan na dan od solz rudeče oči; ali prepozno je. Uči se toraj modra biti, da ohraniš ven in ven mirno vest in čisto srce. Križev pot od sv. rešnjega Telesa. Moli ga rada, poselmo na dan sv. obhajila ; če tudi vsega ne, vsaj kako postajo. Pripravljanje. Bodi češčeno in hvaljeno, presladko ime našega Gospoda Jezusa Kristusa v presvetem zakramentu! O moj Jezus! ponižno te molim, ker ti ši moj Bog in moj Gospod; trdno verujem, da si. pri¬ čujoč v zakramentu sv. rešnjega Telesa z dušo in s telesom, s krvijo in z mesom, po božji in človeški natori. O Jezus! pri¬ pravljena sem, za to vero dati svoje živ¬ ljenje, potrdi me še bolj,' in ohrani me v tej veri do konca mojega življenja. — O moj Jezus, studenec vseh milosti! ti me tu čakaš, da hi me obdaroval z milostmi ; Družb, bukv. 12 178 zatorej pridem k tebi s ponižnim za¬ upanjem, kakor otrok k svojemu ljubemu očetu, da bi te prosila in zadobila, kar potrebujem na duši in na telesu. Prisrčno želim, od tebe ljubljena biti in ti potožiti ■ prav z zaupanjem svoje nadloge in težave, i Ali nekaj me straši, moj usmiljeni Jezus! . to namreč, ker sem tebe tolikokrat raz¬ žalila, tvojo neskončno ljubezen zaniče¬ vala in zavrgla, in tako zavoljo svojih grehov tvojih milosti nevredna postala. — Zares nisem vredna, da bi govorila jaz s teboj ali ti z menoj. Pa to mi daje , zaupanje, ker dobro vem, kako dobrotljiv in milostjiv si, in kako rad imaš take grešnice, katere se želijo resnično pobolj¬ šati. Da. Jezus! vem, da ti si večna lju¬ bezen, da tudi mene prisrčno ljubiš, to mi je priča zakrament presvetega reš- njega Telesa. — O Jezus, večna ljubezen! pokrij moje velike in ostudne grehe, obrni 1 svoj obraz od mojih hudobij, in zbriši vse >* moje krivice; poglej milostno na moje skesano in potrto srce, in stori z menoj po svoji neskončni ljubezni. Prosim, moj Jezus! očisti mojo dušo in z ljubeznijo • napolni moje srce. Govori, ljubeznjivi ženin moje duše! jaz pa bom poslušala- 179 I. postaja. Jezus je k smrti obsojen. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Ljubezen je močna kakor smrt. Smrt se ne boji nobene oblasti, ne gleda na premoženje, ne na uboštvo, ne na mla¬ dost, ne na starost, ne na hvalo in pri¬ lizovanje, ne na lepoto in spoštovanje — umreti se mera! Ravno tako tudi prava ljubezen. Ona se ne da v strah pripraviti, ue premotiti, ne pridržati — ljubiti se mora! Premisli, o duša! kako te ljubim. Zavoljo tebe sem v smrt obsojen, vendar te še ljubim. Ljubezen me je skrila v ta presveti zakrament — previdii sem, da l>om prejel malo ljubezni in mnogo ne¬ hvaležnosti in zaničevanja, vendar se uisem dal odvrniti, da bi svojim nehvalež- uim stvarem ne skazal ljubezni. O ljuba duša! prosim, ljubi tudi ti mene in po- vračuj mi vsaj ti čast in ljubezen, katero uri jemljejo posvetni ljudje, ker me tako uralo časte in ljubijo v presvetem zakra¬ mentu. Oj ljubi me, ljuba duša! ker tudi tez tebe toliko ljubim. Duša odgovori Jezusu: O moj dobrotljivi Jezus! tako močna i e tedaj tvoja ljubezen, da se ni dala pre- 12 * 180 magati od naše hudobije, temuč da je postala še bolj goreča, bolj ko srno mi revni in usmiljenja nevredni. Ne zaniče-' vanje, ne sovraštvo, ne smrt te ni mogla , odvrniti od ljubezni.— 0 Jezus, o večna ljubezen, skrita v presvetem zakramentu! o kako nehvaležna sem bila do zdaj! kako . slabo sem te častila! kako malo ljubila! Oh! iz srca mi je žal, da te nisem lju- : bila, kakor si vreden. — O Jezus, moj usmiljeni Odrešenik! li ostaneš pri nas v sv. zakramentu, ne da bi nas kaznoval, kakor zaslužimo, temuč da bi nas ljubil, kakor oče ljubi svoje otroke. 0 Jezus, moj ženin! bodi mi milostljiv in odpusti mi veliko, da bom veliko ljubila. O večna ljubezen, kdo bi te ne ljubil! Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen- Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi- j i* II. postaja. Jezus vzame križ na svoje rame. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Vrni se, ljuba duša! od slabih potov, in boš spoznala mojo ljubezen, vrni se s od poti nečimernega in posvetnega ve- 181 selja, bodi ponižna in vzemi z vol.jo svoj križ na svoje rame, in hodi za menoj po Poti križev z molitvijo, s postom, čuvan¬ jem in zvestim dopolnovanjem vseh svo¬ jih dolžnosti, da vredno vžiješ moje sv. rešnje Telo in zaslužiš mojo ljubezen. Odpovej se svojemu napuhu, zapusti ne¬ zmernost, premaguj jezo, poravnaj kri¬ vice; sicer ti ne morem skazati nobene milosti v sv. zakramentu. Nehaj od svoje nehvaležnosti in mlačnosti, ljubi in ob¬ jemi moj križ, prenašaj z voljo slabosti svojega bližnjega, obiskuj, obiskuj me rada v sv. zakramentu, pripravi se vselej tako, da me vredno prejmeš, da ostaneš ti v meni in jaz v tebi. Duša odgovori Jezusu: O moj Jezus! kako nezmerna je tvoja ljubezen! kako dolgo že imaš z menoj Potrpljenje! jaz pa tako malo spoznavam tvojo ljubezen! Ko si me klical, da bi zapustila pot hudobije, sem se napravila gluho, in čas, ki si mi ga po svoji ne¬ skončni milosti odločil k pokori in po- holjšanju, potratila sem večidel v lenobi in mlačnosti. — O moj Jezus! koliko si storil ti za me, in kako malo storim jaz 182 za le, kako malo posnemam tvoje svete zglede! Ti si ves potrpežljiv težek križ na svojo ramo vzel in ga voljno nesel; jaz pa trpim vse le z nevoljo, in se tako rada pritožim čez tvojo božjo previdnost. O Jezus v presvetem zakramentu, o po¬ trpežljivo Jagnje božje! ker mi daješ naj¬ lepše zglede potrpežljivosti, daj mi tudi milost, da bom bolj krotka in potrpež¬ ljiva, kakor do zdaj. Usliši me, o Jezus, moj preljubeznjivi ženin! Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Vstani, moja prijatlica! in pridi k meni, vstani od svojega pregrešnega spa¬ nja, vstani od svoje lenobe in mlačnosti. Ali ne vidiš, kako je tvoje srce še na¬ vezano na svet, kako je včasih pobito zavoljo časnih reči? — Jaz sem živi kruh močnih, ki dajem moč in pravo življenje. Vstani, moja ljuba duša!‘ki si tako oslabela, in hiti k meni s prisr- 183 čnirni‘željami, z gorečo ljubeznijo. Kolikor več boš mene poželela, kolikor več me ljubila, toliko več milosti, moči in lju¬ bezni boš zadobila od mene. Zateri v sebi vse hude želje, da bodo svete želje v tvojem srcu prostor imele; izprazni in očisti svoje srce od vsake druge ljubezni, ki je meni zoperna, potlej ga pa bo moja ljubezen vsega napolnila. Duša odgovori Jezusu: Iskala sem ga, ki ga ljubim; pa ga nisem našla, ker še nisem imela prav resničnega sklepa, vstati od pregrešnega spanja, in nimam še zadosti močnih želj,* od njega nikdar več se ne. ločiti, in ga vselej prisrčno ljubiti. Zdaj pa. moj Jezus! hočem vstati in k tebi se podati. Zadosti je moje dremote in grešne mlačnosti. 2 velikim zaupanjem pridem in kličem: k* Jezus! usmili se me, in stori me močno * s svojo sveto milostjo, da bom srčno Premagala vse sovražnike svoje, vse za¬ peljivce. O kako strašno in globoko bi bila že padla, ko bi me ti, o Jezus! v Presvetem zakramentu ne bil tako čudno obvaroval. Potrdi me še bolj, o presveto rešnje Telo, da v tvoji ljubezni popolna 184 ostanem, da nikdar več ne bom padla, nikdar v kak greh več ne privolila. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno mater. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Kdo je ta, ki pride iz puščave, polna žalosti, naslonjena na svojega ljubega? O moja ljuba duša! ti s svojimi grehi ne delaš le meni, ampak tudi moji pre¬ ljubi materi veliko žalost. O prosim, jenjaj tedaj od greha, jenjaj žaliti mene in mojo preljubo mater, katera je tudi tvoja mati; premaguj z mojo milostjo svojo popačeno natoro. Eva, tvoja prva mati, je popačila človeško natoro, ko je vžila prepovedani sad: ali jaz sem ti na lesu svetega križa pridobil drug sad, ker sem te odrešil od večnega pogub¬ ljenja; in da bo ta sad tebi v večno življenje, se ti vžiti dajem v presvetem zakramentu — s tem potrdim in močno storim tvojo slabo natoro. Jaz sem ti dodelil kruh iz nebes, ki ima vse raz- 185 veseljenje v sebi; in to razveseljenje ti dam, moja ljuba duša, če mi obljubiš, da boš slovo dala vsemu grešnemu vese¬ lju, zapustila vse nepotrebne kratkočas- nosti in slabe druščine, in le pri meni in moji ljubi materi si iskala veselja. Duša odgovori Jezusu: Pri Babilonskih potokih, med posvet¬ nim veseljem sem sedela, in vendar sem bila žalostna, ko sem mislila: Oh, koliko veselje uživajo otroci božji pri angeljski 'nizi, pri ljubeznjivem Jezusu! 0 moj Jezus! odpusti mi vse, kar sem kdaj tebi in tvoji presveti materi žalosti sto¬ rila, ker sem tako rada svoje srce od¬ prla posvetnemu veselju; vzemi iz mojega Sl 'ca popolnoma vse nečimerno, posvetno veselje, in dodeli mi, da zanaprej se bom veselila le tebe in tvoje neskončne lju¬ bezni v presvetem zakramentu. O Jezus! daj mi milost, da bom vselej, kedar pri¬ stopim k božji mizi, prav vredno prejela tvoje presveto rešnjeTelo; daj mi pokusiti, kako sladek si. o Gospod, moj Bog! Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 186 V. postaja. Simon iz Cirene nese križ za Jezusom. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Odpri mi, ljuba duša, ljuba moja ne¬ vesta! odpri mi svoje srce, da bom v njem prebival, in ti delil milost in moč. Ti potrebuješ velike pomoči; zakaj če hočeš v meni pobožno živeti, prestala boš veliko zaničevanja in preganjanja od sveta; ali vse ti bo lahko, če moč najdeš v sv. zakramentu. Če me vredno prej- meš, živim v tebi, in lahko ti bo, vse zopernosti voljno pretrpeti, svoj križ za menoj nositi in premagati vse sovražnike. „Le nikar ne pozabi jesti tega kruha: sicer bo tvoje srce vse pobito, in suho kakor seno“. (Ps. 101, 5.) Duša odgovori Jezusu: Oh, to je glas mojega Jezusa, mojega preljubega ženina, kateri trka na vrata mojega srca! O moj Jezus! z veseljem ti odprem svoje srce. Pridi in napolni me z ljubeznijo svojega sv. Duha. Rada ti dam vse; svoje srce, svoj spomin, svoj um in svojo voljo. Stori z menoj po svoji božji volji, kakor ti dopade. — O moj Jezus! kaka tolažba je za me v 187 mojih križih in težavah, ko vidim, kako si dober, kako me ljubiš! Ti vidiš mojo slabost, kako pešam in omagujem na poti proti nebesom, in iz same ljubezni tudi mene k sebi vabiš, ki praviš: ,.Pridite k meni vsi, ki sle revni in s težavami ob¬ loženi, in jaz vam jih bom polajšaP. O moj Jezus ! z velikim zaupanjem pridem k tebi, ker me sam vabiš; ti sam želiš, o Jezus! da te prejmem, da te vži- jem, da se popolnoma sklenem s teboj. — H moj Jezus! pridi v moje srce in napolni ga s svojo sveto ljubeznijo, da bom po- sihmal le tebe ljubila, vse svoje križe z voljo objela in stanovitno za teboj hodila. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. Jezus v sv. zakramentu-ogovori dušo: Lepa si, moja prijatlica, in prijetna je tvoja podoba, ker si očiščena z mojo kr vij o, katero sem za te prelil; lepa si, ko si olepšana s svetimi čednostmi — z ljubeznijo, s ponižnostjo, s pokorščino, 188 s potrpežljivostjo, s sramožljivostjo. Ta tvoja lepota pride od mene, in ti spričuje,. da si moja prijatlica, moja nevesta, nad katero imam svoje dopadenje. To lepoto zadobi tista, katera me z dobro pripravo, z ljubeznijo in gorečnostjo prejme v pre¬ svetem zakramentu. Jaz ji vtisnem svojo podobo v njeno srce, da ima zmiraj moj zgled pred očmi in po njem živi. Duša odgovori Jezusu: 0 moj Jezus! sram me je, ko slišim tvoj glas, ker sem revna v čednostih, ker sem se tako ognusila s pregrehami. — 0 Jezus! očisti me čedalje bolj po vred¬ nem prejemanju tvojega presvetega reš- njega Telesa. Ti pokažeš svoje sveto ob¬ ličje le njim, ki so čistega srca; le oni te gledajo, njim se ljubeznjivo na znanje daješ. — 0 moj dobrotljivi Jezus! ki si me iz gole milosti in ljubezni odbral za svojo nevesto, daj mi tako lepoto, ki tebi dopade: olepšaj me s svojo ljubez¬ nijo in z vsemi čednostmi, ki so za de¬ kleta najlepše. Očisti moje srce in ohrani mi svatovsko oblačilo nedolžnosti in svete čistosti, da vselej vredno pristopim k sveti mizi svojega nebeškega ženina. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Srce moje neveste mora biti polno ognja in plamena. Ta ogenj je pa goreča ljubezen do mene, katera požge vse, kar je moji svetosti zopernega, in katera želi le to, da bi bil jaz češčen in ljubljen od vseh ljudi. Oh kako žalujejo pobožne duše, kedar sem zaničevan, in pri ne¬ vrednih obhajilih tako rekoč z nogami suvan in teptan, kakor takrat, ko sem na tla padel pod svojim težkim križem. Zatorej vsaj ti, ljuba daša! ki si moja ljuba nevesta, bodi zmiraj polna goreče ljubezni do mene, da me boš vselej vredno prejela, me razveselila in od mojega padca me spet vzdignila. Tako naj sveti tvoja luč, da se bodo drugi iz tvojega lepega zadržanja učili, kako se morajo greha varovati, in k vrednemu prejemanju sv. rešnjega Telesa se pri¬ pravljati. 190 Duša odgovori Jezusu: O preljubi Jezus! ti si ogenj večne ljubezni, skrit v presvetem zakramentu, užgi moje srce, daj mi tisto gorečo in svetlo svetilo, da bodo vsa moja dela tebi prijetna in pripravna, tudi druge vnemati v gorečnosti in odvračevati od hudega. -— O moj Jezus! koliko trpi moje srce, ko vidim, kako si od toliko duš zaničevan, zavržen in z nogami suvan s strašnimi božjimi ropi, ko vidim toliko neumerjočih, za nebesa vstvarjenih in s tvojo presveto krvijo odrešenih duš, ki hite na ravnost v večni ogenj. O Jezus! ponižno te prosim, varuj me vsakaterega greha, posebno pa nevrednega obhajila. Varuj tudi vse kristijanske duše, ker si jih tako drago odkupil s svojo presveto rešnjo krvijo, varuj jih grozovitnega greha božjega ropa. Vžgi in ohrani v njih ogenj svoje ljubezni, da odidejo peklenskemu ognju. O Jezus! ki si nas rešil večnega pogubljenja, daj nam milost, da popol¬ noma deležni postanemo tvojega ne¬ skončnega zasluženja. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 191 VIII. postaja. Jezus tolaži jokajoče Jeruzalemske hčere. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Lepa so tvoja lica. moja prijatlica, moja nevesta! in rudeča so od solz tvoje žalosti. Ti se jokaš zavoljo mojih bolečin, zavoljo mojega zaničevanja; se jokaš tudi zavoljo svojih grehov in zavoljo grehov vsega sveta. Da zares! vsega usmiljenja in objokovanja so vredne moje bolečine in moje neizrečeno trpljenje; pa še večega usmiljenja in objokovanja vredne so duše, katere so krive mojega trpljenja. Take solze mi delajo veselje, zato ker umivajo in čistijo tvoje srce, te najlože obvarujejo pred novimi grehi, in te store vredno, s skesanim srcem mene prejeti v presvetem zakramentu. Jokaj se pa tudi, ljuba duša! sama nad seboj in nad svojimi grehi, da boš enkrat Potolažena in vesela v nebesih. Duša odgovori Jezusu: O moj Jezus, moj trpeči Odrešenik! kdo bi ne jokal in ne žaloval! Tvoj prelepi obraz — ognjušen in zapij uvan, tvoje nedolžno truplo — razbito, raz- tepeno, vse krvavo! tvoja sveta glava — s trnjem kronana, vsa razbodena. O Jezus, ti iščeš usmiljenih in resnično skesanih src; ali kako malo jih najdeš! Oh! kako revno in slabo je tudi še moje j srce! O Jezus v presvetem rešnjem Telesu, ti večna ljubezen! daj mojim očem potoke ■ solz. da tukaj pred stolom tvoje milosti : objokujem svojo slepoto in svojo nehva¬ ležnost, da zadobim sebi večno zveličanje, vsem grešnikom pa milost tvoje sprave.' Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češcena si Marija. Čast bodi. IX. postaja. 0 Jezus pade tretjič pod križem. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Ljuba duša,' moja nevesta! bodi iz srca ponižna, bodi rada zaničevana; ne išči časti in hvale sveta, temuč želi le meni dopasti v vsem svojem zadržanju. Vidiš me pod križem ležati, zaničevanega, z nogami suvanega; in tukaj v presvetem zakramentu me vidiš, iz gole ljubezni in ponižnosti, pod majhno podobo kruha skritega in malo spoznanega, malo češče- 193 nega. Ti pa, ljuba duša! me glej z očrni žive vere in bližaj se mi z zaupanjem, da najdeš usmiljenje in milost, kolikor- krat ti je treba pomoči. Če te velikost in obilnost tvojih poprejšnjih grehov hoče pripraviti v obupanje, ali če te Peče tvoja ranjena vest, povzdigni svoje oči s skesanim srcem, z zaupanjem in z ljubeznijo k meni, in pomisli, da sem nedolžno jagnje božje, ki odjemljem grehe sveta. Tudi tebi, ki si moja ljuba nevesta, jih bom odvzel, ako.se le res¬ nično k meni spreobrneš in v meni ostaneš do konca. Duša odgovori Jezusu: O ljubi Jezus, moj preljubeznjivi že¬ nin! kedar imam srečo tebe prejeti, ki s i iz srca ponižen, se tudi jaz čutim bolj nagnjeno k ponižnosti; in kedar te Premišljujem pod križem ležečega in za¬ ničevanega, v presvetem zakramentu s toliko ponižnostjo skritega, se mi ljuba Ponižnost zdi še ljubeznjivša. Preljubez- r, jivi Jezus, iz srca ponižen, kako me Je sram pred teboj! Ti si vsegamogočni, v ečni kralj nebes in zemlje, jaz pa slaba grešna stvar; ti si večna luč, jaz pa Družb. bukv. 13 194 nagnjusna, grda tema; ti si večna lju¬ bezen, jaz pa toliko hudobna in malo¬ kdaj brez jeze in sovraštva. In pri vsem tem vendar še prideš k meni, se mi daš zavžiti, se z menoj skleneš in v meni živiš. 0 moj Jezus! tu pred teboj kleče sklenem, da hočem po tvojem zgledu in s tvojo milostjo prav ponižna biti, da te bom vselej prav vredno prejela v presv. zakramentu svetega rešnjega Telesa. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. X. postaja. Jezusa slečejo in mu dajo grenkega žolča piti. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Moj vrt je srce moje neveste, kjer morajo rasti lepe rože, posebno lepa lilija svete čistosti, katera je v mojih očeh najlepša rožica; in skrita vijolica prisrčne ponižnosti, katera ima prijeten nebeški duh. Moja nevesta mora biti, kakor lilija med trnjem, rada biti sama v sredi hudobnega sveta. Moja ljuba 195 duša! varuj, o varuj v svojem srcu sveto čistost, katera mi je tako ljuba; oti! moji sovražniki me pa le z grenkim žolčem napajajo, ker imajo srce polno nečistih misel in želj, katere so mi gren- kejše kakor žolč in pelin. Hočeš biti moja nevesta, moraš biti ponižna in sramožljiva, se moraš varovati rado¬ vednih pogledov, ogibati se posvetnega šundra in vsake zapeljive druščine; po¬ leni bom rad prišel k tebi, bom tvoje Veselje v svetem zakramentu, in tvoje plačilo tam v svetih nebesih. Duša odgovori Jezusu: O moj Jezus! kako slabo preskrbljen, in obdelan je tvoj vrt v mojem srcu, katerega si mi izročil obdelovati. Oh ko- iiko hudobnega, nagnjusnega plevela in kako malo lepih žlahtnih rožic je v njem! () h! kakošna je že tista lepa lilija, ka¬ tero s'i pri sv. krstu v moje srce vsa¬ dil, in katero tako rad vidiš neomade- žano! Oh! na kolikih krajih je izrovana in proč vržena lepo dišeča vijolica po¬ nižne sramožljivosti, katera ti tako pri¬ jetno diši! Oh! kako usahnjeno in za¬ puščeno je vse to po vrtu mojega srca! 13 * 196 O moj usmiljeni Jezus! naj teko potoki spokornih solz iz mojih oči, in naj omijejo in očistijo moje nagnjusno srce! Naj teko potoki tvoje svete milosti iz tvojega ljubeznjivega srca, in naj store rodovitno moje mlačno in suho srce, da se bodo vse lepe rožice v njem spet oživele po tvojem dopadenju; da najdeš prijeten,, lepo dišeč vrt, kedar me prideš obiskat v presv. zakramentu. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. XI. postaja. Jezusa na križ pribijajo. Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo: Truma hudobnih me je oblegla; prebodli so mi roke in noge, in razšteli vse moje kosti. — O ljuba duša! poglej z milimi in žalostnimi očmi na goro Kalvarijo, kjer truma hudobnežev dopri- naša strašno hudobijo. Ob, nehvaležne stvari! Moje dobrotljive roke, katere so vam delile tolikanj dobrot; moje dobrot¬ ljive noge, katere so me po zemlji no- 197 sile k vašemu zveličanju, zdaj neusmi¬ ljeni pribijate na križ! O neizrečena nehvaležnost! Oh! vsaj ti, ljuba duša, vsaj ti spoznaj in moli mojo ' ljubezen;- varuj se greha, ki me zbode huje, kakor žeblji, s katerimi so me bili na križ .pribili; posebno pa se boj nevrednega obhajila, ki me križa bolj neusmiljeno, kakor so me hudobni Judje. Duša odgovori Jezusu: O moj dobrotljivi Jezus! rajši naj nikoli več k tvoji sveti, mizi ne pristo¬ pim, kakor da bi te imela le enkrat po nevrednem prejeti in vnovič križati. Oh! ali svojega Jezusa hočem križati, ki je večna ljubezen? O Jezus, varuj me te največe nesreče! rajši naj preč tamkaj umrjem nagle smrti, preden te prejmem, če vidiš, da bi te imela po nevrednem prejeti. O daj mi milost, da vselej, kedar me povabiš k svoji sv. mizi, pristopim s čistim in skesanim srcem, in da te vselej, kolikor mi je mogoče, vredno prejmem. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. 198 XII. postaja. Jezus umije na svetem križu. Jezus y sv. zakramentu ogovori dušo: O ljuba duša, moja nevesta! poglej, kako na križu visim pred tvojimi očmi! Voljno sem podal roke in noge, da so jih hudo ranili in na križ pribili; glava s trnjem kronana in žalostno nagnjena; krvav pot po vsem životu; s prebodenim srcem, bled, mrtev! Tebi v zgled, ljuba duša! da moraš tudi ti na križu viseti s svojim ženinom. Daj tedaj voljno svoje roke in noge v mojo službo, če se ti zdi tudi še tako težavno; trpi z menoj stanovitno in ponižno, in ne žaluj pre¬ več čez svoje trpljenje, ampak raji čez svoje grehe, kateri so krivi mojega in tvojega trpljenja; in kedar imaš toliko trpeti, da meniš, tla ti ni mogoče vsega prestati, takrat pribeži pod moj križ v mojo prebodeno stran, in premišljuj, ko¬ liko sem jaz za te trpel; potem ti bo vse trpljenje veliko lože postalo. Ne pozabi, preljuba moja hči! kedar me prejmeš pri mizi božji, da sem ravno tisti tvoj Jezus, kateri sem za te na križu visel in umrl; glej, da boš tudi li za me 199 vse voljno pretrpela, in ko bi treba bilo, tudi raji umrla, kakor me razžalila. Duša odgovori Jezusu: O moj križani Jezus! o nezmerna ljubezen! oh, koliko si trpel, koliko si prestal, kakošne bolečine občutil, da bi mene zveličal! grenko smrt si storil, da bi le nam zadobil večno življenje! In mi, kako nevredni smo tvoje neskončne ljubezni! kako malo si prizadevamo, tebi podobni prihajati! O moj Jezus! zakrament sv. rešnjega Telesa me živo spominja vsega, kar si ti za nas storil in trpel, in ravno v ta spomin si nam ga dal. Oh! koliko si trpel, preden si se nam zapustil v tem presvetem za¬ kramentu ! Iz nebes si prišel jua ta revni svet, mnogo let si v revščini živel in v zaničevanju, prestal si strašne muke in .grenko smrt, da si zamogel se zapustiti nam v presvetem zakramentu. O ljubi Jezus! ti najlepši zgled svete petrpežlji- vosti! za teboj bom vsak dan nosila svoj križ, ker vidim, kako voljno prenašaš ti svojo neizrekljivo trpljenje. Potrdi me, o Jezus v presvetem rešnjem Telesu! po¬ trdi me v pravi potrpežljivosti, da bom 200 vredna postala tvojih obljub. Prosim pa tudi, daj mi srečno zadnjo uro, daj mi veliko milost, da te bom še ob koncu svojega življenja prav vredno prejela, in tako s teboj sklenjena prišla pred sodbo. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. XIII. postaja. Jezusovo truplo v naročju njegove žalostne matere Marije. Žalostna mati Marija ogovori dušo: Oh, ljuba duša! ljuba nevesta Jezu¬ sova! pridi sem in poglej v mojem na¬ ročju svojega ljubeznjivega ženina; po¬ glej, kaj so storili ž njim njegovi so¬ vražniki. Poglej, kako globoke rane ima na rokah in na nogah; poglej njegovo sveto glavo, kako je vsa prebodena in ranjena od trnjeve krone; poglej nje¬ govo stran, kako globoka in široka rana je vbodena. Oh, preljuba hči! premišljuj, koliko je moj preljubeznjivi sin Jezus za te trpel! Oh. Jurko žalostno je tudi moje srce! z ojstrim mečem je prebodeno, ko premišljujem, koliko je mogel moj sin 201 trpeti, in kako malo jih je. ki si njegovo britko trpljenje prav v dobro obrnejo! O ljuba hči! varuj se take grde nahva- ležnosti; varuj se greha, ki je mojega Jezusa tako strašno ranil in umoril, o posebno pa se varuj, da ne boš kdaj svetega obhajila po nevrednem prejela, da mi ne boš Jezusa vnovič ranjenega in križanega v naročje položila. Duša odgovori žalostni materi Jezusovi: O ljuba mati mojega preljubeznji- vega ženina Jezusa! oh, v kakošno morje brhke žalosti si vtopljena! Tvoje ljubez- njive oči se hočejo vtopiti v grenkih solzah; v tvojem žalostnem srcu tiči ojster meč, in živo občutiš vse bolečine, v katerih je tvoj Jezus sklenil svoje živ¬ ljenje. Da, zares! ti si kraljica vseh muče¬ nikov, zakaj toliko še nj nihče trpel. Žalostna mati Marija! prosi za rne Je¬ zusa, da mi podeli milost, da ne bom ni¬ kdar več ponovila njegovega trpljenja in tvoje žalosti, da se bom prav skrbno varovala vsakaterega greha, njega prav vredno vživala pri sv. obhajilu in njemu in tebi zvesto služila do konca svojega življenja. 202 Čast hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. XIV. postaja. Jezus v grob položen. Angelji ogovore dušo: Oh, ljuba duša! žalostna in objokana prideš k grobu gledat, kam so polo¬ žili tvojega preljubega ženina Jezusa. Velika je tvoja žalost pri njegovem grobu. Ali zaupaj in veseli se, ljuba duša! glej, grob je prazen, ni ga obdržal, častitljivo je vstal iz svojega groba, spet živi in ostane zmiraj pri tebi v pre¬ svetem zakramentu. Duša odgovori angeljem: O nezmerna ljubezen Jezusova v pre¬ svetem zakramentu! O angelji božji, vi izvoljeni nebeški duhovi! ki ste tukaj okoli sv. rešnjega Telesa, okoli svojega nebeškega kralja, kateri tukaj na stolu svoje milosti sedi, prijazen, dobrotljiv in pripravljen, nam milosti deliti; o vi srečni nebeški duhovi, ki ste zmiraj pri ljubem Jezusu, povejte mu, kako neizre- 203 Ceno jaz želim, ljubiti ga tako, kakor on mene ljubi. Oh! moja duša je zmiraj tako slaba in mlačna, da ga še nič prav goreče ljubiti ne morem. Prosite tedaj, o nebeški angelji! prosite vi ljubega Je¬ zusa, da bi me obdaroval s svojo sveto milostjo in ljubeznijo in z vsemi čed¬ nostmi, katere so mu na meni ljube, ko grem k njegovi sveti mizi; posebno pa, da bi mi dodelil skesano, ponižno in čislo srce, v katerem bo z veseljem pre¬ bival. O sprosite mi od Jezusa to milost in to veselje, da bi ga koj vsi ljudje tako ljubiti začeli, da bi nikdar več ne ravnali zoper njegovo presveto voljo. Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Konec. 0 Jezus, ženin vseh duš, katere te resnično ljubijo! čast in hvala ti bodi, da si toliko za nas storil, nas tako lju¬ bil, da si se nam zapustil v zakramentu svetega rešnjega Telesa, v katerem vedno Pri nas ostaneš, in naše duše hraniš za večno življenje. O moj Jezus! iz srca 204 mi je* žal, da te nisem bolj ljubila, da sem. toli krat te razžalila, da sem zamu¬ dila toliko velikih milosti, katere pobožne duše prejemajo v presvetem rešnjem Telesu. Zanaprej pa bo moja naj veča skrb, tebe, o moj Jezus! prav spoznati, častiti in ljubiti, in te v presvetem zakra¬ mentu prav vredno prejemati. Daj mi le svojo sveto milost, da bom ta svoj sklep spolnila, ker brez tvoje pomoči ne morem celo nič dobrega storiti. Potrdi me, o Jezus! v tvoji milosti in ljubezni, in ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Obiskovanje presv. rešnjega Telesa. Dekleta, kolikorkrat pridete v cerkev, ob¬ iščite, če je količkaj mogoče, Jezusa v,svetem rešujem Telesu. Pokleknite in pozdravljajte in molite Jezusa, ki v tabernakeljnu zaprt prebiva. Videle bote, da se vam bo srce prečudno omečilo, lože se bote varovale greha, in mnogo dobrot si bote sprosile za dušo in telo. Pokleknite po¬ tem pred altar čistega spočetja device Marije In počastite tudi njo. — Molite kakor sledi. Molitev pred svetim rešnjim Telesom. Moj Bog, Jezus Kristus! ki si iz ljubezni do nas v presvetem zakramentu noč in dan pričujoč, in z veliko ljubez¬ nijo čakaš, vabiš in sprejemaš vse, kateri Pridejo te obiskat, trdno verujem, da si resnično pričujoč v presvetem zakramentu M la rja. Ponižno te molim in spoznam svojo veliko nevrednost, zahvalim te za toliko milosti, ki si mi jih skazal, po¬ sebno za to, da se mi samega sebe daješ vtem presvetem zakramentu; daje tvoja mati, prečista devica Marija, tudi moja Plati in moja besednica pred teboj, in da si me zopet poklical, da te v tej cerkvi obiščem. O moj dobrotljivi in usmiljeni Jezus! iz celega srca te tukaj častim in molim v presvetem zakramentu, prvič zato, da se ti zahvalim za tvojo toliko ljubezen; drugič zato, da vsaj nekoliko popravim tisto neizrečeno krivico, katero ti never¬ niki. krivoverci in malopridni katoličani delajo v tem presvetem zakramentu'; tretjič te želim s svojim obiskovanjem mo¬ liti po vseh tistih krajih na vsem svetu, na katerih se znajdeš v tem sv. zakra¬ mentu zapuščen brez vsega počeščenja. Moj Jezus! ljubim te iz celega srca, žal mi je. da sem grešila in tebe, ne¬ skončno dobroto, razžalila; trdno sklenem v prihodnje s tvojo milostjo in pomočjo vseh grehov in grešnih priložnosti se varovati, da tebe, večna dobrota! nikdar več ne razžalim. Zdaj se ti pa’ jaz, uboga grešnica. popolnoma izročim. V tvojo sveto voljo vdam svojo slabo voljo, v tvoje sveto srce položim svoje revno srce, užgi ga z ognjem svete ljubezni, in izženi iz njega vse, kar me nevredno dela tvoje ljubezni. Vsa želim tvoja biti, stori z menoj in z vsem, kar je mojega, po svoji sveti volji. Nič druzega ne iščem, nič druzega ne želim, kakor tvojo sveto ljubezen vedno imeti, tvojo presveto voljo popolnoma dopolnovati. in v dobrem 4° konca stanovitna ostati. 207 Priporočim ti pa tudi vse verne duše v vicah, zlasti tiste, katere so bile s po¬ sebno ljubeznijo vdane temu presvetemu zakramentu in tvoji brezmadežni Materi. Ravno tako te tudi prosim za vse svoje dobrotnike, za tovaršice, prijatelje in ne- prijatelje, in za vse trdovratne grešnike, dodeli jim duha resnične pokore. Zadnjič pa še sklenem vse želje in zdihljeje svojega srca z ljubeznjivimi ob- čutljeji tvojega presvetega srca, o Jezus! in tako sklenjene jih darujem tvojemu nebeškemu Očetu, ter ga prosim v tvo¬ jem presvetem imenu, da jih iz ljubezni do tebe milostljivo usliši. Amen. Duhovno obhajilo. Moj Jezus, živo verujem, da si v pre¬ svetem zakramentu resnično pričujoč ... Ljubim te čez vse ... Iz jubezni do tebe so mi žal vsi moji grehi, nikoli in nikdar Več ne bom grešila... Želim te v svo¬ jem srcu sprejeti in imeti... Ker mi pa zdaj ni pripuščeno, te resnično prejeti, pridi vsaj s svojo milostjo v moje srce ... Objamem te, o Jezus! in se popolnoma s teboj sklenem ... Ne dopusti, da bi se kdaj več ločila od tebe! Amen. Pozdravljenje prečiste device Marije. Presveta in prečista devica Marija, moja preljubeznjiva mati! jaz med vsemi najrevniša grešnica, danes pribežim k tebi;, zakaj ti si mati mojega Zveličarja, kralja nebes in zemlje, najmogočniša pomočnica za Bogom, upanje in pribe¬ žališče vseh grešnikov. — Pred teboj, o visoka kraljica! se priklonem z velikim počeščenjem, in te prisrčno zahvalim za tolikanj milosti in dobrot, ki si mi jih do zdaj od Boga sprosila; posebno, ker si me s svojo mogočno prošnjo obvaro¬ vala peklenskega ognja, v katerega sem zavoljo svojih grehov vržena biti že toliko¬ krat zaslužila. —- Iz srca te ljubim, moja preljubeznjiva mati! in iz ljubezni do tebe trdno sklenem, tebi ves čas svo¬ jega življenja zvesto služiti, tvoje lepe čednosti posnemati, in si prizadevati, kolikor mi ho mogoče, da tudi druge na to pripravim, da le bodo ljubili in ti služili. — Za Jezusom, tvojim ljubim Sinom, postavim na te svoje največe za¬ upanje in posebno s tvojo pomočjo upam zadobiti večno zveličanje. — Vzemi me v število svojih otrok, o mati milosti božje! in ohrani me vseh sovražnikov 209 moje duše. Zadobi mi s svojo mogočno prošnjo, da me Bog reši vseh skušnjav, ali pa mi sprosi potrebno moč, da bom zamogla do konca svojega življenja vse svoje skušnjave premagati, Sprosi mi tudi duha resnične pokore in stanovitno poboljšanje življenja; sprosi mi gorečo ljubezen do Jezusa in zvesto posnemanje njegovih presvetih zgledov; sprosi mi tudi srečno smrt in milostljivo sodbo božjo. Za vse to te prosim, moja preljuba mati! ne zavrzi moje prošnje, pomagaj mi v življenju in v smrti; skaži nad menoj, da si res moja mati; skazi, da si. najboljša mati, da nobena mati ne skrbi za svoje otroke tako ljubeznjivo, kakor ti, o ne¬ beška mati! skrbiš za svoje zveste otroke. Če tudi katera posvetna mati pozabi svoje dete, da se ga ne usmili; me pa ti, o milostljiva mati nebeška! nikoli nikar ne pozabi. Prosi tako dolgo za me Boga, dokler me ne vidiš v nebesih. Tamkaj te bom potlej večno častila in hvalila, iti za Jezusom bom tebi hvalo dajala za ne¬ skončno srečo večnega zveličanja. Amen. Cešeeno, hvaljeno in visoko spoštovano bodi presveto rešnje Telo — in brez¬ madežno spočetje device Marije! Družb. bukv. 14 Sveti križev pot Začetek in vrednost sv. križevega pota- xj>ere se, da Marija devica, potem ko je bn Jezus v nebesa šel, je ves čas svojega živ¬ ljenja obiskovala tiste kraje, na katerih je njen Sin trpel in čudeže delal. Tudi pobožna Marija Agreda pripoveduje, da Marija, naša preljuba mati, ni nikoli prenehala obiskovati tistih svetih krajev, in da je ondi z žalostnim srcem pre¬ mišljevala, kako grozovitne muke je njen Sin trpel. Po tem takem se sme reči, da Marija devica je naj prva obiskovala sv. križev pot m ona je začela to pobožnost. Kako dobro da je, moliti sv. križev p ( h ali premišljevati trpljenje našega Gospodu Jezusa Kristusa, so vsi sveti učeniki enakih misel. Sv. Bernard pravi: .,XiČ ne mori našega srca bolj očistiti grehov, 211 ne more huje pokrotiti našega p o že¬ len j a; ni c nas ne more močneje pri¬ ganjati k dobremu, kakor živo in večkratno premišljevanje Jezusovega britkega trpljenja in njegovih krva¬ vih ran“. In sv. Albert uči, da premišljevanje Kristusovega trpljenja je bolj zaslužijivo, kakor ve bi se kdo celo leto ob suhem kruhu postil, do krvi bičal, ali bos šel na božjo pot v svete dežele. Rimski papeži so pa tudi mnogo odpust¬ kov dodelili vsakemu, kdor s skesanim srcem moli sv. križev .pot, Iločeš odpustke zndobiti. moraš: 1. V stanu milosti božje biti; torej vselej prej obudi srčno žalost nad svojimi grehi. ^ Moraš vselej prej namen storiti, premišljevati Kristusovo trpljenje, da bi zadobila odpustke za se in za verne duše v vicah. 3. Pri vsaki postaji poglej na tablo, kaj je na njej naslika- lle ga, in prav živo si pred oči postavi svojega Jezusa, kaj in kolikanj da trpi. Pri nekaterih postajah zadobijo se -popolni °dpustki; ker pa nihče ne more zadobiti sam za-sc več, kakor le jcdcn popolni odpustek, torej prvi popolni odpustek obrni sebi v prid, druge pa daruj Bogu za duše v vicah, naj že 10 za dušo rajnega'očeta ali matere, brata ali s estre, prijatelja ali katerega druzega. 14 * 212 Molite v. Začni, prosimo, o Gospod! s svojim Duhom naša dejanja in spremljaj jih s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej s teboj začnejo in v tebi začete končajo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oli pridite stvari! Kaj, glejte, se godi; On, ki nas vse živi, Strašno za nas trpi. Darovanje. O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te čez vse, ker si večna dobrota in ne¬ skončna milost. Žal mi je iz celega srca, da sem tebe, o naj veča dobrota, kedaj razžalila. Darujem ti ta sveti križev pot k tvoji časti v spomin tistega težavnega pota. po katerem si hodil zavoljo mene uboge grešnice. Želim zadobiti vse od¬ pustke, kateri so od cerkve podeljeni za obiskanje svetega križevega pota; torej tudi želim, vse tako opraviti, kar in kakor je potrebno v zadobljenje od¬ pustkov. Darujem ti pa, o Jezus! te od¬ pustke v lastno zveličanje in za verne duše v vicah, posebno za., in te 213 ponižno prosim, daj mi po tem križevem potu doseči v tem življenju tvojo milost, Po smrti pa večno zveličanje. Amen. Razbičan zapij uvan, In kronan, zasramVa«, Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smrt izdan. I. postaja. Jezus je k smrti obsojen. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj prečudežno ponižnost svoj ega ne¬ dolžnega Jezusa, s katero je krivično sodbo brez As ega izgovarjanja poslušal in sprejel. Tvoji pehi so tiste lažnjive in krive priče, katere so |° sodbo podpisale. Hudoba tvojega jezika, s J'poro s } se velikokrat pregrešila zoper Boga in 'bžnjega, je sodnika oslepila, daje nedolžnega ; ezu sa k smrti obsodil. Obrni se tedaj k njemu; jokaj in zdihni bolj s srcem, kakor z ustmi: O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬ zmerna je tvoja ljubezen proti meni 214 ubogi grešnici. Kaj! za tako grešno, nagnjusno stvar, kakor sem jaz, boš ti, moj Jezus, ječo, vrvi, verige in tepenje trpel, in se dal obsoditi k taki grozo- vitni smrtih Oh, to je več ko zadosti, da se moje trdo srce raztopi in britko objokuje vse pregrehe in hudobije, ka¬ tere sem storila s svojim jezikom. Ob¬ žalujem jih tedaj in kličem k tebi: O moj Jezus, usmiljenje! Usmiljenja in milosti te prosim, o Jezus! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Glej, križ mu nalože, Na ranjene rame; Oh, Jagnje božje gre, In nese vseh dolge. II. postaja. Jezus vzame križ na svoje rame. M. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ih Ker si s svojim križem svet odrešil. 215 Premisli, s kolikim veseljem in s kako radovoljnim srcem tvoj dobrotljivi Jezus sveti križ objame, in kako potrpežljivo prenaša tepenje in suvanje divjega ljudstva. Ti pa polna nevolje in nepotrpežljivosti bežiš pred kri¬ žem, kolikor je mogoče! lvaj ne veš, da brez križa nr mogoče, zadobiti nebeškega veselja? pbjokaj tedaj svojo slepoto; obrni se k svo¬ jemu Gospodu; zdilini in reci: . Ne tebi, o Jezus! ne tebi, ampak meni se spodobi križ. O težki križ, ka¬ terega so ti naložili moji grehi! O lju- beznjivi Jezus! dodeli mi milost in moč, da voljno pretrpim vse križe, katere sem zaslužila s svojimi grehi. Stori, da bom svoj križ voljno objela in enkrat vsa tebi' vdana se iz sveta ločila. Daj mi tako ljubezen do križa, da bom vsak čas s tvojo služabnico, sv. Terezijo, želela: trpeti ali umreti — umreti ali trpeti. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! . Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greli; Vtopljen v sveta dolgeh, Leži potrt na tleh. 216 III. postaja. Jezus pade prvikrat pod križem. il. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. f&. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in pomisli, kako tvoj Jezus, zavoljo tolikanj prelite krvi ves oslabljen, pade na tla. Oh, kako ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo in suvajo! In vendar ni nijedne nevoljc slišati iz njegovih ust. Ti si pa vsa nevoljna, ako občutiš le kak majhen križ, ako slišiš le eno' krivo besedo. Oh, odpovej se svoji nepotrpež- ljivosti, napuhu in prevzetnosti in zdihni k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! glej, jaz revna in zavržena grešnioa klečim pred tvojimi ’ nogami. Oh, kolikokrat in v kako ve¬ like grehe sem padla! Kolikokrat se v globočino hudobije vgrežnila! O Jezus! stegni svoje rame in podaj mi svojo roko. Pomoč, o Jezus! Pomoči pri tebi iščem, da buves čas svojega življenja v nijeden smrtni greh več ne padla, in tako ob smrtni uri zveličanje upati zamogla. 217 Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Oh, žalostni spomin! Ko sreča Mater Sin; Ji gre moč bolečin, Do srca globočin. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno mater. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bolečino je ob- dutilo srce Jezusovo- s kakošno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno srce Marijino, ko sta se srečala! Poslušaj nehvaležna duša. „Kaj ti je storil moj Sin.?.“’ kliče k tebi Marija. »Kaj ti je storila moja mati'?" vpraša te Jezus. » ( , V zapusti že vendar enkrat svoje pregrehe, Zf tvolj 0 katerih midva toliko žalost in muko trpiva 1 *. O grcšniea, kaj praviš na to? Zdilini v svojem srpu ter reci: O Božji Sin Marije, o presveta mati mojega ljubeznjivega Jezusa, vsa spo- 218 - korjena in ponižana klečim pred vajnimi nogami. Jaz sem tista izdajalka! s svojimi grehi sem ostrila meč, ki je ranil vajino srce. Oh. žal mi je iz celega srca; prosim vaju. odpustita mi. Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svojem prevelikem usmiljenju dodelita mi milost, da ne bom vaj no grenko trpljenje in žalost noč in dan premišlje¬ vala in objokovala. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas o Gospod! usmili se nas! Omagal Jezus je Od teže križeve: O Simon, prosim te, lS T e brani križa se. V. postaja. Simon pomaga Jezusu križ nositi. M. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. It. Ker si s svojim križem svet odrešil. 219 Spomni se, da si ti tisti Simon, ki si vsa v dana nečimernosti tega sveta in željam mesa. Svojih križev ne nosiš iz ljubezni do Jezusa, ai *ipak z veliko nevoljo, ker se jih iznebiti ne moreš. Oh, zbudi enkrat svoje srce in usmili ' Se svojega tako obloženega Jezusa. Objemi zadovoljno vse križe, katerekoli ti pošlje Oče nebeški. Skleni vse zopernosti ne samo potrpež¬ ljivo nositi, ampak še tudi Bogu za nje hvalo bajati. Moli tedaj in reci: O ljubeznjivi Jezus! zahvalim se ti za. premnoge priložnosti, katere mi daješ, da bi zamogla za te trpeti in za se kaj zaslužiti. O moj Bog! daj mi milost, vse, kar se mi v tem življenju britkega pri¬ godi, s potrpežljivim srcem prenesti in s i s tem večno veselje zaslužiti. Stori, 0 Jezus, da tukaj s teboj jočem in trpim, enkrat pa se v nebesih večno s teboj veselim. Oče naš: Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Zdaj s prtom Jezusa Otre Veronika; V spomin obraz ji da Trpljenja britkega. 220 VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. li Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in premisli na tem prtu presveto obličje svojega usmiljenega Jezusa. Oh, vendar ga ljubi, in s to ljubeznijo vtisni v svoje srce njegov obraz! O kako srečna boš, ako boš z Jezusovim obrazom v srcu živela in ž njim v večnost stopila. Da to milost zadobiš, obrni se k njemu in reci: O moj žalostni Jezus! prosim tem vtisni v moje srce podobo svojega sve¬ tega obličja, da bom brez nehanja na tebe mislila, noč in dan tvoje grenko trpljenje pred očmi imela in svoje grehe objokovala. O Jezus! s kruhom brhkosti hočem siliti svojo dušo, in s spokornimi solzami jo napajati ves čas svojega živ¬ ljenja. Oče paš,. Češčena si Marija. Čast bodi. 221 Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Slabosti ves prevzet Poti križem pade spet; O jenjaj grešni svet, Ponavljat’ greli preklet. VII. postaja. Jezus pade drugikrat pod križem. J. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. J£. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Odrešenik in Gospod, zopet na zemlji leži, ves slab od pre- V( dikih bolečin in zaničevan od sovražnikov. Premisli, da je tvoja prevzetnost Jezusa potrla j>1 na tla vrgla; tako neizrečeno mu je zoperna Hi težavna. Zapusti tedaj svoj napuli in ne bodi več tako prevzetnega srca. Spokori se in okleni, zanaprej Jezusovo ponižnost posnemati. Reci s skesanim srcem: O nikdar zadosti hvaljeni Jezus! vidim sicer, da na zemlji stegnjen ležiš, Vendar te molim in častim, kakor svo- 222 jega mogočnega, večnega Boga. Prosim te, poteri moj napuh, odvzemi od mo¬ jega srca vso prevzetnost, da bom svojo nečimernost spoznala, vsako zasramo¬ vanje ponižno sprejemala, in s tem za¬ služila milost, da s teboj ponižana na zemlji, bom enkrat tudi s teboj povišana v nebeškem kraljestvu. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Usmiljene žene! Ne jokajte za me; Točite le za se Spokornih src solze. VIII. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. P. Ker si s svojim križem svet odrešil. 223 Premisli ia preudari v svojem srcu, kako zelo ti je treba žalovati in jokati. Prvič zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa, ki zavoljo tebe toliko trpi. Drugič čez samo sebe, ker si še zrnirom tako nehvaležna, da ne nehaš, njega žaliti. Kako zamoreš še tako trdovratna ostati, -če premisliš, kaj on za te trpi? Poglej, kako milostljiv in ljubeznjiv se Jezus skaže žalost¬ nim ženam! Obrni se tudi ti k njemu z za¬ upanjem in reci z objokanim srcem: O moj ljubeznjivi Jezus! kako je mogoče, da se moje srce od žalosti ne raztopi? Solz. o Jezus! te prosim, solz Prave pokore in prisrčnega usmiljenja, da tudi jaz deležna postanem tistih mi¬ losti, katere si skazal žalostnim ženam. O Jezus, ne obrni od mene svojih mi¬ lostljivih oči; ampak z usmiljenjem ozri se na mene ubogo grešnico, da bom zadnjo uro tudi jaz tebe polna tolažbe videti zamogla. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vendar se zbudi, Kdor še v pregrehah spi. 224 IX. postaja. Jezus pade tretjikrat pod križem. y. Molimo te, Kristus, in te hvalimo, j || It. Ker si s svojim križem svet j odrešil. Premisli, s kako veliko bolečino je Jezus j že tretjikrat pod križem padel. Oh, kako vendar judje in ajdje to krotko ovčico, kakor stekli volkovi, suvajo, trgajo in sem ter tje po trdem j kameliji vlačijo. O nesrečni greh, kako hudoben • si, da celo Sina božjega tako grozovito mučiš! Grešnica, ali ne bo tvoj ves potrti in tako gro¬ zovito mučeni Bog tvojih solz vreden? Oh, reci tedaj z žalostnim srcem: Vsegamogočni Bog! ki nebo in zemjo z enim prstom držiš, kdo te je tako neusmiljeno na zemljo vrgel ? Oh, nihče # ! drugi, kakor moje pregrehe, v katere tolikokrat padem. Od grehov ne jenja moja hudobnost, in ž njimi se množi tvoje trpljenje! Ali poglej, o Jezus! pri tvojih nogah zdaj klečim s skesanim srcem in trdno sklenem, svoji hudobiji konec storiti. V žalosti svojega duha ti obljubim: nikdar več nočem grešiti, o ^oj Bog, nikdar več! Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Ko pride na goro, Ga slečejo grdo; Pijačo mu dajo, Ostudno in grenko. X. postaja. Jezusa slečejo in mu želča piti dajo. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli duša, kako Jezusa, ki je zvunaj tla svojem životu že ves ranjen, še znotraj ‘ UUc, jo z grenkim želčem. Poglej, kako on "ffarnnost, nespodobnost in gizdavost tvojega -'Ja plačuje s svojo nagoto in želčem tvojo P°žrešnost. Ali zamoreš svojega Jezusa brez l,s iniljenja pogledati? Oh, vrzi se k nogam ■' n jega slečenega Jezusa in reci k njemu: D nuh. bukv. 15 226 O žalostni Jezus! kako velik raz¬ loček je med teboj in med menoj. Ti .si' ves ranjen, poln grenkosti in s krvijo pokrit; jaz pa vsa nečimerna, polna sladnosti in veselja, ali vsaj taka želim biti. Oh jaz nisem na pravem potu. 0 Jezus! spravi me ti na pravo stezo. Stori, da mi bodo vse nečimernosti tega sveta grenke in zoperne, in le hoja za teboj prijetna in sladka, da bom tako vredna, s teboj večno veselje vživati. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. Na križ ga polože, Razpno roke, noge, In žreblji mu nove Še rane narede. XI. postaja. Jezusa na križ pribijejo. y. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. !£. Ker si s svojim križem svet odrešil. 227 Premisli neizrečene bolečine, katere je ob¬ čutil dobrotljivi Jezus, kedar so rabelj ni nje¬ govo meso, njegove kite in žile z žreblji pre* bodli. Ob, kako je to, da se tvoje srce od žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno mučijo tvojega Zveličarja! ^saj zdaj naj te solze oblijejo; obžaluj svoje grehe in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vlij v moje srce strah pred gre¬ hom in ljubezen do tebe. In ker so moji grehi tisti žreblji, kateri so tebe na križ Pribili, stori s svojo milostjo, da bodo v se moje hude misli in želje in občutki n a tvoj križ pribiti in tamkaj umorjeni, Ja bom v življenju in smrti s teboj križana tudi v nebesih s teboj večno kraljevati zamogla. Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili . s e nas! Na križu tam visi, Oh, sveta teče kri! Za grehe vseh ljudi Zveličar smrt stori. 15 * 228 XII. postaja. Jezus mnrje na križu. f. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. i£. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svo¬ jega z žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej njegovo bledo obličje; poslušaj, kako prosi odpuščenja tistim, ki ga križajo in žalijo. Raz¬ bojniku na desni strani obljubi nebeško kra¬ ljestvo, svojo mater izroči Janezu, svojo dušo priporoči nebeškemu Očetu, in poslednjič umrje z nagnjeno glavo. Tako je tedaj umrl moj Jezus? Da, res! umrl je na križu, in zavoljo mene je umrl. O moja duša! kaj boš zdaj počela? Ob, ne hodi proč, kakor le s ponižanim in potrtim srcem. Objemi križ in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz vem in spoznam, da so moji grehi tisti ra- beljni, kateri so tebe tako neusmiljeno umorili. Ne ene milosti nisem vredna, ker sem tudi jaz tebe križala. Ali ko¬ liko veselje in upanje občuti moja duša, kedar te slišim prositi tudi za tiste, ki so tebe križali. Kaj hočem torej za te storiti, ker si ti toliko za me storil? Poglej, o Jezus, pripravljena sem in v oljna, odpustiti vsem, kateri so me kedaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo P T oje ljubezni odpustim vsem, jih iz srca objamem in jim želim skazati vsakoršne dobrote; zato pa tudi upam na smrtno Ur o slišati tvoj veseli glas: Še danes boš z menoj v raju! Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili s e nas. Marija, k teb’ hitim, Tvoj’ga Sina častim; Z vama, dokler živim, Rad jočem in trpim. XIII. postaja. Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje položijo. M. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. I>. Ker si s svojim križem svet 230 Premisli, kako oster je bil meč, ki je prebodel srce žalostne matere Marije, kedar je mrtvo telo svojega Sina v naročje vzela. Videla ga je vsega ranjenega in krvavega. O kakošno žalost in bolečino je ona tačas ob¬ čutila v svojem srcu! Kateri meč pa je bil tako oster, da je prebodel njeno srce? Ob, tvoj greh je bil, ki je Jezusu življenje vzel in Marijino srce tako močno ranil. Objokuj tedaj ta hudobni greh, skleni svoje solze s solzami žalostne matere Marije, in zdihni k njej tako: O kraljica vseh mučenikov, kedaj bom spoznala, kedaj prav zapopadla tvojo žalost in trpljenje ? Kedaj bom za- dobila milost, tvojo žalost v svojemu srcu nositi in s teboj trpeti? O velika Gospa! sprosi mi milost, da noč in dan žalujem nad svojimi grehi, kateri so tebi toliko žalost napravili; da bom vsa skesana in spokorjena, v zaupanju in ljubezni do tvojega božjega Sina umrla in po smrti s teboj večno živela. Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. Za nas umrlega Molimo Jezusa; In položimo ga V grob svojega srca. 231 XIV. postaja. Jezusa v grob položijo. y. Molimo te. Kristus, in te hvalimo. 1£. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in Jokanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih duš, kcdar so jim Jezusa vzeli in v grob po¬ ložili. Zlasti pa si k srcu vzemi britko in grenko žalost Marije, njegove matere, kcdar so ji nje- »ega ljubeznjivega Sina iz naročja vzeli. V Premišljevanju lete njene žalosti se moraš res sramovati, tia si bila pri obiskovanju tega kri¬ ževega pota tako mrzla in neobčutljiva. Oh, na j se razjoka tvoje srce vsaj pri zadnji jro- staji. Poljubi s spoštovanjem kamen svetega poba; položi v duhu va-nj svoje srce, in po¬ zdravi pobožno Jezusa v grobu, rekoč: O usmiljeni Jezus! ki si krvavi kri¬ žev pot storil iz ljubezni do mene, rno- *‘ lr b častim in hvalim te v grobu leže¬ čega. Želim in hrepenim, imeti te v srcu zaprtega, da hi s teboj sklenjena, P° tem svetem križevem potu k novemu 232 življenju vstala in se v tvoji milosti iŽ tega sveta ločila. Po zasluženju tvojega trpljenja, katero sem /daj premišljevala, dodeli mi, da bo moja popotnica na zadnjo uro tvoje presveto režnje Telo; moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef! in moj poslednji zdihljej: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! Daj mi z živo vero, s trdnim upanjem in z go¬ rečo ljubeznijo, s teboj in zavoljo tebe umreti in po smrti s teboj na večne čase veselo živeti. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! O Jezus, hvala /daj Ti hod’ in vekomaj, Po tvoji smrti daj Nam priti v sveti raj ! Sklep. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s katero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s katero je on po svojem britkeni trpljenju in grenki smrti mene odrešil, . ti darujem ta sveti križev pot, katerega 233 sem zdaj s tvoja milostjo obiskala. Sprejmi to moje pobožno opravilo k povišanju tvoje časti, v zahvalo za vse meni in drugim podeljene milosti, za odpuščenje grehov celega sveta, za pomoč vernim dušam v vicah, zlasti za tiste, za katere sem se v začetku moliti namenila. O milostljivi Oče nebeški! glej na obličje Kristusa, svojega Sina, sliši glas njegove svete krvi, in hodi milostljiv meni ubogi grešnici. Amen. Oče naš. Češ^ena si Marija. Čast bodi. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus in njegova žalostna mati Marija! Bazne litanije. Litanije vseh svetnikov. ospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, Sin, vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Sv. Marija, Sv. Mati božja, Sv. devic Devica, Sv. Mihael,' prosi za nas! Sv. Gabrijel, Sv. Rafael, V2 ih O) —• cr? o d cn O Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov več¬ nega pogubljenja rešiš, Da sad zemlje daš in ohraniš, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; prizanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas, o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. Češčena si Marija. Molitve po litanijah. Psalm 69. OBog! pridi mi na pomoč; Gospod! hiD mi pomagat. Osramoteni naj bodo, in naj se sra¬ mujejo, ki zalezujejo mojo dušo. 240 Odstopijo naj in sram jih bodi, ki mi hočejo hudo. Odstopijo naj precej osramoteni, ka¬ teri. se mi posmehujejo. Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se veselijo in v tebi radujejo. Vselej naj rečejo: Visoko hvaljen bodi Gospod! kateri ljubijo tvoje od¬ rešenje. Jaz pa sem revež in siromak; Bog, pomagaj mi! Moj pomočnik in moj odrešenik si ti; Gospod! nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu, in Sinu, in sve¬ temu Duhu; kakor je bilo v začetku, in zdaj, in vselej in na večne čase. Amen. ^ V. Pomagaj svojim služabnikom. IG Ki v tebe zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod, močen turen- IG Pred sovražnikom. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. IG In otrok krivice naj se ne loti, nam škodovati. V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih. 241 Ij:. In ne povračuj nam po naših hudobijah. Molimo za našega papeža I. ti. Ohrani jih, o Gospod! oživljaj 111 osrečuj jih na zemlji, in ne daj jih v v oljo njihovih sovražnikov. v. Molimo za našega škofa I. 1). Gospod! ohrani in varuj jih Vs ega hudega. y. Molimo za našega cesarja J. 1£. Ohrani c Gospod, našega ce- Sar ja, in usliši nas na dan, ko za njih Prosimo. V. Molimo za svoje dobrotnike. I). Povrni, Gospod, milostljivo ža¬ lijo svojega imena večno življenje vsem, kateri nam kaj dobrega storijo. V. Molimo za verne mrtve. 1^. Gospod, daj jim večni mir in P°hoj, in večna luč naj jim sveti. y. Naj počivajo v miru. N- Amen. . V- Molimo za svoje brate, katerih' M tukaj. N- Pomagaj svojim služabnikom, ki tebe zaupajo, moj Bog! y. Posiji jim, Gospod, pomoč iz Sv etišča. Družb. bukv. 16 242 K. In varuj jih s Sijona. y. Gospod! usliši mojo molitev. I£. In moje vpitje naj pride k tebi. Molimo! O Bog, ki ti je lastno, usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse tvoje služabnike, katere grehov veriga veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo, o Gospod, našo po¬ hlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬ ljivo z odpuščenjem vred mir podeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov in odrešiš šib, katere ža¬ nje zaslužimo. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, poglej milostljivo na prošnjo k tebi kličejočega ljudstva, in šibe tvoje v jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, odvrni. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika našega papeža U in vodi njih po potu večnega življenja) da bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želeli, in z vso močjo storili' 243 O Bog, pastir in vladar vseh vernih! glej milostljivo na svojega služabnika Našega škofa I, ki si jih pastirja naše I. škofije postavil; dodeli njim, da tistim, čez katere so postavljeni, z besedo in dejanjem k dobremu služijo, in tako s čredo, ki jim je izročena, večno živ¬ ljenje dosežejo. O Bog, varuh vseh kraljestev, po¬ sebno pa Avstrijanskega cesarstva, podeli svojemu služabniku našemu cesarju L, v oj o moč, s katero se sovražnik pre¬ laga. spoznati in častiti, da bodo, ker so po tvoji volji cesar postali, tudi v tvojem varstvu vselej mogočni. O Bog, od katerega izhajajo svete ^Ije, dobre misli in pravična dela, daj spojim služabnikom tak mir, ki ga svet dati ne more, da bodo naša srca tvojim Napovedim vdana, in časi s tvojo po¬ močjo brez straha pred sovražniki varni 111 mirni. O Bog! užgi naša srca z ognjem sve- Buha, da ti bomo s čistim telesom slnžili in z očiščenim srcem dopadli. O Bog, stvarnik in odrešenik vseh Vei 'nib! dodeli dušam svojih služabnikov J d služabnic, da odpuščenje, ki so ga IG* 244 vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo. Gospod! s svojini duhom naše dejanje, in spremljaj ga s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začnejo in v tebi začete končajo. Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo- duješ čez žive in mrtve, in se usmiliš vseh, katere iz vere in dobrih 'del za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno, da vsi, za katere smo se namenili moliti, kateri so še pri življenju, ali so se že iz tega sveta ločili, po prošnjah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kateri s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.*) *) Pri procesijah na sv. Marka dan in križev teden se litanije tukaj končajo s sledečim sklepom: V. Gospod z vami. Odg. In s tvojim duhom, V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas uslisi- Odg. Amen, V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo v miru. Odg. Amen. Oče naš. Ceščena si Marija. (Petkrat.) 245 Za vse potrebe krščanstva. Vsegamogočni, večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se Vseh vernih kristjanov, za katere se je tvoj edinorojeni .Sin, naš Gospod in Zve¬ ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v r °ke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu’ Jezusu Kristusu odvrni, milostljivi Oče! z aslužene šibe, sedanje in prihodnje ne¬ varnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dra¬ ginjo, bolezni in žalostne, revne čase. Razsveti in potrdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na vse to na¬ peljevali. kar zamore k tvoji božji časti, ^ našemu zveličanju in k miru in sreči v§ ega krščanstva pripomagati. Dodeli nam, Bog miru, pravo edi¬ nost v veri, brez vsega razdrtja in ločitve. Preobrni naša srca k pravi po¬ dori in poboljšanju našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenju in v smrti prijetni in do¬ padljivi. 246 Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatelje in neprijalelje, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mrtve. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod, vse naše dejanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smrt. Daj nam tvojo milost tukaj "uživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod, nebeški Oče, po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem iri Odrešeniku, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. (Trikrat.) K presvetemu rešnjemu Telesu. (Kedar je izpostavljeno.) A v . Kruh z nebes si jim dodelil. I). Kateri ima vso sladkost v sebi. Moli m o. O Bog! kateri si nam v prečudežnem zakramentu spomin svojega trpljenju 247 zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako častiti, da sad tvojega odrešenja Vedno v sebi čutimo. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do' Vekomaj. Amen. Molitve o raznih potrebah. 1. Ob hudi uri. Če vidiš ali slišiš, da se bliža hudo vreme, ne P°zabi moliti. Si v postelji, vstani; si doma, poklekni la prosi tudi druge, da pokleknejo s teboj vred, in moli: k V . Naša pomoč je v imenu Gospo¬ dovem. Ik Ki je vstvaril nebo in zemljo. j. Skaži nam, o Gospod! svojo milost. $. In dodeli nam svoj blagoslov. y. Nič naj ne opravi sovražnik zoper nas. R. In otrok krivice naj se ne Joti, nam škodovati. y. Ne boš svojih darov odtegnil njim, ki nedolžno žive. ]£. Gospod vojskinih trum, blagor človeku, ki v tebe zaupa. y. Gospod, usliši mojo molitev! bk In moje vpitje naj pride k tebi! 248 Molimo. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži,- ozri se milostljivo na prošnjo- k tebi kličejočega ljudstva in šibe svoje jeze, ki jih -za svoje grehe zaslužimo, od nas odvrni. Prosimo, Gospod! preženi od svoje hiše duhovno hudobo, in odvrni ze¬ meljsko napako hudega vremena. Vsegamogočni, večni Bog! priza¬ nesi nam, ki se bojimo; bodi nam mi¬ lostljiv, ki prosimo, da nas po škod¬ ljivem. ognju v oblakih, in po silnem viharju žuganje hudega vremena napelje, tebe hvaliti. Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojega ljudstva in dodeli, da. po tem znamenju svetega f križa preide vse divjanje hudega vremena. Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s tepenjem zdraviš, in z odpu¬ ščanjem ohranjuješ, dodeli, te prosimo, da se v miru zaželjenega potolaženja razveselimo, in dar tvoje dobrote vselej . vživarno. Po Gospodu našem itd. Zdaj pa z blagoslovljeno vodo naredi tri križe i" reci: Blagoslov vsegamogočnega Boga t 249 Očeta in f Sina in sv. f Duha naj pride čez te oblake in zažene od njih vso sovražno moč. Amen. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 2. Ob suši. Bog! v katerem živimo, se gibljemo in smo, dodeli nam potrebnega dežja, da v časnih rečeh potrebno pomoč do¬ sežemo, in s toliko večim zaupanjem Večnih dobrot prosimo. Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog! da, ki v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, nas tvoja pomoč vedno ob¬ varuje vseh nevarnosti. Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja, in suho obličje zemlje z nebeškimi Potoki milostljivo namoči. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 3. Za lepo vreme. Bog! ki te greh razžali in pokora Potolaži, ozri se milostljivo na prošnje k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe žaslužimo, °d nas odverni. 250 Usliši nas, o Gospod! ki k tebi zdi¬ hujemo, in dodeli nam, te prosimo, lepo vreme, da, ker za svoje grehe po pravici trpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo dobroto občutimo. Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 4. 0 slabi letini in lakoti. Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš vseh grehov, in odrešiš šib, katere za nje zaslužimo. Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬ hlevne prošnje, in lakoto milostljivo od¬ vrni, da umrljivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo in po tvoji milosti odidejo. Tebi podvrženo ljudstvo, ki zavoljo svojih grehov lakoto trpi, Gospod! mi¬ lostljivo k sebi spreobrni, ki si rekel, da bo tistim vse privrženo, kateri iščejo tvojega kraljestva. Ki živiš in kraljuješ itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 251 5. Ob mrenju in kugi. Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje svete. in častitljive božje po¬ rodnice Marije, vselej device, in svetega Sebastijana mučenika in vseh svetnikov, svoje ljudstvo reši strahu svoje jeze, in otmi po obilnosti svojega usmiljenja. Skaži milost, Gospod! našim po¬ nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, da odpuščenje prejmemo in se vedno tvojega blagoslova veselimo. Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬ hlevne prošnje, in kugo in mrenje mi¬ lostljivo odvrni, da umrljivi človek spo¬ zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu našem itd. . Oče naš. Češčena si Marija (petkrat), 6. Ob živinski kugi. O Bog! kateri si človeku tudi ne- nmno živino pri delu v pomoč dal, po¬ hlevno prosimo, da nam živali, brez katerih človeški rod ne more živeti, pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 7. Ob vojski. Bog! kateri vojske potiraš, in na¬ sprotnike tistih, ki v te zaupajo, z močjo svoje hrambe premaguješ, pomagaj svojim služabnikom, ki tvoje milosti prosijo, da svojih sovražnikov silo zataremo, in tebe z neprenehano hvalo častimo. Bog! od katerega izhajajo svete želje, prave misli in pravična dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet nč more dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana, in časi s tvojo po¬ močjo brez strahu pred sovražniki varni in mirni. Poteri, prosimo. Gospod! napuh naših sovražnikov in pobij njih neukrotnost z močjo svoje desnice. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 8. Ob sleherni nalogi. Ne zavrzi, vsegamogočni Bog! svojega ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč zavoljo slave svojega imena pridi sti¬ skanim usmiljen na pomoč. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas od- 253 . vežeš vseh grehov, in rešiš šib, katere za nje zaslužimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, Prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje , duši in na telesu vživame, in da bomo po častitih prošnjah svete Marije Vselej device, sedanje žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. Poglej dobrotljivo, prosimo Gospod ttašo nadlogo, in odvrni srd svoje jeze, katero po pravici zaslužimo. Bog, naše pribežališče in moč, za¬ četek vseh dobrot! poslušaj ponižne Prošnje svoje cerkve, in dodeli, da kar z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 9. Za mir. O Bog! od katerega izhajajo svete zelje, dobre misli in pravična dela, daj Sv ojim služabnikom tak mir, ki ga svet he more dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana, in časi s tvojo po¬ močjo brez strahu pred sovražniki varni 111 mirni. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). 254 10. Ob kaki zalivali. Bog! katerega usmiljenje nima števila in katerega dobrote bogastvo je ne¬ skončno, zahvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo milost, da, ki prošnjikom podeliš, kar želijo, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k prihodnjemu plačilu. Bog! kateri si srca vernih po raz¬ svetljenju svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu razumeti, kar je pravo, in njegove tolažbe se vselej veseliti. Bog! kateri nobenega, ki V te zaupa, ne pustiš preveč stiskati, temuč njim, ki te prosijo, dobrotljivo na pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo vselej vseh nadlog obvarovani. Po Gospodu našem itd. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat). Litanije presvetega Imena Jezusovega. gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin živega Boga, Jezus, svetloba Očeta, Jezus, žar večne luči, Jezus, kralj veličastva, Jezus, solnce pravice, Jezus, Sin Marije Device, Jezus, ljubeznjivi, usmili se nas! usmili se nas! zn 256 Jezus, prečudežni, Jezus, močni Bog, Jezus, Oče prihodnjega veka, Jezus, angelj velikega sklepa, Jezus, najmogočnejši, Jezus, najpotrpežljivši, Jezus, najpokornejši, Jezus, krotki in iz srca ponižni, Jezus, ljubitelj čistosti, Jezus, ljubitelj naš, Jezus, Bog miru Jezus, začetnik življenja, Jezus, vzgled čednosti, Jezus, goreči ljubitelj duš, Jezus, naš Bog, Jezus, naše pribežališče, Jezus, oče ubogih, Jezus, zaklad vernih, Jezus, dobri pastir, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, pot in življenje naše, Jezus, veselje angeljev, Jezus, kralj očakov, Jezus, voditelj apostolov, Jezus, učitelj evangelistov, Jezus, srčnost mučenikov, usmili se nas! 257 Jezus, luč spoznovalcev, Jezus, čistost devic, Jezus, krona vseh svetnikov, Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje' jeze, Zalezovanj hudičevih, Buha nečistosti, Večne smrti, Zanemarjanja tvojih navdihov, Bo skrivnosti svojega svetega včlovečenja, Bo svojem rojstvu, Bo svojem detinstvu, Bo svojem božjem življenju, Bo svojih trudih, Bo svoji smrtni britkosti in svo¬ jem trpljenju, Bo svojem križu in svoji zapušče¬ nosti, Bo svojih bolečinah, 1 o svoji smrti m svojem po- kopu, Bo svojem svetem vstajenju, Bo svojem vnebohodu, Družb. bukv. 17 N 0 > b-3 258 Po svojih radostih, reši nas, o Jezusi Po svojem veličastvu, reši nas, o Jezus! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta. prizanesi nam, o Jezus! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas, o Jezus! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Oče naš. Češčena si Marija. M o 1 i m o! Gospod Jezus Kristus, ki si rekel.' Prosite in hote prejeli, iščite in hote našli, trkajte in se vam bo'odprlo; vnemaj nas, te prosimo, z .ognjem svoje božje ljubezni, da te s celim srcem, # besedo in dejanjem ljubimo in nepre¬ nehoma hvalimo. Dodeli nam, Gospod, da strah i 11 ljubezen tvojega svetega imena vedno v sebi ohranimo, ker tistih nikdar vodih ne nehaš, katere v stanovitnosti svoje ljubezni utrdiš. Ki živiš in kraljuješ ocl vekomaj do vekomaj. Amen. Ako te litanije s skesanim srcem in pobožn 0 moliš, zodobiš odpustek 300 dni enkrat na dan. Leon XIU- dne 16. jan. 1886. 259 Molitev. 0 vsegamogočni, večni Bog, Gospod 'n zveličar Jezus Kristus! ker ni pod r| ebom nobenega imena, v katerem bi lr >ogli biti vsi zveličani, kakor sveto sladko ime Jezus; prosim, o Jezus! bodi 'aoj Jezus, dokler sem zdrava; bodi moj ^zus, kedar sem bolena; bodi moj Jezusi aedar bom v sreči; bodi moj Jezus, ke- Par bom v nesreči; bodi moj Jezus, kedar bom vesela; bodi moj Jezus, kedar l )0 m žalostna; bodi moj Jezus, kedar lj om ležala na smrtni postelji; bodi moj Jezus, kedar se bo moja duša ločila iz lega sveta; bodi moj Jezus, kedar bom stala pred sodbo božjo. Zdaj in vselej 111 ob moji poslednji uri zapiši s svojo P^sveto rešhjo krvjo v moje srce svoje Sv eto sladko ime Jezus, da ne bom več °t>eulila ne lega sveta, ne tega mesa, leinuč da v tebi ostanem, v tebi živim - Bodi češčeno in pohva- sladko ime Jezus! — O ja in sv. Jožef! v vaše svete r °ke priporočim svojo ubogo dušo zdaj P vse večne čase. Amen. j Opomin. Ko pride nedelja presvetega imena Asovega, ne zamudi spovedi in sv. obhajila, ker 17 * 11 umrjem. Ijeno sveto Je zus, Mari 260 lahko dobiš popoln odpustek. — Dobro si zapiši v srce ime Jezus. To ime je sveto, vsa kolena morajo se.n)° vklanjati, torej ga izgovori vselej s pobožnostjo. Mogočno je ; zatorej ga kliči rada na pomoč v vsaki sili in v vsaki skušnjavi. Kar boš prosila Očeta v tem sveten; imenu, dobila boš. Pa tudi sladko je: ljubi ga in nosi ga vedno v svojem srcu. Rada reei: Jezus, bod J moj! in jaz naj bom tvoja! Litanije v čast trpljenja Kristusovega. /®jj4 Sospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmil* se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sv. Duh, resnični Bog, usmili se naSj Sv. Trojica, en sam Bog, usmili se nas- Jezus, ki si krotek v Jeruzalem šel, Jezus, ki si se nad Jeruzalemom razjokal, Jezus, ki si bii za trideset sre- bernikov prodan, Jezus, ki si svojim učencem noge umival. C/3 slabo in revno tvojo hčer. Naj ti dopade ta pobožnost, katero zdaj opravljam v 289 tvojo čast, v čast Mariji, tvoji presveti materi in neomadežovani devici, in v čast tvojemu zvestemu služabniku, sv. Alojziju. Začni, prosim, Gospod! s svojim duhom mojo pobožnost, in sprem¬ ljaj jo s svojo sveto pomočjo, da jo s teboj začnem in v tebi končam. Darujem ti to pobožnost v zahvalo za vse pre¬ lete milosti in dobrote, posebno pa za tiste milosti, katere si dodelil svetemu Aloziju, in po njegovi priprošnji vsem hjegovim častilcem. Ponižno te molim m prosim, moj dobrotljivi Oče! ozri se milostljivo na zasluženje tega velikega svetnika, in dodeli nam tiste milosti in | bednosti, za' katere prosimo za se in za druge, da vsi skupaj v tvoji sveti lju¬ bezni živimo in umrjemo, in da te e ekrat s svetim Alojzijem in z vsemi ^voljenimi v nebesih vekomaj častimo m hvalimo. Amen. Molitev za sveto čistost. O Bog, prijatelj čistih duš! po tvoji milosti je sv. Alojzij svojo deviško čistost do smrti brez madeža ohranil; daj, da i bom tudi jaz, potrjena s tvojo sveto milostjo, po vzgledu tega angeljskega mla- Oružb. bukv. 19 290 deniča to prelepo čednost čez vse lju¬ bila in cenila; da nikdar kaj ne storim in ne dovolim, s čemur bi jo znabib ognusila ali vmazala, marveč da bom vredna, zavoljo svoje čistosti od tebe ljubljena biti, in gledati te enkrat od obličja do obličja. Sv. Alojzij, ki si svojo nedolžnost in svojo deviško čistost do smrti brez madeža ohranil, prosi za me, slabo stvar, da se tudi jaz zoper to preljubo in sveto čednost nikdar ne pregrešim, da se vsem skušnjavam srčno in stanovitno ustavljam, da bom ven in ven trezna in zmerna, se ogibala slabih priložnosti, skrbno krotila in zatirala svoje počutke, posebno pa svoje oči, in svoje srce zapirala vserrm nespodobnemu poželenju. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. Litanije v čast svetemu Alojziju. (Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! 201 Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveti Alojzij, Sv. Alojzij, ti angeljski mladenič, Sv. Alojzij, ti varih krstne nedolž¬ nosti, Sv. Alojzij, ti vzgled čistosti in ne¬ dolžnosti, Sv. Alojzij, ti oster spokornik, Sv. Alojzij, ti vzgled ponižnosti, Sv. Alojzij, ti ljubitelj uboštva, Sv. Alojzij, ti prijatelj molitve, Sv. Alojzij, ti dar ljubezni do bliž- Ajega, Sv. Alojzij, ti goreč častilec pre¬ svetega zakramenta, Sv. Alojzij, ti rejenec Marije, Sv. Alojzij, ti pomočnik mladosti, Sv. Alojzij, ti vzgled duhovnikov, Sv. Alojzij, ti lepota Jezuitskega reda, Alojzij, ti skrivni mučenec, 19 * prosi za nas! 292 Sv. x\lojzij, ti varih čistosti, Sv. Alojzij, ti svetovalec pri izvolitvi stanu, Sv. Alojzij, ti vzgled stanovitnosti, Sv. Ajojzij, Da se v svetem strahu vsakega greha ogibamo, Da prav čisti na duši in telesu Bogu služimo, Da duha kesanja in spokorjenja za- dobimo, Da se nečimernosti sveta varujemo in jo zaničujemo, Da bomo goreči v molitvi, Da vselej, kakor vpričo Boga ži¬ vimo, Da angeljski kruh pogosto vredno in hvaležno prejemamo, Da smo zvesti častilci in rejenci prečiste Device, Da v ljubezni do Boga in bližnjega zmiraj rastemo, Da v dobrem do konca stanovitni ostanemo, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe svet&> prizanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Gospod! ptosi sa nas \ 293 Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas, o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče naš. Češčena si Marija. Prosi za nas, sv. Alojzij! 1). Da vredni postanemo obljub Kri¬ stusovih. Molimo. 0 sveti Alojzij, ki te kinčajo angeljske čednosti! jaz, tvoja najnevrednejša ča¬ stilka. ti prav posebno priporočam čistost svoje duše in svojega telesa. Prosim te po tvoji angeljski čistosti, priporoči me ne¬ dolžnemu Jagnjetu, Jezusu Kristusu, in nje¬ govi presveti materi, vseh devic Devici, ' n obvaruj me vsakega smrtnega greha. dopusti, da bi v katerikoli greh ne¬ čistosti padla; temveč, kedar vidiš, da s oin v skušnjavi ali nevarnosti grešiti, 0c lženi od mene vse nečiste misli in ** a gnjenja; oživi potem zopet v meni s Pomin na večnost in na križanega Je- riisa, m vtisni mi globoko v srce čkvstvo svetega straha božjega; užgi v Aieni ogenj božje ljubezni, .in stori, da 294 te na zemlji nasledujem, in tako za¬ služim, v nebesih s teboj Boga uživati- Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Ako to molitvico z enim „Očenašem“ in eno ,,-C e š če n a m ar i jo“ pobožno in s skesanim srcem moliš, zadobiš odpustek 100 dni enkrat na dan. Pij Vil- dne 6. marca 1802. Molitev. O Bog! delivec nebeških darov, ki si v angeljskem mladeniču Alojziju pre¬ čudno nedolžnost življenja z enako p°' koro združil ; dodeli po njegovem zaslu- ženju in po njegovih prošnjah, da, ki ga nedolžnega nismo nasledovali, g a spokornega posnemamo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Druga nedelja. Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo- Molitev za milost zatajevanja. Pravični Bog! če je nedolžni sv. Alojzij tako spokorno živel, kako bom jaz ob¬ stala pred tvojim sodnim stolom? O n > 295 katerega duša je bila vendar tolikanj čista, mrtvil in zatajeval se je vse svoje življenje; in jaz, ki sem se tolikrat in tako hudo pregrešila, nočem ničesar slišati o pokori, nočem nič odreči svojim počutkom! Usmili se me, o Go¬ spod ! in spreobrni moje trdo srce k resnični pokori. Daj mi tako ponižnost, kakoršna je navdajala sv. Alojzija, da, ki Riu v nedolžnosti nisem podobna, po Potu pokore v nebesa pridem. Sv. Alojzij! ti si se huje bal greha, kakor strupenega modrosa, in če si videl le senco greha, gnusilo se je tvoji čisti, nedolžni duši, in trepetala je straha in groze. Tiste male grehe, ki si jih storil v svojih otročjih letih, si vse svoje žive dni objokoval z obilnimi solzami in iz¬ brisa val z ostrimi pokorili; prosi za me, da svoje velike in brezštevilne grehe obžalujem in pokorim iz ljubezni do Boga, in da zanaprej greh čez vse so¬ vražim in studim. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Rotem litanije k časti sv. Alojziju itd., kakor prvo nedeljo. 296 Tretja nedelja. Pripravljalna molitev, »kakor prvo nedeljo. Molitev za studenje sveta. Moj Gospod in moj Bog! ki slaba, prstena srca po svoji milosti k nebeškim željam povzdigneš, raztrgaj vezi, katere me vežejo na svet, in obvaruj me zanjk . zapeljivega sveta; uči me zaničevati in studiti pene in prazni blišč posvetnih darov in mesenega veselja; uči me, da bom, kakor sv. apostel Pavel, vse, kar mi svet obeta in priporoča, toliko ob- rajtala, kakor prah in blato, in ne bom poželela druzega, kakor Jezusova biti. Nagni moje srce, da, ker sveta ne morem zapustiti po vzgledu svetega Alojzija, se vendar ne bom navezavala na svet in na njegovo veselje, da se bom skrbno ogibala krajev, kjer imajo posvetneži svoj šum in truš, da bom rada tiha, rada sama, in rada svoje želje pošiljala tje, kjer veselje nikoli ne mine in lepota nikoli ne obledi. Sv. Alojzij! ti si bil od Boga po' sebno razsvetljen, precej ko si prišel k pameti, in že takrat si začel Boga ljU' 297 biti in njemu služiti; prosi za me, da vsaj zdaj, ko sem prišla že k večemu spoznanju, začnem Bogu služiti, da vse, kar imam, svojo dušo in svoje telo, kjemu v dar prinesem, in da moje srce gori le za njega, od katerega sem Prejela že brez števila milosti in dobrot, ki jih prejemam še to uro. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo. Četrta nedelja. Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo. Molitev za ljubezen (lo Boga. O Bog, studenec vsega dobrega in zapopadek vseh popolnosti, brez tebe bi Nebesa ne bila več nebesa. Ti si nas toliko ljubil, da si svojega edinorojenega Sina k našemu odrešenju na svet po¬ slal, in tvoj edinorojeni Sin, moj od- r ®šenik, ki je pravi Bog, me je ljubil, ka je umrl za me na sramotnem križu, tk vendar je bilo moje srce dosehmal tako mrzlo do tebe. Oh, kolikrat sem razžalila v svojem življenju! Usmiljeni ®°g! odpusti mi, prelepo te prosim, od- 298 pusti mi zavoljo ljubezni, s katero si me ljubil od večnosti sem, in zavoljo ne¬ skončnega zasluženja tvojega ljubega Sina Jezusa. Daj mi, da te tako ljubim, kakor te je ljubil tvoj zvesti služabnik, sveti Alojzij, in napolni moje srce z nebeškimi željami, da bom ven in ven živela po tvojih zapovedih, ne bala se nič drugega, kakor tebe razžaliti, in ne želela nič druzega, kakor tebi dopasti, in enkrat v nebesih v družbi svetega Alojzija vekomaj te ljubiti, moliti in častiti. Sv. Alojzij! ti si ves čas svojega življenja Jezusa in Marijo čez vse ljubil, zato si tudi dosegel milost, umreti v ljubezni do Jezusa in Marije. Prosi za me, da bom tudi jaz Jezusa ljubila iz celega svojega srca in čez vse, da born pa tudi njegovo mater, prečisto devico Marijo, z otročjim zaupanjem častila, M v milosti svojega Zveličarja in v naročja svoje preljube matere Marije se od tega sveta ločila. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi- Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo. 2§9 Peta nedelja. Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo. Molitev za pobožnost do trpljenja Kri¬ stusovega in do presvetega rešnjega Telesa. Ljubeznjivi Jezus, česa bi se imeli kristjani večkrat in rajši spominjati, ka¬ kor tvojega britkega trpljenja in tvoje grenke smrti, s katero si nas odrešil? Kje bi imeli večkrat in rajši biti, kakor Pri tebi v zakramentu presvetega rešnjega Telesa! O moj Jezus! odpusti mi, da s ern dosehmal do teh najsvetejših skriv¬ nosti tako malo srca imela. Kako me Je sram, ko mislim na svetega Alojzija, ki je pogosto cele ure pred sv. rešnjim Telesom kleče molil, tako pogosto pri¬ stopal k svetemu obhajilu, in od veselja se solzil, da te je smel prejeti. Prelju- Teznjivi Jezus, daj, da bom tudi jaz imela toliko ljubezni do tebe v presvetem Usnjem Telesu, te rada in vesela preje¬ mala, kolikorkrat mi bo dopuščeno, pa Kdi vselej s tako skrbjo se pripravljala, kakor sv. Alojzij. Sv. Alojzij! ti si zakramenta svete Pokore in presvetega rešnjega Telesa 300 vselej z največo pobožnostjo prejel, in se z vso skrbjo pripravljal. Prosi za me, da bom tudi jaz tako rada hodila k spovedi in k sv. obhajilu — ali ne samo rada, temuč tudi vredno; da mi sveto obhajilo ne bo k pogubljenju, temveč k večnemu življenju. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo. Šesta nedelja. Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo. Molitev za večno zveličanje. O moj Bog, kaj je tudi najdaljše človeško življenje na svetu druzega, ka¬ kor senca, kedar gre kak oblak čež solnce, in vendar tako redko mislimo, da čas našega življenja tako hitro preide, in kakor čas obračamo, dobro ali slabo, bomo ali večno zveličani ali večno po¬ gubljeni. Vtisni, o Gospod! svet strah v' moje srce, da bom vsaki dan in vsako uro svojega življenja obrnila v zveličanje svoje duše, da ostanem zmiraj čista in brez madeža na duši in na telesu, po¬ trpežljiva v svojem trpljenju in stano- 301 vitna v dobrem, da bom potem takem vredna, k tebi priti v sveta nebesa. Zato te prosim po priprošnji svetega Alojzija, katerega si v njegovih najlepših letih k sebi zaklical, in v katerih bi lahko umrla tudi jaz. Sv. Alojzij! ki si od svojih otročjih tet zvesto in neprenehoma Bogu služil, in si vse svoje dni obrnil v božjo čast in v zveličanje duše, sprosi mi milost, da bom ven in ven pred očmi imela in Pogosto premišljevala, kako kratko je naše življenje, kako negotova naša smrtna Ura in koliko vreden vsaki trenutek, ki nam ga Bog da; da dragega časa ne bom tratila s postopanjem, s praznimi a ii celo grešnimi pogovori, po slabih potih in tovaršijah, ampak tako lepo ga obra¬ čala, da bom zamogla enkrat odgovor dati od vsake ure in vsake minute svo¬ jega življenja. Amen. OČe naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo. Sv. Alojzij dekletom! 1. Rada se spomni bele lilije, ki jo vidiš v mojih rokah. Še lepša lilija raste v tvojem Sl 'cu, dokler si nedolžna. Varuj jo, da ti ne žvene. 302 2. Varuj se slabe priložnosti in spomni se otroka, kako vresi, kedar ga modros piči, spomni se ptičke, kako'se meče, ko se je na limance vjela. Boj se, da se tebi taka ne zgodi* 3. Strahuj svoje počutke, posebno svoje oči. Jaz nikdar nisem videl ženskega obraza, tudi ti ne glej po možkem spola. En sani pogled je dosti, in duša bo smrtno ranjena. 4. Kedar pride skušnjava, spomni se brez pomude, da je Bog pri tebi in vse' vidi. Ako zmagaš, čaka te zlata krona; ako dovoliš. ne boš ušla pravici božji. 5. Ne zaljubi se v svet in v njegovo veselje. Posvetno veselje je v začetku sladko, h koncu pa grize in mori. Jaz sem graščine pustil in sem s Kristusom ubog postal; in kaj bi tebi pomagalo, ko bi najlepše dekle bila 1.8 bi imela sedem belili gradov za doto, pa bi dušo pogubila? 6. Živi spokorno in križaj vsak dan svoje meso z željami vred. Jaz sem na trdem spak sem pogosto svoje truplo do krvavega tepeh da sem ga lože vkrotil: tudi ti ga ne meh' kuži in ne grej preveč. 7. Ne bodi radovedna in ne vtikuj se v ' reči. ki tebi niso nič mar. Ne govori preveč in bodi vesela, če moreš biti sama. Kožica svete čistosti, pravi sv. Magdalena Pacijanka, raste le v žaklenjenjem vrtu; zatorej zaklepaj pridno svoj vrtec —- svoje srce, da se ti kaka gnjusoba ne vleze. 8,. Rada moli, še raji pa premišljuj, j) 1 vsako uro vsaj enkrat zdilini k Jezusu in Manj 1 - 303 Kedar nehaš dihati, boš mrtva; kedar nehaš moliti, bodo nedolžnost tvojo pokopali. 9. Največi ogenj ugasne* če se mu vedno ue prilaga. Morebiti si tudi ti zdaj za dobro s e vsa goreča; ali če ne boš po mojem vzgledu pogosto in vredno prejemala Jezusa v svetem 1- ešnjem Telesu, boš kmalu kakor mrtvo oglje, brez ognja in brez ljubezni. 10. Ne imej praznih želj, da bi dopadala ljudem, posebno drugemu spolu ne ; in ne bodi abotna, da bi se bala zamere ljudi. Kakor je Nekatera rada povsod prva in pohvaljena, bodi r uda povsod poslednja in zaničevana. Ako boš Uničevana zavoljo Jezusa, kateremu služiš, veseli % boš tudi ž njiinlt raljevala. Le dobro si za- Poiiini, kar pravi Tomaž Kempean, da prazno J® vse, nečimerno in nič, razim Boga ljubiti in Pjemu samemu služiti. Pesem v čast sv. Alojziju. Prelepa lilija cveti, * Iz sam’ga svet’ga raja, * bi duh deviške čistosti * To lilijo obdaja. Kdo žlalme lil’je ne pozna: * Alojzija mladenča V * Nedolžnost in pokora ga * Zdaj v svetem raju venca. Prav lepo pesem hočemo * Alojziju zapeti, * V telesu angeljea lepo * V spodobni časti imeti. Alojzij! ti deviški cvet, * Nedolžnost si ohranil, * bbi.l bodi tudi nam izgled, * Da nas boš greha branil. Glej, v koliki nevarnosti * Pregrehe mi živimo, * Kako vsi rahli in slabi * Se lahko pogubimo. 304 Ti v sveti sramožljivosti * Se varval sence greha, * Nas pa priložnost veseli, * Pregrešnega posmeha! Do usmiljenega Jezusa * Ti srce je gorelo, * Marija tvoja mati b’la, * Posvetno teb’ mrzelo. Naše srce pa le želi * Veselje tega sveta, * ljubezen sveto pomori, * V nesramnost nas zapleta. Alojzij! ti se pokoril * Občutke si strahoval, * Si molil rad in se postil, * Skušnjave vse premagal. Mi grešniki pa pasemo * Pregrešno truplo svoje; * Naj nam pomoč premage bo * Izgled pokore tvoje. Naj se hudoben svet jezi, * Sovraži, zapeljava, * Le bodi sploh, Alojzij ti! * Nam luč in steza prava- Alojzij! ti naš vojvoda! * Pred nami liPjo nosi, * Od usmiljenega Jezusa * Pomoč nam ti izprosi! Naj se s teboj vojskujemo, * V nedolžnosti cve' tirno, * Naj srečno svet premagamo, * Se s teboj veselimo. Tam Bogu hvalo dajali, * Pred Jagnjetom veseli: * V nebesih se sprehajali, * In novo pesem peli. Svete bratovščine. •.iNlaS Gospod Jezus pravi: „Kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, ondi sem jaz v sredi toei njimi". V svetih bratovščinah p>a se jih večidel z bere sto in sto, da bi drug druzega k dobremu 'uemali: zatorej sinemo reči, da so Bogu posebno ljube 111 drage. Sv. brančišek Salezijan pravi: „Ako se daš v bratovščino zapisati, lahko veliko dobiš, zgubiti pa "'česar ne moreš". Če zvesto opravljaš svoje bratov- s be dolžnosti, zamoreš mnogo milosti in odpustkov za¬ obiti; če jili pa ne opravljaš, odpustkov sicer ne dobiš, l )a tudi greha zato nobenega nimaš — ker nijedna bratovščina svojih udov ne veže pod grehom. Da svete bratovščine mnogo pomagajo k pobožnemu življenju in k večnemu zveličanju, se lahko vidi tudi lz tega, ker vsi slabi in malovredni kristjani so sploh z °.per nje. Meni se zdi, da vsaka sv. bratovščina je bakor vrt pri hiši. Rože in drevesa v vrtu so zmiraj bolj varne, kakor one zvunaj vrta, katere kmalu kdo Družb. bukv. 20 306 ali odtrga ali polomi; zatorej, ljuba dekleta! ne dajte se motiti po naukih zapeljivega sveta, in dajte se za¬ pisati v eno ali drugo sledečih bratovščin, v katero vam je ljubo in vam svetujejo vaš dušni pastir. 1. Dekliška ali križevska bratovščina. Ta bratovščina je za dekleta najlepša in najpo- trebniša. Ona ima ta sveti namen, da bi tiste, katerim je Bog zakon namenil, z deviškim vencem na glavi in v srcu k poroki prišle; tiste pa, katerim ga ni na¬ menil, da bi čisto in brez madeža ohranile svojo de- vištvo, in bile vredne, po smrti z Jezusom pri porok' biti, kjer bodo imele lepa bela oblačila kot sneg, zelene palmove veje v rokah, in bodo angelji in svetniki božji njih ljubi svati in gosti. Zategadelj, ljuba dekleta! ki ste že vpisana, prijazno in lepo vas pozdravim — vese¬ lite se; zakaj ve zdaj še same ne veste, kako srečne da ste. Prosim lepo in povabim pa tudi vas, ki s e niste pristopila, ne mudite se in ne odlagajte, da se tud' vam ne zgodi, kakor tistim evangeljskim devicam, ki s ° svojega ženina zamudile. 2. Bratovščina presvetega srca Jezusovega. Namen te prelepe bratovščine je, da bi se nas* srca vnela v goreči ljubezni do Jezusa in priporoča s e posebno mladini dekletom, da bi jih ne oslepila lj u " bežen do sveta. Če bote rade častile Jezusovo srce, hote tudi rade obiskovale presveto rešnje Telo, bote ran e hodile k spovedi in k sv. obhajilu in lahko rastle l vsem dobrem, kakor drevesa, ki so vsajena poleg potoka- Katera se da zapisati v to sv. bratovščino, moi' a moliti vsak dan Očenaš, Ceščenamarijo, Vero 307 111 kratek zdililjej * Pr e s 1 a d le o srce Jezusovo Jaj, da te vedno bolj ljubim! Popoln odpustek zadobiš (ako vredno prejmeš sv. zakramente, in opraviš navadne molitve za odpustke.) • Tisti dan, ko se daš zapisati. 2. V praznik presve- te ga srca Jezusovega, ali pa v nedeljo potem. 3. Prvi Petek ali prvo nedeljo vsakega meseca. 4. Se drug po¬ ljuben dan v mesecu. 5. Ob smrtni uri, če boš saj v s >'cu s pravim kesom klicala v presveto ime Jezusovo. darovanje božjemu srcu Jezusovemu. O moj preljubeznjivi Jezus! iz hvalež¬ nosti do tebe, in da bi svojo nezvestobo y saj nekoliko popravila, darujem ti svoje Sr ce in sebe vso, in trdno sklenem s tvojo Milostjo več ne grešiti. Amen. Ce to molitvico skesano moliš pred podobo srca Jezusovega, zadobiš enkrat na dan odpustek 100 dni; Ce jo moliš cel mesec vsak dan, zadobiš enkrat v mesecu Popoln odpustek ako se čisto spoveš, sveto rešuje Telo 'redno prejmeš in po namenu sv. očeta papeža moliš 3- Bratovščina presvetega srca Marijinega. Ta sv. bratovščina ima namen, po mogočni prošnji Marijinega presvetega srca Boga prositi za spreobrnjenje grešnikov in krivovercev. Katera resnično ljubi Jezusa, ' J ° gotovo ljubila tudi Marijo, in se bo rada zapisati 'hb v to bratovščino. Dnevi popolnih odpustkov za to bratovščino so: j’ Jan pristopa v bratovščino, 2. dan, ko smo bili krščeni, J' nedelja pred prvo predpustno nedeljo, 4. Svečnica, °znanenje, rojstvo, vnebovzetje, in čisto spočetje Marijino, 20 * 308 5. Sedem žalosti Marije, C. dan spreobrnjenja sv. Pavla, 7. praznik sv. Marije Magdalene, 8. ob smrtni uri. — V zadobljenje odpustkov je, kakor že veste, potrebno, tisti dan se spovedati in sv. režnje Telo vredno prejeti. Sicer pa je treba vsak dan moliti eno C e š č e u a- m arij o s pristavkom: O Marija, pribežališče grešnikov, prosi z a n a s! Dobro je moliti tudi sledečo Molitev. Spomni se, o premila Devica Marija! da se še od vekomaj ni slišalo, da bi bila ti zapustila katerega, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči iskal in se tvoji prošnji priporočeval. Polna tega zaupanja hitim k tebi, o devic d% vica! k tebi, o mati, pridem, pred teboj stojim grešnica in zdihujem: ne zavrzi moje prošnje, o mati večne Besede, teniuč milostljivo me sliši in usliši. Amen- Od p. 300 dni vsak dan, ako to molitev opraviš pobožno in skesanim srcem; popoln odp. pod navadnimi pogoji enkrat v mesecu, ako jo opraviš vsak dan ccleg® meseca. 4. Apostolstvo molitve. Namen te pobožne bratovščine je: po vzgled 11 presvetega srca Jezusovega in v zvezi ž njim pobožno moliti za spreobrnjenje grešnikov, za okranjenje n e ' dolžnosti, za potrjenje pravičnih, za povišanje sv. cerkve, za ohranjanje in razširjanje kraljestva božjega na zemlji- Pobožnim vajam apostolstva molitve se ne pri¬ števa samo ustna in znotranja molitev, ampak sploh Vsako dobro delo pobožnosti ali usmiljenja, večkratni Prejem sv. zakramentov, zvesto spolnovanje božjih za¬ povedi in vse, kar krščansko pobožnost, čast božjo in zveličanje duš zadeva. Posebno pa se priporočajo v tej bratovščini tri pobožne vaje, katerih vsaka ima svoje od¬ pustke. Pa se vdeležiš teh odpustkov, moraš : 1. v bratovščino vsprejeta hiti po pooblaščenem duhovniku; ui 2. opravljati tisto vajo, za katero so podeljeni od¬ pustki. I. Prva pobožna vaja apostolstva molitve je, da Pri jutranji molitvi vse svoje molitve, dobra dela in trpljenja celega dne Bogu daruješ na tisti namen, s ka¬ terim se Jezus na altarju Bogu daruje. Posebna mo¬ litev za to ni zapovedana; poslužuješ pa se lahko sle¬ deče molitvice, za katero zadobiš še poseben odpustek 100 dni enkrat na dan: Vsakdanje darovanje. Gospod Jezus Kristus! Zedinjena s tistim božjim namenom, s katerim si Ti s am na zemlji skozi svoje presveto srce daroval Bogu čast in hvalo in se r nu zdaj brez prenehanja v presvetem zakramentu altarja daruješ po celem svetu do konca časov; in da posne¬ mam presveto srce preblažene, brez¬ madežne device Marije, darujem li danes iti vsak trenutek tega dne vse syoje 310 misli in želje, vse svoje besede in djanja. Darujem ti jih zlasti za tvojo sveto cerkev in njenega poglavarja, in za vse za¬ deve, ki so udom apostolstva molitve pri¬ poročane v tem mesecu in današnji dan. Odpustki za vsakdanje darovanje: 1. Po¬ poln odpustek pod navadnimi pogoji: na dan vsprejema v bratovščino; na god presvetega srca Je¬ zusovega in brezmadežnega spočetja Marijinega; po- voljen petek v mesecu; v četrtek ali petek vsakega tedna, ako od solnčnega zahoda v četrtek do solnčnega vzhoda v petek skozi eno uro ali •/. ustno molitvijo ali s pobožnim premišljevanjem počastiš Jezusovo smrtno britkost na Oljski gori ali drugo skrivnost njegovega trpljenja; na god svetnika, ki ga predstojniki odločijo udom za mesečnega patrona. 2. Nepopoln odpustek 100 dni: 1. za vsako molitev in dobro delo, ki se opravi v namen, kateri je za tisti dan posebno priporočen. (Ta namen naznanjen J e v „Sendbote“ ali v „Zgodnji Danici"); 2. kolikorkrat udje, ki nosijo na prsih podobo ali škapulir božjega srca Jezusovega z molitvico: „Pridi k nam tvoje kralje¬ stvo", to molitvico opravijo ali ustno ali vsaj v srcu. II. Druga vaja je, da udje apostolstva molitve molijo vsak dan eno skrivnost svetega rožnega venca. Odpustki za to vajo: 1. Popoln odpustek pod navadnimi pogoji: na god „molitve našeg® Gospoda na Oljski gori" (torek po nedelji septva- gezimi); na god srca Marijinega (nedeljo v osmini 311 Marijinega vnebovzetja); v praznik varstva sv. Jožefa (3. nedeljo po vel. noči). 2. Nepopoln o d p. 100 dni vsak dan, ako pobožno moliš skrivnost sv. rožnega venca. III. Tretja vaja je, da se združi ali 7 udov apo- stolstva molitve, katerih vsak en dan v tednu, ali pa 30 udov, katerih vsak en dan v mesecu sv. obhajilo Prejme v ta namen, da bi Bogu zadostoval za grehe, 8 katerimi se tolikokrat žali, da bi odvrnil pravično jezo Božjo in prosil za spreobrnjenje grešnikov in raz¬ bijanje sv. vere. Odpustki za to vajo: 1 . Popoln odpustek pod navadnimi pogoji: na dan, ko si uvrstena dotičnemu oddelku 7 ali 30 udov; na dan, ki ti je odločen za s Prcjem sv. obhajila; ob smrtni uri, ako po sprejetih Sv - zakramentih, ali če to ni mogoče, vsaj s skesanim 8 rcem kličeš Jezusovo ime z ustmi ali vsaj v srcu; a ko po opravljenem velikonočnem obhajilu še enkrat Prejmeš sv. obhajilo v zadostenje za to, da se ta dolž¬ nost tolikokrat zanemari. Dostavek. Kjer imajo očetje družbe Jezusove Sv - misijon in postavijo misijonski križ, so za vse čase štirikrat v letu popolni odpustki, in sicer: 1. En dan meseca grudna za tiste, ki vsak mesec V8 aj trikrat skesano in pobožno molijo tri „Očenaše“ 111 tri „Češčenamar ij e“ in enkrat „Cast bodi ^°gu“ itd. v spomin tistih treh ur, katere je Jezus na križu visel, in v namen svetega Očeta; 2. ob obletnici Postavljanja misijonskega, križa (v Konjicah na dan Sv - Pankracija, na Prihovi na dan sv. Janeza Nepom.), pa ta dan pride na delavnik, pa v nedeljo potem i na god najdenja sv. križa; 4. na god povišanja Sv - križa. 312 Te odpustike zadobiti, je treba spovedi in sv. ob¬ hajila, in molitve v namen sv. Očeta. Nepopolni odpustiti pa se dobe: 1. Pet let enkrat na dan, če pred misijonskim križem moliš skesano in pobožno tri „Očenaše“, tri „Ceščenamarije„ in „Cast bodi Bogu“ itd. v spomin tistih treh ur, katere je Jezus na križu visel, in v namen sv. Očeta. 2. Sto dni vselej, kolikorkrat misijonski križ obiščeš jn pred njim moliš. 5. Bratovščine sv. rožnega venca. Sveti rožni venec je ena najlepših molitev, zato pa tudi sv. Oče Leon XIII. v svoji okrožnici, dne 1. sept. 1883 vse kristjane' nujno opominjajo, naj ali očitno, ali za se v svojih hišah in družinah to sv. mo¬ litev rožnega venca zvesto opravljajo in brez prenehanja molijo. Da boš pa to molitev opravljala tem zvestejše in še z večim dušnim dobičkom, vstopi v prelepo Bratovščino sv. rožnega venca. V ta namen je potrebno: 1. Da se daš zapisati v imenik udov pri taki cerkvi, pri kateri je ta bratovščin® pravilno ustanovljena. 2. Da obljubiš, da boš zmolil® vsak teden celi rožni venec, to je: veseli, žalostni in častitljivi del. Ce bi se kedaj zgodilo, da ne bi mogla vsega zmoliti, nimaš greha, zgubiš pa dotične odpustke in milosti, ki so podeljene za to molite v ' 3. Treba je, da pri molitvi dotične skrivnosti tudi p° svoji moči nekoliko premišljuješ. To se zgodb če si tisto skrivnost, katero ravno moliš, prav živo pred oči postaviš, in ob enem kako primerno čednost obad 19 ' 4. Da si oskrbiš molek ali rožni venec, ki je °d pooblaščenega duhovnika za to bratovščino blag 0- s lo vij en, in ima 5, 10 ali 15 oddelkov. Kedar sma moliš, moraš molek v rokah imeti; če jih pa več skupaj •Doli, je dovolj, da le eden ima molek v rokah. Priporoča še posebno udom te bratovščine, da dajajo drugim lepe Oglede pobožnega življenja; da večkrat, zlasti prvo ne¬ deljo v mesecu, ako je mogoče, prejmejo svete zakra¬ mente, in da molijb za spreobrnjenje grešnikov, nefer- 'bkov in krivovercev. Obilne so milosti, katere morejo udje zadobiti. 1- Udje se vdeležijo vseh zasiuženj in duhovnih dobrot celega reda sv. Dominika, kakor tudi vseh molitev in dobrih del živili in mrtvih udov rožnivenske bratov¬ ščine. 2. ZadObijo obilno popolnih in nepopolnih od¬ pustkov, katere zamorejo po priprošnji darovati vernim dušam v vicah. Oblast, sprejemati v to bratovščino, imajo oo. Do¬ minikam v Gradcu, in drugi pooblaščeni duhovniki. V uaši škofiji je ta bratovščina vstanovljena že po mnogih čppnijab. Ako pa ne bi zomogla vsak teden zmoliti celega r ežnega venca, vsaj vs.ik dan moli eno skrivnost in se duj vpisati v Bratovščmo živega rožnega venca. Petnajst udov se zbere in vsak izmed njih moli Vs ak dan eno skrivnost, tako da vsi molijo vsak dan Ce b rožni venec. Petnajst udov, ki se združijo v molitvi, Se imenuje roža, enajst rož ali 165 udov se imenuje v enec, ali grm, in petnajst vencev ali 2475 udov se 'menuje Marijin rožni vrt. Vsaka roža ima svo¬ jega predstojnika ali predstojnico, ki skrbi, da se v za¬ detku meseca skrivnosti razdelijo med ude po srečkanju v pričo vseh, ali vsaj dveh družbenikov. 314 Zadostuje pa tudi, ako se skrivnosti p° srečkauju samo enkrat med vse ude razdelijo, in potem udje sami premenjajo začetkom vsajrega mesca skrivnosti po redu naprej. Da se pri tem ne zmotijo, se jim priporoča red, v ta namen sestav\jen, ki velja na pet let in potem se zopet leliko dalje rabi. Popolni odpustki pod navadnimi pogoji: 1. Prvi praznik po sprejetju; 2. na sv. dan, novo leto, sv. treh Kraljev, veliko noč, veliko križevo, binkošti, sv. Trojico in sv. rešnjega Telesa; 3. oh vseh, tudi menjših praznikih M. B.; 4. o praznikih sv. Petra h' Pavla, vseh Svetnikov, in treljo nedeljo vsakega meseca. Kepopolni odpustki: 1. za vsakdanjo molite'' ene skrivnosti 100 dni oh delavnikih, 7 let in 7 kva- dragen ob nedeljah in praznikih, tudi ob tistih, katerih ni več zapovedano, sv. mašo slišati, in v osmin 1 sv. dne, velike noči, binkošti, presv. rešnjega Telesa, brezmadežnega spočetja, vnebovzetja in rojstva Marijinega- Bratovščina večnega rožnega venca ima namen, preblaženo Devico in njenega Božjega Sin* neprenehoma častiti s tem, da se vsako uro po dnevu in po noči moli sv. rožni venec. Sv. oče Pij IX. so dne 12. aprila 1867 podeli* 1 vsem udom popoln odpustek pod navadnimi P°' goji za tisti dan, ob katerem opravijo svojo molitveno uro- Dekleta! molite rade sv. rožni venec, ne bo va® žal. Mislite si, da vselej, kolikorkrat odmolite efi° skrivnost, odtrgate za Marijo, svojo ljubo mater, en ° rožo, ali belo ali rudečo ali rumeno,, in ji venec sp* e ' tate; ona bo pa tudi za vas izprosila nebeški venec. Molite pa sv. rožni venec tudi pobožno. Man.]® je rekla nekdaj sveti devici Evlaliji, da ji je ljubše, Pobožno in počasi moli pet oddelkov sv. rožnega venca, kakor petdeset naglo in z majhno pobožnostjo. 6. Molitvena družba z imenom ..Naša ljuba Gospa presvetega Srca“ v zvezi 2 m a t e r j o bratovščino „N o t r e Dame d u s acre Cceur“ (katera je od preč. višega škofa Bourges- kega cerkveno ustanovljena v kapeli misijonarjev presv. Srca v Issoudun-u na Francoskem in od Njih Svetosti Pija IX. dovoljena). I. Namen te molitvene družbe. Po mogočni Prošnji Naše ljube Gospe presv. Srca doseči duhovno, kakor tudi telesno pomoč v najhujših zadregah, kjer je y ideti, da ni nobenega upanja več. II. Koristi. 1. Prav posebna pomoč Naše ljube Gospe presv. Srca. 2. Delež sadu sv. maše, ki se na altarju Naše ljube Gospč presv. Srca bere vsak četrtek 2 u žive ude. 3. Ravno tako od tiste, ki se bere za hirtve vsak prvi četrtek slehernega meseca. 4. Priporo¬ čanje v vseh potrebah, katere se naznanijo. 5. Udele¬ žuje vseli molitev in dobrih del družbenikov. III. Pogoji. 1. Po imenu in priimku v družbo Opisati se. 2. Vsak dan zjutraj in zvečer moliti zdihljej: »b’aša ljuba Gospa presv. Srca, prosi za ha s!“ Svetuje se družbenikom: 1. Vsako jutro svojo molitve in dobra dela tistega dne darovati za pri¬ poročene potrebe molitvene družbe. 2.'Svetinjo Naše ljube Gospč presv. Srca pri sebi nositi. 3. Ako kdo h>ore, majhen dar darovati za splošne stroške molitvene uružbe. 4. Sv. Obhajilo o glavnih družbinib praznikih Vre dno prejeti, ramreč v praznik obrezovanja in daro- Va,1 ja Gospodovega v tempeljnu; oznanenja, ob- 316 iskovanja, vnebovzetja, rojstva, n e o m a d e ž a n e g a s p o- četja Marijinega, na Božič', v praznik N. L- Gosp« p res v. Srca (81. maja), Jezusovega Srca, sv. Janeza evang., sv. Bernarda, Avguština in Frančiški 1 Salezija. Zamorejo se vpisati tudi osebe brez njihovega vedenja, na katerih zveličanju je komu posebno ležeče, da jih prav posebno izroči v hrambo N. L. Gosp e presv. Srca. Tudi že umrle zamoreš dati zapisati, da ih prošenj udeležiš. Vsi katoliški kristjani brez razločka starosti, spola ali naroda zamorejo biti udje te molitvene družbe. IV. Odpustki. Popolni odpustki pod navad¬ nimi pogoji: Na dan vsprejctja; ob smrtni uri; ,lil Božič, sv. 3 Kraljev, Veliko noč, Veliko Križevo; 1,8 god presvetega srca Jezusovega; ob praznikih neomad. spočetja, rojstva, oznanjenja, materstva M. I).; zadnj' dan majnika; enkrat v mesecu, ako se moli rožni venec N. Lj. G. Nepopolni odpustki: 7 let in 7krat 40 dm, ako s skesanim srcem obiščeš bratovsko kapelo, in t® 111 pobožno moliš; vsak četrtek in vsako soboto; na g 01 * darovanja in obiskovanja Marijinega; na god sv. Fran¬ čiška Hal., sv. Janeza evangel., sv. Janeza Krstnik®) sv. Bernarda, sv. Avguština; — odp. 7 let, ako P 11 zvonenju za rajnega moliš za njegovo dušo; ako mrh 1 ' 8 spremljaš k pogrebu; ako si ob delavnikih pobožno P!j sv. maši; ako na večer sprašaš svojo vest; ako obisc et ’ uboge, bolnike ali jetnike; ako spraviš sovražnike; ~~ odp. 300 dni, kolikorkrat skesano in pobožno moh rožni venec N. Lj. G.; 100 dni enkrat na dan, ako po¬ božno in skesano opraviš bratovsko molitev; — ot *P' 60 dni za vsako dobro delo. 317 Molitev, katera naj se mnogokrat moli. Spomni se, o naša premila Gospa presvetega Srca, svoje neomejene moči, katero ti je dal tvoj božji Sin do svo¬ jega prečeščenega srca. Polna zaupanja v tvoja zasluženja pridem k tebi prosit tvoje hrambe. O Marija, ki imaš v rokah zaklade Jezusovega Srca, tistega Srca, ki je nevsahljiv studenec vseh milosti, ih katero nam zamoreš po svoji 'volji odpirati, da se iz njega razljivajo nad ljudi vsi zakladi ljubezni in usmiljenja, luči in zveličanja, katere ima v sebi; Prosim te, dodeli mi milosti, katerih že¬ limo zadobiti.... Ne moreš, o ne mo¬ reš mi odreči prošnje, ker si moja Plati, o naša mila Gospa presvetega Srca, zato milostno sprejmi mojo prošnjo Ul me dobrotno usliši. Amen. Od]). 100 dni enkrat na dan, ako to molitev po¬ učno in skesano opraviš. 7. Bratovščina sv. Mihaela. Ima namen pomagati svetemu očetu, rimskemu Papežu, ki so na zemlji naš najviši pastir in vidni Peglavar naše sv. cerkve in so zdaj v veliki sili. Hočeš Ui tej sv. bratovščini biti, moli vsak dan za rim- Uiega papeža in za sv. katoliško cerkev „0čenaš“, 318 „Ceščen om ari j o“, »Apostolsko vero 11 in „Čast bodi Bogu", in vsako mlado nedeljo daruj dva kraj¬ carja svetemu očetu v pomoč. Bog ti bo povrnil; pa tudi popolne odpustke lahko dobiš: na dan pristopa k tej bratovščini, ob smrtni uri, na god sv. Mihaela, v praznik brezmad. spočetja M. I)., oli treh praznikih sv. Petra (22. febr., 29. jun. in 1. avg.), in še enkrat na leto, kedar hočeš, ako sv. zakramente vredno prej" meš in pobožno moliš na namen sv. očeta. 8. Bratovščina sv. Cirila in Metodija. Namen te sv. bratovščine je, Boga prositi, da hi se milostno ozrl na razkolnike ali staroverce, in jih zjedinil s sv. katoliško cerkvijo. Moli vsak dan „0 č e n a š“ in „Č e š č e n a m a r i j o“ > s pristavkom: „Sveta brata Ciril in Metodij, prosita za nas!“ — Na praznik sv. Cirila in Me¬ todija ali kak drugi dan te osmine bodi v namen bra¬ tovščine pri sv. maši, ali pa pojdi k spovedi in k b v - obhajilu. Skrbi tudi, da svojih sosedov, prijateljev i n znancev, kolikor mogoče, pridobiš za bratovščino. Si v tej bratovščini, lahko dobiš popoln odpustek: 1. Na dan pristopa, 2. smrtno uro, 3. na praznik sv. Cirila in Metodija ali drug dan te osmine, če g 1- ®” k spovedi in sv. obhajilo vredno prejmeš, in v posvečen 1 cerkvi moliš v namen rimskega papeža. Molitev. O Bog! ki si nas po svetih bratih Cirilu in Melodiju v edinost svete vere poklical; zjedini zopet ločene brate i n sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi, 319 9aj bo kakor v nebesih, tako tudi na zemlji, le eden hlev in eden naj viši pa¬ stir. Za to te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po prošnji Marije,' sv. Cirila in Metodija in vseh tvojih svetnikov. Amen. 9. Bratovščina sv. Mohora. "N a meji ji je po molitvi in razširjanju dobrih hilcev sveto vero in krščansko življenje med Slovenci "trditi. Opravila: 1. Družnik naj moli vsak dan „Oče- in „Ceščena si Marija 11 s pristavkom: „Sv. Mohor, P f osi za nas!“ 2. Duhovni družnik naj mešuje enkrat v Mu za vse družnike. 3. Družnik plačuje vsako leto 1 gld., in priporoča to družbo. Za to pa dobiva vse od družbe izdane bukve, se udeleži sv. odpustkov, vseh Molitev in sv. maš. Popolni odpustki pod navadnimi pogoji: na dan pristopa; 2. na praznik bratovščine ali v ° s mini ; in 3. poslednjo uro. Molitev. O Bog, kateri si nam po svetem ^oboru prižgal luč prave vere, dodeli prosimo, da nas ta veliki svetnik s svojo močjo brani in s svojo pri- Prošijjo podpira. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. 10. Bratovščina sv. Leopolda, Ima namen, pomagati misijonarjem v severni 4 |eriki. Kdor hoče v to bratovščino stopiti, mora: 1. se zapisati dati; 2. vsak dan moliti „Očenaš“ ii* ,',Č e š č e n a m a r i j o“ s pristavkom: r S veti Leopold, prosi za nas!“; 3. vsslc teden en krajcar, ali celo leto 52 krajcarjev darovati za misijone. Popolni odpustki za to bratovščino so: 1. dan pri* stopa; 2. praznik čistega spočetja M. D.; 3. praznik sv. Leopolda, 4. ob smrtni uri, 5. enkrat vsakega meseca, ako zvesto opravljaš bratovske molitve, se vredno spovej prejmeš sv. Obhajilo, in moliš v namen sv. očeta. — Dobro je moliti tudi sledečo Molitev. Ljiibi Oče nebeški, ki si poslal svo¬ jega Sina nas vse zveličat, pridi k lian? tvoje kraljestvo, naj te vsi ljudje p ra v spoznajo in častijo! Posebno usmili se ubogih divjakov, zamorcev, ki v daljnih krajih za morjem prebivajo, in so tudi naši bratje in sestre. Daj jim spoznat 1 pravo luč svete krščanske katoliške vere, daj njihovim učenikom dobro srečo, tvoje kraljestvo med njimi razširjati. Daj P a tudi nam pravo skrb za večno zveln Čanje, naj eden drugemu v nebesa p°' magamo, kjer nas boš enkrat vse svoje dobre otroke združil, po Jezusu Kd’j' stusu, Gospodu našem, po priprošn ) 1 Marije device, sv. Leopolda in vseh ljubih svetnikov. Amen. Razne molitve. j, Molitev za sv. čistost. moj Jezus! tolikokrat slišim, da čistost in sramežljivost je deklet bajveče bogastvo in vsa njih lepota; daj mi, da ne bom iskala druge časti •b druzega veselja, kakor varovati svojo čistost in sramežljivo živeti. Lepota in hiladost zgine, kakor roža, ki danes v Sv oji lepoti stoji in zalo cvete, jutri pa Pade, zvene in se posuši. Tako tudi iapo, nečimerno oblačilo streže sicer •boji slabosti, tebi pa, o Gospod! je zo¬ prno, ker le ponižnost ljubiš. In ko bi •be ves svet hvalil in častil, ti pa bi be maral za me, bila bi najrevniša, naj- besrečniša stvar na svetu. Zatorej že- b*b le tebi dopasti; le ti, moj Bog! me Družb. bukv. 21 imej rad, drugo naj bo, kakor hoče. Varuj me, prelepo te prosim, da ne bom poslušala zapeljivega prilizovanja in se ne bom dala preslepiti z nobenim posvetnim veseljem in z nobenim praz¬ nim obetanjem. Razsveti in potrdi me, da pri tolikih žalostnih in zapeljivih vzgledih, katere vidim okoli sebe, tudi jaz ne padem; da ne bom nikoli gle¬ dala, govorila ali poslušala kaj takega, kar je sveti čistosti nasproti in se za dekleta ne spodobi. S tvojo sveto milostjo, o moj Jezus ! hočem v svojem oblačilu ponižna, v svojem pogledu zdržna, v svojem govorjenju varna biti. — Napuh, prevzetnost, nečimernost ne smejo blizo mene, odpovem se jim iz srca. O moj Jezus! 'daj mi popolno čistost, da bom vse zapeljevanje in vse skušnjave srečno premagala. Daj mi milost v skušnjavah, da bom tvojo pričujočnost vseskozi pred očmi imela, in da nikdar tebe ne p°' zabim. — Pred tvojimi očmi me nobena noč in tema ne skrije, ti veš moje naj' skrivnejše misli in želje. Ko bi moj 1 grehi tudi skriti ostali pred ljudmi, vendar bi ne mogla uiti tvoji pravični sodb 1 in strašnemu peklu. Moja hudobija h 1 323 enkrat gotovo prišla na dan, in moje kratko nagnusno veselje bi se spreme¬ nilo v grenke solze in večni jok. O moj Bog in Gospod! obudi v moji duši veliko sovraštvo do vsega, kar °rnadežuje čistost, da bo moje srce in moje telo ostalo zmiraj čisto in sramež¬ ljivo, da bom vse svoje ude in moči do smrti ohranila brez madeža, in ko e nkrat urarjem, svojo čisto dušo izročila v tvoje svete roke. — Daj mi, da bom s Poznala žalostni konec in nezmerno brezdno, v katero grda nečistost človeka Vr že, in iz katerega se nobeden več ne izkoplje. O Jezus! daj mi milost, da bom Večkrat premišljevala, kaj bo enkrat z menoj, kaj bom imela od vsega tega, kar mi svet zdaj ponuja in obeta. Daj mi milost, da si večkrat v spomin po¬ kličem tiste strašne kraje, kjer nečiste duše vekomaj trpijo, kjer jih črv grize hoč in dan, kjer jih grešna vest skeli m peče, da nobeden ogenj ne tako. Oh, kaj vendar bo počela nečista duša doli v večnem plamenu, ko se bo spomnila Sv ojega življenja! „Oh“, bo vzdihovala v e Uo mer _ 5) kaj sem mislila, da sem 21 * 324 tako živela! Oh, kaj sem storila! kaj sem zgubila! Oh, kje bivam! in na vse večne čase! brez odrešenja, brez polajšanja! brez upanja! — Oh! in vsega tega sem si sama kriva! Jojmene! joj- mene!“ — Tresem se in omedljujem, ko premišljujem svojo slabost, in se spomnim, kako lahko bi tudi jaz prišla v ravno tako nesrečo, v kakoršno pride toliko deklet. Obljube vedne čistosti zdaj še ne storim, vendar trdno sklenem, storiti vse, da ohranim predrago rožo svete čistosti, in skrbno se ogibati vsega, kar je za me nevarnega. Da se pa jaz slaba stvar ne dam od hudobnežev premotiti, stoj mi ti, ljubeznjivi Jezus! na strani; daj mi milost, da se bom srčno ustavljala vsem skušnjavam in da se ne podam v nobeno slabo priložnost. — Preljubi Jezus! ponižno te prosim, pomagaj mi, da svojo čistost do konca ohranim m da zmiraj ostanem tvoja ljuba nevesta- O Jezus! moj preljubeznjivi ženin! l e tebi želim dopasti, le tebi služiti, le tebe čez vse ljubiti. 0 moj Jezus! če imam ie tebe, imam vse; če pa tebe nimam, nimam celo nič. v 325 O Marija, brez madeža spočeta, roža in lepota vseh devic! tebe si izvolim v vzgled svojega zadržanja in za svojo tovaršico vse dni svojega življenja. Po¬ lagaj mi, da zvesto posnemam tvojo sveto čistost, da ohranim sramežljivost in pridem med tiste izvoljene, ki tam v nebesih Jagnje božje spremljajo, in Prepevajo tisto sveto, novo pesem, katero le device znajo in razumejo. Oh Jezus, moj Jezus! usliši me. Amen. Molitev za ljubezen do deviške sra¬ mežljivosti. 0 moj Jezus! solze me polijejo, ko slišim o Marijini sramežljivosti, da ni Poznala druzega spola in se je celo an- Solja prestrašila. 0 lepo te prosim, daj tudi meni to prelepo rožo svete sramež¬ ljivosti, da se bom skrbno ogibala vsakega slabega znanja, da bom svoje počutke Pridno zatirala, svoje truplo varno po¬ krivala, svoje ude v časti imela, in se Sa ma in vpričo ljudi vselej tako zadržala, kakor se spodobi sramežljivi deklici. O J ozus, prosim, usliši me! Amen. 326 # Molitev za dar sv. ponižnosti. Jezus! ki si bil krotek in iz srca ponižen; ki si Marijo zavoljo njene svete ponižnosti izvolil za svojo mater; ki si > zmiraj učil, da le kdor se ponižuje, bo povišan, in kdor hoče biti največi v ne¬ beškem kraljestvu,naj bo tukaj najmanjši; lepo te prosim, daj tudi meni, da ne bodi častilakomna, preveč na se držala in hre- • penela po hvali ljudi; da ne bom nikoli silila na prvo mesto, temuč rada se usedla na zadnje mesto; da bo moje veselje, biti dekla tvoja in dekla drugih ljudi- O Jezus, prosim, usliši me! Amen. Molitev za sveto potrpežljivost. O moj Jezus! kaj vse si trpel in kako po krivici si trpel, in vendar nikoli ni jeza skalila tvojega milega obraza! Prosim te, daj tudi meni, da bom pohlevna, krotka, potrpežljiva 111 v vsem, kar me zoprnega zadene, tvoj 1 sv. volji vdana. Daj mi, da bom pra v spoznala gnusobo krivične jeze, da bo # 1 srčno se vojskovala in si ne bom dala prej miru, dokler ne postanem tudi jaz tiha, mirna in krotka, kakor si bil ti. u Jezus! prosim, usliši me! Amen. 327 Molitev k angelju varihu. jO. ljubeznjivi prijatelj in zvesti tovariš moj, sveti angelj varih! ki te je Bog po¬ stavil za mojega variha, lepo te počastim in ponižno se ti priporočam. Mlada' sem še, slaba, nevedna in ne poznam vseh nevarnosti, ki pretijo dekletu. Oh, prosim te, bodi moj prijatelj in tovariš tudi za- naprej, in varuj me vseh nevarnosti na duši in na telesu. Po dnevu me sprem¬ ljaj, po noči stoj poleg mene in odbijaj od mene vse skušnjave. Ko bi bila pa Vendar tako nesrečna, in bi prišla v kako slabo priložnost, oh, napolni me s svetim strahom, da bom o pravem času bežala in otela svojo nedolžnost. Po¬ sebno pa na zadnjo uro, ko bo smrtna sapa po .meni letela, stoj mi na strani, m pelji mojo dušo tje v sveti raj. Amen. Molitev k sv. Jožefu. O sveti Jožef! ki si bil mož po božjem srcu, si bil ženin prečiste de¬ vice Marije in varih mojega Gospoda Jezusa Kristusa; bodi tudi moj varih na Nevarnem potu mojega življenja, da čista °stanem na duši in na telesu. Priporoči 328 me Jezusu, priporoči me Mariji vselej devici, in ne dopusti, da bi belo oblačilo krstne nedolžnosti ogrdila ali raztrgala. Posebno pa te prelepo prosim, da na zadnjo uro z Jezusom in Marijo k meni prideš, in mojo dušo sprejmeš v večno veselje. Amen. Molitev h krstni patroni. Bodi mi počeščena, moja patrona, sveta I., ki si mi bila pri sv. krstu za varhinjo dana. Prosim te, vzemi me za svojo rejenko, vodi me po tisti stezi, po kateri si ti hodila, in sprosi mi mi¬ lost, da zvesto spolnujem vse, kar sem obljubila pri sv. krstu, da zmiraj sra¬ mežljivo, čisto in sveto živim, in kolikor- krat bom prišla v kako nevarnost, stopi k meni, in reši in brani me, da se ne bom kaj pregrešila. Sprosi mi milost, da bom enkrat s teboj v nebesih lju¬ bega Jezusa gledala in vživala. Amen- Molitev k sveti Barbari. O čista nevesta Jezusova, devica iu mučenica, sveta Barbara! Kako prisrčno si ti Jezusa ljubila! Nisi se bala ue trpljenja ne smrti, in rada si umrla 329 ljubezni do sv. čistosti in do svojega nebeškega ženina. Prosim te, sprosi tudi meni veliko ljubezen do Jezusa v živ¬ ljenju in v smrti, sprosi mi srečno zad¬ njo uro. Sprosi mi milost, da ne umrjem brez svetih zakramentov, ampak da pre¬ den se loči moja duša od tega sveta, vredno prejmem sv. rešnje Telo, in da se bodo tudi nad menoj dopolnile Jezu¬ sove ljubeznjive besede: „Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel. Kdor bo jedel od tega kruha, bo večno živel“. Amen. Molitev pri volitvi stanu. Moj Jezus! ti poznaš moje srce in dobro veš, da mi ni za svet, ne za njegovo veselje — le za mojo dušo mi je, da bi jo zveličala. Rada vse dam, rada pa tudi vse pustim, da bi le moja duša bila zveličana. O Gospod! povej mi, kaj mi je storiti? pokaži mi stan, katerega si mi odločil, v katerem bi najlože tebi služila. Razsveti mojo slabo Pamet in vodi me, da si ne bom zbi¬ rala po svojem mesenem nagnjenju stanu; razsveti pa tudi mojega spovednika in moje stariše, da mi bodo prav svetovali; 330 da bom to storila, kar je tvoja sv. volja, kar je tebi v čast in meni v zveličanje. Amen. Molitev za postni čas. Hvala, večna hvala ti bodi, moj Jezus! da sem dočakala svetih postnih dni — oh da bi jih le v svoje zveličanje obrnila. Sklenem in obljubim, da se bom ogibala, kolikor bo mogoče, posvetnega hrupa in veselja, in se bom ponižno oblačila; sklenem, da se bom po tvojem vzgledu pokorila s postom, z zatajevanjem, z molitvijo in s svetim premišljevanjem- Vsak dan bom ogledovala tvoje krvave in globoke rane, in se bom ozirala na visoki križ, na katerem si v neznanih bolečinah namesti mene umrl. O Jezus, ali smem jaz grešnica hlizo tebe? Po¬ nižno ti poljubim roke, katere so proti meni razpete; poljubim ti noge, s ka¬ terimi si me iskal; poljubim ti tvojo prebodeno stran, s katero si mi pokazal svojo ljubezen. Molim in častim te, 0 Jezus! ti si moj Bog in Odrešenik — v tvoje petere rane izročim svojo dušo- Amen. 331 Molitev pred božjim grobom. O moj Zveličar Jezus Kristus! s ponižnim in pobožnim srcem tukaj kle¬ čim in ti hvalo dajem za neizrečeno ljubezen, katero si mi skazoval od jaslic do groba. Ti si me tako ljubil, da si voljno in rad vse pretrpel, in si storil strašno smrt na križu, da le jaz greš- nica živim. O Jezus! koliko si za me storil, koliko si za moje odrešenje trpel! Oh, kako se ti zamorem po vrednosti zahvaliti za vse tvoje dobrote, katere si mi skazal od prvega začetka svojega svetega življenja do svojega groba ? Jaz ne vem nobene boljše zahvale, kakor po tvojih stopinjah hočem hoditi in tvoj sv. vzgled- posnemati. Da, moj Jezus! tudi jaz hočem s teboj umreti,. in se v tvoj grob položiti, da bom s teboj tudi vstala. Umreti hočem sama sebi, zapeljivemu svetu in vsem grehom, da bom vstala k pobožnemu, tebi dopadljivemu življenju. O Jezus! vzemi me v svoj grob, da bom v njem pustila vse, kar me pred teboj omadežuje, da bom očiščena s teboj iz groba vstala. V tvoj grob položim vso svojo pregreho: svoj napuh, svojo ne- 332 potrpežljivost in jezo, svojo mlačnost v službi božji, svoje hudobne misli in be¬ sede, svoje pregrešno djanje in vse po- čutke svojega slabega života, da bom posehmal le tvojega britkega trpljenja in tvoje grenke smrti se spominjala, in greh čedalje bolj sovražila, ker si ti le zavoljo greha moral toliko trpeti. O Je¬ zus, moj odrešenik! v tvoj grob položim svojo dušo in svoje telo; odvzemi, kar je pregrešnega; potrdi, kar je slabega; zaceli, kar je ranjenega; očisti, kar je omadežanega: da bom vsa prerojena vstala iz groba svojih grehov, in s tvojo milostjo tebi vedno čast in hvalo pela. O moj Jezus, najboljši prijatelj moje duše! ker te zdaj v tem presvetem zakramentu molim, prosim te ponižno, potrdi me s svojo milostjo v tem mojem trdnem sklepu. Potrdi me v živi veri, v trdnem zaupanju in v goreči ljubezni, da bom okinčana s temi čednostmi prišla k tebi v nebesa, kjer bom večno gledala, kar zdaj verujem, upam in ljubim •— tebe, o Jezus! svojega Gospoda in Boga. Amen- Molitev za družbine tovaršice. Spodobi se, moj Jezus! ker moli® za druge, da prosim še posebej za svoje 338 družbine tovaršice, ki so se z menoj vred zavezale, cisto in sramežljivo živeti in za svojo nedolžnost posebno skrb imeti. Milostno se ozri na naše lepo in sveto društvo, in skaži nam obilno svojo mi¬ lost, da se vsega, kar je zoper sv. čistost, skrbno varujemo, svoje srce in svoje truplo čisto ohranimo, po dekliško živimo in tebe čez vse ljubimo. O kako srečna sem vendar, ker sem sklenjena s toliko pobožnimi dekleti, in sem deležna vseh njihovih molitev in zasluženj. O moj Jezus! ko jih vidim tukaj v cerkvi, kako molijo; ko jih vidim Pri božji mizi, kako so v tebe vse za¬ mišljene, me je sram, da sem jaz tako mlačna, tako raztresena. Ali ker vem, da molijo tudi za me, imam upanje, da njih gorečnost bo nadomestila mojo mrzloto, mojo pomanjkljivost. Razlij tedaj, o Gospod! svojega svetega Duha čez nas vse, da, ker smo tukaj združene, bomo tudi v nebesih združene v tvojem Naročju se veselile vekomaj. Amen. Molitev za boleno družnico. O Gospod Jezus! oglej se na mojo tovaršico, ki je bolena in ji je hudo. 334 Prosim te, če je tvoja sv. volja, daj ji spet ljubo zdravje; naj ji ta bolezen ne bode k smrti, temuč tebi v čast in njej v lepšo krono. Daj ji milost, da bo v svoji bolezni voljna in tebi vdana; daj vsem, ki ji strežejo, da ji bodo v lju¬ bezni stregli; daj pa tudi meni, da se bom večkrat spomnila, da smrt nepre¬ nehoma kosi, in tudi mlade rože padajo pod njeno koso. O Jezus! prosim te, usliši me. Amen. Molitev za rajno družnico. Jezus! prosim te za svojo družbino sestro, ki je v tvoji milosti umrla in zdaj počiva v hladnem grobu. Prosim, odpusti ji milostno, če ima še kak dolg plačati, očisti jo, če ima še kak madež nad seboj in daj ji priti pred svoje svelo obličje, v vrsto svetih devic, s ka¬ terimi združena bo tebi. svojemu ženinu, veselo pesem pela na večne čase. Amen. Molitev za spovednika. Jezus Kristus! ki si nam mašni k e dal za svoje namestnike, da nam v tvo¬ jem imenu grehe odpuščajo; ponižno te prosim, ozri se milostljivo na svojega 335 služabnika, ki so moj spovednik, in raz- sveti in napolni jih z darovi svojega sv. Duha, da bojo grešni stan moje duše Prav na tanko spoznali, in mi vselej dajali take nauke, da bom zmiraj po Pravem potu hodila in od dne do dne čistejša in pobožniša prihajala. Povrni jim tudi ves njihov trud, ki ga z menoj imajo, z nebeškim veseljem — meni pa daj, da jih bom rada ubogala, se njih sodbi vseskozi voljno podvrgla, vse njih nauke globoko v srce si zapisala, in stanovitno po njih živela. Amen. Molitev za žive stariše. O Bog! ki hočeš, da spoštujem svoje stariše, in si mi za to obljubil časno in večno srečo, lepo, te; prosim, usmili se mojega ljubega očeta, moje ljube matere. Daj mi milost, da bom r ada storila, kar mi rečejo, rada opu¬ stila, kar mi prepovedujejo — da jih Ue bom žalila in jim delala težkega srca. blagoslovi jih in povrni jim na duši in Ua telesu vse, kar so mi dobrega storili 'n mi še storijo. Daj jim zdravje in dolgo in srečno življenje, daj jim obilno 336 vsega dobrega, po smrti pa nebeško veselje. Amen. Molitev za rajne stariše. O Bog! lepo te prosim, usmili se mojega rajnega očeta, moje rajne ma¬ tere, ki si jih meni vzel in k sebi po¬ klical. Povrni jim ti vse dobrote, ki so jih meni skazali, in jim jih jaz nisem mogla povrniti. Odpusti jim grehe, ki so jih morebiti zavoljo mene storili, reši jih iz trpljenja, v katerem se morebiti še čistijo, in vzemi jih k sebi v nebeško veselje. Naj jim sveti večna luč, naj počivajo v miru. Daj pa tudi meni pra¬ vično živeti, srečno umreti, in za njimi k tebi priti v večno veselje, kjer nas nobena smrt več ločila ne bo. Amen. Molitev za brate in sestre. O Bog! ki tako modro in ljubeznjivo vodiš vsako srce, vodi tudi moje srce in srca mojih ljubih bratov in sester, da bomo le dobro ljubili, zmirom p° pravem potu hodili, in ven in ven po; steno in čedno se zadržali. Ne dopusti, da bi se kdo izmed nas dal zmotiti od zapeljivega sveta, da bi očetu ali 337 od zapeljivega sveta, da bi očetu ali materi delal žalost in težko srce, da bi bil hiši in žlahti v sramoto. Daj nam Pa tudi, da se bomo med seboj lahko nastopili in v lepem miru živeli, enkrat Pa skupaj se veselili v svetih nebesilr Arnen. Molitev zoper skušnjave. O Marija, prečista devica in moja Preljubeznjiva mati! oglej se na revno siroto, ki pribežim pod tvojo brambo lri varstvo zoper grehe in skušnjave. Darujem ti svoje oči in svoja ušesa, svoj Jezik, svoje roke in srce, da jih obva- ru Ješ vsakega greha. Pomagaj mi, o mati Milosti, da nikdar ne razžalim Jezusa, Mojega Sina in svojega Boga. V skuš¬ njavi hočem vselej k tebi vzdihovati in klicati: Prečista Devica! v skušnjavi sem, Pomagaj mi; vsa sem -Jezusova in Ma¬ njina, katerima sem se darovala na V ekornaj. (Zdaj moli tri „Češ cenam a rij e“.) Po svojem svetem devištvu očisti rn i o prečista devica Marija! srce, telo ' n dušo — v imenu Boga f Očeta in T Sina in f sv. Duha. Amen. Uružb. bukv. 22 338 Molitev v čast Kristusovemu trpljenju. O ljubeznjivi Gospod Bog Jezus Kristus! ki si v odrešenje sveta iz ne¬ skončne ljubezni do človeškega rodu hotel rojen, obrezan, od Judov za¬ vržen, od Judeža s poljubom izdan, ž vrvmi zvezan, kakor nedolžno jagnje k smrti peljan, in pred nevredno obličje Ane, Kajfe, Pilata in Heroda nespodobno postavljen, od krivih prič tožen, ne¬ usmiljeno bičan, zaničevan, zapljuvan, s trnjem kronan, za uho udarjen, s trstom tolčen, čez oči zavezan, oblačil obropan, z žreblji na križ pribit, s križem kvišku povzdignjen, med razbojnike po¬ stavljen, z želčem in kisom napajan, in s sulico preboden biti: o Gospod! od¬ rešil si me po teh svojih presvetih mu¬ kah in po tem trpljenju, katero sem si ja^ zaslužila, ne ti; pa iz ljubezni do mene si ga ti prestal. — Jaz nevredna grez¬ nica častim tvoje sveto trpljenje z.naj- večo pobožnostjo in zahvalo. S svojim sv. križem, s svojo britko smrtjo in s svojim nedolžnim srcem, ki je bilo P ljubezni do nas prebodeno, obvaruj me peklenskih kazen, in stori dobrotljivo, 339 da tudi mene pripelješ, kamor si pri¬ peljal spokornega razbojnika, ki je bil križan ob tvoji desni strani. Ki živiš in kraljuješ z Očetom in sv. Duhom na vekomaj. Amen. Molitev za Marijine praznike. O Marija, čista in neomadežana de¬ vica, mati našega Zveličarja! Ti si kra¬ ljica nebes in zemlje, upanje v vsakem upanju, naša pomočnica, polna časti, Polna čednosti in milosti. Čez vse si, kar obsegajo nebesa. Obdaja te svitloba, lepša kakor solnčna luč, — Ti si bila edino zaupanje naših očakov, slava pre¬ rokov, hvala apostolov, krona vseh devic in svetnikov. Ti si tista mladika Jese¬ nova, katera je obrodila najlepšo cve¬ tico. Ta cvetica je tvoj Sin, ki je Bog 'n človek; in ti, ki si njegova mati, si tudi devica — devica pred rojstvom, v rojstvu, po rojstvu svojega božjega Sina. vselej neomadežana, vselej čista. O deviška mati! ti si zaupanje grešnikov, pribežališče revnih, zdravje kolnikov, tolažba žalostnih, ti si ve¬ selje vseh pobožnih deklet. Vzemi mene 111 moje tovaršice pod peroti svoje 22 * 340 materne ljubezni; usmili se na s'! V grehu in velikih revščinah koprnimo, pomagaj nam, in bodi naša ljuba mati! V tebe zaupamo, o milosti polna devica! s sol¬ znimi očmi te prosimo, prosi za nas, da nas tvoj Sin ne zavrže zavoljo naše mlačnosti, kakor nespametne device, ternuč nas spozna in vzame za svoje ljube neveste. Oh, naša srednica, naša pomočnica! spravi nas s svojim Sinom, priporoči nas svojemu Sinu, in postavi nas enkrat pred svojega Sina, da se ž njim in s teboj veselimo. Amen. Molitev za varstvo Marijino. Presveta devica in božja porodnica! jaz L, akoravno nevredna, da bi bila sprejeta v število tvojih služabnic, ven¬ dar polna zaupanja v tvojo preveliko milost in usmiljenost danes vpričo svo¬ jega angelja in vseh svetnikov nebeških izvolim tebe za svojo pomočnico in preljubo mater. Trdno sklenem, ti zvesto in pokorno služiti, in te vseskozi in vselej kakor dobra hči častiti. Prizade¬ vati si pa tudi hočem, kolikor mi bo mogoče, da te bodo tudi drugi spodobno častili. Zato le, o preljuheznjiva mati! 341 Ponižno prosim pri presveti krvi tvo¬ jega preljubega Sina Jezusa Kristusa, da me vzameš v število svojih služabnic in otrok, in mi sprosiš od Boga milost, da se v mislih, besedah in delih vedno čisto, sramežljivo, in sploh tako zadržim, da Bogu in tebi vsa dopadem, in se enkrat s srečno smrtjo ločim iz lega življenja. Amen. Molitev za srečno zadnjo uro. O ljubeznj iva in od vekomaj izvo¬ ljena devica, mati Jezusova, 'Marija! Prosim te po tisti tvoji in tvojega pre¬ ljubega Sina Jezusa Kristusa brhkosti In grenkosti, ki sta jo vidva imela, ti Pod križem, on pa na svetem križu; pridi mi na pomoč, ko se bo moja uboga duša jela ločiti od telesa, da jo sprejmeš v svoje milostljive roke. in iz¬ ročiš svojemu ljubeznjivemu Sinu Je¬ zusu Kristusu. Ponižno prosim in iz globočine svojega srca vzdihujem: Ne zapusti me, Marija! ne v življenju, ne v smrti. Ne zapusti me, Marija! ko hom od vsega sveta zapuščena ležala na smrtni postelji. Ne zapusti me, Marija! ko me bo oblival smrtni pot. Ne za- 342 pusti me, Marija ! ko me bodo peklenski sovražniki obdajali in si prizadevali, pripraviti me v obupnost. Ne zapusti me, Marija! ko moj jezik ne bo mogel več izreči presvetih besed: „Jezus, Marija, Jožef -4 . Ne zapusti me, Marija! ko svo¬ jih slabih rok ne bom mogla več k tebi na pomoč stegovati. Ne zapusti me, Marija! ko moje udrte oči ne bodo mogle gledati tvoje svete podobe. Ne zapusti me, Marija! ko mi bo grenka smrt srce utrgala. Ne zapusti me, Ma¬ rija! ko se bo moja uboga duša ločila od trupla. Ne zapusti me, Marija! ko bo moja uboga duša polna straha in trepeta stopila pred ostrega sodnika. — Ne zapusti me, Marija! in z Jezusom in s sv. Jožefom pridi mi na pomoč ob moji zadnji uri, in sprosi mi srečno smrt. Amen. Duhovna oporoka. Ne odlagaj je narediti, in pogosto jo preglej — če ne večkrat, vsaj enkrat v tednu. Ker sem rahla in se vedno bliža moja smrtna ura, sklenila sem, danes, ko se še popolnoma zavem, odkriti in 343 napisati svoje misli, in pričujem v imenu Presv. Trojice, da je to moje poslednje sporočilo — moja oporoka, ki velja od danes zanaprej, velja v smrti in po smrti, in se ima na tanko in zvesto spolniti. 1. Svojo dušo in svoje telo, svoje zdravje in življenje, svoj um in spomin, svojo voljo in svoje srce, in vse kar 'mam, izročim Jezusu. On je moj Go¬ spod, on je moje veselje, moje bogastvo, moja čast in moje vse — zdaj in za vselej. Njegova sem živa, njegova sem mrtva. Verujem in trdim vse, kar je Bog razodel in kar uči sv. katoliška cerkev, m dala bi raji kri in življenje, kakor za¬ tajila le eno resnico svete vere. Ko bi se pa primerilo, da bi šla ob pamet, ali di me motila huda bolezen ali peklen¬ ski satan, in bi kaj mislila, govorila ali storila zoper sv. vero, povem zdaj vsem 111 odkrijem, da kaj takega bi mi ne bila resnica, ne bila bi moja volja torej bi tudi nič ne veljalo, ne pred ttogom, ne pred ljudmi. 3. Vse svoje grehe, kar sem jih storila ves čas svojega življenja, rada ali nerada, sama ali z drugimi, skrivno 344 ali očitno, ali se jih zavem ali ne za¬ vem, prekličem in obžalujem iz globo¬ čine svojega srca, in prosim mojega Boga in Odrešenika, da mi jih naj mi¬ lostno odpusti. Obljubim pa tudi' pri Bogu in pri nebesih, da hočem z mi¬ lostjo božjo grehu popolnoma odmreti; in iz srca rada se podvržern vsaki po¬ kori, katero mi je odločil ali namenil moj Oče nebeški. 4. Vsem, ki so me kdaj v mojem življenju razžalili, iz srca odpustim in prijazno jim roko podam; prosim pa tudi vse, katere sem jaz kdaj razžalila, ali jim kako krivico storila ali pohuj¬ šanje dala, da mi odpustijo. 5. Svoje družbine tovaršice, svojo žlahto in vse, ki so mi katerikrat kaj dobrega -storili, izročim v naročje Ma¬ rije, moje nebeške matere, naj jim bode ona zvesta varhinja in pomočnica zdaj in v smrtni uri. 6. Kakor sem zrniraj želela in pro¬ sila, želim tudi zdaj in bom želela, do¬ kler bo kaka žilica v meni tripala, da bi umrla v milosti božji, v naročju Je¬ zusa in Marije, da bi se, preden mi srce zastane, še spovedala, presv. rešnje 345 Telo in v sv. posledno olje vredno pre¬ jela. Želim deležna postati vseh svetih maš, prošenj in molitev, ki se bodo opravljale do sodnega dneva, in vseh sv. odpustkov, katere cerkev umirajočim deli. Za priče te moje zadnje volje pro- » sim tebe, prečista devica Marija, tebe moja ljuba patrona, sveta 1., in tebe, - moj desni angelj varih! Vam se pripo¬ ročim, vi skrbite, da to moje sporočilo se bo zvesto in popolno spolnilo; in v znamenje, da ta moja poslednja volja ni prisiljena, ampak prosta in vesela, se Podpišem z lastno roko. I. 1. najnevredniša stvar božja. Popotni blagoslov. Oe kam greš, pokropi se 7 blagoslovljeno vodo, in se pokrižaj, rekoč : Blagoslovi me, vsegamogočni Bog, *n daj mi svojega svetega angelja za v odnika in tovariša, da zdrava in srečna Pridem, kamor je božja volja. V imenu Boga f Očeta in f Sina in f sv. Duha. Amen. Nauki in molitve za bolenice. (g^ekleta! vaša posebna dolžnost, je, obiskovati tovar¬ išice in prijateljice svojo, če zbolijo, in streči jim po svoji moči. Če imate kaj, česar one nimajo, prinesite jim, post belega kruha, suhih češpelj ali sliv, ali kako jabelko, to bo lepo za vas. Če ima katera kako na¬ lezljivo bolezen, post. legar ali grižo, ne usedite se pre- blizo, da bi v vas dihala; ampak k zglavju tako, j es > dokler bolezni ne poznaš: Ne vživaj mastnih, težko pr$' bavljivih jedi, in zdrži se vina, ker vino je za bolene večidel, škodljivo, in najbolj zdrava pijača je dobra voda. Če greš k zdravniku, ne hodi sama; marsikatera že je šla, je telesno zdravje dobila, pa nje duša, nje nedolžnost je umrla. — Daj se kmalu P re ' videti, če tudi nevarnost ni še tako velika; zakaj bo¬ lezen včasih hitro raste, jn te utegne tako oslabiti, da se ne boš več zavedala, če pa bolezen dalje časa trpi, je dobro in modro, večkrat se spovedati. 347 _ K svoji postelji obesi kako podobo Marije prečiste “svice in rada se oziraj na njo, ki je tvoja Ijpbeznjiva ma ti, in te gotovo ne bo zapustila, če boš prav srčno za )ipanje imela do nje. Oskrbi si tudi kak križec, in večkrat ga pritisni na svoje srce in usta, in reci: „0 m °J Jezus! rada trpim iz ljubezni do tebe — odpusti moje grehe“. Ce bolenica začne umirati, pokrižaj jo večkrat na oe 'u, očeh, ustili in prsih z znamenjem sv. križa, in te ei: „ Jezus Nazarenski , reši jo zavoljo svojega imena \“ ~~ Pokropi jo z blagoslovljeno vodo, drži ji pred očmi P°dobo križanega Jezusa, in stori ž njo križ čez njo. re koč: Blagoslovi le Bog j' Oče, ki te je vstvarill Bla- 9°slnvi te Bog f Sin, ki te je odrešil! Blagoslovi te Bog ' ' s«, Buh, ki te je posvetil!“ Daj ji večkrat britko ' rnai 'tro poljubiti in opomni jo, da naj se popolnoma “jemu izroči; opomni jo tudi, da dekleta križevske bra- mvščine ob smrtni uri dobijo popoln odpustek. Ko se smrt bliža, prižgi umirajoči luč, poklekni ’ n moli litanije in cerkvene molitve za umirajoče. Ko j 56 pojema, ji sladko ime „Jezus“ in druge vzdihljeje tako dolgo izrekuj, dokler ne sklene. Po smrti moli: idridite na pomoč 11 itd. (Stran 358.) Molitev bolenice k nebeškemu Očetu. Dobrotljivi moj Oče nebeški! ti si rne po svoji božji previdnosti obiskal s to boleznijo, zato ker me ljubiš in mi hočeš dati priložnost, da bi si zamogla J^ a j več prislužiti za nebesa. Zdaj tukaj | ( ‘žirri obdana z boleznijo in s slabostmi, ,r > ni nobenega, da bi mi mogel poma¬ di, kakor ti sam. — Gospod! spoznam, ( * a si zmiraj dober in usmiljen; spoznam, da sem s svojimi grebi zaslužila vse 348 hujše kazni, kakor mi jih tukaj nalagaš- Zato hočem s tvojo milostjo in pomočjo trpljenje in bolezen, katero si mi ti zdaj poslal, s potrpežljivostjo prenašati, da bom povišala tvojo božjo čast, nekoliko ti zadostila za svoje velike grehe in že tukaj nekoliko dostala časne kazni, ka¬ tere bi imela za svoje grehe v vicah trpeti. O moj nebeški Oče! če je pa tvoja volja, če je tebi k časti, in moji duši k zveličanju, da zopet ozdravim, te po¬ nižno prosim, vzemi to trpljenje, to bolezen od mene; pa ne moja, ampak tvoja presveta volja naj se zgodi. Ti si moj najboljši zdravnik, le ti me moreš ozdraviti. O Gospod! pridi tedaj in ož' dravi me, če je tvoja sveta volja; ja? sicer nisem vredna, da bi ti prišel k meni; pa zapovej moji bolezni le z eno besedo, in precej me bo zapustila. O Gospod! ljubi moj Oče nebeški- ti si moja edina pomoč, k tebi kličem v svojih nadlogah, k tebi vzdihujem v svojih težavah, k tebi pribežim v svoji bolezni; vzemi me v svojo sveto milost- in Odpusti mi milostljivo vse moje grebe, s katerimi sem te tolikokrat v svojem živ- 349 lienju razžalila — vzemi mi kelih trpljenja, to je tvoja volja. Če pa hočeš, da še dalje trpim ali še celo umrjem, naj se z godi, kakor je tebi dopadljivo; le samo to te prosim, daj mi pravo krščansko Potrpežljivost, da bom vse voljno pre¬ kašala ; daj mi stanovitnost do konca, da ke omagam, ampak da tudi v težavah to v trpljenju tebi vselej zvesta ostanem; daj mi zadnjič po Jezusovem zasluženju toilost, da se srečno ločim iz tega sveta, da v tvoji sveti milosti umrjem, in tam¬ kaj pri tebi večno živim. Amen. Molitev k Materi božji. O presladka devica Marija, moja tokljubeznjiva mati in priprošnjica! s Prisrčno ljubeznijo te objamem, in z Otročjim zaupanjem te poljubim. O pre¬ ljuba mati! stoj mi na strani. posebno torij v bolezni in na mojo zadnjo uro, to ne zapusti me. Prosi za me svojega ljubega Sina, in zadobi mi odpuščenje toojih grehov. Obrni k meni svoje mi¬ lostljive oči, in pokaži mi Jezusa, bla¬ tni sad svojega telesa. O dobrotljiva, 0 usmiljena, o sladka devica Marija, Prosi za me! 350 Kratki vzdihljeji umirajočih. O moj Bog! molim te — verujem v te -— zaupam v te — ljubim te. O moj Jezus ! — tebe samega želim ljubiti — tebi samemu želim dopasti- O moj Jezus! — ti si moj Bog in moje vse! O Jezus! — ti si se dal vsega ža¬ rne, — tudi jaz se dam vso tebi. O Jezus! — iz srca mi je žal, da sem te tolikokrat razžalila. — Oh, odpusti mi moje grehe! O Jezus! Sin Davidov, — usmili se mene! O Jezus! bodi moj Jezus, — moj zveličar — reši me večnega pogubljenja) - in dodeli mi večno življenje. O moj Jezus! tebi živim, tebi umijem tvoja hočem biti živa in mrtva tvoja naj bom tukaj na tem svetu, in tam v večnosti! O Jezus, Marija in sv. Jožef! - vam izročim svojo dušo! O Jezus! o Jezus! — v tvoje svete rane izročim svojo ubogo dušo! Jezus! sprejmi jo! vzemi jo k sebi! 351 O Jezus! pridi in reši me! — O Jezus! pridi in pomagaj mi! — O Je¬ zus! pelji me v nebesa! Umreti hočem, o Jezus! v pokoro za' svoje grehe. — Umreti hočem, o Jezus! ker si ti za me umrl. — Umreti hočem, o Jezus! da tebe vidim in te večno ljubim. O Marija, mati Jezusova! prosi za Ule. — O Marija! pokaži, da si moja mati. — O Marija, sladka devica! ne zapusti svoje hčere v največi sili! O Marija, moja ljubeznjiva mati. poma¬ gaj mi . — o Marija, pomagaj mi! O moj angelj varih! ne zapusti me — bodi moj varih in moj pomočnik v moji zadnji uri! O sv. Mihael, pridi mi na pomoč v moji zadnji vojski — brani mojo dušo pred peklenskim sovražnikom. O sv. Barbara in sv. Jožef! prosita za me, -.- da, se v milosti božji iz lega sveta ločim. Vsi svetniki in svetnice božje! pro¬ site za me, — da pride moja duša v vašo sveto družbo. O Jezus! moj Jezus; vzemi mojo ubogo dušo v svoje sv. roke! — O Je- 352 zus! moj Jezus! v tvoje sv. rane pri¬ poročim svojo ubogo dušo, katero ti kličeš iz tega sveta. — O Jezus! v tvoje roke izročim svojo dušo, zdaj in na vekomaj. Jezus, Marija in Jožef! vaša sem živa — Jezus, Marija in Jožef! vaša sem mrtva — Jezus! Jezus! Litanije za umirajoče. Jjospod. usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Sv. Marija, Vsi sv. angelji in nadangelji, Sv. Abel, Vsa sv. družba pravičnih, Sv. Abraham, Sv. Janez Krstnik, Sv. Jožef, Vsi sv. očaki in preroki, Sv. Peter. Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Janez, Vsi sv. apostoli in evangelisti, o c3 bC 111 brez moči. Oh, Jezus! pomagaj mi, da bom zatrla s vojo sladkosnednost. Vem, moj Jezus! da iz srca želiš, tudi z menoj velikonočno jagnje jesti, in mo pogosto k sebi vabiš ; dosehmal nisem razumela tvojega prijaznega glasa, Sem se celo redko znašla pri tvoji sv. večerji, in za- jhudilar toliko svetili milosti. Obljubim, da zanaprej ti J °m bolj zvesta, rajše šla k tvoji mizi, — le potrdi v mojem sklepu! In ko so večerjali, vstane od večerje, in c ^ne iz sebe svoja oblačila, in vzame prt, in Se opaše. Potlej vlije vode v medenico, in z ^ene umivati učencem noge, in brisati s prtom, ® katerim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu "dru. In Peter mu reče: „ Gospod! kaj ti ^eni noge umivaš!“ Jezus je odgovoril, in mu l 'ekel: „ Kar jaz delam, ti zdaj ne veš; vedel ka boš potlejPeter mu reče: „Ne boš mi ^Ulival nog vekomaj ne“. Jezus mu je od¬ govoril : „Ako te ne umijem, ne boš imel de- f ‘ža z menoj". Simon Peter mu reče: „ Gospod! samo nog, ampak tudi roke in glavo", p-zus mu reče: „ICdor je umit, tre potrebuje, kakor da umije noge, in je ves čist. Tudi vi čisti, pa ne vsi". Vedel je namreč, kdo j 6 ) kateri ga bo izdal, zato je rekel: „Niste vsi cisti". Oh, kakošna ponižnost! — Jezus, ti svetnik Svet¬ ikov, ti kralj kraljev, se opašeš s prtom, poklekneš ? a tla, in svojim učencem, ubogim ribičem, umivaš ne- ,( -' ; dne noge. Jaz pa, taka reva, taka grešnica, sem v 'sokih misli, se rada hvalim, se baham in košatim; 0 *> kaka prevzetija še je v meni! Jezus, ozdravi me! Tvojim učencem, Jezus! ni bilo treba druzega priti, kot noge; bili so namreč dobre duše. Meni pa, sem tako. ostudna stvar, je treba, da me umiješ Družb. bukv. 24 370 Znotraj in zvunaj; da mi umiješ ne le noge, roke i» lavo, temuč tudi dušo in srce — da bom vsa čista. gOli, umij in očisti me! Po tem, ko jim je bil noge umil, je vzel svoja oblačila, se je zopet k mizi usedel, id jim je rekel: „Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite,, saj sem tudi. Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi drug' drugemu noge umivati. Vzgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite. Resnično, resnično, vam povem: Hlapec ni veči, kakor njegov gospod; poslanec ni veči, kakor tisti, kateri ga je po' slab Ako to veste, blagor vam bo, če bote to storili. Ne rečem od vas vseli, jaz vem, katere sem izvolil. Ali da se dopolni pismo: Kateri z menoj kruh je, bo vzdignil zoper me svojo peto. —- Zdaj vam to povem, preden s e zgodi; da, kedar se zgodi, verujete, da sem jaz. Resnično, resnično vam povem: Kdor sprejme, katerega pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme njega, kateri je mene poslal Jezus! vsaka tvoja beseda je ‘duh in življenje. T J si učenik; uči me, da bom modro živela, zvesto se držala tebe in tvojih naukov. Ti si Gospod, tebi se ponudim v službo, in nočem druzega plačila, kakor tebe samega. Jezus! ti praviš, da veš, katere si izvolil. Oh • naj bi tudi jaz bila med tvojimi izvoljenimi, in Bog daj, da bi katerikrat kaj zinila zoper tebe ali zoper tvojo sv. vero — ali da bi potegnila s sovražniki tvojim 1 in s takimi, ki kvasijo zoper sv. čistost in sramež]jiv° st ’ ali zoper sveto vero. 371 In ko je bil Jezus to izrekel, je bil pre¬ kaljen v duhu, in je pričal in rekel: „Roka mojega izdajalca je z menoj pri mizi. Res- mčno, resnično vam povem, eden izmed vas 111 c bo izdal, kateri je z menoj Učenci so se . tedaj drug druzega pogledovali pomišljevaje, o katerem da govori. In silno žalostni so za¬ beli sleherni reči: „Gospod! ali sem jaz? 11 On Pa je odgovoril in rekel: „Kateri pomaka z menoj roko v skledo, on me bo izdal. Sin človekov gre sicer, kakor je pisano o njem; toda gorje tistemu človeku, po katerem bo Sin Govekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek 11 . Eden pa njegovih učen¬ cev, katerega je Jezus ljubil, je slonel na Je¬ zusovih prsih. Temu je tedaj pomignil Simon Peter, in mu je rekel: „Kdo je, o katerem govori ?“ On tedaj se nasloni na prsi Jezus ®°ve in mu reče: „Gospod! kdo je?“ Jezus J e tiho odgovoril: „Tisti je, kateremu bom po¬ dal pomočeni kruh 11 . Judež pa, kateri ga je izdal, je odgovoril rekoč: „Učenik! ali sem Jaz? 11 Jezus mu reče: „Ti si rekel 11 . In je Pomočil kruh, in ga dal Judežu Iškarjotu Simonovemu. In ko je bil Judež grižljej vzel, Jo šel satan v njega. Jezus mu tedaj reče: »Kar misliš storiti, stori brž“. Nobeden teh Pa, kateri so bili pri mizi, ni vedel, čemu je 1° rekel. Eni namreč so menili, ker je Judež mošnjo imel, da mu je Jezus rekel: Kupi, kar potrebujemo za praznik; ali da bi kaj «bogim dal. 24 * 372 Na Jezusovih prsih sloneti, na njegovem srcu, počivati, kakor sv. Janez, oh, kako veselje mora to biti I Ali to ni bilo dano drugemu, kakor njemu, ki je bil najbolj podoben svojemu deviškemu Gospodu. Oh, sveto devištvo ! kakošno ceno imaš v božjih očeh. Oh, Jezus! moj Jezus! ti veš, kaj mislim !..— Ko je Judež sv. rešuje Telo nevredno zavžil, je šel satan v njega. Oh, groza me obide, če le mislim na to. — Moj Bog! rajše umreti, kakor nevredno iti k tvoji sv. mizi. Kedar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh v svoje roke, ter je zahvalil, ga posvetil, raz¬ lomil, in podal svojim učencem, in je rekel: „Vzemite in jejte; to je moje telo,, katero bo za vas v smrt dano. “ In je vzel kelih z vinom, je zahvalil, in jim dal rekoč: „Vze¬ mite in pijte iz njega vsi; to je moja kri, kri nove zaveze, katera ho za njih veliko prelita v odpušcenje grehov. To storite v moj spomin 1 '. — In so pili iz njega vsi. Jezus! na svojih kolenih te zahvalim za ta ne¬ beški dar, za t.a prečudni kruh, katerega si nam za¬ pustil v tej dolini solz; kaj ti bom povrnila za to? Svoje srce ti do čistega dam. Moja duša! bodi vesela — v tem zakramentu imaš pomoč za vse svoje bolezni, imaš zdravilo za vse svoje rane. Tu imaš studenec žive vode, ki nikoli u e usahne; tu imaš ognjišče, kjer sveti ogenj vselej gori —' le ogrevanj se pri njem. Ko je bil Judež odišel, je Jezus rekel: „Zdaj je Bin človekov poveličan, in Bog j e poveličan v njem. Ako je Bog v njem pove¬ ličan, ga bo Bog poveličal tudi sam v sebi; in kmalu ga bo poveličal. Otročiči! še m»1° časa sem pri vas. Iskali me hote, in kakor sem Judom rekel: „Kamor jaz grem, vi » e 373 Zorete priti, tudi vam zdaj rečem. Novo za¬ poved vam dam, da se ljubite med seboj. V tem bodo spoznali vsi, da ste moji učenci, a ko botc ljubezen imeli med seboj 11 . — In ko so bili zahvalno pesem speli, šli so na oljsko goro. Jezus! slišala sem tvojo zapoved, in jo hočem tedi spolnovati. Varuj me, da ne bom držala jeze ali Onela sovraštva, da ne bom ljudi slabo sodila ali raz- uasala njih slabosti — posebno pa do ubogih in bol¬ idov mi daj mehko in usmiljeno srce. Brala sem, da Jezus in njegovi učenci so po ve- “ e rji zapeli hvalno pesem. Moj Jezus! obljubim ti, da “om vselej molila pred jedjo in po jedi, in naj bom ?ato tudi zasmehovana, tvoja ljubezen mi je ljubša, ' £ akor ljubezen celega sveta. Simon Peter mu reče: »Gospod! kam 8reš?“ Jezus je odgovoril: „ Kamor jaz grem, Z( tej ne moreš iti za menoj; potlej pa pojdeš z menojPeter mu reče: „Zakaj ne morem Z( laj za teboj iti? 11 Gospod mu je rekel: „Si- teon! Simon! glej, satan vas je hotel imeti, 'te bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem Prosil za te, da ne jenja tvoja vera, in ti, kotlar se boš nekdaj spreobrnil, potrdi svoje bratePeter pa mu je rekel: „Gospod.! s teboj sem pripravljen iti v ječo in smrt. Svoje življenj(■ postavim za te“. Jezus mu je od¬ govoril: „ Svoj e življenje postaviš za me? desnično, resnično ti povem, da nocoj to noč, Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. Vsi se bote pohujšali to noč nad teenoj, zakaj, pisano je: Udaril bom pastirja, te razkropile se bodo ovce. Kedar pa vstanem, 374 pojdem pred vami v GalilejoPeter m« reče: „Da bi se ravno vsi,poluijšali nad teboj, jaz vendar ne“. Jezus pa je rekel: ,,Povem ti, Peter! petelin ne bo danes pel, preden tri- krat ne utajiš, da me poznaš 1 '. On pa je še več govoril: „Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom zatajil . 11 Ravno tako so pa tudi vsi rekli, in gredo vsi žalostni za njim. Dobro vem, da kakor apostole, satan, hoče imeti tudi mene. Kjer more, streže po meni, me slepi, me skuša: kar pa sam ne more, dela po pomagačih svojih, po zapeljivcih, ki kakor jastrebi prežijo po meni. Oh, Jezus! ko bi tebe ne imela, bi se gotovo zgubila — : prosim, prosim, varuj me ! naj bom tvoja ! Petru podobna sem tudi jaz. Rada veliko govorim, predrzno se zanašam na svojo moč, in imam se z» boljšo, kakor so druge. Jezus me ljubeznjivo svari, pe _ telili mi je morebiti že enkrat zapel ; ali jaz nespa; metna kakor sem, ga nisem cula. Ob, moja duša, boj se in zapusti danes še tisto slabo priložnost — ko bo petelin drugič zapel, bo lahko že prepozno. Jezus jih je pa milo tolažil in učil: ..Vaše srce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi v me verujte. V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. In ko odidem, in vam mesto pripravim, bom zopet prišel, in vas bom k sebi vzel, da hote tudi vi, kjer sem jaz. In ja* bom prosil Očeta, in vam bo dal druzega uče¬ nika, da' pri vas ostane vekomaj. Ne bo® vas zapustil sirot. — Jaz sem prava vinska trta, vi mladike. Ako ostanete v meni, moje besede v vas ostanejo, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil) ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje 375 ljubil - ker pa niste iz sveta, ampak sem vas Jaz odbral od sveta, torej vas svet sovraži. Spomnite se besed, katere sem vam jaz govoril: Hlapec ni več, kakor njegov gospod. Ako so mene preganjali, preganjali bodo tudi vas. Iz shodnic vas bodo zganjali ; pride celo ura, da bo vsak, kateri vas umori, menil, da Bogu službo stori. Žalost, ker od vas grem, in vam 1° pravim, napolnila je vaše srce. Ali jaz vam povem resnico: Za vas je dobro,.da jaz krem. Zakaj, ako ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam ; ako pa grem. vam ga bom Poslal. Še malo, in me več ne bote videli, 111 zopet malo, in me bote videli, ker grem k Očetu. Resnično, resnično vam povem: da Hpte jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; Vl bote žalovali, ali vaša žalost se bo spre¬ obrnila v veselje. Zopet vas bom videl in v ušc srce se bo veselilo, in vašega veselja vam 11 e ,bo nihče vzel. Jaz sem svet premagal, le v me zaupajte, tudi vi ga bote“. Tedaj je Postal, oči v nebo vzdignil, in molil za svoje učence, in za vse, kateri bodo po njih verovali. sOčc, sveti Oče!“ je djal, „prosim te, varuj J’b hudega, da bodo eno, kakor sva midva e Uo; naj bodo vsi, katere si mi dal, tudi z U'c n oj tam, kjer sem jaz, da vidijo moje 'oličastvo. O moj Jezus! kaj som slišala? Ti si vinska trta, J az pa sem mladika. Lepše bi mi ne bil mogel poka- Za ti, kaj bo z menoj, če bom tebe zapustila. Posušila Se bom, kakor odrezana mladika ; posušilo se bo vse, kar je lepega v meni, posušila se bo roža čistosti, sramež¬ ljivosti in pobožnosti. Oh, Jezus! ostani v meni, jaz pa v tebi. 376 Jezus! vsaka tvoja beseda je resnična. Svet za tebe ni maral; on tudi ne mara za dekleta, ki so sra- i mežljiva, se ogibajo slabili potov, in ljubijo tebe in I tvojo sv. večerjo: temveč zaničuje in zasramuje jih, in jim daje grde priimke. Ali zato, moja duša! nef žaluj, da te svet nima rad; temuo prosi "Jezusa, naj te odbere od sveta, da boš tam, kjer je on, tudi ti — njegova izvoljena nevesta. Ko jc bil Jezus to izgovoril,' je šel čez potok Cedro n, na oljsko goro. Za njim pa so šli tudi učenci. Pridejo k pristavi, ki se ji je reklo Getzemani, kjer je bil vrt, v ka¬ terega je šel on in njegovi učenci. Vedel je ' pa tudi Judež, kateri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje hodil. Kedar je Jezus prišel na mesto, jim je rekel: ,, Sedi te tukaj, da grem tje in molim. Molite, da rie pridete v skušnjave 11 . In vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza; in začne prestrašen, žalosten in otožen biti, in jim reče: „Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte". In je šel malo naprej, in se je od¬ tegnil od njih za lučaj kamna, in je na kolena padel, in molil rekoč: „Moj Oče! ako je mo¬ goče, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi". In pride k svojim učencem, in jih najde spati, in reče Petru: „ Simon! spiš V Nisi mogel eno uro čuti V. Čujte in molite, da nc padete v skušnjavo. Duh jc sicer voljen, ali meso je slabo". Zopet ga obidejo težave. V drugič je šel, in se vrže na svoj obraz, ter moli: „Oče, ljubi Oec! ako jo mogoče, odvrni od mene grenko trpljenje; vendar ne, kakor jaz, ampak kakor ti hočeš, naj se zgodi". Na to se vrne k učencem, ' n jih najde zopet spati, in reče: „Kako morete vendar zdaj spati! O čujte in molite, da v skušnjavo ne padete*. Toda njih oči so bile vse dremotne, in niso vedeli, kaj hi mu od¬ govorili. Oh, Jezus! prosim te, uči me, da bom tudi jaz 2Jala tako moliti, tako srčno, tako zbrano in ponižno, tako vdano sv. voljo božjo, kakor berem o tebi. Zdaj Ve m, česa mi manjka — duha prave in svete molitve, z ato sem tako slaba, tako nestanovitna. Ob, Jezus! tudi moj duh je voljen, ali meso je ?labo. Kolikokrat že sem bila-opominjana, da naj čujem 111 molim; ali kakor apostoli, sem pogosto vsa dremotna, rada pospavam in svoje truplo melikužim, rada drem¬ ljem, ko je treba moliti ali božjo besedo poslušati. Ni 'ni sicer ljubo: ali moja slabost je tako velika, da se morem premagati. — Jezus ! ti mi leliko pomagaš, Prosim, pomagaj mi in bodi moja moč. In jih je popustil vtretjič. Smrtne težave namreč ga obhajajo; njegov pot je bil, kakor krvave kaplje, tekoče na zemljo. In je še pri- srčniše molil: „Ako se ne more ogniti kelih trpljenja, da hi ga ne pil, zgodi se tvoja volja*. Tedaj se mu je angelj iz nebes prikazal, ka¬ teri ga je pokrepčal. In se je vrnil k svojim učencem, in jim reče: „Spite zdaj in počivajte! Dosti je ura, je prišla, in Sin človekov ho iz¬ dan grešnikom v roke. Vstanite, pojdimo! tl lej te, približal se je, kateri me ho izdal*. O moj Jezus, solze me silijo, ko te vidim na oljski Sori, kako ves bled na svojem obrazu ležiš, kako med- l'š, žaluješ, jnoliš in kličeš, kako prosiš in vzdihuješ, s e treseš na vsem životu in krvav pot potiš — in vse .to zavoljo mene, ker sem tako predrzna in razposajena, tako lena in zanikrna, in se nevarnosti tako malo ogib- ljem. Oh, obljubim ti, da te ne bom več žalila ; le zdaj še mi prizanesi! Jezus! kako malo sem tebi podobna. Ti nimaš no¬ bene lastne volje; jaz pa hočem, da bi bilo vse po moji volji. Če mi kdo kaj zoprnega reče, če jed ali pijača, obleka, delo ali plačilo ni po moji volji, preč godrnjam, se jezim ali celo preklinjam in se prešerno Odgovarjam- Oh, sram me je, da sem dosehmal tako malo se zata¬ jevala, svojemu hudemu nagnjenju tako slabo se ustav¬ ljala — za naprej mora biti vse drugače. Se je govoril, in glejte, Judež Iškarjot, eden dvanajsterih, pride, in ž njim straža in velika drhal hlapcev velikih duhovnov, pismoukov in sta- rašin ljudstva s svetili in baklami, meči in koli. Dal jim je bil pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: „Katerega bom poljubil, tisti je; njega pri¬ mite, in peljite varno*. In ko je bil prišel, je šinil pred drhaljo, in se brž spustil k Jezusu, in rekel: „Bodi pozdravljen, Učenik!* In gaje poljubil. Jezus mu je djal: n Prijatelj ! čemu si prišel? Judež! s poljubom izdaš Sinu člo¬ vekovega V u In potlej, ko je vedel vse, kar je imelo čez njega priti, stopil je proti množici, in dejal: „Koga iščete ? 11 Odgovorili so mu: ,,Jezusa Nazarcskega!“ Jezus jim reče: „JaZ sem! “ Pri tej besedi so vsi odskočili in na tla padli. In Jezus jih je vdrugič vprašal: „Koga iščete?* Zopet mu rečejo: Jezusa Na- zareškega!* Jezus reče: ,,Povedal sem vam, da sem jaz! Ako tedaj mene iščete, pustite te (pokaže svoje učence), da gredo*. Tako so se dopolnile besede, katere je govoril;. ,,Katere si mi dal, nisem nobenega izmed njih zgubil*. Jezus! tvojih sovražnikov je bila drhal; tudi zale¬ zovalcev nedolžnosti moje je veliko. Judež je tebe po¬ ljubil : tudi meni se prilizujejo, se sladkajo in mi obe¬ tajo zdaj to, zdaj ono. Ali ti si bil vsegamogočen: jaz l )a sem slaba ■— oh! ne dopusti, da bi me zmotili. Po¬ kušaj me, kaj ti obljubim: Kaj še umreti, kakor zgubiti Nedolžnost. Jezus! ena sama beseda iz tvojih ustje sovražnike tv '°je pobila na tla. Samo rekel si: „Pustite moje učence, !j a gredo 11 , in nihče se. jih ni dotaknil. Oh, kaka moč! kako veselje za me! Ce boš ti z menoj, kdo bo zoper ®e? kdo mi kaj more? Oh, Jezus! bodi moj. Tedaj so pristopili, in so Jezusa prijeli. Ko so pa njegovi učenci to videli, so nnt rekli: »Gospod! ali naj mahnemo z mečem?" In Simon Peter, ki je imel meč, ga je izdrl, in Je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu Je odsekal desno uho. Hlapcu pa jc bilo ime Malh. Jezus. pa je učence zavrnil, in rekel: »Jenjajte od tega! In ti, Peter! vtakni svoj ^eč v nožnico; vsi namreč, ki za meč prije- tttajo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da 11 e morem prositi svojega Očeta, in bi mi poslal v eč ko dvanajst legij angeljev. Toda kako ?e kodo dopolnila pisma prerokov, ki oznanju¬ jejo, da se mora tako zgoditi? Ali mar ne ”°ni pil keliha, katerega mi je oče dal?" In . ezus se je hlapčevega ušesa dotaknil, in ga Je ozdravil. Potlej se je obrnil proti množici )n nje poglavarjem, in je rekel: „Kakor raz- | J °jnika ste me prišli lovit z meči in koli. Vsak dan sem kil pri vas, in sem učil v tem- Pkt, in me niste prijeli; toda to je vaša Ut 'a, in oklast teme. Pa to vse se je zgodilo, ^a se dopolnijo pisma prerokov". Tadaj so 380 straža in poglavar in hlapci Jezusa zvezali in peljali. Njegovi učenci pa so ga popustili in so zbežali; le Peter in Janez sta šla od daleč za njim. Tvoji učenci, moj Jezus! so se za. te poskusili: jaz pa se tebe sramujem. Kolikokrat ljudje govorijo zoper sv. vero, zoper sv. zakramente: jaz pa jim po¬ magam; se jim smejim — oh, kako slaba sem še! Jezus! noč je bila in tema, ko so tebe vjeli; noč in tema je tudi za me najnevarniša. Po noči grešne pošasti imajo svoj divji ples; po noči zapeljivci lazijo okoli, kakor čuki, in strežejo po dekletih. Zatorej trdno sklenem, da po noči ne bom nikamor šla — sama že celo ne; in tudi doma se bom skrbno zapirala — sicer bi tudi mene lahko vjeli. Jezus! kaka žalost bila je za te, ko si videl, da te učenci zapuščajo! Oh, kaka žalost je za te še zdaj, ko vidiš, da te dekleta zapuščajo, da po krčmah, plesih in grešnih potili hodijo, tebe, toliko lepega in ljubeznjiveg® Gospoda, pa ne ljubijo in ne obrajtajo. Oh, Jezus! ne dopusti, da bi tudi jaz tako daleč se zgubila. Ti si moje veselje in moje vse! Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem prvič k A mi, kateri je bil poprej yeliki duhoven, in v časti pri ljudeh. Ana ga je vprašal za nje¬ gove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgovoril: „Jaz sem užitno govoril pred svetom ; jaz sem vselej učil v shodnicah in v temphi, kamor se shajajo vsi Judje, in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj tedaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kateri so me slišali: oni vedo, kaj sem govoril' 1 . Kedar je bil to rekel, ga je eden služabnikov, kateri je zraven stal, za uho udaril, rekoč: /Pako odgovarjaš velikemu duhovnu?" Jezus pa mu je krotko odgovorih 381 »Ako sem krivo govoril, spričaj, da je krivo; a ko sem pa prav odgovoril, kaj me biješ?" Oh, Jezus! povej mi, zakaj se ni posušila roka, ki je tebe vdarila? zakaj tega hlapca ni strela ubila? zakaj se hiša, zakaj celo mesto ni precej pogreznilo ? Zat.o moja duša! da sem trpel za tvojo častilakomnost, da bi te ponižnosti učil, da bi tebi, ki ven in ven go¬ drnjaš in tožiš, jezik zavezal. — Oh, Jezus! bodi sto tisočkrat počeščen! Oh, Jezus! kako krotek in pohleven si ti! jaz se Ue morem zadosti čuditi nad teboj. Ko bi meno kdo Udaril, ali bi le žal besedo mi rekel, kako bi kri za- v rela v meni! Jezus! usliši mo in daj mi krotko in Pohlevno srce, da se ne bom tako rada jezila. Ana je poslal Jezusa zvezanega h Kajfu, svojemu zetu, ki je bil tisto leto veliki duho¬ ven. Bil jo pa Kajta tisti, ki je bil Judom s vet dal, da je bolje, da en človek umrje, kakor da bi bilo vse ljudstvo končano. Pri tijem se je sešel ves judovski veliki svet, to duhovščina, pismouki in starašine ljudstva. 1>( so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga nmorili; in ga niso našli. Pristopilo Je sieer veliko podkupljenih krivih prič, katere zoper njega pričevale; ali njili pričevanje hi obstalo. Zadnjič ste prišli še dve krivi Ptiči in ste rekli: „Mi smo ga slišali reči: Jaz tiiorem podreti tempelj božji, in v treh dneh 8 a zopet sezidati". Pa tudi to pričevanje ni °bstalo. Tedaj je veliki duhoven vstal, stopi v sredo, in reče Jezusu: „Ali nič ne odgovoriš ha to, kar ti zoper te pričujejo?" Jezus je n 'olčal in ni nič odgovoril. Veliki duhoven S' a je zopet vprašal, in mu je dejal: „Zarotim pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kri- 382 stus, Sin božji?" Jezus je dejal: Ti si rekel, jaz sem! Pa povem vam: Posehmal bote videli Sina človekovega sedeti na desnici moči božje, in priti v oblakih neba"., Na to je veliki du¬ hoven pretrgal oblačila na sebi, in reče: „Boga je preklinjal, kaj potrebujemo še prič? slišali ste njegovo preklinjevanje; kaj se vam zdi?“ In oni so odgovorili in rekli: „Smrti je vreden". In oni ga vojakom in beričem dajo do jutra. Oh, Jezus! kolikokrat si svoje svete roke iztegnil) da si nedolžne otročiče blagoslavljal, bolnike ozdravljal, mrtve k življenju budil; zdaj pa so te tvoje roke zve' zane, kakor roke kakega tolovaja. Oh, zdaj se spominja® vseh nespodobnosti in krivic, katere sem s svoji®! rokami storila. — Jezus! le zdaj mi še odpusti — ni¬ kdar več ne bom tako. Jezus! ti si molčal, nisi nič odgovoril na krivo ob- dolženje zato, ker jaz prerada in preveč govorim, se prerada norčujem, preglasno smejem. Oh, Jezus! daj mi dar modrosti, da bom vedela ob pravem času go¬ voriti in ob pravem času molčati. Varuj me grešnega smeha in praznega govorjenja, iz katerega ne pride druzega, kakor težka vest in raztreseno srce. In tisti, kateri so ga držali čez noč, so ga zasramovali. Nekateri so mu pljuvali 'f obraz, in mu jili za uho dajali; drugi so m# zakrivali oči, in ga s pestmi v obraz bili, rekoč: „Kristus! prerokuj nam, kdo te je udaril?" I n še več hudega so počeli. Oh, Jezus! daj mi solz, da bom jokala, ko vidi®) kako te hlapci in biriči zasramujejo in ti v obraz pljuvajo. Tvoj obraz se je svetil na taborski gori, kakor solnce, zdaj pa je ves v pljunkih — tvoje oči, s k a ' terimi si na grešnike tako milo gledal, zdaj ti jili iz zaničevanja zavezujejo. Oh, kaka divjačina postane yendar človek, če se svojemu hudemu poželenju vda, 'n svojim strastim vse dovoli. Jezus! nagni moje srce, da se bom pridno zatajevala in vseskozi v mrtvenju v adila, Jezus! kaj bi storila, da bi saj nekoliko poravnalo hsto nečast, katero ti delajo sovražniki tvoji? Glej, t^dno sklenem, da tvojega presvetega imena ne bom nikoli brez časti in brez potrebe izrekala, da bom bla¬ goslovljene svetinje in križe vselej v veliki časti imela, ? e pred sv. rešnjim Telesom vsikdar spodobno priklan- J a la, se k sv. obhajilu vselej pripravljala, skrlmiše ko j 10 mogoče —' da bom vselej, kolikorkrat pojdem mimo «ake farne cerkve, ponižno te počastila in rekla: »Hvaljen in eeščen bodi Jezus v zakramentu presv. fešnjega Telesa 11 . — Jezus blagoslovi ta moj sklep. Peter pa je od daleč za njim šel do dvora velikega duhovna, in drugi učenec. Tisti Učenec pa je bil znan velikemu duhovnu, in Je šel z Jezusom vred na dvorišče velikega duhovna; Peter pa je ostal zvunaj pri vratih. Oni učenec tedaj, ki je znan bil velikemu du¬ hovnu, je vun šel, in je govoril z vratarico, in je Petra noter peljal. Hlapci in služabniki pa H( > zakurili v sredi dvorišča, in so se greli. Peter je med nje sedel in se grel, in čaka, da hi videl konec. Prišla pa je ena izmed dekel yelikega duhovna, vratarica, in ko ga je videla, Je dejala: „Ta-le je bil tudi z onim Galilejcem“. Pt ga prav pogleda, in reče: „Je že tako, ti ‘ s i bil tudi z Jezusom Nazareškim!“ On pa je tajil vpričo vseh rekoč: -Jaz ne, žena! jaz S'a ne poznam. Ne vem in ne urnem, kaj pra- yiš“. In je vun šel pred dvorišče, in petelin je prvič zapel. Pa Peter, ves prestrašen, ni ■ 384 slišal. Ko je pa skozi vrata šel, ga je videla druga dekla, in je rekla tistim, kateri so bili tam: „ Glej te, tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim!“ „In pa res*, reče hlapcev eden, „tudi ti si njegovih eden! 11 On pa je vdrugic tajil in trdil: „Nisem ne! še ne poznam tega človeka!“ In kako uro potlej, ko je ravno po dvorišču zašumelo, da je Jezus k smrti ob¬ sojen, je drug hlapec pokazal na Petra, rekoč- »Resnično, tudi ta je bil ž njim, saj je tudi Galilejec!* „Res“, pravijo ondi stoječi, „tudi ti si izmed njegovih. Galilejec si, tvoj jezik namreč te razodeva*. Peter se brani, kar pri¬ stopi še, drug hlapec velikega duhovna, stric tistega, kateremu je bil Peter uho odsekal, in reče: „Kaj ? te mar nisem jaz videl na vrtu pri njem? On pa je vtretjič tajil in dejal : v „Ne, ne, nisem ne!“ In je jel rotiti se: „8e ne poznam človeka, o katerem govorite!* In ročno je petelin v drugič zapel, in vojaki in biriči peljejo Jezusa na dvorišče poslopja; in Gospod se je ozrl, in pogledal v Petra. In Peter se je spomnil Jezusovih besed: „Preden nocoj petelin dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil*• In je iz dvorišča šel, in je britko jokal. Peter jo šel od daleč za Jezusom; blizo iti se je bal sovražnikov. Tudi jaz sem taka, da le od dal® hodim za Jezusom — od daleč gledam k spovednici, k božji mizi, blizo priti se ne upam, ker se boji® ljudi in njih zasmehovanja. Oh, na kako nizki stopaj 1 pobožnosti sem še! Peter je šel za Jezusom, nc da bi v smrt šol ž njim; temne šel je za njim, da bi zvedel, kaj sc b° ž njim zgodilo. Ob, v koliko skušnjav je pa mene 385 hujša in nesrečna radovednost pripravila! Eada se °gledujem po svojem in drugem spolu; poprašujem, česar ni treba vedeti, vlečem na ušesa, namesti da bi se gluho naredila ; pomišljujem, kar bi imela precej iz glave praviti. Ob, Jezusi jaz pač ne vem še, kaj se pravi: Zatajevati se. Prosim lepo, poduči me in daj mi Mojega svetega Duha. Peter je šel na dvorišče med sodne hlapce, se je Nepotrebno podal v nevarščino, in je padel. Tudi jaz r ada tako ravnam; predrzno se obnašam, podajam se v slabe priložnosti, na ples, v krčmo, med drugi spol, na Ponočna nevarna pota, in menim, da mi ne more spod¬ leteti. Oh, moja duša! ne pozabi, kako se je Petru go- 'nlo, in bodi varniša, kakor do zdaj, da tudi ti ne Prideš v take stiske. Jezus! ti si le pogledal na Petra, in hitro se je Zjokal. Oh, Jezus! ne prosim te druzega, kakor za en ? a >n tak pogled. — Peter je britko jokal — oh, da bi lokala tudi jaz nad svojimi brezštevilnimi grehi, ki jih "nam na duši! Ko se je pa jutro storilo, so sklenili vsi Miki duhovni in starašine ljudstva zoper ^zusa, da bi ga v smrt izdali, in so ga peljali v svojo zbornico, in ga še enkrat vprašajo: „Ali si h Kristus, povej nam?“ In jim je odgovoril: »Ako vam povem, mi ne bote veijeli, ako v hs pa vprašam, mi ne bote odgovorili, in me P® spustili. Pa odsihmal bo Sin človekov sedel hjt desnici moči božje 11 . Vsi pa so rekli: „Ti Sl tedaj vendar le Sin božji ? 11 In je rekel: n Vi pravite, da sem 11 . Oni pa so rekli: „ Kuj Potrebujemo še pričevanja? saj smo sami sli- Mi iz njegovih ust“. In vsi, kar jili je bilo, :° vstali, in so ga zvezanega peljali, in izdali I onciju Pilatu, deželnemu poglavarju. j Jezus 1 kakor razbojnik stojiš pred napuhnjenim kajfom in njegovimi pomagači; kakor nedolžno ovco te Družb. bukv. 25 386 imajo v svoji sredi — in vendar ni jeze, ni nevolj® videti na tvojem milem obrazu. Oh, prosim te, zamori v mojem srcu vsako gibanje strastne in divje jeze, da se ne bom vjedala z nobenim, temue raji krivico trpel*) kakor krivico delala; da bom z veseljem prenesla vse, kar mi tvoja roka. pošlje grenkega ali zopernega. Jezus! brez ovinkov si povedal sovražnikom svojiffl; da si Sin živega Boga. Bodi mi pozdravljen in daj ml milost, da tudi iz mojih ust posihmal ne pride več no- ' bena laž, da me ne bo sram, odkrito spovedati se svojih grehov, da ne bom nikoli govorila zoper poštenje bliž¬ njega, da bom vselej varna s svojim jezikom. Daj mi to veliko milost, ponižno te prosim. Tedaj, ko je Judež, kateri ga je bil izdal, videl, da je Jezus k smrti obsojen, se je skesal, in je nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim duhovnom in starasinam, rekoč: „Grešil sem, ' ker sem izdal nedolžno kri". Oni pašo rekli: „Kaj nam mar? ti glej!" In je vrgel od sebe srebrnike v tempelu, in se je vrnil, in je šel, vzel vrv, ter se obesil. In se je po sredi » a dvoje razpočil, in vse njegovo osrčjo se je iZ' sulo. Duhovni pa so vzeli srebrnike, in so rekli: „Ne spodobi se, devati jih v templovo skrinjico; zakaj to je cena krvi". Sklenili so pa, in ku¬ pili za nje lončarjevo njivo za pokopališče , ptujcev. Zato se imenuje tista njiva njiva krvi do današnjega dne. Tedaj seje dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremiji preroku, k’ pravi: „In so vzeli trideset srbrnikov, cen° cenjenega, katerega so skupčevali od Izraelovih otrok, in so jih dali za njivo lončarjevo". Kakor Judje z Judežem, tako tudi zapeljivci de¬ lajo z dekleti. Dokler so jim po volji, jih objemajo, P°' . ljubujejo, jim obetajo zakon in druge reči: ko je P a reva zapeljana, ali jo huda vest, kakor ogenj žge 111 387 P e če, jo pa grdo imajo in pravijo: Kaj meni mar, le sama glej! Oh, Jezus! jaz sem slaba — tebe se oklenem, ^6 dopusti, da bi me kdo iz tvoje roke iztrgal. No¬ benega znanja nočem — tvoja sem živa in mrtva. Judež je Jezusa prodal, in se je obesil. Koliko deklet proda svojo nedolžnost, obupa, se obesi ali v v °do skoči, in gre za Judežem v pekel. Oh, Jezus! ti " l e poznaš in vidiš moje srce, ti veš, da nedolžnost ni naprodaj za nobeden denar — ali kakor sem slaba in k hudemu nagnjena, in ker je toliko zapelji- y°sti krog in krog mene, se močno bojim, da bi se tudi Jaz dala zmotiti. Oh, Jezus! oh, Marija! tega ne — smrt, kakor tako zgubo. Judež se je na dvoje razpočil, in vse njegovo ° 8r čje se je izsulo. Oh, kako Strašna vendar je smrt lešnika! Bog me varuj! Peljajo tedaj Jezusa od Kajfa na dvor deželnega poglavarja. Bilo je pa zjutraj. In °ni niso šli v sodno hišo, da hi se' ne, oma¬ deževali, temue da bi smeli jesti velikonočno Jdgnje. Ostali so zunaj na visokem mestu, ki ®° bile stopnjice na-nj. Pilat je torej vun šel, ln je rekel: „Kakošno tožbo prinesete zoper "pga človeka ? 11 Odgovorili so in mu rekli: „Ko |d ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali". Pilat jim je rekel: ^Vzemite ga vi, in sodite S’ a po svoji postavi". Judje so mu rekli: „Mi 1,( - smemo nikogar umoriti". Tako se je do¬ polnila beseda Jezusova, katero je govoril, ko J - na znanje dal, kakošne smrti bo umrl. Za- '-‘oli so ga pa tožiti, rekoč: „Našli smo tega c Weka, da zapeljuje naš narod, in da brani Usarju davkov dajati in pravi, da je on Kri- kralj judovski". Pilat torej gaje vprašal: »Si ti kralj judovski?" Jezus mu reče: „Ti praviš". Na tožbe duhovščine, pismoukov in 25 * 388 starašin ljudstva pa ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: „ Ali ne slišiš, koliko zoper te pričujejo? Nič ne odgovoriš?“ Jezus pa je le molčal, in ni odgovoril na nobeno besedo, tako, da se je poglavar silno čudil. Jezus! ti si sodnik živih in mrtvih, imaš ključe nebes in pekla v svojih rokah, in vendar si se voljno vdal krivičnemu Pilatu. Oh! uči me svete pokorščine, da bom spoštovala in rada vbogala vse predpostavljene svoje, vbogala tudi tiste, ki so meni enaki ali so nižji od mene, samo da ne zahtevajo kaj takega, kar je zoper mojo vest ali zoper božje zapovedi. Obl kolikokrat že sem rekla, da ne bom več imela svoje volje; ali vsi moji sklepi splavajo kakor pena po vodi — oh, Jezus! ti vse zamoreš — pomagaj mi 1 — potrdi me! Jezus! za hudodelnika te imajo, zvezanega te okoli vlačijo in pravijo, da ljudi zapeljuješ — ti pa molčiš in se ne odgovarjaš, z besedico ne. Oh, kaka sem pa jaz! Naj kdo le kaj malega reče čez me, hitro zagori po meni, me trga po žilah, in bi se rada zrna- ščevala. O nesrečni napuh! da tako globoko tičiš še v meni! Marija! prosi za me Jezusa. Šel je tedaj Pilat zopet v sodno hišo, in je Jezusa za seboj poklical, in ga vpraša: „Si ti res kralj judovski 11 ? Jezus mu odgovori: „ Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi po¬ vedali od mene ? 11 Pilat mu pravi: „Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te mi izdali; kaj si storil? 1 ' Jezus odgovori: „Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan; zdaj pa moje kraljestvo ni od tod 11 . Pilat mu tedaj reče: „ Tedaj si ti vendar le kralj ?“ Jezus m« odgovori: „Ti praviš, jaz sem kralj. Jaz sem v to rojen, in za to prišel na svet, da pričam 0 389 resnici. Kdor je iz resnice, posluša moj glas“- Pilat mu reče: .Kaj je resnica?“ In potem je šel zopet vun k Judom, in jim reče: „Jaz "e najdem nobene krivice nad njim“. Oni pa 80 le svojo trdili in ga še huje tožijo. »Ljud¬ stvo šunta“, so dejali, „ker uči po vsi Judeji, začenši od Galileje do sem“. Ko je Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Galilejec? In Po je zvedel, da je spod Herodove oblasti, ga je Poslal k Herodu, kateri je bil tiste dni v Je¬ ruzalemu. Jfezus! tudi moje kraljestvo ni od tega sveta, ali Pri vsem tem sem vsa navezana na ta svet — se lišpam, Uečimerno oblačim; telesna lepota, časno blago, hvala 'Judi in posvetno veselje mi je vedno v mislih. Ob, Jezus! dodeli mi, da bom vsem rečem, ki so na svetu, °dmrla in iz srca želela, zavoljo tebe na tem svetu za- Uičevana in od vseh pozabljena biti. Resnično, moj Jezus! ti si kralj in sicer vsega- Urogočni in večni kralj. V ponižnosti pokleknem pred Kl>e, te molim in častim; in ker nimam, kar bi se spo¬ dobilo za tolikega kralja, ti dam svoje srce, ker ti sani praviš: »Hči moja! daj mi srce svoje". Ne upala 'i se, tako slabe reči, kakor je moje srce, ti ponuditi: ?1> ker ga hočeš, vzemi, očisti, posveti in ozaljšaj ga, ju kraljuj v njem na vekomaj. — Jezus! brez tebe biti, o' bil živ pekel. Herod pa, ko je Jezusa videl, se je silno obveselil, zakaj že davno ga je želel videti, jjer je veliko slišal o njem, in je upal, da ga P° videl kak čudež storiti. Vse svoje dvomike 111 vojščake je zbral okoli sebe, in ga vprašuje z mnogimi besedami. Ali Jezus mu ni besede odgovoril. Duhovni pa in pismouki so ga grdo tožili. Tedaj ga je Herod s svojimi vred za¬ ničeval in zasramoval, in ga je oblekel v belo 390 oblačilo, ter poslal nazaj k Pilatu. In postala sta prijatelja Herod iu Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila v sovraštvu med seboj. Herod se jo veselil, ko je Jezusa videl: ffti nje¬ govo veselje je bilo, kakor veselje jastreba, ko vidi ne¬ dolžnega golobčeka v svojih krempljih. Oh, Jezus ! ko bi mene nesreča zadela, da bi prišla v druščino nesram¬ nežev, se bom tebe spominjala, se ne bom smejala njih nespodobnim norčijam, njih grdim besedam, ne pristav¬ ljala, ne pomagala jim; temuč resno se bom držala in mdlčala, kakor ti — in šla bom stran od njih, prej ko bo mogoče; naj bom zato tudi zaničevana. Jezus! raji sem s teboj zasramovana, kakor da bi s Herodom na kraljevem stolu sedela. Jezus! 'ti si večna modrost, in Herod te za norca spozna in obleče. Jaz pa neumnica bi rada, da bi me vsi za modro in pošteno imeli, me častili, ljubili in hvalili, in če mi kdo da kak priimek, se lmdo jezim in togotim. Oh, Jezusi moj duh in tvoj si nista še ne¬ podobna — usmili se me, in daj mi druge misli druga nagnjenja. Pilat- pa je poklical velike duhovne, po¬ glavarje in ljudstvo, in jim je rekel: „Pri' peljali ste mi tega človeka, kakor da bi za¬ peljeval ljudstvo, in glejte! jaz sem ga vpričo vas izprašal, in nisem našel nobene krivice nad njim v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod ne, zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte! nič smrti vrednega se ni našlo nad njim. Ker je pa navada, da vam o veliki noči izpustim jetnika, katerega koli prosite; katerega hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa, ki jc ime¬ novan Kristus ?“ Bil je pa Baraba zavoljo ne¬ kega v mestu storjenega punta in uboja v ječo vržen; Jezusa pa, je vedel, da so ga bili le iz nevošljivosti izdali. 391 Pilat ne najde nobene krivice nad Jezusom, torej v se tožbe judovskih poglavarjev niso druzega kot laž, kot obrekovanje in opravljanje. — Tako ljudje dostikrat govore čez svojega bližnjega, kar je na pol ali celo vse zlagano, in jaz trapa jim vse verjamem, in menim, da Je res. Zato odslej ne bom več verjela vsaki besedi, in ne kom nikdar kaj zinila, kar je zoper poštenje ali čast Mojega bližnjega. Jezus! usmili se me, in podpiraj me v mojem sklepu, da bom bolj modra. Oh, nevošljivost! kako grda pregreha si ti, in kam pripelješ človeka I Kdaj bom jaz tako srečna, in kom to pošast popolno pregnala in svojega srca! Jezus! J' vse veš, kaj bom prikrivala pred teboj ? Ti veš, da l 11 ! včasi težko dene, ko vidim, da druga dekleta so lepša, se jim boljše godi in so bolj obrajtana, kakor Jaz; ali vidim, da so bolj pobožna in pogosteje sv. za¬ kramente prejemajo. Oh, Jezus! spreobrni me, da bom Vse ljudi ljubila, vsem dobro želela. Kedar pa jc sedel na sodnem stolu, je Poslala k njemu njegova žena, rekoč: „Nič si 11 c imej opraviti s tem pravičnim: zakaj, veliko s em trpela nocoj v sanjah zavoljo njega “. Ali v eliki duhovni in stara,šine so podšuntali ljud¬ stvo, da naj rajši prosijo za Baraba, Jezusa Pa pogubijo. Ko je torej Pilat povzel vpra¬ šanje: „Katerega teli dveh hočete, da vam '/pustim?" so vpili vsi: „Ne tega, proč ž njim; ' z pusti nam Baraba!“ Pilat jili je tedaj zopet Nagovoril, ker bi bil Jezusa rad izpustil, in jim je rekel: „Kaj tedaj hočete, da storim z Je¬ rasom, kateri je imenovan Kristus, kralj judov¬ ski?« Oni pa so zopet vpili: „Križaj, križaj ka!« On pa jim je vtretjič rekel: „Kaj pa je hudega storil? Nič smrti vrednega ne najdem kad njim: šibati tedaj ga porečem, potlej pa 8a bom izpustil 11 . Ali oni so še linje vpili, r ekoč: „ Križan naj bo! 11 392 O srečna žena! ker ti sama si bila tako pogumnaj da si za Jezusa se poskusila. Veseli me, ker to berem, zato ker sem tudi jaz ženska, slaba sicer in rahla, vendar bom tudi jaz močna, če me bo milost božja podpirala. Jezus! daj mi tako srce, da me nihče ne bo odvrnil od tvoje službe in tvoje ljubezni. Jezus! kakor ta žena, bom vbogala tudi jaz, če mi tudi v sanjah razodeneš svojo voljo. Judje imajo raji ubijalca Baraba, kakor Jezusa, ki jim je toliko dobrot slcazai. Ljudje so kakor trsje, ki se nagne, kamor veter vleče — bila bi pač nora, ko bi se zanašala na ljudi. Jezus! ti si moje edino zaupanje. Na to je oblastnik Jezusa vzel in dal bičati. Vojaki ga peljajo na dvorišče sodne hiše, in skličejo vso trumo. In so ga slekli id so mu ogrnili škcrlatast plašč. In so spletli krono iz trnja, in so mu jo dejali na glavo, in trs v njegovo desnico, in so pred njega po- klekovali in ga zasramovali, rekoč: pozdrav¬ ljen bodi, kralj judovski 1 '. In so v njega pij J' vali, in mu jih za uho dajali in trs jemali, i fl tolkli po glavi, in so padali na kolena, in s e mu vklanjali. Oh, Jezus! do nagega te slečejo — kolika sra¬ mota za te! in kako te bijejo in bičajo — zdi se fltti da slišim, kako šibe luskajo po zraku. Zdaj se spom¬ nim, da sem jaz kriva vsega tega, ker sem svoje truplo premalo zakrivala, se pogosto brez potrebe razgalila, svojemu truplu preveč stregla, nesramna bila. Jezusi odpusti mi in uči me, sramežljivi biti. Oh, Jezus! ko bi se le eden trn iz tvoje krone zadrl v mojo glavo, gotovo bi ne stala tako dolgo pred ogl e ' dalom, bi se tako rada ne lcpotičila, ne ogledovala tak° poželjivo, svojih las nc gladila in ne spletala s ta* 0 skrbjo, kakor zdaj. Prosim, moj Jezus ! odpri mi od, da bom jasno videla, kako nečimerna in prazna je vsa posvetna lepota. 393 Po tem je Pilat zopet šel iz sodne hiše, in reče ljudstvo: „Glejte! pripeljem vam ga v un, da spoznate, da ne najdem nad njim nobene krivice 11 . Tedaj je Jezus vun prišel, nesoč trnjevo krono in škrlatasto oblačilo. In id lat jim reče: „ Glej te, človek ! 11 Ko so ga Pn Videli veliki duhovni in služabniki, so vpili, r ekoč: „Križaj, križaj ga!“ Pilat jim reče: »Vzemite in križajte ga vi; jaz ne najdem nobene krivice nad njim*. Judje so mu od-, govorili: „Mi imamo postavo, in po tej postavi tnora umreti, ker se je delal Sina božjega*. Glejte ! človeka — ■ je rekel Pilat. Oh! to je tudi metli rečeno. Jezus! daj mi, da bom gledala na te in m pred očmi imela po noči in po dnevi, v sveči in ne¬ sreči — gotovo bom bolj krotka in pohlevna, bolj po¬ lena in zdržna. Zatorej trdno sklenem, da bom, če bo količkaj mogoče, vsak dan premišljevala tvoje britko tr pljenje. Oh, Jezus! žalost me tare, ko premišljujem, ko- hko dobrot si ti ljudem skazal; zdaj pa v eno mer v Pijejo: Križaj ga! križaj ga! Zdaj vidim, kako črna P r egreha je nehvaležnost. Oh, moj Jezus! iz srca ob¬ sujem, da sem ti dosihmal tudi jaz tako nehvaležna mia za toliko milosti, ki sem jih od tebe prejela, in ? a toliko dobrot, ki si mi jih dal po mojih starižih l 11 predpostavljenih. — Moja duša! hvali Gospoda, svo- Boga. Nebo in zemlja solnce in luna, zverina in Vsa živina, laznina in perutnina, hvalite ga! Ko jc Pilat slišal to govorjenje, se je še )( >lj bal. In je šel zopet v sodno hišo, in je Pekel Jezusu: „Od kod si ti?“ Jezus pa mu ir ‘ odgovoril. Pilat mu tedaj reče: „Meni ne odgovoriš? Ne veš, da imam 'oblast te križati, ltl imam oblast te izpustiti?* Jezus je odgo- v °ril: „Ne imel hi nobene oblasti do mene, ko 394 bi ti ne bilo dano od zgorej, Za tega voljo ima tisti, kateri me je tebi izdal, veži greh 11 . In odslej je Pilat še bolj iskal ga izpustiti. Judje pa so vpili, rekoč: „Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijatelj; zakaj vsak, kateri se dela kralja, nasprotuje cesarju 11 . Pilat bi bil rad izpustil Jezusa, ali bal se je ljudi- Oh, Jezus! obljubim ti, da se ne bom bala nobenemu zameriti, naj ima gosposko ali kmečko suknjo. Prijazn® bom sicer in priljudna, kar je prav; rada bom postregla ljudem, kar je brez greha:, ali kar je le količkaj pr®* grešno, ne bom dovolila, ko bi mi šlo tudi za življenj®- Jezus! potrdi me. Jezus! ti me učiš, da ni oblasti, kakor od zgorej. Zatorej bom po tvojem vzgledu podvrgla se vsaki ob¬ lasti, duhovšbi in deželski gosposki — v vsem bom pokorna, samo v greh me ne bo nihče pripravil. Tud' se ne bom pridružila takim, ki gosposko psujejo in n® vedo druzega, kakor nje pregreške razkladati. Moli'® bom in trpela. Pilat tedaj, ko je slišal to govorjenje, j e Jezusa vun pripeljal, in je sedel na sodni stol, na mesto, katero se imenuje litostratoS, po hebrejsko pa g a bata. Bilo je pa dan pri' pravljanja velike noči, okoli šeste ure, in reče Judom: „ Glej te, vaš kralj! 1 ' Oni pa so vpili: „Proč ž njim, proč ž njim, križaj ga! 11 Pilat jim reče: „Vašega kralja bom križal? 11 Veliki duhovni so odgovorili: „Nimamo kralja, razu« cesarja". In so tiščali z velikim vpitjem in so hoteli, da naj bo križan; in njih vpitje je pr 1 ' bajalo čedalje veee. Jezus! ti ves nedolžen, se nisi bal Pilatove sodb® — jaz pa sem grešnica, in se močno bojim tiste ur®, v kateri bo treba stopiti pred tvojo sodbo. Oh, Jezus- ne spomni se takrat mojih grehov, in bodi mi mi!ostlj lV in usmiljen. 395 Judje so Jezusa, svojega kralja zavrgli, in se kla¬ tijo po svetu še zdaj, kakor zgubljene ovce. Jaz pa, jjl°j Jezus! bi raji zgubila glavo, kakor tebe — s teboj ™\i, zdi se mi, da sem v raju: brez tebe pa bi bila ' la jveča reva na svetu. Oh! daj, da te bom ljubila 6 e n preprežena; svoj predprt, kake trake in petlje im®’ svoje vratne in prsne rute, kako so mrežaste tn poniž¬ nosti nasprotne; svojo nedeljsko pečo, kake rože i>» a vpletene, s kakimi čipkami je zarobljena; svoje kratke rokavce, da kažem gole lakete — oh, kako še visi* na takih praznih rečeh. Jezus! odvrni moje srce 0(1 takih minljivih šemarij, in daj mi živo spoznati, da z* dekleta razun svete ponižnosti in sramežljivosti 1,1 prave lepote. Jezus! s križa si videl, da so rabeljni tvoje ob¬ lačila med se razdelili. Jezus! na te bom mislila, j*® bom okradena, ko bom kaj zgubila, ko ne bom dobil® svojega poštenega zaslužka, ali bom kako drugo škod® trpela na svojem premoženju. Ne daj, da bi se zavolj 0 takih reči preveč v žalost vtopila, da se mi srce n e skali: temuč da ostanem zmerna in pokojna. 399 Judje pa, ki so mimo bodili, so ga pre¬ klinjali, in so s svojimi glavami zmajevali, in So rekli: „Aha, kako tempel božji podiraš in ga v treh dneh zopet sozidaš! Pomagaj sam sebi! (Je si Sin božji, stopi s križa!“ Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki duhovni s pismarji in starašini vred, in so rekli: „ Drugim J e pomagal, in sam sebi ne more pomagati! £daj naj sam sebi pomaga, ako je Kristus, Zvoljenec božji! Ako je kralj izraelski, naj stopi zdaj s križa, in verujemo v njega! V ■boga je zaupal, naj ga zdaj reši, če ga ima *' a d! Saj je rekel: Sin božji sem!" Zasramo¬ vali so ga pa tudi vojaki, kateri so pristopali ' tl mu ponujali kisa, in so rekli: „Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! “ Celo eden raz¬ bojnikov, katera sta ž njim visela, ga je pre¬ klinjal, rekoč: „Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!" Drugi pa ga je svaril, le koč: „Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ra vno tistem obsojenju? In nama se pravica t?°di, prejemava namreč po zasluženju svojih ( J e l; ta pa ni nič hudega storil". In je rekel 'bzusu: „Gospod, spomni se mene, ko prideš v svoje kraljestvo!" In Jezus nm je rekel; »Resnično ti povem, danes boš z menoj v raju". p Oh, Jezus! kako si zasramovan iz zasmehovan ! r °sim, naj bom tudi jaz s teboj zaničevana. Nad levim razbojnikom vidim, kako strašna je 8lr U't trdovratnega grešnika! — kakor kdo živi, tako Umrje. č e bom v grehih živela in v nepokon umrla, . hudič mojo dušo iz mene iztrgal, naj bi tudi Jezus 111 Marija stala poleg moje postelje. . Bosni razbojnik je levega svaril, rekoč: Kaj se tu di ti Boga ne bojiš? — Vem, da je tudi moja dolž- 400 nost, svariti zlasti svoje tovarišice, če jili najdem na slabem potu. Oh, Jezus! stori me srčno in modro, da bom svarila ob pravem času in na pravem kraju, pa tudi z ljubeznijo in lcrotkostjo. Jezus! moj Jezus! ko bom ležala na smrtni po¬ stelji, vzemi mojo dušo v sveti raj. Poleg križa Jozusovega pa so stale nje¬ gova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jezus videl zraven stati mater in učenca, ka¬ terega je ljubil, reče svoji materi: „Žena, glej, tvoj sin!“ Potem reče učencu: „Glej tvoja mati!“ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi- O Marija, mati božja sedem žalosti! naj se s teboj jokam in svoje grehe obžalujem. Vtisni mi rane Jezusove v moje srce, da jih imam vedno pred očmi, in živo čutim, kako skelijo. O Jezus! vedna hvala naj ti bo, da si svojo mater dal tudi meni za mater. O Marija! kako sem srečna, da te imam za mater. Pa tudi zgubljen naj bo vsaki dan, o katerem tebe ne počastim in se tvojemu varstvu ne izročim. Jezus! smrt se je bližala; vendar nisi pozabil svoje matere. Daj, da bom tudi jaz mater svojo m očeta zmiraj v časti imela, z njih slabostmi potrpela, jim stregla in pomagala po svoji moči; in rajše jaz stra¬ dala, kakor da bi oni v starosti pomanjkanje trpeli. —; Oh! naj bom starišem dobra; vem, da boš tudi ti meni dober. Btlo je pa okoli šeste ure, in tema se je storila po vsej zemlji do devete ure, in solnce je otemnelo. In ob deveti uri je Jezus z velikim glasom zaupil, rekoč: „Eli! Eli! lama sabak- tani! To je: Moj Bog! moj Bog! zakaj si « ie zapustil ?“ Eni paZtam stoječih, to slišati, s° rekli: „ Glejte! Elijo kliče". 401 Ko bo moje življenje jelo ugasovati, bo tudi meni solnce otemnelo, in svet bo za me konec vzel. Oh, Jezus! ne zapusti me v tisti uri; temne skrij me v Sv e,je' svete rane, in vzemi mojo ubogo dušo v sveti raj. "Moj Kog! moj Kog! zakaj si me zapustil V — Iz j-eli besed, moj Jezus! spoznam, koliko žalost in brit- ( °st si trpel na svoji duši; da ti je Bog odvzel vso stranjo luč in tolažbo; da jo tvoj duh postal ves suh, “tožen in temen. Oh, Jezusi tudi jaz sem pripravljena, ce .je tvoja sv. volja, živeti brez vse tolažbe, brez raz¬ galjenja in veselja, živeti v notranjih temah in skuš¬ njavah, v nezaupnosti in malosrčnosti, in trpeti zunaj ln znotraj, kakor je tebi ljubo in dopadljivo. Druzega 116 želim, kakor tebi dopasti in s teboj sklenjena biti. Po tein, ker je Jezus vedel, da je vse ^končano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: urejen sem!“ -Stala je pa ondi posoda polna ^sa. In brž je stekel eden izmed njih, in je v zel gobo, jo s kisom napojil, in nataknil na bisopov trs, ter mu jo podal k ustom. Drugi l )a so rekli: „Pusti, poglejmo, ali pride Elija rešit!“ Ko je bil tedaj Jezus vzel kisa, rekel: »Dopolnjeno je I“ —Kmalu po tem •1 (; zagnal velik glas, in rekel: „Oče, v tvoje !°ke izročim svojo dušo!“ In ko je to izrekel, K glavo nagnil in izdihnil dušo. — — — In glej! zagrinjalo v templu se je pretrgalo na . v °je od vrha do tal: 1,1 skale so pokale, in V( diko teles svetnikov, kateri so spali, se je °budilo. In so šli iz grobov po njegovem in so prišli v sveto mesto,, in so se pa, ki je stal poleg Kri ža, in kateri so bili ž njim, in so Jezusa ^‘ažili, ko so videli potres, in kar se je zgo- Eb*užb. bukv. 2G in zemlja se je stresla, grobi so se odpirali, in v stajenju, Jhnogim prikazali. Stotnik 402 dilo, so se silno zbali, in so rekli: »Resnično, ta je bil Sin božji!" In vsi ljudje, kateri so [ se bili sešli to gledat, kedar so videli, kar se je zgodilo, so se trkali na prsi, in se vrnili- Vsi njegovi znanci pa, in žene, katere so bik prišle za njim iz Galileje, in so mu stregle, so od deleč stali, in to gledali. Med njimi j° bila Marija Magdalena, in Marija, mati Jakoba mlajšega in mati Jožefova, in Salome, i*J veliko drugih, katere so bile ž njim vred prišle v Jeruzalem. Jezus! smrtna sapa bila je nad teboj, žejen si bik ali nihče ni imel požirka mrzle vode za te — zato, ker sem jaz tolikokrat nezmerna v jedi in pijači. Ob¬ varovala se bom, da me ne bo zmotilo ne vino, žganje, ne kaka druga pijača. Jezu?! tega ne, da bi katerikrat pijana bila — pijana in sramežljiva, kak 0 bi to moglo biti ? Jezus! žejalo te je — po meni, po moji duši. ^ jaz se te ogibljem, molitev in službo božjo opušča® spoved in sv. obhajilo odlagam, in dan za dnevom pr e ' teče, ko ne zmislim na te. Kako nezvesta sem ti ? k*k° slabo povračujem tvojo veliko ljubezen, ki jo meni sk®' zuješ ? Jezus! rani moje srce, da bo tudi mene po ter' žejalo, da boš ti meni moja prva misel zjutraj, ko s vzbudim, in moja zadnja misel na večer, ko se v I )0 steljo vležem. Jezus! kako srečna bi bila, ko bi smela tudi j jaz ob svoji smrtni uri reči: I) o po 1 n j en o j e! u°j | polnjeno je delo mojega zveličanja; zdaj pa se _ tc _ izročim, da mi boš dal krono življenja, katero si 0,1 | ljubil vsem, ki tebe ljubijo. Jezus! daj mi milost, da bom tudi jaz sve*° umrla. Judje tedaj, ker je bil dan pripravljanj®.’ da bi ne ostala na križu trupla v soboto (b st 403 sobotni dan namreč je bil velik), so Pilata prosili, da bi se jim potrle kosti, in da bi se sneli. Torej so prišli vojaki in so prvemu strli kosti in drugemu, katera sta bila ž njim ' križana. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli, 1 je že mrtev, in mu niso strli kosti; ampak • ®den vojakov je odprl njegovo stran; in zdajci J e tekla iz nje kri in voda. In kateri je videl, .J® pričeval, in je resnično njegovo pričevanje; ln on ve, da resnično govori, da tudi vi ^rujete. To se je namreč zgodilo, da se je ^polnilo pismo: „Nobene kosti mu ne sterite 11 . n zopet drugo pismo pravi: ,.Gledali bodo v "jega, katerega so prebodli". 'bil Jezus! nobene kosti ti niso strli — kakor na duši, , u 'n ostal si tudi na truplu brez madeža. O varuj me, se tudi jaz ne bom kaj ognusila, ne na duši ne na .Uplu. Moje truplo je stanovališče sv. Duha, in bi 'Bielo na dan vstajenja Jezusovemu truplu podobno po¬ dati; zatorej bom skrbno varovala svoje truplo in svoje ^ue, roke in noge, usta in lice itd. Jezus! daj mi moči, a se bom krepko branila ob času skušnjav. Jezus! ni zadosti, da so te umorili, še mrtvemu ti l s ulico v prsi bodejo. O bodi mi pozdravljen, preljubi ' 6 zus! v globoko rano tvojega sv. srca bom bežala in skrila, kolikorkrat me lovi zapeljivi svet ali hudobni rju, ali me moti moje lastno meso. Kri in voda, ki ste stekale iz srca Jezusovega, izbrišite moje grehe in c, stite mojo dušo. , Kedar se je pa večer storil, je prišel neki J °g'at človek iz Arimateje, judovskega mesta, imenu Jožef, imeniten svetovalec, dober in Pravičen mož, kateri ni bil privolil v drugih f Ve t in dejanje, ki je tudi sam čakal božjega * rE tljestva, in je bil Jezusov učenec, toda 26 * 404 skrivaj, zavoljo straha pred Judi. On je srčno šel k Pilatu, in je prosil, da bi snel Jezusovo telo. Pilat se je čudil, da bi bil že umrl. In ko je zvedel od stotnika, je dovolil, in je dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil čiste tančice in ga je snel. Prišel je pa tudi Nikodem, kateri je bil prvič po noči prišel k Jezusu, in je pri' nesel zmesi mire in aloe sto liber. Tedaj sta vzela Jezusovo telo, in ga zavila v tančico * dišavami vred, kakor je pri Judih šega poko- pavati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil križan, vrt, in na vrtu nov grob, katerega j e bil dal Jožef sebi izsekati v skalo, in v kate¬ rega še nihče ni bil položen. Tam tedaj sta zavoljo pripravljanja Judov Jezusa položila; sta velik kamen zavalila pred duri groba šla. Šle _so pa za njima tudi žene, katere s° bile z Jezusom prišle iz Galileje, in so sedej 6 grobu nasproti in gledale, kam in kako r bilo položeno njegovo telo. In so se vrnilčt ter so pripravile dišav in mazil; vendar v soboto so bile pri pokoju po postavi. Jezus! vera, da ldp.še tančice ni za tvoje presV i telo, kakor je čisto deviško srce, in tudi ni žlalraišm dišav, kakor so predrage rožice sv. sramežljivosti, 1 )0 ' nižmjsti, in krotkosti. Ali vse to se ne da kupiti denar: ti pa imaš vsega obilno. Oh, Jezus! prav lep 0 prosim, daj mi čisto srce, daj mi tako srce, da h 0 " 1 vredna, vsak dan prejeti sv. rešuje Telo. Jezus! v v r t u hotel si imeti svoj grob — i ° enl v znamenje, da tudi moje srce, ako hoče biti tvoje V 1 '?' bivališče, mora biti podobno vrtu, v katerem raste 111 cvete lilija nedolžnosti, vijolica ponižnosti, vrtnica sve f ljubezni in kar je druzega lepega. Ali take žlahjj 1 rožice potrebujejo veliko skrbi — oh, Jezus! daj, "" 405 s e ne .bora utrudila v njih oskrbovanju, da bora pridno cula molila, vest izpraševala, mrtvila se, zatirala, kro¬ tila in zatajevala. Jezus! imeti si hotel nov grob, v katerem še nobeden mrtvec ni ležal. Oh! moje srce pa ni več novo, temuč je umazano in zastarano. O Jezus! kaj bi dala, ko bi bila še taka, kakoršna sem bila precej po sv. krstu? Jezus! tebi je vse mogoče — prerodi in ponovi me, in daj mi novo srce in novega duha. Jezus! tvoj grob bil je v skalo vsekan — meni v ?pomin, da tudi moje srce ima biti dobro zavarovano 'n zagrajeno, češe boče ubraniti zapeljivemu svetu. Oh, kako lahkomiseljna sem bila do zdaj in samoglavna — sem iskala slabih priložnosti, in da še nisem zapeljana, 'mam se zahvaliti samo tebi, ljubi moj Jezus! in tvoji milosti. Hočem pa za naprej bolj varna biti, in skrbno °gil»ati se krajev, ljudi, potov, hiš in tovaršij, ki so za moje srce nevarne, Drugi dan pa, kateri je po pripravljanju, se zbrali veliki duhovni in farizeji k Pilatu, tekoč: „ Gospod ! spomnili smo se, da je ta ^peljivec, ko je bil še živ, rekel: „Čez tri ( hb bom vstal“. Ukaži tedaj grob obvarovati ho tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi Učenci. in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: »Od mrtvih je vstal; in poslednja zmota bo hujša od prve.“ Pilat pa jim je rekel: .,Imate stražo; pojdite, obvarujte, kakor veste“. Oni l>u so šli, in so grob obdali z varihi, in kamen Zapečatili. Je#us! mrtev si v grobu ležal, in vendar je tvoje s °vražnike strah pred teboj. To me uči, da grešnik "ima miru pred svojo vestjo, in dasiravno je na videz yesel in srečen, ga vendar huda vest ven in ven skeli 111 peče in grize, da tudi na mehki pernici nima spanja 406 in v sredi godcev nima veselja. Oh, Jezus! daj mi mirno vest in varuj me greha. Jezus! lepa zahvala ti bodi za vse milosti, luči in razsvitljenja, ki sem jih od tebe prejela pri branju in premišljevanju tvojega trpljenja. Le eno prošnjo še imam: Vtisni spomin svojega svetega trpljenja tako globoko v moje srce, da ga nikdar ne bom pozabila, in kakor nekdaj svoji ljubljenki, sveti Magdaleni Paci- janki, daj tudi meni milost, za te trpeti in umreti. Svete pesmi. Pesem pri sveti maši. Vstop. 1. Pred Bogom pokleknimo, * Povzdignimo srce, * v nebesa zdaj pošljimo * v 'se misli in želje. * Ta dar presvete maše * sprejmi od nas, o Bog, * naj zbriše grehe naše, naj varje nas nadlog. 2. Mi grešniki spoznamo, * žalili smo Boga; * o težko vest imamo, * pokoja nam da. * Marija, vsi svetniki, * pomoči pro¬ simo, * da grešniki veliki * še milost najdemo. Slava. Bog, Oče večne slave, * vsa hvala ti, vsa čast! * Ljudem mir volje prave * na zemlji bodi v last. * Bog Sin, nedolžno jagnje, si z Duhom svetim svet: * naj duh tvoj k •mm ge nagne, * k češčenju srca vnet. 408 Evangelij. Bog sam nam oznanjuje * / življenja srečni pot; * temoto razsvetljuje, * '• nas varje grešnih zmot. * Kristjani, poslu- i šajmo, * to Jezusov je glas, * po njem se vsi ravnajmo, * (la bo zveličal nas. Vera. 1. Spoznam, o Bog nebeški, * da ti si stvarnik moj ; * odrešil rod človeški * je Sin edini tvoj. * Svet’ Duh pri nas prebiva, * nam učenik poslan; * njegovo milost vživa * na zemlji vsak kristjan. 2. Kar si, o Bog! oznanil, * kar je tvoj , Sin učil, * v katoliški cerkvi hranil, * k’ jo , za-njo kri prelil, * to verjem vse resnično; j * le, Bog, pomoč mi daj, * živeti tud’ pra¬ vično, * da pridem v sveti raj. Darovanje. 1. Sprejmi, Bog, Oče večni, * od nas prečisti dar, * ga grešniki nesrečni * ti damo na altar * za svoje hudobije, * in celega sveta; * naj nam jili čisto zmije, * .nam tvojo milost da. 2. V ponižnosti pošljimo * ta sveti dar v nebo, * Gospod Boga prosimo, * da mn prijeten bo; * da njemu bo v češčenjc, * v zahvalo in na čast, * kristjanom pa v življenje, * in sveti cerkvi v rast. Svet. 1. Svet, svet, svet Bog nebeški, x oblast imaš nad vse; * ves svet in rod člo¬ veški * ti hvalo, čast daje. * Naj vedno hvaljen bode, * povikšan in češčen, * ki je za vse narode * na križu bil vmorjen. 2. Vse cerkve poglavarja * se spomni, o Gospod! * tud’ škofa in cesarja, * ohrani jih povsod. * Ti vodi vse kristjane, * ti naših duš pastir, * da bodo tebi vdane, * jim daj ne¬ beški mir. Po povzdigovanju. 1. O angcljei. hitite, * in pridite z nebes, * nebeški kruh molite, * ni kruh več, Bog je res. * Pocutkom vsem telesa * je Jezus tukaj skrit, * naj, vabi nas, v nebesa * ga pridemo častit. 2. Ti, Jezus, se usmili * duš bratov in sestric, * da bodo mir dobili, * odreši jih iz vic. * Da gremo k teb’ prebivat, * nam greš¬ nikom tud’ daj, * nebeško luč uživat * s svet¬ niki vekomaj. K oeenašu. Naš duh, o Bog, ti poje: * Oeščen hod’, Oeetti! * Kraljestvo pridi tvoje; * naj se, kar češ, zgodi! * Daj nam naš kruh, jed zdravo; * dolge odpusti nam, * ne vpelji nas.v skušnjavo; * otmi sovražnikom. Jagnje božje. 1. Moj Jezus, tebe vžiti * iz srca koprnim, * bojim se k tebi priti. * ker toljkokrat grešim. * Očisti dušo mojo, * zedini se z menoj, * pokaži milost svojo, * naj bodem vedno tvoj. 2. O Jezus, pridi, pridi, * preženi grehov noč, * naj duša moja vidi * ljubezni tvoje moč. * Ostani vedno v meni. y poživljaj sla¬ bega, * z menoj se trdno skleni, * me stori srečnega, 410 Konec. Zdaj dar smo dokončali, * odpeli čast Bogu; * Očeta darovali * edinega Sinu. * Umrlim, živim sprava * za grehe bode naj, * naj nam bo vsem zastava, * za blažen sveti raj. Pri črni maši. Začetek. 1. Z globočine se glasi, * mili glas v nebo kriči: * Vsmiljen Jezus, reši nas, * vsliši naš’ga vpitja glas! 2. Duše ’z vic vzdihujejo, * ostro tam pla¬ čujejo; * čista duša mora bit’, * ki v nebesa hoče prit 1 . Med branjem. 1. Poslušajte bratje vi, * kaj se v večnosti godi, * tam plačuje večni Bog * po pravici vsaki dolg. 2. Tam odprte bukve so, * v njih se dela vsa bero, * vsaka ura, vsaki dan, * vsaki človek, vsaki stan. 3. Tamkaj zgovor ne velja, * nič vtajiti se ne da; * kar je človek tukaj s’jal, * bo sodnik mu tamkaj dal. Darovanje. 1. „Oh, prijafli, vsmibte se T * vi nam vsaj pomagajte, * položite na altar * za nas svoje prošnje v dar!“ 2. „Z mašnikom se družite, * sveto mašo služite: * ona bo hladilo nam, * ona tud’pla- plačilo vam“. 3. „Naš plačnik sam Jezus je, **ki za nas daruje se; * je za nas na križu vmrl, * nam bo tud’ nebo odprl.“ 411 Svet. 1. Oh, neskončno vsmiljen Bog, * reši duše iz nadlog: * naj v nebesih tam pojo * tebi pesem angeljsko. 2. Svet’ Gospod, Bog Sabaot, * ti se vsmili vseh sirot; * rad ubogih vsliši glas, * hvaljen bodi vsaki čas! Po povzdigovanju. 1. Jezus svojo kri prelil, * da bi svet zveličan bil; * duše, vese¬ lite se, * vaš plačnik tam Jezus je. 2. Ena kaplja nja krvi * vaše muke pogasi. * Ljubi Jezus, vsmili se, * in očisti duše vse. 3. Mrtvi opominjajo : * „Zdaj skrbite za nebo, * dokler še imate čas, * spomnite se tudi nas!“ Sveto obhajilo. 1. Jezus se nam da za- vžit’. * je v podobi kruha skrit; * kar mi tukaj verjemo, * tam v nebesih gledajo. 2. Skoraj v svetem raju tam * veselit’ se z Jezusom * verne duše premočno * £ez vse drugo željne so. 3. Oče vsega vsmiljenja, * glej na Sina svojega, * vsi po njem prosimo te, * vernih duš usmili se! Konec. 1. Bog jim večni pokoj daj, * večna luč jim sveti naj, * v miru naj poči¬ vajo, * svet’ga raja vživajo! 2. Naj veselo vstanejo, * kedar k sodbi pojdemo; * vsem po smrti vživat’ daj, * večni Oče, sveti raj. 412 K blagoslovu. 1. Glasno zapojmo, čast povzdigujmo, * Jezus je v belem kruhu prikrit * pred nas po¬ stavljen, vselej pripravljen, * ovčice svoje bla¬ goslovit'. * Sveto, sveto, čez vse sveto; * sveto sveto Jezusa režnja Kri in Telo. 2. Roke sklenimo, s srca vzdihnimo: * vsmili se Jezus, zveličar naš! * Teb’ se zro- čimo in te prosimo, * da nam svoj sveti bla¬ goslov daš. * Sveto, sveto itd. 3. Zadnjič vsi skupaj recimo tukaj: * Jezus, vsa hvala tebi naj bo! * Enkrat do¬ deli, da bi veseli * vekomaj peli ravno tako: * Sveto, sveto itd. Pred pridigo. 1. V Očeta ino Sina •* in Duha svetega, * # časti tega imena * častimo mi Boga. * Molitev ta je sveta, * s katero je učil * Kri¬ stus častit Očeta, * in nam to naročil. 2. Oče naš, ki v nebesih * kraljuješ ve¬ komaj, * na dušah in telesih * svoj blagoslov nam daj. * VseP bodi posvečeno * tvoje sveto ime; * svetejše ni nobeno, * kakor to tvoje je. 3. Tvoje kraljestvo pridi * po naši smrti k nam: * tvoja volja se Vidi * na zemlji ka¬ kor tam. * Daj nam vsakdanj’ga kruha * za dušo, za telo; * pošlji nam svet’ga Duha, * ga blagoslovil bo. 413 4. Odpusti, mi želimo, * vse naše grehe nam, * kakor mi odpustimo * vsem svojim dolžnikom. * Ne vpeljuj nas v skušnjavo, * od zlega reši nas, * in daj nam misel pravo, * te ljubit’ vsaki čas. Pred krščanskim naukom. 1. čujte, čujte, o kristjani, * slišite veseli glas, * poslušajte tukaj zbrani, * ljubi Jezus kliče nas. * Z nami hoče govoriti * od kra¬ ljestva Božjega, * po namestniku učiti * nas življenja večnega. 2. Ljubi Jezus, le govori, * ti življenje .večno ’maš; pa tud’ zemljo plodno stori, * blagoslovi, kar nam daš. * Kakor rosa suho zemljo, * dušo nauk naj napoji, * in jo k več¬ nemu življenju * zopet novo oživi. 3. Sveti Duh, ti oče luči, * čez vse verne se razlij, * nas po učeniku uči, * gani srca vseh ljudi! * O da zvesto bi hranili * Jezusa » veseli glas, * vse, kar bomo ga prosili, * bode Jezus vslišal nas. Po krščanskem nauku. 1. Srečen, srečen kdor ohrani, * kar nas Jezus je učil, * vsega hudega se brani, * pred katerim je svaril; * vir življenja večnega * so besede Jezusa. 314 2. Učenosti, tovaršice, * nam življenje sl aj saj o; * in čednosti, tolažnice * nam trpljenje lajšajo; * nas učijo prav živet’, * ino nekdaj srečno vmret’. 3. Čast, lepota in bogastvo, * vse le kra¬ tek čas trpi; * vse posvetno veličastvo * v prali, pepel se spremeni. * Prešla zemlja bo, nebo, * nauki pa ostanejo. Adventna. 1. Poslan je angelj Gabrijel * od Boga na ta. svet * k brezmadežni Devici * tje v mesto Nazaret. 2. K Devici zaročeni * se svetim Jožefom, * iz Davidove hiše, * Mariji z imenom. 3. K Mariji angelj pride, * in tako go¬ vori : * „Češčena si Marija, * vsa polna milosti!“ 4. Marija se prestraši * češčenja Božjega, 41 in v srcu premišljuje * besede angelja. 5. Mariji angelj pravi: * l„Nikar se ti ne boj, * ker milost si dobila, * Gospod Bog je s teboj 6. „Poglej, ti boš spočela * od Duha sve¬ tega, * in Sina boš rodila * z imenom Jezusa". 7. „Brez moža boš spočela, * brez vsega madeža, * ki ga nebo in zemlja * obseč’ ne moreta". 8. Marija vsa ponižna * se nizko prikloni, * in pravi: „Naj se zide * po Božji volji mi". 9. „Poglej, pokorna dekla * sem svojega Boga, * v njegovo milost upam * iz celega srca". 415 10. Tako 'zročil je angelj * in vzel od nje slovo; **vesel se je povrnil * k Bogu nazaj v nebo. 11. Marija, mati Božja, * prosi Boga za nas, * da njega milost z nami * ostane večni čas. Sveti večer. 1. Vstanite, o bratje, nebo se žari, * svet¬ loba po noči, o kaj se godi? 2. O zemlja presrečna, veseli se zdaj, * iz neba se bliža nebeški ti raj. 3. Le kvišku pastirci, presrečni je čas, * Gospod iz višine se bliža do nas. 4. Tam v hlevecu revnem se dete rodi, * Mesija, ki davno ga svet poželi. 5. Zatoraj, o zemlja, veseli se zdaj, * iz neba se bliža nebeški ti raj! Božična. 1. Eno dete je rojeno — oj rojeno * noter v tem mestu Betlehem. 2. V eni priprosti štalici — oj štalici, * v enih oslovih jaslicah. 3. Spoznal ga je oslič, volek — oslič, volek, * da je to dete pravi Bog. 4. Ki stvaril je zemljo, nebo — zemljo, nebo * človeku dal dušo, telo. 5. Tu prišli kralji so trije — kralji trije: * Gašper, Melbjor in Baltazar. 416 6. In so za ofer prinesli — oj prinesli * Miro kadilo, čisto zlato. 7. Darujejo zdaj Jezusu — oj Jezusu, * temu kralju nebeškemu. 8. Za rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo * ljubo devico Marijo. 9. Ker je rodila Jezusa — oj Jezusa, * zveličarja cePga sveta. 10. V svetem času božičnemu — božičnemu * bodi to dete hvaljeno. Postna. 1. V vrtu tam na Oljski gori, * glej, Zveli¬ čar naš kleči; * luna sije v bledi zori, * on krvavi pot poti. * Ga obhajajo težave, gleda strašno Golgoto; * in učencev trudne glave * mirno tam počivajo. 2. Že sovražna truma hruje, * Iškarjot jo sam pelja; * Jezusa on poljubuje, * ga sovražnikom izda. * „Koga iščete?" jim reče, * vse popada in leži; * ker se jim pa branit’ nečc, * so ga križem zvezali. 3. Iz ljubezni do Očeta* trinogom pusti se vjet’, * in za grehe vsega sveta * hoče kakor jagnje vmret’, * Penijo se vrtoglavei, * ves pohleven on molči; * ljudstvo šuntajo hinavci, * da le: „križaj ga“ kriči. 4. Tuj sodnik na sodnem stoli * ga ne¬ dolžnega spozna; * truma pa v dvorišči doli * se vtolažiti ne da. * „Jaz ne najdem", 417 Policij vpije, * „greha smrti vreden ni!“ * „Le čez nas se naj razlije 11 , * kliče ljudstvo, >,njega kri!“ 5. Roke si Pilat zdaj vmije, * križat’ Je¬ zusa pusti, * grozno breme hudobije * njemu ljudstvo navali. * Gora strma ino britka, * težek križ in pot je trd; * Jezus ide brez po¬ čitka, * za nas voljno v grozno smrt. 6. Ves oslabljen Jezus dojde * v glav mrtvaških strašni kraj, * da v nebesa človek pojde, * vmira on na križu zdaj ; * kri pre¬ liva in plačuje, * kar je Adam pregrešil, * za sovražnike vzdihuje, * da bi Oče odpustil. 7. Ves nedolžni Jezus vmira, * ljudstvo oj emu so smeji; * le k Očetu se ozira, * in mu dušo izroči. * Pokati začele skale, * tresti Zemlja in nebo; * grešne trume so spoznale: Pravi Božji Sin je to! 8. Vidiš tam pod križem stati * Jezusa Prijatelje * ž njimi začni žalovati; * tudi ti bazjokaj se! * Magdalena solze taka, * ljubi Janez se solzi, * s svojhni solzami omaka * °maka * mati svoj’ga Sina kri. 9. Njega duša obiskuje vrnih duš počiven kraj, * in pred peklom oznanjuje * še očakom *b'cti raj. * Truplo v skalo pokopali * žalostni Prijatelji; * skrbno so zavarovali * Jezusa < s °vražniki. 10. Jezus seer je moral v m reti, * da bi bam življenje dal ; * vevdar v'zemlji ne stroh¬ neti, * sam je spet od smrti vstal. * Hudobija tega sveta * zdaj premagana leži; * v časti Svojega Očeta * Izveličar naš živi. Družb. bukv. 27 418 Sveti križ. 1. Kraljevo znamnje se blišči, * skrivnost nam s križa zažari, * na njem življenje smrt stori, * življenje s smrtjo nam dobi. 2. Za nas je od krvi neznan, * odprta jc njegova stran, * mu lije režnja Kri iz ran, * da greh sveta je bil opran. 3. Zdaj je Zveličar dokončal, * kar David je prerokoval, * narodom vsem oznanjeval, '* da bo z lesa Bog kraljeval. 4. Prelepo in sveto drevo, * rudeče pisano s krvjo, * si bilo vredno ti samo, * nositi tak’ sveto telo! 5. Na tebe je pribita b’la * odkupščina vsega sveta, * pravici žaljen’ga Boga, * da pekla rop je rešila. 6. Si češčen ti, presveti križ, * edin’ nam upanje deliš, * le ti nam milost zadobiš, * in nam odpiraš paradiž! 7. Čast, hvala bodi vekomaj, * neskom čnemu Bogu vselej, * presveti križ nam vernim daj, * da pridemo v nebeški raj! Velikonočna I. 1. Zveličar je od srrnti vstal, * ker je za nas že smrt prestal. * Aleluja, aleluja, aleluja! 2. Je pekla moč premagana, * odrešena pa zemlja vsa. Aleluja! 3. Prepevajmo veseli zdaj, * odprt stoji nam sveti raj. Aleluja. 419 4. Marija, le veseli se, * ker Sin tvoj se prikazal je. Aleluja! 5. Povsod se dnes razlegaj glas: * Bod’ hvaljen Jezus vsaki čas. Aleluja! 6. Ker grehu dali smo slovo, * naš voj- v oda naj Jezus bo. Aleluja! 7. Kdor z Jezusom vojskuje se, * gotov mu zmage venec je. Aleluja! 8. Častitljiv vstal bo sodnji dan, * od Je- » z usa v svet raj peljan. Aleluja! 9. Vojskujmo torej srčno se, * saj vojske čas le kratek je. Aleluja 1 10. Veselje tam pa večno bo, * daj Bog, 'ha pridemo v nebo! Aleluja! 11. O Jezus, blagoslovi nas, * da bomo Peli večni čas : Aleluja! Velikonočna II. 1. Jezus, premagalec groba, * ves častit 155 njega gre; * glej, obdaja ga svetloba, * ^arlii strahoma beže. * Grob je prazen in odprt. zmagan pekel, greh, in smrt! Aleluja! 2. Razveseli se, Kraljica, * mati zemlje 111 nebes, * kter’ga mati si. Devica, * je od ?'nrti vstal zares. * Sleci žalost in britkost, * 111 obleci slast, radost. Aleluja! 3. Se veseli, Magdalena, • * Jezus pred e .boj stoji; * sladki glas tvoj ga imena * ti iz Pjega ust doni. * Glej, za kogar vsa goriš, * 'hkdar več ga ne zgubiš. Aleluja! 27 * 420 4. Vi, apostoli boječi, * srčno se veselite, * ker Zveličarja strmeči * zdaj pred seboj gledate. * Oznanjuje vam svoj mir * vaš pre- : ljubljeni pastir. Aleluja! 5. Veselimo se. kristjani, * Jezus je od- , rešil svet; * snžnosti smo odpeljani, * paradiž odprt je spet. * Smrtni strup je pokončan, * vstali bomo sodnji dan. Aleluja! 6. Jezus, tebi hvalo večno * poje zemlja ' in nebo; * svojo stvar si storil srečno, * rešil jo s svojo krvjo, * Aleluja, poje naj, * ale¬ luja vekomaj! Aleluja! Križevi teden. 1. Bog, ki grešnike strahuješ, * in pra¬ vične zveseljuješ, * v nebu ti nad nam živiš, * žugaš, tepeš in krotiš. Odpevek. Sliši nas, stvari uboge, * in od¬ vrni nam nadloge, * zdrave v miru nas obran', j * daj nam' kruha vsaki dan! 2. Vsaki dan nas iz dobrote * revne • preskrbiš sirote; * si mogočen gospodar, * in skrbiš za vsako stvar. 3. Daješ ti stvarem živeti, * da dežuje, solnce sveti, * polje da lepo cveti, * in da žito dozori. 4. Oe živali nam škodljive * pridejo n» vrt in njive, * tvoja volja je tako, * z grehom to zaslužimo. 421 5. če od neba le dežuje, * da nam živež potonuje, * pride to iz tvojih rok * zavolj spačenih otrok. 6. Če po leti za vročino * vzeme toča nam poljino, * da zelenja videt’ ni, * smo si krivi le sami. 7. Če gromi, se križem bliska, * da se vsak prestrašen stiska, * grešnik tvojo moč spo¬ zna, * v svojih grehih trepeta. 8. Svojo moč prav pokazati, * hotel si Egiptu dati * rodovitnost sedem let, * pa dakote sedem spet. 9. Izraelce si posvaril, * z dolgo sušo jih udaril, * ko je A hab kralj njih bil, * dež tri leta ni rosil. 10. Je nebo zaprto bilo, * polje deža ni dobilo, * Izrael je malikVal * ti si, Bog, ga strahoval. 11. Pa Elijo si ohranil, * čudno lakote branil, * ktera trla je strašno * celo zemljo Judovsko. 12. Ker se ljudstvo spreobrne, * šibo tvojo si odvrne, * ko Elija prosil je, * dosti deža vlilo se. 13. O Bog, tudi nas se vsmili, * ki smo UioČno te, žalili, * kedar bodeš tepel nas, * Prošnje vsliši tisti čas. 14. Le po tvoji sveti volji, * bomo delali U a polji, * blagoslovi ga, Gospod, * da bo Polno vseli dobrot. 422 Vnebohod Gospodov. 1. Praznik svet se dnes obhaja, * Jezus gre v sveto nebo, * nam pripravljat delež kraja, * kamor nas poklical bo. * Kaj še delamo na sveti? * glava šla je v sveti kraj, * le v nebo nam je želeti, * vživati ga vekomaj. 2. Razodel je vse resnice, * in odrešil celi svet, * dal apostolom ovčice, * in je bil v nebesa vzet. * Bel oblak jim ga zakrije, * oj ni več ga videti, * njih srce v britkosti vpije. * gledajo za njim oči. 3. Kakor blisk sta pristopila * svetla dva moža pred nje, * nje lepo nagovorila : * „Kaj pa gledate, možje? * Jezus, ki je šel v nebesa, * prišel bo spet sodni dan, * sodit duše in te- lesa, * vsem odločit večni stan.“ 4. Ti si, Jezus, šel pred nami, * in boš prišel sodit nas, * zdaj nas grešnike predrami, * misliti na tisti čas. * če ne bomo prav ži¬ veli, * vekomaj nam bo gorje! * Jezus, tukaj nam dodeli, * da prelivamo solze. 5. Oh, nikar ne navezujmo * na posvetni prah srca, * stanovitno zaničujmo * zapelji¬ vosti sveta. * Kar je tukaj, sovražimo, * svet apostol nas uči; * kar je gori, pa ljubimo, kjer Zveličar naš živi. 6. Kristus moral je trpeti, * da je prišel v svojo čast; * nam je vzgled zapustil sveti, * da črtimo grešno slast. * Zgolj veselja ne ljubiti, * križ prenašati voljno, * za Zveličar¬ jem hoditi, * to pripelje nas v nebo. 423 Binkoštna. 1. Prid’, sveti Duh! apostolom dan, * ker si bil danes v nje poslan, * da čuda božja pravijo, * sovražnikom se vstavijo. * prid’, sveti Duh! te prosi kristjan. 2. Prid, sveti Duh! daj svoje dari, * in jih nied svoje verne razlij ; * resnico, da poslušajo, * in nje sladkost okušajo. * Prid’, sveti Duh! razsveti nas ti. 3. Prid’, sveti Duh! omeči srce, * vlij v naša srca svete želje; * da, kar je dobro, ljubimo, * se hudega varujemo. * Prid’, sveti Buh, daj svete želje. 4. Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost, * po¬ trdi v srcih pravo svetost; * daj, da se ne »podtaknemo, * v ljubezni ne premaknemo. Prid’, sveti Duh! ti naša krepkost. 5. Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik, * v esn časti; * vse želje vašega srca * naj bodo k Časti Jezusa. 5. Brez greha duša in telo, * vse vaše 'ove dni naj bo; * vse, kar je vas, naj ga časti, Gospoda večne milosti. Presladko srce Jezusovo. I. 1. Na nebi in na zemlji, * na vseh krajih Sveta * v altarskem zakramenti * častimo Jezusa. Odpevek: Češčeno hvaljeno, * od vseh naj ljubljeno * Jezusa sveto srce * na večne čase bo. 432 2. Za nas je srce bilo, * ko nas še bilo ; ni; * nam milosti delilo * v altarski skrivnosti. 3. Do vseh je srce milo, * celo do greš¬ nikov; * skesanim zadobilo * je vsmiljenje dolgov. 4. O Jezus, v ranah tvojih, * in v srcu tvojem jaz * dobim v nevoljah svojih * tolažbo vsaki čas. 5. V to srce pribežimo, * kdar nam umreti bo, * da vredno zadobimo * sveto rešnje Telo. ! 6. Naj grehov nas omije * Kri srca tvo- j jega, * da milost nam zasije* življenja večnega. 1 Presladko srce Jezusovo. II. 1. Jezus, tvoje sveto srce * nas pregrešne veseli, * k sebi vabi vse ovčice, * naj nobene ne zgubi. 2. Tu od večnega pastirja * vsa sladkost se grešnim da. * vsemu svetu milost 'zvira, * kdor za njo skrbeti zna. 3. To je prava Božja hiša, * gor k ne- i beškim vratom pot, * Jezus sam se nam pri¬ bliža, * glejmo, kak’ je poln dobrot. 4. Svoje, srce vsem nam dava, * ljubez- njiv za nas skrbi, * brate, sestre naš spoznava, * kdor sc njemu izroči. 5. Kdor poda se njemu v hrambo, * vsi nesreči odbeži; * sveto srce za obrambo * in« vse milosti deli. 6. Sveto srce je boleče, * kdar ga greš¬ nik razžali; * pa v ljubezni je goreče, * kdar od vernih se časti. 7. K srcu tvojemu bežimo, * Jezus, le nam prostor daj! * svitle krone v njem do¬ bimo * in presladki večni raj. 8. Da bi bili vredni svati, * kedar pri¬ demo pred te, * tvoj’ga srca sestre, brati, * vedno naša želja je. 9. če pa milost kdaj zgubimo, * in nas svet, premagat’ če, * pa k Mariji pribežimo, * hitro nam naproti gre. 10. Srce Jezusa, Marije, * daj nam nek¬ daj srečno smrt. * kdar nam zadnja ura bije, * bod’ nam sveti raj odprt. 11. Proshno, pridi nam naproti, * kedar bomo s sveta šli, * naj skušnjava nas ne Zmoti, * da bomo zveličani, V Čast Marije. Marija rožni cvet. 1. Bodi tisočkrat češčena, * o Marija, *'ožni cvet! * Ti enaka ni nobena, take nima Mi svet. * Kar se v svetu rožic najde, * tak’ hobena žlahna ni; * v tebi se vsa milost najde, njo dodeli meni ti! 2. Vsi jeziki so preslabi * tebe, rožo, hva- hti; * zlahna roža ne pozabi * na me, o Ma¬ jdin ti! * Kdar obraz tvoj pregledujem, * pred hateritn tu klečim; * k tebi, mati, jaz vzdihu- Km, * eno milost si želim! Družb. bukv. 28 434 3. Da ne boš me zapustila, * mati prave milosti, * in da bodeš mi sprosila * Božjih g-nad obilnosti. * Saj si polna vse dobrote, * oj devica z vol j ena, * spomni se na nas sirote, * mati, oj premiljena. 4. Z milostjo si vsa obdana, * angelj tako govori, * od očeta si nam zbrana, * s tebe milost vsa gori. * K tebi čem se jaz po¬ dati, * kedar vse me zapusti; * bodi moja ljuba mati, * o Marija, roža ti! Marija, kraljica nebes. 1. O Devica, bod’ češčena, * ti kraljica U vseli nebes, * ti si vsem nam vir življenja, 'j; ti si sladka, mila res. * Svit bliščolie te ob- daja, * solnčno sije tvoj obraz, * vsa lepota svct : ga raja* služi tebi v večni kras! 2. Vendar tvoj obraz je mili, * mile tvoje ; so oči, * vse, kar tebe bi prosili, * nas po; ' slušaš mati ti. * Si ponižna in premila, * s}. nam dobra vsaki čas; * si nam mati, kot si , bila * še na zemlji kdaj pri nas. 3. Glej na zemlji nas sirote, * glej naS revne grešnike, * prosi ti. naj vsake zmote $ ljubi Jezus reši vse. * In ko enkrat že na' ^ gnilo * se življenje natše bo, * takrat k naD 3 - ozri se milo, * sprejmi nas v sveto nebo! , i 4. Tebe hočemo ljubiti * zvesto vda« 1 vsaki čas, * te hvaliti in častiti, * peti sM 0 ti na glas; * o Devica, bod’ češčena, * pola 9 Božje milosti; * taka mati ni nobena, * kako 1 si, Marija, ti! 435 Marija, zgodnja danica. 1. Ko v jasnem pasu primiglja * nam zvezdica daničica, * se sliši milo že zvonenje Mariji v čast in počeščenje; * in z zlato 'zarjo vse časti: * „0eščena si Marija ti!“ 2 . Ko više sije solnce že, * vzdiguje se, Ja poldne gre : * se sliši zopet nam zvonenje Mariji v čast in počeščenje; * čez hrib in Plan se oglasi: * „Ceščena si Marija ti!“ 3. In kcdar solnce že ljubo * nam za goro žari slovo, * se glasno čuje še zvonenje Mariji v čast in počeščenje; * v večernem hladu se glasi: * „Češčcna si Marija ti 1“ 4 „Ceščena si Marija ti“ * naj se glasi Jo konca dni; * naj vedno sliši se zvonenje * Mariji v čast in počeščenje; * nebo in zemlja baj glasi: * „Češčena si Marija ti!“ Devica brez madeža spočeta. 1. Med zvezdami nam zvezda sije, * Joako nima več nebo, * okrog presvitle žarke Jie, * l c v njo ozira se oko. * Ta zvezda, o ''‘arija ti, * brez madeža spočeta si! , v 2. Na nebu zarja se razgrinja * čistejša, e Pša od zlata, * prelepo so okrog otrinja, * Jobeškili žarkov svit ima. * Ta zarja, o Ma- '*J a ti, * brez madeža spočeta si! 3. Med trnjem roža pricvetela, * dišava hjoiia se slavi, * v lepoti svoji ne zvenela * ti l x ‘ brez madeža spočeta si! 28 * 436 4. Pregrehe noč je zemljo krila, * in dolg težil človeški rod; * le ena hči je prosta bila, * si njo je v mater zbral Gospod. * Edina hči, Marija ti, * brez madeža spočeta si! 5. Devica čista in presveta, * vseh milosti napolnjena, * od greha čisto vsa izvzeta * edina 1 hči Adamova! * Naj lepša vseh, devica, si j brez madeža spočeta ti! Ljubezen do Marije. 1. Veš, o Marija, * moje veselje, * ves moje želje? * Ljubil bi te: * zmiraj pri tel* 1 , hotel bi stati, * ljubljena mati, * z vrzi me n° ! 2. Kaj pa ti hočeš, * moja kraljica, sladka devica, * da ti podam? * Drugega nimam, * prosim pohlevno, * vzem’ srce revn°i * rad ti ga dam. . 3. Pa ti, kraljica, * si ga že vzela, * ij si ga vnela, * za te gori; * mati preblaga, ti ga ohrani, * hudega brani, * reši ga ti! 4. Kedar nam zadnja * ura bo bila, ,, pridi, o mila * mati, po nas; * tedaj nas peli' * v raj preveseli, * tam bomo . peli * hvali* j vsak čas. Marija, pribežališče grešnikov. 1. O Marija, blaga, mila, * mati Božj * 3 milosti, * grešnika ne boš pustila * v brezi* 0 pasti žalosti. 437 Odpevek: Oj čez me, prosim te, * vsmili se, vsmili se! * Mati mila, o Marija, * pros’ za me, pros’ za me! 2. Tvoje milosti potreben * se pred teboj Jaz solzim, * ako ravno nisem vreden, * tvoje dete bit’ želim. 3. Sem po šToki cesti hodil * pogubljenja Tečnega, *■ svet hudoben me je zvodil * od Očeta dobrega. 4. Pozapravil sem dobrote, * prevelike milosti, * sem napolnil svoje pote * z grehi Nehvaležnosti. 5. Dobra dela sem zamudil, * in zatratil dragi čas, * kako pozno sem se zbudil * na pastirja mili glas. ti. Vse dobrote tega sveta * zapustiti zdaj želim, * vendar stopit’ pred Očeta * vbogi idešnik se bojim. 7. K tebi, mati, sc obrnem, * k tebi dete Pribežim, * tebi mile solze vtrnem, * tebi dušo izročim. 8. Pomočnica krščeni kov, * primi r °ko zdaj, * pri bežal j šče spokornikov, me za pelji k Bogu me nazaj! 9. >S svojim Sinom, ljuba mati, * spravi Uicne grešnika, * da mi hoče milost dati, * prosi diha svetega. 10. In ko bodem moral vzeti * od tega s Teta slovo, * Jezusa še daj sprejeti * duši popotnico! 11. Pod svoj sveti plašč zagrinjaj * mene P l ‘ed sovražnikom, * v sveti raj me takrat opremljaj * s svojim Sinom Jezusom. 438 Čast Marijina. 1. Najbolj blaga, mila. draga * si Marija d’vica ti; * ne čistejše, ne svetejše * bilo ni nikol stvari. 2. Tvoje obličje, lepotičje, * je zgolj mi¬ lost in sladkost, * ni človeško, je nebeško, ' zmaga angeljsko svetlost. 3. Dopadljive, ljuboznjive * zvezde oči tvoje so; * kakor psice, vse sladčice * naše srce ranijo. 4. Nad vse drage, ljube, blage, * tvoje svete so roke, * polne gnade, ktere rade * in obilne nam dele. 5. Ti, devica! si kraljica * cele zemlje) vseli nebes; * pa ponižaš in približaš * se do revnih nas zares. 6. Kdaj boš dala, prikazala * tudi moji® se očem? * Pridi skoraj že od zgoraj, * da s teboj te gledat grem. 7. Brez števila duš rešila * si sovražnika iz rok, * pridi k meni in me deni * v trume rešenih otrok. 8. O častimo ga, hvalimo, '* ki nam take mater zbral, * ga ljubimo, ga molimo, * ki vso čast Mariji dal. 9. Živi, živi! vedno živi * v srcih na® Marije ime! * Hvali vedno, hvali vredno Jezusa zvesto srce! 439 Marija, roža skrivnostna. 1. Cveti cvetlica ena * v augeljski čisto¬ sti, * pod v nebom pa nobena * tak lepo ne cveti. * Če grenke mi solzice * zalivajo oči, * pogled le te cvetlice * me spet razveseli. 2. Če greh mi srce rani, * na duši mrtev sem, * me njeni duh ohrani, * da zopet oži¬ vim. * Ta čudežna cvetlica, * ki pesem jo Časti, * Marija je devica * vsa polna milosti. 3. Marija je cvetlica * kraljevega rodu, * je Božja porodnica, * začetnica miru. * Cvet¬ lico to pozdravim, * ko v njeno čast zvoni, * v njo upanje postavim, * kdar vse me zapusti. 4. Zatoraj, o cvetlica. * za tebe ves go¬ rim; * daj, da cvetlic kraljica, * nikolj te ne zgubim. * Pri tebi čem živeti * ljubiti večno te, * pri tebi čem umreti, * Marija, vsliši me! Priporočenje Mariji. 1. Ti, ki nad trume nebeške vse * bliž¬ nja pred Jezusom znajdeš se; * ti mati Go¬ spodova, naša pomoč, * razjasni nam uma in pameti noč. Odpevek: Prosi, Marija, prosi za nas * zdaj in posebno poslednji čas! 2. Duše, ki v grešnih vezeh tiče, * k tebi v se zgrevane pribeže; * do tebe obračajo solzne °či, * o mati premila, se vsmili jih ti. 440 3. Duše v skušnjavah, ki jih teni, * k tebi, Marija, se zatekli; * z ljubeznijo, mati, na nje se ozri, * iz silne skušnjave jih čisto otmi. 4. Duše trpinčene od britkost * k tebi vzdihujejo za srčnost;; * le prosi za nje, o Marija, Boga, * zadobi pomoč jim od svoj’- ga Sina. 5. Ljuba nedolžnost še kliče v te, * da bi obvarvala čisto srce; * se k tebi ozira z doline skušnjav, * zaupa rešenja od britkih težav. 6. Bog ti veliko je dal oblast, * torej Marija, ti gre vsa čast, * podpiraj nas s svojo mogočno roko, * da srečno vsi pridemo k tebi v nebo! Marija, pomagaj nam! 1. O Marija ! ti pomagaj nam ; * te pozdrav¬ ljamo, devica; *■ se ti vklanjamo, kraljica;* •: Marija, Marija, le ti pomagaj nam! 2. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar bodo nam umreti, * ti nam daj pomoč prijeti, * Marija itd. 3. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar oči otemnijo, * usta več ne govorijo, * Ma-’ rij a itd. 4. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar duša gre 'z telesa, * nas britkost in ■strah pretresa, * Marija itd. M 441 5. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar bomo so ločili, * in se v večnost preselili, *' Marija itd. 6. O Marija! ti pomagaj nam; * sprosi nam od svoj’ga Sina, * da nam bode sodba mila; * Marija itd. 7. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar bomo že zaspali, * da bi srečno zopet vstali, * Marija itd. 8. O Marija ti pomagaj nam; * da nebesih bi veseli. * tebi čast in hv*alo peli, Marija, Marija, pripelj' nas v sveti raj! Marija milosti polna. 1. Veselo pesem, jezik moj. * Mariji v čast in slavo poj, * ki je brez madeža spo¬ četa * postala Božja mati sveta; * zato ji vedno čast doni * od vseh jezikov in stvari: * Ceščena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti! 2. Če vprašam drobne ptičice: * „Zakaj tak lopo pojete, * da sladkih pesem glas me¬ deni odmeva v log in gaj zeleni?" * „ Ma¬ vi, jo me pozdravljamo", * mi ptičice odpevajo: ' Ceščena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti! 3. Če vprašam zale rožice: * „Kaj tak’ Mpo se spletate * v prekrasen venček razcve- teni, * iz njega klije duh medeni?" * ,,Mariji ‘yenec pletemo", * mi rožice odmevajo: - * Ce- **čcna si Marija ti, * vsa polna Božje milosti! * si Marija ti, * vsa polna Božje milosti! 6. češčena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti, * razlegaj se po zemlji celi, * odpevaj sveti raj veseli! * Kraljici slave in časti! * pozdrav naj vekomaj doni: * Češčena si Ma¬ rija ti, * vsa polna Božje milosti! Devica častitljiva. 1. Dajte, liribi in doline, * gozdi trav¬ niki, planine, * vsi devico počastiti, * ki je lepše nima svet. 2. Vsi potoki vi šumeči, * ljubi ptički žvrgoleči, * premogočni vseli kraljici * pojte hvalo, pojte čast. 3. Vsi recite: o devica, * kako lepa si kraljica! * Bodi čast in hvala večna * tvojhnu stvarniku, Bogu. 4. Ti si solnee, srca greješ * od ljubezni) ktero seješ; * ti si luna razvitljena * od svetlobe vselr nebes. 443 6. LiFja. roža si cveteča. * najprijetniše dišeča, * si brez madeža vsa čista, * polna ljubeznjivosti. 6. Kar te dela Ijubeznjivo, * in Gospodu dopadljivo, * to je tvoja prelepota * polna vse ponižnosti. 7. O Marija, Bogu draga, ** nam pa sladka, mila, blaga, * kakor ljubiš svoj’ga Sina, * bodi milostljiva nam! Marija, roža duhovna. 1. O Marija rožica, * zvoljena in žlahna vsa! * grešnikov tolažnica! * prosi za nas Jezusa, * da nam sveti luč, * da skoz tvojo moč, * najdemo nebeški ključ. 2. Čez Lepoto limbarja * se, Marija! ti bliščiš, * in ti iz trona svojega * gnade greš¬ nikom deliš, * kdor te le spozna, * in ti hvalo da, * on tolažbo vselej ima. 3. Predišeči majaron * z vrteča nebeškega! * kak je lep tvoj zlati tron * od življenja svetega; * gnada božja da * lepega duha, * vleče k teh’ služabnika. 4. Žlahna ti vijolica * in prijetna vsem očem! * silno lepa zvezdica svetiš noč in dan ljudem; * bolj prijazna še, * kakor zvezde vse, * lepša kakor solnce je. 5. O svetilo zvoljeno * si Marija cPvica ti; * si od Sina kronana, * čigar mati bila si. * Sveti Duh ti da * prstan iz zlata * tebe za nevesto ima. 444 6. Mati pam pripravljena * s svetega Dulia moči; * bodi vsa pozdravljena, "* in obrni k nam oči; * da nam sveti luč, * da skoz tvojo moč * najdemo nebeški ključ. Marija, brez madeža spočeta. 1. Ti edina o Marija! * za nevesto zvoljena * si od Dulia svetega. * Tebi, lepa, naj razlega * slavno petje' se glasno, * naj odmeva se v nebo! 2. Ti le sama si odbrana * lilija brez madeža, * čista mati Jagnjeta. * To vsem svetu in v nebesi h * tvoje hvali se ime, * slava, slava tebi gre! 3. Tebi mili v solz dolini * revni se zročujemo, * za pomoč te prosimo. * Ti nas brani v sili vsaki! * Daj živeti nam lepo, * dozoreti za nebo! Češčena si Marija. 1. Kar leze ino gre, * z menoj prepevaj vse: — Odpevek: Češčena si Marija! 2. Iz srca vsaki čas * čem pevati na glas. 3. Kdar v jutro zazvoni, * ti poti me budi. 4. Kdar poldne spet zvoni, * pozdraviti veli. 5. Kdar večno luč zvoni, * se tebi sporoči., 6. Cel svet razveselil, * ko angelj. je'častil. Z 7. Človeka Bog otrl, * kdar molit} je zaČBlv J S. Je hudemu oblast * zatrla tvoja,, častmi) 445 9. Veselo ti zato * kristjani pojemo. 10. Naj bode star alj mlad, * prepeva tebi rad. 11. Kdor te za mater ’ma, * to lepo pesem zna. 12. Nam žalost ohladi, * v veselje spremeni. 13. V nebesih tam pojo * to pesem an¬ gel j.sko. 14. Na zemlji krog in krog * je pesem vseh otrok. » 15. Bogu se dobro zdi, * če srce . govori. 16. Bog blagoslovi nas * za ta veseli glas. 17. Zgubljeno dete ni, ki mater prav časti. 18. Ge iščemo pomoč, * vzdihujemo rekoč. 19. Skušnjava odbeži, * če se le oglasi. 20. Razveseli srce, * tolažbo nam daje. 21. Da, vso hudobno moč * premagamo rekoč. 22. In še poslednji čas * najslajši nam bo glas. 23. Slovo bo lehko vzel, * kdor je to pesem pel. 24. Pristopila mu bo, * ki zadnjič vzdih¬ nil to. 25. Bogu zročila ga, * lepo pozdravljena. 26. Kraljica milosti, * naj tebe vse časti. 27. Kdar pride smrt po me, * ti mene vsmili se. 28. Pokaži mi takrat * telesa blazni sad. * Ocščena si Marija! 446 29. V nebesih naj častim * te s petjem angeljskim. * Češčena si Marija! 30. Kdar pridem v sveti raj, * bom pel na vekomaj: * Češčena si Marija! Marija, naše upanje. 1. O upanje mi lepo; * Vse moje zaže¬ len j e, * ti moje si življenje, * moj mir, Ma¬ rija, ti. 2. Če te, Marija, kličem, * alj če se spom¬ nim na te, * sladkost, veselje za te * pre¬ vzame mi srce. 3. Ce kdaj težavna misel * srce v gren- kost pobije, * samo ime Marije * prežene vso britkost. 4. Na morji si življenja * ti zvezda meni mila, * boš čolnič moj vodila, * da pridem srečno v raj. 5. Pod tvojim ljubim plaščem, * preljuba moja mati, * želim jaz prebivati, * umreti tud pod njim. (i. Če srečen, o Marija, * v ljubezni vmrjem tvoji; * o blagor duši moji, * v ne¬ besa pohitim. 7. / vezmi ljubezni svete * mi ti srce ukleni, * tvoj otrok, blagor meni, * bom tebi zvest ostal. 8. Saj to srce, Marija, * od zdaj ni nič več moje, * Bogu ga daj, je tvoje * ga nočem več nazaj. 447 Marija pomočnica. 1. O devica, pomočnica * bila si in boš nam ti, * le sladkosti in blagosti * tvoja roka nam deli. * Ko cveteča in dišeča * si, Marija, rožica; * sem iz raja s vet'ga kraja * diješ cvetje upanja. 2. Ko danica, tolažnica * v temni noči vodiš nas; * mati mila vedno bila * si ubogim vsaki čas. * Pri slabostih in britkostih * rada nam pomagaš ti, * pri skušnjavah in težavah * pomočnica vselej si. 3. Čast Marije naj razlije * se po svetu krog in krog, * njo častimo in prosimo * po¬ močnico vseli nadlog’. * O devica, pomočnica * hodi naša vsaki čas, * v svoje krilo skrij nas milo, * ko nevihta straši nas. 4. Ti nas vodi, z nami hodi, * kaži pravo nam stezo, * nas obvari, blagodari * z roko Svojo milostno; * in o smrti raj odprti * nam doseči milo daj. * kjer veseli hvalo peli * bomo tebi vekomaj ! Lepota Device Marije. 1 . Zapojte jeziki * vse zemlje sladko, * vsi Božji svetniki * in celo nebo: * O lepa Marija * vsa lepa si res, * lepot lepotija * si ‘epih nebes. 2. Na Sijonski gori * se vtrinjaš lepo, * vsi Migeljski kori * ti slavo pojo: * Od tebe de- vica, * ni lepše stvari, * za Bogom kraljica * naj lepša si ti! 448 3. Iz sebičnega svita * svoj tron ti imaš, * in z zarjo ovita * se vsa lesketaš; * alj lepše še sije * tvoj žarni obraz, * čez . vse, lepotije * je dušni tvoj kras 4. Ti likja bliščeča * prelepo cvetiš * vrtnica sloveča, * ljubezni goriš: * in čudo lepote * je tvoje srce, * nebeške milote * z obličja duhte. 5. Iz zvezd osnovana * ti krona miglja, * nevesta izbrana * si svet’ga Duha. * Marija, cvetica * brez madeža vsa, * najlepša devica * si mati Boga! Devica brez madeža spočeta. 1. Med zvezdami nam zvezda sije, * enake nima več nebo, * okrog presvitle žarke lije, ' le v njo ozira se oko, * Ta zvezda, o Marija ti, * brez madeža spočeta si! 2. Na nebu zarja se razgrinja * čistejša, lepša od zlata, * prelepo se okrog otrinja, * nebeških žarkov svit ima. * Ta zarja, o Marija ti, * brez madeža spočeta si! 3. Med trnjem roža pricvetcla, * dišava njena se slavi, * v lepoti svoji ne zvenela * edina krasna nam cveti. * Ta roža, o Marija ti, * brez madeža spočeta si! 4. Pregrehe noč jo zemljo krila, * in dolg težil človeški rod; * le ena hči je prosta bila, * si njo je v mater zbral Gospod. * Edina hči, Marija ti, * brez madeža spočeta si! 449 5. Devica čista in presveta, * vseli mi¬ losti napolnjena, * od greha čisto vsa izvzeta, * edina hči Adamova! * Najlepša vseh, devica ■si * brez madeža spočeta ti! Za slovo. 1. Vse prepeva, veseljuje, * do nebes radost doni; * moja duša le žaluje, * srce v solzah se topi; * ker slovesna ura bije, * se ločiti od Marije, * moram vrniti se zdaj, * zepustit’ veselja kraj. 2. Prišel sem vesel, ko dete, * k materi Ha Božjo pot, * pel Mariji pesmi svete, * ki je polna vseh dobrot. * Komaj prišel, že jemati * moram slovo, ljuba mati, * križem svet od tebe grem, * alj še pridem sem, ne vem. 3. Če Marija, tebi v lice * danes gledam zadnjikrat, * slednjič tečejo solzice * mi na cvetje tvojih trat: * Tak klečim pred tvojim tronom, in še enkrat vzdihnem: z Bogom: * Srečno, Snadepolni kraj, * vse radosti sladki raj. 4. Ti Marija, pa ohrani * me v ljubezni laterni, * stoj v nadlogah mi na strani * na tseli potih mojih dni! * Moja ljuba mati bodi, v sveti raj me dete vodi, * da te večno tam lastim, * nikdar več ne zapustim. 5. O Marija, tudi vsmili * zvestih varhov Se doma, * v dneh življenja, v smrtni sili * Prosi za-nje Jezusa! * Starše, brate in sestrice, rajnih romarjev dušice * izročim ti, mati, zdaj, * sveti blagoslov jim daj. Družb, bub v. 29 450 6. Zdaj zvonovi, zazvonite * milo .— žalostno slovo, * vroče solze se razlijte * zadnji¬ krat na to zemljo! — Ti pa, z Jezusom Ma¬ rija, * bodi moja tovaršija! * Klical te bom na pomoč, * kedar pride smrtna noč. Sladko ime Marije. 1. Naj odkrijem, mati mila, * svojega srca ti čutila, * naj zapojem še enkrat: * si češčena tisočkrat! 2. Kar se nebo, zemlja šteje, * kar že zlato solnce greje, * lepše bilo ni stvari, * kakor si devica ti. 3. Milost Božja te je zbrala, * mati Božja, si postala, * satana premagala * in nas pekla rešila. 4. Gor nad zvezdami prebivaš, * tamkaj večno slavo vživaš, * vendar gledaš čez in čez * k nam na zemljo iz nebes. 5. Tora j je veselje moje, * klicat’ ime sladko tvoje; * o Marija vsliši me, * kedar v sili prosim te! 6. Saj ime če tvoje 'zrečem, * in če k tebi se zatečem, * mirno moje je srce, * se raduje zavolj te. 7. Ne občutim več britkosti, * duša polna je radosti; * kedar ozrem se na te, * se raz¬ veseli srce. 451 8. Da bi rajsko mila, zala, * gledati se večno dala; * oj pokliči me, gospa, * v krilo svojega srca. Marija, mati prečudežna. 1. Marija, moje želje * so, vedno te ča¬ stit’, * mi sladko je veselje, * te noč in dan hvalit’.'* Si hči Boga, brez madeža * nevesta Duha svetega * in mati Sina Božjega. 2. Nad teboj, o Marija, * se čudi vse nebo, * in tvoja lepotija * prešinja vso zemljo. * Ti zvoljena si Čista vsa, * ti s solncein si opasana * in z zvezdami si venčana. 3. Marija, ti cveteča, * ko bela lilija, * v ljubezni pa goreča * rudeča vrtnica. * Pre¬ lepa si, Marija ti! * Pri tronu Sina svojega * nam sprosi milost od Boga! 4. Le prosi, o Marija, * ti za nas Jezusa, beži naj hudobija * vsaka sovražnika. * Na strani stoj, da zadnji boj * ne zmaga nas, po- 11 toč nam daj * in pelji ti nas v sveti raj! Slava Mariji. I. 1. Tebi Marija, o mati premila, * rad bi D z pesmico svojo zapel; * rad bi razlil ti vsa srčna čutila, * revež ne vem le, kako bi, začel ? * Veš, o Marija, kako čem začeti? * »Šel bom na griček (goro), in tam bom začel: * „>Slava Dariji, oj slava prelepi!“ * Tak, o Marija, oom tebi zapel. 29 * 452 2. Klical bom tamkaj na griči (gori) krog sebe, * klical bom brate, naj z menoj pojo; * klical bom sestre, naj slavijo tebe, * mladi in Stari naj slavo ženo. * Divje zverine naj tebe častijo, * voda v potoku naj tebi Šumija, * tički preljubi ti naj žvrgolijo, * vetrec po gozdu naj tebi pihlja. 3. Hribje, planine, gorice, doline, * trav¬ niki, logi, široko polje, * gozdi, ravnine in strme meline, * vse naj te z meno, o mati, časte. * Naj se razlega po silni daljavi, * naj se odmeva in vedno glasi, * krog in okrog po nezmerni višavi * „slava Mariji" naj vedno doni. Slava Mariji. II. 1. Slava Mariji, prečisti devici, * slavo ji pojmo veselo mi vsi! * Slava v nebesih mogočni kraljici, * slava po zemlji naj glasno doni! * Angeljski kori Marij o slavite, * slavo ji pojte iz cele moči! * Slavo vse trume svet¬ nikov ženite, * v svetih nebesih naj slava doni! 2. Slavo ji pojte nedolžne device! * Slava nji, ki je devica devic! * Slavo ji pojte mla- denčev dušice, * njej, ki je varhinja vaših dušic; * slavoji pojte vi starčeki mili, * ki je varvala vas mnogih nadlog, * b’la pomočnica vam vselej je v sili, * je spremenila v veselje vaš jok. 3. Pevci pobožni, oj Vsi zaženimo, * kdor le premore, naj vzdigne svoj glas; * združeni 453 v petji Marijo častimo; * „slava“ zapojmo Mariji na glas. * Slava, Marija, o mati pre¬ mila, * slava naj tebi na večno doni! * Jezusa si nam devica rodila; * slava zato naj se tebi glasi! 4. Ti si Marija, res naše veselje, * našega srca si prava sladkost! * Ljubiti tebe so naše vse želje, * vselej podpiraj ti našo slabost. * K tebi vzdihujemo revne sirote, * v žalosti k tebi se vtečemo mi, * vsliši nas, mati, vsa polna dobrote * na nas obrni ti svoje oči. 5. Kedar bo ura poslednja odbila, * in se bo duša ločila odtod, * bodi nam takrat pomočnica mila, * pridi nam z Jezusom, pridi na prot’. * Slava, oj vsmiljena mati, ti bodi,. * slava iz srca se tebi glasi, * slava razlega se naj vse povsodi, * slava na večno naj tebi doni! Marija, začetek našega veselja. 1. Oj, bodi češčena, lepo pozdravljena, * visoka, nebeška Gospa; * preoista devica, čez vse si kraljica, * vse v tebe zaupanje ’ma. 2. Si grešnika mati, češ milost mu dati, * če skesan se k tebi poda; * vsakterega ljubiš, niu milost obljubiš, * ki v tebe zaupanje ma. 3. Jih je že veliko v nebesih svetnikov, * katerim sprosila si ti, * da se spokorili, so k liogu vrnili, * vseh grešnikov upanje si. 454 4. Mi tudi kričimo, in k tebi kitimo, * o sprosi, Marija, nam ti, * da se spokorimo in mildst dobimo, * ki grešnikov upanje si. 5. Daj tukaj na sveti pobožno živeti, * posnemati tebe lepo, * da bomo veseli za teboj hiteli * in prišli gor k tebi v nebo. 6. Ceščena kraljica, prečista devica, * si naš’ga življenja sladkost, * mi k tebi hitimo in k tebi kričimo * z doline te solznih britkost. 7. O sveta devica, nebeška kraljica * vseh revežev upanje si; * ti nas ne zapusti zdaj v naši britkosti, * pomoči te prosimo vsi. 8. Ko bomo na sveti nehali živeti, * ob pridi, devica, po nas, * da bomo veseli vsi k tebi hiteli, * in hvalili tebe na glas. !). O sladka devica, nebeška kraljica, * v skušnjavah nam roko podaj; * da bomo vseseli pravično živeli * in prišli gor k tebi v svet raj! Mati našega Odrešenika. 1. Bodi češčena. prečista devica, * ljuba Marija, ndbeška kraljica, * Jezusa mati,, hvala stokrati * naj od kristjanov se tebi glasi! 2. Eva svoj rod je v nesrečo speljala, * ti pa, Marija! si srečo spet dala, * ker, o pre¬ mila mati! rodila * Jezusa, naš’ga Zveličarja si. 3. Za odrešenje sveta mora vmreti * Jezus, ib ž njim tudi ti češ trpeti, * kadar je vmiral, takrat predira! * meč je za mečem tvoje'srce. 455 4. Tvoja britkost je oblast zaslužila, * da bi zdaj vernim tolažbo delila, * glej solz doline hčere in sine, * v mnogih težavah se znaj¬ demo se. o. Duša in truplo v nevarnosti plava, * žalost nas spremlja po svet' in težava, * glej otročiče! sleherno kliče * v sili, Marija! od tebe pomoč. 6. Var’ nas, o mati! sovražne skušnjave, * var’ nas telesne in dušne težave; * sprosi, kraljica, vseh pomočnica, * sprosi, Marija, nam sveto nebo! Majni venec Mariji. 1. Že slavčki žvrgolijo, * se maj vesel zbudi; * naj srca podarijo, * kar lepi maj rodi. * Glej, rožic ti delimo, * te vneti popla¬ vimo, * Marija, Marija, Marija! 2. Devica ti premila, * ne zvrzi rožic teh, * ki v venček ti zložila * ljubezen nas je vseh. * O cuj, srce boleče, * v te kliče hrepeneče: * Marija.. . . , 3. Glej, cvetja ti podamo, * v zastavo bo za nas, * za mater te imamo; * nas braui vsaki čas! * Ti daj, da v tvojem krili * ko lepi cvet bi bili, * Marija. ■ . - 4. Odbrana vrtnarica * za Božji vrt si ti, * obrani nas, Devica, * v nadlogah zdajnih * > * 469 Križevska družba. 1. Prelep vrtec vidim stati, * s cvetjem čednosti nas’jan, * lesketa se v zarji zlati, * s svetim navkom okopan; * in cvetlic prelepo cvetje * je pobožnih duš zavzetje; * vrt je križu posvečen * in Mariji izročen. 2. Vrtnarica, o Marija ! * vrta ti si raj¬ skega, * s tvoj’ga srca se razvija * sveta družba križevska. * Oj le v vrtec pritecimo * in k Mariji pribežimo, * lepih rožic si nabrat * za deviški venec zlat! , 3. Tako lope ni cvetlice, * kakor bela lil ja je; * lepše pa ko luč danice * čista duša vtrinja se; * tisoč, tisočkrat je srečna, * tam jo čaka krona večna, * kjer nevesta Je¬ zusa * z liljami bo venčana. 4. Lepo cvete tud' vrtnica, * roža sramež¬ ljivosti; * pa še lepša si, devica! * v zlatih letih mladih dni; * če ti z lil jo cvet vrtnice * rudeči nedolžno lice, * angeljcem podobna si * v zarji svete čistosti. 5. V trnja se vijolca skriva * pred ošab¬ nostjo sveta, * tak ponižna, sramežljiva * bodi tudi deklica! * O ne boj se, če sovraži * svet te, kolne ino draži. * saj te Jezus, ženin svet, hoče za nevesto 'met’. 6. O zatorej oklenimo * svefga križa se zvesto, * in 7 veseljem sc vvrstimo * v sveto družbo križevska! * In Marija vrtnarica * bodi naša priprošnjica, * da nas Jezus vsinili se, * 'n zapiše med svoje! 470 7. V petdeset devetem leti * je zasvital srečen čas, * da so papež Pij deveti * nam poslali sladki glas: * Ob vseh Svetkih Jezu¬ sovih, * in Marijinih godovih * zadohi od- pusteke, * kdor se skesano spove. 8. Nas ogreti za Marijo * in do križa sve¬ tega, * še odpustek podelijo * enkrat mesca vsakega: * Kedar smo podučevane, *jin pri božji mizi zbrane * sklenemo se z Jezusom, * svojim ljubim ženinom. 9. Kje še lepši vrtec cvete? * kje cvet¬ lice lepše so? * Z njih si duša venec plete * za nebeško svatovš’no; * vsmiljen’ Jezus in Marija * sta pa njena tovaršija, * tukaj že na zemlji zdaj * ino enkrat v svetem raj’. 10. Stojaj, stojaj, vrtec zlati, * vrtec družbe križevske! * V tebi hočem rož’ce brati * in si venčati srce; * dokler luč življenja sije, * hočem biti hči Marije * in nevesta Jezusa, * moj’ga ljub’ga ženina! Dekliška. 1. Že od nekdaj sem ljubila * vse dišeče rožice, * z rož’cami sem si igrala, * spletala si venčeke. * Če vrtnice sem dobila, * nageljce, vijolice, * sem jih v venčeke povila * zraven tud’ še lilije. 2. Zmed vseh rožic, kar jih raste, * lilije najraj’ imam; * lilije mi vsake čase * kažejo, kar v srcu imam. * Čista moram bit’ nevesta * ženina nebeškega, * tud’ Mariji D’vici zvesta, * ki je vselej čista b’la. 471 3. Jezus, ženin moj, presveti * čisto ljubi le srce, -* čiste hoče le imeti ' x ' enkrat k sebi deklice. * Tam pred tronom bodo stale. * v belo vse oblečene, * z Jezusom se sprehajale, * z dVištvom vse ogrnjene. 4. Stan prelepi, stan dekliški, * ti me vselej zvcseliš! * Prstan zlat, venček nebeški * ti dekletom pridobiš! * Oh jokaite — le jo¬ kajte, * zapeljane deklice, * ne cveto več — le jokajte, * za vas žlahne rožice. Misijonska. 1. Srečni in zlati čas svet’ga misjona, * o da smo včakali tudi ga mi! * Milosti svoje iz večnega trona * svojim otrokom zdaj Oče deli. * Duša krščanska, sedaj se potrudi, * svetega časa nikar ne zamudi. 2. Ljudstvo, o ljudstvo izdrami se ’z spa¬ nja, * dnevi zveličanja zdaj so za te; * zdaj ,je čas tvojega obiskovanja, * da bi spoznalo, kaj v srečo ti je! * Tak še zdaj vsmiljeni Jezus vzdihuje, * ko se na sveti misjon ogleduje. 3. Pridite zato vi, starši krščanski, * tukaj si zlajšali hote srce, * težke dolžnosti in križi vsakdanski * stiskajo vas, in otroci skrbe. * Kaj bi storili, kak prav bi ravnali, * v svetem misjonu to bote spoznali. 4. Vi gospodarji in ve gospodinje, * ostra na sodbi bo tudi za vas; * brž obrnite sem 472 svoje stopinje, * hitro poteče ta z volj eni čas. * Kako skrbite, kak modro hišujte, * -sebe in svoje zveličat’, tu čujte. 5. Pridi, krščanska mladina, ti tudi, * sini in hčere in posli še vi; * v zanjke dobit’ vas svet spačen se trudi, * bodite srčni, da vas ne vlovi. * Oh, poslušajte glas svefga misjona, * vojska je kratka, alj večna bo krona. 6. Teci k misjonu zagrešena duša, * gnade studenci zdaj tukaj teko, * tukaj zastarani greli se odpušča, * glej spovednico, poklekni pred njo. * Rane skeleče se tukaj celijo, * žalostna srca se tu ohladijo. 7. Oh, ne zamudi, krščanska dušica, * z Bogom se spravit’, glej, dans je tvoj čas, * dans se vtolažit’ da Božja pravica, '* jutre je lahko že sodba za nas. * Danes je lahko še vse pridobljeno, * jutre prepozno in vse za¬ mujeno. 8. Glej, jaz sem blizo, sam Jezus nam kliče, * kdor me dans išče, on našel me bo; * kdor se pa danes od mene porniče, * bode me iskal, pa našel težko. * Zato Gospoda zdaj zvesto iščimo, * svefga misjona kar ne za¬ mudimo. 1). Kar pa obetamo, zvesto držimo; * gola •obljuba saj nič ne velja; * vsmiljen’ga Boga goreče prosimo, * da stanovitnosti milost nam da. * Oh, naj spominja in vselej nas vodi * znamnje misjonskega križa povsodi! 473 Pri pogrebu križevske deklice. 1 . Čujte sestre! čujte bratje, * poslušajte prav zvesto, * kako jemlje v hladni zemlji * mlada deklica slovo. 2. Dobro ste jo vsi poznali, * in jo I. klicali, * po pravici spoštovali * zavolj njene pridnosti. 3. ** let je komaj stara, * pa je morala umret’; * kakor rož’ca čisto mlada * morala je v večnost it’. 4. »Slovo hoče še jemati * rajna sestra dans od nas, * mrzlo roko nam podati, * nam povedat’ mili glas. 5. Srečno, srečno, ljubi oča! * pravi milo vaša hči, * srečno, srečno, mama zlata! * rajna I. govori. 6. Kar z menoj ste pretrpeli, * naj povrne Jezus vam! * Bog daj, da bi tam objeli * svojo hčer na sodni dan. 7. Tudi sestre, vas objamem,'* v duhu Vas poljubim zdaj; od vas lepo slovo vzamem, * vidimo se v svetem raj’. 8. Spomnite se sestre vaše, * vam v spo¬ minu naj živim! * Pri daritvi svete maše * vašim prošnjam se zročim. 9. Oj dekleta, ve vrstnice * mojih zlatih mladih let! * kmal’ mi hote tovaršice, * zginil ho vaš rožni cvet. 10. Bila sem tud’ jaz vesela, * sem želela vživat’ svet; * kakor rož’ca sem cvetela * v zarji svojih mladih let. 11. Danes pa že truplo gnije * v krila črne zemlje spi, * kamor solnce ne prisije, * belega več dneva ni. 12. Torej srečno, ljubi moji! * ki ste sem me spremljali, * in prosili duši moji * ljubi mir pri Jezusi. 13. Zdaj pa, sestre! se ločimo, * ve od mene, jaz od vas; * za zveličanje skrbimo, * to je rajne I. glas. Tolažnica. 1. Blagor duši, ki nedolžna * zapustila je ta svet; * ker je bila vsa pobožna, * Bog jo če pri sebi ’met’. 2. Kakor lepo, liljo belo * Bog nedolž¬ nost presadi; * kratek čas je vse trpelo, * v svetem raju zdaj cveti. 3. Tam vročina več ne peče, * ne pre¬ biva tamkaj mraz; * ni britkosti tamkaj žgeče, * le veseli mirni čas. 4. Tam med angelji vesela * zdaj pred Jagnjetom stoji, * kjer bo njemu pesem pela * večne hvale in časti. 5. Solze tamkaj ne preliva * izveličano oko; * le veselo srce vživa, * kar še ni ob¬ čutilo. 6. Med izvoljene je vzeta, * ker ta svet je vreden ni; * je med angelje vsprejeta, * da je greh ne pogubi. 475 7. Vse trpljenje konec vzelo, * vsaka žalost tam je proč; * smrt zgubila svoje želo, * nima tam oblasti noč. 8. Srečna duša tamkaj hodi * po cvetlicah večnosti; * vsmiljen Jezus jo zdaj vodi * v vrtu svoje milosti. 9. V svetem raju se sprehaja, * nam na¬ proti se smeji, * svoje roke nam podaja, * ino k sebi nas želi. 10. Le si srce ohladimo, * naj oko se razjasni; * eno samo le želimo, * da bi se spet videli. 11. Ljubi Oče, daj živeti * nam pravično tukaj zdaj, * in z otrokom (z mladenčem — devico) daj prejeti * tamkaj vsem pre¬ srečni raj ! Veselica mrtvih. 1. Kedar nekdaj v hladni zemlji * bo minula moja noč, * spet bo k novemu živ¬ ljenji * me zbudila Božja moč. 2. Naj si truplo konec vzelo, * vera mi spričuje to, * vekomaj ne bo trohnelo, * Je¬ zus ga obudil bo. 3. Jezusa so pokopali. * alj od smrti je on vstal; * tak mi tudi bomo vstali, * to ob¬ ljubo nam je dal. 4. Kaj bi se še smrti bali, * saj je smrt premagana; * le en časek bomo spali, le do dneva sodnega. 476 5. Nekdaj glas Odrešenika * nas iz zbudil bo, * peljal bode pred sodnika dušo in telo. 6. Zdaj v Gospodu jaz položim * trudno truplo spat; * daj mi Jezus, prosim, * le veselo zopet vstat’! groba našo svoje to te J > 'J J ) 1 J,'- J> ( 'J J ') H ‘J ■>) D J 'J [ ji »i ! '-j ' J .*■ =? Nauki za dekleta. Berite jih posebno takrat, kedar ne utegnete iti k nauku. 1. Hočeš poštena ostati in preljubo rožo svete čistosti ohraniti, premišljuj rada in več¬ krat, zakaj te je Bog vstvaril. Samo za to, da bi njega ljubila, njemu služila in enkrat v nebesa prišla, da bi modro živela, in sveta in čista bila na duši in na telesu. Ge tvoje srce ljubi kaj druzega, kakor Boga; če tvoje oči, tvoj jezik, tvoja ušesa, roke ali noge služijo kakemu drugemu, kakor njemu, si nezvesta božja dekla, nisi na pravem potu. 2. Ne pozabi nikoli pričujočnosti božje. Bodi sama ali v druščini, doma ali na potu, • božje oko je nad teboj, pred njim se ne moreš •skriti. Če si tudi sama, si zaprta, si v postelji a li pod odejo, Bog vidi tvoje oči, kamo jih °brneš, vidi tvojo roko, kamo jo deneš, vidi ivoje najskrivniše misli in želje. Riba, kamor 478 se obrne, -— v vodi je; ptica, kamor leti. — v zraku je; in ti, kamor greš in kjer si, — v Bogu si, v njem se giblješ in živiš. Bodi torej sramežljiva, in imej svet strah pred pri- čujočnostjo božjo, pa tudi sama pred seboj. 13. Ne pozabi nikoli svojega ljubega an- gelja variha. Tvoj zvesti prijatelj je: po dnevu te spremlja, po noči pri tvojem zglavju stoji in svojo roko nad teboj drži. Ko zaspiš, — on ! te odene; ko se zbudiš, — on te vzdigne. Si. vesela, — on se s teboj < veseli; si žalostna, on ti srce hladi. Imej ga torej v veliki časti, ne žali ga, ne zapodi ga stran od sebe s svojim- slabim zadržanjem. Priporoči se mu posebno zjutraj, ko vstaneš, in zvečer, ko greš spat; zakaj dekle brez angelja variha je še v večih nevarnostih, kakor slepec brez palice, še prej v jamo {Tadc. 4. Spomni se večkrat, kako draga in ko¬ liko vredna je tvoja duša. Zavoljo tvoje duše je Jezus prišel na svet, se je trudil tri in tri¬ deset let, in je umrl za njo in svojo kri prelil do zadnje kapljice. Ako dušo zveličaš, bo vse prav; ako dušo zgubiš, bo vse zgubljeno. 5. Premišljuj rada, kako kratko je tvoje življenje, kako dolga je večnost. Tvoja leta se raztekajo kakor voda, nikdar več jih ne bo nazaj. Vsak dan, vsako uro in minuto si bliže j groba, bliže smrti — kmalu boš spala v * hladnji zemlji, kmalu se znašla v dolgi več¬ nosti, iz katere te ne bo več nazaj. Večno boš srečna, ali pa večno nesrečna. Preteklo bo toliko jezer let, kolikor je peska, listja in trave na 479 zemlji, kolikor je zvezd na nebu in kapljic v morju, od večnosti pa ne bo ne ena ura pre-> tekla — kakor dolga je danes, tako dolga bo takrat. Oj večnost! večnost! 6. Ljubi Jezusa, Zveličarja svojega iz celega srca, ljubi ga vse dni in vse ure svo¬ jega življenja, in bodi vesela, da ga smeš ljubiti. Oe njega ne boš ljubila, po njem ne želela, boš kmalu zašla, boš želela po neči- merni obleki, po dobri jestvini in pijači, po nespodobnem razveseljevanju, po drugem spolu. Crv nečistosti te bo začel glodati in spodjedati, in padla boš kakor drevo, kateremu se kore¬ nina odseka, in podrtija po tebi bo velika. Hočeš torej biti prava nevesta, moraš Jezusa, svojega ženina in njegovo življenje in trpljenje ven in ven imeti pred očmi in v srcu, kakor tista pobožna dekla, katera sama o sebi takole pripoveduje: Moja prva misel zjutraj, ko vstanem, je moj Jezus, ki je iz ljubezni do mene umrl. Ko se oblačim, mislim na sramotno obleko, s katero ga je Herod oblekel in za norega spo¬ znal. Ko si predprt opasujem, mislim na vrvi, s katerimi so njega kakor razbojnika zvezali. Ko se obuvam, si mislim, da moj Jezus čevljev nikdar ni nosil, dasiravno je storil toliko trdih potov. Ko se češem in opletam, mislim na nje¬ govo trnjevo krono, kako ga je bodla. Ko grem v cerkev k sveti maši, se mi dozdeva, da grem na goro Kalvarijo, kjer je bil križan. Ko hišo pometam, mislim, kako so Jezusa bičali, kako po ječah vlačili. Ko ogenj, narejam, 480 prosim Boga, naj bi v meni prižgal ogenj svoje ljubezni. Ko piskre k ognju pristav¬ ljam, mislim na svetega Petra, ki je svojega Gospoda zatajil,, ko se je na dvorišču pri ognju grel. Ko drva nosim, si mislim, da Je¬ zus je težki križ nesel in trikrat pod njegovo težo padel. Ko grem po vode, si mislim, kako so Jezusa vlekli čez potok Cedron. Ko nož. v roke vzamem, mislim na sulico, s katero so pre¬ bodli njegovo desno stran. Ko drva na ogenj devljem, se spominjam ognja, ki gori v peklu. Ko jed na mizo nesem, mislim na presveto rešuje Telo, ki je jed naše duše. Ko pijem, mislim na kis in žolč, katerega so Jezusu na križu ponujali. Ko pomivam, prosim Jezusa, naj bi me očistil vsega, kar je ostudnega na meni. Ko postiljam, si mislim, kako trda po¬ stelja bila je križ, na katerem je Kristus umiral. Ko se na večer razpravljam, si mislim, kako neusmiljeno so trgali Jezusu oblačilo z ranjenega života, na katerega se je bilo že nekoliko prisušilo. Ko se v posteljo vležem, si mislim, kako bo z mojo dušo, kedar bodo moje truplo položili v hladni grob. — Vidiš! tako delaj tudi ti. 7. Idi rada k sveti maši, če le količkaj moreš; zakaj veče časti Bogu ne moreš ska- zali, kakor če si spodobno in v Bogu zbrana pri sv. maši. Posebno veselje pa imej, če smeš prav pogosto Jezusa v presv. rešujem Telesu prejeti. Kar je zlato solnce zemlji, to je ljubi Jezus tvoji duši. On te razsvetljuje, on te ogreva in ti daje potrebno toploto. Zemlja brez solnca, kako žalostna bi bila! vse bi zmrznilo — in dekleta brez Jezusa, brez več¬ kratnega sv. obhajila, oh kako mrzla so za vse, kar .je svetega in božjega; njih čistost je kakor zimska roža na oknu, ki pri prvi sapi zgine. „ K sv. obhajilu bi šla“, je rekla neka sv. devica, „ko bi imela skozi ogenj in plamen iti“. — Poklekni tudi rada pred altar, na ka¬ terem je Jezus v presv. rešnjem Telesu pri¬ čujoč. Počasti ga; povej mu, kako ga ljubiš; prosi ga, naj ti pomaga v potrebah tvojih. Reci mu: Jezus, moj Jezus! resnično verujem, da si tu pričujoč. Molim te, ljubim te. Ves si moj — oh, usmili se mene! Polena sem in polna ran; ti ni e 1 e h k o o z d r a v i š. R e v n a s e m, v sega mi manjka; ti nie lehko obogatiš. Lačna, žejna sem; daj mi piti od svoje žive vode, nasiti me s svojo sveto milostjo. Oh, Jezus! tvoja sem in tvoja ostanem — živa in mrtva. Amen. H. Moli rada, premišljuj pogosto, kar sve¬ tega bereš ali čuješ na prižnici ali v spo¬ vednici. Oreš sama po poti, navadi se, da boš na tihem molila; in da se preveč ne raztreseš, tudi na delu svoje oči v duhu večkrat obrni na Jezusa, kakor bi ga videla pred seboj. Tiidi je dobro, ako želišz branega duha ostati, da večkrat čez dan s kakim kratkim vzdih- Ijejem svoje srce k Bogu povzdigneš. Reci, po¬ stavim: „0h. moj Jezus, ti moj dobri pastir! razsveti, očisti, vodi me!“ 31 Družb. bukv. 482 Ali.: -„Duša moja! kje so tvoje mi sli V- — le kvišku, kvišku se oziraj!“ Ali: „Moj Bog' in moje vsc!“ Mi: „0 moj Jeztis! da bi te pač nikoli ne raz¬ žalila!" 9. Boj sc greha; zlasti kar je - zoper ■deviško čistost, se boj bolj kakor strupenega gada. Ne dovoli ne v mislih, ne v pogledu, ne v dejanju, kar je zoper sveto sramežljivost, in ne pozabi, da tvoje deviško telo je tempel svetega Duha, da tvoje srce je živ tabernakelj, v katerem Jezus s svojo sv. milostjo prebiva. — Sv. Cita je hlapca za uho udarila, ko je hotel njo. poljubiti, in mu pretila, da bo 'go¬ spodarju povedala, če je ne pusti v miru. In res! mir je imela. — Dekleta! zapomnite si, da hudo je, od hudiča obsedena biti, vendar še desetkrat hujše, v nečistem znanju živeti. Nečistnica, pravi sv. pismo, bo kakor blato na cesti pomandrana, in kakor prah pred vetrom bo zginil njen spomin. Nečisto dejanje je de- vištva pogreb. Poslušajte, kako je pisal svoje dni Mi¬ lanski škof, sv. Ambrozij, zapeljani deklici: „Ko boš moje pismo zagledala, mislila boš, od kod je to pismo! kdo neki mi piše? Piše ti tvoj nekdanji pastir; on piše svoji zgubljeni ovčici, on piše tebi, ki si tolikanj usmiljenja vredna, in si zgubila ime in čast device. Kje hočem začeti? kje hočem končati? kako ti prav živo popisati tvojo sedanjo nesrečo? Ali bi ti popisoval milosti, katere si zgubila, ali bi te miloval in žaloval nad škodo, v katero 483 si zabredla V Bila si devica v raju Gospodovem, bila si nevesta nebeškega ženina. Jezusa Kri¬ stusa, bila si prebivališče svetega Duha, bila si lepa lilija v vrtu nebeškem; in ker ti toli- krat rečem: bila si, — te že ta beseda sili, ravno tolikrat vzdihniti, da nisi več. kar si bila. Bila si v cerkvi, kakor golobček, kateri ima zlate in srebrne peroti, bila si rožica med deklicami, bila si kakor svetla in leskeča zvezda v roki Gospodovi; in ni sc ti bilo bati ne vetra ne oblakov, kateri bi te zamegli, omra¬ čiti ali zakriti. Ob, kako ljubeznjiva si bila! bila si na 'zemlji, kakor angeljček božji. Pa oj in oj! kakošna sprememba je zdaj pri tebi! — Iz device božje si postala nesram¬ nica hudičeva, iz neveste Jezusove nevesta sata¬ nova in nesnaga zavržena — iz ternpla Go¬ spodovega si postala hlev gnusobe, iz prebiva¬ lišča sv. Duha bajta hudičeva, in si bila prej vrla roža, zdaj si suh in črviv štor. Poprej si kakor golobček brez straha okoli letela, zdaj pa se moraš sama sebe sramovati, in če te. kdo pogleda, se skrivati kakor sova. Ki si poprej zavoljo ’ svoje čistosti kot najčistejše zlato se lesketala, si zdaj zaničljiva postala kakor blato na cesti. Ki si bila poprej svetla zvezda v roki Gospodovi, si zdaj kot iz neba padla in v črno oglje spremenjena. Gorje tebi, reva! gorje ti, ki si toliko milosti in časti v tako kratkem času zapravila v nesramni sladnosti“. — Vidite, dekleta! kaka nesreča za vsako, ki svojo čistost zapravi in se ne¬ čistosti vda. 31 * 484 10. Beži, ko se nevarnost ali skušnjava bliža, in ne pozabi, da čeravno je tvoja,*volja dobra, je vendar meso le slabo. Marija se je ustrašila, ko je ang-elj prijazno jo pozdravil, ko je videla, da je sama ž njim. kakošen Strah še le bi jo bil obšel, ko bi bil angelj bliže stopil, ko bi bil hotel njo prijeti, objeti ali poljubiti! — Posnemaj jo tudi ti, in vama bodi. Ge boš z moškimi rada se norčevala, trgala, cukala ali ž njimi se metala, če boš morebiti celo po noči jih k sebi puščala, boš kmalu smrtno rano dobila, ki se ne bo zacelila več. Posebno skrbljivo pa se ogibaj tistih nesramnežev, ki kakor hudi psi nad vsako de¬ klino lajajo, in svoje smrdljive prste po njih stegajo — ne daj jim lepe besede, ne prijaz¬ nega pogleda, in žc od deleč glej, kako se jih boš ognila. Dekleta! nevarnosti na svetu je toliko za vas, da me srce zaboli, ko zmistim na vašo slabost. Greste v mlin, v prodajalnico; greste na gostijo ali po noči k mrliču; vas spravijo na semenj, na kak shod ali božji pot; pridejo k hiši vojaki ali rokodelci; ste same na potu, ste v bosti, ste v službi ali celo v domači hiši, če ste same doma, malokedaj je za vas brez skušnjav. Spomladi pri kopi v vinogradih, •— med kake jastrebe pridete včasi! po letu pri mlačvi na skednjih; pri košnji, posebno po rovtih in planinah ; na jesen, ko se proso mane, turšica kožuha ali lan tare; po zimi pri preji, ko se po hišah snidete; povsod so nevarnosti- 485 Nevarnost je že pri delu, posebno pri ponoč¬ nem delu; ker satan ima povsod kakega po¬ magača, ki mu v rog trobi in v vaših mehkih srcih podpihuje in vžiga ogenj nečistosti. Ne¬ varnost je pa se veča, če po noči domov greste ali tam ostanete, in nimate varnega kraja, kjer bi ležale. Dekleta! za božjo 'voljo vas prosim, ne podajajte se same v nevarnost; če pa ni drugače, da se je ogniti ne morete, ne prestrašite se preveč in srca ne zgubite — nihče vam vzel ne bo, kar same nočete dati. Le kvišku vzdignite svoje srce, na Jezusa in Marijo zakličite in zmagale hote — z vami je Bog, z vami je Marija, z vami so vsi nebeški duhovi. Bodite pa tudi modre in razumne, držite skupej, ki ste še poštene, in potegujte se ena za drugo. Ne pustite, da bi katera sama po noči hodila ; ne pustite, da bi v ne¬ varni hiši sama prenočevala — ali jo sprej¬ mite., ali seboj vzemite — ali pa naj katera druga pri njej ostane. Ne pozabite, kar vam povem: Hujša ko je vojska, lepša je krona, in tista, katera ostane pridna, poštena in sra¬ mežljiva, je več kot zlata vredna, je vredna nebeškega raja. 11. Glej, da se nikoli preveč ne naješ in ne napiješ, ker to je škodljivo za truplo in za. dušo, in nikoli svojega želodca toliko ne obloži, da bi ničesar več užiti ne mogla. Po¬ sebno pa, Bog te varuj, da se ne upijaniš. Brd, da ni lehko gršega, je pijanec, vendar čez vse grdo je pijano dekle; kako bi ono čisto, kako zramežljivo bilo, ker morebiti še svojega srama ne pokrije? Ne bodi kakor tista fantovska dekleta, ki se pri vratih, pri oknih ali na voglih tako dolgo nastavljajo in ponujajo, dokler jih kdo v krčmo ne zakliče ali potegne — taka sama sebe obsodijo. Sv. pismo pravi: „Ne glej na vino, ko je rumeno, se v kupici lesketa in milo po grlu teče, poslednjič pa v gr i zn e kakor modras, in svoj strup po tebi razlije 11 .. Da, v resnici! vino, dasiravno nima zob, vendar marsikatero dekle vgrizne tako, da se ji milo stori, kolikorkrat se spomni na to, kar je storila v pijanosti. 12. Ge te malovredni ljudje zavoljo tvo¬ jega devištva za neumnico imajo, če te zasme¬ hujejo zavoljo tvoje pobožnosti in pravijo, da si tercijalka ali kvaternica, da se boš posve¬ tila in topla v nebesa prišla, ne daj se zmotiti s takimi neslanimi besedami. Kaj! boš raji Boga žalila, raji dušo svojo zgubila, kakor slabim ljudem.se zamerila? Bodi modra in ne sramuj sc pobožnega in sramežljivega življenja, ne sramuj se svojega Boga in njegove službe. Spomni se, kaj Jezus pravi: „Kdor se s ra¬ ni u j e m ene pred 1 j u d m i, n j e g a s e b o m tudi jaz sramoval pred svojim Oče¬ tom, ki je v nebesih“. 13 Ne daj se zmotiti in ne odstopi od pravega pota zato, ker slišiš toliko grdih besed, ker vidiš toliko slabih vzgledov in toliko po¬ hujšanja in razbrzdanosti po svetu. Ne reci sama pri sebi: To in ono- ne more pač biti tako velik greh, ker tolikanj ljudi tako živi! 4 (S 7 Ali mar ne veš, kaj Jezus sam uči, da pot v pekel je široka in prostorna, in mnogo jih je, ki hodijo po njej ? Ali meniš,, da ogenj v peklu bo manje žgal, če se jih bo znašlo mnogo poleg tebe? Ali ne pravi sv. pismo samo, da nečistniki, pijanci, tatje, opravljivci in preklinjevalci ne pojdejo v nebeško kra¬ ljestvo? -- naj jih bo že malo ali veliko. 14. Vbogaj rada svoje stariše, ako si v službi, pa gospodarja in gospodinjo _ svojo v vseh rečeh, ki 'niso zoper zapoved božjo. Ne pozabi, kaj pravi sv. pismo: „Očetov bla- g o slov o t r o k o m hiše z i d a. m a t e r n a kletev pa jih na tla podira". Posebno pa hvali Roga, če imaš dobro, bogaboječo mater, in moli in prosi vsak dan, naj ti jih ohrani Oče nebeški še mnogo mnogo let, zakaj, skrbno, pobožno mater imeti, jc bolje za te, kakor deset kmetij, bolje kakor biti kraljeva liči. Pa tudi dobra jim bodi, posebno če so mati tvoja stara že in potrebna; če druzega nimaš, pritrgaj si kaj od ust, postavim, kak grižljej belega ali tudi zmesnega kruha, in daj ga materi •— Bog ti bo povrnil, da boš toliko bolj pridna in v dobrem rastla. Oe pa nimaš več stavišev, ali znabili ne moreš biti pri njih, drži se toliko zvestejše svojega spovednika, ki ti jih je Bog dal. Moder in pobožen spovednik so za dekleta na j veča sreča, so njih najbolji prijatelji — zatorej ljuba dekleta! molite in prosite za svojega spoved¬ nika vsak dan, in ubogajte jih rada, da vas bodo veseli, in ne bodo vzdihovali nad vami,. 488 ker to bi ne bilo dobro za vas! Čujte! kaj v%m povem od sv. Terezije. Bila je, enkrat namenjena, iti na kraj, kjer so hoteli zidati samostan ali klošter. Silno rada bi bila šla, in vsa pripravljena že je bila za pot: ko pa svojega spovednika vpraša, ali sme iti. rekli so ji, da ne. Srce jo zaboli in huda vojska vstane v njej, ali bi ubogala ali ne: vendar sč premaga, zataji svojo lastno voljo in ne gre. In glej ! kmalu potem ji je bilo razodeto, da samostan se bo vendar zidal, in sicer vso lepše, kakor ko bi bila ona zraven prišla. Oj sveta pokorščina, ti nebeška hči! prikupi in vtisni sc dekletom prav globoko v srce. , 15. Pride sveta nedelja, hvali Boga, da si doživela veseli Gospodov dan, in skrbi, da si nabereš prav veliko lepih in svetih rožic za svoje srce, in si vpleteš prav veliko zlatih zvezdic v svojo krono za nebeško kraljesto. . Obleci se sramežljivo in čedno, in pojdi ob pravem času v cerkev. Po potu grede in v cerkvi drži 'oči na se, da si sama skušnjav ne napravljaš. Bodi spodobno in v Bogu zbrana pri sv. maši, poslušaj pazljivo božjo besedo, in pojdi tudi k popoldanski službi božji, če ti je količkaj mogoče. Moli sv. križev pot, vzemi kake pobožne bukve v roke, in beri in pre- * misijuj eno ali drugo sveto resnico. Ne pozabi moliti za ranje tovaršiee svoje; ne pozabi ob¬ iskati, če je katera bolena; in si kaj zamudila ob delavnikih, skrbno popravi. Najlepšo in najdražjo rožico za svoj venec pa si boš od¬ trgala, če se boš sklenila z ljubim Jezusom v sv. režnjem Telesu. Jaz sam sem slišal več¬ krat že od pobožnih deklet, da slajšega veselja y ne poznajo in ne želijo, kakor če smejo vsako nedeljo v cerkev in k spovedi iti, in Jezusa sv. rešuje Telo prejeti v podobi belega kruha — zatorej prosim Boga, da bi bila tudi ti, ki to bereš, ena izmed tistih blagih deklet. 16. S svojim jezikom naredi zavezo, da boš vsikdar resnico govorila. Laž je grda nagnusna reč, naj ne pride iz dekliških ust. Lažnjiva usta duša morijo, pravi sveto pismo. ~ Kavno tako grdo je tudi obrekovanje in opravljanje, s katerim svojemu bližnjemu lehko veliko krivico storiš; pa tudi svoji duši lehko smrtno rano vsekaš. Le verujte mi, dekleta! za vas je najlepše in tudi najboljše, če rada molčite in ste rada tiha. IJe porajtajte. 'če tudi ljudje pravijo, da ste bahava, da se jezno držite ali da niste za nobeno druščino; am¬ pak toliko večkrat se spomnite besed sv. pisma, ki pravijo: „Kdor se z jezikom ne pre¬ greši, jo p o p o.l-e n“. Katera pa veliko go¬ vori, je težko težko zbranega duha, večidel slabo moli, in se lehko veliko pregreši Ne pozabi tudi, kaj Jezus pravi, da pri sodbi božji bo treba za vsako prazno besedo odgovor dajati. 17. No bodi visokih misel, in ne dopusti, da hi se napuh v tvojem sren. vgnjezdi!; zakaj Bog svoje darove in milosti razliva le čez ponižna dekleta, do prevzetnih pa mu mrzi. (Je si zalega lica ali lepe postave, ne domišljaj si zategadel; temveč toliko bolj prikrivaj in za- grinjaj svojo lepoto, da razujzdanei s svojimi očmi za teboj stregli ne bodo. Sv. Roza je bila čudno lepili las; odstrigla si jih je, da nesramneži niso več za njo zijali. Sv. Cita v najhnji vročini ni odgrnila svojega nadprsnika, ker se je bala, zoper sv. sramežljivost se pre¬ grešiti. V svoji obleki bodi sicer čedna in snažna; sv. Bernard pravi, da umazanih deklet tudi Jezus ni ljubil;' vendar ne pozabi, da v božjih očeh lepo je eno oblačilo, oblačilo svete čistosti. Lepše ko ostane to tvoje sveto obla¬ čilo, lepša tudi bo tvoja telesna lepota, po¬ sebno na dan vstajenja; če pa to svoje obla¬ čilo zamažeš ali zgubiš, je proč vsa tvoja le¬ pota, podobna si mrliču na mrtvaškem odru, ki se ti gnusi, naj bo tudi najlepše oblečen. Sv. Hieronim pravi, da dekle, ki si lice le¬ potici, svoje lase v kodre zvija ali z dišavami maže in se umetno mebkuži, je kuga in miš¬ nica. ki nedolžnost mori. 18. Varuj se lenobe; ona je začetek in mati vseh hudobij. Poglej vodo, ki mirno stoji; kmalu se osmradi in mnogo grdega mrčesa v sebi zaredi. Poglej dekleta, ki so lena in se dela ogibljejo; njih srce ni druzega kakor smrdljiva mlaka, ki je polna grdili in nespodobnih misli in želj. Zatorej ne delaj si premehke postelje in ne pospavaj predolgo. Od predolgega spanja postane truplo in duša puhla, kakor repa, ki dolgo v kleti leži. Osem ui' spati je za zdrava, odraščena dekleta čez za¬ dosti : kar je več, je lenoba. Za bolj pridna dekleta je tudi sedem ur zadosti: šest ur, pra- 4! >1 vimo. pa spijo svetniki in angelji. »Sv. Fran¬ čiška ni nobeno noč več, ko dve uri spala. — Bodi pridna na svojem delu; ne postopaj, ne toži rada, da imaš veliko opraviti: temveč bodi vesela, da si trdnega zdravja, da imaš čvrste roke in ude, in da moreš delati. Če pa z rokami nimaš dela, pa beri ali piši, ali pre¬ pevaj ali moli. ali premišljuj, ali vzdihuj, ali molči ali trpi voljno in srčnti vse, kar te za¬ dene; zakaj nebeško veselje je vredno takih, in še vse linjih bojev. 19. Varuj se nagle in hude jeze, ki ti zdravje kali, dušo pa v pekel pogrezuje. De¬ kleta, ki se rade jezijo, strupenega gada v sebi redijo, ki jih vseskozi grize in pika. če hočeš torej zvesta Jezusova učenka hiti, ne smeš za grešno jezo nobenega prostora imeti v svojem srcu. »Sv. pismo pravi: Težek je kamen, težek je pesek: ali huda jeza je težja, kot kamen in pesek. Kamen in pesek vleče v globoko, v brezno; huda jeza pa v nesrečo, v brezno pogubljenja. Zategadel če čutiš, da »se jeza v tebi vnema, vzdihuj pogosto in reci: Ljubi moj Jezus, stori me močno, da me jeza ne zmaga, da bom krotka in pohlevna, kakor si bil ti. 20. Bodi previdna in varna: čuj in moli, da v skušnjavo ne padeš. Dekleta, dokler niso spačena, so večidel dobrega, mehkega srca; polna svetih sklepov in lepili obljub. Ob! kake obljube včasih delajo, kako bodo Jezusa ljubila, Marijo, častila, in čisto in sramežljivo živela ; ali njih moč je slaba, njih varnost pre- 402 mala, zato se dajo tolikokrat zmotiti, da imajo vse svoje žive dni solzne oči. — Bodi varna, posebno po noči. K mrličem po noči hoditi, možkim svetiti, kadar grejo vun ali spat; spati na polja, pri peči, pri ognjišču, na svislili ali hlevih, po parnali in poj atah, ali na takem kraju, kjer možki ležijo, je za dekleta vselej nevarno in ni brez greha. Le kjer se dobro zakleneš, tam naj tvoja postelja bo. Ravno tako varna moraš biti, ko se skušnjave« bliža. Beži če je mogoče; če te pa prime, iztrgaj se mu iz rok; za v reši, kliči na pomoč na ves glas, udari na vso moč, in ne boj se nobene zamere, ne boj se druzega kot greha. Daši-* ravno si morebiti še mlada in rahla, vendar zmagala boš, če se boš branila iz vse’ svoje moči in boš Jezusa imela v svojem srcu. In ko bi tudi svoje življenje zgubila v vojski za svojo sveto čistost, boš pa v nebesih poleg sv. Neže, sv. Lucije, sv. Agate in drugih sv. mučenic sedela, in se kakor zlato solnčice svetila v svoji lepoti. 21. Ne povzdiguj se, če si boljšega stana, in ne misli, da si zato kaj več, ker si pre¬ možnih starišev; pred Bogom smo vsi berači. Revnega Lazarja so angelji v nebesa ih Ji, zato ker je bil bogat na čednostih; bogatin pa, ki sc jo vsak dan zavijal v škrlat in tan¬ čico, pa ni usmiljenja imel, je bil v peke! pokopan. Ne misli torej, da si nesrečna, zato ker si revna ali se po službah potikati moraš vse svoje žive dni. Tvoja duša in nedolžnost tvoja je več vredna, kakor vse bogastvo sveta; 493 in uboga dekla, ki ima hodnik na životu in voke od žuljev vse trde, v svojih prsih pa čisto srce, je v, božjih očeh sto in stokrat lepša, kakor najžiahtniša gospodičina, ki se na videz vsa sveti od zlata in srebra, srca pa več zdra¬ vega, čistega nima. — Marija, sv. Jožef in apostoli vsi so bili ubogi in revni, in zdaj so prvi v nebeškem kraljestvu: to ti očividno kaže, da Bog je ubogih poseben prijatelj. 22 . Ne hodi prerada po vesi in po hišah, in ne letaj preveč po cerkvenih shodih in sem¬ njih, da svojega duha preveč ne raztreseš. Najljubši in najprijetniši kraj naj ti bo tiha pobožna hiša, na katero te tvoj stan veže, in pa cerkev, v kateri tvoj Jezus prebiva in svete zakramente prejemaš. Prav je sicer, če tu in tam svojo pobožno tovaršico obiščeš; ni pa prav, če te doma na strani tvoje matere nikoli ne trpi, če te druzega ne veseli, kakor dru¬ ščina ali tovaršija posebno druzega spola, Ker je neumen smeh, velik truš in šunder, kjer po¬ tepini klafajo in grešne norce vganjajo, ondi ni za sramežljive dekline; temveč kakor se vijolica najrajše pod grmovje skrije in toliko lepše doraste, tako hodi tudi ti prijateljica tihega življenja, v samoti in med modrim molčanjem se čednost večidel najlepše razcveta. Če boš pa po slabih potih, po vsakem cer¬ kvenem shodu sc klatila, čc boš rada po krčmah s svojo janko klopi pobrisavala, in dajala se napajati od nesramnih frkovcev, bos kmalu izbrisana iz števila sramežljivih, križevskib deklet, in boš prišla v črne bukve pri Bogu in ljudeh. 494 23. Ne hodi na ples, in najboljše za te, če plesati nc znaš. Koliko deklin bi britkili solz ne točilo, koliko bi jih v večnem ognju ne gorelo, ko bi ne bile šle na plesišče ! Sv. škof Razili j pravi, da vselej so mu stopile solze v oči, kolikorkrat je videl dekline in žene plesati, in sv. Avguštin se ne boji. na¬ ravnost reči, da bolje bi bilo,„ ob nedeljah in praznikih kopati in orati, kakor plesati. Naj- ostudniši pa so tisti plesi, na katere šeme ali maškare hodijo, in Rog ne daj, da bi se ti katerikrat našemila, ali se celo oblekla v ob¬ lačilo druzega spola. Tudi v korffbdijo, v gledišče ali teater ne hodi, če hočeš ostati sramež¬ ljivo dekle. 24. Čez vse| nevarne pobožnim dekletom so tudi pohujšljivc bukve in tiste nesramne mažure in pisarije, ki sv. vero podkopavajo in nečistost z rožami obvijajo. Oh, koliko deklin se popači po njih! Take bukve niso druzega vredne kot ognja. Če pisati znaš in te dekline prosijo,, da bi njim pisala kako zaljubljeno pismo, ne v vdaj se, da ne boš ptujih grehov, deležna. Če pa ti kako slabo pismo dobiš, svoji materi ga daj ali pa v ogenj zaženi. Hraniti tako pismo, ne bo dobro znamenje za tebe. 25. Si trdnega zdravja, nimaš težkega dela ali kakega druzega pravičnega izgovora, posti se rada in pritrgaj si zdaj to zdaj ono, —- zdaj kak griži jej kruha, zdaj kako Četrt ure spanja ali kaj druzega; posebno pa od cerkve zapovedane poste drži zvesto in natanko. 495 Postil se je Jezus, Zveličar tvoj ; postile so sc dekleta vsa, ki ,so sv. čistost ljubila; posti se tudi ti, ako hočeš ostati cisto in sramežljivo dekle. Če boš imela zmiraj poln želodec jedi, bo tudi glava tvoja zmira j polna grdili -misli; in če si ne moreš nič odreči, kar tvoje truplo poželi, tudi skušnjav zoper sv. čistost ne boš mogla premagati. — Vendar preveč treti svo¬ jega trupla tudi ne sineš, posebno če si še zelo mlada ali slabega zdravja; tudi kakih nenavadnih pokoril si ne smeš nalagati brez dovoljenja svojega modrega spovednika. 26. Beri in poslušaj rada, kako so živeli svetniki božji; življenje svetnikov, pravi sv. Frančišek, je živ evangelij. Najbolj pogosto pa beri in premišljuj, kako so živele svete device; kako ojstro se postile, kako goreče molile, s kakim svetim veseljem hodile k spo¬ vedi in k sv. obhajilu; kako ljubezen so imele do Jezusa in Marije, kako skrb za devištvo svoje in kake pogoste in hude vojske. Vidiš! ravno po tem potu, po katerem so one hodile, moraš hoditi tudi ti, če hočeš za njimi priti; po drugem potu boš gotovo zašla. Svetujem ti, da si za vsaki mesec izvoliš kako svetnico, njene čednosti posnemaš in se njeni prošnji priporočuješ. 27. Zlasti pa ljubi in časti Marijo pre- čisto devico, ki je poštenih žen in sramežljivih deklet pesebna varhinja in pomočnica. Kri- ževska družnica biti in Marije ne častiti, se ne strinja in ne mogla bi srečna biti. Njej v čast si ob sobotah rada kaj pritrgaj, ob njenih godovih rada k spovedi pojdi in k božji mizi stopaj, zvesto vsak dan po trikrat moli angelj- sko češčenje in večkrat tudi lavretanske lita¬ nije, Daj se zapisati v bratovščino srca Mari¬ jinega- in živega rožnega venca, preskrbi si blagoslovljeno svetinjo čistega spočetja na vrat. poljubi jo večkrat; zlasti .vsako jutro, vsak večer in v skušnjavah, ter reci: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, k i k te b i pri b ež i m o! Kolikorkrat pobožno te besede izrečeš in svetinjo poljubiš, zadobiš vselej sto dni odpustkov. , 28. Zakona preveč ne požel uj, da ne zaideš v nesrečo. Dobro je, omožiti se, pa še boljše in lepše, ne omožiti se; zatorej bocli vesela in hvali Boga, če ti je odločil dekliški stan. (te pa pošteni snubci pridejo, prosi sv. Duha za. razsvetljenje, svojega spovednika, svoje modre stariše ali pa tudi kako pobožno ženo,' ki je v tej reči skušena, za svet, da boš prav izvolila. Ne izbiraj si stana, ko se tvoje srce močno giblje; ampak le, ko si mirna; najbolje takrat, ko si pri sv. obhajilu bila ali po oprav¬ ljeni pobožni molitvi. Varuj se, da te v krčmo ne spravijo, in tvojega razsodka v vinu ne v topijo,, Nc prenagli se, ne obljubi prehitro; in najbolje je vselej, da si za kake dni od¬ loga sprosiš, da poprej si dobro premisliš in prevdariš. Tudi starišev, ako nimaš celo no¬ benega nagnjenja, v tem nisi dolžna ubogati. Ne jemlji pijanca, ne skopca, ne igralca, nc nečistnika, naj bo bogat ali lep, kakor koli; boljše je, služiti vse žive dni za pošteno deklo, 497 kakor dan na dan grenek pelin piti v nesreč¬ nem zakonu. Ne svetujem ti moža, ki je višega stana ali bogatejši kakor ti: ko ho tvoje lice upadlo, se te bo naveličal in ti očital r tvoj revni stan. Ne svetujem ti moža presta- ! rega, če si še mlada, utegaila bi kmalu vdova ! biti; pa tudi ne premladega, če si že priletna in si odcvetela, mož bi ti bil lehko nezvest; tudi vdovca, ki ima že, več otrok, ti ne sve¬ tujem, lehko bi prišla v hude razprtije. Naj¬ bolje je, ako sta mož in žena enakega stana, enako izrejena, enako stara in premožna. Ako si pa besedo dala in se zaročila, varuj se ob¬ jemanja, poljubovanja in sploh vsake najmanjše nespodobnosti,, da boš belo lilijo sv. čistosti neoskrujenp prinesla pred altar. 29. Si dekla, poišči si pošteno službo, da I smeš iti v cerkev, k spovedi, da lehko držiš zapovedane poste in Bogu lepo služiš, kakor sv. Notburga. Ogibaj se, kolikor je mogoče, krčme in takih služeb, kjer je veliko možkih poslov, ali kjer so odraščeni sinovi, zato ker v takih hišah je navadno za dekleta mnogo skušnjav in nevarnosti. Ne poželuj, da bi ti bilo predobro; boljše ti je na kmetih cokle nositi, bosi hoditi ‘in ovsenjak jesti, pa pošteno živeti, kakor po mestih in trgih našopirjeni hoditi, meso jesti in kavo piti, pa grehu služiti. Tudi ne bodi žalostna, da moraš zmirom služiti, in ne reci: Kaj ho z menoj, ko bom obnemogla in, se postarala? kdo me bo živil? Kdo drug, kakor Oče nebeški, ki vrabca na strehi in j črviča v blatu ne pozabi. Priden gospodar ne Družb. bukv. 32 498 pusti stradati svoje zveste dekle; kaj meniš, da bo Bog tebe zapustil, ako mu. boš zvesto slu¬ žila? In povej mi, ali ni lože, samo sebe pre- živiti, kakor v zakonu biti, in preživiti zraven sebe še troje ali petero otrok, ki jokajo po kruhu? Ne pozabi torej, da tudi za tebe je le eno potrebno: da zveličaš svojo dušo. 30. Hvali Boga, da te je poklical k pravi edino zveličavni veri; zakaj milost čez vse mi¬ losti je prava sv. vera, in brez nje ni mogoče Bogu dopasti. Skrbi pa tudi, da se boš naukov svete vere pridno učila, in po njih ravnala vse svoje dejanje in nehanje: zakaj Jezus pravi: „Ne vsak, kdor pravi: Gospod! Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak le kdor dopolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on pojde v nebeško kraljestvo 41 . 499 Še dvajset zlatih naukov. (Za šmarnice.) Ljuba deklica! Hočeš postati prav pridna, in biti Bogu čez vse ljuba, glej in skrbi, da ne bo: 1. Nobeno jutro brez prisrčne molitve. 2. Nobena ura brez kakega pobožnega vzdih - ličja. 3. Nobeden dan brez zatajevanja. 4. Nobeden teden brez napredovanja v do¬ brem. 5. Nobeden mesec brez svete spovedi. 6. Nobeno leto brez nove krone. 7. Nobeden pogled brez sramežljivosti. 8. Nobena beseda brez premisleka. 9. Nobeno delo brez dobrega namena. 10. Nobena spoved brez kakega poboljšanja 11. Nobeno sv. obhajilo brez Čistega srca. 12. Nobeno veselje brez hvaležnega spomina na Boga. 13. Nobeno trpljenje brez vdanja v voljo božjo. 14. Nobena tovaršija brez spomina na pri- eujočnost božjo. 15. Nobeden pregrešek brez skesanja. 16. Nobeno razžaljenje brez odpuščenja. 17. Nobena krivica brez povrnjenja. 18. Nobeno pohujšanje brez poravnanja. 19. Nobeden revež brez obmilovanja. 20. Nobeden večer brez spraševanja vesti. 500 Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti. (Poleg sv. Alfonza Lig.) 1. Prizadevaj si ven in ven, rasti v lju¬ bezni do Jezusa Kristusa. 2. Vzbujaj svojo ljubezen do Jezusa Kri¬ stusa večkrat na dan, posebno hitro ko se vzbudiš in preden zaspiš, in prizdevaj si vse¬ skozi, skleniti svojo voljo z njegovo sveto voljo. 3. 'Rada premišljuj njegovo britko trpljenje. 4. Prosi Jezusa prav pogosto in prav lepo, 'da bi te ljubil. 5. Obhajaj s# vsak dan večkrat po du¬ hovno — kako? nahaja se v teh’ bukvicah. 6. Rada obiskuj Jezusa v svetem režnjem Telesu. 7. Vsako jutro vzemi svoj križ iz rok Jezusovih. S. Vzdihuj po smrti in po nebesih, da bi Jezusa popolnoma in večno ljubila. 9. Govori rada od ljubezni do Jezusa Kristusa. 10. Zopernosti, ki te zadevajo, veselo sprejemaj zavoljo Jezusa. 11. Veseli se nezmernega zveličanja božjega. 12. Stori vselej to, kar Jezusu najbolj dopada, in nič mu ne odreči, kar je njemu všeč. 13. Želi in skrbi, da bi Jezusa vsi iz vsega srca ljubili. 14. Moli rada za spreobrnjenje grešnikov in za verne duše v vicah. 501 15. Potrebi iz svojega srca vsako na¬ gnjenje, katero ni za Jezusa. 16. Obrni se pogosto k Mariji, sveti ma¬ teri, in prosi jo, da bi ti pridobila ljubezen do .Jezusa. 17. Časti Marijo, da se boš priljubila Jezusu. 18. Stori vse, kar moreš, da bi se Jezusu prikupila. 19. Ponudi se večkrat Jezusu, da hočeš rada trpeti iz ljubezni do njega. 20. Bodi pripravljena, rajše umreti, kakor premišljeno s kakim malim grehom razžaliti svojega Jezusa. 21. Voljno trpi, kar te britkega zadene, in reci: Tako je všeč mojemu Jezusu. 22. Rada si kaj odreci iz ljubezni do Jezusa. 23. Moli, kolikor moreš. Imaš obilno časa. moli obilo; če ti pa kratko hodi s časom, opravi malo dobro in zvesto. 24. Zatiraj in zatajuj se, kolikor ti do¬ pušča pokorščina. Nobeden dan naj ne mine brez zatajevanja. 25. Vsako spoved ih sveto obhajilo in sploh vsako svojo pobožnost opravi tako, kakor bi bila riajzadnja na zemlji. 26. Ob času dušne teme in suhote ne opusti nobenega dobrega dela. 27. Nič ne stori in nič ne opusti zavoljo ljudi — temveč vse le zavoljo Boga. 502 28. Ne pritožuj se v bolezni; temveč voljno in tiho trpi in skleni svoje trpljenje z Jezusovim trpljenjem. 29. Rada bodi sama, da se z Jezusom samim razveseljuješ. 30. Otožnosti ne odpiraj svojega srca. 31. Rada se priporočaj dušam, ki ljubijo Jezusa. 32. V skušnjavah svojih teci h križanemu Jezusu in k žalostni Materi božji. 33. Vse zaupaj na trpljenje Jezusovo. 34. (Je si padla, ne obupaj: temveč pre¬ cej se skesaj, trdno skleni, da se boš pobolj¬ šala, in prej ko moreš, se spovej. 35. Svojim sovražnikom rada dobro stori. 36. Govori dobro o vseh, in če ne moreš izgovarjati dejanja, izgovarjaj vsaj namen. 37. Pomagaj bližnjemu, kolikor moreš, v dušnih in telesnih potrebah. 38. Ne stori nič'in ne reci nič iz nevolje; če se pa kaj pregrešiš zoper ljubezen do bliž¬ njega, prosi za zamero in govori krotko. 39. Beseda tvoja naj bo vselej krotka in ne preglasna. Tudi ne smejaj se preglasno. 40. Ako si zaničevana, ali preganjana, daruj vse Jezusu. 41. Svoje predpostavljene spoštuj, kakor jih je spoštoval Jezus. 42. Vbogaj brez besedovanja in brez ne 5 volje, in ne išči, kar samo tebi dopada. 43. Opravljaj rada najborniša opravjla, in ne kujaj se, če delo ni po tvoji volji. 44. Imej dopadenje nad najubožnišimi rečmi. 45. Sama o sebi ne govori ne dobrega ne slabega. Ne hvali se, pa tudi svojih sla¬ bosti ne razkladaj. 46. Ponižuj se tudi pred takimi, ki so slabši, kakor ti. 47. Ako te kregajo ali svarijo, ne iz¬ govarjaj se. Bog ve za vse in on bo tvoj sodnik. 48. Ako te česa dolžijo, ne opravičuj se. 49. Če nisi mirna, tiha bodi — ne govori. 50. Ponavljaj vseskozi sklep, da se hočeš zveličati, in reci: M oj.Je z us! vsa sem tvoja, bodi tudi ti ves moj. Drugi nauki. (Poleg sv. Terezije.) 1. Kakor zemlja, naj bo kakorkoli rodo¬ vitna, pa se ne obdeluje, ne rodi druzega kakor trnje in osat: tako je tudi z nami ljudmi. 2. Od duhovnikov in redovnih ljudi ne smeš govoriti drugače, kakor prav dobro. 6. Kjer je veliko ljudi, govori vselej malo — govori manj ko moreš. 4. Karkoli delaš in počenjaš, bodi sramež¬ ljiva, da ostaneš čista. 504 5. Ne prepiraj se nikoli veliko, posebno ne zavoljo' reči, ki imajo malo v sebi. 6. če koga nagovoriš, nagovori ga z zmerno veselim obrazom. 7. Ne imej nikogar za norca. 8. Ne kregaj nobenega prehudo, ampak s ponižnostjo, in spomni se svojih slabosti. 9. Ravnaj se po ljudeh, s katerimi imaš opraviti: bodi vesela z veselimi, žalostna z žalostnimi, in zadrži se do vsakega tako, da bi vse Kristusu pridobila. 10. Ne govori nikoli, kar nisi poprej dobro premislila in Bogu priporočila — da nikdar ne zineš kaj takega, kar je njemu zoperno. 11. Ako te česa obdolžijo, nc izgovarjaj se, kakor k večemu v najočitnišib rečeh. 12. Ne govori nikoli o sebi, kar je tebi v čast in hvalo* postavim o svoji ponižnosti, o svoji dobri glavi, o svojem dobrem srcu, razven ko bi mislila, da bi bilo Bogu v čast in tvojemu bližnjemu z zveličanje, pa še takrat z vso ponižnostjo in z vednim spominom na Boga, od katerega imaš vse. 13. Ne hvali preveč, kar govoriš, in ne zagovarjaj preveč svojega mnenja. 14. Med vse svoje pogovore rada zamesi kaj božjega, da sebe in druge lože obva¬ ruješ praznih besedi in opravljanja. 15. Ne trdi, česar ne veš dobro in na tanko. 16. Ne bodi predrzna in prenagla s svojo sodbo, posebno če te nihče ne vpraša. 17. Če kdo od božjih reči govori, po¬ slušaj ponižno, kakor pridna učenka, in kar lepega pove, vzemi si k srcu, kakor bi bilo nalašč tebi rečeno. 18. Svojemu spovedniku odkrij vse svoje skušnjave, slabosti in zadržke, da ti dajo nauke in pripomočke, s katerimi se boš pre¬ magala. 11). Ne hodi prerada v ves; če pa greš, prosi poprej Boga za milost, da bi ga ne raz¬ žalila. 20. če ni potrebe, če ni iz ljubezni do bližnjega, ne jej in ne pij, razun ob navadnem času, in ta čas se Bogu posebno zahvali. 21. Vse, kar delaš, delaj tako, kakor bi videla pred seboj Boga v njegovem veličastvu — to ti lehko prav veliko pomaga. 22. Ne poslušaj in ne govori o nikomur kaj slabega; če pa čuješ o sebi kaj sla¬ bega, in si vesela, da te ljudje slabo sodijo, je znamenje, da v dobrem rasteš. 23. Opravljaj vsa svoja dela iz ljubezni do Boga, in vse njemu daruj. Prosi ga, da bi se zgodilo vse v njegovo čast in hvalo. Reci rada: Bodi Bogu čast in hvala. 24. Če si vesela, varuj se preglasnega, neumnega smeha. Tvoje veselje naj bo po¬ lteno, ponižno, sramežljivo in podučno.. 25. Zmiraj si misli, da Si dekla vseh; misli si pa tudi, da vidiš v drugih Jezusa, Gospoda svojega, potem boš imela vsakega v časti. 506 26. Naj ti vkažejo. kar koli (da le ni greb), opravi vse tako dobro in zvesto, kakor bi ti ukazal Jezus sam po tvojih predpostav¬ ljenih. 27. Prav pogosto in v vseli svojih delih izprašuj svojo vest; in če najdeš kake pre¬ grenke, popravljaj jih skrbno s pomočjo mi¬ losti božje. Po takem ravnanju boš prišla do popolnosti. 28. Ne misli nikoli na nepopolnosti drugih ljudi, ampak na njih čednosti in na svoje lastne slabosti. 29. Imej vsikdar velike želje, v vsaki reči in pri vsaki priložnosti kaj trpeti, zaniče¬ vana ali zasmehovana biti zavoljo Kristusa. 30. Vsaki dan se večkrat Bogu v dar ponudi, in sicer z vsem, kar imaš, z dušo in s telesom. 31. Kar si zjutraj premišljevala, tega spo¬ minjaj se ves ljubi dan. Le prav pridna bodi v tem, in dosegla boš prav veliko, po¬ božnost. 32. Pobožne nagibe in vnetke svojega srca, ki ti jih Bog daje, skrbno ohranjuj in prizadevaj si, svete želje, ki ti med molitvijo pridejo, v dejanju spolnjevati. 33. Beri velikrat družbine postave in pra¬ vila, in zvesto jih spolnjuj. 34. Vsaka stvar, ki ti stopi pred oči, naj te spominja previdnosti in modrosti božje, iif ven in ven dajaj mu čast in hvalo. 35. Ne navezuj svojega srca na nobeno reč in na nobenega človeka; temveč išči le Boga in našla ga boš. 36. Ne kaži nikdar pobožnost, katere nimaš v srcu; če jo pa imaš, je dostikrat prav, da jo prikrivaš. Sv. Bernard in sv. Frančišek sta rekla: Moja skrivnost je z a m e. 37. Ne pritoži se nikoli čez kako jed, naj bo dobra ali slaba, in misli na žolč in kis, katerega so ponujali tvojemu Gospodu in Zveličarju. 38. Pri mizi misli na nebeško mizo in na jedi, ki jih gori imajo — na Boga in na nje¬ gove goste, svete angelje namreč. K tej mizi povzdiguj svoje oči, in obujaj srčne želje, pri njej sedeti. 39. Vpričo svojih predpostavljenih govori le to, kar je potreba, in to vselej z velikim spoštovanjem. 40. Bodi sama ali v druščini, ne stori ničesar, kar bi se ne upala storiti v pričo vsa- katerega. 41. Ne primerjaj enega z. drugim, zakaj to dela nevoljo. 42. Ako te kdo krega ali zmerja, ostani v srcu in na videz pohlevna, in moli za njega. 43., Ne vtikaj se v ptuje reči in ne po- prašuj. česar ti ni treba vedeti. 44. Premišljuj svoje preteklo življenje, da ga objokuješ; premišljuj svojo sedanjo mlač¬ nost, koliko ti še manjka za nebesa: da te tako vseskozi prešinja strah božji, ki je za¬ četek vse modrosti. 508 45. Kar ti rečejo tvoji domači, stori vselej, če ni zoper tvojo vest, in odgovarjaj jim krotko in ponižno. 46. Če ni velike sile, ne želi nič po¬ sebnega ne v jedi, ne v oblačilu. 47. Ne pozabi nikdar, da ti je treba, po¬ niževati in zatirati se do smrti. 48. Vzdigni večkrat na dan svoje srce k Bogu in reci mu, kako ga ljubiš, kako ga želiš ljubiti. 49. Vse svoje dejanje in nehanje daruj Bogu in sklepaj vse z zaslužen jem Jezusa Kri¬ stusa, Sina njegovega. 50. Bodi krotka in mila do vsakega, do sebe po ostra in trda. 51. Ob godovih svetnikov in svetnic pre¬ mišljuj njih čednosti, in prosi Boga, da bi jih dodelil tudi tebi. 52. Spraševanja vesti ne opusti nobeden večer, in bodi prav skrbna in natančna. 53. Zjutraj, ko greš k sv, obhajilu, po¬ misli, da pri vsi svoji revščini boš Boga ob¬ jela; zvečer pa, da si ga prejela v svoje srce. 54. Če si postavljena čez druge, ne strahuj nobenega, ko te jeza kuha; temveč ko jeza mine, reci, kar je treba, in strahovanje ne bo brez sadu. 55. Hrepeni vedno, da bi popolna postala, in bodi pobožna v vsem, kar počneš. 56. Spominjaj se, kako nestanovitni so ljudje, in kako malo se smeš na nje zanašati; zatorej skleni se z Bogom prav prisrčno — on sam je nespremenljiv. 509 57. Zavoljo dušnih reči se posvetuj z učenim in modrim spovednikom. Njemu samemu se odkrij, in ubogaj brez hinavščine. 58. Kolikorkrat greš k sv. obhajilu, prosi vselej Boga za kako posebno milost, postavim za milost sv. čistosti, ponižnosti, zbrane mo¬ litve, pravega duha itd. 59. Dasiravno si morebiti že mnogo svet¬ nikov in svetnic za svoje patrone si izvolila, vendar ne pozabi posebno častiti sv. Jožefa, ker njegova prošnja veliko pomaga. 60. Ob času notranje suhote in temote ne smeš opuščati svojih navadnih molitev in pokoril; zakaj hudi duh, ki ti nepokoj dela, nima s tem druzega namena, kakor da bi ti opustila svoje navadne molitve in pobožnosti. Zatorej jih ob takem času opravljaj še bolj zvesto in skrbno, in boš videla, kako kmalu se bo Gospod k tebi obrnil. 61. Od svojih skušnjav in slabosti se ne pogovarjaj s takimi, ki so slabši kakor ti — to bi lehko škodovalo tebi in njim; temveč če hočeš, da bi ti kaj hasnilo, pogovori se z najpopolnišimi dušami. 62. Ne pozabi, da le eno dušo imaš in le enkrat boš umrla! Le enkrat živiš, in sicer kratko; le eno veselje je, in to večno —• na to misli, in opustila boš marsikaj, kar bi sicer storila ali dovolila. 63. Ne imej druzega poželenja, kakor Boga videti; druzega straha, kakor njega zgu¬ biti; druge žalosti, kakor da še nisi pri njem; 510 dni z ega veselja, kakor da te lehko k sebi vzame — in imela boš mir, kakoršnega ti svet ne more dati. Napeljevanje, kako lehko vsako uro premišljuješ trpljenje Kristusovo. Zvečer ob šestih. Kristus svojim učen¬ cem noge umiva — ti pa vzdihni in reci: Gospod, očisti in operi moje na- gnj uš no srce! Zvečer ob sedmih. Kristus je postavil zakrament presv. rešnjega telesa — ti pa moli: Gospod, nisem vredna, da greš pod mojo slabo streho! Zvečer ob osmih. Kristus na oljski gori moli, krvavi pot poti in je od sovražnikov vjet — ti pa moli: Gospod, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! Zvečer ob devetih. Kristusa peljejo k Anu ih Kajfu, kjer ga neusmiljeno bijejo — ti pa moli: Ti, Gospod! si moja moč, v tebi z a m o r e m v s e. Ko greš spat, premišljuj, kako grdo Judje celo noč z Jezusom delajo, in kaj vse mora od njih prestati — ti pa moli: O moj Jezus! ti si krotek kakor jagnje, in pri nobeni krivici ne odpreš svo¬ jih ust. 511 Zjutraj ob štirih. Kristusa postavijo pred sodnji zbor — ti pa moli: Gospod! tebi darujem sebe in vse, kar imam, svojo d.ušo in svoje telo. Zjutraj ob petih. Kristusa peljajo pred Pilata — ti pa moli: O moj Jezus! ko¬ likor več za me trpiš, toliko več se moje srce vnema od Ijubezni do.tebe. Zjutraj ob šestih. Herod z belim ob¬ lačilom Kristusa zasramuje — ti pa moli: O preljub e zn ji vi ženin moj! raj« e sem s teboj zaničevana, kakor brez tebe češčena. Zjutraj ob sedmih. Kristusa pripeljejo zopet k Pilatu in ga manje cenijo, kakor Barabo — ti pa moli: Moje kraljestvo ni od tega sveta — ti, moj Jezus! si moj Bog in moje vse. Zjutraj ob osmih. Kristusa krvavo bičajo — ti pa moli: O Gospod! alije mogoče, da te vidim vsega krvavega, in moje oči so brez solz’? Zjutraj ob devetih. Kristusa s trnjem kronajo in očitno zasramujejo — ti pa moli: O moj Jezus!-to tvojo trnjevo krono ti je moj napuh v glavo vtisnil. Zjutraj ob desetih. Pilat Kristusa pred ljudstvo postavi in k smrti obsodi — ti pa moli: JVioj Gospod in moj Bog! če imam tebe, imam vse. Ne ti, ampak jaz sem zaslužila s m r t. Zjutraj ob enajstih. Kristus nese svoj križ na goro Kalvarijo . ti pa moli: Moj Zveličar! daj mi milost, zavoljo tebe kaj trpeti. Ob poludne. Kristusa križajo v sredi med dvema razbojnikoma — ti pa mpli: O' moj Jezus! daj, da tvoje trpljenje nad menoj ne bo zgubljeno. Popoludne ob eni. Kristus moli za svoje sovražnike — ti pa moli: O Gospod! iz srca odpustim vsem sv oj im s o v r a ž- nikom; odpusti tudi ti meni moje' g r e h e. «. Popoludne ob dveh. Jezus obljubi desnemu razbojniku sveti raj ■— ti pa moli: O moj Jezus! daj tudi meni duha prave pokore, po smrti pa sveti raj. Popoludne ob treh. Jezus na križu umrje — - ti pa moli: O Jezus,, tebi živi m ! o Jezus, tebi umrjem! o Jezus, tvoja s e m ž i v a in m r t v a! Popoludne ob štirih. Jezusova desna stran se s sulico prebode — ti pa moli: O naj svetejše src v e Jezusovo, daj, da te ljubim z m ir a j bolj in bolj! Popoludne ob petih. Jezusa s križa snamejo in v grob položijo ti pa moli: O moj Jezus, daj mi srečno zadnjo uro — v tvoje svete roke izročim svojo ubogo dušo. Se lože navadila se boš sledečega: Kolikor- krat ura udari, zalivali Jezusa za tisto trpljenje, katero je to uro trpel, in reci: Češčena bodi ura, ob kateri je Jezus Kristus svojini učencem noge umival, ali: 513 z a k r a m c n t s>v. r e s n j e g a T el e s a p o- s ta vil, krvavi pot potil, i. t. d. F o tej skrivnosti tvojega sv. trpljenja te prosim-, pridi mi na pomoč v moji smrtni uri. Amen. — Gotovo bo za tvojo dušo, ko boš umirala, veliko hladilo in tola¬ žilo, če se boš več let .ali morebiti vse svoje žive dni vadila v tem svetem premišljevanju. Napeljevanje, kaj imaš vsak dan storiti, če hočeš priti na višo stopnjo pobožnosti. Štiri reči so, na katere imaš posebno gle¬ dati: 1. na slaba nagnjenja, ki te v hudo vabijo — ta ti je treba neprenehoma zatirati; 2 . na svoja vsakdanja opravila, ki ti jih na¬ klada tvoj stan - ta ti jc treba opravljati z najpopolnišim namenom in v spominu na pričujočuost božjo; 3. na svoje molitve in po¬ božnosti - te ti je treba opravljati z vso mo¬ gočo gorečostjo; 4. na zopernosti, katerih ti ne bo nikoli manjkalo — te ti je treba pre¬ našati z vso vdanostjo v voljo božjo. Ce bos na te štiri reči skrbno gledala, in jih zvesto dopolnovala, bo vsak dan svet in popolen, in ni dopovedati, koliko zaslužen ja boš vsak dan pridobila ; torej poslušaj Družb. bukv. 514 Prvi nauk. če je količkaj mogoče, ne pozabi, mrtviti se ali zatirati. Brez mrtvenja ni mogoče v pobožnosti rasti ali napredovati. Nase srce je kakor mravljišče. Kakor mravlje na mravljišču ves ljubi dan na tisoče ven in noter lazijo, tako tudi v našem srcu napačna nagnjenja skozi oči, ušesa in druge počutke na tisoče ven in noter gredo; — kjer potem takem ni mrtvenja, mora srce biti polno grehov in nepopolnosti. Dasiravno pa je mrtvenja treba pri vsaki priložnosti, naj se vendar kaže posebno v sledečih štirih rečeh : Prvič: zatiraj svoje truplo, in sicer: 1. ne daj se nikoli premagati od spanja, temveč ko zjutraj pride čas vstati, ali te pokličejo, vstani urno in brez pomude; 2. čez dan nič ne vživaj razun o navadnem času;. 3. pri mizi si odreci vselej kaj malega, kar ti najbolj diši; 4. če je sicer dosti jesti, zdrži se tiste jedi, ki ti je naj ljubša. Drugič: zatiraj svoj jezik, in sicer: 1. ko si zvečer opravila svojo molitev, ne govori potem nič do druzega dne, do končane j utrne molitve, če ni kake potrebe; 2. ne toži in ne godrnjaj nikoli čez nobenega človeka in zavoljo nobene reči; 3. ne govori zoper svojega bližnjega no¬ bene besede, katera bi ga vtegnila žaliti, ko bi jo slišal; 4. molči večkrat, če ti kaj v glavo pade, kar bi ljudje gotovo radi slišali in bi tebi v čast šteli. Tretjič: zatiraj svoja ušesa in svoje oči; in sicer: 1. ne poslušaj nikoli govorjenja zoper 515 tvoje predpostavljene ali druge ljudi, temveč če je količkaj mogoče, ustavi z lepa njih be¬ sede; 2. zaviraj vse podpihovanje in Puntanje, naj pride od katerega koli človeka; -3. ako si na poti ali v cerkvi, drži oči na se; 4. premagaj se večkrat, ko te mika, to ali ono videti. Četrtič: zatiraj se v krotenju svoje jeze, in sicer: 1. kakor hitro se jena vzbudi, zateri jo znotraj brez pomude; 2. ne kaži je tudi zvunaj ne, ne z besedami ne z obrazom; 3. tiha bodi in molči, če te zadene kaj hudega; 4. če pride priložnost, stori kaj dobrega tistemu, ki te je razžalil. Drugi nauk. Svoja navadna dela moraš oprav¬ ljati zvesto in zavoljo Boga. Ta nauk za popada sicer lejdve reči, pa te dve dajete tvojemu življenju v božjih očeh neizrečeno ceno, in hote tvojo dušo obogatile z neštevilnimi milostmi in nebeškimi darovi. Prvič: ob začetku vsakega dela se postavi v pričujočnost božjo, in daruj ga njemu z naj- popolnišim namenom ; postavim tako-le: O moj I log 1 jaz te ljubim čez vse, ker si ti naj veča dobrota. I/. ljubezni ti darujem to delo, samo tebi v čast, da bi tebi dopadla, in tvojo sveto voljo spolnila. 2. Če delo traja več časa. 'po¬ navljaj od časa do časa ta svoj namen s kakim kratkim vzdihijejem. ° ° OO* 516 Drugič: navadi se 1. na vsakem kraju, ob vsakem času in pri vseh svojih delih mi¬ sliti na 'Boga povsod pričujočega, in s pobož¬ nimi vzdihljeji ž njim se sklepati, 2. Ker pa to nepretrgano združenje z Bogom ne vpotre- buje samo dolge vaje, temveč tudi posebne milosti, vadi se pridno, da sčasoma prideš do te stopnje - . obudi, postavim, od jutra do poludneva kake desetkrat, in od poludneva do ' večera zopet kake desetkrat dejanje ljubezni ali kake druge čednosti. — Ako si se tega navadila, pomnoži to število, dokler ne prideš tako daleč, da vse tvoje življenje ne bo druzega, kakor neprenehljiva molitev. Tretji nauk. S,v o j e molitve moraš opravljati z vso gorečnost j o. Molitev je prav za prav edini studenec, iz katerega vse milosti prihajajo v tvoje srce. Kjer ni molitve, ondi ni nobene milosti; kjer ni milosti, ondi ni nobene čednosti, in tudi ni mogoče, priti do nje. Poslušaj, kaj imaš v tej reči storiti: Prvič: Vadi se 1. prav pridno notranje molitve in svetega premišljevanja; 2. ne začni ne molitve ne premišljevanja, dokler se nisi prav skrbno pripravila in trdno sklenila, da jo boš opravila z vso mogočo gorečnostjo; 3. na¬ penjaj vse svoje moči, da boš čas premišlje¬ vanja prav sveto in pobožno obrnila; 4. tega 517 svetega premišljevanja nobeden dan ne opusti in tudi ne okrajšaj, naj že pride razsvetljenje . od zgorej in sladkost, ali si vsa zapuščena, temna in suha; 5. če ti premišljevanje težko prihaja, glej, ako je mogoče, da se premagaš, in premišljuj še nekoliko dalje časa, kakor navadno. Druijič: Skrbi, 1. da tudi svoje vunanje ■ molitve opravljaš s svetim ognjem. Zategadel se prej vselej postavi v pričujoenost božjo in naredi trdni sklep, da hočeš z vso gorečnostjo moliti, in prosi Boga. da bi ti dal k temu svojo milost; tudi si prizadevaj, počasi in z zbranim duhom moliti, in skušnjavam, ki bi utegnile te napadati, srčno se ustavljati. Ko hi pa sku¬ šnjave predolgo trajale, prejenjaj nekoliko v svoji molitvi, postavi se vnovič v pričujočnost božjo, in potem začni z novo gorečostjo moliti. Četrti nauk. V zoper n os ti h se moraš vdati v volj o b o ž j o. Zopernosti je veliko in so različne. 'Ne¬ katere pridejo od Boga, kakor: vročina, mraz, -bolezni, notranja zapuščenost itd. — druge ' obuja hudi duh, postavim skušnjave — ne¬ katere pridejo od ljudi, kakor: zaničevanje, opravljanje, itd. zopet druge pridejo od naše lastno natore, kakor: skrbi, čmernost, otožnost, žalost itd. Poslušaj, kako se imaš zadržati, če pride nad te ta ali ona zopernost. 518 Prvič ti je treba trdne vere, da vse te zopernosti ali nadloge ti pošilja božja roka, in da niso druzega kakor modre uravnave, katere je njegova neskončna dobrotljivost iz zgolj ljubezni do nas od vekomaj sem naredila; zategadel moraš drugič: kakor hitro te zadene kaka zo- pernost, 1. brez odloga k Bogu se obrniti in reči: Moj Bog'! dobro vem, da ta zopernost je dar tvoje neskončne milosti. Vsa vdana poljubim tvojo očetovsko roko in rada nosim ta križ, samo da bi tebi dopadla, da tvojo sveto voljo dopolnim; 2. moraš potlačiti no¬ tranjo jezo, čmernost ali žalost, ne smeš čez nikogar in čez ničesar tožiti ali godrnjati,, in moraš križ molče in z mirnim srcem pre¬ našati; 3. kolikor časa te križ ali nadloga tlači, moraš neprenehoma Boga slaviti in častiti, ljubiti in hvaliti, se vso njemu darovati in se popolnoma vdati v njegovo sveto voljo. Če boš dan na dan tako ravnala, bo tvoje življenje gotovo veliko ceno imelo v božjih očeh, in ko bi druzega nič ne storila, bi bilo to že dovolj, Vzdigniti tvojo dušo v kratkem času na visoko stopnjo popolnosti, po smrti pa na višjo stopnjo nebeškega veselja. Vsakdanje vaje v zatajevanju za vse dni celega meseca. 1. Nikomur ne bom tožila svojih težav in žalosti; tudi ne bom pri ljudeh iskala tolažbe. Tiho bom trpela. 519 2. Vesela bom, če bo priložnost, opraviti danes kako tako delo, katerega se ljudje ogibljejo in se jim dozdeva zaničljivo. 3. Danes sklenem, da bom čez dan več¬ krat po duhovno se obhajala, in pri vsakem obedu nekoličko si pritrgala. 4. Danes bom tiha in celi dan ne bom zinila besede, razim kar mora biti; toliko bolj pa bom pazila na to, kar bo Gospod v meni govoril. 5. Moja posebna skrb danes bo, zvesto in goreče opravljati molitev in vse druge po¬ božne vaje. 6. Prizadevala si bom, prijazna biti s takimi, ki so mi grenki in zoperni. 7. Moje delo danes bo, zatajevati svojo lastno voljo. Ne bom besedovala; nič ne ho¬ tela, nič ne odrekla — volja mojih starišev bo tudi moja volja. 8. Kar sem dobrega sklenila ali kar mi je bilo naročeno, storila bom urno. 9. Ne bom se pričkala, ne izgovarjala, če bom tudi po nedolžnem svarjena, kregana ali obrekovana. 10. Čez nikogar se ne bom pritožila. Tiha bom. 11. Pri vsaki priložnosti bom svoje meso trla in morila; vendar tako, da drugi ne bodo vedeli. 12. Prav pogosto se bom danes spomin¬ jala pričujočnosti božje -— vesela hočem biti v duhu, pa tudi prijazna biti z bližnjim, kar je prav in spodobno. 520 13. Zavoljo ljudi ne bom nič dobrega storila, nič opustila. 14. Danes, moj Jezus! te prosim, daj tni, da bom s teboj zaničevana, in da bom vesela, tega zaničevanja. 15. Poskušala bom, Bogu tako vdana biti, da nobena jeza, nobena nevolja ne bo skalila mojega srca in mojega obraza. IG. Varna bom, da ne bom kaj rekla v svojo čast. aii hvalo. 17. Danes se bom vadila, sramežljiva biti s svojimi očrni, in skrbno jih na sc držati. ,18. Ta dan bom bližnjemu odjenjavala, kolikor bom smela brez groba. 19. Ne bom želela ljudem dopasti; pa tndi njih zamere se ne bom bala. 20. Kar bom danes nad bližnjim videla ali od njega cula, bom v dobro razlagala nobenega ne bom slabo sodila. 21. Če bo mogoče, bom bližnjemu kaj postregla, kako težko ali zoperno delo na¬ mestil njega storila, namestil njega kam šla i. t. d. 22. Današnji dan naj bo Mariji posvečen. Od zore do mraka boš ti, Devica ! pred mojimi očmi, boš ti v moji glayi in v mojem srcu bodi tndi po noči v mojih sanjali! 23. Danes ne boni jedla, kakor pri obedu; in če bom trudna, se ne boni usedla, razim v veliki sili. 24. Pride mraz ali vročina, pride žeja ali glad, voljno in tiho bom trpela. Po noči bom za malo časa vstala in poleg' postelje svoje kleče molila. 25. Sede ali kleče se ne bom naslanjala ; če me nihče ne bo videl, učila sc bom moliti z razpetimi rokami. 2b. Veselilo me bo, če bom mogla kaj dobrega storiti tistim, ki mi krivico delajo, me žalijo ali zasramujejo. 27. Danes ne bom pila ne vina ne vode, razun pri obeda. 28. Vadila se bom pokorna biti v naj¬ manjši reči — tudi takrat, ko me bo težko stalo. 29. Skušala bom, bližnjemu kaj dobrega storiti 7 — kakemu revežu kaj dati, kako bole- nico obiskati, koga posvariti, podučiti, poto¬ lažiti i. t. d. 30. Danes bom Jezusa hvalila, da sem nizkega stana — revna — dekla — da me svet ne pozna in ne obrajta i. t. d. 31. Naj se zgodi nad menoj najsvetejša volja božja; to bo danes moja vedna misel. Če bo kaj priložnosti, se bom rada zatajevala; čula zlasti bom nad svojimi ušesi, da kaj pre¬ grešnega skozi nje ne pride. Dvanajst zlatih vganjk za pobožna dekleta. 1. Katera deklica je najlepša? Ona, ki ima srce najčistejše. 522 2. Katera pa ima srce najbolj čisto? Ona, ki Jezusa največ ljubi. 3. Katera bo prva v nebeškem kraljestvu? Ona, ki je tukaj najponižniša in bo za¬ voljo njega najhuje zaničevana. 4. Katera je najljubeznjivša? Ona, ki je prišla na naj višjo stopnjo zata¬ jevanja. 5. Katera bo najbolj bogata? Ona, ki se najbolj znebi in odtrga vsega posvetnega. (j. Katera bo Jezusu v največo čast? Ona, ki je zmiraj prva v sveti pokor¬ ščini. 7. Katera bo od njega najbolje podučena? Ona, ki najraje molči in tiho dene. 8. Katera je najmočnejša? Ona, ki je sama sebe premagala. 9. Katera je najmodrejša? Ona, ki vse na stran pustivši hiti narav¬ nost proti nebesom. 10. Katera bo našla največ usmiljenja? Ona., ki skazuje največ usmiljenja. 11. Katera je najpobožniša? Ona, ki ima vselej in povsod svojo voljo sklenjeno z božjo voljo. 12. Česa se mora pobožna deklica največ učiti ? . Samo sebe prav spoznati in se zaničevati. Pismo svetega Frančiška Salezija do deklice, ki je sklenila, Bogu obljubiti svoje devištvo. Mislim, da želja, svoje devištvo Bogu posvetiti, je v tvojem srcu vstala- še le po dol¬ gem in skrbnem premišljevanju, kako imenitno je to, kar misliš storiti; zategadel ti rečem: Prav je, da zdaj- dopolniš svoj sklep. Pri¬ pravljaj se iz tega namena tri dni zaporedoma z molitvijo in s sledečim premišljevanjem: Premišljuj, kako ljuba, Bogu in njegovim angeljem prijetna čednost je sveta čistost, ki se tudi v nebesih vekomaj ohranjuje, kjer ni zakona in ni mesenega razveseljevanja nobe¬ nega. O kako srečna si pač, da že na tem svetu začneš življenje, kakoršno boš na onem svetu vekomaj imela! Hvali torej Bog-a, ki ti je navdihnil to sveto mišek Premišljuj, kako lepa, kako žlahna je ta čednost, ki naše duše ohranjuje belo kakor lilije, in čtste kakor solnce; ki naša trupla posvečuje, in nam kaže pot, kako lahko pri¬ demo z dušo in s telesom v službo nebeškega Očeta. O kako veselje za te, ko boš smela reči Jezusu, svojemu Zveličarju: Moje srce in moj e telo se razveseljujeta v Bogu, kateremu na ljubo se rada odpovem vsaki drugi ljubezni in vsakemu drugemu razvese¬ ljevanju. Oh, kolika sreča za človeka, ki od¬ tegne svoje telo posvetnemu razveseljevanju, da se srce lože in popolniše z Bogom sklene! 524 Premišljuj, da presveta devica Marija je bila prva, katera je svoje devištvo Bogu ob¬ ljubila, za njo pa je bilo brez števila deklet, ki so ravno to obljubo storila, in moj Bog! s kakošnim veseljem, s kakošno ljubeznijo, s kakošno gorečnostjo so to storila — tega ne inore nihče dopovedati. Ponižuj se pred to ne¬ beško trumo svetih devic, in prosi jih, naj te vzamejo med se v svoje vrste; obljubi jim, da si boš z milostjo božjo prizadevala, posne¬ mati jih, kolikor bo največ mogoče. Prosi jih, da s teboj vred darujejo tvojo obljubo Jezusu Kristusu, ki je kralj in ženin devic; da tvojo sveto čistost sklenejo s svojim zaslu- ženjem in Jezusu prijetnišo storijo. Pred vsem pa priporočuj svoj sklep ljubi devici Mariji in svojemu svetemu angelju varilni, da bi odslej tvoje srce in tvoje telo vzel v posebno skrb, in obvaroval slednje oskrumbe. Kedar potem pride odločeni dan, in mašnik pri sv. maši sveto hostijo kvišku vzdignejo, daruj z inašnikom vred tudi ti nebeškemu Očetu drago telo njegovega preljubega Sina, zraven pa tudi svoje telo s sveto obljubo, da: ga boš vse dni svojega življenja v čistosti in sramežljivosti ohranjevala. Zraven lehko moliš to-le molitvico: Večni Bog, Oče,' Sin in sveti Duh! jaz I., tvoja nevredna stvar, obljubim tukaj pred tvojo božjo pnčujočnostjo in 525 pred vso nebeško dražbo, da hočem s tvojo sveto milostjo ves čas svojega živ¬ ljenja (ali do tega in tega časa) v stanu svetega devištva ostati, in biti vseskozi vsa zdržna, sramežljiva in čista na duši in na telesu. Sprejmi, o veličastni Bog! to mojo mepri k Učljivo obljubo v dar moje ljubezni, in ker je tebi dopadlo, obuditi mi to misel, prosim, daj mi tudi dar potrebne moči, da bom svojo sveto obljubo v povišanje tvoje časti zvesto spolnjevala — zdaj in zniiraj. In za pričo povabim Marijo, vselej čisto de¬ vico, in njenega deviškega ženina sv. Jožefa, pa tudi vas, preljubi angeljci božji in vas, nebeške device, in ponižno prosim, sprosite mi milost in stanovit¬ nost do konca. Amen. Potem boš šla k sv. obhajilu, in bos svojemu Gospodu in Zveličarju z vso resnico rekla: Ti si moj ženin! — Po storjeni tej obljubi moraš svoje srce skrbno zapirati pred vso posvetno ljubeznijo, in ne smeš po¬ slušati nobenega, ki bi te v zakon nagovarjal in hi s tem motil tvoje srce. Tudi do svojega telesa moraš posihmal imeti veliko spoštovanje; 526 ravno tako, kakor ko bi ne bilo več tvoje telo, temveč kaka sveta, Bogu posvečena reč. In kakor veš, da se keliha od škofa posve¬ čenega ne smeš nespodobno dotakniti, tako si tudi svojemu telesu, katero je s to obljubo od sv. Duha posvečeno, posebno spoštovanje dolžna. Sicer pa bom vse izročil Bogu, kateri ve, da te v njem močno ljubim; in kedar pride odločeni dan, mu bom tvoje srce, in kar iz njega izhaja v njegovo čast, v dar prinesel. Jezus naj bo na vekomaj tvoja ljubezen, in njegova sveta mati Marija naj bo tvoja vo-' diteljica! — Amen. Opomba. Tako obljubo storiti za zmiraj ali samo za nekaj časa, smejo le tista dekleta, katera Bog v to kliče, in nikoli ne drugače kakor z dovoljenjem kakega modrega spovednika. Ce si pa v to poklicana, bodi vesela in red z menoj: Hvaljen bodi Jezus in Marija! 527 Križevskim. dekletom! Jjate, ljuba dekleta! bnkviee, ki sem jih spi¬ sal za vaše prelepo društvo, in jih odločim vam v spomin. Prijazno'jih sprejmite in od¬ prite jim dušo in srce; nadejam se namreč, da vam bodo mnogo pripomogle k pobožnemu življenju. Jezus pa, ki je sramežljivih deklet poseben prijatelj, naj se milostljivo ogleda na vas in naj vas napolni z ljubeznijo do svete čistosti, da boste ee dalje bolj spoznala njeno visoko ceno in vsako uro pripravljena, rajšc umreti, kakor radovoljno in premišljeno zoper njo se pregrešiti! Ljubi Jezus naj se pa ogleda s posebno milostjo tudi na te bukvice, in naj blagoslovi vsako besedo, ki je v njih, da vas bo vne¬ mala k svetim mislim, vas branila gfdega po¬ želenja, in vam moč dajala v skušnjavah in v vojski z zapeljivim svetom! Prosim pa tudi Marijo, ki je vaše družbe ljubeznjiva var- hiuja, da bi ona vam vzela, vaše srce in hra¬ nila za Jezusa; ker ona bolj ve, kakor ve, ko¬ liko vredno je vaše srce, in ga zna tudi bolj varovati! 528 Za Jezusa in Marijo živeti, za Jezusa in Marijo umreti — to je nauk, katerega vas učijo te bukvicc. Ta nauk si zapišite globoko v srce, ta nauk spolnjujte v dejanju, in živela hote vekomaj — v druščini Jezusa in Marije. Kazalo. Stran Postavo dekliško dražbo. 3 Molitve za svete odpustke.17 Druga molitev za svete dopust ko.21 Zlate molitvice.22 Sv. rožni venec, kakor se moli pri sv. maši . . 28 Jutrno opravilo. 31 O premišljevanju ali notranji molitvi . . 35 Tri božjo čednosti.41 Zlato pre. 43 Večerno opravilo.49 Mašne molitve .54 Prva sv. maša, kakor jo berejo mašnik ... 55 Druga .sv. maša s premišljevanjem trpljenja Kr, 81 Tretja sv. maša ob godu sv. devic .... 37 '-0 zakramentu sv. pokore .112 Spraševanje vesti. 11 3 Molitev za razsvetljenje.H4 Kesanje.126 Trdni sklep .. 130 Nauki za spoved.431 Molitev pred spovedjo. 13 “4 Molitev po spovedi.435 Molitev papeža Urbana VIII.437 Molitev potolažiti plašljivo vest ..... 138 Družb. bukv. 34 530 Stran Sedem psalmov od pokore.189 O s v. o b li a j i 1 n.152 Prva molitev pred svetim obhajilom .... 154 Druga molitev pred svetim obhajilom . ... \iijjk. Molitev za vsekratno vredno sv. obhajilo . . . 159 Po sv. obhajilu . HiO Krstna obljuba ..IGO Sveta zaveza . 107 Nekaj za branje* in premišljevanje.170 Križev pot od sv. rešnjega Telesa . ... 177 Obiskovanje presv. rešnjega Telesa .... 205 Pozdravljenje preciste Devine Marije .... 208 Sv. križev pot.210 Razne litanije. Litanije vseli svetnikov . . . . . . . . 284 Molitve o raznih potrebah.247 Litanije presv. imena Jezikovega.255 Litanije v rast trpljenja Kristusovega . 2(10 Litanije presv. rešnjega Telesa.266 Litanije presv. srca Jezusovega.272 Lavretanske litanije.278 Lastnosti matere božje ........ 284 Hvalna pesem Marije preciste device .... 284 Zaveza z Marijo,.285 Molitev v skušnjavah zoper sv. čistost . . . 28G Pobožnost k sv. Alojziju .288 Litanije v čast sv. Alojziju. 290 Sv. Alojzij dekletom.301 Pesem v čast sv. Alojziju.303 531 Stran Sv. bratovščine.* . . ■ 805 Dekliška ali križevska bratovščina .... 806 Bratovščina preš v. srca Jezusovega .... 306 ' Bratovščina presv. srca Marijinega . ... . 307 Apostalstvo molitve.308 Bratovščine sv. rožnega venca . . . . .318 Molitvena družba naše ljube Gospe presv. Srca 315 Bratovščina sv. Mihaela.317 Bratovščina sv. Cirila in Mctodija .... 318 Bratovščina sv. Moliora . . . ... . ■ 319 Bratovščina sv. Leopolda. .319 Razne molitve. Molitev za sveto čistost „ za ljubezen do deviške sramežljivosti „ za dar sv. ponižnosti .... „ za sv. potrpežljivost .... „ k angelju varihu. „ k sv. Jožefu . „ li krstni patroni. „ k sv. Barbari. „ pri volitvi stana. „ za postni čas. „ pred božjim grobom. „ za družbine tovaršice . „ za boleno družnico. „ za rajno družnico. „ za spovednika . „ za žive stariše. „ za rajne stariše . • • • • „ za brate in sestre. 321 325 326 326 327 327 328 328 329 330 331 332 333 334 334 335 386 386 532 Stran Molitev*"zoper skušnjave.B37 „ v čast Kristusovega trpljenja . 338 „ za Marijine praznike.333 „ za varstvo Marije.340 „ za srečno zadnjo uro.341 Duhov na-oporok a . . . . 342 Popotni blagoslov. 345 , Nauki in molitve za bole ui.ee. . . . 840 Molitev bolcnice k nebeškemu Očetu .... 347 Molitev k Materi božji.349 Kratki vzdibljeji umirajočih.350 Litanije za umirajoče.352 Priporočevanje duše.356 M ol i tv e z a ver n e d u še v vi ca h . . . 300 Sedem molitev v čast Kristusovega trpljenja . . 301. Molitev za vse verne duše . . - . . . 364 Poslednji dan.. . 304 T r p I j e n j e G o s p o d a našega Jezusa K r i- stusa po spisu vseh štirih evangelistov . . 3G(! Svete pesmi. Pesem pri sv. maši.407 „ „ črni maši.410 K blagoslovu .412 Pred pridigo.412 Pred krščanskim naukom.413 Po krščanskem nauku.413 Adventna.414 Božične.415 Poštna.416 Sveti križ.418 533 Stran Velikonočne.418 Križevi teden.. 420 Vnebohod Gospodov.422 Binkoštna.423 Presv. Trojica.423 Zahvalna.. 424 Sv. rešuje Telo.425 Obhajilne.427 Presladko srce Jezusovo . . . . . . 431 Marijine pesmi.. 433 Sv. Jožef.. 404 Sv. Alojzij.465 Deviški stan.466 Devica.468 Križevska družba.469 Dekliška.. 470 Misijonska.471 Pri pogrebu križevske deklice.473 Tolažnica.174 Veselica mrtvih.- 475 Nauki za. dekleta.477 Še 20 zlatih naukov (za šmarnice) . . . . 499 Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti 500 Drugi nauki.503 Napeljevanje, premišljevati Kristusovo trpljenje . 510 Napeljevanje, priti na višo stopnjo pobožnosti . 513 Vsakdanje vaje v zatajevanju.518 Dvanajst zlatih vganjlc za pobožna dekleta . . 521 Pismo sv. Frančiška Sal.523 Križevskim dekletom., 527 Abecedno kazalo za pesmi. 535 Stran Ljubi bratje ino sestre.466 Murija, devica devic.468 Marija, moje želje.451 M arija, o sladko ime.462 Med zvezdami nam zvezda sije.435 Najbolj blaga.438 Naj odkrijem, mati mila . 450 Na nebi in na zemlji.431 O Devica, bod’ češčena.434 0 Devica pomočnica.447 Oj bodi češčena. 453 Oj srečna duša.431 O Marija, blaga, mila ... ... 436 0 Marija rožica.443 0 Marija, srce sveto . .461 0 Marija, ti cvetlica.. 458 0 Marija, ti pomagaj nam.. . 440 0 sveta planina.463 O upanje mi lepo.446 Poslan je angelj.414 Prašnika svetega.425 Praznik svet se dans obhaja ..422 Pred Bogom pokleknimo. 407 Prelepa lilija cveti.803 Prelep vrtec vidim stati.469 Pridi molit o kristjan.426 Prid’ sveti Duh.42.> Slava Mariji, prečisti devici . ..452 Spet kliče nas venčani maj.^56 Srečen, srečen, kdor ohrani . . • • , • • 413 Srečni in zlati čas . . • ■ • ■ * ^ 536 ■ ■ '