Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani


*


>



leš »* jioi,  v i'.1tn*wxi»

Cešeeno bodi sveto in brezmadežno spočetje
presvete device Marije! (Oap. 100 dni.)

ID r -ul  ž "bi n. e

za dekleta,

ki so pri dekliški ali križevski družbi

v Konjicah,

in tudi za druge pobožne ženske.

Spisal

Jožef Rozman,

pokojni

konjiški nadžupnik.

-- •

Z dovoljenjem prečastitega lavantinskega knezoškofijstva.

c---•

HDtrS/tn.a.jsti natis.

■——>

(Lastnina ..Križevske družbe" v Konjicah.)

V MARIBORU 1892.

Založila in natisnila tiskarna sv. Cirila.

/bq (o  ofc

„Blagor njim, ki so čistega srca, ker Boga bodo
gledali 11 . Tako govori Jezus pri sv. Matevžu 5, 8.

„Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da duh
božji v vas prebiva? Ako bo kdo tempelj
božji oskrunil, njega bo Bog končal. Zakaj
tempelj božji je svet, kar ste vi“. Tako govori
sv. Pavel v svojem 1. listu do Korinčanov 3, IG. 17.

„Čista duša velja več, kakor vse, kar ima na
svetu še toliko ceno“. Sirali 26, 20.

„Device so najlepše cvetlice svete cerkve, naj¬
dražje ovčice čede Kristusove, najpopolniša
podoba njegove svetosti, lepota milosti božje
in najvrliše delo božjih rok“. To so besede
svetega škofa Ciprijana.

„Poglej zvečer na jasno nebo, na katerem igra
toliko svetlih zvezd v neizrekljivi lepoti; toda
vsa njih lepota se ne da primeriti lepoti
čiste duše“. Tako govori cerkveni oče, sv. Hieronim.

„Cistost je vseh drugih čednosti sveti pas: ako
pa nimaš pasa, boš vse svoje oblačilo zama¬
zala in poblatila“, uči sv. Hieronim.

Postave
dekliške ali križevske družbe.

[m

m

slil^ože toliko lepe ni na celem svetu, kakor
je roža svete čistosti, ki raste v srcih
krščanskih deklic, tudi zvezde ni toliko
svetle na širokem nebu, kakor je sveto de-
vištvo v božjih očeh. Oj srečna torej, pač
tisočkrat srečna ste dekleta ve, ki ste to pre¬
lepo rožico še ohranila — nad vami ima ljubi
Jezus posebno veselje. Da bi le ostale tudi
vseskoz njegove neveste, noter do smrti njemu
zveste — njegove ljubke, brez madeža na duši
in na telesu!

In glejte, ravno za tega del, da bi lažje
ohranile čast svojega devištva; da bi lažje se

l*

4

ubranile deročih vol kov, ki prežijo na vas ne¬
dolžne ovčice, in vam hočejo raztrgati belo
oblačilo krstne nedolžnosti — ravno vam v po¬
moč, varstvo in hrambo je ta družba osnovana.

Pridite torej, ljuba dekleta, ki ste pri
Bogu in pri ljudeh še v lepem imenu —• pri¬
dite in stopite v to sveto družbo, ne prisiljene,
ampak s svetim veseljem, iz ljubezni do svo¬
jega devištva, iz ljubezni do Jezusa, ki
vam ponuja za ženina. Le čujte, kakošne po¬
stave in dolžnosti imate!

1 .

Dekliška, ali kakor sploh pravimo, kri-
ževska družba je postavljena 'pod varstvo in
krilo Marije Matere božje, ki je.vseh devic
devica in sramožljivih deklet posebna pomoč¬
nica. Zatorej mora vsaka vsak dan moliti eno
„Češčeno Marijo" s tem-le pristavkom:

0 Marija, vseh devic Devica, po svojem
čistem spočetju ohrani meni in mojim
tovarišicam čistost duše in telesa

v imenu Boga f Očeta in f Sina in sv. f
Dulia. Amen.

2 .

Vsaka, katera se da zapisati, dobi blago¬
slovljeno svetinjo  čistega spočetja device

o

Marije. To svetinjo morate v časti in ven in
ven pri sebi imeti, v hladni grob seboj jo
imate vzeti.

3 .

Vsako leto, ali na praznik čistega spo¬
četja, ali pa vsaj v tisti osmini enkrat, in
če bo mogoče, tudi o obiskovanju device
Marije hote imele vse skupaj spoved,  in
hote šle vse skupaj k sv. obhajilu.  Če je
le mogoče, naj pride vsaka!

4 .

Domači gospod župnik, ali če oni ne
morejo, pa tisti duhovnik, katerega oni v to
izvolijo, so duhovni vladar  ali vižar tega
društva.

5 .

Dekleta, katera so v tej bratovščini, si
izvolijo iz svoje srede eno vodil j o ali predstoj¬
nico, katera z dovoljenjem dušnega pastirja
vravnava in opravlja vse, kar društvo zadeva.
Ona nove sestre ali vzprejema ali daje že za¬
pisane zopet izbrisati; ona čuva nad celim
društvom, nad sestrami, kako se vedejo in
zadržijo — ona je dolžna svariti in prositi in
opominjati, koder vidi, da je treba.

6

6 .

Vodilja si z dovoljenjem dušnega pastirja
izvoli dve pomočnici,  ali ko bi treba bilo,
tudi več, kateri ji pomagate z djanjem in
dobrim svetom. — Dekleta! vodiljo in nje po¬
močnici morate spoštovati in v lepi časti imeti;
in če vas ena ali druga kaj posvari ali opo¬
minja, tiho poslušajte, in ko bi tudi vredne
ne bile, ne godrnjajte, ampak v ponižnosti svo¬
jega srca se izročite v roke božje. —■ Ne po¬
zabite, da ste slabe, in bodite hvaležne, ako
druge iz ljubezni do vaše duše in vašega zve¬
ličanja čujejo in bedijo nad vami.

7 .

Vendar ne samo vodilja, temveč vsaka,
katera je pri tej bratovščini, ima sveto dolžnost
nad seboj, svariti in opominjati  svoje
tovarišice, kolikorkrat se ji zdi, da je treba —
toda vselej z ljubeznijo, v vsi krotkosti in
pohlevnosti.

Dekleta! držite skupaj, kakor bi ena na
drugo privezane bile; skrbite za čast svojega
društva, kolikor največ morete, in če je treba,
poskušajte se ena za drugo, vse za eno,
ena  za  vse. Ne jemljite med-se takih, katere
ne slujejo dobro, da vam sramote ne napravijo;

7

ee je katera že zraven, pa se imate tudi vse
od kraja truditi in prizadevati in moliti za njo,
da je zapeljivi svet ne zmoti. Ne pozabite, da
ni žalostnišega za vas in za eelo vaše društvo,
kakor če se mora katera izbrisati — meni se
ždi malo drugače, kakor da bi bila izbrisana
njena duša jz bukev življenja.

8 .

Vsaka, ki hoče v to sveto bratovščino
stopiti, naj se oglasi vodilji,  in ona, če
je ne pozna dobro, naj so posvetuje z drugimi,
preden jo da dušnemu pastirju zapisati. —
Tudi je treba posvetovati se s svojim spoved¬
nikom, in ako oni za dobro spoznajo, dolgo
spoved  čez eelo svoje življenje storiti.

9

Vsakega meseca enkrat bo zbor  in nauk,
da se poštena, pametna dekleta v svojem
lepem življenji potrdijo, da se mlačna oživijo
.in vsem vdihne novo dušno življenje in nova
gorečnost. K tem naukom bodite rade in
vesele, in vodilja naj svari tiste, ki redko
pridejo.

10 .

K spovedi in k sv. obhajilu,  glejte,
da bole šle večkrat, najmanj vsakega meseca

8

enkrat, vsake štiri tedne, če katera ni po pra¬
vici zadržana. Neveste Jezusove ste, ali če ga
kote redko obiskovale, ugasne kmalu ljubezen
med Njim in med vami. — Kolikor vam je
mogoče, naj si izbere vsaka svojega spoved¬
nika, sicer ne bote pota popolnosti nikdar na¬
stopile; Jezus pa je vsem rekel: „Bodite

popolnoma, kakor je vaš Oče v ne¬
besih popolnoma 11 .

11 .

K sv. maši hodite rade, tudi ob delav¬
nikih, če morete; ako pa ne morete v cerkev,
bodite vsaj v duhu pri sv. maši. Sv. maša je
najsvetejši dar in ima neskončno ceno. —
Pridige ali krščanskega nauka  iz za-
nikernosti ne zamudite ne enega, zakaj božja
beseda, kakor sv. pismo pravi, je slajša, kakor
strd; je kakor meč na dve strani brušen, ki
vaša srca obrezuje, da jih rja ali lenoba ne
sne. — Juterno in večerno molitev, a n g e 1 j-
sko češčenje,  molitev pred jedjo in po
jedi  skrbno opravljajte. Riba brez vode in
dekle brez molitve sta si podobni; ta in una
bo kmalu ob življenje. — 'Svojo vest  po¬
gosto izprašujte,  ne zaspite ne eden večer,
dokler tega ne storite, in se ne spravite s
srčnim kesom s svojim Bogom.

9

12 .

Svojim starisem, svojim višjim bodite po¬
korne  v vseli rečeh, katere niso zoper božjo
zapoved. Bogu in ljudem hote ljube, če bote
rade ubogale. — Bodite ponižne  v mislih,
v besedah in v vsem svojem djanju, posebno
pa v svojem oblačilu. Kar visoko leta, rado
nizko obsedi. Obleke, ki preveč vrešči, preveč
v  oči pika, ne omišljujte si je! Nedolžnim
dekletom vsako krilo, vsaka jopica lepo stoji,
da le ni vmazana in raztrgana. — Bodite
krotke in pohlevne,  kakor mlade ovčice
m varujte se jeze in prepira, posebno pa kle¬
tve, kolikor največ morete. — Ge pride kaka
nadloga nad vas, ali bolezen, če vas ljudje,
zasmehujejo zavoljo pobožnosti vaše, potrpite
in proti nebesom povzdigujte svoje oči. Bog
duje nad vami, in če on ne dopusti, ne pade
vam nobeden las iz glave. Tisti m, ki Boga
ljubijo, vse v dobro izide.

13 .

Do revežev, 'bolnikov  in betežnih
ljudi imejte usmiljeno, mehko srce, in po¬
strezite jim po svoji moči. Oe pa družnic katera
zboli, dolžne ste zlasti tiste, katere ste bližje
nje, večkrat jo obiskati, in če je treba, tudi ji

10

postreči — ali že vode ji prinesti, ali prati
ali pomesti ali prestlati ali kaj druzega' ena¬
kega. Taka, dela so zlata vredna.

14 .

Pred vsem pa vam s r a m o ž 1 j i v o s t pri-
poročnjem, ona je krščanskih deklic najlepše
ogrinjalo, najdražje blago; ona je juterna
zarij a, ki vam lice in dušo. zlati. Bodite sra¬
mežljive, kjer koli ste, ali ste same ali v
drušnji, in krotite svoje počutke ! Varujte svoje
oči, ne glejte, kar je nespodobnega, in zmiraj
bolje, da oči po sebi obešate, kakor da ste
radovidne in hočete vse videti. Varujte svoja
ušesa in zapirajte jih, ko slišite grde, ostudne
pomenke. Grda beseda je znamenje grdega,
vmazanega srca. Varujte svoj jezik in ne
zinite kaj takega, kar je zoper sveto čistost.
Klafati, grde pesmi peti, nespodobne šale ali
špase imeti, je navada razuzdancev, ne pa po¬
štenih deklet. Ne dajte se moškim prijemati,
nikamor ne — še za roke ni varno; nespo¬
dobna roka z vašim dovoljenjem naj ne pride
blizo vas; pa tudi ve se nikogar ne dotikajte,
če vam je sramežljivost ljuba. Svoje telo varno
zakrivajte in ne razgalite se, da ne žalite svojili
angeljev varhov.

11

15 .

Slabili to var sij se skrbno ogibajte;
od smole se roka vmaže, od slabe fovaršije pa
duša in srce. Ne hodite po oštarijah,  če
ni potrebe ali sile; moški, ki deklet drugače
ne morejo zmotiti, vlečejo jih v krčmo, zme¬
dejo jim z vinom glavo in pamet, in spravijo
prej ali slej ob nedolžnost. Ne hodite na ples;
ples je divji pes, ki zlasti v dekleta reži in
•jih pogosto smrtno rani. — Ne delajte znanj  a
2  drugim spolom; če je Bog zakon vam na¬
menil, bode že on vam ženina priskrbel. Ne
Jemljite prstanov, ne denarja, ne drugih darov,
ki vam jih moški ponujajo ; če jih vzemete. ste
že obvisele na limanice. Ne jemljite pisem, ki
vam jih možki pošiljajo; če ga pa vzemete,
dajte ga materi svoji ali ga vrzite nerazpeča-
tenega v ogenj. Ko se večer stori, same ne
hodite več izpod strehe, noč ima svojo moč
m je zlasti dekletom nevarna. Po noči se skrbno
2  a p i v a j t e, da nihče do vas ne more; ~ le
glasite se ponočnjaku in kmalu bote ob
dobro ime.

l(i.

Vsaka mora imeti skrb, da drugih po¬
štenih deklet za društvo pridobi.  Tistih pa,
ki niso zraven, ne sodite slabo, ne zaničujte

12

jih; Bog jo sodnik, on sam ve, koliko je ka¬
tera vredna.

17 .

Ako se katera družnica kaj pregreši
zoper te postave, mora jo vodilja ali nje po¬
močnica posvariti, enkrat, dvakrat ali tudi
večkrat. Ge to svarjenje nič ne izda, naj pove
duhovnemu pastirju, da ji oni kaj rečejo. Če
pa tudi to nič ne pomaga, izbriše se iz

društva. Ako se pa potem poboljša in čedno
zadrži, sme se čez eno leto zopet nazaj vzeti.
Med križevska dekleta zapisana biti, to si
mora vsaka za veliko čast šteti. Ako se pa
katera hudo pregreši, izbriše se preč in za

zmiraj.

18 .

Ako se družnic katera omoži,  najele

hote, če hote mogle, eno sveto mašo za njo, in
pri tisti sv. maši molite sv. rožni venec, da bi
ji dal Bog svoj sveti blagoslov v novem stanu.
Katera pa ne more k sv. maši, naj moli doma
en del sv. rožnega venca v ta namen.

19 .

Pri procesiji  presv. rešnjega Telesa

greste skupej za svojim banderom, sramožljivo
in pobožno, kakor se dekletom spodobi.

13

20.

Ako umrje katera družbica, pridejo vse
sestre, katere utegnejo, k pogrebu, in one jo
nesejo. Če je bila revna, oskrbijo, da se po¬
šteno pokoplje, oskrbijo pa tudi, da se sv.
maša bere za njo. Pri tej sv. maši molite
sv. rožni venec; katera pa ne more v cerkev,
naj ga moli doma. Vrh tega bomo molili za
rajno eno celo leto pri vsakem zboru en „Oče-
naš“ in „Češčeno Marijo" — družnice pa so
dolžne, vsako nedeljo skozi celo leto en .,O če-
naš“  in eno ,,č e š-če n o Marijo"  za rajno
moliti. — Dekleta, ne pozabite na to molitev:
kadar bote ve umrle, molilo se bo tudi za vas!

21 .

Društvo ima svoj altar — altar čistega
spočetja device Marije. Zavezane ste skrbeti,
da je čeden in lep. Lepši ko bo, lepša
čast bo za vas. Katera premore, naj da torej
včasih kak krajcar vodilji. da ga obrne za dru¬
štvene potrebe.

22 .

Vaše pozdravljanje med seboj in do
drugih naj bo:

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!“

14

Ali ve hote rekle : K a j p a n a m b o z a
plačilo, če bomo po teli postavali
živele? — V lepem imenu bote pri vseh
poštenih ljudeh, bote imele mirno, čisto vest,
bote lahko umrle, po smrti pa v nebeškem
kraljestvu sedele. Ali tudi duhovnih zakladov
in odpustkov bote mnogo mnogo prejele. Čaj te !

Ta vaša prelepa družba je bila dne
5. junija 1859 v Rimu potrjena in z odpustki
bogato obdarovana. — Popolni odpustek se
zadobi:

1. Tisti dan, ko se da katera zapisati.

2. Ob smrtni uri.

3. Božični dan, praznik Kristusovega vnebo¬
hoda, praznik oznanjenja in čistega spo¬
četja device Marije, o Veliki in Mali maši.

4. Vsakega meseca tisto nedeljo, ko je nauk
za društvena dekleta, če zraven pridejo.

5. Dvakrat v letu popolni odpustek dobijo
lahko tudi tiste, katere zavoljo daljave ne
morejo k nauku priti, če tistikrat opravijo
spoved od celega svojega življenja ali pa
vsaj od enega leta,

6. Družbini vladar imajo oblast, bolnim de¬
kletom tisti dan, ko bodo previdena s
sv. zakramenti, popolni odpustek podeliti,
če molijo v ta namen tri „Očenaše“ in tri
„Češeenamarije‘ ! .

15

Tukaj je treba opomniti, da morate za
popolni odpustek vselej zakramenta sv. pokore
in presv. Rešnjega Telesa vredno prejeti.

V praznik čistega spočetja device Marije
pa zadobi vsak brez razločka popolni odpustek,
kdor se vredno spove, sv. obhajilo prejme in
pri družbinem alfarju moli na namen sv. očeta,
rimskega papeža.

Sveti oče, rimski papež, pri tej priložnosti
Z(; lo zelo priporočujejo dolgo spoved in po¬
sebno ljubezen in pobožnost do Marije prečiste
device: tudi vam naročujejo, da imate svojega
spovednika ubogati rade, hitro in z veselim,
foljnim srcem.

Sedem let odpustkov pa bote dobile:

1. Kolikorkrat bote kakega mrliča k pokopu
spremile.

2. Kolikorkrat bote slišale mrtvaški zvon
zaklenkati, in bote molile za rajnega
dušo.

3. Kolikorkrat se bote vdeležile kake po¬
božnosti, pobožnih pogovorov, krščanskih
svetih naukov, pridig in drugih dobrih
opravil in del.

4. Kolikorkrat bote ob delavnikih in so-
praznikih pri sv. maši.

5. Kolikorkrat bote na večer, predan ležat
greste, svojo vest izprašale.

16

6. Kolikorkrat bote kakega ubogega bolnika
ali jetnika obiskale.

7. Kolikorkrat bote kake sovražnike spravile.
Vsi ti odpustki zamorejo se obrniti tudi

za duše v vicah.

Družbini altar ima predpravico, da vsak
mašnik, ki pri njem za eno izmed vas sveto mašo
berejo, berejo jo z odpustki. Družbini vižar pa
berejo sv. mašo pri vsakem altarju z odpustki,
če jo berejo za družbine sestre.

Vse v večo hvalo božjo in v čast
Marije prečiste device!

Molitve

za svete odpustke.

Jezus, ki si na svet prišel, da bi
nam dal pravo življenje; verujem,
da si izročil svoji sveti cerkvi kjuče
nebeškega kraljestva za to, da je vse,
kar na zemlji odveže ali zaveže, od¬

vezano ali zavezano tudi v nebesih. -
Tudi verujem trdno, da si ti, o Jezus,
dal svoji cerkvi oblast, odpustke deliti

in da so ti zares vernim v duhovno po¬
moč. Prosim te, o dobrotljivi, usmiljeni
Jezus! daj mi milost, da bom mogla
biti iz števila tistih resnično spokornih in
z Bogom spravljenih grešnic, na katere
z dopadenjem gledaš, in jih z obilnimi
milostmi obdaruješ. To upam doseči od
tebe, moj Zveličar, in pridem sem k tebi
v cerkev, kjer si v presvetem zakramentu,

Družb. bukv.

2

18

d-a še dopolnim poslednjo dolžnost, ki jo
sveta katoliška cerkev terja za dosego
popolnih odpustkov; tukaj izročim in pri¬
poročim tebi, o milostljivi Jezus! vse po¬
trebe svete cerkve in vsega krščanstva.

1. O Bog! najviši Pastir in Oče vseh
vernih, ki vladaš in posvečuješ s svojim
sv. Duhom celo telo sv. cerkve, ter si ozna¬
nil po Jezusu Kristusu veličastvo svojega
svetega imena vsem narodom, ohrani delo
svojega usmiljenja, da tvoja sv. cerkev v
vsem dobro raste, se razširja po vsej
zemlji in ostane stanovitna v spoznanju
in češčenju tvojega presvetega imena.

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš:
Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. ( dvakrat.)  ;

2. O Bog, ki daješ pravi mir in ljubiš
edinost, dodeli vsem krščanskim pogla¬
varjem, svojim služabnikom in namestni¬
kom na zemlji, popolno spravo in edinost;
odvrni vse škodljive vojske in razprtije,
da morejo tvoji verni v pravi prostosti
tebi vredno in zvesto brez overe služiti.

Da krščanskim kraljem in poglavarjem mir
in edinost daš:

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakrat.)-

19

3. O vsegamogočni, večni Bog! ki
želiš, da bi bili vsi zveličani, in nočeš,
da bi se kdo pogubil: ozri se milost¬
ljivo na vse zmotene krivoverce, ki jih
je lažnjivi in goljufivi sovražnik zapeljal
v krivoverstvo in vraže; prosimo te,
usmili se jih in pripelji jih na pot res¬
nice; in daj vsem, da zapustijo razprtije
v veri, odstranijo vse zmote in pridejo
k edinosti tvoje resnice, po Jezusu
Kristusu. Amen.

Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš in
spreobrneš:

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakrat.)

4. Najviši in večni Pastir, Jezus
Kristus! tebi priporočim našega papeža
h, tvojega prvega namestnika na zemlji.
Usliši njih prošnje, izpolni njih želje in
molitve, da tvojo čast povikšujejo in
srečo svoje cerkve množijo. Vodi, raz-
sveti, potrdi, varuj, podpiraj jih, da tvojo
sv. cerkev vselej vladajo k tvoji božji
časti in k našemu zveličanju. Amen.

Da apostolskega pastirja in vse cerkvene sta¬
nove v svoji sv. veri obraniš:

Prosimo te, usliši nas, o Jezus!

Oče naš. Češčena si Marija. Verujem. Čast bodi Bogu

2 *

20

Molitev.

0 Bog vsega usmiljenja! ki si dal
sv. cerkvi moč in oblast odvezovati in
zavezovati, hvaležno se poslužimo mi- ,\
losti, ki nam jih deliš z delitvijo od¬
pustkov. Ne daj nam pa pozabiti, da
se popolnih odpustkov vdeležujejo le
resnično spokorni grešniki, ki očistijo
svoje srce z dobro spovedjo in pokrep¬
čajo svojo dušo z vrednim sv. obhajilom.
Dostavi, o dobrotljivi Oče nebeški! kar
nam primanjkuje ostrih pokoril prvih
kristjanov, po svoji ljubezni in po ne¬
skončnem zasluženju Jezusa Kristusa,
tvojega Sina, v katerem imamo vsi milost
in odrešenje, in upamo od tvoje milosti
večno zveličanje. Po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Opomba. Katera brati ne zna ali teh bukvic nima pri
rokah, moli naj: Oče naš, Češčeua si Marija, Čast
bodi Bogu (sedemkrat)  in sv. apostolsko vero v
papežev namen za edinost krščanskih poglavarjev,

• za zatiranje ' krivoverstva in povišanje sv. matere
katoliške cerkve.

21

Druga molitev

za sv. odpustke.

Dekleta, kolikorkrat greste k spovedi in k sv. ob¬
hajila, in opravite kleče pred podobo križanega Jezusa
to molitvico s skesanim srcem, in molite v namen sv.
cerkve, lahko dobite vselej popolni odpustek. Pij II.
10. aprila 1821.

0 moj preljubeznjivi, najdobrot-
ljivši Jezus! glej me klečečo tukaj pred
tvojim najsvetejšim obličjem. Z največo
ljubeznijo in z najprisrčnišim usmiljenjem
ogledujem tvoje svete petere rane, in v
duhu premišljujem tiste besede, katere
je prerok David govoril o tebi, o moj
Jezus: „Roke in noge so mi pre¬
bodli, in so razšteli vse moje
kosti 11 . Pri tem tvojem trpljenju te
prosim iz globočine svoje duše, da mi
vtisneš globoko v srce pravo, živo vero,
trdno upanje in gorečo ljubezen, da mi
daš resnično kesanje nad mojimi grehi
in trdno voljo, tebe nikdar več ne razžaliti.
Amen.

22

Zlate molitvice

vredne, da M se jih vsaktera iz glave naučila,
naj bi jih lahko tudi pri delu in spotoma
opravljala in molila.

I.

Zjutraj se pokrižaj in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim, da
si me ohranil nocojšnjo noč, obvaruj
me tudi današnji dan! Bodi vse k tvoji
božji časti in k mojemu dušnemu zve¬
ličanju. Amen.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam iz¬
ročim za zdaj in vselej svojo dušo in
svoje telo. O Bog! verujem, da si ti pri
meni, in te ponižno molim. Upam, da me
ne boš zapustil, in te za to prelepo prosim.
Ljubim te, in izročim ti vse svoje misli,
besede in djanja.

O Marija, preljuba mati, moje za¬
upanje in pribežališče! v tvojem varstvu
želim živeti in umreti. Varuj me greha
in izprosi mi potrebno božjo pomoč.
Preljubi angelj, predragi in zvesti moj
varuh, varno me vodi in povsod me
spremljaj in varuj. Amen.

23

n.

Stori zjutraj tudi dober namen in ponavljaj ga večkrat
čez dan, rekoč:

O moj Bog! vse, kar govorim, delam
in trpim, bodi v tvojo večo čast — vse
iz ljubezni do tebe, moj Jezusi

III.

Pred jedjo moli: Oče naš, Češčena si Marija, Čast bodi
Bogu. — Jedi pokrižaj ter reci:

Blagoslovi, o Gospod! nas in te tvoje
darove, ki jih bomo od tvoje dobrote
zavžili, ki živiš in kraljuješ Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Po jedi:

Zahvalim te, vsegamogočni, večni
Kog! za  vse dobrote tvoje; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Oče naš, češčena si Marija, čast bodi Bogu.

IV '

Kadar koga srečaš, pozdravi ga in reci:

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

če pa kdo tebe tako pozdravi, odgovori:

Na vekomaj. Amen.

V.

V skušnjavi zoper sveto čistost reci:

O Jezus, Marija in sveti Jožef! vam
izročim svojo dušo in svoje telo. Rajša
hočem umreti, kakor grešiti.

24

Kadar te jeza zgrabi, zdihni ter reci:

O Jezus, ves pohleven in iz srca
ponižen! daj mi voljno potrpeti. O Marija,
vsa krotka devica! prosi za me, da se
ne srdim, ne togotim.

V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj:

Bog! pridi mi na pomoč; Gospod!
hiti mi pomagat.

VI.

Na večer, alto ne moreš rožnega venca moliti, moli vsaj
nekatere sv. Očenaše, Cešeenasimarije in naposled zdihni
in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim za
vse dobrote tvoje; prosim te, odpusti
mi moje grehe, in daj mi ljubo lahko
noč, in svojo pomoč. Marija, ljuba moja
mati! tvojemu zvestemu varstvu se pri¬
poročim. Preljubi angelj varuh moj,
varuj me nocoj! — Bog daj vernim
mrtvim večni mir in pokoj, in večna
luč naj jim sveti! Amen.

Ne pozabi vsak večer svoje vesti izprašati in kesanja
čez svoje grehe obuditi.

VIL

Ako se zbudiš ponoči in ne moreš spati, varuj se, da te ne
zmoti kaka skušnjava; zatorej premišljuj in zdihuj, rekoč:

Enkrat moram umreti — pa ne vem
kje — tudi ne vem, kdaj in kako: to

25

Pa vem dobro, da bom, če v smrtnem
grehu umrjem, pogubljena vekomaj. Oh,
tega Bog ne daj! — Sveta Marija, mati
božja! prosi za me ubogo grešnico, zdaj
in ob moji smrtni uri! Amen.

VIII.

Svoje molitvice rada sklepaj s sledečimi besedami :

Oče nebeški! sprejmi .mojo slabo
molitev, in kar moja pobožnost ne velja,
naj moj usmiljeni Jezus doda! Amen.

IX.

Molitvico, ki so ji sv, oče Pij VII. sto dni odpustkov
podelili, ako se vsaki dan moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in veko¬
maj časti najpravičniša. najviša in najlju-
beznjivša sveta volja božja v vseh rečeh!

X.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam da¬
rujem svoje srce in svojo dušo.

Jezus, Marija in sv. Jožef! stojte mi
na strani v moji smrtni uri.

Jezus, Marija in sv. Jožef! z vami
v miru naj se loči moja duša!

Kdor te tri zdihljeje skesano izmoli, zadobi za vsako¬
krat tri sto dni odpustkov ; kdor pa le en zdihljaj iz¬
govori, zadobi sto dni odpustkov. Pij VII. 28. apr. 1807.

26

XI.

Ako greš memo cerkve, v kateri je presv. režnje Telo,
pripogni svoje desno koleno in reci:

Jezus! ki tukaj prebivaš v presvetem
zakramentu, bodi lepo pozdravljen in
visoko počeščen! Iz srca te ljubim in te
prelepo prosim: ostani pri meni!

XII.

Ako greš memo križa, pokrižaj se in reci:

Križani Jezus! molim te in hvalim,
ker si s svojim svetim križem svet odrešil,
Prosim te, usmili se moje uboge duše!

XIII.

Ako greš memo pokopališča, pokrižaj se in reci:

Bog jim daj večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v
miru! Amen.

XIV.

Kdor moli to molitev pobožno, zadobi odpustek 300 dni.
(Leon XIII. 10. sept. 1878.)

Češčeno bodi sveto in neomadežano
spočetje preblažene device Marije, Matere

ie - XV.

Večkrat izreci prav pobožno sladki imeni: „JezusI
Marija !“ Papež Benedikt XIII. dovolili so tistim, ki
izrečejo te presveti imeni pobožno, odpustek za 50 dni.

XVI.

Kolikorkrat pobožno poljubiš podobo sv. križa, zadobiš
odpustek' ža eno leto.

27

XVII.

Ako rečeš: Jezus! usmili se mene! zadobiš od¬
pustek za sto dni.

XVIII.

če poklekneš pred sv. rešnjim Telesom, zadobiš odpustek
za dve sto dni.

XIX.

če se prikloniš, kedar praviš: Čast bodi Bogu
Očetu  itd., zadobiš odpustek za 30 dni.

XX.

Molitvica, da se vdeležiš vseh sv. maš.

O Bog, nebeški Oče! tebi darujem
v se svete maše, katere se danes berejo
Po vsem svetu, katere so se brale od za¬
četka krščanstva do zdaj, in tudi tiste, ki
s e berejo še na dalje do konca sveta v
sv. katoliški cerkvi. — Prisrčno želim,
vdeležiti se vseh in za to prosim, ter
vse tebi darujem, kakor ravno toliko
darov spoštovanja, ljubezni, prošnje,
sprave in zahvale, po Jezusu Kristusu,
tvojem preljubem Sinu in Zveličarju
našem; ker imaš po njem, ž njim in v
njem, Oče nebeški! v edinosti svetega
Duha vso čast in hvalo od vekomaj do
Vekomaj. Amen.

saj®

#

Sveti rožni venec,

kakor se moli pri sveti maši.

Začetek sv. maše.

__ /segamogočni. neskončno dobrotljivi
Bog! ponižno pred tebe pokleknemo,
y  ki smo prah in pepel, in trepetaje
tebe molimo, ki si naš stvarnik in gospod,
pa tudi naš ljubi Oče.

Tebi, Oče nebeški! hočemo darovati
nekrvavo daritev svete maše, k tvoji naj-
veči časti, v čast tvojih svetnikov, in
svoji duši v zveličanje — za vse verne,
žive in mrtve. Amen.

Potem se moli sv. rožni venec.

1. K evangeliju.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
in svetega f Duha ustanemo, in vse

29

trdno verujemo, kar je Kristus učil, kar
so apostoli pridigovali, in kar nam ve¬
leva sv. mati katoliška cerkev verovati.
Daj nam, o Bog! v tej sveti veri živeti
in umreti. Amen.

2. K darovanju.

Tebi izročimo, Oče nebeški! po na-
nienu mašnikovem kruh in vino, ki se
bo spremenilo v telo in kri Jezusa, tvo-
jega ljubega Sina. Vse, kar imamo, naj
bo tebi posvečeno, duša in telo. Amen:

3. K povzdigovanju.

Bodi lepo pozdravljeno Jezusovo
rešuje Telo, od Marije rojeno, na križu
za  nas umorjeno, ki na desnici božji
sediš, iz ljubezni do nas pa med nami
živig. V ponižnosti te molimo in te po¬
hlevno prosimo: o Jezus! usmili se nas.

Bodi pozdravljena presveta rešnja
Dri Odrešenika našega, na križu za nas
Prelita! S svojo sveto rešnjo krvijo, o
Dzus! umij nas grehov, in usmili se
v ernih duš v vicah! Amen.

4. K mašnikovemu obhajilu.

O Gospod! nisem vredna, da greš
Pod mojo streho; temveč reci le besedo,
hr moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.)

30


Ker smo pa tebe tolikanj potrebni,
pridi, o Jezus! k nam, in ostani vselej j
pri nas. Amen.

Duhovno obhajilo.

O moj Jezus! žjvo verujem, da si
v tem presvetem zakramentu pričujoč, ;
in te ponižno molim. — Trdno zaupam,
da me ne boš zavrgel, in te prelepo
prosim. — Čez vse te ljubim, in iz
ljubezni do tebe so mi žal vsi moji ;
grehi. Nikdar nočem več grešiti. — j
Moja duša tebe želi, ker mi pa ni do¬
puščeno, tebe zdaj v presvetem zakra- j
mentu prejeti, pridi vsaj s svojo milostjo
v srce moje! — Tebe, o moj Jezus! j
objamem in se popolnoma s teboj skle- ,
nem. Ne daj mi se kedaj ločiti od tebe! 1
Amen.

Blagoslov ali žegen.

Blagoslovi nas, vse naše dejanje in
nehanje, Bog f Oče, Sin f in sveti f
Duh; in tvoj sveti blagoslov pridi čez '
nas, in vselej pri nas ostani!

O Jezus! tebi živimo; o Jezus! tebi
umrjemo; o Jezus! tvoji smo živi in
mrtvi. Amen.


Juterno opravilo.

Opomin. Ki dobro ne za dušo, ne za truplo, predolgo
v postelji poležavati; posebno pa je ndvarno brez
spanja ali iz lenobe v postelji se mehkužiti — do
takih deklet ima skušnjava posebno oblast. Zatorej,
ko pride ura ustati, ne obotavljaj se, temveč pre¬
magaj se, pokrižaj se pobožno, poljubi svetinjo,
ki jb imaš na vratu in obrni svojo prvo misel k
Bogu. Ustani, obleci se urno, in ko se oblačiš,
misli si, da sedi Jezus pri tvoji postelji, in te
gleda, ali si zadosti sramožljiva. Ko si se oblekla
(razgaljena ne smeš nikdar med ljudi), opletla in
umila, pokropi se z blagoslovljeno vodo, poklekni
pred božjo martro in moli tako-le:

|?segamogočni, večni Bog! v prahu pred
teboj klečim, srce in roke k tebi vzdi¬
gujem, in te ponižno prosim, oglej se milo
na  me ubogo, slabo stvar. V tvojih rokah
Se m spala, tvoja milost me je ohranila
u° c °j, to tioč, v kateri si mnogo duš iz

32

tega sveta poklical, in morebiti večno
zavrgel, — v tvoje svete roke se izročim
tudi danes. Svojo dušo in svoje telo,
svoje življenje in zdravje, svoje poštenje
in dobro ime, svoj mir in svoje notranje
razsvetljenje, vse počutke in vse svoje
moči darujem tebi;* vse, kar je v meni,
naj hvali in povišuje tvoje sveto ime.
Karkoli bom danes mislila, želela, govo¬
rila, storila ali trpela, naj se zgodi iz
ljubezni do tebe, tebi v čast in po tvoji
sveti volji! Kolikorkrat bom dihnila,
kolikorkrat bo moja srčna žila tripnila;
tolikokrat naj bom tebi priporočena! —
Prosim tudi, naj bom vseh odpustkov
deležna, katere sveta cerkev deli danes
vernim kristjanom.

Jezus, moj presladki Jezus! ki si moj
preljubi ženin, varuj me danes ta dan,
da se ne zmotim in v hudo ne zaidem.
Razsveti mojo pamet, da živim po tvojih
svetih naukih; utrdi mojo voljo, da ne
dovolim v skušnjave, in ne pripusti, da
bi te danes razžalila s kakim grehom in
zgubila tvojo milost. Pogasi vse hude
želje v mojem srcu, zatri vse slabe ob¬
čutke v mojem životu, da ostanem tudi
danes in vseskozi čista in sramežljiva, in

33

brez madeža na duši in na telesu. —
O moj Jezus! naj pride čez me, karkoli
hoče, le greha me varuj, posebno pa

greha., do katerega sem najhuje

nagnjena. Rajše to uro umreti, kakor
nedolžnost svojo zgubiti. Ker sem pa
Pri vsej svoji dobri volji, vendar le slaba,
obrnem se k tebi, Marija, prečista de¬
vica! bodi moja ljuba mati, bodi moja
zvesta pomočnica danes in vse dni mo-
J e ga življenja. S svojim čistim ženinom,
svetim Jožefom mi stoj na strani, da
ne pridem kakšni zapeljivosti ali slabi
iovaršiji v pest. — Prosim tudi tebe,
moj zvesti angelj varuh] vodi, brani in
Podpiraj me, da se kje ne spodtaknem
111  v skušnjavo ne padem. Kakor si me
varoval nocoj to noč, varuj me tudi
uunes ta dan vsega hudega na duši in
111  na telesu! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Verujem itd.

Zadnjič naredi na svojem čelu s palcem pismenke

1 - N. r.  i. in rec i ;  Jezus Nazarenski, kralj
judovski, daj mi štirnajst angeljev, da
me danes spremljajo' dva, ki bota

pred menoj, dva za menoj, dva na
moji desni, dva na moji levi; dva, ki
me bota hudega varovala; dva, ki me

^ažb. bukv, 3

34

bota ,k dobremu vnemala, dva, ki mi
bota pot v nebesa kazala — ti pa, moj
Jezus! bodi v mojih mislih, besedah in
djanjih. Tebi živim, tebi umrjem; tvoja
sem živa in mrtva. Amen.

Ce nisi juternice cula, moli tudi še angeljsko češčenje:

Angelj Gospodov je oznanil Mariji,
in je spočela od sv. Duha. Češčena si
Marija itd.

Glej, dekla sem Gospodova, zgodi
se mi po tvoji besedi! Češčena si Ma¬
rija itd.

In Beseda je meso postala in je
med nami prebivala. Češčena si Ma¬
rija itd.

Oče naš. Češčena si Marija itd.

Na večer pa še pristavi ;  Gospod ! daj Vsem
vernim dušam večni mir in pokoj —
in večna luč naj jim sveti! Naj po¬
čivajo v miru! Amen.

Kdor moli zjutraj, opoldne in zvečer, kadar zvoni,
kleče angeljsko češčenje; v soboto večer, v nedeljo in
o velikonočnem času pa stoje, zadobi vsakrat za sto dni
odpustkov, in če to stori vsak dan, enkrat v mesecu tudi
popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Benedikt XIII.
14. sept. 1724.

O premišljevanji

ali o notranji molitvi.

, . Opomin. Ako želiš v pobožnosti rasti, priporo-
ti prav živo vsak dan pol ali vsaj četrt ure
(najbolje_ je zjutraj) kaj božjega ali svetega premišlje-
Vatl - „Ce boš vsak dan kaj svetega premišljevala 11 ,
Pravi nek učenik, „dam ti laliko roko, da boš zveličana 11 .
.. . Zvečer že si izvoli kako resnico, najbolje iz živ-
Jenja in trpljenja Kristusovega. Zjutraj ko vstaneš, po-
klekni, spomni se pričujočnosti božje, prosi svetega Duha
za  razsvetljenje, in potem začni premišljevati.

Izgled premišljevanja o peklu.

Molitev.

O moj Bog! trdno verujem, da si
tukaj pričujoč. Ti vidiš vse, vidiš tudi
m ene, da te ljubim in želim le tebi do-
P a sti; zatorej, dasiravno sem slaba in
u boga, ne zavrzi me izpred svojega ob-

3 *

36

ličja, temveč sprejmi me po svoji veliki
milosti. Tebi darujem to svoje premišlje¬
vanje; daj. da ne bom druzega iskala,
kakor tvojo čast in ljubezen. Razsveti
moj um, očisti moje srce in nagni mojo
voljo, da bom prav spoznala tvoje svete
nauke in po njih se zvesto ravnala. —
Marija, mati božja,, vsi svetniki in svet¬
nice božje, prosite za me! Amen.

Misli si, da je črna noč, ti stojiš na visoki peči
in vidiš daleč okoli; na enkrat se razpoči zemlja pred
teboj na dvoje, in pekel stoji odprt pred tvojimi očmi.
Strašna temnica je v sredi zemlje; veliko milj je dolga,
veliko milj široka, veliko milj globoka; polna je ognja
in žvepla „od vrha do tal, in obdana s trdim skalovjem
okrog in okrog, tako da celo večnost ne pride stvarice
dima skozi. — V tej strašni ječi pogubljeni ležijo
tikoma jeden družega, kakor kameni v apnenici, ali
kakor opeke v opekarnici, — ti pa, moja duša ! pre¬
misli, kakšen da je ogenj, v katerem pogubljeni gorijo.

1. Ogenj v peklu gon' v eno mero in prežiguje
dušo in truplo. Nakovani na mesto, katero jim je Bog
odkazal, pogubljeni ležijo nepremakljivo, kakor drva v
ognju. Ogenj šviga in plemen mnogo ur gori nad njimi,
in mnogo ur spodej pod njimi; ogenj šviga in gori
mnogo ur na desno, in mnogo ur na levo; kamor se
obrnejo, so z ognjem obdani, kakor ribe od vode. —
Njih glava, oči, ušesa, usta, ustnice in lica niso druzega
kakor ogenj; rame, noge, hrbet in prsi niso druzega
kakor ogenj; vsi udje, kar jih ima truplo, so podobni
razbeljenemu železu, ki se ravno iz peči vzame, vse je

2  ognjem obdano, vse vneto in zažgano. — Postelja, v
kateri pogubljeni leže, je ogenj; pijača, katero pijejo, je
ogenj; jed, katero vživajo, je ogenj; sapa, katero sopejo,
je ogenj; vse, kar vidijo in česar se dotaknejo, je ogenj.
— Vendar to še ni vse ; peklenski ogenj je od znotraj
* n  je od zunaj; on je v možganih, v zobelj, jeziku in
grlu; on je v jetrih, v pljučih, v črevih, v želodcu, 'v
srcu, on je v žilah, v kitah, v kosteh, v mozgu in v
krvi. — Ali kar je še strašnejše, peklenski ogenj je
tudi v spominu, v razumu, v volji, v vseh dušnih močeh ;
Vse  je ognja navzeto, vse od njega prešinjeno. — Ko
ki me dal kdo na razbeljeno železno peč prikovati, tako
du bi bila sama rama v ognju, vsi drugi udje pa pod
milim nebom, in bi me Bog obranil v takem stanu
kakih jezer let pri življenju; oh kdo bi prestal tolikanj
bolečin! Večni Bog! kaj še le bo, če bom tako ne¬
srečna, da bom med pogubljene vržena; da ne samo
m °ja rama, ampak da bodo vsi udje mojega telesa in
V8 e moči moje duše celo večnost v peklenskem ognju
gorele! — Tega me obvaruj večni Bog!

2. Ogenj v peklu je veliko strašnejši, kakor si
človek more misliti. — Ogenj 'v apnenicah, v opekar¬
nah, v fužinah je vroč, je hud, vendar ni senca,^ če ga
Primerjamo z ognjem, ki gori v peklu. Ogenj v peklu,
Pravijo nekateri učeniki, je tako vroč in ima tako hudo
®oč, da ko bi le ena iskra padla na mlinski kamen,
razdrobila hi ga tisto dobo v prah: tako, da ko bi
Padla le ena iskra na veliko svinčeno kroglo, raztajala
kt jo tisto dobo kakor vosek; tako, da ko bi padla le
ena  iskra v zmrznjeno jezero, začelo bi pri priči od
Prevelike vročine vreti.

3. Zdaj pa postoj nekoliko, moja duša! in od¬
govori mi. Misli si, da pred te postavijo železno peč in

38

jo zakurijo tako, da je vsa bela — potem pa ti po¬
kažejo vse, kar ima svet veselega, dragega in lepega;
pokažejo ti celo kraljestvo in kraljevo krono, in ti
rečejo: Vidiš, vse to je tvoje, samo da se boš vlegla
pol ure v to železno peč. Povej mi, kaj bi storila ? Oh!
rekla bi, ko bi mi ponudili sto kraljestev in sto kra¬
ljevih kron, ne bila bi vendar tako neumna, in bi ne
izvolila take martre, ko bi tudi vedela, da bi me Bog
pri življenju ohranil. — Vprašam te dalje: ko bi ti v
resnici imela veliko kraljestev, in bi imela vse, kar je
veselega, dragega in lepega na svetu, pa tri prišel
kakšen sovražnik, bi te vjel in bi postavil pred te raz¬
beljeno, železno peč, in bi rekel: Ali se moraš odpo¬
vedati kraljestvu in vsemu časnemu blagu, ki ga imaš,
ali pa za pol ure v razbeljeno peč se vleči; povej, kaj
bi odgovorila ? Oh! rekla bi, raji sem vse žive dni
revna in ubožna, zaničevana in preganjana, kakor pre¬
stati toliko bolečin.

Zdaj pa vzdigni svoje misli kvišku. Da bi v raz¬
beljeno peč le za pol ure ne prišla, rada bi se odpo¬
vedala vsemu, naj ti bo tudi čez vse ljubo. Bog ti pa
žuga, ne z razbeljeno, železno pečjo, temveč z ognjem
v ječi; on ti žuga ne za pol ure, temveč za celo več¬
nost: in vendar tako rada storiš, česar ne smeš, ker
ti je on prepovedal in tako rada opustiš, kar veš, da
je tvoja dolžnost!

Občutij eji in sklepi.

1. O moj Bog! vse te resnice so
mi znane in verujem jih; ali pri vsem
tem, kako sem živela? — Oh, kaj bom

39

tajila, ko nič ne pomaga ? — Slabo sem
živela, grešila sem, pekel sem zaslužila;
in zakaj? Ali mi je kdo s smrtjo žugal?
— Oh! ne — nobeden ne. Zakaj sem
grešila, veš ti dobro, in vem tudi jaz,
in sram me je. — Oh kako mr je žal,
kako me skeli in peče, da, sem bila
tako nora, tako slepa in slaba! — Upam
sicer od tvoje milosti, da si mi od¬
pustil moje grehe: ali, moj Bog! kakor
sem jaz slaba, lahko spet grešim, lahko
v grehu umrjem, lahko v pekel pridem.
Moje hudo nagnjenje še ni odmrlo,
moje zatajevanje je slabo, moje pokor-
jenje ni besedice vredno. Oh! resnično
je; lahko, lahko spet zabredem v greh,
dahko umrjem v grehu, lahko pridem v
Pekel — resnično! moja duša visi na
enem lasu. — Oh, pekel, pekel! strah
in groza me je pred teboj!

2. Ali kam se hočem obrniti? kje
Pomoči iskati? Kje drugje, kakor pri
tebi, usmiljeni Jezus! Tukaj pred teboj
zdihujem na kolenih, roke in oči vzdi¬
gujem k tebi, in prosim te milo: usmili
se me! — Obljubim in trdno sklenem:
Ne bom več grešila — ne — ne! rajši
umreti kakor grešiti! Krotila in zatirala

40

bom svoje počutke še vse drugače, kakor
do zdaj; posebno svoj jezik, ki me je
zmotil že tolikrat, in svoje oči, ki mi
tako rade uidejo. — Izpraševala bom
vsak večer z vso skrbjo svojo vest,
pogosto in odkrito svojemu spovedniku
se tožila, večkrat čez dan pričujočnost
božjo si pred oči stavila. — Jezus! le
tebe bom ljubila, le tebi bom služila;
pomagaj mi s svojo milostjo! — Marija!
bodi moja mati danes in vselej! prosi
za-me! Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

41

Tri božje čednosti.

Moli jih rada, če količkaj moreš, vsaki dan, po¬
sebno pa v skušnjavah, ki jih imaš zoper te čednosti;
»H ko greš k spovedi in sv. obilajlu; ali ko prideš v
smrtno nevarnost. Ne bilo bi veče nesreče za te, kakor
eno teh treh čednosti zgubiti. — Ivolikorkrat boš skesana
to božje čednosti obudila, zadobila boš 7 let in 280 dni
odpustkov. Če pa to celi mesec opravljaš in k spovedi
S l ’eš, zadobiš lehko popolni odpustek.

Vera.

Verujem v tebe pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti. Duh! kateri si vse vstva-
01, kateri vse ohraniš in vladaš, kateri
dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru¬
jem, da je Sin božji človek postal, da
nas je s svojo smrtjo na križu odrešil,
in da nas sveti. Duh s svojo milostjo
Posvečuje. Verujem in trdim vse, kar
si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kri-
. stus učil, kar so apostoli oznanjevali,
in kar nam sveta rimska katoliška
cerkev zapoveduje verovati. Vse to ve¬
rujem, ker si ti, o Bog! večna in ne¬
skončna resnica in modrost, ki ne moreš
ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog!
Pomnoži mojo vero!

Upanje.

Upam in se .zanašam na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog! da

42

mi boš po neskončnem zasluženji svo¬
jega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa
v tem življenji spoznanje, pravo obžalo¬
vanje in odpuščenje mojih grehov, po
smrti pa večno zveličanje dal, in dodelil,
tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca vživati. Upam tudi od tebe
potrebne pomoči, vse to doseči. Upam
to od tebe, ker si ti to obljubil, kateri si
vsegamogočen, zvest, neskončno dobrot¬
ljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje
upanje!

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega srca, čez vse, ker si največa
dobrota, neskončno popolnoma in vse
ljubezni vreden; ljubim te tudi zato,
ker si do mene in do vseh stvari ne¬
skončno dobrotljiv. Želim si iz vsega
srca, da bi te ravno tako ljubila, kakor
so te tvoji najzvestejši služabniki ljubili,
in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo skle¬
nem svojo nepopolno ljubezen; pomnoži
jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj
in bolj. Ker te tedaj resnično in iz
srca ljubiti želim, in si to trdno pri¬
zadevam, mi je iz srca žal, da sem
tebe, svojo neskončno dobroto, katero

43

čez vse ljubim, tebe svojega stvarnika,
odrešenika in posvečevalca razsrdila. Žal
ob je, da sem grešila, da sem tebe,
svojega vsegamogočnega Gospoda svo¬
jega najboljšega Očeta razžalila. Trdno
sklenem, vse grehe in grešne priložnosti
zapustiti, storjene grehe čedalje bolj
obžalovati, in nikdar več zoper tvojo
sveto voljo ne ravnati. Vzprejmi me
zopet za svojega otroka, in dodeli mi
milost, ta svoj sklep dopolniti. To te
Prosim po neskončnem zasluženji tvo¬
jega božjega Sina, našega Gospoda in
Žveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Zlate ure.

Vsaka ura, katero ti da Bog doživeti, je zlatd
vredna, zatorej 'skrbi, da jo boš Bogu darovala, in s
pobožnimi mislimi in občutljeji posvečevala. Postavim
tako-le :

Ob eni : En Gospod in Bog je, kateri je
vstvaril nebesa in zemljo in vse, kar je, kateri
vse ohrani in vlada: brez njegove volje se
®e zgodi ničesar. — Le enkrat bom umrla —
je eno dušo imam; ako to zgubim, zgubljeno
je vse. — Le ena večnost me čaka, srečna
ali nesrečna — le eno je potrebno, dušo
zveličati.

Ob dveh: Dve ste poglavitni zapovedi,
katere imam spolnjevati: 1. Ljubi Boga, svo-

44

jega Gospoda, iz vsega svojega srea, iz vse
svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje
misli. 2. Ljubi svojega bližnjega, kakor sama
sebe. — Dve poti ste v večnost: ena ozka
steza v nebesa, druga široka cesta v pekel;
po kateri hodim jaz?

01) treh: Tri ^o božje osebe: Oče, Sin
in sveti Duh: njim bodi čast in hvala, kakor
je bila v začetku, zdaj in vselej in vekomaj.
Amen. — Tri božje čednosti imamo: Vero,
upanje in ljubezen. — Tri so najimenitnejša
dobra dela: Molitev, post, miloščina. —

Tri svete nam priporočaj e sv. evangelij:
1. Radovoljno uboštvo; 2. vedno devištvo;
3. vedno pokorščino pod duhovnim pogla¬
varjem.

Ob štirih: Štiri poslednje reči so: Smrt,
sodba, pekel, nebesa. — Štiri poglavitne djan-
ske čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost,
srčnost. — Štiri evangeliste imamo: Svetega
Matevža, sv. Marka, sv. Lukeža, sv. Janeza.
— Štirje v nebo vpijoči grehi so: 1. Rado-

voljni uboj; 2. mutasti ali sodomitarski greh;
3. zatiranje ubožcev, udov in sirot; 4. delav¬
cem in najemnikom zaslužek zadrževati ali
utrgovati. ■— Bog me varuj vsega greha!

Ob petih: Ret cerkvenih zapovedi imamo:
1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob
nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in
v Bogu zbran pri sv. maši. 3. Posti se zapo¬
vedane postne dni, namreč štiridesetdanski
post, kvaterne in druge zapovedane postne dni;

45

zdrži se tudi ob petkih in sobotah mesenih
J e di. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu
spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonoč¬
nem času prejmi sveto rešuje Telo. 5. Ne ob¬
hajaj ženitve o prepovedanih časih. —- Petero
J e  potrebno k zakramentu sv. pokore. 1. Iz¬
praševanje vesti; 2. kesanje; 3. trdni sklep
ah naprejvzetje; 4. spoved; 5. zadostenje.

Ob šestih: Šest grehov v svetega Duha
J e:  1. Predrzno v božjo milost grešiti. 2. Nad
božjo milostjo obupati. 3. Spoznani krščanski
resnici se ustavljati. 4. Svojemu bližnjemu za¬
voljo milosti božje nevošljiv biti. 5. Do lepega
oporninjevanja otrpnjeno srce imeti. 6. V ne¬
pokornosti trdovraten ostati. — šest dolžnosti,
°d Jezusa posebno priporočenih, je: 1. Najprej
božjega kraljestva in njegove pravice iskati.
2- Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi,
b Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in ponižen
biti. 6. Sovražnike ljubiti; storiti dobro njim,
kateri nas sovražijo; moliti za-nje, kateri nas
žalijo in preganjajo. — Šest poglavitnih resnic
krščanskega nauka je: 1. Da je en Bog.

Da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro
Plačuje in hudo kaznuje. 3. Da so tri božje
osebe enega bitja in ene natore: Oče Sin in

s v. Duh. 4. Da je druga božja oseba, Bog
bdn, človek postal, nas s svojo smrtjo na križu
odrešil in večno zveličal. 5. .Da je človeška
duša neumrjoča. 6. Da je milost božja k zve-
učanju potrebna, in da brez milosti božje ne
0'ore Človek ničesar za večno življenje za-
duženja vrednega storiti.

46

Ob sedmih: Sedem svetili zakramentov
je Jezus v naše zveličanje in v našo tolažbo
postavil: 1. Sv. krst, 2. sv. birmo, 3. sv. rešuje
Telo, 4. sv. pokoro, 5. sv. poslednje olje

6. sv. mašnikovo posvečenje, 7. sv. zakon. —
Sedem poglavitnih grehov imamo: 1. napuh,
2 .  lakomnost, 3. nečistost, 4. nevošljivo-t,

5. požrešnost, 6. jezo, 7. lenobo. — Sedem

telesnih del usmiljenja je; 1. Lačne nasititi.
2. Žejne napojiti. 3. Popotnike sprejemati.
4. Nage obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike
rešiti. 7. Mrtve pokopavati. — Sedem duhov
nih del usmiljenja je: 1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti. 3. Prav svetovati njim. kateri
dvomijo. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico vo'jno
trpeti. 6. Iz srca odpustiti njim, kateri nas žalijo

7. Za žive in mrtve Boga prositi. — Sedem
poglavitnih čednosti je: 1. Ponižnost. 2. Do¬
brotljivost. 3. Čistost, 4. Ljubezen. 5. Zmernost,

6. Potrpežljivost. 7. Gorečnost do dobrega.
— Sedem darov svetega Duha je: 1. Dar mo¬
drosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar sveta. 4. Dar
moči. 5. Dar učenosti. 4. Dar pobožnosti.

7. Dar strahu božjega.

Ob osmih: Osem blagrov je Gospod učil:
1. Blagor ubogim v duhu, ker njih je ne¬
beško kraljestvo. 2. Blagor krotkim, ker zemljo
bodo posedli. 3. Blagor žalostnim, ker bodo
potolaženi. 4. Blagor njim, kateri so pravice
lačni in žejni, ker bodo nasiteni. 5. Blagor
usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. 6. Bla¬
gor njim, kateri so čistega srca, ker Boga bodo
gledali. 7. Blagor mirnim, ker bodo otroci

47

božji imenovani. 8. Blagor njim, kateri trpe
zavoljo pravice preganjanje, ker njih je ne¬
beško kraljestvo.

Ob devetih: Devet ptujih grehov je:

1- V greh svetovati. 2. Grešiti velevati. 3. V
drugih greh privoliti. 4. Druge v greh napelje¬
vati. 5. Drugih greh hvaliti. 6. H grehu mol¬
čati. 7. Greh spregledati. 8. Greha se vdeležiti.
"• Greh zagovarjati.

Ob desetih : Deset zapovedi nam je Bog
T| a gori Sinaji dal: 1. Veruj v enega samega
Roga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjega
jmena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta
bi mater, da boš dolgo živel, in da ti bode
dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestuj.
R Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper
V v ojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega
žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga.
~~ Desetim devicam je nebeško kraljestvo po¬
dobno, izmed katerih je pet modrih in pet
Nespametnih; oh, da bi pač jaz vredna bila,
šteta biti med modre!

Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili po¬
slednji delavci v vinograd Gospodov poklicani.
7" O Jezus! ne daj, da bi tega klica ne cula
ln  ga zanemarila!

Ob dvanajstih: Dvanajst lastnosti božjih
je: 1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo
vselej. 2. Bog je zgol duh; bitje, ki ima naj-
Popolniši um in najboljšo voljo, telesa pa ne.
d. Bog je vsegaveden; ve vse, sedanje, pre¬
teklo in prihodnje; ve tudi naše najskrivnejše

4.8

misli in želje; torej mu ničesar ne moremo
prikriti. 4. Bog je neskončno moder; stori vse
iz najboljšega namena, in izvoli vselej najpri-
pravniše pripomočke, svoj namen doseči. 5. Bog
je vsegamogočen; je vstvaril nebo in zemljo
in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.
6. Bog je povsoden; je povsod, v nebesih in
na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in
ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog
je neskončno resničen in zčest; vse, kar reče,
je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni.
9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno
tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skrbi
po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro
imamo od njega. 11. Bog je neskončno usmi¬
ljen ; nam odpusti naše grehe, ako se resnično
poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen;
poplača vse dobro, in kaznuje vse hudo, na
tanko, kakor si kdo zasluži. — Dvanajst
členov ima apostolska vera. — Dvanajst ur
ima vsaki dan. — Daj mi, Jezus! da ne bom
potratila ne ene ure v grehih.

TeČerno opravilo.

Opomin. Predno se podaš v posteljo, ne pozabi
Molitve. Postelja je lahko tvoj grob, in ali boš juterš-
ne g& dneva doživela, ne veš — še to noč utegne Bog
tv °jo dušo pred se poklicati. Skrbno izprašuj svojo
ve st, in po izpraševanju vesti obudi resnično, popolno
kesanje. Posebno močno žaluj, če ti vest očita, da si
smrtno grešila, in trdno si skleni, precej drugo jutro
a U vsaj v nedeljo potem odkrito svojemu spovedniku
Se  obtožiti.

Ko si odmolila, sleci se molče, skrivaj in sramož-
Ijivo. Ne pozabi, da ti je tudi v posteljo iti vselej spo¬
dobno oblečeni. Ko se slačiš, misli na Boga, na smrt,
1111  večnost. Z blagoslovljeno vodo poškropi sebe in po-
in se spomni, da boš morebiti ob kratkem ležala
mrtvaškem odru, in ljudje te bodo ž njo kropili,
imaš kaki križec pri postelji, poljubi Jezusove
krvave rane, poljubi tudi svetinjo, ki jo imaš na vratu
Privezano. Ko si že v postelji, misli, da ležiš s Kristusom
na  križu; zatorej deni roke tako, da jih boš imela
križem čez prsi. Moli, premišljuj kaj božjega, dokler
ne  zaspiš. če se po noči prebudiš, tudi kaj moli, posebno
ce  te napadajo hude misli ali želje, in misli, koliko
®Pijo nekateri bolniki in umirajoči, ali pa duše v vicah.
Družb, bukv. 4

50

Molitev.

0 moj Bog! zopet sem s tvojo
milostjo en dan srčno dokončala.
Koliko jih je danes pomrlo; morebiti z _
naglo, neprevideno smrtjo jih umrlo!!
Koliko jih je, ki jih je danes zadelal
kaka nesreča na duši ali na telesu !|
Mene pa, o kako si mi dober, moj j
Oče! mene si vse nesreče obvaroval, si
me pri zdravju in življenju ohranil. Lepo' !
te zahvalim za vse milosti in dobrote, :
katere sem prejela danes in vse svoje
življenje iz tvoje svete roke. Da bi le
znala dati ti pravo hvalo.

Pridi, sveti Duh! razsveti moj urn,
da vse, kar sem danes grešila ali za¬
mudila, premislim v britkosti svoje duše,
da vse prav iz srca obžalujem in preden
zaspim, vse lepo poravnam in se spra- .
vim s svojim Bogom. Pokaži mi. o
gospod! moje hudobije, in daj mi spo¬
znati svoje grehe.

Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli: 1. ali si
kaj grešila zoper sv. čistost.  Ali si skrbno varo¬
vala svoje oči, ušesa, jezik in druge počutke svoje? V
kakošnih drušnjali, hišah in krajih si bila, in ali si
bila zadosti sramožljiva? Ali si kaj zatajevala se v
jedi in pijači, ali si mislila pogosto na prieujočnost

liožjo? — Pomisli, 2. ali si grešila kaj zoper sv. po¬
nižnost. Si-li bila morebiti visokih misli ali prevzetnih
besedi? Si-li sama sebe hvalila, ali pravila, kar je tebi
v  čast? Si-li preveč in prerada gledala se v ogledalu,
se  lišpala, nečimerno oblačila? Si-li bila preveč vesela,
lco  si cula svojo hvalo, ali preveč žalostna, ko si
bila zaničevana? — Pomisli, 3. ali si grešila zoper
Sv '- ljubezen do bližnjega.  Si-li komu kaj škode
storila, kaj vzela ali koga kaj goljufala? Si-li slabo
"dslila o bližnjem, ga slabo jjodila, krivo pričala čez
njega? Si-li govorila o slabostih drugih, jih slušala
ra da; si-li lagala, obrekovala, opravljala, zdražbe de-
bda ? Si-li svarila, ko je bilo treba? imaš li .kaj srca
do revežev, bolnikov? itd. — Pomisli, 4. ali si grešila
z °per pobožnost.  Si-li opravila svoje molitve; juterue,
večerne in bratovske molitve; pred jedjo in po jedi;
an gcljsko češčenje trikrat na dan ? Si-li jih zvesto
opravila; si-li se vstavljala nepotrebnim, razstresenim
"belini; si-li opravljala vsa svoja dela iz ljubezni do
boga? Izprašuj pridno svojo vest; se-li pripravljaš
v selej skrbno za sv. spoved? itd. — Potem pa obudi
srčno kesanje, in reci:

O moj Bog! iz srca mi je žal, da
s em zopet toliko hudega storila, in raz¬
žalila tebe, svojega neskončno dobrega
Očeta. Sram me je, ker sem tolikokrat
obljubila, da* ne bom več grešila; pa
bem še zmiraj stara grešnica — ka-
boršna sem bila včeraj, taka sem zopet
danes. Ali kam se hočem podati? kam
obrniti, kakor k tebi, moj Bog! Ti si

4*

52

moj Oče, jaz tvoj otrok, in trdno upam,
da me ne boš zavrgel. Odpusti mi po.
trpljenju in smrti svojega preljubega
Sina Jezusa Kristusa. Trdno sklenem,
svoje življenje poboljšati, greha se varo¬
vati, ogibati se vseh slabih priložnosti,
in rajše umreti, kakor prostovoljno in pre¬
mišljeno s kakim grehom tebe več raz¬
žaliti. 0 Jezus! tvoja sveta rešnja Kri
naj me opere, naj me očisti vseh mojih
grehov in madežev!

Prosim te, o Gospod Bog! obišči
milostljivo to moje prebivališče; in od¬
vrni od njega vse zalezovanje hudob¬
nega sovražnika. Varuj nocoj to noč
moje telo in mojo dušo, da se ne bom
kaj ognjusila; varuj me hudih sanj in
grešnih prikazni; daj, da bom zdrava
in srečno doživela jutršnji dan. tebi v
čast in moji duši v zveličanje. Blagoslovi,
o Bog! mene in moje stariše, moje pri¬
jatelje in znance, pa tudi moje nepri-
jatelje, katerim iz srca "odpustim. Ohrani
v svoji milosti duhovsko in deželsko
gosposko. Poglej z očmi svoje milosti
na reveže, jetnike, žalostne, popotnike,
bolnike in umirajoče. Spreobrni greš¬
nike in krivoverce, razsveti nevernike

53

m ajde. Bodi milostljiv tudi ubogim
dušam v vicah, in daj jim večni mir
in pokoj! Amen.

Marija, prečista devica! bodi moja
mati tudi nocojšno noč, in varuj me
v sega hudega na duši in na telesu. V
tvojem sv. naročju naj počivam! Angelj
varuh moj in vsi svetniki in svetnice
»ožje, prosite za me zdaj in v moji
smrtni uri! Amen.

Živo verujem vse, kar si ti, o Bog!
razodel. Trdno upam, kar si obljubil.
Ljubim te iz vsega svojega srca, in
Lolj, kakor vse drugo na svetu.

Oče naš. Ceščena si Marija! Vera.

Preden greš v posteljo, pokropi se z blagoslov¬
ljeno vodo, naredi s palcem na čelu pismenke

h N.r. i. in reci: Jezus Nazarenski,
L r a tj  j u d o v s k i,  pusti štirnajst an-
geljev okrog moje postelje se vstopiti;
dva k mojemu zglavju, dva k mojemu
znožju: dva na levo, dva na desno;
dva, ki me bota odevala; dva, ki me
Lota budila; dva, ki bota moje misli k
Logu obračala — ti pa. moj JezusJ
Lodi v mojih mislih, sanjah in v mojem
s rcu. Tebi živim, tebi umrjem; tvoja
Sem živa in mrtva. Amen.


Mašne molitve.

~o veta maša je najsvetejša daritev, in ni samo maš-
niku, ki - jo opravljajo, ampak vsem pravovernim
kristjanom v velik dobiček; posebno tistim, kateri so po¬
božno pri sv. maši, in za katere mašnik posebno molijo.
Jezus sam moli za nas pri sv. maši, iti kaže svojemu
Očetu svoje rane in svojo kri. Pojdi torej rada k
sv. maši; pojdi tudi v delavnikih, če smeš iti, in za¬
drži se vselej tako, kakor se pobožnim, srarnožljivim
dekletom spodobi. Pojdi, če moreš, blizo altarja, bližje
ko si altarja, bližje si Jezusa in bolj mu boš dopadla.
Pazljiva bodi na vse, kar mašnik delajo, posebno na
poglavitne dele sv. maše. — Pri evangeliju  vstani
in se, pokrižaj, v znamenje, da si pripravljena po evan¬
geljskih naukih živeti, ko bi zavoljo njih bila tudi za¬
ničevana in preganjana. — Pri darovanju  položi v
duhu svoje telo in svojo dušo na altar, skleni .svoj dar
z darom Jezusa Kristusa, in moli posebno za tiste, za

katere si dolžna moliti, ali kateri se priporočujejo tvojim
prošnjam. —• Pri povzdigovanju  vzemi si k srcu,
da so tvoji grehi krivi Jezusove krvave smrti; zatorej
jih obžaluj, in vsa skesana in potrta se trkaj na prsi.

Pri mašilikovem obhajilu,  če nimaš do¬
voljenja k božji mizi pristopiti, obhajaj se v duhu, to
se  pravi: imej v srcu goreče želje po Jezusu; prosi ga,
da bi s svojo milostjo k tebi prišel, v tebi živel, s teboj
s e sklenil, in tebe vnel z gorečo ljubeznijo do njega, —
Ko je sveta maša minola, ne biti preveč iz cerkve,
sko želiš med izvoljene uvrstena biti. — Ko stopiš v
cerkev ali jo zapustiš, 'pokropi se in reci: Pokropi

'iie. o Gospod! z roso svoje milosti, in
umij me vseh mojih grehov, da služim
.tebi vseskozi s čistim srcem. Amen.

Prva sveta maša,

Isalsor jo "berejo »ašnik.

3Iolitev pred sv. mašo.

S ponižnim srcem darujem tebi, o
Gospod nebeški Oče! to daritev svete
maše. Tebi. večnemu, živemu Bogu ska-
zujem spodobno čast, in zahvalim' te
za vse prejete dobrote. Dodeli mi milost,
da se bom spodobno zadržala, da bom
v duhu zbrana in deležna te svete da-
ritv.e. Očisti mojo dušo vseh grehov, da
te bom s čistim srcem stanovitno mo¬
dla. Amen.

56

Začetek sv. maše.

Mašnik pri spodnji stopnji začno sv. mašo:

V imenu Očeta f in Sina f in sve¬
tega f Duha. Amen.

Stopil bom pred božji altan.

Pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

Psi. 42.*)  Sodi me, o.Bog! in raz¬
sodi mojo reč od nesvetega ljudstva: reši
me krivičnega in zapeljivega človeka.

Ker ti, o Bog! si. moja moč; zakaj
si me zavrgel! in zakaj moram žalosten
hoditi, od sovražnika zatrt?

Pošlji svojo luč in resnico, da me
peljete in pripeljete na tvojo sveto goro,
v tvoje prebivališče.

Stopil bom pred božji altar, pred
Boga, ki razveseljuje mojo mladost.

Hvalil te bom s citrami, Bog, moj
Bog! zakaj si žalostna moja duša? in
zakaj me strašiš?

Zaupaj v Boga; bodem še ga hvalil;
pomoč moja, Bog moj je on.

Čast hodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu.

Kakor mu je bila v začetku, in
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

*) Pri mrtvaških mašah izpusti se ta psalm.

57

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

V imenu Boga f je naša pomoč.

Kateri je stvaril nebo in zemljo.

Spovem se Bogu vsegamogočnemu,
sveti Mariji vselej devici, sv. Mihaelu
hadangelju, sv. Janezu Krstniku, sv. apo¬
stoloma Petru in Pavlu, vsem svetni¬
kom, in vam, oče, da sem obilno gre¬
šila z mislijo, z besedo in djanjem.
Grešila sem, grešila sem, hudo sem
grešila. Toraj prosim sv. Marijo vselej
devico, sv. Mihaela nadangelja, sv. Janeza
Krstnika, sv. apostola Petra in Pavla,
•vse svetnike in vas, oče! prosite zame
Pri Gospodu, našem Bogu.

Usmili naj se nas vsegamogočni
Bog, odpusti nam naše grehe in nas
pripelji v večno življenje!

Amen.

Milost, odvezo f in odpuščenje naših
grehov nam dodeli vsegamogočni in
usmiljeni Bogi

Amen.

Bog! obrnil se boš do nas, in nas
oživil.

In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo.

Bog! skaži nam svojo milost.

In 'dodeli nam svoje zveličanje.

Bog! usliši mojo molitev.

hi moje vpitje naj pride do tebe!

Bog z vami !

In s tvojim duhom!

Mašnik gredo k altarju, in rečejo:

Mol 1 Ul O.

Odvzami nam. prosimo o Gospod!
naše pregrehe, da bomo vredni, stopiti
s čistim srcem k najsvetejšemu. Po
Kristusu. Gospodu našem. Amen.

Mašnik v sredi altarja priklonjeni molijo:

Prosimo te. o Gospod! po zaslia-
ženju tvojih svetnikov, katerih svetinje
so tu, in po zasluženju vseh svetnikov,
da mi odpustiš milostljivo vse moje
-grehe. Amen.

Mašnik berejo na desni strani altarja nekatere besede,
ki se jim pravi introit, to je uvod:

Z najboljšo pšenico jih je nasitil, in-
s strdjo izpod skale tekočo jih napasel-
Veselite se pred Bogom, našim pomoč¬
nikom. in hvalite Boga Jakopovega.
Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu;
kakor mu je bila v začetku, zdaj in

59

vsaki čas, od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Češčena bodi sv. Trojica in neraz¬
deljena edinost. Častili ga bomo, ker
nam je svojo milost skazal.

V sredi altarja:

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Gospod, usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Kristus, usmili se nas!

M. Kristus, usmili se nas!

Sl. Kristus, usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Gospod, usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

Slava.*) (Gloria.)

M. Čast Bogu na visokem in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te, po¬
višujemo te; zahvalimo te zavoljo tvojega
velikega usmiljenja. Gospod Bog, kralj
nebeški ! Bog, vsegamogočni Oče! Gospod
edinorojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod
Bog, Jagnje božje, Sfn Boga Očeta!- Ki

*)  Pri mašah v Smem in višnjevem oblačilu iz¬
pusti se „Slava“.

60

odjemlješ grehe sveta, usmili se nas!
Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
molitev! Ki sediš oh desnici Očeta,
usmili se nas! Ker ti sam si svet, h
sam Gospod, ti sam najviši, Jezus Kri¬
stus, s svetim Duhom, v veličastvu Boga
Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudem obrnejo in rečejo:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Mašnik molijo na desni strani altarja:

Moli  m O.

O Bog! kateri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega t: pljenja za¬
pustil ; daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega telesa in tvoje krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi občutimo. Kateri živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog na vekomaj. Amen.

Berilo

iz  lista sv. Pavla apost. do Ivorinčanov.

,,Bratje! jaz sem prejel od Gospoda,
kar sem vam tudi izročil, da je Gospod
Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan,
vzel kruh in je zahvalil, ga razlomil in

61

rekel: Vzamite ia jejte, to je moje telo,
katero bo za vas dano: to storite v moj
spomin. Ravno tako tudi kelih po ve¬
čerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v
moji krvi; to storite, kolikorkrat hote
Pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat
kole jedli ta kruh in kelih pili, oznanje¬
vali hote smrt Gospodovo, dokler ne
Pride. Kdor koli bo tedaj nevredno jedel
ta kruh ali pil kelih Gospodov, bode
kriv telesa in krvi Gospodove. Naj pa
Presodi človek sam sebe, in tako je od
tega kruha in pije od tega keliha! Zakaj
kdor je in pije nevredno, je in pije si
sodbo, ker ne razloči telesa Gospodovega 11 .

Sl. Hvala Bogu!

M. O Gospod! vseh oči gledajo na
tebe, in ti jim daš hrane o pravem času.
Ti odpreš svojo roko in napolniš z bla¬
goslovom vse. stvari. Ti si nam dodelil
kruh iz nebes, ki ima vso sladkost v
sebi. Moja duša! hvali Gospoda, svojega
Boga; hvali ga in prepevaj mu v pesmih
in hvalnicah!

V sredi altarja:

Očisti moje srce in moja usta, vse-
gamogočni Bog! kateri si usta preroka

62

Izaja očistil z živim ogljem; tako me očisti
s svojo nezasluženo milostjo, da vredno
oznanjujem tvoj sveti evangelij, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Blagoslovi me, Gospod! — Gospod
bodi v mojem srcu in v mojih ustih, da
spodobno in vredno, oznanjujem njegov
evangelij. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Evangelij.

Mašnik prekrižajo sv. evangelij in sami sebe, rekoč:

f Besede svetega evangelija, ki ga je
popisal sv. Janez, (v 6. postavi).

Sl. Hvala ti bodi, o Gospod!

Tisti čas je rekel Jezus judovskim
množicam: „Moje meso je res jed, in
moja kri je res pijača. Kdor je moje
meso in pije mojo kri, ostane v meni
in jaz v njem. Kakor je mene poslal
živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta,
tako bo tudi tisti, kateri je mene, živel
zavoljo mene. Ta je kruh, kateri je prišel
iz nebes; ne kakor mana, katero so vaši
očetje jedli in so umrli. Kdor je ta
hruli, živel bo vekomaj".

Mašnik poljubijo sv. evangelij in rečejo:

M. Po evangeljskih besedah naj bodo
izbrisane naše pregrehe.

Sl. Hvala tebi, Kristus!

Mašnik v sredi altarja molijo ob nedeljah in večili praz¬
nikih „ V e r o“, rekoč:

Verujem v enega samega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes
in zemlje, vseh vidnih in nevidnih reči.
In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina
božjega edinorojenega, kateri je rojen
iz Očeta od vekomaj, kateri je Bog od
-Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega
Boga, ki je rojen in ne storjen, kateri je
z Očetom enega bitja, od katerega je vse
vstvaijeno. Kateri je zavoljo nas ljudi in
zavoljo našega zveličanja z nebes prišel,

(tukaj se poklekne z desnim kolenom) Ul J C po

svetem Duhu iz Marije device meso na
se vzel, in se včlovečil. Bil je tudi
križan za nas pod Poncijem Pilatom,
trpel in bil v grob položen. Tretji dan
pa je vstal od mrtvih po besedah pisem.
Sel je v nebesa. „Sedi na desnici Očeta,
in bo zopet prišel s častjo sodit žive in
mrtve, in njegovega kraljestva ne bode
konec. Verujem v sv. Duha, Gospoda
in oživljavca, ki izhaja iz Očeta in Sina,

64

ki ga z Očetom in Sinom vred molimo
in častimo, kateri je govoril po prerokih.
Verujem eno, sveto, katoliško in apo¬
stolsko cerkev. Spoznam en krst v od-
puščenje grehov. Verujem vstajenje mrt¬
vih in prihodnje življenje. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Darovanje.

MašnikiGospodovi darujejo Bogu kadilo in kruhe,zato bodo
sveti svojemu Bogu in ne bodo skrunili njegovega imena.

Pri darovanju kruha.

Vzami, sveti Oče, vsegamogočni,
večni Bog! ta neotnadežani dar, katerega
jaz. tvoj nevredni služabnik, darujem
tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu
za svoje brezštevilne grehe, zamere in
zanikernosti, in za vse pričujoče, pa tudi
za vse vrne kristjane, 'žive in mrtve.
Daj, da bo meni in njim v zveličanje
in večno življenje. Amen.

Mašnik kanijo nekaj kapljic vode v vino, rekofi:

Bog! ki si človeka v blagem stanu
čudno vstvaril, in ga, ko je bil grešil, še
bolj čudno prenovil; daj nam po skriv¬
nosti te vode in tega vina združenim
biti s božjo natoro tistega, ki se je po-

nižal, deležen biti naše človeške natore,
•Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod,
ki s teboj živi in kraljuje v edinosti
sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Pri darovanju keliha:

Darujemo li. Gospod! kelih zveli¬
čanja. in prosimo tvojo milost, da naj
gre pred obličje tvojega božjega veli-
častva v prijeten dar za zveličanje naše
in celega sveta. Amen.

Mašnih mohjo s sklenjenimi rokami:

V duhu ponižnosti in s potrtim
srcem stojimo pred teboj; vzemi naš
dar, o Gospod! in godi naj se pred
tvojim obličjem danes naša daritev tako,
da bo prijetna tebi, Gospod Bog!

Pridi, 1 Vjsvečevalec, vsegamogočni
večni Bog, in j posveti ta dar, ki je
pripravljen tvojemu svetemu imenu.

Mašnih umivajo prste in molijo:

V nedolžnosti bom umil svoje roke,
in obdajal tvoj altar, o Bog! da poslu¬
šam glas tvoje hvale, in oznanjujem vse
čudeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto
tvoje hiše, in prebivališče veličastva
tvojega. Ne pogubi moje duše s hudob-

Družb. bukv.

5

66

nimi, o Bog! in ne umori me s krvi-
željnimi, ker je krivica v njih rokah in
njih desnica polna podkupščine. Jaz pa
hočem v svoji nedolžnosti živeti; reši
me in usmili se me. Na pravem stoji
moja noga; v zbirališčih te bom hvalil,
o Gospod! Čast bodi Očetu itd.

Mašnik »a sredi altarja molijo:

Vzemi, sveta Trojica! to daritev,
katero ti darujemo v spomin trpljenja,
vstajenja in vnebohoda Gospoda našega
Jezusa Kristusa, in v čast sv. Marije
vselej device, svetega Janeza Krstnika!
svetih apostolov Petra in Pavla, njih in
vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam
pa v zveličanje, in naj prosijo za nas
v nebesih, ki obhajamo njih spomin na
zemlji. Po ravno tem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Proti ljudem:

M. Molite, bratje! da bo moja in
vaša daritev prijetna pri Bogu, vsega-
mogočnem Očetu.

Sl. Naj vzame Gospod ta dar iz
tvojih rok v hvalo in čast svojega imena,
tudi v prid naš in vse svoje svete cerkve!

M. Amen.

67

Tiha molitev.

Prosimo, Gospod! dodeli milostljivo
svoji cerkvi darove edinosti in mira,
katere darovane reči skrivnostno pome¬
nijo. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu itd. Amen.

Zdaj mašnik svoj glas povzdignejo:

M. Od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom.

M. Kvišku srca!

Sl. Imamo jih pri Bogu!

M. Hvalimo Gospoda svojega Boga!

Sl. Spodobno in dolžnost je.

Zares spodobno in dolžnost je, prav
in dobro, da ti vselej in povsod hvalo
dajemo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče,
Večni Bog! po Kristusu, Gospodu našem:
Po katerem tvoje veličastvo hvalijo
angel ji, ga molijo gospostva, pred njim
trepečejo oblasti, ga nebesa in nebeške
moči, in zveličani Serafini z druženim
petjem povzdigujejo. Daj tudi našim
glasom združiti se ž njimi, te prosimo,
z globoko ponižnostjo rekoč: Svet, svet,
svet Gospod Bog Sabaot! Nebesa in

5 *

zemlja so polna tvoje časti. Čast ti bodi
na visokosti. Češčen bodi, ki pride v imenu j
Gospodovem. Čast ti bodi na visokosti!

Mašriik so priklonijo in molijo:

Ponižno te tedaj prosimo, nezmerno
usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu tvojem :
Siuu, Gospodu našem, da sprejmeš in j
posvetiš te ponudbe, La darila, te pre-
čiste svete darove, katere ti darujemo
zlasti za tvojo sveto cerkev, da ji mir
daš, jo varuješ, jo v edinosti ohraniš
in vladaš po vsem svetu; pa tudi za
tvojega služabnika, našega papeža L, in
našega škofa L in našega cesarja L in
za vse, kateri se držijo prave katoliške
in apostolske vere.

Spomin za žive.

Spomni se, Gospod! svojih služab¬
nikov in služabnic I. f. (tukaj stori spomin za
tiste, za katere hočeš darovati), in VSeh pričujočih,

katerih vero poznaš in pobožnost vidiš;
za katere ti darujemo, ali kateri ti da¬
rujejo ta hvalni dar za se, in za vse
svoje, v odrešenje svojih duš, v dosego
zveličanja in varnosti, in pošiljajo svoje
želje tebi, večnemu, živemu in pravemu
Bogu.

(»9

[ Sklenjeni (ti darujemo la hvalni dar)
z vso družbo izvoljenih, in obhajajoči
spomin sosedno Častite vselej device
Marije, matere našega Boga in Gospoda
Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih apostolov
in mučenikov, Petra in Pavla, Andreja,
Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa,
Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja, Pina,
Kleta, Klemena. Ksi sta, Kornelija, Cipri-
jana, Lovrencija, Krizogona, Janeza in
Savla, Kozine in Damijana*), in vseh
dvoji 1 v svetnikov; daj nam po njih za-
služenju in prošnjah, da bomo s po¬
lnočjo tvojega varstva ohranjeni pri
Vseli rečeh. Po ravno tem Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

K povzdigovanju.

Pašnik držijo roke nad kruhom in kelihom in molijo:

Prosimo te tedaj, o Bog! sprejmi
Potolažen ta dar, katerega ti darujemo'

*) Ti peteri svetniki, namreč
Asist in Kornelij  bili so
!'<* rimskem

i n , K1 e t, Klemen,
nasledniki sv. Petra
tolu in sloveči mučeniki. Ci pri jami,
kartaginskemu škofu, so 1. 285 glavo odsekali. Sv. L n v-
r  e n c i j, rimski dijakon, je na razbeljenem ražnju
Jklenil svoje življenje. Sv. Ivrizogon,  iz Rima doma,
bil 1. 303 z mečem umorjen Janez in Pavel,
Kata in  cesarska služabnika, sta bila za cesarja Julijana
K* glavo djana, K oz m a in Damijan,  zdravnika iz
Arabije in sloveča čudodelnika, sta bila 1. 285 z
^ečem prebodena,

70

mi, tvoji hlapci, in z nami vred vsa
tvoja družina; daj nam v tvojem miru
preživeti svoje dni, reši nas večnega po¬
gubljenja, in daj nam štetim biti med
tvoje izvoljene. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Daj, prosimo te, o Bog! da bo ta
dar ves f posvečen, f sprejet, f potrjen,
resničen in prijeten; da nam bo spre¬
menjen v f Telo in f Kri tvojega pre¬
ljubega Sina, Gospoda našega Jezusa
Kristusa. *)

Kateri je pred svojim trpljenjem ta
dan vzel kruh v svoje svete in častite
roke, in je vzdignil oči proti nebu k
tebi, svojemu vsegamogočnemu Očetu,
te zahvalil, ga f posvetil, razlomil in
dal svojim učencem, rekoč: „V z e m i t e
in jejte vsi od tega, zakaj to je
moje  T e 1 o“.

Mašnik povzdignejo sv. hostijo, ter jo ljudem pokažejo,
da jo molijo, in potlej rečejo:

Ravno tako je vzel po večerji tudi
prečudni kelih v svoje svete in častite
roke, te spet zahvalil, ga f posvetil, in

*) Ti peteri križi pomenijo, da je Jezus trpel za
nas na vseh peterih poeutkih.

71

dal svojim učencem, rekoč; „Vzemite
in pijte vsi iz njega; zakaj to
je kelih moje Krvi, nove in
večne zaveze, skrivnost vere,
katera bo za vas in za njih
veliko prelita v o d p u š č e n j e gre¬
hov. Kolikorkrat hote to storili,
storite v moj spomin".

Mašnik povzdignejo kelih s sv. Krvijo, da jo ljudje molijo
in potlej .rečejo:

Po tem povelju tedaj obhajamo, o
Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto
ljudstvo, spomin presvetega trpljenja, od
smrti vstajenja in častitega vnebohoda
ravno tega Kristusa, Sina tvojega, Go¬
spoda našega, in darujemo tvojemu pre¬
čudnemu veličastvu od tvojih darov in
daril ta čisti f dar, ta sveti f dar, ta
neoskrunjeni f dar, sveti f kruh večnega
življenja in kelih f večnega zveličanja.*)

Poglej na te dari s potolaženim in
milostljivim obličjem, in sprejmi jih, ka¬
kor si bil sprejel dari svojega hlapca,
pravičnega Abelna, in daritev našega
očaka Abrahama, in pa sveto daritev in

*) Ti peteri križi pomenijo petero ran Kristusovih,
katere je na križu za nas prejel, da bi nas z Očetom
spravil.

neoskrunjeno posvečbo, katero ti je da¬
roval Melkizedek. tvoj vel,ki duhoven.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog! reta .prinesli Ir tiari po rokah
tvojega svetega angelja na tvoj visoki
altar. pred tvoje 'božje veličastvo, da
hotno vsi, kar nas ho deležnih tega
alta rja, in zavžilo presVelo f Telo in
presveto, f Kri tvojega Sina, napolnjeni
z vso nebeško dobroto in milostjo. Po
ravno tern Kristusu. Gospodu našem.
Amen.

Sp o m in za uv r t v e.

Spomni se tudi, Gospod! svojih slu¬
žabnikov ill služabnic I. I. (tukaj stori s.pomin
za mrtve, za- katere hočeš moliti), l\i. SO Šli pred

nami z znamenjem vere in spijo v miru.
Prosimo Le. Gospod! dodeli njim, in
vsem, ki so v Kristusu zaspali, kraj
hlada, luči in mira. Po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Mašilik se na prsi udarijo in molijo:

Tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki v tvoje veliko usmiljenje
zaupamo, daj delež in. družbo s svojimi
svetimi apostoli in mučeniki, z Janezom,

Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignacijem,
Aleksandrom, Marcelinom, Petrom, s
Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo,
Cecilijo, Anastazijo *), in z vsemi svojimi
Svetniki, v katerih družbo, le prosimo,
Las vzemi, ne zavoljo našega, zaskiženja,
ampak po svoji prizanesljivosti. Po, Kri¬
stusu, Gospodu našem, po katerem, Go¬
spod ! vse te dobrote vselej stvarjaš, f
posveeuješ, f oživljaš, f blagoslovljaš in
Lam podeljuješ. Po njem, ž njim in v
njem jo tebi, Bogu Očetu vsegamo-

*) Vsi ti petnajsteri svetniki .so sloveči - mučeniki
Jz prvih stoletij. Sv. Janez  Krstnik, poslednji muče¬
nik stare, in sv. Štefan,  prvi mučenik nove zaveze,
sta po vsi pravici na prvem mestu. Sv. Matija,
apostol sicer, pa ne od'Gospoda poklican, temne od
apostolov izvoljen, pride še le tukaj na vrsto. Bil je
1. 74 v Jeruzalemu kamnjan. Sv. Barnaba,  tovariš
Sv. Pavla, je bil za cesarja Nerona na otoku Cipru
mučen. Ignacij,  antijohijski škof, je bil 1. 107
za cesarja • Trajana od divjih zverin raztrgan, in
Aleksander,  papež, je bil ]. 117 zaboden,. Mašnik
-Marcelin  in cerkveni služabnik Peter  sta bila
k 310 z mečem vsmrtena. Tudi z mečem umorjene ste
Lili 1.203 ženi in mučenici Količita  in P er  pet  v a.
Potem pride še petero mučenic iz dekliškega stana:
Sv. Agata,  katero so 1. 253 po ojstrih črepinjah in
živem oglju do smrti valjali; sv. Lucija,  katera je
Lila !. 304 zabodena; sv. Neža,  ki  je bila v svojem
prvem cvetju 1. 305, in sv, Cecilij  a,  ki je bila 1. 230
ob glavo djana, Poslednjič pride še sv. Anastazija,
Učenka sv. Krizogona, ki je -v ognju našla svojo krono.

74

gočnemu, v edinosti svetega Duha vsa
čast in slava.*)

Mašnik povzdignejo kelih s sv. hostijo in rečejo na glas:

M. Od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

M. Molimo.  Po Zveličarjevi za¬
povedi opominjani, in z njegovim božjim
naukom podučeni si upamo reči: Oče
naš, kateri si v nebesih. Posvečeno bodi
tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih,
tako na zemlji. Daj nam danes naš
vsakdanji kruh. In odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom. In nas ne vpelji v skušnjavo.

Sl. Temuč reši nas zlega.

M. Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod Bog!
vseh zlegov, preteklih, sedanjih in prihod¬
njih, in na prošnjo svete, in častite vse¬
lej device božje porodnice Marije, svojih
svetih apostolov Petra in Pavla, Andreja,
in vseh svetnikov, daj nam mir v naših
dnevih, da bomo s pomočjo tvoje mi-

*) Ti trije križi pomenijo tri najbritkejse ure,
katere je Jezus živ na križu visel.

75

losti podpirani vselej brez greha, in ob¬
varovani vse zmote. Po ravno tem Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, kateri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

Mašnik storijo križ čez kelih in rečejo:

M. Mir Gospodov bodi vedno z vami.

Sl. In s tvojim duhom.

Mašnik spustijo košček sv. hostje v kelih in rečejo:

Ta zmes in posvečba Telesa in Krvi
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi
nam, ki jo prejmemo, v večno življenje.
Amen.

Mašnik se trikrat na prsi udarijo, rekoč:

Jagnje božje, ki odjemiješ grehe
sveta; usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemiješ grehe
sveta; usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemiješ grehe
sveta; daj nam mir!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel
svojim apostolom: Mir vam zapustim,

svoj mir vam dam; ne glej mojih gre-

hov, ampak vero svoje cerkve, in daj
ji po svoji volji mir in edinost; ki živiš
in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga, kateri si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred.svet s svojo smrtjo v živ¬
ljenje obudil,'reši me s tem svojini pre¬
svetim Telesom in svojo presveto Kr vij o
vseh mojih grehov in vseh zlogov; daj,
da se vselej držim tvojih zapovedi, in
ne dopusti, da hi se kedaj ločil od tebe,
kateri živiš in 'kraljuješ z ravno tem
Bogom Očetom in svetkn Duhom od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Gospod Jezus Kristus! zavžitje tvo¬
jega Telesa, katero se jaz nevreden
človek predrznem prejeti, mi ne hodi v
sodbo in pogubo, ampak naj mi bo po
tvoji dobroti hramba in zdravje duše in
telesa. Ki živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Zavživanje.

Kruh nebeški bom prejel, in klical
v .ime Gospodovo.

77

Majnik se trikrat na prsi udarijo, in rečejo trikrat:

Gospod! nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo,
in ozdravljena bo moja duša.

Majnik store križ čez se s sr. hostijo in rečejo:

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

Majnik primejo kelih, rekoč:

Kaj bom povrnil Gospodu za vse,
kar mi je dal? Kelih zveličanja bom
vzel, in klical v ime Gospodovo. Klical
bom va-nj o znanj e vaj e njegovo hvalo,
in bom v zavetju pred svojimi sovražniki.

Majnik vzamejo kelih v desno roko, in store ž njim
križ 'čez se, rekoč :

Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa
naj ohrani mojo dušo v večno življenje.
Amen.

Molitev po zavživanjo.

Kar smo z uslmi prejeli, Gospod!
naj s čistim srcem zavžijemo, in ta
.časni dar nam bodi večno zdravilo.

Tvoje Telo, Gospod! ki serri ga zavžil,
in tvoja Kri, katero sem pil, naj se
sklene z mojim srcem, in daj, da ne bo

78

madeža pregrehe v meni, ki so me po¬
krepčale čiste in svete skrivnosti. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Mašnik molijo na desni strani:

Kolikorkrat koli bote ta kruh jedli
in pili ta kelih, bote smrt Gospodovo
oznanjevali, dokler ne pride. Kdorkoli
tedaj bo nevredno ta kruh jedel in kelih
Gospodov pil, bo kriv Telesa in Krvi
Gospodove.

Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu:

M. Bog z vami!

SL In s tvojim duhom !

Poobhajilna molitev.

Stori, prosimo, Gospod! da bomo
z večnim vživanjem tvoje božje natore
nasiteni, kar časno prejemanje tvojega
dragega Telesa in tvoje, Krvi predpo-
menjuje. Kateri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti sv. Duha na vekomaj.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

M. Idile, minula je maša!

Sl. Hvala Bogu.

79

Mašnik na sredi altarja priklonjeni molijo:

Naj ti dopade, sveta Trojica! opra¬
vilo moje službe, in daj, da bo daritev,
ki sem jo nevredni človek daroval pred
očmi tvojega veličastva, tebi prijetna,
za me pa in za vse, za katere sem jo
opravil, po tvoji milosti v spravo. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik poljubijo altar, obrnejo se proti ljudem in jih
blagoslovijo, rekoč:

Blagoslovi vas vsegamogočni Bog f
Oče in f Sin in f sveti Duh.

Sl. Amen.

Mašnik stopijo na levo stran altarja, in rečejo:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

M. Začetek svetega evangelija po
svetem Janezu.

Sl. Slava tebi, Gospod!

M. V začetku je bila Beseda, in Be¬
seda je bila pri Bogu, in Bog je bila
Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je po njej storjeno, in brez nje ni
nič storjenega, kar je storjenega. V njej
je bilo življenje, in življenje je bilo luč
ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni
zapopadla. Bil je človek poslan od Boga,

80

w

kateremu je bilo ime Janez. Ta je
prišel v pričevanje, da je pričeval od
luči, da bi vsi verovali po njem. On ni
bil luč, ampak da bi pričeval od luči.
Bila je prava luč, katera razsveti vsa¬
kega človeka, ki pride na ta svet. Na
svetu je bil, in svet ga ni spoznal. V
svojo lastino je prišel, in njegovi ga
niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je spre¬
jelo, dal jim je oblast, božjim otrokom
biti; njim, ki verujejo v njegovo ime,
ki niso iz krvi, ne iz volje mesa, ne iž
volje moža, ampak iz Boga rojeni. In
Beseda (tukaj se z desnim kolenom poklekne) je
meso postala in je med nami prebivala,
in smo videli njeno čast, kakor čast
Edinorojenega od Očeta, polna milosti
in resnice.

Sl. Hvala Bogu.

81

Druga sveta maša

s premišljevanjem trpljenja Kristusovega.

Pred sveto mašo.

Misli si, da si v Jeruzalemu v obednici, kjer je
Jezus s svojimi učenci imel zadnjo večerjo. —■ Pomisli,
kaj ti je najbolj treba, na duši ali na telesu; in za
tisto posebno potrebo daruj sv. mašo.

pltospod, moj Bog! kako veliko je tvoje
' ime med narodi sveta! Od solnčnega
vzhoda do zahoda daruje se čisti dar
tvojemu imenu.

Jezus, ti najviši mašnik! pridi in
daruj v podobah kruha in vina svoje
sveto meso in svojo rešnjo Kri v spravo
za naše grehe.

Jagnje božje, ki si na križu za nas
svojo kri prelilo, položi se v roke svo¬
jega služabnika, mašnika, kakor nekrvav
dar — v hrano našim dušam.

Sveti, neskončni Bog! jaz uboga
grešnica sem prišla sem pred altar, da
bi slišala sveto mašo. S tistim najpopol-
nišim namenom, s katerim se je tvoj
preljubi Sin, Jezus Kristus, za nas da¬
roval pri zadnji večerji in na križu,

6

Družb. bukv.

82

darujem ti tudi jaz to sveto mašo v
počeščenje tvojega presvetega imena; v
povišanje tvoje časti; v zahvalo za vse
meni in drugim dodeljene dušne in
telesne dobrote; v zadostenje za svoje
grehe; v dosego novih milosti, posebno
milosti svete čistosti in ponižnosti; v
pomoč in tolažbo tistim, za katere sem
dolžna moliti, posebno za te I. L, ki so
še pri življenju in za te L !., ki so že
v Gospodu zaspali. — Rada bi bila
zbranega duha in prav pripravljena, pa
sem preslaba. Prosim, Gospod! usmili
se me. Ti pripravi mojo dušo, li očisti
moje srce, da bom vredno pri tej sveti
daritvi.

Kedar mašnik na spodnji stopnici molijo.

Kedar mašnik doli pred altarjem globoko pri¬
klonjeni molijo očitno spoved, misli si Jezusa na
oljski gori v molitvi, kako v smrtni žalosti na tleli
sloni in zavoljo tvojih grehov krvavi pot poti. —-
Spovej se tudi ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih iz
celega srca.

Kdo bo dal vode moji glavi, kdo
solz mojim očem, da bom jokala nad
svojimi grehi, in izmila grde madeže
svoje duše!

Oče! grešila sem zoper nebo in
zoper tebe, nisem vredna, tvoj otrok

83

imenovana biti. Ne zavrzi me izpred
svojega obličja, in ne odvzami mi svo¬
jega svetega Duha. Obrni na me svoje
milostljive oči, o Bog! in usmili se me.
Zavoljo svojega preljubega Sina, nad
katerim imaš svoje dopadenje, mi od¬
pusti moje grehe.

Jezus/ moj Gospod in Zveličar! s
svojim krvavim potom, ki si ga potil
na oljski gori, izbriši vse moje grehe.

Gloria ali slava.

(Če jo molijo ma.šnik.)

Premišljuj hudobno veselje Judov, ko so Jezusa
v jeli, in kakor budodelnika z vrvmi zvezali. Ti pa hvali
3oga in svojega Zveličarja, ki je prevzel to sramoto,
da je tebe rešil.

Čast bodi Bogu po višavah, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬
limo te, častimo te, molimo te, povišujemo
te; zahvaljujemo se ti zavoljo tvojega
velikega usmiljenja. Gospod Bog, nebeški
kralj! Bog, oče vsegamogočni! Gospod
Jezus Kristus, edinorojeni Sin! Gospod
Bog! Jagnje božje, sin Boga Očeta! Ki
odjemlješ grehe sveta, usmili se nas!
Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
ni okle v! Ki sediš na desnici Očeta, usmili

6 *

84

se nas! Ker ti sam si svet, ti sam si
Gospod, ti sam si najviši, Jezus Kristus,
s svetim Duhom, v časti Boga Očeta.
Amen.

List ali berilo.

Kedar gredo raašnik iz srede altarja na listno ali
žensko stran, premišljuj, Itako so Jezusa peljali od
Ana h Kajfu, ga po krivem tožili, v obraz bili in za-
pljuvali. — Prosi, da boš prava učenka Jezusova, ka¬
terega božja beseda se bere v listu.

O moj ljubi Jezus! *s kakošno sveto
potrpežljivostjo si trpel, ko so te od
sodnika do sodnika vlačili, povsod za¬
sramovali, tepli in bili. Jaz pa sem tako
nepotrpežljiva, in dostikrat ene same
žal besede ne morem potrpeti, ne mo¬
rem molčati in tiho djati. O najpohlev-
niši Jezus! ozdravi me napuha, ozdravi
me jeze. Uči in podpiraj me, da se ne
bom togotila nad sovražniki, ki mi hudo
želijo in podkopavajo moje dobro ime.
Stori me vredno, preganjanje trpeti za¬
voljo pravice, da postanem tvoja prava
in zvesta učenka.

O Bog! kateri si razsvetli s svojim
Duhom preroke in apostole, in še zdaj
vedno govoriš iz ust svoje svete cerkve,
trdno in živo verujem vse, kar me rim¬
ska katoliška cerkev uči in mi zapoveduje

85

verovati. Daj mi, o Bog! vero svetih
očakov, gorečnost prerokov, ljubezen
apostolov, zvestobo svetih devic, naj mi
bo tvoja beseda k zveličanju. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Evangelij.

Kedar gredo mašnik na evangeljsko stran, pre¬
mišljuj, kako so Jezusa k Pilatu peljali, kako hudo
tožili. — Obljubi svojemu Zveličarju, da nikdar nočeš
zatajiti tega, kar uči njegov sv. evangelij.

Kako malo, o moj Jezus! si vzamem
k srcu besedo tvojega sv. evangelija, za
katerega si moral ti toliko trpeti! Kako
slabo in razmišljeno ga poslušam! Kako *
mlačna in lena sem, ga spolnovati! Kako
redko in mrzlo se pogovarjam o tvojih
svetih naukih! Kako nerada berem po¬
božne bukve in kako hitro se jih nave¬
ličam ! — 0 ne dopusti, da bi se kedaj
sramovala tvojega svetega evangelija, ali
bi ga celo zatajila iz ljubezni do sveta
ali iz strahu pred zamero njegovo; tem¬
več daj mi milost, da se skažem in
v selej zadržim kakor prava kristjana,
da boš tudi ti enkrat pri sodbi mene
spoznal za svojo zvesto deklo in k sebi
Vzel v nebesa. Amen.

86

Kredo ali vera.

(Če jo molijo mašnik.)

Kedar se mašnik podajo od evangeljske strani v
sredo altarja, in molijo vero, premišljuj, kako je bil
Jezus od Pilata poslan k Herodu, kateri si je želel
videti kak čudež od njega. — Ne bodi podobna Herodu,
ampak prosi Boga ponižne vere! Moli: Verujem v
Boga Očeta,  ali pa to-le :

Blagor njim, kateri ne vidijo in ven¬
dar verujejo! Jaz verujem, o Bog, stori
še močnejšo mojo vero.

Kako naj se ti zahvalim, o moj Bog!
da si me izvolil izmed tisoč in tisoč
ljudi, kateri živijo v temi nevere in krivo¬
verstva, in da si me poklical k pravi veri,
katera sama me zamore zveličati! — Oh,
jaz vidim, da vse premalo spoznavam,
kaka sreča je za me, da sem v naročju
svete rimske katoliške cerkve! Daj mi, o
Bog! v njeni sveti veri živeti in umreti!

Darovanje.

Ko mašnik odgrnejo kelih, in darujejo kruh in
vino, premišljuj, kako Jezusa k Pilatu nazaj pripeljejo,
kako strašno ga šihajo in s trnjem kronajo in kako
voljno trpi — vse za te.

Glej, Gospod! voljna sem in pri¬
pravljena k vsemu, kar. tebi dopade. Ti
si moj Gospod, jaz pa sem tvoja dekla —
vsa sem tvoja, ti pa bodi ves moj. Vse,

87

kar sem in kar imam, položim tu na
altar, tebi v dar. Moja duša in moje
telo, moje srce in vse, kar je v srcu,
vse naj bo tvoje.

Jezus! le zapoveduj z menoj, v tvoji
službi sem — le oznanjuj mi svojo voljo,
iz srca rada jo hočem spolnovati.

Umivanje rok.

Premišljuj, kako grdo ravna Pilat. Umije si roke,
da bi se skazal pravičnega, zraven pa Jezusa po kri¬
vičnem k smrti obsodi. Ali to ni hinavsko ? Prosi prave
pobožnosti.

O moj Bog! kolikokrat se delam po¬
božno, samo da me ljudje vidijo! Koli¬
kokrat se zadržim sramožljivo, pa mi ni
resnica! — Prest vari mi moje srce, da
bom resnično pobožna, le tebe ljubila,
tebi dopasti želela. Očisti me mojih skriv¬
nih grehov, in operi me mojih hudobij,
da bo moje telo tvoj sveti tempelj, moja
duša pa altar, tebi posvečen in v sedež
pripravljen. — Ne meni, ampak tebi,
Gospod! naj bo hvala in čast.

Sanktus ali Svet.

Premišljuj, kako Judje, ki so Jezusa pred petimi
dnevi o njegovem prihodu v Jeruzalem pozdravljali z
veselim n Hozana“, zdaj na vse grlo kričijo : Križaj ga!
križaj ga 1 — Prosi stanovitnosti!

■88

O kako nestanovitna stvar je človek!
Zdaj tukaj klečim vsa potrta in skesana,
in delani obljubo nad obljubo, da ne bom
več grešila; čez kako uro morebiti bom
pa že vse pozabila, bom zopet žalila svo¬
jega toliko ljubeznjivega Boga, ga bom
zopet križala s svojimi grehi. — Gospod!
oh pač revna sem in slaba; bodi ti
moja pomoč in podpora! — Svet, svet,
svet si ti, o Gospod Bog, stvarnik vseh
reči! Nebesa in zemlja so polna tvoje
časti. Čast in hvala ti na višavah. Če-
ščen bodi, ki pride v imenu Gospodovem!
Čast in hvala ti na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Premišljuj, kako Jezus, od Pilata k smrti obsojen,
težki križ zadene, in nese na goro Kalvarsko. Pridruži
se jeruzalemskim hčeram, spremljaj ga ž njimi vred, in
jokaj nad njim in nad svojimi grehi, — Spomni se pa
tudi tistih živih, za katere veš, da si dolžna moliti.

O moj Jezus, kako nehvaležna bi
bila, ko bi te zapustila na težkem brh¬
kem potu na goro Kalvarijo! Ti praviš:
Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji
sam sebe, naj vzame svoj križ vsak dan
in hodi za menoj; ne daj torej, da bi
se zaljubila v grešne kratkočase, da bi

89

svoje truplo preveč mehkužila, in živela
po svoji lastni slabi volji.

Oh, moj Jezus! vsaj veš, da sem se
tebi vdala, tebi zaobljubila že sto- in sto¬
krat v svojem življenju. Kjer si ti, ljub¬
ček moje duše! tam sem rada tudi jaz,
in če je tudi na križevem potu. S teboj
rada trpim, s teboj rada umrjem.

Ozri se milostljivo, o Gospod! na
svoje služabnike in služabnice I. L, na
moje ljube dobrotnike, prijatelje, znance,
tovariše in tovaršice; spomni se pa tudi
mojih sovražnikov, in daj vsem, česar
te prosijo in jim služi v zveličanje.

Pri povzdigovanju sv. hostije.

Premišljuj, kako Jezusa na križ pribijajo, in po¬
vzdignejo med dva razbojnika.

Molim te, o Jezus! ki si v podobi
kruha živ pričujoč, z dušo in telesom,
s krvijo in z mesom, po božji in člo¬
veški natori. Bodi sto tisočkrat češčeno,
o presveto rešnje Telo!

Gospod Jezus, tebi živim! Gospod
Jezus, tebi umrjem! Gospod Jezus, tvoja
sem, če živim; tvoja sem, če umrjem.
Amen.

90

Pri povzdigovanju sv. keliha.

Premišljuj kako obilno teče kri iz Jezusovih
presv. ran — v odpuščenje tvojih in grehov celega sveta.

O presveta Kri Jezusova, katera si
bila za nas na križu prelita, bodi sto
tisočkrat češčena! O predraga Kri Jezu¬
sova, operi me in očisti mojo nagnjusno
dušo, da ne boš zastonj za me prelita! —
0 Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus,
bodi mi dobrotljiv! O Jezus, usmili se
me, in odpusti mi moje grehe. Amen.

Po povzdigovanju.

Premišljuj temo, katera se je storila po vsej zemlji,
ko so Jezusa križali, in spomni se vernih mrtvih, ki so
shranjeni v temni ječi, v vicah.

O Gospod! ne daj, da bi se kedaj
pogreznila v tisto strašno temo, kjer
ogenj zmiraj žge, kjer črv zmiraj grize,
kjer je jok, vpitje in škripanje z zobmi.
Obvaruj mojo dušo pred večno smrtjo,
in daj mi, da te enkrat gledam od obličja
do obličja, kakor te zdaj verujem v
presv. rešnjem Telesu pričujočega, in te
s ponižnim srcem molim.

Usmili se, o Gospod! tudi ubogih
duš, ki so zadržane v vicah, posebno
I. I. Priporočujem jih tvoji neskončni

91

ljubezni, usmili se jih! Pošlji svojega
nadangelja, sv. Mihaela, naj odpre vrata
njih temne ječe, naj jih pelje v svetlobo
svetih nebes, v veselo družbo tvojih
svetnikov, pred tvoje obličje, po katerem
ven in ven zdihujejo.

Oče naš.

Ali moli z mašnikom „Oče naš“, ali pa premišljuj
sedem Kristusovih besed na križu:

Oče odpusti jim; saj ne vedo,
kaj delajo! — Orada  odpustim tudi
jaz svojim sovražnikom, da bo Bog od¬
pustil meni. Bog! daj jim vse dobro, in
ne povračuj jim krivic, ki so jih meni
storili.

Resnično, resnično ti povem,
danes boš z menoj v svetem raju!
O da bi tudi jaz slišala to veselo be¬
sedo, ko bo moja duša vzela slovo od
trupla in sveta.

Žena, glej, tvoji sin! Sin,
glej, tvoja mati!  — Večna hvala ti
bodi, o Jezus! da si mi dal tako dobro
in ljubeznjivo mater — Marijo, prečisto
devico. Da bi bila le tudi vselej vredna
in pokorna hči take matere!

92

Žejen sem! — O Jezus! ti šibil
žejen — zveličanja moje duše si bil žejen.
Da bi tudi moja duša tako žejna bila J —
tebe in tvoje svete milosti! Zmiraj bolj
spoznavam, kako prazno in nečimerno
je vse. na svetu — samo ti in tvoje
sv. režnje Telo me zamore nasititi. O daj,
da se prav pogosto s teboj sklenem!

Moj Bog! moj Bog! zakaj si
me zapustil?  — Tudi meni se več¬
krat tako godi, da sem vsa suha, vsa
temna, in zdi se mi, da ti, moj Jezus!
si me zapustil. Daj mi, da bom tudi v
takem stanu potrpežljiva in vdana, kakor
si bil ti na križu!

Dopolnjeno  je!  — Res, kmalu
bo dopolnjeno moje življenje; moja leta
bodo dotekla •— morebiti danes že, in
selila se bom v večnost. Blagor vsakemu,
blagor meni, če bom ostala zvesta do
konca!

Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo!  — O naj bi bilo tudi
moje zadnje zdihovanje in moja zadnja
molitev: Jezus, v tvoje roke izročim
svojo dušo! Jezus, tvoja sem in tvoja
ostanem vekomaj. Amen.

93

Agnus Dei.

Ko mašnik. prelomijo sv. hostijo, premišljuj, kako
se je Jezusova duša ločila od telesa, in prosi za milost,
srečno umreti.

O moja duša, kako bo takrat, ko bo
treba ločiti se od telesa in od celega
sveta! Kam se bova djala, kam se obrnila?
Kam drugam, kakor k Jezusu! — 0
moj Jezus! vse moje upanje je v tebi.
Tvoja smrt je moje življenje. Le eno te
prosim, da bi umrla smrti pravičnih —
v tvoji sveti milosti!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta! prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta! usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta! usmili se nas, o Gospod!

Sveto obhajilo.

Premišljuj, kako pokopavajo Jezusovo telo. On pa
želi pokopan biti v tvojem srcu. — Ce ne greš v res¬
nici k sv. obhajilu, obhajaj se pa v duhu, to je, obudi
srčne želje po Jezusu, spoznaj ponižno svojo nevrednost,
in prosi Jezusa, da gre s svojo sv. milostjo v tvoje srce,
in kraljuje v njem kakor kralj.

O Gospod, nisem vredna, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z besedo,
in ozdravljena bo moja duša! O moj
Jezus, da bi pač bila vredna, da bi bilo

94

moje srce grob tvojega zdaj živega Te¬
lesa! Cdej, moje srce ti stoji do kraja
odprto. Pridi, o Jezus, ko te toliko ljubim,
pridi in prebivaj ven in ven v meni —
tebe zgubiti bi bila moja smrt.

Zdihljej k Jezusu.

Se odprla so nebesa,

Glej! že Kralj nebeški gre;

Duša, vzdigni se s telesa
In nasiti si želje!

Truma angeljev se zbira
Na altarju moli Ga;

Tam studenec gnad izvira,

Glej tam svoj’ga Ljubega.

Oh, ne čakaj, Jezus mili,

Pridi, pridi ljubi moj!

Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!

Res, Gospod! da nisem vredna,

Da pod mojo streho greš.

Kak’ pa tebe sem potrebna,

To najbolje sam ti veš.

Saj ne morem več živeti,

Če ne prideš, o Gospod!

Tebe srčno čem objeti,

Da! poprej ne grem odtod!

95

Torej, Jezus ljubeznjivi,

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi,

Večno s tabo sklenem se!

Po sv. obhajilu.

Premišljuj, kako je Jezus pri svojem vnebohodu
na oljski gori blagoslovil svoje učence.

Stori, o Bog! srečno svoje ljudstvo,
in blagoslovi nas vse, ki si nas vstvaril
v svojo čast. Blagoslovi tudi mene, o
Jezus! da želim in iščem, kar je v ne¬
besih, in ne, kar je na zemlji.

Zadnji evangelij.

Po blagoslovu mašnik navadno molijo začetek
evangelija sv. Janeza. Moli ga tudi ti (glej stran 79),
ali pa sledeči odlomek iz evangelija sv. Janeza.

Potem pa je Jožef iz Arimateje
(ker je bil učenec Jezusov, toda skrivej
zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil,
da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je do¬
volil. Prišel je tedaj, in snel Jezusovo
telo. Prišel je pa tudi Nikodem, ki
je bil prvič po noči prišel k Jezusu, in
je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto
liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in
ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor

96

je pri Judih šega pokopavati. Bil je pa
na tistem kraju, kjer je bil križan, vrt
in na vrtu nov grob, v katerega še
nihče ni bil položen. Tam sta tedaj za¬
voljo dneva pripravljanja Judov, ker je
grob bil Mizo, položila Jezusa.

Po sv. maši.

Oče nebeški! vesela zapustim zdaj
tvojo hišo, ker sem bila tako srečna,
slišati sv. mašo, v kateri se je tvoj pre¬
ljubi Sin, Jezus Kristus, tebi daroval. O
da bi le smela spet kaj kmalu priti k
sv. maši! Popravi, o Jezus! s svojo lju¬
beznijo, kar manjka moji molitvi. Potrdi
vse moje dobre naprejvzetja, dopolni vse
moje svete želje, in vzemi me enkrat
k sebi v večno veselje. Tvoj sv. blago¬
slov in moj angelj varuh naj me sprem¬
ljata po vseh mojih potih, danes in vse
dni mojega življenja. Amen.

Tretja sveta maša,

kakor se bere o praznikih svetih devic.

X

A

Pred sv. mašo.

moj Jezus! cula sem tvoj presladki
glas: Pridi, nevesta moja! pridi,
izvoljena moja! in dasiravno sem polna
slabosti in madežev, se vendar predr¬
znem, šteti se med tvoje neveste, in pri¬
dem sem v tvojo sveto hišo, vsa vesela,
da si me poklical. Pivi tebi biti četrtinko
ure, mi je ljubše, kakor brez tebe cel
teden. — Prosim, ljubi Jezus! da bi ta
sv. maša, pri kateri bom zdaj pričujoča,
Pokrotila moje hudo nagnjenje, in po¬
trdila svete želje, ki jih imam. Oživi
ur oj o vero, daj mi trdno zaupanje na
tvojo milost in pomoč, in vnemi moje
srce s svojo sveto ljubeznijo. — Marija,
Prečista devica! in ve, ljube svetnice!
ki* ste srečno ohranile venec svetega
devištva; prosite za me in moje ljube
tovaršice, da hodimo tudi me za vami.

Pri začetku sv. maše.

V imenu Boga f Očeta in f Sina
Ui svetega f Duha približala sem se

98

tudi jaz k daritvi sv. maše. Bojim se
sicer, o Bog! in strah me je pred teboj,
ko se spomnim svojih pregreh in hudobij;
ali milost tvoja mi daje srčnost. Ti, o
Gospod! si usmiljen in prizanesljiv, ker
veš, da smo slabe stvari in se spomniš,
da smo prah in pepel — in kakor se oče_
usmili svojih otrok, tako se usmiliš tudi
ti tistih, ki se tebe bojijo. Čast bodi Bogu
Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bila v
začetku, zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Oče nebeški! usmili se mašnika, ki
se globoko priklonjeni tožijo svojih gre¬
hov, usmili se pa tudi moje revne duše;
zakaj tudi jaz se spovem in obtožim
Bogu vsegamogočnemu, Mariji, prečisti
devici in vsem svetnikom in svetnicam
božjim, da sem veliko, prav veliko gre¬
šila, z mislijo, z besedo in z djanjem.
Polna žalosti se na prsi trkam, in prosim:
Usmili se me, o Bog! in odpusti mf moje
.grehe, moje silno velike grehe, vsaj se
hočem poboljšati! — Usliši mojo molitev,
in moje vpitje naj pride k tebi!

Gloria ali slava Bogu.

O Bog! ti si kralj kraljev, ti si Gospod
gospodov — bodi torej češčen in hvaljen

99

v nebesih, in na zemlji! Ti si naj bolj i
Oče, od tebe imamo vse dobro. Ti si svet,
le pobožno srce, le tiha in krotka duša
ti dopade. Ti si pravičen, plačuješ vse
dobro, kaznuješ pa vse hudo. — Molimo,
častimo in hvalimo te zdaj in na veko¬
maj. Amen.

Molite  v.

Usliši nas, Bog naš Zveličar! da kakor
se praznikov svetih devic tvojih veselimo,
se naučimo njih prisrčne pobožnosti.

Prosimo te, o Gospod ! obvaruj po
prošnji Marije vselej device naše društvo
vseh nadlog, in kakor smo se iz celega
srca tebi vdale, tako nas reši iz vseh
skušnjav. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Berilo

iz 1. lista sv. Pavla do Korinčanov.

„Od devic nimam Gospodovega po¬
velja; svet pa dam, ker sem milost do¬
segel od Gospoda, zvest biti. Menim tedaj,
da je dobro zavoljo sedanje nadloge,
ostati kar si. Ako se devica omoži, ni
grešila; toda nadloge mesa bodo imele
take. Katera se ne omoži in je devica,
Oiisli in skrbi, kar je Gospodovega, kako

7*

100

bi bila Bogu všeč, da bi bila sveta na
telesu in duhu. Katera pa se omoži,
misli na to, kar je svetovega. kako bi
dopadla možu. Ali ne veste, da so vaša
telesa udje Kristusovi ? Ali bi tedaj smele
vzeti ude Kristusove, in jih vpotrebovati
k nečistosti ? Bog ne daj! Ali ne veste,
da so vaši udje* tempelj svetega Duha,
kateri je v vas, in katerega imate od
Boga? — Telo ni za nečistost, ampak
za Gospoda. Ve niste svoje, ampak kup¬
ljene ste za drago ceno; zatorej častite
in nosite Boga v svojem telesu. Katera
božji tempelj, to je, svoje telo oskruni,
njo bo Bog končal 11 .

Večna hvala ti bodi, sveti Duh! za
te lepe, svete nauke, ki sem jih zdaj
čula. Potrdi in podpiraj me, da se čista
in sramežljiva ohranim na duši in na
telesu. Le Jezusu naj dopadem, on je
moj Gospod — ljudem dopasti ne želim,
in bila bi za me tudi velika škoda.

Evangelij,

kakor ga je zapisal sveti Matevž (25. pogl.).

„Nebeško kraljestvo je podobno de¬
seterim devicam, katere so vzele svoja
svetila, in so šle ženinu in nevesti na-

101

proti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in
pet pametnih. Petere nespametne vzele
so svetila, olja pa niso vzele seboj. Pa¬
metne pa so vzele olja v svojih posodah
s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil,
so vse podremale in zaspale. O polnoči
pa je vstal šum: „Glejte, ženin gre, poj¬
dite mu naproti!" Takrat so vstale vse
tiste device, in so napravljale svoja sve¬
tila. Nespametne pa so rekle modrim:
„Dajte nam svojega olja, ker naša svetila
UgasujejoP Pametne pa so odgovorile,
rekoč: „Da ga kje ne zmanjka nam in
vam, pojdite raji k prodajalcem, in si ga
kupite P Kedar so pa šle kupovat, je
prišel ženin; in pripravljene so šle ž njim
na ženitnino, in duri so se zaprle. Posled¬
njič pa pridejo tudi one device, rekoč:
>,Gospod, Gospod, odpri nam!“ On pa je
odgovoril in djal: „Resnično, vam po¬
vem, vas ne poznam!“ Čujte torej, ker
ne veste ne dneva, ne ure!“

Iz teh besedi, o Jezus! spoznam, da
nedolžnost in sveta čistost je deklet edina
lepota, je njih največe bogastvo in njih
haj viša čast. Dokler sem čistega srca,
Pri tebi veliko veljam, naj sem tudi ubo¬
rna in zaničevana od ljudi; če pa čistost

102

zgubim, vrata zapreš pred menoj, in me
več ne poznaš. Oh, Jezus! daj, da bom
vseskozi čuta nad seboj, da se mi ne
zgodi, kakor nespametnim devicam!

Vera.

(Ce se moli.)

Verujem v Boga Očeta, ki je vstvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; ki vse
ohranjuje in vlada; ki za vse po očetovo
skrbi. — Verujem v Jezusa Kristusa,
Sina njegovega edinega, Gospoda našega,
ki je za nas človek postal, trpel, križan
bil in umrl, je tretji dan od smrti vstal,
je v nebesa šel in ima zdaj najvišo oblast
čez vse v nebesih in ,na zemlji. — Veru¬
jem v svetega Buha, ki izhaja od Boga
Očeta in Boga Sina na vekomaj; ki nas
posvečuje, razsvetljuje naš um, in na¬
giba našo voljo k vsemu dobremu. —
Verujem vse, kar mi sveta rimska cer¬
kev verovati ukazuje. Bog! daj mi, da
bom po sveti veri tudi živela.

Darovanje.

Moj Jezus! kaj bom tebi dala? kaj
darovala? — Saj vdš, da s praznimi
rokami klečim pred teboj, in nimam

103

druzega, kakor srce, ki tebe ljubi, ki za
te. živi, za te umrje. To svoje srce, in
vse, kar je v njem, misli in želje, občutke
in nagnjenja, vse tebi dam, vse tebi da¬
rujem. Moja duša in moje telo, moje oči
in ušesa, moje roke in noge, moj um in
moja pamet, moj spomin in moja domiš¬
ljava, moje poštenje in dobro ime —
vse je tvoje, vse tebi izročim.

Mašnik si umivajo roke, pokazati mi,
da tebi dopade le to, kar pride iz čiste
roke in iz nedolžnega srca. Proč tedaj,
daleč proč od mojega srca bežite vse
hude želje in grešna nagnjenja. Varovati
se hočem vseh nevarnosti in vsake slabe
priložnosti, vseh nespodobnih norčij in
vsega grešnega znanja. Ljudi, ki se grde
reči radi menijo ali grde pesmi pojejo,
ne bom nikdar štela med svoje prijatelje.
Bog me varuj pred njimi, pa tudi mene,
da ne bom zinila kaj takega! Čuti hočem
in moliti, da ne padem v skušnjavo.
Trdno sklenem, da hočem biti čista v
svojem poželenju, sramožljiva v svojem
Pogledu, varna v svojem govorjenju, po¬
nižna v -svojem oblačilu in poštena v
Vsem svojem djanju in nehanju. Hočem
se ravnati vselej in povsod po izgledu

104

moje svete patrone in drugih svetih
devic. Vse, kar bom storila ali opustila,
naj bo v čast in hvalo tvojega božjega
imena, moji duši v zveličanje in k pridu
naše svete cerkve.

Sanktus.

Zmiraj bliže nastopa čas, ko bo Jezus
prišel iz svetih nebes sem na altar. O
Bog! napolni me s svojim svetim Duhom,
da se moje srce loči od vsega posvetnega
in misli samo na tebe. Ti pa, moja duša!
vzdigni se kvišku, idi naproti svojemu
kralju, gospodu in ženinu, združi se z
angelji in nadangelji, s kerubi in serafi
in z vsemi drugimi nebeškimi duhovi,
ki ga spremljajo, in vsa vesela, pa tudi
z vso častjo prepevaj in reci: Svet, svet,
svet si Gospod Bog, stvarnik vseh reči!
Nebo in zemlja sta polna tvoje časti.
Geščen in hvaljen bodi, ki pride v imenu
Gospodovem! Bodi mu čast in hvala,
modrost in zahvala, slava in moč na
vekomaj.

Pred povzdigovanjem.

Oče nebeški! po tvojem ljubem Sinu
Jezusu Kristusu te prosim z vso poniž-

105

nosijo, oglej se milostljivo na svojo sveto
cerkev, da jo braniš, ohraniš in poveličaš.
Oglej se na našega papeža L, na našega
škofa L, na našega cesarja L, na vse
verne kristjane in na vse pričujoče, ka¬
terih vera in pobožnost ti je znana. Oglej
se milostljivo na vse tiste, za katere sem
posebno dolžna moliti (na moje stariše,
brate, sestre, prijatelje, znance, dušne pa¬
stirje itd.). Oglej se na vse, ki so se pri¬
poročili mojim prošnjam, in za katere ti
veš in hočeš, da imam še posebno moliti.
Zlasti te prosim za svoje družbine tovar-
šice, da kakor smo se zavezale vse, lepo
po dekliško živeti, tudi vse držimo svojo
besedo, in čiste ostanemo na duši in na
telesu.

O Bog! prosim te v imenu vseh, pro¬
sim te z Marijo prečisto devico in z vsemi
svetniki in svetnicami tvojimi, reši nas
vseh nevarnosti in vsega hudega zalezo¬
vanja, reši nas pogubljenja in uvrsti nas
med svoje ljube izvoljene.

Pri povzdigovanju sv. resnjega Telesa.

Bodi češčen in hvaljen, moj Jezus,
ki si tukaj v podobi kruha živ in resnično
pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo;

106

ljubim te iz celega srca. O Jezus! bodi
mi milostljiv. O Jezus! bodi mi usmiljen.
O Jezus! odpusti mi moje grehe.

Pri povzdigovanju sv. režnje Krvi.

Bodi češčen in hvaljen, moj Jezus,
ki si tukaj v podobi vina živ in resnično
pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo;
ljubim te iz celega srca. O Jezus! tebi
živim; tebi umrjem. Tvoja sveta rešnja.
Kri me očisti vseh mojih grehov.

Po povzdigovanju.

Zdaj spoznam, koliko je vredna moja
duša; zdaj vidim, kakošna hudobija in
grdoba da je greh. Svojo zadnjo kapljo
krvi, o Jezus! si za me prelil; si na
križu umrl, da si me pekla rešil. Oh!
s čem sem zaslužila to tvojo veliko
ljubezen? — Sram me je in srce mi
trepeče, ko pomislim, kolikrat že sem
te hudo razžalila, sem uganjala nespo¬
dobne norčije, sem imela grde pogovore,
sem se oblačila nečimerno in sem lišpala
svoj obraz, sem pasla nesramne misli in
želje, sem pohujšanje dajala s slabim
svojim zadržanjem, in sem tebi iz rok
trgala duše, za katere si ti tolikanj trpel.

107

Oh, ljubi moj Jezus! ne daj, da bi bila
zanaprej tudi taka, da bi bila tvoja sveta
kri nad menoj morebiti zgubljena. Spo¬
min tvojega trpljenja in tvoje smrti- na
križu naj me obvaruje te nesreče!

Usmili se, o Gospod! tudi vernih duš
v vicah, posebno tistih, za katere veš,
da sem dolžna moliti, in so moje prošnje
najbolj potrebne. Daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti! Daj
pa tudi meni in mojim družbinim tovar-
šicam, da se bomo z Marijo tvojo ma¬
terjo, s sv. Nežo, sv. Lucijo, sv. Agato,
sv. Katarino in z drugimi sv. devicami
v nebeškem kraljestvu veselile.

Tvoja volja, o Gospod! naj se zgodi,
kakor v nebesih, tako na zemlji — naj se
zgodi tudi nad menoj. Kar ti hočeš, ho¬
čem tudi jaz, kar pa po tvoji volji ni, tudi
po moji ni — vsa se tebi vdam. Ne daj,
da bi prišla v skušnjave; če pa pridem,
bodi ti pred menoj, da te imam pred očmi
in srečno zmagani. O Jezus, jagnje božje!
ki odjemlješ grehe sveta, usmili se me,
odvzemi mi grehe in daj moji vesti ljubi
mir, katerega mi svet ne more dati. Daj,
da živim po tvojih svetih zapovedih, naj
bom s teboj vekomaj sklenjena.

108

Sv. obhajilo.

0 moj Jezus, ko bi pač moje srce
bilo zadosti čisto! tako čisto in sveto,
kakor je bilo srce tvoje presvete matere
in drugih svetih devic; da bi bila vredna,
tebe prejeti. Ali jaz poznam in odkrito
povem, da nisem vredna, da ti greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Duša Jezusova — posveti me,

Kri Jezusova — operi me,

Trpljenje Jezusovo — potrdi me,
Rane Jezusove — ozdravite me,

Srce Jezusovo — sprejmi me,

Duh Jezusov — oživi me,

Dobrota Jezusova — s svojim Očetom
spravi me,

Lepota Jezusova — za seboj vleci me,
Ponižnost Jezusova — ponižaj me,
Krotkost Jezusova — - potolaži me,
Mirnost Jezusova — mirno stori me,
Ljubezen Jezusova — užgi me,
Kraljestvo Jezusovo — pridi v me,
Gnada Jezusova — napolni me,
Milost Jezusova — zveličaj me,
Svetost Jezusova -— posveti me,
Čistost Jezusova — očisti me,

Križ Jezusov — podpiraj me,

109

Žreblji Jezusovi — pribijte me.

Trnje Jezusovo — kronaj me,

Žolč Jezusov — napoji me,

Usta Jezusove — blagoslovite me,

V življenju in v smrti, zdaj in v več¬
nosti. Amen.

0 moj Jezus, kako sladek si ti tistim,
ki tebe ljubijo ! Kako moja duša tebe
želi! kako po tebi hrepeni! Pridi, o pridi
v moje srce, bodi moj ljubček, moj gost,
in očisti me vseh grehov. Združi se z
menoj, in ne daj, da bi se kdaj več ločila
od tebe! Zaceli moje rane. pomagaj moji
slabosti, in oživi me k novemu življenju,
da v resnici lahko porečem: ..Jaz sicer
živim; vendar ne jaz, temveč Kristus živi
v meni“,

Marija, prečista devica! prosi za me in
za moje družnice, da dobivamo če dalje
več veselja do Jezusa v preš v. režnjem
Telesu, da se pogosto in vselej vredno ž
njim sklenemo, za njega živimo, za njega
umrjemo.

Zadnje molitve.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
oglej se milostljivo na naše prošnje, in
brani nas hudih misel in želj, naj bo naše
srce vredno prebivališče svetega Duha.

110

0 Gospod! hodi sto tisočkrat zahva-
' ljen za vse milosti in dobrote, ki jih deliš
meni in vsem stvarem. Z Jezusovim
neskončnim zasluženjem sklenem svojo
slabo službo; njegova ljubezen naj doda,
kar meni pobožnosti pomanjkuje. Blago¬
slovi nas, o nebeški Oče! blagoslavi
mene, moje ljube družnice in vse ljudi.
Blagoslovi moje sklepe, moja pota in
opravila — vse, kar delam in počenjam,
naj bo tebi v čast in meni v zveličanje.

Pri zadnjem evangeliju.

Jezus! ti si kakor luč na svet prišel,
da si nam pokazal pol k večnemu živ¬
ljenju. Vodi nas po vseh naših potih, da
v temi ne zaidemo, v skušnjavah ne pa¬
demo in v kako grdo lužo ne zabredemo.
Dobro spoznam, kako sem slaba in ne¬
stanovitna, zatorej prav lepo prosim, bodi
ti, ljubi Jezus! moja podpora in moja
pomoč, tvoja sveta milost naj me sprem¬
lja, da bom sveto živela in sveto umrla.
Amen.

Po sv. maši.

Moj Jezus! lepo te prosim, odpusti
mi, da sem bila pri tej sveti maši tako
mrzla in raztresena. Ti veš, da moje

111

misli so dobre, da rada, prav rada bi
bila zbranega duha; ali moja slabost je
tako velika, da ne mislim in ne storim,
kar bi rada, ampak kar hočem, kar mi
težko dene, mislim in storim. — Prosim,
ti popravi, kar sem jaz slabo opravila;
ti od svojega zasluženja dodeni, kar naj¬
deš pri moji molitvi pomanjkljivega. —
Daj, da bo ta sv. maša tebi v čast, moji
duši pa v zveličanje; da bom danes in
vselej vse svoje misli, želje, besede in
djanja v tebe obračala, vse iz ljubezni do
tebe storila, in svoje srce čislo brez
vsega madeža ohranila. In ti, Marija!
pokaži, da si res moja mati, priporoči
me Jezusu, svojemu ljubemu Sinu, da me
danes in vse dni mojega življenja ohrani
v svoji milosti, in da ne bom iskala in
želela druzega, kakor njemu dopasti. Čast
in _ hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu in
sv. Duhu. Čast in hvala bodi tudi Mariji,
kraljici nebes in zemlje, zdaj in na veko¬
maj. Amen.

O zakramentu sv. pokore.

ekleta! ve se rade umivate, rado perete
8v °j a  oblačila, da ste snažne in čedne;
oj, da bi le tudi tako rade svojo vest
umivale, svojo dušo čistile in k sv. spovedi bo¬
dilo. Če tudi nobenega smrtnega greha nimate
nad seboj, morate vendar vsakega meseca k
spovedi iti; katere pa ste bolj pobožne, in
želite nastopiti pot popolnosti, morate iti še
bolj pogosto. In sploh vsem vam naročim,
da v večih nevarnostih, ko ste, in huje sku¬
šnjave, ko imate, bolj pogosto morate priti k
spovedi. Ko bi pa katera izmed vas bila tako
nesrečna, česar vas Bog obvaruj, da bi padla
v smrten greh, smela bi odlagati k večemu

113

do nedelje — najbolje pa bi bilo spovedati se
precej tisti ali vsaj drugi dan.

Ne bodite zdaj k temu, zdaj k unemu
duhovniku, temveč izvolite si s pomočjo božjo
svojega spovednika, ki so pobožen, učen,
usmiljen in natančen ; ki vas priganjajo k sveti
čistosti in sramežljivosti, in vam priporočujejo
vedno zatajevanje, pokorščino, krotkost in druge
svete čednosti. Držite se jih kakor otrok svo¬
jega očeta, in ne premenjujte jih, če nimate
kakošnih posebnih vzrokov. Imejte jih v časti,
kakor angelja, katerega vam Bog pošlje, od¬
prite jim svojo dušo v ponižni pokorščini. —■
Pripravljajte se k spovedi vselej z vso skrbjo,
in ne pozabite, da k zakramentu sv. pokore
gre to petero: 1. Spraševanje vesti, 2. kesanje,
3. trdni sklep, 4. spoved in 5. zadostenje.

Spraševanje vesti.

Prva stopinja do pobožnega življenja je
skrbno in pogosto spraševanje svoje vesti. Brez
pridnega spraševanja vesti ne moreš spoznati
sama sebe, se ne moreš čisto spovedati in tudi
no poboljšati. Navadi se torej, da boš vsak
večer spraševala svojo vest; posebno pa si pri¬
zadevaj, spoznati, kam tvoje srce najbolje visi,
ali v napuh, ali v nesramnost, ali v jezo, meh-
kužnost, lenobo ali kaj druzega. Kakor namreč
,ima vsak Človek srčno žilo, in če jo preseka,
je njegovo življenje pri kraju; tako tudi ima
vsak svoj prisrčni, svoj priljubljeni greh, do
katerega je najhuje nagnjen, in katerega spo-

Družb. bukv. 8

114

znati je večidel zelo težavno — ali če ga enkrat
spoznaš in odpraviš, si odpravila svojega naj-
Inijega sovražnika.

Preden začneš svojo vest spraševati, prosi
svetega Duha, naj te razsveti in omeči tvoje
srce, da boš prav spoznala sebe in svoje grehe.
Sprašuj se vselej tako, kakor bi ležala na
smrtni postelji.

Molitev za razsvetljenje.

O Bog! ti veš za moje najskrivniše
misli, in tebi so znani vsi koti mojega
srca; razsveti moj um, da bom videla,
kakošna sem pred tvojim obličjem —
kako in kolikokrat sem te razžalila z
mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo
dobrih del. Odpri mi moje oči, da spo¬
znam svoje grehe tako, kakor jih bom
spoznala ob svoji smrtni uri, in kakor
jih ti spoznaš, ki boš mene sodil. —
O Bog! usliši me in pošlji mi svojega
svetega Duha. Marija, mati božja, prosi
za me! Amen.

Ali pa celo kratko

Pridi, sveti Duh! in razsveti me z
lučjo svoje svete milosti, da hom videla
in spoznala vse na tanko, kar sem sla-

bega mislila, govorila ali storila, in vse,
kar sem dobrega opustila. Amen.

Spomni se potem še prav živo pričuj oč-
nosti božje, in začni spraševati svojo vest. Če
pa hodiš pogosto k spovedi, morebiti vsaki
teden, ti ravno ni treba sledečega napeljevanja,
posebno če si boječe vesti. Predolgo spraševanje
bi ti vtegnilo vest zmešati, dušo zmotiti in srce
zmraziti. Sprašuj se brez nepotrebne skrbi,
kakor je bilo rečeno zgorej pri večernem opra¬
vilu, posebno: kako si varovala svoje oči in
ušesa, svoj jezik in druge svoje zunanje in
notranje počutke; in prizadevaj si toliko bolj,
da boš imela prav veliko in srčno kesanje, in
trdni sklep, poboljšati svoje življenje.

Najprej pomisli, kdaj si bila zadnjikrat
pri spovedi —• ali si zvesto opravila naloženo
pokoro — ali si storila vse, kar so ti spovednik
naročili — potem pa se sprašuj z mirnim
srcem in brez boječnosti:

I. Čez deset zapovedi božjih.

1. Ali nisem imela ‘kakih prostovoljnih
dvomov nad to ali uno versko resnico? Sem
si prizadevala, iz glave spraviti skušnjave
zoper sv. vero? Nisem bodila v hiše, v tovar-
sije, kjer moja vera slabi? Sem kdaj slabo
ali zaničljivo govorila zoper duhovnike, zoper
Post, spoved, čistost in cerkvena opravila; ali
sem morebiti take pogovore z dopadenjem
poslušala, ali celo potrdila ? Sem kdaj molčala,

8 *

116

ko so drugi slabo govorili zoper sv. vero in
svete reči, dasiravno sem previdela, da bi kaj
pomagalo?. Nisem brala bukev zoper sv. vero,
ali dajala drugim brati? Nisem oponašala pri¬
digarjev ali spovednikov? Nisem pobožnih ljudi
zasmehovala, sovražila ali od dobrega od-
vračevala? Se nisem sramovala sv. vere, mo¬
litve — prekrižati, pokropiti se z blagoslov¬
ljeno vodo, poklekniti, svetinjo poljubiti, pri¬
pogniti se? Sem imela kake prazne vere na
vražarstvo, kvarte, sanje? Sem koga dolžila
praznovernih, vražnih reči, ali ga raznašala?
Sem molila vselej zjutraj in zvečer, predjedjo
in po jedi, in angeljsko češčenje trikrat na
dan? Ali nisem bila pri molitvi prostovoljno
razmišljena? Sem mislila večkrat čez dan na
pričujočnost božjo? Sem storila vse iz ljubezni
do Boga, vse njemu v čast? Se nisem samo
na oči pobožno delala ? Sem obudila kdaj vero,
upanje in ljubezen, posebno ko sem bila v skuš¬
njavah ali v veliki nevarnosti? Sem kdaj med
službo božjo nepotrebno zvunaj cerkve ostala,
ali namesti v cerkev, šla v krčmo ali na druga
slaba pota ? Sem kdaj v cerkvi ali na drugih
svetih krajih grešne misli pasla, nesramne po¬
glede, nepotrebne pogovore imela, pohujšljivo
se smejala, nespodobno se vedla? Sem kdaj
službo božjo mudila, prehitro iz cerkve letela ?
Sem godrnjala zoper Boga, zoper slabo vreme
in previdnost božjo? Sem dala Bogu dolžno
hvalo za prejete dobrote? Nisem tratila božjih
darov? Sem bila v bolezni in v nadlogah vselej
vdana v voljo božjo? Nisem kedaj v sebi
redila kake mrzlote, nevolje ali clo jeze do

117

Boga? Sem častila angelje, svetnike in njih
svetinje kakor sem dolžna ?

2. Sem kdaj nepotrebno in nečastitljivo
izgovarjala ime Jezusa, Marije, svetnikov in
svetnic božjih? Sem kdaj norčevala s svetimi
rečmi, božjo besedo ali besede sv. pisma pačila
in krivo obračala? Sem kdaj preklinjala, se
rotila, priduševala in Boga brez potrebe ali po
krivem na pričo klicala? Sem morebiti celo
Boga in njegove naredbe, post. vreme, mraz
ali vročino klela? Nisem nikogar zapeljala k
nepotrebnim prisegam? Sem dopolnila obljube,
ki sem jih Bogu’ storila? Sem dopolnjenje ob¬
ljub predolgo odlašala? Sem kdaj obljubila
kaj slabega ? Sem spolnila vse, kar mi naročuje
ta ali una bratovščina? Sem rada govorila,
poslušala ali brala kaj božjega? Sem v skušja-
vah vselej z zaupanjem klicala na Boga?

3. Sem bila ob nedeljah in zapovedanih
praznikih vselej spodobno, v Bogu zbrana in
pri celi sv. maši ? Sem bila tudi pri pridigi in
pri popoldanski službi božji? Sem bila kateri-
krat kriva, da moj bližnji ni bil pri službi
božji? Sem vselej zvesto in skrbljivo poslušala
božjo besedo? Sem brez sile in dovoljenja, ali
morebiti za dobička voljo delala? Nisem prazno
postopala? Nisem ravno ob teh dneh imela
slabih tovaršij, pregrešnih kratkočasov -—• ho¬
dila v krčmo, na ples? Sem se pred cerkvijo
nastavljala? Sem v cerkev ali iz cerkve hodila
s slabimi ljudmi? Sem kdaj po božjih potih iz
slabih namenov hodila ali slabo se zadržala?

118

4. Sem očeta in mater rada ubogala, spo¬
štovala, ljubila? Jih nisem dražila, zmerjala,
zaničevala preklinjala, grdo gledala, tikala,
jim kljubovala, besedovala, kaj hudega ali clo
smrt želela? Sem jim kaj z roko namerjala
ali jih celo vdarila? Sem jih žalila s svojim
slabim zadržanjem, jim delala solzne oči ?
Sem raznašala njih slabost, sramovala sc njih
revnega stanu, jih zapustila v njihovem siro¬
maštvu? Ali jih nisem nikoli nalagala, goljufala,
okradla? Sem molila za nje, jim postregla v
njih bolezni? Sem skrbela, da so bili prevideni
s sv. zakramenti, sem zvesto spolnila njih
zadnjo voljo? Sem se rada 'spominjala svojih
rajnih starisev, jim pomagala po svoji moči z
dobrimi deli? Nisem morebiti še mrtvih starisev
opravljala? Sem pokorna bila tudi svojemu
očmu, svoji mačehi, gospodarju, gospodinji in
drugim naprejpostavljenim ? Sem o njih slabo
govorila, jim bila nezvesta? Sem storila, kar
so mi grešnega storiti ukazali, dasiravno sem
vedela, da ni prav? Nisem starih, betežnih
ljudi ali beračev zasmehovala, za zijake imela ?
Se nisem z brati, s sestrami, s tovaršicami
kavsala, vjedala, prepirala?

5. Nisem sebe ali svojega bližnjega na
zdravju ali življenju poškodovala, nezmerno
jedla, plesala, pijana bila? Se nisem pregre¬
šila s hudo jezo ali žalostjo, ali s takimi jedmi
in pijačami, od katerih vem, da so mi škod¬
ljive? Sem kdaj svoje zdravje ali življenje ne¬
potrebno v nevarnost postavila, na jezo ali na
vročino.prehitro pila, se tepla ali suvala? Sem

119

se kdaj na delu hotela skazati, nespametno se
skušala ali pregnala? Sem sebi ali drugim
smrt ali kako nesrečo hud o volj no želela? Nisem
iz hudobnih namenov kaj pila, jemala ali dru¬
gim kaj takega svetovala? Sem bila voljna v
bolezni, v trpljenju? Nisem imela sovraštva s
svojim bližnjim, se ga zato ogibala, ga nisem
hotela pogledati, pozdraviti? Sem koga pohuj-
šala s svojim govorjenjem, s petjem, z buk¬
vami, s pismi, s podobami, z obnašanjem, z
obleko, s slabimi izgledi? Sem se ogibala
slabih tovaršij in priložnosti?

6. Sem rada kaj nespodobnega mislila,
poželela, poslušala? Sem nalašč mislila na ne¬
čiste reči ali sanje? Sem jih zbijala precej iz
glave? Sem kaj nesramnega gledala, govorila,
pela, nesramnim rečem sc smejala, se jih do¬
tikala? Se nisem preveč lišpala, ogledovala,
nečimerno oblačila, moškim nastavljala, po njih
gledala, za njimi hodila, sc njim prejemati,
poljubovati ali objemati dala, ž njimi norela,
se metala, trgala, preprijazna bila? Nisem ho¬
dila kdaj na ples, po krčmah, po drugih
potih in krajih, kjer je bila moja čistost v
nevarščini? Sem krotila vseskozi svoje počutke?
Sem bila zadosti sramožljiva v pogledu in
obleki? — Nisem preveč dovolila svojemu sla¬
bemu poželenju? Nisem nikoli kaj nespodob¬
nega. naročevala, pisala, brala, prenašala? Se
nisem nepotrebno razgalila, se po noči skrbno
Zapiram, ne hodim okoli? Nisem sama ali z
dru gimi kaj grdega storila, in morebiti o svetem
času, na svetem kraju? Sem se že spovedala

120

tistih nesramnosti, ki sem jih morda v otročjih
letih storila, morebiti celo z nespametno živalijo
ali s takim, ki so mi bili v bližnji žlahti?
Nisem od zapeljivcev jemala kakih daril?
Nisem imela grešnega znanja in s kom? »Sem
varovala skrbno svoj jezik, svoje oči in svoja
ušesa? Se nisem preglasno smejala? Nisem
po noči k mrličem hodila ? možkih k sebi
puščala?

7. Sem komu kaj ukradla ali po sili
vzela? Sem koga goljufala pri kupčiji, prodaji,
meri, vagi, s slabim denarjem? Sem po njivah,
travnikih, vinogradih, vrtili, v bosti ali pri po¬
hištvu komu kaj škode storila? Nisem gospo¬
darju jemala in ubogajme dajala? Sem naj¬
dene ali posojene reči vselej zvesto nazaj dala,
storjeno škodo po svoji moči popravila? Nisem
po nepotrebnem denarja tratila, zapravljala, pre¬
drago obleko si omišljevala? Sem zvesto de¬
lala, ko sem bila najeta ali plačana? Sem si
kaj ptujega blaga pridržala, sama sobi pravico
delala ? »Sem komu kaj dolžna, in mu nočem
plačati? Nisem revežev pri kupčiji ali prodaji
stiskala? Nisem slabo delala in obilno rajtala?
Nisem posojevala na prevelike obresti? Sem
zvesta svojemu gospodarju ?

8. Nisem čez koga po krivem pričala, ga
rada slalfo sodila, njegove besede in djanja
na slabo obračala, mu slabili namenov pod¬
tikala? Sem koga po krivem tožila, ga obre¬
kovala, opravljala, raznašala? »Sem radovedno
ali iz hudobije po slabostih bližnjega popra-

121

sevala, rada in brez potrebe o njih govorila?
Sem lagala — iz sile? iz navade? v norčijah?
v škodo bližnjemu? zavoljo dobička? ali še
celo pri spovedi? Se nisem svojim naprej postav¬
ljenim zlagala, o njih slabo mislila, slabo govo¬
rila? morebiti še od duhovnov? Nisem kaj tajila,
obetala, pa ne storila? Sem se lažnjivo hvalila,
bahala, druge zaničevala, zasmehovala, jim
grde priimke dajala? Nisem nikogar dražila,
podpihovala in se krega deležno storila? Se
nisem hlinila ali le na videz pobožno delala ?
Sem se komu prilizovala?. Nisem nobenemu
vzela časti ali poštenja? Sem si prizadevala,
odvzeto dobro ime spet povrniti? Nisem razo¬
devala kakih skrivnosti ?

9. Se nisem radovoljno in z dopadenjem
mudila v nečistih mislili, željah in občutkih?
Sem se skrbno ogibala nesramnih zakonskih
možakov ?

10. Nisem nikoli želela ptujih reči se
povlastiti, koga prekaniti ? Nisem bila žalostna,
ko se je bližnjemu dobro godilo, ali vesela,
ko je bil nesrečen? Nisem bila skopa, samo-
goltna? itd.

11. Čez pet cerkvenih zapovedi.

1. in 2. Kako sem praznike praznovala?

3. Sem se postila zapovedane postne dni?
Nisem večkrat na dan do sitega se najedla?
Sem si kaj pritrgala pri večerji? Sem ob so¬
botah in drugih postnih dneh, ob katerih sem

po cerkvenem dovoljenju uživala mesene jedi,
molila in opravila, kar je od škofa naloženega?
Nisem bila kriva, da je kdo post prelomil ali
zasmehoval ? Nisem nevoljna bila ali govorila
zoper post?

4. Kako sem opravljala svoje spovedi, po¬
sebno o velikonočnem času? Ni bila katera
mojih spovedi slaba, ker sem svojo vest pre¬
malo sprašala? Sem imela resnično kesanje
in trdno naprejvzctje^ Nisem kakega smrt¬
nega greha nalašč, iz zanikernosti, iz straha ali
sramožljivosti zamolčala ali zmanjšala? Nisem
v takem stanu prejela svetega obhajila ali
drugih sv. zakramentov? in kolikokrat? Sem
brez potrebe drugim pravila od spovedi? Sem
svojega spovednika vselej vbogala, jih nisem
zaničevala ? Nisem nalašč iskala premehkih
spovednikov, da bi lajše mirno živela v svojih
grehih? Nisem pri spovednici poslušala, in kar
sem slišala, morebiti še drugim pravila? Nisem
po hinavsko pazila, kako dolgo ali kolikokrat
se kdo spoveduje? Se nisem pri spovednici
grdo obnašala? Nisem nikoli zoper spovednikovo
dovoljenje, ali s smrtnim grehom na vesti k
sv. obhajilu šla? Kako sem se pripravljala k
sv. obhajilu? kako se zadržek? Nisem še na
dan sv. obhajila padla v kakšne navadne in
velike grehe?

o. Nisem bila v adventu ali ob postnih
dneh pri pojedinah, igrah ali plesu? Se nisem
na ženitnini pregrešila z nezmernostjo v jedi
in pijači, ali s pregrešnim plesom?

III. Čez sedem poglavitnih grehov.

Sem bila visokih, prevzetnih misel ali
časti lakomna V Sem sc kdaj povzdigovala, - si
domi.šljevala zavoljo svoje lepote, modre glave
ali dobrih lastnosti, ki jih morda imam ? Sem
s^ oblačila čez svoj stan ali zato, da hi drugih
Qči na se vlekla? Nisem bila jezna, če me je
kdo po pravici svaril ?

Ni moje srce preveč na časne reči nave¬
zano? Nisem iz lakomnosti oh nedeljah in
praznikih delala in službe božje mudila? Nisem
iz lakomnosti opuščala ubogajme dajati? Nisem
svojega premoženja zapravljala, ali obračala na
prelepo obleko?

Nisem bila nikomur nevošljiva zavoljo
njegove sreče, dobre glave, dobrega imena?
Nisem nikogar iz nevošljivosti opravljala ali
poškodovala ?

Nisem bila nezmerna v jedi in pijači? Se
nisem vpijanila? Nisem v pijanosti klela, kla-
fala ali kaj -druzega hudega 'storila ? Si nisem
na zdravju škodovala z jedjo in pijačo?

Ali sem rada jezna za vsako malo reč?
Sem dolgo držala jezo, in se morebiti nisem
hotela spraviti ? Nisem v jezi razsajala, vpila,
zmerjala, živino pretepala?

Nisem bila lena, mlačna v dobrem? Sem
dopolnovala zvesto dolžnosti svojega stana?
Nisem iz nemarnosti molitve, služhe božje,
svete spovedi odlašala ali clo opustila?

124

IV. Čez šest grehov v sv. Duha.

Se nisem predrzno na milost božjo zana¬
šala in si mislila: Kaj pa če grešim, se bom
pa spovedala, vsaj je Bog milostljiv? Nisem
nad milostjo božjo obupovala in si mislila:
mojih grehov je toliko, da mi jih Bog ne more
odpustiti? Ali sem si mislila: Jaz sem že po¬
gubljena, za me je vse zastonj — Bog je na
me pozabil • — on mi noče pomagati, da bi se
poboljšala? Sem kdaj rekla, da bi nečistost ali
kaj takega, kar Bog prepove, ne bilo greh? Sem
se kdaj ustavljala spoznani krščanski resnici,
da bi lajše stregla svojemu poželenju? Mi je
kdaj težko djalo, ko sem videla druge pobožno
živeti, pogosto sv. zakramente prejemati ? Sem
jih zategadel zasmehovala ali sovražila? Sem
bila nevoljna, če me je kdo podučil ali posvaril?
Nisem svojega poboljšanja odlagala na starost
ali clo na smrtno posteljo?

V. Čez devet ptujih grehov.

Nisem nikomur v greh svetovala, postavim:
kako naj se zlaže, goljufa, se maščuje, bliž¬
njega v greh zapelje, kako naj bo nepokoren?
Nisem nikogar v greh napeljevala, silila ali
nagovarjala? Nisem drugih dražila, da so se
jezili ali kleli? Nisem priložnosti dajala, da
so obrekovali ali klafali? Nisem v drugih greh
privolila? Nisem rada poslušala ljudi, ki so
me v greh nagibali? Nisem hvalila ljudi, ki so
kaj hudobnega počeli? Se nisem sama kaj

grdega hvalila ? Nisem drugih grehov zakrivala,
zagovarjala? ali molčala, ko je bilo treba
svariti ali predpostavljenim povedati? Ali sem
se kakega greha vdeležila, postavim: tatvine,
goljufije, opravljanja, zapeljevanja?

VI. Čez sedem del usmiljenja.

Sem rada pomagala bližnjemu, ki je bil
v potrebi ? rada bolnike obiskala, posebno tovar-
šice svoje, jim postregla? Sem se potegnila in
ponesla za nedolžnega? Sem rada podučila, po¬
svarila, ko je bila priložnost? Sem krivico
voljno potrpela?

VII. Čez dolžnosti svojega stana.

; Sem stariše in svoje naprej postavljene vbo-
gala ? Sem delala pridno in zvesto tudi takrat,
ko sem bila sama? Sem zadovoljna s svojim
stanom? Ali ne godrnjam, da sem v tako
•revnem stanu ? Ali molim vsaki dan za dar
svete čistosti sebi in svojim tovaršicam ? Ali
molim vsako nedeljo za rajna družbina dekleta?

Zadnjič se prašaj:  Kolikokrat sem

od zadnje dobro storjene spovedi storila ta
oli uni greh? v kakošnih okoljšinah? iz ka¬
terega namena sem grešila? kaj je prišlo iz
greha? sem se od svoje zadnje spovedi s
pomočjo božjo poboljšala ali morebiti po¬
tuj šala ?

Si svojo, vest skrbljivo sprašala, prizadevaj si, da
obudiš v sebi prav srčno kesanje. Misli si, da klečiš z
Varijo Magdaleno pred. Jezusovimi nogami, in reci:

126

Kesanje.

Preljubi moj Jezus! kaj sem spet
storila? kam sem zašla? Oh. da morem
biti tako neumna, tako oslepljena! Glasno
si me klical, roko si mi podajal: jaz pa
sem se stran obrnila in bežala pred teboj.
Dobro sem vedela, koliko si jokal in ža¬
loval nad menoj, nad mojo trmo in mojo
sladnosljo: ali tvoje solze me niso ganile.
Krvavi pot si potil, od samih skrbi za
me, ko sem bila v tej ali urii skuš¬
njavi : jaz pa vsa nora se nisem zmenila
za te. Kolikokrat sem govorila, ko je bilo
treba molčati: in tebe so zato po ustih
bili. Kolikokrat sem molčala, ko je bilo
treba govoriti: in ti si bil zavoljo mene
zasramovan.

Jaz se rada lišpam, svojo glavo lepo-,
tičim: ti pa nosiš trnjevo krono. Jaz se
poželjivo ogledujem in prevzetno oblačim,
tebe pa v obraz pljuvajo, te z grdim,
sramotnim plajšem ogrinjajo, in brez
obleke na križ pribijajo. Jaz sem ne¬
sramežljiva v svojem pogledu: tebi pa
oči zavezujejo in te bijejo. Jaz sem časti-
lakomna, sem rada visoka: tebi pa trst
v roke dajejo in se zasmehljivo pred
teboj pripogujejo.

127

Jaz svoje truplo rada mehkužim, in
svoje ude in počutke v slabo obračam:
tebe pa bičajo in tepejo, tako da od vrha
glave do podplatov ni nič zdravega na
tebi. Roke moje so vse omadeževane:
tvoje pa so z žreblji prebite. Srce moje
je polno nagnjusnosti: tvoje pa je s
sulico prebodeno. — 0 moj Jezus, lepo
te prosim, ne zavrzi me! O moj Jezus,
usmili se me! O moj Jezus, ne daj,
da bi se vekomaj ločila od tebe! —
Rada bi tudi jaz, kakor nekdaj grešnica
Magdalena, tvoje svete noge umivala s
svojimi solzami. Rada bi tebi, o moj
Jezus! tudi jaz skazala svojo srčno žalost,
ker sem se tolikrat in tako hudo raz¬
žalila. Ali moje srce je trdo, kakor kamen,
in ne čuti svojih globokih, svojih smrt¬
nih ran. O moj Jezus! tebi je vse mo¬
goče — usliši me, iz globočine svoje
duše upijem k tebi. Omeči moje trdo,
in oj e kamnito srce in daj mi solze pra¬
vega kesanja. Vzemi me zopet v svojo
milost, in obrni, oh obrni svoje milost¬
ljive oči na me ubogo grešničo. Grešila
sem in veliko hudobijo sem storila pred
teboj; vredna nisem, tvoja hči imeno¬
vana biti. Pa, moj Jezus! pri tebi je

usmiljenje, pri tebi je obilno odrešenje.
Obrni svoje obličje od mojih hudobij,
in bodi milostljiv, bodi usmiljen mojim
grehom. Vsa vesela bom potem' hvalila
tvoje ime in prepevala tvoje usmiljenje
vekomaj. Amen.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so
mi iz srca žal, ker sem tebe, svojega
preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost
in neskončno dobroto, ki te iz srca
ljubim, ž njimi razžalila. Trdno sklenem
s tvojo milostjo svoje življenje, pobolj¬
šati in vse. tudi smrt raji pretrpeti,
kakor tebe. svojega Boga, tebe, neskončno
svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom razžaliti. Daj mi milost, spolniti
ta sklep; to te prosim po neskončnem
zasluženju tvojega božjega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.
Amen.

Na kesanju je veliko veliko ležeče. Ce
imaš popolno kesanje, lahko zadobiš od-
pusčenjc grehov tudi brez spovedi: brez pra¬
vega kesanja pa ni odpuščenja grehov. Skrbi
torej in prosi Boga, da ti srce prav omeči. —■
Dekleta, ki pogosto k spovedi hodijo, včasi
premalo skrbijo za pravo kesanje, in od tod
pride, da od svetih zakramentov ne dobijo
toliko •milosti, kakor bi jih lahko dobile: po

129

drugi strani je pa včasi tudi težko, imeti veliko
kesanje, posebno če vest nič velikega ne očita.
Svetujem ti, da bi zategadel til in tam po¬
kleknila pred krstni kamen in takole premiš¬
ljevala : Tu so me mašnik s krstno vodo oblili,
tii sem prejela oblačilo svete nedolžnosti, til
šem postala vsa čista na duši in na telesu. Kje
je pa zdaj  moja nedolžnost; kakošno je nje
oblačilo? Moje roke, moje oči, moj jezik, moje
telo, moja duša; ali je vse to na meni še tako
čisto, tako sramežljivo, tako brez madeža, kakor
je bilo tisto srečno uro, ko sem bila tu pri
krstnem kamenu prerojena? — Tii sem se od¬
povedala hudiču, napuhu in vsemu hudemu de¬
janju: ali držim to svojo obljubo? ni nič napuha
v meni? se ne povzdigujem, ne hvalim? itd.
Tako in enako premišljevanje ti utegne veliko po-
o magati, da boš bolj srčno obžalovala svoje grehe

Nekateri svetniki so imeli navado, po
pet-, šest- in še večkrat na dan kes moliti, in
to je mnogo pripomoglo k njih svetosti, ti pa
skrbi, da ga vsaj enkrat na dan moliš prav
iz srca. Če čutiš kes, če te močno srce boli
pri vsakem najmanjšem prestopku, hvali Boga,
ker tak kes je poseben dar božji. Če pa tudi
ne čutiš kesa ali žalosti, če se ti zdi, da si vsa
mrzla in mrtva, ne opusti ga —• Bog se da
»prositi, če ga boš le stanovitno prosila.

Če imaš resničen kes, moraš imeti tudi
trdno voljo, poboljšati se in ne več grešiti. Si v
kaki hudi priložnosti, imaš kako slabo znanje,
ga moraš zapustiti; tovaršuješ s kom, s katerim
bi ne smela, moraš precej nehati; si kaj vzela,

Družb. bukv. 9

130

kar ni bilo tvojega, moraš nazaj dati; si v
sovraštvu, se moraš spraviti; si obrekovala svo¬
jega bližnjega, moraš reci, da ni res, kar si
čez njega govorila; si koga pohujšala, si moraš
prizadevati, da popraviš pohujšanje; si koga
v greh pripravila, si moraš prizadevati, da z
opominjevanjem in z molitvijo rešiš njegovo
dušo. Zoper svoje nagibe in slabe občutke se
moraš srčno vojskovati; nevarnih, slabih pri¬
ložnosti in tovaršij skrbno se varovati; rada
moli, pridno delaj, pogosto in vredno prejemaj
svete zakramente —- z eno besedo: sleči moraš
starega človeka, in postati nova stvar, podobna
Jezusu Kristusu.

Trdili sklep.

O moj Bog! v britkosti svoje duše
spoznam, kam sem zašla, kam me je
pripravilo moje grešno življenje. Ali za-
naprej ne sme več tako biti. Tukaj pred
teboj obljubim in trdno sklenem, od te
ure poboljšati svoje življenje, in ne le
vseh grehov, ampak tudi vsake slabe
priložnosti skrbno se varovati, kolikor bo
le mogoče. Naj velja, kar hoče, zapustila
bom vse, kar je za me nevarnega; hiše
in kraje, tovaršije in ljudi, in sploh vse,
kar me je kdaj zapeljalo v grehe. —
O moj Jezus! zdaj bom začela te prav
ljubiti, ker sem do zdaj vse premalo te

131

ljubila. Vse, kar me zopernega ali težav¬
nega zadene, bom potrpela z voljo in v
duhu pokore; kar sem storila škode in
krivice, vse bom poravnala in popravila
do vinarja; tistim, ki so me razžalili,
odpustim iz srca, in raje vidim, da me
vzameš to uro iz sveta, kakor da bi le
enkrat več tebe premišljeno in prosto¬
voljno razžalila. Ravnaj z menoj, o Go¬
spod! po svoji sveti volji. Tebi hočem
delati in trpeti, tebi živeti in umreti.
Vzemi, o Gospod! mojo dušo in moje
telo v dar za moje grehe. Marija! prosi
za me, da stanovitna ostanem v tem
svojem dobrem sklepu. Amen.

Nauki za spoved.

Ko pride vrsta na te, da imaš spovedana biti,
ponižno in skesano poklekni k spovednici, in reci:

Prosim, duhovni oče! za sveti blagoslov,
da se svojih grehov prav in čisto spovem.

Potem se prekrižaj, in moli očitno spoved takole:

Jaz, uboga grešnica, se spovem Bogu
Vsegamogočnemu, Mariji prečisti devici,
Vsem ljubim svetnikom in svetnicam,
in vam namestniku božjemu, da sem od
svoje zadnje spovedi, katero sem opravila

(tukaj povej, kedaj si bila zadnjikrat pri spovedi),

9 *

velikrat in obilno grešila v mislih, z
besedo, djanjem in zamudo dobrih del,
posebno pa se obtožim, da sem , . .

Obtoži se zdaj odkritosrčno vseh svojih grehov,
in kedar ne veš nič več, - skleni spoved in reci :

Ti in vsi moji grehi, ki jih vem in ne^
vem, ki sem jih sama storila, ali sem
kriva bila, da so jih drugi storili, so mi
iz srca žal, ker sem Boga, največo in
vse ljubezni vredno dobroto ž njimi raz¬
žalila. Trdno sklenem, nič več ne, grešiti,
in vseh priložnosti v greh se varovati.
Prosim vas, duhovni oče! za potrebni
nauk, za zveličavno pokoro in sveto
odvezo, če sem je vredna.

Pri spovedi ne prikrivaj svojili slabosti, in
ne sramuj se, na tanko povedati vse, kar imaš
na vesti. Se sramuješ, si preveč boječa, reci:

„Gospod! lepo prosim, pomagajte mi“. — Po¬
vej brez ovinkov, kateremu grehu si največ
vdana, in ne zamolči nobenega. Božjega ropa
bi se krivo storila, ko bi iz strahu ali sramež¬
ljivosti zamolčala kak smrten greh. — Se spo¬
veduješ smrtnih grehov, povej tudi njih število.

„Vidite,'gospod!“ (moraš reči) „kake so moje
rane: kako so grde in nemarne in koliko jih
je — prosim, ozdravite me, pomagajte mi!“ —-
Ako za gotovo ne veš, če si storila ta ali uni
greh, reci, da tega dobro ne veš, če si storila
ali ne. Se spoveduješ slabih misel in želj, po-

133

vej, če si jih imela rada, če si v nje dovolila,
ali si imela veselje in prostovoljno dopadenje
nad njimi. Odkrij tudi skušnjave, ki jih imaš
največkrat — ali zadosti čuješ in moliš. Povej
tudi iz poprejšnjega življenja, če še imaš kaj
na vesti, da se ti pomaga.

Si povedala vse, kar si vedela, ne delaj
si sama  težkega srca. fc Ne premišljuj, ali si
povedala vse ali ne, ali si vest dobro izprašala
ali ne, ali si imela pravo kesanje ali ne, in kar
je druzega takega. Ves tak strah pride od hu¬
dobnega sovražnika, ki bi ti rad pristudil ve¬
selje do tega sv. zakramenta; temuč skrbno
poslušaj, karte  spovednik učijo; odgovori jim
po vsi resnici, če te morda kaj vprašajo, in
ponižno jih poslušaj, če te svarijo in opomin¬
jajo — božji namestnik so in tvoj vidni angelj
varuh. Če te nočejo odvezati, ne bodi nevoljna
in ne govori čez njih; marveč hvali Boga, da
si prišla tako vestnemu in pobožnemu duhov¬
niku v roke. — Naloženo pokoro opravi na¬
tanko in zvesto, kakor hitro moreš, in ravno
tako, kakor ti je naročeno. Vse križe in težave,
vse zasmehovanje in zasramovanje potrpi v
duhu pokore, in če ti stan in okoljščine dopu¬
stijo, naloži si sama kaj za pokoro.

Če greš večkrat k spovedi, in ti vest ne
oČituje nič posebnega, rada povzemi kaj iz po¬
prejšnjega življenja. Reci postavim: V to spo¬
ved sklenem pa tudi grehe svojih poprejšnjih
let; svojo nesramožljivost, svoje slabe priprave
k spovedi in k sv. obhajilu, svojo poželjivost
do lepega oblačila, svojo mlačnost v molitvi,

134

ali kaj druzega enakega. To ponavljanje ne¬
kateri pomaga, da ložej ukroti svoj napuli, ki
se tudi v pobožnih dušah tako rad vzdiguje,
in da bolj srčno obžaluje svoje pregrehe. —
Če ti vest očita, da tvoje poprejšnje spovedi
so bile slabe; če hočeš v zakon stopiti; če
hočeš zapustiti svoje dosedanje mlačno živ¬
ljenje in bolj popolno živeti, prosi svojega spo¬
vednika, naj ti dovolijo, da storiš dolgo spoved,
naj že bo od celega življenja ali vsaj od ne¬
katerih let. — Dobro je tudi, vsako leto opra¬
viti letno spoved.

Molitev pred spovedjo.

O moj Jezus! kakor se je Marija
Magdalena pri tvojih nogah s skesanim
srcem spoznala za veliko grešnico, tako
se hočem tudi jaz zdaj pred tvojim na¬
mestnikom odkritosrčno obtožiti in po¬
vedati, kakošna grešnica sem, kakošne
misli, želje, besede in djanja sem imela. ,
O moj Jezus! hodi zdaj v mojem srcu in
v mojih ustih, da se bom vseh svojih
grehov tako čisto spovedala, kakor ko bi
ti sam tukaj sedel in spovedoval. Razsveti
pa tudi mojega duhovnega očeta; daj
jim svojo sveto milost, napolni jih s svo¬
jim svetim duhom, in dodeli jim modrost,
milost in ljubezen, da bodo prav spo-

135

znali revni stan moje duše in pripeljali
mene, tvojo ubogo zgubljeno ovčico, po
potu resnične pokore spet k tebi, o
Jezus! ki si moj najljubeznjivejši nebeški
pastir. Amen.

Kedar pri spovednici čakaš, premišljuj,
kako bo tačas, ko boš čakala na sodbo božjo;
spominjaj se prav živo pričujočnosti božje, in
priporočuj se Mariji, naj ti pomaga s svojo
sveto prošnjo, da to svojo spoved tako opraviš,
kakor bi bila zadnja tvojega življenja.

Molitev po spovedi.

Bodi zahvaljen, Oče nebeški! za pre¬
veliko usmiljenje tvoje, ki si ga danes meni
skazal. Cula sem vesele besede: Zaupaj,
moja hči, odpuščeni so ti tvoji grehi!
Veseli se torej, moja duša! in hvali
Gospoda svojega Boga, zakaj velike ču¬
deže je storil nad teboj; vse tvoje grehe
ti je odpustil, vse tvoje rane zacelil, rešil
te večnega pogubljenja, dal ti mirno,
dobro vest in vzel te spet v svojo sveto
milost.

O kako sem srečna, da me nisi v
grehih poklical iz sveta, da se spet smem
šteti med tvoje otroke, da ti spet smem
reči: ..Ljubi moj Qče!“ — Pridite, angelji

136

božji! pridite, zveličani duhovi vsi! in
veselite se z menoj, ker spet sem usmi¬
ljenje našla pri svojem Bogu. Prosite pa
tudi za me ubogo revo, da se spet, ne
zgubim, spet nazaj ne povrnem v stare
pregrehe; temuč da stanovitna ostanem
na pravem potu — noter do smrti, in
se enkrat v svetili nebesih z vami vred
veselim.

0 moj Jezus! le tega ne daj, da bi
se kedaj več ločila od tebe. Vem dobro,
da moji sovražniki čujejo, in da zapeljivi
svet me bo spet motil in gledal, kako
bi me dobil v svoje mreže. Vem tudi,
da v mojem mesu ni zdravja, in da
hudi duh si bo vse prizadel, spet vlesti
se v moje srce; ali dokler si ti s svojo
milostjo v mojem srcu, se ničesar ne
bojim. Razlij, prosim, tudi nad me svo¬
jega svetega Duha, in daj mi dar svete
moči, da me svet in njegovo poželenje
ne zmoti in ne zmaga.

O Marija, prečista devica in moja
preljubeznjiva mati! sprosi mi milost, da
bom zanaprej ven in ven tebe pred očmi
imela, po tvojih stopinjah hodila in srečno
za teboj prišla. Prosim, vzemi me pod
svoje varstvo, da več ne grešim, in da

v

137

ljubim tvojega preljubega Sina Jezusa
iz celega svojega srca. Amen.

Molitev

2? a, p e ž a, TT r "to a. on. a. VIII.

(Nad vse lepa, moli jo rada po spovedi.)

Pred teboj, Gospod! spoznamo svoje
grehe; in vidimo šibe, ki smo jih ž njimi
zaslužili. Če pomislimo grehe, ki smo
jih storili, vidimo, da je celo malo, kar
trpimo, in clo veliko, kar zaslužimo.
Zelo težko je, kar smo se pregrešili, in
celo lahko, kar imamo prestati. Kazen
greha čutimo; vendar trdovratnosti svoje
ne opustimo. Pod šibo tvojo zdihujemo;
vendar se od svoje hudobije ne odvr¬
nemo. Srce žaluje in medli; vendar se
ne uklone in ne vda. Duša od žalosti
pojema; vendar se v svojem djanju ne
poboljša. Če nam prizanašaš, se ne spre¬
obrnemo ; če nas tepeš, ne obstojimo.
Ko nas stiskaš, spoznamo, da smo gre¬
šili; ali komaj stiska mine, že pozabimo,
da smo jokali. Če nam kažeš šibo, obe¬
tamo poboljšanje; če jo pa iz rok deneš,
precej pozabimo, kaj smo obetali. Če nas
tepeš, vpijemo, da bi nam prizanesel;

138

če pa prizanašaš, te spet dražimo, da
bi nas tepel. -— O Gospod! vsi smo greš¬
niki pred teboj, vsi spoznamo in vemo,
da če nam po svoji milosti ne odpustiš,
ne bomo odšli tvoji pravični roki. Vsega-
mogočni, nebeški Oče! daj nam brez
našega zasluženja, kar te prosimo, iz nič
si nas vstvaril, daj nam milost, daj nam
duha prave in srčne molitve. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev potolažiti plašljivo vest.

Moj Bog! ko pregledujem svoje po¬
prejšnje življenje, dozdeva se mi večkrat,
da nisem storila še nobene prave spo¬
vedi. Rada bi torej, da bi bila vsaj ta
moja spoved tebi prijetna in všečna. Za¬
torej sklenem v to sveto spoved vse spo¬
vedi celega svojega življenja, če ena ali
druga izmed njih ni veljala; če nisem
dobila prave odveze; če sem zamolčala
kake okolščine, ki bi jih imela povedati;
ali če nisem imela prave, resnične žalosti.

V to svojo spoved sklenem vse svoje
grehe, vedne in nevedne, lastne in p tuj e,
pozabljene in nepoznane, smrtne in od-

139

pustljive, vse svoje, pregreške, slabosti,
pomanjkljivosti in nepopolnosti; vse, kar
nisem imela za greh, vse, kar me je pri
Bogu pripravilo v najmanjšo zamero, in
kar sem storila od tistega časa, ko sem
jela greh spoznavati, noter do te ure, z mi¬
slijo, besedo, djanjem, zamudo dobrega,
ali kako drugače; rada ali nerada, vedno
ali nevedno, premišljeno ali nepremiš¬
ljeno, očitno ali skrivno. Obtožim se
vsega, kakor sem kriva pred Bogom, in
naj bo greh še tako ostuden, velik in
črn, nobenega nočem zamolčati. Želim,
da bi bilo s tem popravljeno, poravnano
in nadomesteno vse, kar je kdaj v mojih
spovedih bilo pomanjkljivega. — O moj
Jezus! potrdi in sprejmi mojo dobro
voljo. Amen.

Sedem psalmov od pokore.

Če količkaj moreš, moli teh psalmov vsaj
enega ali druzega, kolikorkrat greš k spovedi —
ker so silno lepi, in utegnejo veliko pripomoči,
da se boš navdala duha prave pokore. Ali beri
počasi in premišljevalno, sicer ne boš okusila
notranjega jedra.

140

I. psalm (6.)

nas uči, kako imamo svoje nadloge trpeti, sami sebe
tolažiti in svoje grehe obžalovati.

Gospod! ne strahuj me v svojem srdu,
in ne tepi me v svoji jezi.

Gospod! usmili se me, ker slabo mi je:
Gospod! ozdravi me, zakaj v mojih
kosteh je strah in slabost.

Moja duša je hudo omamljena: oh kako
dolgo, Gospod! odlagaš mi pomagati?

Gospod! obrni se k meni, in reši mojo
dušo: pomagaj mi, ker si usmiljen;

Zakaj kdor umrje, na te ne misli; in v
peklu — kdo bi tam tebi hvalo pel ?

Truden že sem od zdihovanja, vse noči
se jokam na svoji postelji, in svoje
ležišče močim s solzami.

Od žalosti so se mi vdrle oči: in postaral
sem se med vsemi svojimi sovražniki.

Proč od mene vi vsi, ki delate hudo;
zakaj Gospod je uslišal moj jok in stok.

Gospod je uslišal mojo prošnjo: Gospod
je sprejel mojo molitev.

Osramoteni in omamljeni naj bodo vsi
moji sovražniki: vrnejo naj se in
sramujejo prav zelo!

Čast bodi Bogu Očetu itd.

141

II. psalm (31.)

nas uči, kako delati pravo pokoro.

Blagor mu, kateremu so pregrehe od¬
puščene in so mu grehi izbrisani.

Blagor mu! zakaj Gospod mu greha ni
zarajtal, in v njegovem srcu ni goljufije.

Dokler sem molčal, slabele so moje kosti
in sem stokal ves dan.

■ Ker pa me je tvoja roka noč in dan hudo
tlačila, sem se v svoji stiski obrnil k
tebi; ker je trn v meni tičal.

Obstal sem ti svoj greh, in nisem skri¬
val svoje krivice.

Rekel sem: Obtožil bom samega sebe, in
odkril bom Gospodu svojo krivico; in ti
si mi odpustil hudobijo mojega greha.

Tako naj te vsak pobožni prosi ob pra¬
vem času, in povodenj velikih voda
ne bo prišla do njega.

Ti si moje pribežališče v britkosti, katera
me je obdala, ti moje veselje: reši me
od njih, kateri so me obsuli.

Dal ti bom modrost (odgovori Bog); te
bom učil na potu, po katerem imaš
hoditi; vedno bom na te gledal.

Ne bodite kakor konj in mezeg, katera
nimata pameti.

142

Ukroti, o Bog! s torbo in brzdo čeljusti
tistih, ki se sicer k tebi ne približajo.

Grešnika čaka veliko šib; njega pa, ki
upa v Gospoda, obdalo bo usmiljenje.

Veselite se v Gospodu, in od veselja po¬
skakujte, vi pravični! ukajte vsi, ki
ste dobrega srca.

Čast bodi Bogu itd.

III. psalm (37.)

je posebno dobra molitev za vse resnične spokornike.

Gospod! ne strahuj me v svojem srdu,
in ne tepi me v svoji jezi;

Ker tvoje psice globoko tičijo v meni,
in tvoja roka težko leži na meni.

Zavoljo tvoje jeze ni zdravja v mojem
mesu, ni ga miru v mojih kosteh za¬
voljo mojih grehov.

Moje hudobije zrastle so mi čez glavo,
in me tlačijo kakor težka butara.

Moje rane gnjijejo in so se usmradile
zavoljo moje neumnosti.

Polomljen sem in ves pobit; celi dan
hodim prežaijen.

Zakaj moje ledje je polno zmotnjav in
na mojem mesu ni nič zdravega.

Obnemogel sem in ves potrt; derem se,
ker me srce tolikanj boli.

Tebi, Gospod! so znane moje želje, in
moje zdihovanje tebi ni prikrito.

Moje srce je zmedeno, moja moč me je
zapustila; celo moje oči so otemnele.

Moji prijatelji in bližnji pridejo, pa se
vstavijo zoper me; in kateri so sicer
bili blizo mene, so se daleč umaknili.

Kateri mi pa strežejo po življenju, silo
delajo. In kateri mi želijo hudo, ne-
čimerno govorijd, in ves čas mislijo
na zvijače.

Jaz pa kakor glušec ne slišim; sem kakor
mutec, kateri ne odpre svojih ust.

Sem kakor človek, kateri ne sliši, in ki
nima ugovora v svojih ustih.

V tebe, Gospod! zaupam: ti Gospod, moj
Bog! me boš uslišal.

Zakaj rekel sem: ne dopusti, da bi se
kdaj sovražniki nad menoj veselili !

Saj že govorijo zoper me, če se moje
noge le spotaknejo.

Saj sem pripravljen za šibe, in moja
bolečina mi je vedno pred očmi.

Svojo hudobijo očitno spoznam, in za¬
voljo svojega greha sem v skrbeh.

144

Moji sovražniki pa živijo, in so moč¬
nejši, kakor jaz: in ki me po krivem
sovražijo, so se pomnožili.

Kateri dobro s hudim povračujejo, me
opravljajo, ker se držim dobrega.

Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne
odstopi od mene.

Hiti mi pomagat, Gospod Bog, moj Zve¬
ličar !

Čast bodi Bogu itd.

IV. psalm (50.)

je močno lepa molitev za vse grešnike, ki pokoro delajo.

O Bog! usmili se mene po svoji veliki
milosti.

In po obilnosti svojega usmiljenja zbriši
mojo hudobijo.

Umij me bolj in bolj moje krivice, in
očisti me mojih grehov.

Ker spoznam svojo pregreho; in moj
greh mi je vedno pred očmi.

Tebi samemu sem grešil, sem storil, kar
je hudo pred teboj: (usmili se) da boš
v svojih besedah resničen spoznan, in
premagaš, kedar si sojen (od slabih
ljudi).

Zakaj, glej! v hudobiji sem spočet; in v
grehih spočela me je moja mati.

145

Glej! resnico ljubiš: skrivnosti svoje
modrosti si mi razodel.

Pokropi me z kopom, in bom čist;
umij me in bolj bom bel, ko sneg.

Daj mi slišati veselo in prijetno besedo;
in moje potrte kosti bodo od veselja
poskakovale.

Obrni svoj obraz od mojih grehov; in
zbriši vse moje krivice.

Vstvari v meni, Bog! čisto srce; in
prenovi me, da bom pravega duha.

Ne zavrzi me spred svojega obličja, in
ne odvzemi mi svojega svetega Duha.

Daj mi zopet veselje svojega zveličanja,
in potrdi me s svojim močnim duhom.

Učil bom krivične tvoja pota, in hu¬
dobni se bodo spreobrnili k tebi.

Reši me od prelite krvi, o Bog, Bog
moj Zveličar! in moj jezik, ves vesel,
bo hvalil tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice, in moja
usta bodo oznanjevale tvojo hvalo.

Zakaj, ko bi ti dar hotel, rad bi ti ga
dal: ali nad žgavnimi darovi nimaš
do pade nj a.

Družb. bukv.

10

146

Tebi dopadljivi dar je skesan duh; potrtega
in ponižanega srca, Bog! ne boš zavrgel.

Po svoji dobrotljivi volji, Gospod! skaži
milost Sijonu (svojemu izvoljenemu
ljudstvu), da se zopet postavijo Jeru¬
zalemski zidovi.

Tačas boš sprejemal daritve pravice,
darove in žgavne daritve; tačas ti
bodo na altar pokladali teleta.

Čast bodi Bogu i. t. d.

V. psalm (101.)

nas uči, kako moramo obžalovati svojo grehe in za ,
milost prositi.

Gospod! usliši mojo molitev, in moje
vpitje naj pride k tebi.

Ne obračaj svojega obličja od mene:
kolikorkrat bom v nadlogi, nagni k
meni svoje uho.

Usliši me hitro, kedarkoli te kličem na
pomoč.

Zakaj moji dnevi zginjajo, kakor dim,
in moje kosti se sušijo kakor rožje.

Moje srce je pobito in se suši, kakor
trava, tako da pozabim jesti svoj kruh.

Od vednega zdihovanja me ni druzega,
kakor kost in koža.

147

Kakor pelikan sem puščavi, kakor sova
v starem zidovju.

Brez spanja sem, kakor samoten vrabec
na strehi.

Vsaki dan me zasramujejo moji sovraž¬
niki; in ti, ki so me hvalili, se zdaj
rotijo zoper mene.

Pepel jem kakor kruh, in svojo pijačo
mešam s solzami.

Zavoljo tvoje jeze in tvojega srda; ker
si me vzdignil in ob tla me trešil.

Moji dnevi so se nagnili, kakor senca;
in sušim se kakor trava.

Ti pa, Gospod! ostaneš vekomaj, in tvoj
spomin je od roda do roda.

Ti boš vstal, in se usmilil Sijona; ker
čas je, da se ga usmiliš, prišel je čas
Lvojega usmiljenja.

Zakaj tvojim hlapcem dopadejo celo nje¬
govi kameni, in z njegovo prstjo imajo
usmiljenje.

In neverniki se bodo bali tvojega imena,
in vsi kralji zemlje tvoje časti;

Ker bo Gospod zopet sezidal Sijon, in
se bo prikazal v svojem veličastvu.

On se ozira na molitev revežev, in njih
prošnje ne zaničuje.

10*

148

Zapiše naj se to za prihodnji rod; in
ljudstvo, ki bo vstvarjeno, bo hvalilo r
Gospoda;

Ker on gleda iz visočine svojega sve¬
tega sedeža; Gospod gleda iz nebes
na zemljo,

Da bi slišal zdihovanje jetnikov, da bi
rešil k smrti obsojene,

Da bi oznanjevali ime Gospodovo na
(hribu) Sijonu, in njegovo hvalo v
Jeruzalemu,

Kjer se bodo ljudstva in kralji zbrali,
služiti Gospodu.

Odgovoril mu je na potu svoje moči!
Naznani mi majhno število mojih dni.

Ne vzemi me v sredi mojih dni; tvoje
leta so od roda do roda.

V začetku si ti, Gospod! utrdil zemljo:
in nebo je delo tvojih rok.

Minulo bo, ti pa ostaneš, postaralo se
bo vse kakor oblačilo,

Kakor ogrinjalo ga spreminjaš in je
spremenjeno: ti pa si ravno tisti, in
tvojih let ne bo konca.

Sinovi tvojih hlapcev bodo stanovali, in
njih zarod bo obstal na vekomaj.

Čast bodi Bogu i.'t. d.

149

VI. psalm (129.)

nas uči, v milost božjo zaupati, za odpuščanje prositi
in pokoro delati.

Iz globočine svoje revščine vpijem k tebi,
o Gospod! Gospod, usliši moj glas!

Oh! nagni svoja ušesa na glas moje
prošnje!

Gospod! če boš gledal na pregrehe; o
Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava, in zavoljo tvoje
postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša čaka (spolnjenja) njegove be¬
sede, moja duša zaupa v Gospoda.

Od jutranje straže noter do noči naj
Izrael zaupa v Gospoda.

Zakaj pri Gospodu je usmiljenje, in pri
njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael vseh njegovih hu¬
dobij.

Čast bodi Bogu i. t. d.

VII. psalm (142.)

h as uči, kako naj skesan grešnik prosi za odpuščenje
grehov in za odvrnjenje zasluženih kazen.

Gospod! usliši mojo molitev, poslušaj
mojo prošnjo po svoji resnici; usliši
me po svoji pravici.

150

Ne hodi v sodbo s svojim hlapcem; ker
pred teboj ne eden človek ni pravičen.

Zakaj sovražnik preganja mojo dušo;
k tlam tlači moje življenje.

V temo me je djal, kakor tiste, ki so
že davno umrli.

Moj duh medli v meni, in moje srce v
meni je prestrašeno.

Spominjam se starih časov, premišljujem
vsa tvoja dela, prevdarjam naredbe
tvojih rok.

K tebi stegujem svoje roke; moja duša
je kakor suha zemlja pred teboj.

Usliši me hitro, o Gospod! moj duh
omaguje.

Ne obračaj svojega obličja od mene;
sicer bom enak njim, ki gredo v grob.

Daj mi kmalu zaslišati tvoje usmiljenje;
zakaj v te zaupam.

Naznani mi pot, po kateri naj hodim;
k tebi povzdigujem svojo dušo.

Gospod! reši me mojih sovražnikov; k
tebi pribežim, uči me storiti tvojo
voljo, zakaj ti si moj Bog.

Tvoj dobri duh me vodi po ravnem potu.
Gospod! ohrani me pri življenju za
svojega imena voljo.

151

Reši po svoji pravici mojo dušo iz nadlog,
pokončaj po svojem usmiljenju moje
sovražnike.

In pokončaj vse, ki stiskajo mojo dušo;

ker sem tvoj hlapec.

Čast bodi Bogu i. t. d.

Oh, moj Jezus! iz teh svetih psalmov
vidim, da tebi najljubši dar je lepo in
čisto in skesano in spokorjeno srce.
Prosim, daj tudi mojim očem vode in
solz, kakor si jih dal Davidu, da si
bom ž njimi umivala vsak dan svojo
dušo, dokler ne postane bela kakor sneg,
in tebi dopadljiva, in vredna tebe pre¬
jeti in s teboj se skleniti, in s teboj
sklenjena ostati zdaj in v večnosti. Amen.

Od svetega obhajila.

jsijjekleta! presveto rešuje Telo je za vas
^revo življenja. Če ga bote rade uživale,
“ bote laliko ostale v milosti božji, bote
prihajale zmiraj pobožniše, in zmagale svet
in njegovo poželenje. Če se bote pa redko
sklepale. z ljubim Jezusom, vas bo kmalu
svet vjel v svoje mreže. Sv. Tereza, sv. Mag¬
dalena Pacijanka in druge svete device
bi nikoli ne bile prišle na tako visoko
stopnjo pobožnosti, ko bi ne bile tako pogosto
prejemale sv. rešnjega Telesa. — Tudi za vas
naj bo dan sv. obhajila dan naj večega ve¬
selja —» vsaj je dan vaše poroke z Jezusom,
vašim ženinom. Le skrbite, da se bote vselej
prav dobro pripravile; da bo vaše srce vselej

.153

čisto in vredno tako visokega gosta, in dasi-
ravno se Jezus tako globoko poniža, da k vam
pride, vendar ne smete pozabiti, kakošen raz¬
loček je med njim in med vami. On je Gospod
in Bog: ve pa ste dekle njegove, ste prali
in pepel, zatorej prav živo spoznajte svojo
nevrednost, -se na prsi vdarite in recite:
„Q-ospod! nisem vredna, da greš pod mojo
streho, ampak reci le z besedo, in ozdrav¬
ljena bo moja duša". — K dobri pripravi je
treba dvojnega: 1. Srce mora biti prazno vse
posvetne ljubezni. 2. Srce mora biti polno
v  božje ljubezni. Že na večer pred sv. obhajilom
se pripravljate z molitvijo, z branjem kakih
pobožnih bukev in s premišljevanjem. Od pol-
' noči morate tešč biti, in tudi zdravil ali vode
ne piti. Na dan sv. obhajila vstanite nekoliko
bolj zgodaj, kakor sicer, in zbujajte prav
srene želje po Jezusu. Vse vesele pojdite v
cerkev, kjer vas čaka ljubi Jezus, ki se hoče
z varni skleniti. Včasih pride, tudi zlo pobož¬
nim dekletam, da se čutijo pred sv. obhajilom
vse zmešane in tako malo pripravljene, da ne
vedo, ali bi šle k božji mizi ali ne. Se ti
primeri kaj takega, obudi še enkrat srčno
žalost nad svojimi grebi; potem pa pristopi v
pokorščini do svojega spovednika, in polna
zaupanja na Gospoda, in bodi prepričana, da
tvoja žalost in tvoja pokorščina bodo nado¬
mestile dobro spoved. — Ste prejele Jezusa,
molite ga^ v svojem srcu, in ne hitite preveč
iz cerkve, če ni, da morate iti. Tista ura po
Sv. obhajilu je zlata ura, v kateri vam Jezus
mč ne bo odrekel, česar ga bote prosile v

154

svoje zveličanje. Pa tudi doma ne pozabite
precej, kje ste bile dopoludne, ostanite dalej
ko morete, zbranega svetega duha.

Prva molitev pred sv. obhajilom.

O moj Jezus! večna ljubezen! jaz
uboga grešna stvar bom šla zdaj k
tvoji sveti mizi — zgubljena hči k svo¬
jemu očetu; prah in pepel k svojemu
večnemu Bogu. Angelji te trepetaje molijo
in svoje obličje pred teboj zakrivajo; oh!
odkritosrčno povem, tudi jaz se bojim
in strah me je, ko vidim, kako slabo sem
pripravljena, kako nesnažna sem še, in
mi manjka vsega, kar tebi dopade. O
moj Jezus! ko bi mi ne bila znana tvoja
neskončna ljubezen in milost, ne upala
bi se pred tebe, pred tvoje sveto obličje,
prejeti pa, zavžiti te in skleniti se s
teboj, ki si sama svetost, tega pa že
celo ne; posebno ker sem toliko suha
in mrzla, da se sama sebe sramujem.
Ali ker si mi toliko potreben, da brez
tebe ne morem živeti, ne zveličana biti,
prosim te, ljubi Jezus! ogrej moje mrzlo
srce, očisti mojo dušo in olepšaj jo z
vsemi svetimi čednostmi.

155

Spomnim se, da sem že brala, da
se ti najraji paseš med lilijami. O moj
Jezus! tebi je vse mogoče: naredi iz.
mojega srca lep vrtec, vrtnar moj bodi
ti, in naredi, da bodo rastle v njem
same lilije — lilija nedolžnosti, sramož-
ljivosti, čistosti itd. Cula sem že tudi,
da vsa dekliška lepota je znotraj. Oh,
Jezus! zelo sem sicer nečimerna; vendar
za tvoje nauke še zrniraj občutljiva. Ne
prosim te torej telesne lepote, ne lepe
obleke; prosim te samo: daj mi lepo
dušo in lepo srce, da bom krotka, po¬
hlevna, mirna, ponižna; da bom vredna,
zmeraj med tista srečna dekleta šteta
biti, katera imaš ti za svoje prijatljice.
Oh, Jezus! usliši moje prošnje, potem
pa pridi — z veseljem te pričakujem.
Ohrani me v svoji milosti — na večno
— danes in za vselej. Amen.

Druga molitev pred sv. obhajilom.

O moj Jezus! ali je res ali ne, da
ti hočeš priti k meni? Ti, ki si vsega-
mogočni, neskončni Bog, katerega nebo
in zemlja ne obsežeta" hočeš priti k meni,

156

v moje majhno, Lesno srce! Ti, svetnik
svetnikov, in čistejši kakor solnee, hočeš
k meni priti, v moje srce, ki je polno
grešnega nagnjenja, polno slabosti in po¬
manjkljivosti! Ne mogla bi tega verjeti,
ko bi sama ne čuta tvojih ljubeznjivih,
vabljivih besed: „ Vstani, moja nevesta,
in pridi“. f — Oh, rada rada vstanem,
moj Jezus ! in s prisrčnim veseljem grem
tebi, svojemu preljubezrijivemu ženinu
naproti. Le eno te prosim: očisti me,
preden prideš k meni, ker sem vsa
ognusna, in pripravi moje srce, kakor
ga ti rad imaš, da bo tebi dopadljivo
in vredno prebivališče tvoje. — Kakor
je oče svojemu zgubljenemu sinu dal
lepo novo obleko, nove črevlje na noge
in lep prstan na roko, prosim, ljubi
Jezus! daj tudi meni novo svatovsko
oblačilo svoje milosti, katero sem že
tako grdo zamazala in skorej vse raz¬
trgala. Daj mi nove črevlje na moje noge,
da se ne bom bala, za teboj hoditi po
trnjevem potu križev, zaničevanja, za¬
smehovanja in preganjanja. Daj mi zlat
prstan svoje ljubezni, da bom vseskozi
ostala tvoja ljuba nevesta, tebe čez vse
ljubila, za te živela in umrla.

157

Daj mi pa tudi, prelepo te prosim,
pravo, živo vero. O moj Jezus! trdno
verujem, da si resnično pričujoč v pre¬
snetem režnjem Telesu, z dušo in s
telesom, s krvijo in z mesom; ravno
tisti Bog in človek, ki si bil rojen od
Marije device, in si za nas na križu
umrl. Verujem živo in trdno vse to, ker
ti sam si rekel: „Vzemite in jejte vsi,
zakaj to je moje Telo. Vzemite in pijte
vsi, zakaj to je moja Kri“. Verujem o
Jezus! potrdi me v tej pravi veri! —
Zbudi v meni tudi trdno upanje v tvojo
neskončno milost in dobroto. O moj
Jezus! trdno zaupam, da me ne boš za¬
vrgel, dasiravno sem uboga grešna stvar,
temuč da mi boš odpustil grehe, in mi
dal vse, kar mi je k zveličanju potreb¬
nega ; da te bom tukaj vredna zavživala,
enkrat pa v nebesih gledala. Upam, o
Jezus! potrdi moje upanje! — Užgi v
meni tudi srčno ljubezen do tebe, moj
Jezus! Ti si iz ljubezni do mene svojo
kri na sv. križu prelil in si ta zakrament
postavil, da bi se vsega meni dal, in se
z menoj revico prav na tanko sklenil.
Povej mi, kaj ti bom dala, kako povrnila
to nezmerno ljubezen tvojo? Glej! ljubiti

158

te hočem; iz celega srca in iz cele duše
te bom ljubila, in nobena reč, ne dobro
ne hudo, ne sreča ne nesreča, me ne
ho ločila od tvoje ljubezni. Zato mi je
pa tudi iz srca žal in močno me peče,
da sem te tolikrat v svojem življenju,
in tako hudo razžalila — oh, da bi se
pač ne bilo nikoli zgodilo! in ker se
tudi še zdaj prav ne spoznam, te lepo
prosim, očisti me vseh, tudi najskriv-
niših grehov, da te bom vredno pre¬
jela — ne v sodbo in pogubljenje, ampak
v večno življenje.

Pridi tedaj, o moj Jezus! pridi in
ne mudi se dalje, moja duša te težko
že čaka. Po tebi želim, po tebi me žeja,
kakor jelena po mrzlem studencu. Vem
sicer, da nisem vredna, da ti prideš k
meni: vem, da malo je tako nevred¬
nih, kakor sem jaz: ali ker vem, da
se ti ni gnusilo iti v revni Betlehemski
hlev, se predrznem te prositi, da naj se
ti ne gnusi, priti v moje revno srce,
katero brez tebe ne more več živeti. —
Pridi torej, o Jezus, moj ženin! do kraja
odprto ti je moje srce — srčno te
hočem objeti. Zaroči in skleni se z me-

noj — jaz naj bom v tebi — ti pa v
meni na. vekomaj. Amen.

Molitev

za vsekratno vredno sveto obliajilo.

O moj Jezus! pripuščeno mi je, da
večkrat smem iti k sv. obhajilu. Tvoja
milost je to, o Gospod! za katero te ne
morem nikoli dosti zahvaliti. Skrbi me
pa in bojim se, da bi se k temu
preš v. opravilu prav in vredno ne pri¬
pravila. Oh, kaka nesreča bi bila, ko
bi tega preš v. zakramenta prav ne pre¬
jela! kaka nesreča še le, ko bi ga pre¬
jela nevredno — sebi v pogubljenje!
Groza in strah me obide, ko to pre¬
mišljujem. Oh, le tega nikdar ne!

Moj Bog! moj preljubeznjivi Jezus!
zdaj sem tu pred teboj, in nekaj poseb¬
nega te prosim: pa ne le za enkrat, ne
le za danes, ternuč za celo svoje živ¬
ljenje te prosim: prav prisrčno in ko¬
likor lepše morem in znam, in prav nad¬
ležno te prosim: daj mi milost, da te
bom danes in vselej in celo svoje živ¬
ljenje vredno in tebi dopadljivo prejela.

160

Ti sam vselej pripravi moje srce in
mojo dušo, kakor veš, da tebi dopade;
daj. da vselej pristopim k tej presveti
skrivnosti s tisto živo vero, s tistim
trdnim zaupanjem in s tisto gorečo lju¬
beznijo, z eno besedo, vselej tako pri¬
pravljena, kakor tirja svetost, kakor tirja
vrednost tega najsvetejšega zakramenta.
Jaz pa tudi obljubim, da s tvojo milostjo
hočem storiti vse, kolikor bo le v moji
moči, da se pripravim vselej tako k
sv. obhajilu, kakor bi si želela zadnjo
uro svojega življenja. Amen, o Gospod!
Amen.

Po svetem obhajilu.

Pobožni zdihljeji.

O moj Jezus! kako srečna sem zdaj,
da imam tebe. — Zdaj si ves moj, in
jaz sem vsa tvoja. — O Jezus! ne za¬
pusti me več — nikdar več. — Pri meni
ostani za vselej!

Preljubi moj ženin! ostani pri meni.
Tebi samemu hočem živeti, tebi darujem
vse, kar imam.

O presladki moj Jezus! brez tebe
ni veselja na svetu. — Ti si najlepši,

161

ti si najčistejši — s teboj se bom za¬
ročila vekomaj.

Tebi se ponudim za nevesto — ne
zavrzi me — zvesta ti hočem biti do
hladnega groba. — Ti si ženin čistih
duš, bodi tudi moj!

O ko bi bila že gori pri tebi, v
lepih nebesih! — O Jezus! ti si moja
edina ljubezen — ti si srce mojega
srca — ti si moj Bog in moje vse!

Zapiši s svojim prstom na moje
čelo svoje sveto ime, da ve vse v ne¬
besih in na zemlji, da sem tvoja — da
tebe ljubim — da si ti moj ženin.

O Jezus, ti si slajši kot strd —
svetlejši kot solnce — dražji kot zlato
in biser — le tebi naj dopadem!

O Jezus, ti sam si lep — kdaj te
bom videla od obličja do obličja? —
I 0 Jezus! daj mi vedno čisto živeti. —
0 Jezus! ohrani mi drago rožico svete
Sramožljivosti — da pridem k tebi v
Sveti raj!

Molitev.

Veseli se z menoj nebo in zemlja, in

i" “

Družb. bukv.

11

lite ga, moja duša in vse moje moči!
hvalite ga vsi angelji in nebeški duhovi,
zakaj danes je moji duši zveličanje došlo,
danes je moj Gospod prišel k meni, in
pri meni prebiva. Danes sem ga našla,
katerega ljubi moja duša. Danes je dan
moje poroke, dan sreče in veselja.

O Jezus, preljubeznjivi moj gost!
bodi mi sto tisočkrat poljubljen, poče-
ščen in pozdravljen, ker si mi tolikanj
dober, in mi skazuješ toliko ljubezni.
Ge pregledujem svoje življenje, skoraj
ne najdem druzega, kakor grehe in hu¬
dobije, slabosti in pomankljivosti, in
sama ne vem, kolikokrat že sem te raz¬
žalila in koliko krivic ti storila.
Majhna še sem bila in otročja, grešnica
pa sem že bila velika. Rasti sem jela in
greh spoznavati, pa le žalo, da sem ga
več storila. Zaljubila sem se v zapeljiivi
svet, tebe pa, svojega usmiljenega Od¬
rešenika, sem se sramovala. In vendar,
vse si pozabil, vse mi odpustil: k meni
si prišel, zaročil in sklenil se z menoj,
prijazno in ljubeznjivo, kakor ko bi te
nikdar ne bila razžalila.

O Jezus, moj Jezus! povej, kaj ti
bom dala? s čem povrnila tvojo veliko

163

ljubezen? Zlata in srebra nimam; pa
kar imam. vse ti dam in darujem. Dam
ti svojo dušo in vse njene moči — um
in pamet, spomin in voljo, in ti oblju¬
bim, da nikoli več se ne bom mudila
radovoljno v slabih mislih ali grdih
željah, nikoli več ne godrnjala zoper
svoj revni stan in zoper tvojo sveto
previdnost. Dam ti svoje srce in ti ob¬
ljubim, da bom varovala prelepo rožico
svete čistosti, kakor svoje življenje. Kjer
boš ti, kjer se bo govorilo od tebe, ondi
se bom tudi jaz rada znašla: kjer pa
tebe ni, tudi mene ne bo. Moja prva
misel, ko se zjutraj zbudim, bo tvoja;
moj zadnji zdihljej, preden zaspim, bo
tvoje presveto ime. Vsaka ura dopoldne,
vsaka ura popoldne naj bo zgubljena, v
kateri ne mislim na tebe. In tudi po
noči, ko se zbudim, naj bo tvoja pri¬
ročnost moje zaupanje in moja pomoč.
Dam in darujem ti pa tudi, o moj
Jezus! svoje telo in vse svoje ude —
°či in ušesa, roke, noge in jezik, in ti.
obljubim da bom strahovala in ojstro
imela svoje meso. Varovati se hočem
nespodobnih pogledov, grdih besed in
sploh vsega, kar je za me nevarnega.

n*

164

Čista biti in čista ostati, to bo moje
jutranje zdihovanje, to moje večerno po¬
želenje; — o Jezus, usliši me!

Usmili se pa tudi, prosim te, pre¬
ljubi Jezus! usmili se mojih starišev in
vse moje žlahte, mojih naprejpostavljenih
in duhovnih pastirjev, mojih prijateljev
in dobrotnikov, pa tudi mojih nasprot¬
nikov, ki so me kdaj žalili, opravljali in
preganjali, ali mi kaj druzega hudega
storili. Ozri se milostljivo tudi na tiste,
katere sem jaz kdaj razžalila, ali more¬
biti v greh napeljevala, ali jih pohujšala
z besedo ali s svojo obleko ali s kakim
drugim dejanjem. Skaži in dodeli svojo
milost sploh vsem, ki so posebno pri¬
poročeni mojim prošnjam, in za katere
sem posebno dolžna prositi. Ozri se
milostljivo na moje družbine tovaršice,
ohrani jim nedolžno, deviško srce, in na¬
polni jih s svojim svetim Duhom. Naj
ne bo nobenega zavida, nobenega raz¬
drtja med nami; ampak veže naj nas
sveta ljubezen. Daj vsem pravičnim
stanovitnost v dobrem do konca; greš¬
nikom pravo spoznanje in resnično
spreobrnjenje; spokornikom zvestobo v
svojem naprejvzetju in vsem vernim du-

165

šam v vicah večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti.

Ti pa. prečista devica Marija, moja
ljubeznjiva mati! prosi za me in za moje
ljube tovaršice, da po tvojem zgledu lju¬
bimo Jezusa, in za njim hodimo vse svoje
žive dni, da se bomo enkrat s teboj pri
ljubem Jezusu veselile na vse večne čase.

In zdaj, moj ljubi Jezus! zdaj te
moram zapustiti in se ločiti od tebe.
Preden pa grem, te prosim za tvoj sveti
blagoslov, kateri me bo obvaroval pred
vsem hudim. Blagoslovi moje oči, da jih
ne skali kaj grdega; blagoslovi ušesa,
da ne vlovijo kaj nevarnega; blagoslovi
jezik, da ne rani ne mene ne bližnjega.
Blagoslovi roke, da jih ne umaže kaj
grešnega; blagoslovi noge, da se ne
podajo na kaka slaba pota; blagoslovi
srce, da bije samo za tebe. — Zdaj
grem sicer; v duhu vendar zmiraj osta¬
nem pri tebi. Jezus, moj Jezus, bodi
moj — jaz pa naj bom tvoja! Amen.

Ako so ti zelo mudi iz cerkve, moli sledečo kratko
molitvico.

puša Kristusa, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

166

Voda iz desne strani Kristusove, operi me!
Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane skrij me!

Tebe se ločiti, ne pusti me!

Sovražnika peklenskega varuj me!

Ob uri moje smrti pokliči me!

K tebi priti pusti me!

Da s tvojimi svetniki bom hvalila te!
Hvalila zdaj in vekomaj. Amen.

Krstna obljuba.

Krstno obljubo je dobro večkrat ponoviti, posebno na
dan spovedi in sv. obhajila.

Verujem v Boga Očeta, Sina in
sv. Duha; verujem v Jezusa Kristusa,
Sina božjega edinega, ki je Bog in človek
skupej; ki je človeški rod s svojim
trpljenjem in s svojo smrtjo odrešil. Ve¬
rujem vse, kar je Bog razodel, kar je
Jezus učil, kar so apostoli oznanjevali,
in kar nam verovati zapoveduje sv. rim¬
ska katoliška cerkev, katere ud do smrti
hiti želim. — Odpovem se iz celega
srca hudiču in vsemu njegovemu djanju,
kakor tudi vsem zapeljivcem in hudob¬
nežem, ki so njegovi najemniki. Odpovem
se napuhu, vsim napčnim šegam in vsirn

167

pregreham, in vsemu zapeljivemu svetu.
Po nauku sv. cerkve hočem, kakor po¬
korna hči, do smrti, živeti, hočem brez
madeža ohraniti belo oblačilo krstne
nedolžnosti. Bog! potrdi me v tem mo¬
jem sklepu s svojo sveto milostjo. Amen.

Sveta zaveza.

Moli jo rada, posebno na dan sv. obhajila.

O čez vse častitljiva, presveta Tro¬
jica! ker jaz tebe, kakor nevredna stvar,
zavoljo svoje slabosti in veliko zadržkov
ne morem tako častiti, hvaliti in moliti,
kakor zares v srcu želim to dopolno-
vati; torej storim sveto zavezo, katera
se ne sme nikoli razdreti, temuč mora
biti vsako minuto ponovljena, potrjena,
in od mojega sv. angelja varuha tebi
darovana. Kolikorkrat namreč bodo trip-
nile moje žilice in bo udarilo srce,
tolikokrat želim tebe, svojega Boga v
tvoji časti, kakor tudi svojega Jezusa v
visokem zakramentu svetega rešnjega
Telesa z vsemi angelji in svetniki, v
imenu vseh ljudi in stvari moliti, hvaliti,
Častiti in tebi k tvoji slavi srečo voščiti.

Kolikorkrat tripnejo moje žilice, toliko¬
krat ti darujem in želim darovati v tvojo

168

čast in slavo vse službe, katere so ti
Kristus, včlovečena Beseda, mati nje¬
gova Marija, in vsi svetniki tukaj na
zemlji skazovali; kakor tudi vso hvalo,
čast in poveličevanje, katero ti skazujejo
vsi angelji in svetniki v nebesih; vse
svete maše, katere bero in bodo brali
tvoji mašniki; vsa dobra dela, katera
opravljajo vsi ljudje na zemlji, ali jih
bodo opravljali. O da bi zamogla jaz
vse kapljice morja in voda, vse bilke
trave, vse cvetlice na vrtih, vse perje
na drevesih, vse pismenke po bukvah in
vse stvari spremeniti v Serafine, naj bi
tebe, namesti mene neprenehama molili,
častili, ljubili, hvalili in poviševali. Ravno
tolikokrat se jaz tebi zahvalim za vse
in za vsako milost, katere si ti deveterim
korom angeljev in vsem svetnikom in svet¬
nicam na zemlji skazal, in jih skazuješ
zdaj v nebesih.

Kolikorkrat tripnejo moje žilice, se
jaz tebi zahvalim in prosim vse angelje
in vse svetnike, da bi oni tebi namesti
mene dajali in peli srčno hvalo, ker si
ti mene stvaril, odrešil in posvetil, mi
dodelil sv. zakramente, mi skazal brez
števila dobrot na duši in na telesu, me

169

tako dolgo varoval pogubljenja, in upam,
da me boš tudi za vselej pred njim ob¬
varoval.

Ravno tolikokrat ti darujem v zado-
stenje za svoje grehe in nehvaležnosti
svoje telo in dušo. srce z vsemi močmi,
vsa dejanja in nehanja. Darujem ti samo
sebe, in se popolnoma iročim tvoji božji
volji, delaj z menoj, kakor s svojim
lastnim blagom, kakor koli je tvoja sveta
volja. (3 dodeli mi milost, da tudi hudo
iz tvojih rok radovoljno prejmem, in tebi
za ljubo z veseljem prenašam.

Kolikorkrat tripnejo moje žilice, jaz
sklenem, vsa svoja dela ne iz potrebe
ali navade, ampak iz ljubezni do tebe
in zavoljo tebe, s tistim namenom oprav¬
ljati, s katerim je moj Jezus vsa svoja
dela opravljal, vse svoje trpljenje pre¬
našal, vse svoje zasluženje daroval. Ti,
o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v
svoje dopadenje, meni in vsem vernim
v časno in večno srečo. To zavezo za¬
pečatim s krvijo iz stranske rane Jezu¬
sove, in jo shranim in zaklenem v ravno
tisto presveto rano, da bo vse, kar sem
v tej zavezi govorila, trpelo tako dolgo,
dokler bodo tripale moje žile in bo bilo

170

moje srce, ta 'zaveza se ne sme nikdar
razdreti. Dodeli mi milost in potrdi' to,
troj edini Bog! Amen.

Nekaj za branje in premišljevanje,

zlasti na dan sv. obhajila.

1. Zakaj si me ti, o Bog! vstvaril?
Zato. da bi tebe ljubila, in te enkrat v
nebesih gledala. Da bi si pač to resnico
vsako uro postavila pred oči!

2. Eno samo dušo imam; če bom
to zgubila, je vse zgubljeno — celi svet
mi ne more pomagati.

3. Ni kače tako strupene, ni ognja
tako strašnega in saj tako črnih, kot je
smrtni greh; oh! kako je to, da se ga
tako malo bojim!

4. Če bom umrla v smrtnem grehu,
v enem samem, bom pogubljena, bom
večno nesrečna, bom v peklu gorela. O
večni Bog! usmili se me.

5. Umrla bom, to dobro vem —-
ali pa tudi vem, kdaj in kje? ali vem,
kako dolgo bom še živela?

6. Morebiti so deske za mojo mrt¬
vaško skrinjo že nažagane. žreblji že

171

kovani — kaj pa ti, moja duša! si že
pripravljena ?

7. Kolikokrat grem memo pokopa¬
lišča, pa mi ne pride v misel, da ne bo
dolgo, In tudi jaz bom tam ležala!

8. Ko slišiš mrtvaški zvon zaklen-
kati, reci sama sebi: Mica! Ančika! ko
bi zdaj klenkalo tebi, kako bi bilo? bi
bila pripravljena ?

9. Ko te mika svet in njegov lišp,
lepa obleka ali posvetna čast, spomni 1
se ostudne mrtvaške glave. Bistre oči,
lepi lasi, rudeče okroglo lice, gladka
koža; kam je šlo? vse je proč!

10. Sprašuj pogosto svojo vest. in
Ojstro se sodi, da boš ložej obstala pred
sodbo božjo. — Da! trdno sklenem, da
ne bom zaspala brez spraševanja vesti.

11. Enkrat bom stopila pred sodbo
božjo, in vsi me bodo videli, kakošna
sem. Oh, kaka sramota bo za me, če
bom zdaj pasla grde misli in želje!

12. Kako nora sem pač, da se sra¬
mujem svojih grehov obtožiti se spoved¬
niku! Ce jih ne odkrijem jaz, jih bo pa
Bog odkril celemu svetu.

13. Danes imam še čas, se lahko
čisto spovem in pokoro delam; kaj pa

172

bo jutri, ne vem. — 0 moj Jezus!
trdno sklenem, vselej odkrito obtožiti
se vsega, kar mi dela težko srce.

14. Nebesa in pekel sta mi na zbi¬
ranje — kaj si bom izbrala?

15. Ali tukaj kratko veselje in tam
večno trpljenje: ali pa tukaj kratko za¬
tajevanje in tam večno veselje.

16. Moje življenje je kratko, moji
dnevi so kakor senca: ogenj v peklu
pa ne bo vgasnil, in črv bo grizel ve¬
komaj. — Bi bila pač neumna, zaljubiti
se v minljivi svet!

17. Blagor dušam, ki Boga ljubijo.
O kako srečna bom tudi jaz, če bom Jezusa
ljubila! — Jezus! uči me, tebe ljubiti.

18. Če rada in dobro moliš, lahko
milosti zadobiš, kolikor jih hočeš. Ali
nisi torej graje vredna, da si tako mrzla
za molitev!

19. Kolikor moliš, toliko ljubiš Boga:
in ti tako malo in tako slabo moliš!

20. Večkrat čujem, da lepšega za
dekleta ni kakor sveta čistost: čista pa
ne bom ostala, če ne bom pridno in
zvesto molila, in rada hodila k spovedi.
Oh, molitev in sveta spoved! bodite
moje zveste pomočnice.

173

21. Čisto ohraniti dušo in telo, ni
lahko, treba je hude vojske. Ni pa tudi
venca v nebesih toliko lepega, kakor je
tisti, ki čaka čiste, sramožljive deklice.

22. O moj Jezus! ne prosim te za
bogastvo, ne za lepoto in posvetno čast:
prosim te, daj mi nedolžno, čisto srce,
in enkrat majhen koteč poleg tebe pri
nebeški svatovščini.

23. Če po spovedi precej zabredeš
v stare grehe, in si nič ne prizadevaš,
poboljšati se: tvoja spoved malo velja,
in goljufaš sebe in spovednika. — Res je
in spoznam, da imam preslabo kesanje,
zato sem zmiraj stara grešnica; o Jezus!
daj mi srčno žalost nad mojimi grehi.

24. Boljšega prijatelja nimaš, kakor
je Jezus v sv. rešujem Telesu — in ti
ga tako redko obiščeš, imaš tako malo
poželenja do njega; kako je to?

25. Sv. rešnje Telo je studenec
vseh milosti, je shramba vseh sladkosti,
ti pa si revna in lačna, si žejna in od
slabosti omedljuješ, vendar rada odlagaš,
dasiravno dobro veš, koliko želi Jezus
tvojega srca.

174

26. Kdor nima srca za stariše,
njemu ne bo dobro ne tu ne tam. 0
moj Jezus! daj mojemu očetu, daj moji
materi vse dobro.

27. Le toliko si vredna, kolikor veljaš
pred Bogom. Pred njim pa velja le srce.
Glava lepa in bela koža, zida in žamet,
zlato in srebro je kakor prazna pena;
hitro splava po vodi.

28. Duša moja! ne pozabi grehov,
ki si jih storila! spomni se kazen, ki
si jih zaslužila, in ne boš visoko mislila
o sebi. O moj Jezus, usmili se grešnice!

29. Ponižnost je vogelni kamen, na
katerem sloni pobožnost. Dekle brez po¬
nižnosti je kakor hiša, ki je na pesek
zidana, nima obstanka.

30. Marija je moja mati, moj zgled
in moja pomočnica — cla bi pač vredna
bila njene ljubezni!

31. Ge si nevoljna, imaš dva križa
namesti enega; zakaj nevolja je največi
križ. — In vendar si tako rada'jezna!

32. Veliko že si grešila, zato moraš
trpeti, ali na tem ali na unem svetu.
Kaj je boljše?

1(0

33. Čistost je podobna lepi vijolici,,
ki na skrivnem cvete. Če oči ne boš
pridno varovala in ušes skrbno zapirala,
se ne boš zdržala.

34. Kolikor manj poželjuješ hvale
ljudi, toliko bolj boš dopadla Bogu.

35. Če ne boš pridno delala, v jedi
in pijači zmerna, in se skrbno ne zata¬
jevala, ne boš ušla skušnjavcu.

3(5. Ni gršega greha, ni veče gnu¬
sobe, kakor je nečistost — časna in večna
sramota se za njo pomika.

37. Nečista sladnost je kratka, nje
sad pa grenek kakor pelin, in peče in
skeli kakor ogenj. O Bog! rajši to uro
umreti, kakor temu zmaju, kakor tej
pošasti v kremplje priti.

38. Kdor nevarnost ljubi, bo v ne¬
varnosti konec vzel. Kaj je za te naj-
veča nevarnost?

39. Lenoba je košata mati vse hu¬
dobije. Ali imaš kdaj več skušnjav, kakor
takrat, ko se brez dela pomikaš, po¬
stopaš, posedaš, predolgo poležavaš?

40. Deviški stan je za mašniškim
stanom najlepši. Devica, pravi sv. Je-

176

ronim, je izvoljena nevesta Jezusa Kri¬
stusa. je najljubše prebivališče svetega
Duha. — O dekleta! kako ste srečna,
ki ste Jezusove neveste, prosite za me,
da bi bila tudi jaz od njega izvoljena.

41. Srečen, kdor se ne ustavlja
vdihovanju sv. Duha, in vedno in vestno
ravna po naukih svojega pobožnega spo¬
vednika. O Jezus! daj tudi meni svojega
sv. Duha, daj mi modrega spovednika.

42. Če hočeš biti pobožna, ne smeš
gledati na govorjenje ljudi, ne bati se
njih zamere in zasmehovanja. Ali moraš
Boga zapustiti ali pa svet. — Res je to,
Gospod! ali svetu se odtrgati, je težko.
Prosim, daj mi dar moči.

43. Le ako boš ostala stanovitna
do konca, prejela boš krono življenja.
Zatorej če te zapeljivci vabijo in pravijo:
„Pojdi z nami, bodi naša in pijmo ga“,
ne hodi blizo, njih veselje je strup, njih
vino je smrt. Veliko neumnic že so
vjeli v svoje mreže, in sama jih lahko
vidiš, kako se ihtijo in imajo dan na
dan od solz rudeče oči; ali prepozno
je. Uči se toraj modra biti, da ohraniš
ven in ven mirno vest in čisto srce.

Križev pot od sv. rešnjega Telesa.

Moli ga rada, poselmo na dan sv. obhajila ; če tudi
vsega ne, vsaj kako postajo.

Pripravljanje.

Bodi češčeno in hvaljeno, presladko
ime našega Gospoda Jezusa Kristusa v
presvetem zakramentu! O moj Jezus!
ponižno te molim, ker ti ši moj Bog in
moj Gospod; trdno verujem, da si. pri¬
čujoč v zakramentu sv. rešnjega Telesa
z dušo in s telesom, s krvijo in z mesom,
po božji in človeški natori. O Jezus! pri¬
pravljena sem, za to vero dati svoje živ¬
ljenje, potrdi me še bolj,' in ohrani me v
tej veri do konca mojega življenja. — O
moj Jezus, studenec vseh milosti! ti me
tu čakaš, da hi me obdaroval z milostmi ;

Družb, bukv.

12

178

zatorej pridem k tebi s ponižnim za¬
upanjem, kakor otrok k svojemu ljubemu
očetu, da bi te prosila in zadobila, kar
potrebujem na duši in na telesu. Prisrčno
želim, od tebe ljubljena biti in ti potožiti ■
prav z zaupanjem svoje nadloge in težave, i
Ali nekaj me straši, moj usmiljeni Jezus! .
to namreč, ker sem tebe tolikokrat raz¬
žalila, tvojo neskončno ljubezen zaniče¬
vala in zavrgla, in tako zavoljo svojih
grehov tvojih milosti nevredna postala. —
Zares nisem vredna, da bi govorila jaz
s teboj ali ti z menoj. Pa to mi daje ,
zaupanje, ker dobro vem, kako dobrotljiv
in milostjiv si, in kako rad imaš take
grešnice, katere se želijo resnično pobolj¬
šati. Da. Jezus! vem, da ti si večna lju¬
bezen, da tudi mene prisrčno ljubiš, to
mi je priča zakrament presvetega reš-
njega Telesa. — O Jezus, večna ljubezen!
pokrij moje velike in ostudne grehe, obrni 1
svoj obraz od mojih hudobij, in zbriši vse >*
moje krivice; poglej milostno na moje
skesano in potrto srce, in stori z menoj
po svoji neskončni ljubezni. Prosim, moj
Jezus! očisti mojo dušo in z ljubeznijo •
napolni moje srce. Govori, ljubeznjivi
ženin moje duše! jaz pa bom poslušala-

179

I. postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Ljubezen je močna kakor smrt. Smrt
se ne boji nobene oblasti, ne gleda na
premoženje, ne na uboštvo, ne na mla¬
dost, ne na starost, ne na hvalo in pri¬
lizovanje, ne na lepoto in spoštovanje —
umreti se mera! Ravno tako tudi prava
ljubezen. Ona se ne da v strah pripraviti,
ue premotiti, ne pridržati — ljubiti se
mora! Premisli, o duša! kako te ljubim.
Zavoljo tebe sem v smrt obsojen, vendar
te še ljubim. Ljubezen me je skrila v ta
presveti zakrament — previdii sem, da
l>om prejel malo ljubezni in mnogo ne¬
hvaležnosti in zaničevanja, vendar se
uisem dal odvrniti, da bi svojim nehvalež-
uim stvarem ne skazal ljubezni. O ljuba
duša! prosim, ljubi tudi ti mene in po-
vračuj mi vsaj ti čast in ljubezen, katero
uri jemljejo posvetni ljudje, ker me tako
uralo časte in ljubijo v presvetem zakra¬
mentu. Oj ljubi me, ljuba duša! ker tudi
tez tebe toliko ljubim.

Duša odgovori Jezusu:

O moj dobrotljivi Jezus! tako močna
i e  tedaj tvoja ljubezen, da se ni dala pre-

12 *

180

magati od naše hudobije, temuč da je
postala še bolj goreča, bolj ko srno mi
revni in usmiljenja nevredni. Ne zaniče-'
vanje, ne sovraštvo, ne smrt te ni mogla ,
odvrniti od ljubezni.— 0 Jezus, o večna
ljubezen, skrita v presvetem zakramentu!
o kako nehvaležna sem bila do zdaj! kako .
slabo sem te častila! kako malo ljubila!
Oh! iz srca mi je žal, da te nisem lju- :
bila, kakor si vreden. — O Jezus, moj
usmiljeni Odrešenik! li ostaneš pri nas
v sv. zakramentu, ne da bi nas kaznoval,
kakor zaslužimo, temuč da bi nas ljubil,
kakor oče ljubi svoje otroke. 0 Jezus,
moj ženin! bodi mi milostljiv in odpusti
mi veliko, da bom veliko ljubila. O večna
ljubezen, kdo bi te ne ljubil!

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen-

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi- j

i*

II. postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Vrni se, ljuba duša! od slabih potov,
in boš spoznala mojo ljubezen, vrni se s
od poti nečimernega in posvetnega ve-

181

selja, bodi ponižna in vzemi z vol.jo svoj
križ na svoje rame, in hodi za menoj po
Poti križev z molitvijo, s postom, čuvan¬
jem in zvestim dopolnovanjem vseh svo¬
jih dolžnosti, da vredno vžiješ moje sv.
rešnje Telo in zaslužiš mojo ljubezen.
Odpovej se svojemu napuhu, zapusti ne¬
zmernost, premaguj jezo, poravnaj kri¬
vice; sicer ti ne morem skazati nobene
milosti v sv. zakramentu. Nehaj od svoje
nehvaležnosti in mlačnosti, ljubi in ob¬
jemi moj križ, prenašaj z voljo slabosti
svojega bližnjega, obiskuj, obiskuj me
rada v sv. zakramentu, pripravi se vselej
tako, da me vredno prejmeš, da ostaneš
ti v meni in jaz v tebi.

Duša odgovori Jezusu:

O moj Jezus! kako nezmerna je tvoja
ljubezen! kako dolgo že imaš z menoj
Potrpljenje! jaz pa tako malo spoznavam
tvojo ljubezen! Ko si me klical, da bi
zapustila pot hudobije, sem se napravila
gluho, in čas, ki si mi ga po svoji ne¬
skončni milosti odločil k pokori in po-
holjšanju, potratila sem večidel v lenobi
in mlačnosti. — O moj Jezus! koliko si
storil ti za me, in kako malo storim jaz

182

za le, kako malo posnemam tvoje svete
zglede! Ti si ves potrpežljiv težek križ
na svojo ramo vzel in ga voljno nesel;
jaz pa trpim vse le z nevoljo, in se tako
rada pritožim čez tvojo božjo previdnost.
O Jezus v presvetem zakramentu, o po¬
trpežljivo Jagnje božje! ker mi daješ naj¬
lepše zglede potrpežljivosti, daj mi tudi
milost, da bom bolj krotka in potrpež¬
ljiva, kakor do zdaj. Usliši me, o Jezus,
moj preljubeznjivi ženin!

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

III. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Vstani, moja prijatlica! in pridi k
meni, vstani od svojega pregrešnega spa¬
nja, vstani od svoje lenobe in mlačnosti.
Ali ne vidiš, kako je tvoje srce še na¬
vezano na svet, kako je včasih pobito
zavoljo časnih reči? — Jaz sem živi
kruh močnih, ki dajem moč in pravo
življenje. Vstani, moja ljuba duša!‘ki si
tako oslabela, in hiti k meni s prisr-

183

čnirni‘željami, z gorečo ljubeznijo. Kolikor
več boš mene poželela, kolikor več me
ljubila, toliko več milosti, moči in lju¬
bezni boš zadobila od mene. Zateri v sebi
vse hude želje, da bodo svete želje v
tvojem srcu prostor imele; izprazni in
očisti svoje srce od vsake druge ljubezni,
ki je meni zoperna, potlej ga pa bo moja
ljubezen vsega napolnila.

Duša odgovori Jezusu:

Iskala sem ga, ki ga ljubim; pa ga
nisem našla, ker še nisem imela prav
resničnega sklepa, vstati od pregrešnega
spanja, in nimam še zadosti močnih želj,*
od njega nikdar več se ne. ločiti, in ga
vselej prisrčno ljubiti. Zdaj pa. moj Jezus!
hočem vstati in k tebi se podati. Zadosti
je moje dremote in grešne mlačnosti.

2 velikim zaupanjem pridem in kličem:
k* Jezus! usmili se me, in stori me močno *
s svojo sveto milostjo, da bom srčno
Premagala vse sovražnike svoje, vse za¬
peljivce. O kako strašno in globoko bi
bila že padla, ko bi me ti, o Jezus! v
Presvetem zakramentu ne bil tako čudno
obvaroval. Potrdi me še bolj, o presveto
rešnje Telo, da v tvoji ljubezni popolna

184

ostanem, da nikdar več ne bom padla,
nikdar v kak greh več ne privolila.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Kdo je ta, ki pride iz puščave, polna
žalosti, naslonjena na svojega ljubega?
O moja ljuba duša! ti s svojimi grehi
ne delaš le meni, ampak tudi moji pre¬
ljubi materi veliko žalost. O prosim,
jenjaj tedaj od greha, jenjaj žaliti mene
in mojo preljubo mater, katera je tudi
tvoja mati; premaguj z mojo milostjo
svojo popačeno natoro. Eva, tvoja prva
mati, je popačila človeško natoro, ko je
vžila prepovedani sad: ali jaz sem ti na
lesu svetega križa pridobil drug sad,
ker sem te odrešil od večnega pogub¬
ljenja; in da bo ta sad tebi v večno
življenje, se ti vžiti dajem v presvetem
zakramentu — s tem potrdim in močno
storim tvojo slabo natoro. Jaz sem ti
dodelil kruh iz nebes, ki ima vse raz-

185

veseljenje v sebi; in to razveseljenje ti
dam, moja ljuba duša, če mi obljubiš,
da boš slovo dala vsemu grešnemu vese¬
lju, zapustila vse nepotrebne kratkočas-
nosti in slabe druščine, in le pri meni
in moji ljubi materi si iskala veselja.

Duša odgovori Jezusu:

Pri Babilonskih potokih, med posvet¬
nim veseljem sem sedela, in vendar sem
bila žalostna, ko sem mislila: Oh, koliko
veselje uživajo otroci božji pri angeljski
'nizi, pri ljubeznjivem Jezusu! 0 moj
Jezus! odpusti mi vse, kar sem kdaj
tebi in tvoji presveti materi žalosti sto¬
rila, ker sem tako rada svoje srce od¬
prla posvetnemu veselju; vzemi iz mojega
Sl 'ca popolnoma vse nečimerno, posvetno
veselje, in dodeli mi, da zanaprej se bom
veselila le tebe in tvoje neskončne lju¬
bezni v presvetem zakramentu. O Jezus!
daj mi milost, da bom vselej, kedar pri¬
stopim k božji mizi, prav vredno prejela
tvoje presveto rešnjeTelo; daj mi pokusiti,
kako sladek si. o Gospod, moj Bog!

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

186

V. postaja.

Simon iz Cirene nese križ za Jezusom.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Odpri mi, ljuba duša, ljuba moja ne¬
vesta! odpri mi svoje srce, da bom v
njem prebival, in ti delil milost in moč.
Ti potrebuješ velike pomoči; zakaj če
hočeš v meni pobožno živeti, prestala
boš veliko zaničevanja in preganjanja od
sveta; ali vse ti bo lahko, če moč najdeš
v sv. zakramentu. Če me vredno prej-
meš, živim v tebi, in lahko ti bo, vse
zopernosti voljno pretrpeti, svoj križ za
menoj nositi in premagati vse sovražnike.
„Le nikar ne pozabi jesti tega kruha:
sicer bo tvoje srce vse pobito, in suho
kakor seno“. (Ps. 101, 5.)

Duša odgovori Jezusu:

Oh, to je glas mojega Jezusa, mojega
preljubega ženina, kateri trka na vrata
mojega srca! O moj Jezus! z veseljem
ti odprem svoje srce. Pridi in napolni
me z ljubeznijo svojega sv. Duha. Rada
ti dam vse; svoje srce, svoj spomin, svoj
um in svojo voljo. Stori z menoj po
svoji božji volji, kakor ti dopade. — O
moj Jezus! kaka tolažba je za me v

187

mojih križih in težavah, ko vidim, kako
si dober, kako me ljubiš! Ti vidiš mojo
slabost, kako pešam in omagujem na poti
proti nebesom, in iz same ljubezni tudi
mene k sebi vabiš, ki praviš: ,.Pridite k
meni vsi, ki sle revni in s težavami ob¬
loženi, in jaz vam jih bom polajšaP.

O moj Jezus ! z velikim zaupanjem
pridem k tebi, ker me sam vabiš; ti sam
želiš, o Jezus! da te prejmem, da te vži-
jem, da se popolnoma sklenem s teboj. —
H moj Jezus! pridi v moje srce in napolni
ga s svojo sveto ljubeznijo, da bom po-
sihmal le tebe ljubila, vse svoje križe z
voljo objela in stanovitno za teboj hodila.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

Jezus v sv. zakramentu-ogovori dušo:

Lepa si, moja prijatlica, in prijetna
je tvoja podoba, ker si očiščena z mojo
kr vij o, katero sem za te prelil; lepa si,
ko si olepšana s svetimi čednostmi —
z ljubeznijo, s ponižnostjo, s pokorščino,

188

s potrpežljivostjo, s sramožljivostjo. Ta
tvoja lepota pride od mene, in ti spričuje,.
da si moja prijatlica, moja nevesta, nad
katero imam svoje dopadenje. To lepoto
zadobi tista, katera me z dobro pripravo,
z ljubeznijo in gorečnostjo prejme v pre¬
svetem zakramentu. Jaz ji vtisnem svojo
podobo v njeno srce, da ima zmiraj moj
zgled pred očmi in po njem živi.

Duša odgovori Jezusu:

0 moj Jezus! sram me je, ko slišim
tvoj glas, ker sem revna v čednostih,
ker sem se tako ognusila s pregrehami. —
0 Jezus! očisti me čedalje bolj po vred¬
nem prejemanju tvojega presvetega reš-
njega Telesa. Ti pokažeš svoje sveto ob¬
ličje le njim, ki so čistega srca; le oni
te gledajo, njim se ljubeznjivo na znanje
daješ. — 0 moj dobrotljivi Jezus! ki si
me iz gole milosti in ljubezni odbral za
svojo nevesto, daj mi tako lepoto, ki
tebi dopade: olepšaj me s svojo ljubez¬
nijo in z vsemi čednostmi, ki so za de¬
kleta najlepše. Očisti moje srce in ohrani
mi svatovsko oblačilo nedolžnosti in
svete čistosti, da vselej vredno pristopim
k sveti mizi svojega nebeškega ženina.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

VII. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Srce moje neveste mora biti polno
ognja in plamena. Ta ogenj je pa goreča
ljubezen do mene, katera požge vse, kar
je moji svetosti zopernega, in katera želi
le to, da bi bil jaz češčen in ljubljen od
vseh ljudi. Oh kako žalujejo pobožne
duše, kedar sem zaničevan, in pri ne¬
vrednih obhajilih tako rekoč z nogami
suvan in teptan, kakor takrat, ko sem
na tla padel pod svojim težkim križem.
Zatorej vsaj ti, ljuba daša! ki si moja
ljuba nevesta, bodi zmiraj polna goreče
ljubezni do mene, da me boš vselej
vredno prejela, me razveselila in od
mojega padca me spet vzdignila. Tako
naj sveti tvoja luč, da se bodo drugi iz
tvojega lepega zadržanja učili, kako se
morajo greha varovati, in k vrednemu
prejemanju sv. rešnjega Telesa se pri¬
pravljati.

190

Duša odgovori Jezusu:

O preljubi Jezus! ti si ogenj večne
ljubezni, skrit v presvetem zakramentu,
užgi moje srce, daj mi tisto gorečo in
svetlo svetilo, da bodo vsa moja dela
tebi prijetna in pripravna, tudi druge
vnemati v gorečnosti in odvračevati od
hudega. -— O moj Jezus! koliko trpi moje
srce, ko vidim, kako si od toliko duš
zaničevan, zavržen in z nogami suvan s
strašnimi božjimi ropi, ko vidim toliko
neumerjočih, za nebesa vstvarjenih in s
tvojo presveto krvijo odrešenih duš, ki
hite na ravnost v večni ogenj. O Jezus!
ponižno te prosim, varuj me vsakaterega
greha, posebno pa nevrednega obhajila.
Varuj tudi vse kristijanske duše, ker si
jih tako drago odkupil s svojo presveto
rešnjo krvijo, varuj jih grozovitnega greha
božjega ropa. Vžgi in ohrani v njih ogenj
svoje ljubezni, da odidejo peklenskemu
ognju. O Jezus! ki si nas rešil večnega
pogubljenja, daj nam milost, da popol¬
noma deležni postanemo tvojega ne¬
skončnega zasluženja.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

191

VIII. postaja.

Jezus tolaži jokajoče Jeruzalemske
hčere.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Lepa so tvoja lica. moja prijatlica,
moja nevesta! in rudeča so od solz tvoje
žalosti. Ti se jokaš zavoljo mojih bolečin,
zavoljo mojega zaničevanja; se jokaš
tudi zavoljo svojih grehov in zavoljo
grehov vsega sveta. Da zares! vsega
usmiljenja in objokovanja so vredne moje
bolečine in moje neizrečeno trpljenje;
pa še večega usmiljenja in objokovanja
vredne so duše, katere so krive mojega
trpljenja. Take solze mi delajo veselje,
zato ker umivajo in čistijo tvoje srce,
te najlože obvarujejo pred novimi grehi,
in te store vredno, s skesanim srcem
mene prejeti v presvetem zakramentu.
Jokaj se pa tudi, ljuba duša! sama nad
seboj in nad svojimi grehi, da boš enkrat
Potolažena in vesela v nebesih.

Duša odgovori Jezusu:

O moj Jezus, moj trpeči Odrešenik!
kdo bi ne jokal in ne žaloval! Tvoj
prelepi obraz — ognjušen in zapij uvan,
tvoje nedolžno truplo — razbito, raz-

tepeno, vse krvavo! tvoja sveta glava —
s trnjem kronana, vsa razbodena. O
Jezus, ti iščeš usmiljenih in resnično
skesanih src; ali kako malo jih najdeš!
Oh! kako revno in slabo je tudi še moje j
srce! O Jezus v presvetem rešnjem Telesu,
ti večna ljubezen! daj mojim očem potoke ■
solz. da tukaj pred stolom tvoje milosti :
objokujem svojo slepoto in svojo nehva¬
ležnost, da zadobim sebi večno zveličanje,
vsem grešnikom pa milost tvoje sprave.'

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češcena si Marija. Čast bodi.

IX. postaja.

0

Jezus pade tretjič pod križem.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Ljuba duša,' moja nevesta! bodi iz
srca ponižna, bodi rada zaničevana; ne
išči časti in hvale sveta, temuč želi le
meni dopasti v vsem svojem zadržanju.
Vidiš me pod križem ležati, zaničevanega,
z nogami suvanega; in tukaj v presvetem
zakramentu me vidiš, iz gole ljubezni
in ponižnosti, pod majhno podobo kruha
skritega in malo spoznanega, malo češče-

193

nega. Ti pa, ljuba duša! me glej z očrni
žive vere in bližaj se mi z zaupanjem,
da najdeš usmiljenje in milost, kolikor-
krat ti je treba pomoči. Če te velikost
in obilnost tvojih poprejšnjih grehov
hoče pripraviti v obupanje, ali če te
Peče tvoja ranjena vest, povzdigni svoje
oči s skesanim srcem, z zaupanjem in
z  ljubeznijo k meni, in pomisli, da sem
nedolžno jagnje božje, ki odjemljem
grehe sveta. Tudi tebi, ki si moja ljuba
nevesta, jih bom odvzel, ako.se le res¬
nično k meni spreobrneš in v meni
ostaneš do konca.

Duša odgovori Jezusu:

O ljubi Jezus, moj preljubeznjivi že¬
nin! kedar imam srečo tebe prejeti, ki
s i iz srca ponižen, se tudi jaz čutim
bolj nagnjeno k ponižnosti; in kedar te
Premišljujem pod križem ležečega in za¬
ničevanega, v presvetem zakramentu s
toliko ponižnostjo skritega, se mi ljuba
Ponižnost zdi še ljubeznjivša. Preljubez-
r, jivi Jezus, iz srca ponižen, kako me
Je sram pred teboj! Ti si vsegamogočni,
v ečni kralj nebes in zemlje, jaz pa slaba
grešna stvar; ti si večna luč, jaz pa

Družb. bukv. 13

194

nagnjusna, grda tema; ti si večna lju¬
bezen, jaz pa toliko hudobna in malo¬
kdaj brez jeze in sovraštva. In pri vsem
tem vendar še prideš k meni, se mi daš
zavžiti, se z menoj skleneš in v meni
živiš. 0 moj Jezus! tu pred teboj kleče
sklenem, da hočem po tvojem zgledu in
s tvojo milostjo prav ponižna biti, da te
bom vselej prav vredno prejela v presv.
zakramentu svetega rešnjega Telesa.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu dajo grenkega
žolča piti.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Moj vrt je srce moje neveste, kjer
morajo rasti lepe rože, posebno lepa
lilija svete čistosti, katera je v mojih
očeh najlepša rožica; in skrita vijolica
prisrčne ponižnosti, katera ima prijeten
nebeški duh. Moja nevesta mora biti,
kakor lilija med trnjem, rada biti sama
v sredi hudobnega sveta. Moja ljuba

195

duša! varuj, o varuj v svojem srcu sveto
čistost, katera mi je tako ljuba; oti!
moji sovražniki me pa le z grenkim
žolčem napajajo, ker imajo srce polno
nečistih misel in želj, katere so mi gren-
kejše kakor žolč in pelin. Hočeš biti
moja nevesta, moraš biti ponižna in
sramožljiva, se moraš varovati rado¬
vednih pogledov, ogibati se posvetnega
šundra in vsake zapeljive druščine; po¬
leni bom rad prišel k tebi, bom tvoje
Veselje v svetem zakramentu, in tvoje
plačilo tam v svetih nebesih.

Duša odgovori Jezusu:

O moj Jezus! kako slabo preskrbljen,
in obdelan je tvoj vrt v mojem srcu,
katerega si mi izročil obdelovati. Oh ko-
iiko hudobnega, nagnjusnega plevela in
kako malo lepih žlahtnih rožic je v njem!
() h! kakošna je že tista lepa lilija, ka¬
tero s'i pri sv. krstu v moje srce vsa¬
dil, in katero tako rad vidiš neomade-
žano! Oh! na kolikih krajih je izrovana
in proč vržena lepo dišeča vijolica po¬
nižne sramožljivosti, katera ti tako pri¬
jetno diši! Oh! kako usahnjeno in za¬
puščeno je vse to po vrtu mojega srca!

13 *

196

O moj usmiljeni Jezus! naj teko potoki
spokornih solz iz mojih oči, in naj
omijejo in očistijo moje nagnjusno srce!
Naj teko potoki tvoje svete milosti iz
tvojega ljubeznjivega srca, in naj store
rodovitno moje mlačno in suho srce, da
se bodo vse lepe rožice v njem spet
oživele po tvojem dopadenju; da najdeš
prijeten,, lepo dišeč vrt, kedar me prideš
obiskat v presv. zakramentu.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

Jezus v sv. zakramentu ogovori dušo:

Truma hudobnih me je oblegla;
prebodli so mi roke in noge, in razšteli
vse moje kosti. — O ljuba duša! poglej
z milimi in žalostnimi očmi na goro
Kalvarijo, kjer truma hudobnežev dopri-
naša strašno hudobijo. Ob, nehvaležne
stvari! Moje dobrotljive roke, katere so
vam delile tolikanj dobrot; moje dobrot¬
ljive noge, katere so me po zemlji no-

197

sile k vašemu zveličanju, zdaj neusmi¬
ljeni pribijate na križ! O neizrečena
nehvaležnost! Oh! vsaj ti, ljuba duša,
vsaj ti spoznaj in moli mojo ' ljubezen;-
varuj se greha, ki me zbode huje, kakor
žeblji, s katerimi so me bili na križ
.pribili; posebno pa se boj nevrednega
obhajila, ki me križa bolj neusmiljeno,
kakor so me hudobni Judje.

Duša odgovori Jezusu:

O moj dobrotljivi Jezus! rajši naj
nikoli več k tvoji sveti, mizi ne pristo¬
pim, kakor da bi te imela le enkrat po
nevrednem prejeti in vnovič križati.
Oh! ali svojega Jezusa hočem križati,
ki je večna ljubezen? O Jezus, varuj
me te največe nesreče! rajši naj preč
tamkaj umrjem nagle smrti, preden te
prejmem, če vidiš, da bi te imela po
nevrednem prejeti. O daj mi milost, da
vselej, kedar me povabiš k svoji sv. mizi,
pristopim s čistim in skesanim srcem,
in da te vselej, kolikor mi je mogoče,
vredno prejmem.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

198

XII. postaja.

Jezus umije na svetem križu.

Jezus y sv. zakramentu ogovori dušo:

O ljuba duša, moja nevesta! poglej,
kako na križu visim pred tvojimi očmi!
Voljno sem podal roke in noge, da so
jih hudo ranili in na križ pribili; glava
s trnjem kronana in žalostno nagnjena;
krvav pot po vsem životu; s prebodenim
srcem, bled, mrtev! Tebi v zgled, ljuba
duša! da moraš tudi ti na križu viseti
s svojim ženinom. Daj tedaj voljno
svoje roke in noge v mojo službo, če se
ti zdi tudi še tako težavno; trpi z menoj
stanovitno in ponižno, in ne žaluj pre¬
več čez svoje trpljenje, ampak raji čez
svoje grehe, kateri so krivi mojega in
tvojega trpljenja; in kedar imaš toliko
trpeti, da meniš, tla ti ni mogoče vsega
prestati, takrat pribeži pod moj križ v
mojo prebodeno stran, in premišljuj, ko¬
liko sem jaz za te trpel; potem ti bo
vse trpljenje veliko lože postalo. Ne
pozabi, preljuba moja hči! kedar me
prejmeš pri mizi božji, da sem ravno tisti
tvoj Jezus, kateri sem za te na križu
visel in umrl; glej, da boš tudi li za me

199

vse voljno pretrpela, in ko bi treba bilo,
tudi raji umrla, kakor me razžalila.

Duša odgovori Jezusu:

O moj križani Jezus! o nezmerna
ljubezen! oh, koliko si trpel, koliko si
prestal, kakošne bolečine občutil, da bi
mene zveličal! grenko smrt si storil, da
bi le nam zadobil večno življenje! In
mi, kako nevredni smo tvoje neskončne
ljubezni! kako malo si prizadevamo,
tebi podobni prihajati! O moj Jezus!
zakrament sv. rešnjega Telesa me živo
spominja vsega, kar si ti za nas storil
in trpel, in ravno v ta spomin si nam
ga dal. Oh! koliko si trpel, preden si
se nam zapustil v tem presvetem za¬
kramentu ! Iz nebes si prišel jua ta revni
svet, mnogo let si v revščini živel in v
zaničevanju, prestal si strašne muke in
.grenko smrt, da si zamogel se zapustiti
nam v presvetem zakramentu. O ljubi
Jezus! ti najlepši zgled svete petrpežlji-
vosti! za teboj bom vsak dan nosila
svoj križ, ker vidim, kako voljno prenašaš
ti svojo neizrekljivo trpljenje. Potrdi me,
o Jezus v presvetem rešnjem Telesu! po¬
trdi me v pravi potrpežljivosti, da bom

200

vredna postala tvojih obljub. Prosim pa
tudi, daj mi srečno zadnjo uro, daj mi
veliko milost, da te bom še ob koncu
svojega življenja prav vredno prejela, in
tako s teboj sklenjena prišla pred sodbo.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

XIII. postaja.

Jezusovo truplo v naročju njegove
žalostne matere Marije.

Žalostna mati Marija ogovori dušo:

Oh, ljuba duša! ljuba nevesta Jezu¬
sova! pridi sem in poglej v mojem na¬
ročju svojega ljubeznjivega ženina; po¬
glej, kaj so storili ž njim njegovi so¬
vražniki. Poglej, kako globoke rane ima
na rokah in na nogah; poglej njegovo
sveto glavo, kako je vsa prebodena in
ranjena od trnjeve krone; poglej nje¬
govo stran, kako globoka in široka rana
je vbodena. Oh, preljuba hči! premišljuj,
koliko je moj preljubeznjivi sin Jezus za
te trpel! Oh. Jurko žalostno je tudi moje
srce! z ojstrim mečem je prebodeno, ko
premišljujem, koliko je mogel moj sin

201

trpeti, in kako malo jih je. ki si njegovo
britko trpljenje prav v dobro obrnejo!
O ljuba hči! varuj se take grde nahva-
ležnosti; varuj se greha, ki je mojega
Jezusa tako strašno ranil in umoril, o
posebno pa se varuj, da ne boš kdaj
svetega obhajila po nevrednem prejela,
da mi ne boš Jezusa vnovič ranjenega
in križanega v naročje položila.

Duša odgovori žalostni materi Jezusovi:

O ljuba mati mojega preljubeznji-
vega ženina Jezusa! oh, v kakošno morje
brhke žalosti si vtopljena! Tvoje ljubez-
njive oči se hočejo vtopiti v grenkih
solzah; v tvojem žalostnem srcu tiči
ojster meč, in živo občutiš vse bolečine,
v katerih je tvoj Jezus sklenil svoje živ¬
ljenje. Da, zares! ti si kraljica vseh muče¬
nikov, zakaj toliko še nj nihče trpel.
Žalostna mati Marija! prosi za rne Je¬
zusa, da mi podeli milost, da ne bom ni¬
kdar več ponovila njegovega trpljenja in
tvoje žalosti, da se bom prav skrbno
varovala vsakaterega greha, njega prav
vredno vživala pri sv. obhajilu in njemu
in tebi zvesto služila do konca svojega
življenja.

202

Čast hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

XIV. postaja.

Jezus v grob položen.

Angelji ogovore dušo:

Oh, ljuba duša! žalostna in objokana
prideš k grobu gledat, kam so polo¬
žili tvojega preljubega ženina Jezusa.
Velika je tvoja žalost pri njegovem
grobu. Ali zaupaj in veseli se, ljuba duša!
glej, grob je prazen, ni ga obdržal,
častitljivo je vstal iz svojega groba, spet
živi in ostane zmiraj pri tebi v pre¬
svetem zakramentu.

Duša odgovori angeljem:

O nezmerna ljubezen Jezusova v pre¬
svetem zakramentu! O angelji božji, vi
izvoljeni nebeški duhovi! ki ste tukaj
okoli sv. rešnjega Telesa, okoli svojega
nebeškega kralja, kateri tukaj na stolu
svoje milosti sedi, prijazen, dobrotljiv in
pripravljen, nam milosti deliti; o vi
srečni nebeški duhovi, ki ste zmiraj pri
ljubem Jezusu, povejte mu, kako neizre-

203

Ceno jaz želim, ljubiti ga tako, kakor
on mene ljubi. Oh! moja duša je zmiraj
tako slaba in mlačna, da ga še nič prav
goreče ljubiti ne morem. Prosite tedaj,
o nebeški angelji! prosite vi ljubega Je¬
zusa, da bi me obdaroval s svojo sveto
milostjo in ljubeznijo in z vsemi čed¬
nostmi, katere so mu na meni ljube, ko
grem k njegovi sveti mizi; posebno pa,
da bi mi dodelil skesano, ponižno in
čislo srce, v katerem bo z veseljem pre¬
bival. O sprosite mi od Jezusa to milost
in to veselje, da bi ga koj vsi ljudje
tako ljubiti začeli, da bi nikdar več ne
ravnali zoper njegovo presveto voljo.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Konec.

0 Jezus, ženin vseh duš, katere te
resnično ljubijo! čast in hvala ti bodi,
da si toliko za nas storil, nas tako lju¬
bil, da si se nam zapustil v zakramentu
svetega rešnjega Telesa, v katerem vedno
Pri nas ostaneš, in naše duše hraniš za
večno življenje. O moj Jezus! iz srca

204

mi je* žal, da te nisem bolj ljubila, da
sem. toli krat te razžalila, da sem zamu¬
dila toliko velikih milosti, katere pobožne
duše prejemajo v presvetem rešnjem
Telesu. Zanaprej pa bo moja naj veča
skrb, tebe, o moj Jezus! prav spoznati,
častiti in ljubiti, in te v presvetem zakra¬
mentu prav vredno prejemati. Daj mi le
svojo sveto milost, da bom ta svoj sklep
spolnila, ker brez tvoje pomoči ne morem
celo nič dobrega storiti. Potrdi me, o
Jezus! v tvoji milosti in ljubezni, in
ohrani mojo dušo za večno življenje.
Amen.

Obiskovanje presv. rešnjega Telesa.

Dekleta, kolikorkrat pridete v cerkev, ob¬
iščite, če je količkaj mogoče, Jezusa v,svetem
rešujem Telesu. Pokleknite in pozdravljajte in
molite Jezusa, ki v tabernakeljnu zaprt prebiva.
Videle bote, da se vam bo srce prečudno omečilo,
lože se bote varovale greha, in mnogo dobrot
si bote sprosile za dušo in telo. Pokleknite po¬
tem pred altar čistega spočetja device Marije
In počastite tudi njo. — Molite kakor sledi.

Molitev pred svetim rešnjim Telesom.

Moj Bog, Jezus Kristus! ki si iz
ljubezni do nas v presvetem zakramentu
noč in dan pričujoč, in z veliko ljubez¬
nijo čakaš, vabiš in sprejemaš vse, kateri
Pridejo te obiskat, trdno verujem, da si
resnično pričujoč v presvetem zakramentu
M la rja. Ponižno te molim in spoznam
svojo veliko nevrednost, zahvalim te za
toliko milosti, ki si mi jih skazal, po¬
sebno za to, da se mi samega sebe daješ
vtem presvetem zakramentu; daje tvoja
mati, prečista devica Marija, tudi moja
Plati in moja besednica pred teboj, in
da si me zopet poklical, da te v tej
cerkvi obiščem.

O moj dobrotljivi in usmiljeni Jezus!
iz celega srca te tukaj častim in molim
v presvetem zakramentu, prvič zato, da

se ti zahvalim za tvojo toliko ljubezen;
drugič zato, da vsaj nekoliko popravim
tisto neizrečeno krivico, katero ti never¬
niki. krivoverci in malopridni katoličani
delajo v tem presvetem zakramentu';
tretjič te želim s svojim obiskovanjem mo¬
liti po vseh tistih krajih na vsem svetu,
na katerih se znajdeš v tem sv. zakra¬
mentu zapuščen brez vsega počeščenja.

Moj Jezus! ljubim te iz celega srca,
žal mi je. da sem grešila in tebe, ne¬
skončno dobroto, razžalila; trdno sklenem
v prihodnje s tvojo milostjo in pomočjo
vseh grehov in grešnih priložnosti se
varovati, da tebe, večna dobrota! nikdar
več ne razžalim. Zdaj se ti pa’ jaz, uboga
grešnica. popolnoma izročim. V tvojo sveto
voljo vdam svojo slabo voljo, v tvoje
sveto srce položim svoje revno srce, užgi
ga z ognjem svete ljubezni, in izženi iz
njega vse, kar me nevredno dela tvoje
ljubezni. Vsa želim tvoja biti, stori z
menoj in z vsem, kar je mojega, po
svoji sveti volji. Nič druzega ne iščem,
nič druzega ne želim, kakor tvojo sveto
ljubezen vedno imeti, tvojo presveto voljo
popolnoma dopolnovati. in v dobrem 4°
konca stanovitna ostati.

207

Priporočim ti pa tudi vse verne duše
v vicah, zlasti tiste, katere so bile s po¬
sebno ljubeznijo vdane temu presvetemu
zakramentu in tvoji brezmadežni Materi.
Ravno tako te tudi prosim za vse svoje
dobrotnike, za tovaršice, prijatelje in ne-
prijatelje, in za vse trdovratne grešnike,
dodeli jim duha resnične pokore.

Zadnjič pa še sklenem vse želje in
zdihljeje svojega srca z ljubeznjivimi ob-
čutljeji tvojega presvetega srca, o Jezus!
in tako sklenjene jih darujem tvojemu
nebeškemu Očetu, ter ga prosim v tvo¬
jem presvetem imenu, da jih iz ljubezni
do tebe milostljivo usliši. Amen.

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus, živo verujem, da si v pre¬
svetem zakramentu resnično pričujoč ...
Ljubim te čez vse ... Iz jubezni do tebe
so mi žal vsi moji grehi, nikoli in nikdar
Več ne bom grešila... Želim te v svo¬
jem srcu sprejeti in imeti... Ker mi pa
zdaj ni pripuščeno, te resnično prejeti,
pridi vsaj s svojo milostjo v moje srce ...
Objamem te, o Jezus! in se popolnoma
s teboj sklenem ... Ne dopusti, da bi se
kdaj več ločila od tebe! Amen.

Pozdravljenje prečiste device Marije.

Presveta in prečista devica Marija,
moja preljubeznjiva mati! jaz med vsemi
najrevniša grešnica, danes pribežim k
tebi;, zakaj ti si mati mojega Zveličarja,
kralja nebes in zemlje, najmogočniša
pomočnica za Bogom, upanje in pribe¬
žališče vseh grešnikov. — Pred teboj, o
visoka kraljica! se priklonem z velikim
počeščenjem, in te prisrčno zahvalim za
tolikanj milosti in dobrot, ki si mi jih
do zdaj od Boga sprosila; posebno, ker
si me s svojo mogočno prošnjo obvaro¬
vala peklenskega ognja, v katerega sem
zavoljo svojih grehov vržena biti že toliko¬
krat zaslužila. —- Iz srca te ljubim, moja
preljubeznjiva mati! in iz ljubezni do
tebe trdno sklenem, tebi ves čas svo¬
jega življenja zvesto služiti, tvoje lepe
čednosti posnemati, in si prizadevati,
kolikor mi ho mogoče, da tudi druge
na to pripravim, da le bodo ljubili in ti
služili. — Za Jezusom, tvojim ljubim
Sinom, postavim na te svoje največe za¬
upanje in posebno s tvojo pomočjo upam
zadobiti večno zveličanje. — Vzemi me
v število svojih otrok, o mati milosti
božje! in ohrani me vseh sovražnikov

209

moje duše. Zadobi mi s svojo mogočno
prošnjo, da me Bog reši vseh skušnjav,
ali pa mi sprosi potrebno moč, da bom
zamogla do konca svojega življenja vse
svoje skušnjave premagati, Sprosi mi
tudi duha resnične pokore in stanovitno
poboljšanje življenja; sprosi mi gorečo
ljubezen do Jezusa in zvesto posnemanje
njegovih presvetih zgledov; sprosi mi
tudi srečno smrt in milostljivo sodbo
božjo. Za vse to te prosim, moja preljuba
mati! ne zavrzi moje prošnje, pomagaj mi
v življenju in v smrti; skaži nad menoj,
da si res moja mati; skazi, da si. najboljša
mati, da nobena mati ne skrbi za svoje
otroke tako ljubeznjivo, kakor ti, o ne¬
beška mati! skrbiš za svoje zveste otroke.
Če tudi katera posvetna mati pozabi svoje
dete, da se ga ne usmili; me pa ti, o
milostljiva mati nebeška! nikoli nikar ne
pozabi. Prosi tako dolgo za me Boga,
dokler me ne vidiš v nebesih. Tamkaj te
bom potlej večno častila in hvalila, iti za
Jezusom bom tebi hvalo dajala za ne¬
skončno srečo večnega zveličanja. Amen.

Cešeeno, hvaljeno in visoko spoštovano
bodi presveto rešnje Telo — in brez¬
madežno spočetje device Marije!

Družb. bukv. 14


Sveti križev pot

Začetek in vrednost sv. križevega pota-

xj>ere se, da Marija devica, potem ko je bn
Jezus v nebesa šel, je ves čas svojega živ¬
ljenja obiskovala tiste kraje, na katerih je njen
Sin trpel in čudeže delal. Tudi pobožna Marija
Agreda pripoveduje, da Marija, naša preljuba
mati, ni nikoli prenehala obiskovati tistih svetih
krajev, in da je ondi z žalostnim srcem pre¬
mišljevala, kako grozovitne muke je njen Sin
trpel. Po tem takem se sme reči, da Marija
devica je naj prva obiskovala sv. križev pot m
ona je začela to pobožnost.

Kako dobro da je, moliti sv. križev p ( h
ali premišljevati trpljenje našega Gospodu
Jezusa Kristusa, so vsi sveti učeniki enakih
misel. Sv.  Bernard  pravi: .,XiČ ne mori
našega srca bolj očistiti grehov,

211

ne more huje pokrotiti našega p o že¬
len j a; ni c nas ne more močneje pri¬
ganjati k dobremu, kakor živo in
večkratno premišljevanje Jezusovega
britkega trpljenja in njegovih krva¬
vih ran“. In sv. Albert uči, da premišljevanje
Kristusovega trpljenja je bolj zaslužijivo, kakor
ve bi se kdo celo leto ob suhem kruhu postil,
do krvi bičal, ali bos šel na božjo pot v svete
dežele.

Rimski papeži so pa tudi mnogo odpust¬
kov dodelili vsakemu, kdor s skesanim srcem
moli sv. križev .pot, Iločeš odpustke zndobiti.
moraš: 1. V stanu milosti božje biti; torej
vselej prej obudi srčno žalost nad svojimi grehi.
^ Moraš vselej prej namen storiti, premišljevati
Kristusovo trpljenje, da bi zadobila odpustke
za se in za verne duše v vicah. 3. Pri vsaki
postaji poglej na tablo, kaj je na njej naslika-
lle ga, in prav živo si pred oči postavi svojega
Jezusa, kaj in kolikanj da trpi.

Pri nekaterih postajah zadobijo se -popolni
°dpustki; ker pa nihče ne more zadobiti sam
za-sc več, kakor le jcdcn popolni odpustek,
torej

prvi popolni odpustek obrni sebi v prid,
druge pa daruj Bogu za duše v vicah, naj že
10  za dušo rajnega'očeta ali matere, brata ali
s estre, prijatelja ali katerega druzega.

14 *

212

Molite v.

Začni, prosimo, o Gospod! s svojim
Duhom naša dejanja in spremljaj jih s
svojo pomočjo, da se vse naše molitve
in dela vselej s teboj začnejo in v tebi
začete končajo. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Oli pridite stvari!

Kaj, glejte, se godi;

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi.

Darovanje.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in ne¬
skončna milost. Žal mi je iz celega srca,
da sem tebe, o naj veča dobrota, kedaj
razžalila. Darujem ti ta sveti križev pot
k tvoji časti v spomin tistega težavnega
pota. po katerem si hodil zavoljo mene
uboge grešnice. Želim zadobiti vse od¬
pustke, kateri so od cerkve podeljeni
za obiskanje svetega križevega pota;
torej tudi želim, vse tako opraviti, kar
in kakor je potrebno v zadobljenje od¬
pustkov. Darujem ti pa, o Jezus! te od¬
pustke v lastno zveličanje in za verne
duše v vicah, posebno za., in te

213

ponižno prosim, daj mi po tem križevem
potu doseči v tem življenju tvojo milost,
Po smrti pa večno zveličanje. Amen.

Razbičan zapij uvan,

In kronan, zasramVa«,

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno v smrt izdan.

I. postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet

odrešil.

Premišljuj prečudežno ponižnost svoj ega ne¬
dolžnega Jezusa, s katero je krivično sodbo brez
As ega izgovarjanja poslušal in sprejel. Tvoji
pehi so tiste lažnjive in krive priče, katere so
|° sodbo podpisale. Hudoba tvojega jezika, s
J'poro s } se  velikokrat pregrešila zoper Boga in
'bžnjega, je sodnika oslepila, daje  nedolžnega
; ezu sa k smrti obsodil. Obrni se tedaj k njemu;
jokaj in zdihni bolj s srcem, kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni

214

ubogi grešnici. Kaj! za tako grešno,
nagnjusno stvar, kakor sem jaz, boš ti,
moj Jezus, ječo, vrvi, verige in tepenje
trpel, in se dal obsoditi k taki grozo-
vitni smrtih Oh, to je več ko zadosti,
da se moje trdo srce raztopi in britko
objokuje vse pregrehe in hudobije, ka¬
tere sem storila s svojim jezikom. Ob¬
žalujem jih tedaj in kličem k tebi: O
moj Jezus, usmiljenje! Usmiljenja in
milosti te prosim, o Jezus!

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Glej, križ mu nalože,

Na ranjene rame;

Oh, Jagnje božje gre,

In nese vseh dolge.

II. postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

M. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ih Ker si s svojim križem svet
odrešil.

215

Premisli, s kolikim veseljem in s kako
radovoljnim srcem tvoj dobrotljivi Jezus sveti
križ objame, in kako potrpežljivo prenaša
tepenje in suvanje divjega ljudstva. Ti pa
polna nevolje in nepotrpežljivosti bežiš pred kri¬
žem, kolikor je mogoče! lvaj ne veš, da brez
križa nr mogoče, zadobiti nebeškega veselja?
pbjokaj tedaj svojo slepoto; obrni se k svo¬
jemu Gospodu; zdilini in reci:

. Ne tebi, o Jezus! ne tebi, ampak
meni se spodobi križ. O težki križ, ka¬
terega so ti naložili moji grehi! O lju-
beznjivi Jezus! dodeli mi milost in moč,
da voljno pretrpim vse križe, katere sem
zaslužila s svojimi grehi. Stori, da bom
svoj križ voljno objela in enkrat vsa tebi'
vdana se iz sveta ločila. Daj mi tako
ljubezen do križa, da bom vsak čas s
tvojo služabnico, sv. Terezijo, želela:
trpeti ali umreti — umreti ali trpeti.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

. Opešal je v močeh,
Podre ga križ, naš greli;
Vtopljen v sveta dolgeh,
Leži potrt na tleh.

216

III. postaja.

Jezus pade prvikrat pod križem.

il.  Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

f&. Ker si s  svojim križem svet
odrešil.

Poglej in pomisli, kako tvoj Jezus, zavoljo
tolikanj prelite krvi ves oslabljen, pade na tla.
Oh, kako ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo
in suvajo! In vendar ni nijedne nevoljc slišati
iz njegovih ust. Ti si pa vsa nevoljna, ako
občutiš le kak majhen križ, ako slišiš le eno'
krivo besedo. Oh, odpovej se svoji nepotrpež-
ljivosti, napuhu in prevzetnosti in zdihni k
Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! glej, jaz revna
in zavržena grešnioa klečim pred tvojimi ’
nogami. Oh, kolikokrat in v kako ve¬
like grehe sem padla! Kolikokrat se v
globočino hudobije vgrežnila! O Jezus!
stegni svoje rame in podaj mi svojo roko.
Pomoč, o Jezus! Pomoči pri tebi iščem,
da buves čas svojega življenja v nijeden
smrtni greh več ne padla, in tako ob
smrtni uri zveličanje upati zamogla.

217

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Oh, žalostni spomin!

Ko sreča Mater Sin;

Ji gre moč bolečin,

Do srca globočin.

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet

odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je ob-
dutilo srce Jezusovo- s kakošno grenkostjo in
žalostjo je bilo napolnjeno srce Marijino, ko
sta se srečala! Poslušaj nehvaležna duša. „Kaj
ti je storil moj Sin.?.“’ kliče k tebi Marija.
»Kaj ti je storila moja mati'?" vpraša te Jezus.
» ( , V zapusti že vendar enkrat svoje pregrehe,
Zf tvolj 0  katerih midva toliko žalost in muko
trpiva 1 *. O grcšniea, kaj praviš na to? Zdilini
v  svojem srpu ter reci:

O Božji Sin Marije, o presveta mati
mojega ljubeznjivega Jezusa, vsa spo-

218  -

korjena in ponižana klečim pred vajnimi
nogami. Jaz sem tista izdajalka! s
svojimi grehi sem ostrila meč, ki je
ranil vajino srce. Oh. žal mi je iz
celega srca; prosim vaju. odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po
svojem prevelikem usmiljenju dodelita
mi milost, da ne bom vaj no grenko
trpljenje in žalost noč in dan premišlje¬
vala in objokovala.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas o Gospod! usmili
se nas!

Omagal Jezus je
Od teže križeve:

O Simon, prosim te,
lS T e brani križa se.

V. postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

M. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet
odrešil.

219

Spomni se, da si ti tisti Simon, ki si vsa
v dana nečimernosti tega sveta in željam mesa.
Svojih križev ne nosiš iz ljubezni do Jezusa,
ai *ipak z veliko nevoljo, ker se jih iznebiti ne
moreš. Oh, zbudi enkrat svoje srce in usmili
' Se  svojega tako obloženega Jezusa. Objemi
zadovoljno vse križe, katerekoli ti pošlje Oče
nebeški. Skleni vse zopernosti ne samo potrpež¬
ljivo nositi, ampak še tudi Bogu za nje hvalo
bajati. Moli tedaj in reci:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim se ti
za. premnoge priložnosti, katere mi daješ,
da bi zamogla za te trpeti in za se kaj
zaslužiti. O moj Bog! daj mi milost, vse,
kar se mi v tem življenju britkega pri¬
godi, s potrpežljivim srcem prenesti in
s i s tem večno veselje zaslužiti. Stori,
0  Jezus, da tukaj s teboj jočem in
trpim, enkrat pa se v nebesih večno s
teboj veselim.

Oče naš: Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Zdaj s prtom Jezusa
Otre Veronika;

V spomin obraz ji da
Trpljenja britkega.

220

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

li Ker si s svojim križem svet
odrešil.

Poglej in premisli na tem prtu presveto
obličje svojega usmiljenega Jezusa. Oh, vendar
ga ljubi, in s to ljubeznijo vtisni v svoje srce
njegov obraz! O kako srečna boš, ako boš
z Jezusovim obrazom v srcu živela in ž njim
v večnost stopila. Da to milost zadobiš, obrni
se k njemu in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim tem
vtisni v moje srce podobo svojega sve¬
tega obličja, da bom brez nehanja na
tebe mislila, noč in dan tvoje grenko
trpljenje pred očmi imela in svoje grehe
objokovala. O Jezus! s kruhom brhkosti
hočem siliti svojo dušo, in s spokornimi
solzami jo napajati ves čas svojega živ¬
ljenja.

Oče paš,. Češčena si Marija. Čast bodi.

221

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Slabosti ves prevzet
Poti križem pade spet;

O jenjaj grešni svet,

Ponavljat’ greli preklet.

VII. postaja.

Jezus pade drugikrat pod križem.

J.  Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

J£. Ker si s svojim križem svet
odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Odrešenik in
Gospod, zopet na zemlji leži, ves slab od pre-
V( dikih bolečin in zaničevan od sovražnikov.
Premisli, da je tvoja prevzetnost Jezusa potrla
j>1 na tla vrgla; tako neizrečeno mu je zoperna
Hi težavna. Zapusti tedaj svoj napuli in ne
bodi več tako prevzetnega srca. Spokori se in
okleni, zanaprej Jezusovo ponižnost posnemati.
Reci s skesanim srcem:

O nikdar zadosti hvaljeni Jezus!
vidim sicer, da na zemlji stegnjen ležiš,
Vendar te molim in častim, kakor svo-

222

jega mogočnega, večnega Boga. Prosim
te, poteri moj napuh, odvzemi od mo¬
jega srca vso prevzetnost, da bom svojo
nečimernost spoznala, vsako zasramo¬
vanje ponižno sprejemala, in s tem za¬
služila milost, da s teboj ponižana na
zemlji, bom enkrat tudi s teboj povišana
v nebeškem kraljestvu.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Usmiljene žene!

Ne jokajte za me;

Točite le za se

Spokornih src solze.

VIII. postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
P. Ker si s svojim križem svet
odrešil.

223

Premisli ia preudari v svojem srcu, kako
zelo ti je treba žalovati in jokati. Prvič zavoljo
svojega ljubeznjivega Jezusa, ki zavoljo tebe
toliko trpi. Drugič čez samo sebe, ker si še
zrnirom tako nehvaležna, da ne nehaš, njega
žaliti. Kako zamoreš še tako trdovratna ostati,
-če premisliš, kaj on za te trpi? Poglej, kako
milostljiv in ljubeznjiv se Jezus skaže žalost¬
nim ženam! Obrni se tudi ti k njemu z za¬
upanjem in reci z objokanim srcem:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako je
mogoče, da se moje srce od žalosti ne
raztopi? Solz. o Jezus! te prosim, solz
Prave pokore in prisrčnega usmiljenja,
da tudi jaz deležna postanem tistih mi¬
losti, katere si skazal žalostnim ženam.
O Jezus, ne obrni od mene svojih mi¬
lostljivih oči; ampak z usmiljenjem ozri
se na mene ubogo grešnico, da bom
zadnjo uro tudi jaz tebe polna tolažbe
videti zamogla.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.

224

IX. postaja.

Jezus pade tretjikrat pod križem.

y. Molimo te, Kristus, in te hvalimo, j

||

It. Ker si s svojim križem svet j
odrešil.

Premisli, s kako veliko bolečino je Jezus j
že tretjikrat pod križem padel. Oh, kako vendar
judje in ajdje to krotko ovčico, kakor stekli
volkovi, suvajo, trgajo in sem ter tje po trdem j
kameliji vlačijo. O nesrečni greh, kako hudoben •
si, da celo Sina božjega tako grozovito mučiš!
Grešnica, ali ne bo tvoj ves potrti in tako gro¬
zovito mučeni Bog tvojih solz vreden? Oh,
reci tedaj z žalostnim srcem:

Vsegamogočni Bog! ki nebo in zemjo
z enim prstom držiš, kdo te je tako
neusmiljeno na zemljo vrgel ? Oh, nihče # !
drugi, kakor moje pregrehe, v katere
tolikokrat padem. Od grehov ne jenja
moja hudobnost, in ž njimi se množi
tvoje trpljenje! Ali poglej, o Jezus! pri
tvojih nogah zdaj klečim s skesanim
srcem in trdno sklenem, svoji hudobiji

konec storiti. V žalosti svojega duha ti
obljubim: nikdar več nočem grešiti, o
^oj Bog, nikdar več!

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Ko pride na goro,

Ga slečejo grdo;

Pijačo mu dajo,

Ostudno in grenko.

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu želča piti dajo.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet

odrešil.

Premisli duša, kako Jezusa, ki je zvunaj
tla  svojem životu že ves ranjen, še znotraj
‘ UUc, jo z grenkim želčem. Poglej, kako on
"ffarnnost, nespodobnost in gizdavost tvojega
-'Ja plačuje s svojo nagoto in želčem tvojo
P°žrešnost. Ali zamoreš svojega Jezusa brez
l,s iniljenja pogledati? Oh, vrzi se k nogam
■' n jega slečenega Jezusa in reci k njemu:

D nuh. bukv. 15

226

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med teboj in med menoj. Ti
.si' ves ranjen, poln grenkosti in s krvijo
pokrit; jaz pa vsa nečimerna, polna
sladnosti in veselja, ali vsaj taka želim
biti. Oh jaz nisem na pravem potu. 0
Jezus! spravi me ti na pravo stezo.
Stori, da mi bodo vse nečimernosti tega
sveta grenke in zoperne, in le hoja za
teboj prijetna in sladka, da bom tako
vredna, s teboj večno veselje vživati.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas.

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge,

In žreblji mu nove
Še rane narede.

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

y.  Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
!£. Ker si s svojim križem svet
odrešil.

227

Premisli neizrečene bolečine, katere je ob¬
čutil dobrotljivi Jezus, kedar so rabelj ni nje¬
govo meso, njegove kite in žile z žreblji pre*
bodli. Ob, kako je to, da se tvoje srce od
žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno mučijo tvojega Zveličarja!
^saj zdaj naj te solze oblijejo; obžaluj svoje
grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje srce strah pred gre¬
hom in ljubezen do tebe. In ker so moji
grehi tisti žreblji, kateri so tebe na križ
Pribili, stori s svojo milostjo, da bodo
v se moje hude misli in želje in občutki
n a tvoj križ pribiti in tamkaj umorjeni,
Ja bom v življenju in smrti s teboj
križana tudi v nebesih s teboj večno
kraljevati zamogla.

Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
. s e nas!

Na križu tam visi,

Oh, sveta teče kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

15 *

228

XII. postaja.

Jezus mnrje na križu.

f.  Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

i£. Ker si s svojim križem svet
odrešil.

Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svo¬
jega z žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej
njegovo bledo obličje; poslušaj, kako prosi
odpuščenja tistim, ki ga križajo in žalijo. Raz¬
bojniku na desni strani obljubi nebeško kra¬
ljestvo, svojo mater izroči Janezu, svojo dušo
priporoči nebeškemu Očetu, in poslednjič umrje
z nagnjeno glavo. Tako je tedaj umrl moj Jezus?
Da, res! umrl je na križu, in zavoljo mene je
umrl. O moja duša! kaj boš zdaj počela? Ob,
ne hodi proč, kakor le s ponižanim in potrtim
srcem. Objemi križ in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz vem
in spoznam, da so moji grehi tisti ra-
beljni, kateri so tebe tako neusmiljeno
umorili. Ne ene milosti nisem vredna,
ker sem tudi jaz tebe križala. Ali ko¬
liko veselje in upanje občuti moja duša,
kedar te slišim prositi tudi za tiste, ki

so tebe križali. Kaj hočem torej za te
storiti, ker si ti toliko za me storil?
Poglej, o Jezus, pripravljena sem in
v oljna, odpustiti vsem, kateri so me
kedaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo
P T oje ljubezni odpustim vsem, jih iz srca
objamem in jim želim skazati vsakoršne
dobrote; zato pa tudi upam na smrtno
Ur o slišati tvoj veseli glas: Še danes

boš z menoj v raju!

Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
s e nas.

Marija, k teb’ hitim,

Tvoj’ga Sina častim;

Z vama, dokler živim,

Rad jočem in trpim.

XIII. postaja.

Jezusa s križa snamejo in Mariji v
naročje položijo.

M. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
I>. Ker si s svojim križem svet

230

Premisli, kako oster je bil meč, ki je
prebodel srce žalostne matere Marije, kedar
je mrtvo telo svojega Sina v naročje vzela.
Videla ga je vsega ranjenega in krvavega. O
kakošno žalost in bolečino je ona tačas ob¬
čutila v svojem srcu! Kateri meč pa je bil
tako oster, da je prebodel njeno srce? Ob,
tvoj greh je bil, ki je Jezusu življenje vzel in
Marijino srce tako močno ranil. Objokuj tedaj
ta hudobni greh, skleni svoje solze s solzami
žalostne matere Marije, in zdihni k njej tako:

O kraljica vseh mučenikov, kedaj
bom spoznala, kedaj prav zapopadla
tvojo žalost in trpljenje ? Kedaj bom za-
dobila milost, tvojo žalost v svojemu
srcu nositi in s teboj trpeti? O velika
Gospa! sprosi mi milost, da noč in dan
žalujem nad svojimi grehi, kateri so
tebi toliko žalost napravili; da bom vsa
skesana in spokorjena, v zaupanju in
ljubezni do tvojega božjega Sina umrla
in po smrti s teboj večno živela.

Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas.

Za nas umrlega
Molimo Jezusa;

In položimo ga
V grob svojega srca.

231

XIV. postaja.

Jezusa v grob položijo.

y. Molimo te. Kristus, in te hvalimo.

1£. Ker si s svojim križem svet

odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in
Jokanje Magdalene, Janeza in drugih pobožnih
duš, kcdar so jim Jezusa vzeli in v grob po¬
ložili. Zlasti pa si k srcu vzemi britko in grenko
žalost Marije, njegove matere, kcdar so ji nje-
»ega ljubeznjivega Sina iz naročja vzeli. V
Premišljevanju lete njene žalosti se moraš res
sramovati, tia si bila pri obiskovanju tega kri¬
ževega pota tako mrzla in neobčutljiva. Oh,
na j se razjoka tvoje srce vsaj pri zadnji jro-
staji. Poljubi s spoštovanjem kamen svetega
poba; položi v duhu va-nj svoje srce, in po¬
zdravi pobožno Jezusa v grobu, rekoč:

O usmiljeni Jezus! ki si krvavi kri¬
žev pot storil iz ljubezni do mene, rno-
*‘ lr b častim in hvalim te v grobu leže¬
čega. Želim in hrepenim, imeti te v
srcu zaprtega, da hi s teboj sklenjena,
P° tem svetem križevem potu k novemu

232

življenju vstala in se v tvoji milosti iŽ
tega sveta ločila. Po zasluženju tvojega
trpljenja, katero sem /daj premišljevala,
dodeli mi, da bo moja popotnica na
zadnjo uro tvoje presveto režnje Telo;
moje zadnje besede: Jezus, Marija,

Jožef! in moj poslednji zdihljej: Oče, v
tvoje roke izročim svojo dušo! Daj mi
z živo vero, s trdnim upanjem in z go¬
rečo ljubeznijo, s teboj in zavoljo tebe
umreti in po smrti s teboj na večne
čase veselo živeti.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

O Jezus, hvala /daj
Ti hod’ in vekomaj,

Po tvoji smrti daj
Nam priti v sveti raj !

Sklep.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s katero si svojega Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal,
in s katero je on po svojem britkeni
trpljenju in grenki smrti mene odrešil,
. ti darujem ta sveti križev pot, katerega

233

sem zdaj s tvoja milostjo obiskala. Sprejmi
to moje pobožno opravilo k povišanju
tvoje časti, v zahvalo za vse meni in
drugim podeljene milosti, za odpuščenje
grehov celega sveta, za pomoč vernim
dušam v vicah, zlasti za tiste, za katere
sem se v začetku moliti namenila. O
milostljivi Oče nebeški! glej na obličje
Kristusa, svojega Sina, sliši glas njegove
svete krvi, in hodi milostljiv meni ubogi
grešnici. Amen.

Oče naš. Češ^ena si Marija. Čast bodi.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus
Kristus in njegova žalostna mati Marija!


Bazne litanije.

Litanije vseh svetnikov.

ospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,
Sv. Mihael,'

prosi za nas!

Sv. Gabrijel,
Sv. Rafael,


<n

C/J


235

Vsi sveti angelji in nadangelji, prosite
za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov, prosite
za nas!

Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

Sv. Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za nas!
Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matej,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti, prosite
" za nas!

Vsi sveti učenci Gospoddvi, prosite za
nas!

Vsi sveti nedolžni-otroci, prosite za nas!

prosi, za nas

j i

23G

d

N

cS m
.ti cs
m c
o

prosi za nas!

Sv. Štefan,

Sv. Lavrencij, prosi za nas
Sv. Vincencij,

Sv. Fabijan in Sebastijan,

Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozma in Damijan,

Sv. Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučeniki, prosite za nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrozij,

Sv. Avguštin.

Sv. Hijeronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovalci, prosite
za nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv. Antonij,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard, prosi za nas!

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, prosite za
nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

Sv. Marija Magdalena,,prosi za nas!

237

j; prosi za nas!

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija.

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, prosite za
^ nas!

Vsi svetniki in svetnice Božje, prosite
za nas!

Godi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Gospod!

Godi nam milostljiv, usliši nas. o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

^ e ze, sovraštva in vse hude volje,

Guha nečistosti,

i re ska in hudega vremena,

Sifc

_ potresa,

Vuge, lakote in vojske,

Večne smrti.

Go skrivnosti svojega svetega včlo-
večen j a,

l o  svojem prihodu,

Go svojem rojstvu,

o

p.

m'

o

O

o

m

238

Po svojem krstu in svetem postu,
Po svojem križu in trpljenju,

Po svoji smrti in svojem pokopu,
Po svojem svetem vstajenju,

Po svojem čudežnem vnebohodu,
Po prihodu tolažnika svetega Duha,
Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

Da 'sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da krščanskim kraljem in oblastni¬
kom mir in pravo edinost podeliš,
Da nam cesarja obvaruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi
potrdiš in obdržiš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

>V2

ih

O) —•

cr?

o d

cn

O

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;

prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

Molitve po litanijah.

Psalm 69.

OBog! pridi mi na pomoč; Gospod!
hiD mi pomagat.

Osramoteni naj bodo, in naj se sra¬
mujejo, ki zalezujejo mojo dušo.

240

Odstopijo naj in sram jih bodi, ki
mi hočejo hudo.

Odstopijo naj precej osramoteni, ka¬
teri. se mi posmehujejo.

Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se
veselijo in v tebi radujejo.

Vselej naj rečejo: Visoko hvaljen
bodi Gospod! kateri ljubijo tvoje od¬
rešenje.

Jaz pa sem revež in siromak; Bog,
pomagaj mi!

Moj pomočnik in moj odrešenik si
ti; Gospod! nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu, in Sinu, in sve¬
temu Duhu; kakor je bilo v začetku,
in zdaj, in vselej in na večne čase.
Amen. ^

V. Pomagaj svojim služabnikom.

IG Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod, močen turen-

IG Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik
pri nas.

IG In otrok krivice naj se ne loti,
nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po
naših grehih.

241

Ij:. In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

Molimo za našega papeža I.

ti. Ohrani jih, o Gospod! oživljaj
111  osrečuj jih na zemlji, in ne daj jih v
v oljo njihovih sovražnikov.

v. Molimo za našega škofa I.

1). Gospod! ohrani in varuj jih
Vs ega hudega.

y. Molimo za našega cesarja J.

1£. Ohrani c Gospod, našega ce-
Sar ja, in usliši nas na dan, ko za njih

Prosimo.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

I). Povrni, Gospod, milostljivo ža¬
lijo svojega imena večno življenje vsem,
kateri nam kaj dobrega storijo.

V. Molimo za verne mrtve.

1^. Gospod, daj jim večni mir in
P°hoj, in večna luč naj jim sveti.

y. Naj počivajo v miru.

N- Amen.

. V- Molimo za svoje brate, katerih'
M tukaj.

N- Pomagaj svojim služabnikom, ki
tebe zaupajo, moj Bog!

y. Posiji jim, Gospod, pomoč iz
Sv etišča.

Družb. bukv.

16

242

K. In varuj jih s Sijona.
y. Gospod! usliši mojo molitev.

I£. In moje vpitje naj pride k tebi.

Molimo!

O Bog, ki ti je lastno, usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služabnike,
katere grehov veriga veže, milost tvoje
dobrote odveže.

Usliši, prosimo, o Gospod, našo po¬
hlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬
ljivo z odpuščenjem vred mir podeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš
vseh grehov in odrešiš šib, katere ža¬
nje zaslužimo.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, poglej milostljivo na prošnjo
k tebi kličejočega ljudstva, in šibe tvoje v
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
odvrni.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili
se svojega služabnika našega papeža U
in vodi njih po potu večnega življenja)
da bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi
prijetno, želeli, in z vso močjo storili'

243

O Bog, pastir in vladar vseh vernih!
glej milostljivo na svojega služabnika
Našega škofa I, ki si jih pastirja naše I.
škofije postavil; dodeli njim, da tistim,
čez katere so postavljeni, z besedo in
dejanjem k dobremu služijo, in tako s
čredo, ki jim je izročena, večno živ¬
ljenje dosežejo.

O Bog, varuh vseh kraljestev, po¬
sebno pa Avstrijanskega cesarstva, podeli
svojemu služabniku našemu cesarju L,
v oj o moč, s katero se sovražnik pre¬
laga. spoznati in častiti, da bodo, ker
so po tvoji volji cesar postali, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočni.

O Bog, od katerega izhajajo svete
^Ije, dobre misli in pravična dela, daj
spojim služabnikom tak mir, ki ga svet
dati

ne more, da bodo naša srca tvojim
Napovedim vdana, in časi s tvojo po¬
močjo brez straha pred sovražniki varni
111  mirni.

O Bog! užgi naša srca z ognjem sve-

Buha, da ti bomo s čistim telesom
slnžili in z očiščenim srcem dopadli.

O Bog, stvarnik in odrešenik vseh
Vei 'nib! dodeli dušam svojih služabnikov
J d služabnic, da odpuščenje, ki so ga

IG*

244

vselej želeli, po bogaboječih prošnjah
dosežejo.

Začni, prosimo. Gospod! s svojini
duhom naše dejanje, in spremljaj ga s
svojo pomočjo, da se vse naše molitve in
dela vselej iz tebe začnejo in v tebi
začete končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo-
duješ čez žive in mrtve, in se usmiliš
vseh, katere iz vere in dobrih 'del za
svoje spoznaš, prosimo te pohlevno,
da vsi, za katere smo se namenili
moliti, kateri so še pri življenju, ali so
se že iz tega sveta ločili, po prošnjah
vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote
odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo.
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu, kateri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.*)

*) Pri procesijah na sv. Marka dan in križev
teden se litanije tukaj končajo s sledečim sklepom:

V.  Gospod z vami.

Odg.  In s tvojim duhom,

V.  Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas uslisi-

Odg.  Amen,

V.  In vernih duše naj po milosti božji počivajo
v miru.

Odg.  Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. (Petkrat.)

245

Za vse potrebe krščanstva.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne
milosti naše reve in nadloge. Usmili se
Vseh vernih kristjanov, za katere se je
tvoj edinorojeni .Sin, naš Gospod in Zve¬
ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v
r °ke dal, in je tudi svojo drago kri na
lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu’
Jezusu Kristusu odvrni, milostljivi Oče!
z aslužene šibe, sedanje in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dra¬
ginjo, bolezni in žalostne, revne čase.

Razsveti in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in
gosposke, da nas bodo na vse to na¬
peljevali. kar zamore k tvoji božji časti,
^ našemu zveličanju in k miru in sreči
v§ ega krščanstva pripomagati.

Dodeli nam, Bog miru, pravo edi¬
nost v veri, brez vsega razdrtja in
ločitve. Preobrni naša srca k pravi po¬
dori in poboljšanju našega življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnosti,
da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci
v  življenju in v smrti prijetni in do¬
padljivi.

246

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatelje in neprijalelje,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mrtve.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod, vse naše dejanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smrt. Daj nam tvojo milost tukaj
"uživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi
doseči, da te bomo v večnem veselju
in zveličanju hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče, po Jezusu
Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu
našem iri Odrešeniku, kateri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas.

Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. (Trikrat.)

K presvetemu rešnjemu Telesu.

(Kedar je izpostavljeno.)

A v . Kruh z nebes si jim dodelil.

I). Kateri ima vso sladkost v sebi.

Moli  m o.

O Bog! kateri si nam v prečudežnem
zakramentu spomin svojega trpljenju

247

zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Krvi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja
Vedno v sebi čutimo. Kateri živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj do'
Vekomaj. Amen.

Molitve o raznih potrebah.

1. Ob hudi uri.

Če vidiš ali slišiš, da se bliža hudo vreme, ne
P°zabi moliti. Si v postelji, vstani; si doma, poklekni
la  prosi tudi druge, da pokleknejo s teboj vred, in moli:

k V . Naša pomoč je v imenu Gospo¬
dovem.

Ik Ki je vstvaril nebo in zemljo.

j.  Skaži nam, o Gospod! svojo milost.

$. In dodeli nam svoj blagoslov.

y.  Nič naj ne opravi sovražnik
zoper nas.

R. In otrok krivice naj se ne Joti,
nam škodovati.

y. Ne boš svojih darov odtegnil
njim, ki nedolžno žive.

]£. Gospod vojskinih trum, blagor
človeku, ki v tebe zaupa.

y.  Gospod, usliši mojo molitev!

bk In moje vpitje naj pride k tebi!

248

Molimo.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži,- ozri se milostljivo na prošnjo-
k tebi kličejočega ljudstva in šibe svoje
jeze, ki jih -za svoje grehe zaslužimo,
od nas odvrni.

Prosimo, Gospod! preženi od svoje
hiše duhovno hudobo, in odvrni ze¬
meljsko napako hudega vremena.

Vsegamogočni, večni Bog! priza¬
nesi nam, ki se bojimo; bodi nam mi¬
lostljiv, ki prosimo, da nas po škod¬
ljivem. ognju v oblakih, in po silnem
viharju žuganje hudega vremena napelje,
tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in
morju zapovedal, in je bila velika tihota,
usliši prošnje svojega ljudstva in dodeli,
da. po tem znamenju svetega f križa
preide vse divjanje hudega vremena.

Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki
nas s tepenjem zdraviš, in z odpu¬
ščanjem ohranjuješ, dodeli, te prosimo,
da se v miru zaželjenega potolaženja
razveselimo, in dar tvoje dobrote vselej
. vživarno. Po Gospodu našem itd.

Zdaj pa z blagoslovljeno vodo naredi tri križe i"

reci: Blagoslov vsegamogočnega Boga t

249

Očeta in f Sina in sv. f Duha naj pride
čez te oblake in zažene od njih vso
sovražno moč. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

2. Ob suši.

Bog! v katerem živimo, se gibljemo
in smo, dodeli nam potrebnega dežja,
da v časnih rečeh potrebno pomoč do¬
sežemo, in s toliko večim zaupanjem
Večnih dobrot prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, ki v svojih nadlogah v tvojo milost
zaupamo, nas tvoja pomoč vedno ob¬
varuje vseh nevarnosti.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega
dežja, in suho obličje zemlje z nebeškimi
Potoki milostljivo namoči. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

3. Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali in pokora
Potolaži, ozri se milostljivo na prošnje
k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe žaslužimo,
°d nas odverni.

250

Usliši nas, o Gospod! ki k tebi zdi¬
hujemo, in dodeli nam, te prosimo, lepo
vreme, da, ker za svoje grehe po pravici
trpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo
dobroto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo
dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam
svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

4. 0 slabi letini in lakoti.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas odvežeš
vseh grehov, in odrešiš šib, katere za
nje zaslužimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in lakoto milostljivo od¬
vrni, da umrljivi človek spozna, da po
tvoji jezi take šibe pridejo in po tvoji
milosti odidejo.

Tebi podvrženo ljudstvo, ki zavoljo
svojih grehov lakoto trpi, Gospod! mi¬
lostljivo k sebi spreobrni, ki si rekel,
da bo tistim vse privrženo, kateri iščejo
tvojega kraljestva. Ki živiš in kraljuješ itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

251

5. Ob mrenju in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na
prošnje svete. in častitljive božje po¬
rodnice Marije, vselej device, in svetega
Sebastijana mučenika in vseh svetnikov,
svoje ljudstvo reši strahu svoje jeze, in
otmi po obilnosti svojega usmiljenja.

Skaži milost, Gospod! našim po¬
nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in
telesne bolezni, da odpuščenje prejmemo
in se vedno tvojega blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in kugo in mrenje mi¬
lostljivo odvrni, da umrljivi človek spo¬
zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo,
in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu
našem itd.

. Oče naš. Češčena si Marija (petkrat),
6. Ob živinski kugi.

O Bog! kateri si človeku tudi ne-
nmno živino pri delu v pomoč dal, po¬
hlevno prosimo, da nam živali, brez
katerih človeški rod ne more živeti, pri
naših potrebah ne pustiš poginiti. Po
Gospodu našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

7. Ob vojski.

Bog! kateri vojske potiraš, in na¬
sprotnike tistih, ki v te zaupajo, z močjo
svoje hrambe premaguješ, pomagaj svojim
služabnikom, ki tvoje milosti prosijo, da
svojih sovražnikov silo zataremo, in tebe
z neprenehano hvalo častimo.

Bog! od katerega izhajajo svete želje,
prave misli in pravična dela, daj svojim
služabnikom tak mir, ki ga svet nč
more dati, da bodo naša srca tvojim
zapovedim vdana, in časi s tvojo po¬
močjo brez strahu pred sovražniki varni
in mirni.

Poteri, prosimo. Gospod! napuh naših
sovražnikov in pobij njih neukrotnost
z močjo svoje desnice. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

8. Ob sleherni nalogi.

Ne zavrzi, vsegamogočni Bog! svojega
ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč
zavoljo slave svojega imena pridi sti¬
skanim usmiljen na pomoč.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas od-

253

. vežeš vseh grehov, in rešiš šib, katere
za nje zaslužimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
Prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
, duši in na telesu vživame, in da
bomo po častitih prošnjah svete Marije
Vselej device, sedanje žalosti rešeni, in
večnega veselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo Gospod
ttašo nadlogo, in odvrni srd svoje jeze,
katero po pravici zaslužimo.

Bog, naše pribežališče in moč, za¬
četek vseh dobrot! poslušaj ponižne
Prošnje svoje cerkve, in dodeli, da kar
z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

9. Za mir.

O Bog! od katerega izhajajo svete
zelje, dobre misli in pravična dela, daj
Sv ojim služabnikom tak mir, ki ga svet
he more dati, da bodo naša srca tvojim
zapovedim vdana, in časi s tvojo po¬
močjo brez strahu pred sovražniki varni
111  mirni. Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

254

10. Ob kaki zalivali.

Bog! katerega usmiljenje nima števila
in katerega dobrote bogastvo je ne¬
skončno, zahvalimo tvoje veličastvo za
dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo
milost, da, ki prošnjikom podeliš, kar
želijo, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k
prihodnjemu plačilu.

Bog! kateri si srca vernih po raz¬
svetljenju svetega Duha učil, daj nam v
ravno tistem Duhu razumeti, kar je
pravo, in njegove tolažbe se vselej
veseliti.

Bog! kateri nobenega, ki V te zaupa,
ne pustiš preveč stiskati, temuč njim,
ki te prosijo, dobrotljivo na pomoč prideš,
za svoje prošnje in spolnjene želje ti
hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo,
da bomo vselej vseh nadlog obvarovani.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat).

Litanije

presvetega Imena Jezusovega.

gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se

nas!

Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,
Jezus, svetloba Očeta,
Jezus, žar večne luči,
Jezus, kralj veličastva,
Jezus, solnce pravice,
Jezus, Sin Marije Device,
Jezus, ljubeznjivi,

usmili se nas!
usmili se nas!

zn

256

Jezus, prečudežni,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, angelj velikega sklepa,
Jezus, najmogočnejši,

Jezus, najpotrpežljivši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, ljubitelj naš,

Jezus, Bog miru
Jezus, začetnik življenja,

Jezus, vzgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, pot in življenje naše,
Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučenikov,

usmili se nas!

257

Jezus, luč spoznovalcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Jezus!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje' jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Buha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemarjanja tvojih navdihov,

Bo skrivnosti svojega svetega
včlovečenja,

Bo svojem rojstvu,

Bo svojem detinstvu,

Bo svojem božjem življenju,

Bo svojih trudih,

Bo svoji smrtni britkosti in svo¬
jem trpljenju,

Bo svojem križu in svoji zapušče¬
nosti,

Bo svojih bolečinah,

1  o svoji smrti m svojem po-
kopu,

Bo svojem svetem vstajenju,

Bo svojem vnebohodu,

Družb. bukv. 17

N

0 >

b-3


258

Po svojih radostih, reši nas, o Jezusi
Po svojem veličastvu, reši nas, o Jezus!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta.

prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

M o 1 i m o!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel.'
Prosite in hote prejeli, iščite in hote
našli, trkajte in se vam bo'odprlo;
vnemaj nas, te prosimo, z .ognjem svoje
božje ljubezni, da te s celim srcem, #
besedo in dejanjem ljubimo in nepre¬
nehoma hvalimo.

Dodeli nam, Gospod, da strah i 11
ljubezen tvojega svetega imena vedno
v sebi ohranimo, ker tistih nikdar vodih
ne nehaš, katere v stanovitnosti svoje
ljubezni utrdiš. Ki živiš in kraljuješ
ocl vekomaj do vekomaj. Amen.

Ako te litanije s skesanim srcem in pobožn 0
moliš, zodobiš odpustek 300 dni enkrat na dan. Leon XIU-
dne 16. jan. 1886.

259

Molitev.

0 vsegamogočni, večni Bog, Gospod
'n zveličar Jezus Kristus! ker ni pod
r| ebom nobenega imena, v katerem bi
lr >ogli biti vsi zveličani, kakor sveto
sladko ime Jezus; prosim, o Jezus! bodi
'aoj Jezus, dokler sem zdrava; bodi moj
^zus, kedar sem bolena; bodi moj Jezusi
aedar bom v sreči; bodi moj Jezus, ke-
Par bom v nesreči; bodi moj Jezus,
kedar bom vesela; bodi moj Jezus, kedar
l )0 m žalostna; bodi moj Jezus, kedar
lj om ležala na smrtni postelji; bodi moj
Jezus, kedar se bo moja duša ločila iz
lega sveta; bodi moj Jezus, kedar bom
stala pred sodbo božjo. Zdaj in vselej
111  ob moji poslednji uri zapiši s svojo
P^sveto rešhjo krvjo v moje srce svoje
Sv eto sladko ime Jezus, da ne bom več
°t>eulila ne lega sveta, ne tega mesa,
leinuč da v tebi ostanem, v tebi živim
- Bodi češčeno in pohva-
sladko ime Jezus! — O
ja in sv. Jožef! v vaše svete
r °ke priporočim svojo ubogo dušo zdaj
P vse večne čase. Amen.

j Opomin. Ko pride nedelja presvetega imena
Asovega, ne zamudi spovedi in sv. obhajila, ker

17 *

11  umrjem.
Ijeno sveto
Je zus, Mari

260

lahko dobiš popoln odpustek. — Dobro si zapiši v srce
ime Jezus.  To ime je sveto, vsa kolena morajo se.n)°
vklanjati, torej ga izgovori vselej s pobožnostjo. Mogočno
je ; zatorej ga kliči rada na pomoč v vsaki sili in v
vsaki skušnjavi. Kar boš prosila Očeta v tem sveten;
imenu, dobila boš. Pa tudi sladko je: ljubi ga in nosi
ga vedno v svojem srcu. Rada reei: Jezus, bod J
moj! in jaz naj bom tvoja!

Litanije

v čast trpljenja Kristusovega.

/®jj4

Sospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmil*
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se
nas!

Sv. Duh, resnični Bog, usmili se naSj
Sv. Trojica, en sam Bog, usmili se nas-
Jezus, ki si krotek v Jeruzalem šel,

Jezus, ki si se nad Jeruzalemom
razjokal,

Jezus, ki si bii za trideset sre-
bernikov prodan,

Jezus, ki si svojim učencem noge
umival.

C/3

<v
cn

0

261

Jezus, na svoji duši do smrti ža¬
losten,

Jezus, na Oljski gori od angelja po¬
trjen,

Jezus, ki si v smrtni bridkosti krvavi

pot potil,

Jezus, od Juda Tškarjota izdan,
Jezus, z vrvmi in verigami zvezan,
Jezus, od- svojih učencev zapuščen,
Jezus, pred Ana in Kaj Ca postavljen,
Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,

Jezus, smrti vreden spoznan,

Jezus, v sveti obraz zapijuvan,
Jezus, ki se ti je sveti obraz s
prtom zakril,

Jezus, s pestmi tolčen,

Jezus, od Petra trikrat zatajen,
Jezus, kakor hudodelnik Pilatu iz¬

dan,

Jezus, od Heroda zaničevan,

Jezus, v belem oblačilu zasramovan,

Jezus, manj kakor razbojnik Ba¬
raba obrajtan,

Jezus, neusmiljeno bičan in raz¬
tepen,

Jezus, zaničljivo v škrlatast plašč
oblečen,

usmili se nas!

262

Jezus, s trnjem kronan,

Jezus, s trstom po glavi udarjen,
Jezus, ki so ti Judje „križaj ga"
upili,

Jezus, v najsramotnejšo smrt ob¬
sojen,

Jezus, s težkim križem obložen,
Jezus, kakor nedolžno jagnje v smrt
peljan,

Jezus, na gori Kalvariji do nagega
slečen,

Jezus, za noge in roke na križ pribit,
Jezus, ki si na križu za sovražnike
molil,

Jezus, na križu preklinjali,

Jezus, ki si spokornemu razbojniku
sveti raj obljubil,

Jezus, ki si na križu učenca Janeza
svoji materi izročil,

Jezus od svojega očeta zapuščen,
Jezus, z jesihom in želčem napajan,
Jezus, ki si svojo dušo v roke svo¬
jega nebeškega Očeta izročil,
Jezus, svojemu nebeškemu Očetu
do smrti pokoren,

Jezus, s sulico v srce preboden,
Jezus, s križa snet,

Jezus, v grob položen,

usmili se nas \

263

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Jeze. sovraštva in vse hude volje,

Kuge, lakote in vojske,

Vseh dušnih in telesnih nevarnosti,
Večne smrti,

Po svojem prečistem spočetju,

Bo svojem prečudežnem rojstvu,

Po svojem ponižnem obrezovanju,

Po svojem krstu in svetem poslu,

Po svojih trudih in svojem bedenju,

Po svojem krvavem bičanju in kro¬
nanju,

Po svoji žeji, svojih solzah in svoji
nagoti,

Po svoji rešnji smrti na križu,

Po svojem častitljivem vstajenju in
vnebohodu,

Po prihodu tolažnika svetega Duha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!

Da nam prizaneseš, prosimo te, usliši nas!
Da nam odpustiš, prosimo te, usliši nas!
Da nas k pravi pokori pripelješ, pro¬
simo te, usliši nas!

reši nas, o Gospod!

2G4

Da milost sv. Duha v naša srca vliješ,
prosimo te, usliši nas!

Da svojo sveto cerkev varuješ in raz¬
širjaš, prosimo te, usliši nas!

Da vse stanove v svojem svetem imenu
zbrane ohraniš in množiš, prosimo
te, usliši nas!

Da nam pravi mir, ponižnost in ljubezen
podeliš, prosimo te, usliši nas!

Da nas v svoji milosti in sveti službi
stanovitne ohraniš, prosimo te, usliši
nas!

Da nas v družbo svojih izvoljenih sprej¬
meš, prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se rias!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

265

jJk Molimo te, Kristus, in le hvalimo.
Ih Ker si s svojim svetim križem
svet odrešil.

M o 1 i m o.

O Bog, ki si človeški rod, zavoljo
greha zavržen, po trpljenju in smrti svo¬
jega edinorojenega Sina odrešil; dodeli
Ham, te prosimo, da, ki spomin nje¬
govega trpljenja na zemlji obhajamo, se
tildi njegovega zasluženja v nebesih vese¬
limo. Po tistem Kristusu, Gospodu našem.

Amen.

Molitev.

Gospod Jezus Kristus! kateri si s
svojo smrtjo na križu svet, pekel in
Smrt premagal; prosim te, dodeli, da
skozi tvoje britko trpljenje in smrt v živ¬
ljenju, posebno pa v smrti premagam
svoje sovražnike, in da moja duša, sprem¬
ljana od tvojih svetih angeljev, iz te
doline nadlog pride enkrat v nebeško
domačijo, v večno veselje. Amen.

Litanije

presvetega rešnjega Telesa.

gospod. usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta režnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Jezus, kateri si pri zadnji večerji
sam sebe učencem zavžiti dal,
Jezus, kateri si v presvetem za¬
kramentu resnično pričujoč, ka¬
kor Bog in človek, z dušo in
telesom, s krvjo in mesom,

Jezus, živi kruh, ki si z nebes
prišel,

Jezus, kruh angeljev,

Jezus kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus čeznaturni kruh,

Jezus skriti Bog in Zveličar,

Jezus, studenec vseh milosti,

usmili se nas l

267

Jezus, vedna in najčistejša daritev,
Jezus nekrvava daritev nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje božje,

Jezus, skrita mana,

Jezus. Beseda, katera je meso po¬
stala in zdaj vedno med nami
prebiva,

0 najsvetejši zakrament,

Naj veča skrivnost božja,

Spomin največih čudežev božjih,
Prečudežno znamenje največe lju¬
bezni božje,

Zakrament večne ljubezni,
Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mrtve,
Največa moč v skušnjavah,
Najmočnejše orožje zoper hudob¬
nega duha,

Najimenitnejši vseh darov božjih,
Presveti spomin Gospodovega trplje¬
nja in njegove smrti,

Presveta večerja Gospodova, pri ka¬
teri angelji strežejo,

Največe veselje pobožnim dušam,
Največa dobrota vernim kristjanom,
Najslajši živež našim dušam,

Moč slabim,

Tolažba žalostnim,

usmili se nas 1

268

Pomoč zapuščenim, usmili se nas!
Popotnica vsem, ki v večnost gredo,
usmili se nas!

Zastava večnega življenja, usmili, se nas!
Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Jezus!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega pre¬
svetega zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Napuha življenja,

Vseh grešnih priložnosti in nevar¬
nosti,

Skrivnih skušnjav in zalezovanja
hudobnega duha,

Vseh nesreč,

Nagle in neprevidene smrti,

Večne smrti,

Po ljubezni, s katero si ta presveti
zakrament postavil,

Po ljubezni, s katero si pri zadnji
večerji svoje apostole obhajal,

Po ljubezni, s katero tudi nas s
svojim presvetim rešnjim Telesom
živiš,

reši nas, o Jezusi

269

*bo ljubezni, s katero se v tem pre¬
svetem zakramentu za nas da-
ruješ,

bo ljubezni, s katero v tej daritvi
božji pravici zadostuješ,
bo ljubezni, s katero nevrednim
kristjanom prizanašaš,
bo ljubezni, s katero v tem pre¬
svetem zakramentu tolikanj ne-
časti trpiš,

bo ljubezni, s katero s sedeža svoje
milosti tako usmiljeno na nas
gledaš,

bo ljubezni, s katero nas tako do¬
brotljivo poslušaš,
bo ljubezni, s katero nam v tem
presvetem zakramentu toliko mi¬
losti deliš,

bo ljubezni, s katero v tem pre¬
svetem zakramentu do konca
sveta pri nas ostaneš,

Mi ubogi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam vse naše grehe odpustiš,
Da nas v živi veri v ta presveti
zakrament potrdiš in ohraniš,

Da v naših srcih trdno zaupanje
v ta najsvetejši zakrament obudiš,

prosimo te, usliši nas 1 reši nas, o Jezus!

270

Da v naših srcih gorečo ljubezen
do tega najsvetejšega zakramenta
pomnožiš,

Da nam vedno večo pobožnost do
tega presvetega zakramenta v
srce vlivaš,

Da nam milost daš, vselej z dobro
pripravo k tvoji božji mizi pri¬
stopiti,

Da nam sad tega presvetega za¬
kramenta obilno podeliš,

Da resnično eeščenje tega naj časti t-
Ijivšega zakramenta med nami
pomnožiš,

Da vso nečast od te prečastitljive
skrivnosti odvrneš in zabraniš,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da vsem nevernikom luč prave
vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da naša srca s svojim milostnim
obiskovanjem razveseliš in očistiš,

Da nam vsikdar veselje nad tem
presvetim zakramentom daš,

Da vedno v nas ostaneš, in mi v
tebi.

prosimo te, usliši nas’

271

Da nas.ob koncu našega življenja-]
s to nebeško popotnico previdiš
in oveseliš,

Da nas poseldnji dan k večnemu
življenju obudiš,

Da vsem vernim dušam večni mir

Cfi

In

Zj

of

in pokoj podeliš,

t*a nas na tem sedežu svoje mi¬
losti dobrotljivo uslišiš,

.^in. Božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,

prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,

usmili se nas, o Jezus!
Kristus, sliši nas!

Kristus usliši nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena si Marija!
y.  Kruh z nebes si jim dodelil.

I£. Kateri ima vso sladkost v sebi.

M o 1 i m o!

O Bog! kateri si nam v prečudežnem
Zakramentu spomin svojega trpljenja za-

272

pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Kateri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha;
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Litanije

v čast presv. srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

7  Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sv. Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sv. Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Presveto srce Jezusovo,

Srce Jezusa, Sina živega Boga,

Srce Jezusa, Sina prečiste Device,

Srce Jezusovo, dopadenje nebeškega
Očeta,

Srce Jezusovo, tempelj svetega Duha,

273

Srce Jezusovo, večna ljubezen pre¬
svete Trojice,

Srce Jezusovo, raj božjega veselja,
'Srce Jezusovo, studenec nebeške
sladkosti,

Srce Jezusovo, sedež večne milosti,
Srde Jezusovo, morje usmiljenja,
Srce Jezusovo, zaklad vsega boga¬
stva božjega,

Srce Jezusovo, vir svete ljubezni
in zveličavnega kesanja,

Srce Jezusovo, cilj in konec vsega
usmiljenja nebeškega Očeta,

Srce Jezusovo, visokost božje mo¬
drosti in božjega znanja,

Srce Jezusovo, potok, ki razvese¬
ljuje mesto božje,

Srce Jezusa, našega nebeškega

Srce Jezusa, našega dobrega pastirja,
Srce Jezusa, našega usmiljenega
brata,

Srce Jezusa, našega preljubega
učenika,

Srce Jezusa, naj Ij ubeži iji vsega že¬
nina naših duš,

Srce Jezusovo, vzgled krotkosti in
ponižnosti.

Družb, bukv.

18

usmili se nas

274

Srce Jezusovo, studenec miru in
svetega pokoja,

Srce Jezusovo, najpopolnejša po¬
doba našega življenja,

Srce Jezusovo, tolažba žalostnih,

Srce Jezusovo, pribežališče v sku¬
šnjavah in nadlogah,

Srce Jezusovo, veselo prebivališče
čistih duš,

Srce Jezusovo, veselje vseh iz¬
voljenih,

Srce Jezusovo, vir vseh svetih
misel in želj,

Srce Jezusovo, luč popotnikom,

Srce Jezusovo, altar sprave,

Srce Jezusovo, ognjeni studenec
božje ljubezni,

Srce Jezusovo, hrepenenje in naj¬
slajša ljubezen vseh svetih duš,

Srce Jezusovo, zavoljo nas na
Oljski gori žalostno in otožno
do smrti,

Srce Jezusovo, oslabljeno od krva¬
vega pota,

Srce Jezusovo, žalostno zavoljo
naših grehov,

Srce Jezusovo, na križu s sulico
prebodeno,

vnsmVv se nas \

275

Srce Jezusovo, upanje umirajočih, usmili
se nas!

Srce Jezusovo, večno veselje vseh svet¬
nikov v nebesih, usmili se nas!

Srce Jezusovo, krona vseh stvari božjih,

usmili se nas!

Bodi nam milostljivo, prizanesi nam, o
srce Jezusovo!

Bodi nam milostljivo, usliši nas, o srce
Jezusovo!

Vsega greha,

Zanemarjanja tvojih svetih navdihov,
Vse nepobožnosti in mlačnosti,

Vse mrzlote do tvoje božje lju¬
bezni,

Vseh nečistih misel in želj,

Vse slepote in trdovratnosti srca,
Bo svoji čudoviti krotkosti in po¬
nižnosti,

Bo svoji največ) čistosti,

Bo svojem usmiljenju in svoji pri¬
zanesljivi milosti,

Bo svojem skrivnem življenju,

Bo svoji revščini in sveti pokorščini
do smrti na križu,

Bo svojem ljubeznjivem obnašanju
med ljudmi,

Bo svojem notranjem miru,

N

0)

►"“5

cd

s

m

m

a

'kti

CD

18 *

27G

Po svoji usmiljeni ljubezni do nas greš¬
nikov, reši nas, o srce Jezusovo!

Po krvi in vodi, ki si jo v naše posve¬
čenje prelilo, reši nas, o srce Jezusovo!
Mi grešniki,

Da svojo sveto in čisto ljubezen v
naša srca viiješ,

Da naša srca k posnemanju svojih
čednosti vlečeš,

Da nam pravo ponižnost, krotkost
in notranji mir dodeliš,

Da vse misli in želje našega srca
očistiš in posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetiš in k
spoznanju božje ljubezni pripelješ,

Da nas v brhkostih tega življenja
milostljivo poživiš in potrdiš,

Da svojo sveto ljubezen v nas vedno
pomnožiš,

Da ob naši smrtni uri naše duše v
svojo sveto rano skriješ,

Da nas v veličastvo svojih izvoljenih
sprejmeš,

O presladko srce Jezusovo,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;

prizanesi nam, o srce Jezusovo!
Jagnje božje, ki odjemlješ greha sveta ,
usliši nas, o srce Jezusovo!

prosimo te, usliši naš\

277

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;
, usmili se nas, o srce Jezusovo!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

y.  Pomagaj svojim služabnikom, o
Gospod!

R. Ki si jih s svojo drago krvjo
°drešil.

y.  Gospod, usliši mojo molitev.

R. In moje vpitje naj pride k tebi.

M o 1 i m o!

Prosimo vsegamogočni večni Bog!
°zri se na preljubeznjivo srce svojega
Sina, nad katerim imaš dopadenje, in
°dpusti nam zavoljo tega preljubeznji-
Ve ga srca naše grehe, odvrni od nas
2 asluženo šibo, vlij v naša srca svojo lju¬
bezen, ohrani, vladaj in pripelji nas v
v ečno življenje. Amen.

278

Lavretanske Litanije.

Gospod, usmili se nas!

• Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta režnji Bog, usmili se
nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog. usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati naj svetejša,

Mati najčistejša,

Mati nedolžna,

Mati brezmadežna,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudežna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

279 '

devica hvale vredna,
'levica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Do do b a pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja, *
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,

Poža skrivnostna,

Turen kralja Davida,
Turen slonokoščeni,
piša zlata,

Skrinja miru in sprave,
T 'ata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
»Kraljica mučenikov,
Kraljica spoznovalcev,
Kraljica devic,


280

Kraljica vseh svetnikov, prosi za nas!
Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta, prosi za nas!

Kraljica svetega rožnega venca, prosi
za nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;
prizanesi nam, o Gospod!
ušli božje, ki odjemlješ grehe sveta;
Jagnješi nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

Pod tvojo pomoč  pribežimo, o
sveta božja Porodnica! ne zavrzi naših
prošenj v naših potrebah, temuč nas
vselej reši vseh nevarnosti. O častitljiva
in blažena Devica, naša Gospa, naša
srednica, naša besednica! S svojih 1
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči, svojemu Sinu nas izroči.

a  . Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica !

t£. Da vredni postanemo obljub
Kristusovih.

281

Molimo!

Milost svojo, prosimo, o Gospod! v
naša srca vlij, da, ki smo po angeljevem
oznanjenju tvojega Sina Jezusa Kri¬
stusa včlovečenje spoznali, po njegovem
trpljenju in križu častitljivo vstajenje do¬
sežemo.* Po tistem Kristusu, Gospodu
našem. Amen,

if.  Prosi za nas, sveti Jožef!

K. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Naj nam presvete tvoje Matere že¬
nina zasluženje pomaga, prosimo, o
Gospod! da, kar naša slabost ne more
doseči, po njegovih prošnjah zadobimo.
Kateri živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Č e š č e n a si Kraljica,  mati mi¬
losti, življenje, sladkost in naše upanje,
bodi češčena. K tebi vpijemo zapuščeni
■Evini otroci. K tebi zdihujemo žalostni
kr objokani v tej dolini solz. Obrni
tedaj, o naša besednica, svoje milostljive
°či na nas, in po tem revnem življenju
bani pokaži Jezusa, blaženi sad svojega
telesa; o usmiljena, o dobrotljiva, o
sladka devica Marija.

282

'f.  Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica !

1^. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

M o 1 i m o!

Vsegamogočni večni Bog! ki si telo
in dušo prečiste device matere Marije,
da bi vredno prebivališče za tvojega
Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetega
Duha pripravil: daj, da bomo, ki se nje¬
nega spomina veselimo, po njeni milost¬
ljivi. prošnji vseh prihodnjih nadlog in
večne smrti rešeni. Po tistem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molitev za vse potrebe.

Ponižno te prosimo, o Gospod! raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi)
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
matere, ljube device Marije in vseh svojih
svetnikov nas, svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo, v vsi sve¬
tosti ; očisti tudi vso našo žlahto in naše
prijatelje hudobe, in grehov, in napolni
jih z lepimi čednostmi ; dodeli nam mir¬
ili zdravje; odvrni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike; odženi vse hude želje;
daj nam zdravo vreme in dobro letino!

283

dodeli milost našim prijateljem in ne-
Prijateljem: obvaruj to faro z vsemi,
ki v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa in povodnje, in milostljivo
dodeli vsem vernim kristjanom, živim
in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno
življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega
Papeža k, našega škofa L, našega ce¬
sarja L, našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vse krščansko ljudstvo vseh
Padlog in vsega hudega. In tvoj sveti
blagoslov pridi iz nebes sem doli na
Pas in vselej pri nas ostani. Po Gospodu
Pašem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti
Svetega Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

y. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

1^. Amen.

Oče naš. Geščena si Marija. (Trikrat.)

, v  Kolikorkrat te litanije s skesanim srcem in po-
“°žno moliš, zadobiš odpustek 300 dni. Ako jih moliš
v sak dan, zadobiš popoln odpustek ob zapovedanih
Praznikih Matere božje, če vredno prejmeš zakrament
Sv - pokore in presvetega rešnjega Telesa in pobožno
)ri °liš na namen sv. Očeta. l’ij VII. dne 30 sept. 1817.

284

Lastnosti Matere božje.

1. Marija je hči Očeta nebeškega.

2. Marija je mati Jezusa Kristusa,
Sina božjega.

3. Marija je nevesta tolažnika sv.
Duha.

4. Marija je častitljiva kraljica vseh
zveličanih duhov.

5. Marija je izvoljena posoda vseh
božjih milosti.

6. Marija je prečuden vzgled deviške
čistosti, brez vsega madeža spočeta.

7. Marija je zgolj sama ponižnost
in krotkost.

8. Marija je dobrotljiva mati vseh
vernih kristjanov.

9. Marija je usmiljena tolažnica vseh
žalostnih in revnih.

10. Marija je pribežališče vseh spo'
kornih grešnikov.

11. Marija je naša pomoč v vseh
nadlogah.

12. Marija je najmogočniša pomoč¬
nica v zadnji uri in pri sodbi božji.

Hvalna pesem Marije prečiste device.

Duša zdaj moja proslavlja Gospoda,

Čast naj doni mu od roda do roda!

Duh moj se v Bogu močnč veseli,

Svoj’mu Zveličarju umrje, živi.

285

Ker se ozrl je na dekle nižavo,

Peli mi bodo vsi narodi slavo;

Storil velike reči je za me
Močni, ki sveto  je njega ime.

Vsiniljenje njega brez konca in kraja
Zmiraj od roda do roda prihaja
Njim, ki postavo njegovo vedo,

Njim, ki mu služijo v strahu zvesto.

S svojo roko on mogočnost skazuje,

Misli visokih ko dim razkropuje;

S sedeža palme prevzetnost srca,
Na-nj pa povzdigne ponižnost duha.

Lačnim dodelil gosti je prijazne,

Pustil bogate je lačne in prazne;.
Vsmiljeno Izrael v delež sprejel,

Ki mu je služil, obljubam verjel.

Vsmiljenja spomnil se v prid je rojakom,
Kakor obetal je našim očakom :
Abrahamu, da usmilil se nas,

Njega zaroda, na večni bo čas.

Zaveza z Marijo.

Vseh milosti polna devica in češčena
blati božja, Marija! ker jaz zavoljo svo-
J e ga grešnega življenja nisem vredna,
lv oja hči imenovana biti; ti pa si za¬
voljo svoje ljubezni in zvestobe vredna,
biti moja mati: za to iz ljubezni do
bbe ponovim Jjubeznjivo zavezo s teboj,
l h te prosim, naj te smem vnovič imeno¬
vati svojo mater. Res, izvolim te za
s vojo mater tako za trdno, kakor te je

286

izvolila kaka bogoljubna duša, ali te
zamore izvoliti in s teboj se skleniti
Tebi se vdam za tvojo lastno služabnico,
tebi zapišem svoje telo in svojo dušo,
tebi svojo lastno kri, tako, da me nobena
moč ne bo zamogla več od tebe ločiti
Naj ti, o Marija, dopade ta zaveza,
sprejmi me za svojo hčer in zapri me
v svoje materno srce. da bom v vseh
svojih revah imela varno pribežališče k
tebi, in enkrat v tvojih rokah, kakor
otrok na maternem naročju' svojo dušo
Bogu izročila. Amen.

Molitev

v skušnjavah zlasti zoper sv. čistost.

Češčena si Marija itd.

O moja Gospa, o moja mati! teb 1
se vso darujem, in da se tebi vdano
skažem, ti danes posvetim svoje oči
svoja ušesa, svoja usta, svoje srce, 111
sebe vso. Ker sem tedaj tvoja, o dobh 1
mati! varuj me, brani me, kakor svoj 6
posestvo in lastnino. Amen.

■ Če to molitvico s položnim in skesanim srce 1 ®
moliš zjutraj in zvečer, zadobiš odpustek 100 dni enk r ®
na dan; če jo moliš vsak dan celega meseca, zadol 1
enkrat v mesecu popoln odpustek, ako sv. zakram el ' t
vredno prejmeš, in opraviš navadne molitve za odpusta •
(Pij IX. 5. avg. 1851.)

287

Krajša molitev v skušnjavah.

O moja Gospa, o moja mati! spomni
&'e, da sem tvoja. Varuj me, brani me,
kakor svoje posestvo in svojo lastnino.

Odpustek 40 dni, kolikorkrat to molitvico v sku¬
šnjavah skesano in'pobožno moliš. (Pij IX. 5. avg. 1851.)

Dostavek. Ako se litanije pojejo, odpeva se na¬
mesto: „prosi za nas!“  takole:

Sveta Marija, sladko ime!

K tebi zdihuje naše srce!

Koža duhovna, milosti polna
Prosi za nas grešnike vse!

Ali pa:

Sveta Mati božja, prosi Boga za nas!

Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas!

Le prosi, le prosi, Marija za nas!

Ali pa:

(Sveta Marija) ti Devica častitljiva.

Oj preljuba naša Mati!

Jezusa prosi na nas!

k svetemu Alojziju.

Kdor šest nedelj zaporedoma ali pred godom sv. Alojzija.

ali kedarkoli vredno prejme sv. zakramente, in p°'
božno premišljuje življenje sv. Alojzija, ali opravi ustne
molitve ali drugo dobro delo na čast temu svetniku,
zadobi vsako teli šest nedelj popoln odpustek. Ker J 8
sv. Alojzij poseben varih svete čistosti, vas prosim, de¬
kleta, v imenu Jezusovem, opravljajte rade to pobožnost,
vsaj vam ne bo nikdar žal.

Prva nedelja.

Pripravlj alna molitev.

Vsegamogočni, usmiljeni Bog! oglej
se^po svoji očetovski ljubezni na m e >
slabo in revno tvojo hčer. Naj ti dopade
ta pobožnost, katero zdaj opravljam v

289

tvojo čast, v čast Mariji, tvoji presveti
materi in neomadežovani devici, in
v čast tvojemu zvestemu služabniku,
sv. Alojziju. Začni, prosim, Gospod! s
svojim duhom mojo pobožnost, in sprem¬
ljaj jo s svojo sveto pomočjo, da jo s
teboj začnem in v tebi končam. Darujem
ti to pobožnost v zahvalo za vse pre¬
lete milosti in dobrote, posebno pa za
tiste milosti, katere si dodelil svetemu
Aloziju, in po njegovi priprošnji vsem
hjegovim častilcem. Ponižno te molim
m prosim, moj dobrotljivi Oče! ozri se
milostljivo na zasluženje tega velikega
svetnika, in dodeli nam tiste milosti in
| bednosti, za' katere prosimo za se in za
druge, da vsi skupaj v tvoji sveti lju¬
bezni živimo in umrjemo, in da te
e ekrat s svetim Alojzijem in z vsemi
^voljenimi v nebesih vekomaj častimo
m hvalimo. Amen.

Molitev za sveto čistost.

O Bog, prijatelj čistih duš! po tvoji
milosti je sv. Alojzij svojo deviško čistost
do smrti brez madeža ohranil; daj, da
i bom tudi jaz, potrjena s tvojo sveto
milostjo, po vzgledu tega angeljskega mla-

Oružb. bukv. 19

290

deniča to prelepo čednost čez vse lju¬
bila in cenila; da nikdar kaj ne storim
in ne dovolim, s čemur bi jo znabib
ognusila ali vmazala, marveč da bom
vredna, zavoljo svoje čistosti od tebe
ljubljena biti, in gledati te enkrat od
obličja do obličja.

Sv. Alojzij, ki si svojo nedolžnost
in svojo deviško čistost do smrti brez
madeža ohranil, prosi za me, slabo stvar,
da se tudi jaz zoper to preljubo in sveto
čednost nikdar ne pregrešim, da se vsem
skušnjavam srčno in stanovitno ustavljam,
da bom ven in ven trezna in zmerna,
se ogibala slabih priložnosti, skrbno
krotila in zatirala svoje počutke, posebno
pa svoje oči, in svoje srce zapirala vserrm
nespodobnemu poželenju. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Litanije

v čast svetemu Alojziju.

(Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

201

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija,

Sveti Alojzij,

Sv. Alojzij, ti angeljski mladenič,

Sv. Alojzij, ti varih krstne nedolž¬
nosti,

Sv. Alojzij, ti vzgled čistosti in ne¬
dolžnosti,

Sv. Alojzij, ti oster spokornik,

Sv. Alojzij, ti vzgled ponižnosti,

Sv. Alojzij, ti ljubitelj uboštva,

Sv. Alojzij, ti prijatelj molitve,

Sv. Alojzij, ti dar ljubezni do bliž-
Ajega,

Sv. Alojzij, ti goreč častilec pre¬
svetega zakramenta,

Sv. Alojzij, ti rejenec Marije,

Sv. Alojzij, ti pomočnik mladosti,

Sv. Alojzij, ti vzgled duhovnikov,

Sv. Alojzij, ti lepota Jezuitskega
reda,

Alojzij, ti skrivni mučenec,

19 *

prosi za nas!

292

Sv. x\lojzij, ti varih čistosti,

Sv. Alojzij, ti svetovalec pri izvolitvi
stanu,

Sv. Alojzij, ti vzgled stanovitnosti,

Sv. Ajojzij,

Da se v svetem strahu vsakega
greha ogibamo,

Da prav čisti na duši in telesu
Bogu služimo,

Da duha kesanja in spokorjenja za-
dobimo,

Da se nečimernosti sveta varujemo
in jo zaničujemo,

Da bomo goreči v molitvi,

Da vselej, kakor vpričo Boga ži¬
vimo,

Da angeljski kruh pogosto vredno
in hvaležno prejemamo,

Da smo zvesti častilci in rejenci
prečiste Device,

Da v ljubezni do Boga in bližnjega
zmiraj rastemo,

Da v dobrem do konca stanovitni
ostanemo,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe svet&>
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

ptosi sa nas \

293

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

Prosi za nas, sv. Alojzij!

1). Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

0 sveti Alojzij, ki te kinčajo angeljske
čednosti! jaz, tvoja najnevrednejša ča¬
stilka. ti prav posebno priporočam čistost
svoje duše in svojega telesa. Prosim te po
tvoji angeljski čistosti, priporoči me ne¬
dolžnemu Jagnjetu, Jezusu Kristusu, in nje¬
govi presveti materi, vseh devic Devici,
' n  obvaruj me vsakega smrtnega greha.

dopusti, da bi v katerikoli greh ne¬
čistosti padla; temveč, kedar vidiš, da
s oin v skušnjavi ali nevarnosti grešiti,
0c lženi od mene vse nečiste misli in
** a gnjenja; oživi potem zopet v meni
s Pomin na večnost in na križanega Je-
riisa, m vtisni mi globoko v srce
čkvstvo svetega straha božjega; užgi v
Aieni ogenj božje ljubezni, .in stori, da

294

te na zemlji nasledujem, in tako za¬
služim, v nebesih s teboj Boga uživati-
Amen.

Oče naš. Češčena si Marija.

Ako to molitvico z enim „Očenašem“  in eno
,,-C e š če n a m ar i jo“ pobožno in s skesanim srcem
moliš, zadobiš odpustek 100 dni enkrat na dan. Pij Vil-
dne 6. marca 1802.

Molitev.

O Bog! delivec nebeških darov, ki
si v angeljskem mladeniču Alojziju pre¬
čudno nedolžnost življenja z enako p°'
koro združil ; dodeli po njegovem zaslu-
ženju in po njegovih prošnjah, da, ki
ga nedolžnega nismo nasledovali, g a
spokornega posnemamo. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Druga nedelja.

Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo-

Molitev za milost zatajevanja.

Pravični Bog! če je nedolžni sv. Alojzij
tako spokorno živel, kako bom jaz ob¬
stala pred tvojim sodnim stolom? O n >

295

katerega duša je bila vendar tolikanj
čista, mrtvil in zatajeval se je vse svoje
življenje; in jaz, ki sem se tolikrat in
tako hudo pregrešila, nočem ničesar
slišati o pokori, nočem nič odreči
svojim počutkom! Usmili se me, o Go¬
spod ! in spreobrni moje trdo srce
k resnični pokori. Daj mi tako ponižnost,
kakoršna je navdajala sv. Alojzija, da, ki
Riu v nedolžnosti nisem podobna, po
Potu pokore v nebesa pridem.

Sv. Alojzij! ti si se huje bal greha,
kakor strupenega modrosa, in če si videl
le senco greha, gnusilo se je tvoji čisti,
nedolžni duši, in trepetala je straha in
groze. Tiste male grehe, ki si jih storil
v svojih otročjih letih, si vse svoje žive
dni objokoval z obilnimi solzami in iz¬
brisa val z ostrimi pokorili; prosi za me,
da svoje velike in brezštevilne grehe
obžalujem in pokorim iz ljubezni do
Boga, in da zanaprej greh čez vse so¬
vražim in studim. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Rotem litanije k časti sv. Alojziju itd., kakor prvo
nedeljo.

296

Tretja nedelja.

Pripravljalna molitev, »kakor prvo nedeljo.

Molitev za studenje sveta.

Moj Gospod in moj Bog! ki slaba,
prstena srca po svoji milosti k nebeškim
željam povzdigneš, raztrgaj vezi, katere
me vežejo na svet, in obvaruj me zanjk .
zapeljivega sveta; uči me zaničevati in
studiti pene in prazni blišč posvetnih
darov in mesenega veselja; uči me, da
bom, kakor sv. apostel Pavel, vse, kar
mi svet obeta in priporoča, toliko ob-
rajtala, kakor prah in blato, in ne bom
poželela druzega, kakor Jezusova biti.
Nagni moje srce, da, ker sveta ne morem
zapustiti po vzgledu svetega Alojzija, se
vendar ne bom navezavala na svet in
na njegovo veselje, da se bom skrbno
ogibala krajev, kjer imajo posvetneži
svoj šum in truš, da bom rada tiha,
rada sama, in rada svoje želje pošiljala
tje, kjer veselje nikoli ne mine in lepota
nikoli ne obledi.

Sv. Alojzij! ti si bil od Boga po'
sebno razsvetljen, precej ko si prišel k
pameti, in že takrat si začel Boga ljU'

297

biti in njemu služiti; prosi za me, da
vsaj zdaj, ko sem prišla že k večemu
spoznanju, začnem Bogu služiti, da vse,
kar imam, svojo dušo in svoje telo,
kjemu v dar prinesem, in da moje
srce gori le za njega, od katerega sem
Prejela že brez števila milosti in dobrot,
ki jih prejemam še to uro. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo.

Četrta nedelja.

Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo.

Molitev za ljubezen (lo Boga.

O Bog, studenec vsega dobrega in
zapopadek vseh popolnosti, brez tebe bi
Nebesa ne bila več nebesa. Ti si nas
toliko ljubil, da si svojega edinorojenega
Sina k našemu odrešenju na svet po¬
slal, in tvoj edinorojeni Sin, moj od-
r ®šenik, ki je pravi Bog, me je ljubil,
ka je umrl za me na sramotnem križu,
tk vendar je bilo moje srce dosehmal
tako mrzlo do tebe. Oh, kolikrat sem
razžalila v svojem življenju! Usmiljeni
®°g! odpusti mi, prelepo te prosim, od-

298

pusti mi zavoljo ljubezni, s katero si me
ljubil od večnosti sem, in zavoljo ne¬
skončnega zasluženja tvojega ljubega
Sina Jezusa. Daj mi, da te tako ljubim,
kakor te je ljubil tvoj zvesti služabnik,
sveti Alojzij, in napolni moje srce z
nebeškimi željami, da bom ven in ven
živela po tvojih zapovedih, ne bala se
nič drugega, kakor tebe razžaliti, in ne
želela nič druzega, kakor tebi dopasti,
in enkrat v nebesih v družbi svetega
Alojzija vekomaj te ljubiti, moliti in
častiti.

Sv. Alojzij! ti si ves čas svojega
življenja Jezusa in Marijo čez vse ljubil,
zato si tudi dosegel milost, umreti v
ljubezni do Jezusa in Marije. Prosi za
me, da bom tudi jaz Jezusa ljubila iz
celega svojega srca in čez vse, da born
pa tudi njegovo mater, prečisto devico
Marijo, z otročjim zaupanjem častila, M
v milosti svojega Zveličarja in v naročja
svoje preljube matere Marije se od tega
sveta ločila.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi-

Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo.

2§9

Peta nedelja.

Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo.

Molitev za pobožnost do trpljenja Kri¬
stusovega in do presvetega rešnjega
Telesa.

Ljubeznjivi Jezus, česa bi se imeli
kristjani večkrat in rajši spominjati, ka¬
kor tvojega britkega trpljenja in tvoje
grenke smrti, s katero si nas odrešil?
Kje bi imeli večkrat in rajši biti, kakor
Pri tebi v zakramentu presvetega rešnjega
Telesa! O moj Jezus! odpusti mi, da
s ern dosehmal do teh najsvetejših skriv¬
nosti tako malo srca imela. Kako me
Je sram, ko mislim na svetega Alojzija,
ki je pogosto cele ure pred sv. rešnjim
Telesom kleče molil, tako pogosto pri¬
stopal k svetemu obhajilu, in od veselja
se solzil, da te je smel prejeti. Prelju-
Teznjivi Jezus, daj, da bom tudi jaz
imela toliko ljubezni do tebe v presvetem
Usnjem Telesu, te rada in vesela preje¬
mala, kolikorkrat mi bo dopuščeno, pa
Kdi vselej s tako skrbjo se pripravljala,
kakor sv. Alojzij.

Sv. Alojzij! ti si zakramenta svete
Pokore in presvetega rešnjega Telesa

300

vselej z največo pobožnostjo prejel, in
se z vso skrbjo pripravljal. Prosi za me,
da bom tudi jaz tako rada hodila k
spovedi in k sv. obhajilu — ali ne
samo rada, temuč tudi vredno; da mi
sveto obhajilo ne bo k pogubljenju,
temveč k večnemu življenju. Amen.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo.

Šesta nedelja.

Pripravljalna molitev, kakor prvo nedeljo.

Molitev za večno zveličanje.

O moj Bog, kaj je tudi najdaljše
človeško življenje na svetu druzega, ka¬
kor senca, kedar gre kak oblak čež
solnce, in vendar tako redko mislimo,
da čas našega življenja tako hitro preide,
in kakor čas obračamo, dobro ali slabo,
bomo ali večno zveličani ali večno po¬
gubljeni. Vtisni, o Gospod! svet strah v'
moje srce, da bom vsaki dan in vsako
uro svojega življenja obrnila v zveličanje
svoje duše, da ostanem zmiraj čista in
brez madeža na duši in na telesu, po¬
trpežljiva v svojem trpljenju in stano-

301

vitna v dobrem, da bom potem takem
vredna, k tebi priti v sveta nebesa. Zato
te prosim po priprošnji svetega Alojzija,
katerega si v njegovih najlepših letih k
sebi zaklical, in v katerih bi lahko umrla
tudi jaz.

Sv. Alojzij! ki si od svojih otročjih
tet zvesto in neprenehoma Bogu služil,
in si vse svoje dni obrnil v božjo čast
in v zveličanje duše, sprosi mi milost,
da bom ven in ven pred očmi imela in
Pogosto premišljevala, kako kratko je
naše življenje, kako negotova naša smrtna
Ura in koliko vreden vsaki trenutek, ki
nam ga Bog da; da dragega časa ne
bom tratila s postopanjem, s praznimi
a ii celo grešnimi pogovori, po slabih potih
in tovaršijah, ampak tako lepo ga obra¬
čala, da bom zamogla enkrat odgovor
dati od vsake ure in vsake minute svo¬
jega življenja. Amen.

OČe naš. Češčena si Marija. Čast bodi.

Potem litanije itd., kakor prvo nedeljo.

Sv. Alojzij dekletom!

1. Rada se spomni bele lilije, ki jo vidiš
v  mojih rokah. Še lepša lilija raste v tvojem
Sl 'cu, dokler si nedolžna. Varuj jo, da ti ne
žvene.

302

2. Varuj se slabe priložnosti in spomni
se otroka, kako vresi, kedar ga modros piči,
spomni se ptičke, kako'se meče, ko se je na
limance vjela. Boj se, da se tebi taka ne zgodi*

3. Strahuj svoje počutke, posebno svoje
oči. Jaz nikdar nisem videl ženskega obraza,
tudi ti ne glej po možkem spola. En sani
pogled je dosti, in duša bo smrtno ranjena.

4. Kedar pride skušnjava, spomni se brez
pomude, da je Bog pri tebi in vse' vidi. Ako
zmagaš, čaka te zlata krona; ako dovoliš.
ne boš ušla pravici božji.

5. Ne zaljubi se v svet in v njegovo
veselje. Posvetno veselje je v začetku sladko,
h koncu pa grize in mori. Jaz sem graščine
pustil in sem s Kristusom ubog postal; in kaj
bi tebi pomagalo, ko bi najlepše dekle bila 1.8
bi imela sedem belili gradov za doto, pa bi
dušo pogubila?

6. Živi spokorno in križaj vsak dan svoje
meso z željami vred. Jaz sem na trdem spak
sem pogosto svoje truplo do krvavega tepeh
da sem ga lože vkrotil: tudi ti ga ne meh'
kuži in ne grej preveč.

7. Ne bodi radovedna in ne vtikuj se v '
reči. ki tebi niso nič mar. Ne govori preveč
in bodi vesela, če moreš biti sama. Kožica
svete čistosti, pravi sv. Magdalena Pacijanka,
raste le v žaklenjenjem vrtu; zatorej zaklepaj
pridno svoj vrtec —- svoje srce, da se ti kaka
gnjusoba ne vleze.

8,. Rada moli, še raji pa premišljuj, j) 1
vsako uro vsaj enkrat zdilini k Jezusu in Manj 1 -

303

Kedar nehaš dihati, boš mrtva; kedar nehaš
moliti, bodo nedolžnost tvojo pokopali.

9. Največi ogenj ugasne* če se mu vedno
ue prilaga. Morebiti si tudi ti zdaj za dobro
s e vsa goreča; ali če ne boš po mojem vzgledu
pogosto in vredno prejemala Jezusa v svetem
1- ešnjem Telesu, boš kmalu kakor mrtvo oglje,
brez ognja in brez ljubezni.

10. Ne imej praznih želj, da bi dopadala
ljudem, posebno drugemu spolu ne ; in ne bodi
abotna, da bi se bala zamere ljudi. Kakor je
Nekatera rada povsod prva in pohvaljena, bodi
r uda povsod poslednja in zaničevana. Ako boš
Uničevana zavoljo Jezusa, kateremu služiš, veseli
%  boš tudi ž njiinlt raljevala. Le dobro si za-
Poiiini, kar pravi Tomaž Kempean, da prazno
J® vse, nečimerno in nič, razim Boga ljubiti in
Pjemu samemu služiti.

Pesem v čast sv. Alojziju.

Prelepa lilija cveti, * Iz sam’ga svet’ga raja, *
bi duh deviške čistosti * To lilijo obdaja.

Kdo žlalme lil’je ne pozna: * Alojzija mladenča V *
Nedolžnost in pokora ga * Zdaj v svetem raju venca.

Prav lepo pesem hočemo * Alojziju zapeti, * V
telesu angeljea lepo * V spodobni časti imeti.

Alojzij! ti deviški cvet, * Nedolžnost si ohranil, *
bbi.l bodi tudi nam izgled, * Da nas boš greha branil.

Glej, v koliki nevarnosti * Pregrehe mi živimo, *
Kako vsi rahli in slabi * Se lahko pogubimo.

304

Ti v sveti sramožljivosti * Se varval sence greha, *
Nas pa priložnost veseli, * Pregrešnega posmeha!

Do usmiljenega Jezusa * Ti srce je gorelo, *
Marija tvoja mati b’la, * Posvetno teb’ mrzelo.

Naše srce pa le želi * Veselje tega sveta, *
ljubezen sveto pomori, * V nesramnost nas zapleta.

Alojzij! ti se pokoril * Občutke si strahoval, *
Si molil rad in se postil, * Skušnjave vse premagal.

Mi grešniki pa pasemo * Pregrešno truplo svoje; *
Naj nam pomoč premage bo * Izgled pokore tvoje.

Naj se hudoben svet jezi, * Sovraži, zapeljava, *
Le bodi sploh, Alojzij ti! * Nam luč in steza prava-

Alojzij! ti naš vojvoda! * Pred nami liPjo nosi, *
Od usmiljenega Jezusa * Pomoč nam ti izprosi!

Naj se s teboj vojskujemo, * V nedolžnosti cve'
tirno, * Naj srečno svet premagamo, * Se s teboj
veselimo.

Tam Bogu hvalo dajali, * Pred Jagnjetom veseli: *
V nebesih se sprehajali, * In novo pesem peli.

Svete bratovščine.

•.iNlaS Gospod Jezus pravi: „Kjer sta dva, ali kjer so

trije zbrani v mojem imenu, ondi sem jaz v sredi
toei njimi". V svetih bratovščinah p>a se jih večidel
z bere sto in sto, da bi drug druzega k dobremu
'uemali: zatorej sinemo reči, da so Bogu posebno ljube
111  drage. Sv. brančišek Salezijan pravi: „Ako se daš
v  bratovščino zapisati, lahko veliko dobiš, zgubiti pa
"'česar ne moreš". Če zvesto opravljaš svoje bratov-
s be dolžnosti, zamoreš mnogo milosti in odpustkov za¬
obiti; če jili pa ne opravljaš, odpustkov sicer ne dobiš,
l )a  tudi greha zato nobenega nimaš — ker nijedna
bratovščina svojih udov ne veže pod grehom.

Da svete bratovščine mnogo pomagajo k pobožnemu
življenju in k večnemu zveličanju, se lahko vidi tudi
lz  tega, ker vsi slabi in malovredni kristjani so sploh
z °.per nje. Meni se zdi, da vsaka sv. bratovščina je
bakor vrt pri hiši. Rože in drevesa v vrtu so zmiraj
bolj varne, kakor one zvunaj vrta, katere kmalu kdo
Družb. bukv. 20

306

ali odtrga ali polomi; zatorej, ljuba dekleta! ne dajte
se motiti po naukih zapeljivega sveta, in dajte se za¬
pisati v eno ali drugo sledečih bratovščin, v katero
vam je ljubo in vam svetujejo vaš dušni pastir.

1. Dekliška ali križevska bratovščina.

Ta bratovščina je za dekleta najlepša in najpo-
trebniša. Ona ima ta sveti namen, da bi tiste, katerim
je Bog zakon namenil, z deviškim vencem na glavi in
v srcu k poroki prišle; tiste pa, katerim ga ni na¬
menil, da bi čisto in brez madeža ohranile svojo de-
vištvo, in bile vredne, po smrti z Jezusom pri porok'
biti, kjer bodo imele lepa bela oblačila kot sneg, zelene
palmove veje v rokah, in bodo angelji in svetniki božji
njih ljubi svati in gosti. Zategadelj, ljuba dekleta! ki
ste že vpisana, prijazno in lepo vas pozdravim — vese¬
lite se; zakaj ve zdaj še same ne veste, kako srečne
da ste. Prosim lepo in povabim pa tudi vas, ki s e
niste pristopila, ne mudite se in ne odlagajte, da se tud'
vam ne zgodi, kakor tistim evangeljskim devicam, ki s °
svojega ženina zamudile.

2. Bratovščina presvetega srca Jezusovega.

Namen te prelepe bratovščine je, da bi se nas*
srca vnela v goreči ljubezni do Jezusa in priporoča s e
posebno mladini dekletom, da bi jih ne oslepila lj u "
bežen do sveta. Če bote rade častile Jezusovo srce, hote
tudi rade obiskovale presveto rešnje Telo, bote ran e
hodile k spovedi in k sv. obhajilu in lahko rastle l
vsem dobrem, kakor drevesa, ki so vsajena poleg potoka-

Katera se da zapisati v to sv. bratovščino, moi' a
moliti vsak dan Očenaš, Ceščenamarijo, Vero

307

111  kratek zdililjej * Pr e s 1 a d le o srce Jezusovo
Jaj, da te vedno bolj ljubim!

Popoln odpustek zadobiš (ako vredno prejmeš sv.
zakramente, in opraviš navadne molitve za odpustke.) •
Tisti dan, ko se daš zapisati. 2. V praznik presve-
te ga srca Jezusovega, ali pa v nedeljo potem. 3. Prvi
Petek ali prvo nedeljo vsakega meseca. 4. Se drug po¬
ljuben dan v mesecu. 5. Ob smrtni uri, če boš saj v
s >'cu s pravim kesom klicala v presveto ime Jezusovo.

darovanje božjemu srcu Jezusovemu.

O moj preljubeznjivi Jezus! iz hvalež¬
nosti do tebe, in da bi svojo nezvestobo
y saj nekoliko popravila, darujem ti svoje
Sr ce in sebe vso, in trdno sklenem s tvojo
Milostjo več ne grešiti. Amen.

Ce to molitvico skesano moliš pred podobo srca
Jezusovega, zadobiš enkrat na dan odpustek 100 dni;
Ce  jo moliš cel mesec vsak dan, zadobiš enkrat v mesecu
Popoln odpustek ako se čisto spoveš, sveto rešuje Telo
'redno prejmeš in po namenu sv. očeta papeža moliš

3- Bratovščina presvetega srca Marijinega.

Ta sv. bratovščina ima namen, po mogočni prošnji
Marijinega presvetega srca Boga prositi za spreobrnjenje
grešnikov in krivovercev. Katera resnično ljubi Jezusa,
' J ° gotovo ljubila tudi Marijo, in se bo rada zapisati
'hb v to bratovščino.

Dnevi popolnih odpustkov za to bratovščino so:
j’ Jan pristopa v bratovščino, 2. dan, ko smo bili krščeni,
J' nedelja pred prvo predpustno nedeljo, 4. Svečnica,
°znanenje, rojstvo, vnebovzetje, in čisto spočetje Marijino,

20 *

308

5. Sedem žalosti Marije, C. dan spreobrnjenja sv. Pavla,
7. praznik sv. Marije Magdalene, 8. ob smrtni uri. —
V zadobljenje odpustkov je, kakor že veste, potrebno,
tisti dan se spovedati in sv. režnje Telo vredno prejeti.
Sicer pa je treba vsak dan moliti eno C e š č e u a-
m arij  o s pristavkom: O Marija, pribežališče

grešnikov, prosi  z a n a s!

Dobro je moliti tudi sledečo

Molitev.

Spomni se, o premila Devica Marija!
da se še od vekomaj ni slišalo, da bi
bila ti zapustila katerega, ki je pod
tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči iskal
in se tvoji prošnji priporočeval. Polna
tega zaupanja hitim k tebi, o devic d%
vica! k tebi, o mati, pridem, pred teboj
stojim grešnica in zdihujem: ne zavrzi
moje prošnje, o mati večne Besede,
teniuč milostljivo me sliši in usliši. Amen-

Od p. 300 dni vsak dan, ako to molitev opraviš
pobožno in skesanim srcem; popoln odp. pod navadnimi
pogoji enkrat v mesecu, ako jo opraviš vsak dan ccleg®
meseca.

4. Apostolstvo molitve.

Namen te pobožne bratovščine je: po vzgled 11
presvetega srca Jezusovega in v zvezi ž njim pobožno
moliti za spreobrnjenje grešnikov, za okranjenje n e '
dolžnosti, za potrjenje pravičnih, za povišanje sv. cerkve,
za ohranjanje in razširjanje kraljestva božjega na zemlji-

Pobožnim vajam apostolstva molitve se ne pri¬
števa samo ustna in znotranja molitev, ampak sploh
Vsako dobro delo pobožnosti ali usmiljenja, večkratni
Prejem sv. zakramentov, zvesto spolnovanje božjih za¬
povedi in vse, kar krščansko pobožnost, čast božjo in
zveličanje duš zadeva.

Posebno  pa se priporočajo v tej bratovščini
tri pobožne vaje,  katerih vsaka ima svoje od¬
pustke. Pa se vdeležiš teh odpustkov, moraš : 1. v
bratovščino vsprejeta hiti po pooblaščenem duhovniku;
ui 2. opravljati tisto vajo, za katero so podeljeni od¬
pustki.

I. Prva pobožna vaja apostolstva molitve je, da
Pri jutranji molitvi vse svoje molitve, dobra dela in
trpljenja celega dne Bogu daruješ na tisti namen, s ka¬
terim se Jezus na altarju Bogu daruje. Posebna mo¬
litev za to ni zapovedana; poslužuješ pa se lahko sle¬
deče molitvice, za katero zadobiš še poseben odpustek
100 dni enkrat na dan:

Vsakdanje darovanje.

Gospod Jezus Kristus! Zedinjena s
tistim božjim namenom, s katerim si Ti
s am na zemlji skozi svoje presveto
srce daroval Bogu čast in hvalo in se
r nu zdaj brez prenehanja v presvetem
zakramentu altarja daruješ po celem
svetu do konca časov; in da posne¬
mam presveto srce preblažene, brez¬
madežne device Marije, darujem li danes
iti vsak trenutek tega dne vse syoje

310

misli in želje, vse svoje besede in
djanja.

Darujem ti jih zlasti za tvojo sveto
cerkev in njenega poglavarja, in za vse za¬
deve, ki so udom apostolstva molitve pri¬
poročane v tem mesecu in današnji dan.

Odpustki za vsakdanje darovanje: 1. Po¬
poln odpustek pod navadnimi pogoji: na dan

vsprejema v bratovščino; na god presvetega srca Je¬
zusovega in brezmadežnega spočetja Marijinega; po-
voljen petek v mesecu; v četrtek ali petek vsakega
tedna, ako od solnčnega zahoda v četrtek do solnčnega
vzhoda v petek skozi  eno  uro  ali •/.  ustno molitvijo
ali s pobožnim premišljevanjem počastiš Jezusovo smrtno
britkost na Oljski gori ali drugo skrivnost njegovega
trpljenja; na god svetnika, ki ga predstojniki odločijo
udom za mesečnega patrona.

2. Nepopoln odpustek  100 dni: 1. za vsako
molitev in dobro delo, ki se opravi v namen, kateri je za
tisti dan posebno priporočen. (Ta namen naznanjen J e
v „Sendbote“ ali v „Zgodnji Danici"); 2. kolikorkrat
udje, ki nosijo na prsih podobo ali škapulir božjega
srca Jezusovega z molitvico: „Pridi k nam tvoje kralje¬
stvo", to molitvico opravijo ali ustno ali vsaj v srcu.

II. Druga vaja je, da udje apostolstva molitve
molijo vsak dan eno skrivnost svetega rožnega
venca.

Odpustki za to vajo: 1. Popoln odpustek

pod navadnimi pogoji:  na god „molitve našeg®
Gospoda na Oljski gori" (torek po nedelji septva-
gezimi); na god srca Marijinega (nedeljo v osmini

311

Marijinega vnebovzetja); v praznik varstva sv. Jožefa
(3. nedeljo po vel. noči).

2. Nepopoln  o d p. 100 dni vsak dan, ako pobožno
moliš skrivnost sv. rožnega venca.

III. Tretja vaja je, da se združi ali 7 udov apo-
stolstva molitve, katerih vsak en dan v tednu,  ali pa
30 udov, katerih vsak en dan v mesecu  sv. obhajilo
Prejme v ta namen, da bi Bogu zadostoval za grehe,
8  katerimi se tolikokrat žali, da bi odvrnil pravično
jezo Božjo in prosil za spreobrnjenje grešnikov in raz¬
bijanje sv. vere.

Odpustki za to vajo: 1 . Popoln odpustek  pod
navadnimi pogoji: na dan, ko si uvrstena dotičnemu
oddelku 7 ali 30 udov; na dan, ki ti je odločen za
s Prcjem sv. obhajila; ob smrtni uri, ako po sprejetih
Sv - zakramentih, ali če to ni mogoče, vsaj s skesanim
8 rcem kličeš Jezusovo ime z ustmi ali vsaj v srcu;
a ko po opravljenem velikonočnem obhajilu še enkrat
Prejmeš sv. obhajilo v zadostenje za to, da se ta dolž¬
nost tolikokrat zanemari.

Dostavek. Kjer imajo očetje družbe Jezusove
Sv - misijon in postavijo misijonski križ, so za vse čase
štirikrat v letu popolni odpustki, in sicer:

1. En dan meseca grudna za tiste, ki vsak mesec
V8 aj trikrat skesano in pobožno molijo tri „Očenaše“
111  tri „Češčenamar ij e“ in enkrat „Cast bodi
^°gu“  itd. v spomin tistih treh ur, katere je Jezus na
križu visel, in v namen svetega Očeta; 2. ob obletnici
Postavljanja misijonskega, križa (v Konjicah na dan
Sv - Pankracija, na Prihovi na dan sv. Janeza Nepom.),
pa ta dan pride na delavnik, pa v nedeljo potem i
na god najdenja sv. križa; 4. na god povišanja
Sv - križa.

312

Te odpustike zadobiti, je treba spovedi in sv. ob¬
hajila, in molitve v namen sv. Očeta.

Nepopolni odpustiti pa se dobe:

1. Pet let enkrat na dan, če pred misijonskim
križem moliš skesano in pobožno tri „Očenaše“, tri
„Ceščenamarije„ in „Cast bodi Bogu“  itd. v
spomin tistih treh ur, katere je Jezus na križu visel,
in v namen sv. Očeta. 2. Sto dni vselej, kolikorkrat
misijonski križ obiščeš jn pred njim moliš.

5. Bratovščine sv. rožnega venca.

Sveti rožni venec je ena najlepših molitev, zato
pa tudi sv. Oče Leon XIII. v svoji okrožnici, dne
1. sept. 1883 vse kristjane' nujno opominjajo, naj ali
očitno, ali za se v svojih hišah in družinah to sv. mo¬
litev rožnega venca zvesto opravljajo in brez prenehanja
molijo. Da boš pa to molitev opravljala tem zvestejše in
še z večim dušnim dobičkom, vstopi v prelepo

Bratovščino sv. rožnega venca.

V ta namen je potrebno: 1. Da se daš zapisati v
imenik udov pri taki cerkvi, pri kateri je ta bratovščin®
pravilno ustanovljena. 2. Da obljubiš, da boš zmolil®
vsak teden celi rožni venec,  to je: veseli,
žalostni in častitljivi del. Ce bi se kedaj zgodilo, da ne
bi mogla vsega zmoliti, nimaš greha, zgubiš pa dotične
odpustke in milosti, ki so podeljene za to molite v '

3. Treba je, da pri molitvi dotične skrivnosti tudi p°
svoji moči nekoliko premišljuješ.  To se zgodb
če si tisto skrivnost, katero ravno moliš, prav živo pred
oči postaviš, in ob enem kako primerno čednost obad 19 '

4. Da si oskrbiš molek ali rožni venec,  ki je °d
pooblaščenega duhovnika za to bratovščino blag 0-

s lo vij en, in ima 5, 10 ali 15 oddelkov. Kedar sma
moliš, moraš molek v rokah imeti; če jih pa več skupaj
•Doli, je dovolj, da le eden ima molek v rokah. Priporoča
še posebno udom te bratovščine, da dajajo drugim lepe
Oglede pobožnega življenja; da večkrat, zlasti prvo ne¬
deljo v mesecu, ako je mogoče, prejmejo svete zakra¬
mente, in da molijb za spreobrnjenje grešnikov, nefer-
'bkov in krivovercev.

Obilne so milosti,  katere morejo udje zadobiti.
1- Udje se vdeležijo vseh zasiuženj in duhovnih dobrot
celega reda sv. Dominika, kakor tudi vseh molitev in
dobrih del živili in mrtvih udov rožnivenske bratov¬
ščine. 2. ZadObijo obilno popolnih in nepopolnih od¬
pustkov, katere zamorejo po priprošnji darovati vernim
dušam v vicah.

Oblast, sprejemati v to bratovščino, imajo oo. Do¬
minikam v Gradcu, in drugi pooblaščeni duhovniki. V
uaši škofiji je ta bratovščina vstanovljena že po mnogih
čppnijab.

Ako pa ne bi zomogla vsak teden zmoliti celega
r ežnega venca, vsaj vs.ik dan moli eno skrivnost in se
duj vpisati v

Bratovščmo živega rožnega venca.

Petnajst udov se zbere in vsak izmed njih moli
Vs ak dan eno skrivnost, tako da vsi molijo vsak dan
Ce b rožni venec. Petnajst udov, ki se združijo v molitvi,
Se  imenuje roža,  enajst rož ali 165 udov se imenuje
v enec,  ali grm, in petnajst vencev ali 2475 udov se
'menuje Marijin rožni vrt.  Vsaka roža ima svo¬
jega predstojnika ali predstojnico, ki skrbi, da se v za¬
detku

meseca skrivnosti razdelijo med ude po srečkanju
v  pričo vseh, ali vsaj dveh družbenikov.

314

Zadostuje pa tudi, ako se skrivnosti p°
srečkauju samo enkrat med vse ude razdelijo, in
potem udje sami premenjajo začetkom vsajrega mesca
skrivnosti po redu naprej. Da se pri tem ne zmotijo,
se jim priporoča red, v ta namen sestav\jen, ki velja
na pet let in potem se zopet leliko dalje rabi.

Popolni odpustki  pod navadnimi pogoji:
1. Prvi praznik po sprejetju; 2. na sv. dan, novo leto,
sv. treh Kraljev, veliko noč, veliko križevo, binkošti,
sv. Trojico in sv. rešnjega Telesa; 3. oh vseh, tudi

menjših praznikih M. B.; 4. o praznikih sv. Petra h'
Pavla, vseh Svetnikov, in treljo nedeljo vsakega meseca.

Kepopolni  odpustki: 1. za vsakdanjo molite''

ene skrivnosti 100 dni oh delavnikih, 7 let in 7 kva-
dragen ob nedeljah in praznikih, tudi ob tistih,
katerih ni več zapovedano, sv. mašo slišati, in v osmin 1
sv. dne, velike noči, binkošti, presv. rešnjega Telesa,
brezmadežnega spočetja, vnebovzetja in rojstva Marijinega-

Bratovščina večnega rožnega venca

ima namen, preblaženo Devico in njenega Božjega Sin*
neprenehoma častiti s tem, da se vsako uro po dnevu
in po noči moli sv. rožni venec.

Sv. oče Pij IX. so dne 12. aprila 1867 podeli* 1
vsem udom popoln odpustek  pod navadnimi P°'
goji za tisti dan, ob katerem opravijo svojo molitveno uro-
Dekleta! molite rade sv. rožni venec, ne bo va®
žal. Mislite si, da vselej, kolikorkrat odmolite efi°
skrivnost, odtrgate za Marijo, svojo ljubo mater, en °
rožo, ali belo ali rudečo ali rumeno,, in ji venec sp* e '
tate; ona bo pa tudi za vas izprosila nebeški venec.

Molite pa sv. rožni venec tudi pobožno. Man.]®
je rekla nekdaj sveti devici Evlaliji, da ji je ljubše,

Pobožno in počasi moli pet oddelkov sv. rožnega venca,
kakor petdeset naglo in z majhno pobožnostjo.

6. Molitvena družba z imenom
..Naša ljuba Gospa presvetega Srca“ v zvezi
2  m a t e r j o bratovščino „N o t r e Dame d u
s acre  Cceur“ (katera je od preč. višega škofa Bourges-
kega cerkveno ustanovljena v kapeli misijonarjev presv.
Srca v Issoudun-u na Francoskem in od Njih Svetosti
Pija IX. dovoljena).

I. Namen te molitvene družbe.  Po mogočni
Prošnji Naše ljube Gospe presv. Srca doseči duhovno,
kakor tudi telesno pomoč v najhujših zadregah, kjer je
y ideti, da ni nobenega upanja več.

II. Koristi.  1. Prav posebna pomoč Naše ljube
Gospe presv. Srca. 2. Delež sadu sv. maše, ki se na
altarju Naše ljube Gospč presv. Srca bere vsak četrtek
2 u žive ude. 3. Ravno tako od tiste, ki se bere za
hirtve vsak prvi četrtek slehernega meseca. 4. Priporo¬
čanje v vseh potrebah, katere se naznanijo. 5. Udele¬
žuje vseli molitev in dobrih del družbenikov.

III. Pogoji.  1. Po imenu in priimku v družbo
Opisati se. 2. Vsak dan zjutraj in zvečer moliti zdihljej:
»b’aša ljuba Gospa presv. Srca, prosi za
ha s!“

Svetuje se družbenikom:  1. Vsako jutro

svojo molitve in dobra dela tistega dne darovati za pri¬
poročene potrebe molitvene družbe. 2.'Svetinjo Naše
ljube Gospč presv. Srca pri sebi nositi. 3. Ako kdo
h>ore, majhen dar darovati za splošne stroške molitvene
uružbe. 4. Sv. Obhajilo o glavnih družbinib praznikih
Vre dno prejeti, ramreč v praznik obrezovanja in daro-
Va,1 ja Gospodovega v tempeljnu; oznanenja, ob-

316

iskovanja, vnebovzetja, rojstva, n e o m a d e ž a n e g a s p o-
četja Marijinega, na Božič', v praznik  N. L-
Gosp« p res v. Srca  (81. maja), Jezusovega Srca,
sv. Janeza evang., sv. Bernarda, Avguština in Frančiški 1
Salezija.

Zamorejo se vpisati tudi osebe brez njihovega
vedenja, na katerih zveličanju je komu posebno ležeče,
da jih prav posebno izroči v hrambo N. L. Gosp e
presv. Srca. Tudi že umrle zamoreš dati zapisati, da
ih prošenj udeležiš.

Vsi katoliški kristjani brez razločka starosti, spola
ali naroda zamorejo biti udje te molitvene družbe.

IV. Odpustki. Popolni odpustki pod navad¬
nimi pogoji:  Na dan vsprejctja; ob smrtni uri; ,lil
Božič, sv. 3 Kraljev, Veliko noč, Veliko Križevo; 1,8
god presvetega srca Jezusovega; ob praznikih neomad.
spočetja, rojstva, oznanjenja, materstva M. I).; zadnj'
dan majnika; enkrat v mesecu, ako se moli rožni venec
N. Lj. G.

Nepopolni odpustki:  7 let in 7krat 40 dm,
ako s skesanim srcem obiščeš bratovsko kapelo, in t® 111
pobožno moliš; vsak četrtek in vsako soboto; na g 01 *
darovanja in obiskovanja Marijinega; na god sv. Fran¬
čiška Hal., sv. Janeza evangel., sv. Janeza Krstnik®)
sv. Bernarda, sv. Avguština; — odp. 7 let, ako P 11
zvonenju za rajnega moliš za njegovo dušo; ako mrh 1 ' 8
spremljaš k pogrebu; ako si ob delavnikih pobožno P!j
sv. maši; ako na večer sprašaš svojo vest; ako obisc et ’
uboge, bolnike ali jetnike; ako spraviš sovražnike; ~~
odp. 300 dni, kolikorkrat skesano in pobožno moh
rožni venec N. Lj. G.; 100 dni enkrat na dan, ako po¬
božno in skesano opraviš bratovsko molitev; — ot *P'
60 dni za vsako dobro delo.

317

Molitev,

katera naj se mnogokrat moli.

Spomni se, o naša premila Gospa
presvetega Srca, svoje neomejene moči,
katero ti je dal tvoj božji Sin do svo¬
jega prečeščenega srca. Polna zaupanja
v tvoja zasluženja pridem k tebi prosit
tvoje hrambe. O Marija, ki imaš v rokah
zaklade Jezusovega Srca, tistega Srca,
ki je nevsahljiv studenec vseh milosti,
ih katero nam zamoreš po svoji 'volji
odpirati, da se iz njega razljivajo nad
ljudi vsi zakladi ljubezni in usmiljenja,
luči in zveličanja, katere ima v sebi;
Prosim te, dodeli mi milosti, katerih že¬
limo zadobiti.... Ne moreš, o ne mo¬
reš mi odreči prošnje, ker si moja
Plati, o naša mila Gospa presvetega
Srca, zato milostno sprejmi mojo prošnjo
Ul me dobrotno usliši. Amen.

Od]). 100 dni enkrat na dan, ako to molitev po¬
učno in skesano opraviš.

7. Bratovščina sv. Mihaela.

Ima namen pomagati svetemu očetu, rimskemu
Papežu, ki so na zemlji naš najviši pastir in vidni
Peglavar naše sv. cerkve in so zdaj v veliki sili. Hočeš
Ui tej sv. bratovščini biti, moli vsak dan za rim-
Uiega papeža in za sv. katoliško cerkev „0čenaš“,

318

„Ceščen om ari j o“, »Apostolsko vero 11  in „Čast
bodi Bogu", in vsako mlado nedeljo daruj dva kraj¬
carja svetemu očetu v pomoč. Bog ti bo povrnil; pa
tudi popolne odpustke lahko dobiš: na dan pristopa k
tej bratovščini, ob smrtni uri, na god sv. Mihaela, v
praznik brezmad. spočetja M. I)., oli treh praznikih
sv. Petra (22. febr., 29. jun. in 1. avg.), in še enkrat
na leto, kedar hočeš, ako sv. zakramente vredno prej"
meš in pobožno moliš na namen sv. očeta.

8. Bratovščina sv. Cirila in Metodija.

Namen te sv. bratovščine je, Boga prositi, da hi
se milostno ozrl na razkolnike ali staroverce, in jih
zjedinil s sv. katoliško cerkvijo.

Moli vsak dan „0 č e n a š“ in „Č e š č e n a m a r i j o“ >
s pristavkom: „Sveta brata Ciril in Metodij,

prosita za nas!“  — Na praznik sv. Cirila in Me¬
todija ali kak drugi dan te osmine bodi v namen bra¬
tovščine pri sv. maši, ali pa pojdi k spovedi in k b v -
obhajilu. Skrbi tudi, da svojih sosedov, prijateljev i n
znancev, kolikor mogoče, pridobiš za bratovščino.

Si v tej bratovščini, lahko dobiš popoln odpustek:
1. Na dan pristopa, 2. smrtno uro, 3. na praznik
sv. Cirila in Metodija ali drug dan te osmine, če g 1- ®”
k spovedi in sv. obhajilo vredno prejmeš, in v posvečen 1
cerkvi moliš v namen rimskega papeža.

Molitev.

O Bog! ki si nas po svetih bratih
Cirilu in Melodiju v edinost svete vere
poklical; zjedini zopet ločene brate i n
sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi,

319

9aj bo kakor v nebesih, tako tudi na
zemlji, le eden hlev in eden naj viši pa¬
stir. Za to te prosimo po zasluženju
Jezusa Kristusa, po prošnji Marije,'
sv. Cirila in Metodija in vseh tvojih
svetnikov. Amen.

9. Bratovščina sv. Mohora.

"N a meji ji je po molitvi in razširjanju dobrih
hilcev sveto vero in krščansko življenje med Slovenci

"trditi.

Opravila:  1. Družnik naj moli vsak dan „Oče-

in „Ceščena si Marija 11  s pristavkom: „Sv. Mohor,
P f osi za nas!“ 2. Duhovni družnik naj mešuje enkrat
v  Mu za vse družnike. 3. Družnik plačuje vsako leto
1  gld., in priporoča to družbo. Za to pa dobiva vse od
družbe izdane bukve, se udeleži sv. odpustkov, vseh
Molitev in sv. maš.

Popolni odpustki  pod navadnimi pogoji:
na dan pristopa; 2. na praznik bratovščine ali v
° s mini ;  in 3. poslednjo uro.

Molitev.

O Bog, kateri si nam po svetem
^oboru prižgal luč prave vere, dodeli
prosimo, da nas ta veliki svetnik
s  svojo močjo brani in s svojo pri-
Prošijjo podpira. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

10. Bratovščina sv. Leopolda,

Ima namen, pomagati misijonarjem v severni
4 |eriki. Kdor hoče v to bratovščino stopiti,

mora:

1. se zapisati dati; 2. vsak dan moliti „Očenaš“  ii*
,',Č e š č e n a m a r i j o“ s pristavkom: r S veti Leopold,
prosi za nas!“;  3. vsslc teden en krajcar, ali celo
leto 52 krajcarjev darovati za misijone.

Popolni odpustki za to bratovščino so: 1. dan pri*
stopa; 2. praznik čistega spočetja M. D.; 3. praznik

sv. Leopolda, 4. ob smrtni uri, 5. enkrat vsakega meseca,
ako zvesto opravljaš bratovske molitve, se vredno spovej
prejmeš sv. Obhajilo, in moliš v namen sv. očeta. —
Dobro je moliti tudi sledečo

Molitev.

Ljiibi Oče nebeški, ki si poslal svo¬
jega Sina nas vse zveličat, pridi k lian?
tvoje kraljestvo, naj te vsi ljudje p ra v
spoznajo in častijo! Posebno usmili se
ubogih divjakov, zamorcev, ki v daljnih
krajih za morjem prebivajo, in so tudi
naši bratje in sestre. Daj jim spoznat 1
pravo luč svete krščanske katoliške vere,
daj njihovim učenikom dobro srečo, tvoje
kraljestvo med njimi razširjati. Daj P a
tudi nam pravo skrb za večno zveln
Čanje, naj eden drugemu v nebesa p°'
magamo, kjer nas boš enkrat vse svoje
dobre otroke združil, po Jezusu Kd’j'
stusu, Gospodu našem, po priprošn ) 1
Marije device, sv. Leopolda in vseh
ljubih svetnikov. Amen.

Razne molitve.

j, Molitev za sv. čistost.

moj Jezus! tolikokrat slišim, da

čistost in sramežljivost je deklet
bajveče bogastvo in vsa njih lepota;
daj mi, da ne bom iskala druge časti
•b druzega veselja, kakor varovati svojo
čistost in sramežljivo živeti. Lepota in
hiladost zgine, kakor roža, ki danes v
Sv oji lepoti stoji in zalo cvete, jutri pa
Pade, zvene in se posuši. Tako tudi
iapo, nečimerno oblačilo streže sicer
•boji slabosti, tebi pa, o Gospod! je zo¬
prno, ker le ponižnost ljubiš. In ko bi
•be ves svet hvalil in častil, ti pa bi
be maral za me, bila bi najrevniša, naj-
besrečniša stvar na svetu. Zatorej že-
b*b le tebi dopasti; le ti, moj Bog! me

Družb. bukv.

21

imej rad, drugo naj bo, kakor hoče.
Varuj me, prelepo te prosim, da ne
bom poslušala zapeljivega prilizovanja
in se ne bom dala preslepiti z nobenim
posvetnim veseljem in z nobenim praz¬
nim obetanjem. Razsveti in potrdi me,
da pri tolikih žalostnih in zapeljivih
vzgledih, katere vidim okoli sebe, tudi
jaz ne padem; da ne bom nikoli gle¬
dala, govorila ali poslušala kaj takega, kar
je sveti čistosti nasproti in se za dekleta
ne spodobi. S tvojo sveto milostjo, o
moj Jezus ! hočem v svojem oblačilu
ponižna, v svojem pogledu zdržna, v
svojem govorjenju varna biti. — Napuh,
prevzetnost, nečimernost ne smejo blizo
mene, odpovem se jim iz srca. O moj
Jezus! 'daj mi popolno čistost, da bom
vse zapeljevanje in vse skušnjave srečno
premagala. Daj mi milost v skušnjavah,
da bom tvojo pričujočnost vseskozi pred
očmi imela, in da nikdar tebe ne p°'
zabim. — Pred tvojimi očmi me nobena
noč in tema ne skrije, ti veš moje naj'
skrivnejše misli in želje. Ko bi moj 1

grehi tudi skriti ostali pred ljudmi, vendar

bi ne mogla uiti tvoji pravični sodb 1
in strašnemu peklu. Moja hudobija h 1

323

enkrat gotovo prišla na dan, in moje
kratko nagnusno veselje bi se spreme¬
nilo v grenke solze in večni jok.

O moj Bog in Gospod! obudi v
moji duši veliko sovraštvo do vsega, kar
°rnadežuje čistost, da bo moje srce in
moje telo ostalo zmiraj čisto in sramež¬
ljivo, da bom vse svoje ude in moči
do smrti ohranila brez madeža, in ko
e nkrat urarjem, svojo čisto dušo izročila
v  tvoje svete roke. — Daj mi, da bom
s Poznala žalostni konec in nezmerno
brezdno, v katero grda nečistost človeka
Vr že, in iz katerega se nobeden več ne

izkoplje.

O Jezus! daj mi milost, da bom
Večkrat premišljevala, kaj bo enkrat z
menoj, kaj bom imela od vsega tega,
kar mi svet zdaj ponuja in obeta. Daj
mi milost, da si večkrat v spomin po¬
kličem tiste strašne kraje, kjer nečiste
duše vekomaj trpijo, kjer jih črv grize
hoč in dan, kjer jih grešna vest skeli
m peče, da nobeden ogenj ne tako. Oh,
kaj vendar bo počela nečista duša doli
v  večnem plamenu, ko se bo spomnila
Sv ojega življenja! „Oh“, bo vzdihovala v
e Uo mer _ 5) kaj sem mislila, da sem

21 *

324

tako živela! Oh, kaj sem storila! kaj
sem zgubila! Oh, kje bivam! in na
vse večne čase! brez odrešenja, brez
polajšanja! brez upanja! — Oh! in vsega
tega sem si sama kriva! Jojmene! joj-
mene!“ — Tresem se in omedljujem, ko
premišljujem svojo slabost, in se spomnim,
kako lahko bi tudi jaz prišla v ravno
tako nesrečo, v kakoršno pride toliko
deklet.

Obljube vedne čistosti zdaj še ne
storim, vendar trdno sklenem, storiti vse,
da ohranim predrago rožo svete čistosti,
in skrbno se ogibati vsega, kar je za
me nevarnega. Da se pa jaz slaba stvar
ne dam od hudobnežev premotiti, stoj
mi ti, ljubeznjivi Jezus! na strani; daj
mi milost, da se bom srčno ustavljala
vsem skušnjavam in da se ne podam
v nobeno slabo priložnost. — Preljubi
Jezus! ponižno te prosim, pomagaj mi,
da svojo čistost do konca ohranim m
da zmiraj ostanem tvoja ljuba nevesta-
O Jezus! moj preljubeznjivi ženin! l e
tebi želim dopasti, le tebi služiti, le tebe
čez vse ljubiti. 0 moj Jezus! če imam
ie tebe, imam vse; če pa tebe nimam,
nimam celo nič.

v

325

O Marija, brez madeža spočeta, roža
in lepota vseh devic! tebe si izvolim
v  vzgled svojega zadržanja in za svojo
tovaršico vse dni svojega življenja. Po¬
lagaj mi, da zvesto posnemam tvojo
sveto čistost, da ohranim sramežljivost
in pridem med tiste izvoljene, ki tam
v nebesih Jagnje božje spremljajo, in
Prepevajo tisto sveto, novo pesem,
katero le device znajo in razumejo.

Oh Jezus, moj Jezus! usliši me.
Amen.

Molitev za ljubezen do deviške sra¬
mežljivosti.

0 moj Jezus! solze me polijejo, ko
slišim o Marijini sramežljivosti, da ni
Poznala druzega spola in se je celo an-
Solja prestrašila. 0 lepo te prosim, daj
tudi meni to prelepo rožo svete sramež¬
ljivosti, da se bom skrbno ogibala vsakega
slabega znanja, da bom svoje počutke
Pridno zatirala, svoje truplo varno po¬
krivala, svoje ude v časti imela, in se
Sa ma in vpričo ljudi vselej tako zadržala,
kakor se spodobi sramežljivi deklici. O
J ozus, prosim, usliši me! Amen.

326

#

Molitev za dar sv. ponižnosti.

Jezus! ki si bil krotek in iz srca
ponižen; ki si Marijo zavoljo njene svete
ponižnosti izvolil za svojo mater; ki si >
zmiraj učil, da le kdor se ponižuje, bo
povišan, in kdor hoče biti največi v ne¬
beškem kraljestvu,naj bo tukaj najmanjši;
lepo te prosim, daj tudi meni, da ne bodi
častilakomna, preveč na se držala in hre- •
penela po hvali ljudi; da ne bom nikoli
silila na prvo mesto, temuč rada se usedla
na zadnje mesto; da bo moje veselje,
biti dekla tvoja in dekla drugih ljudi-
O Jezus, prosim, usliši me! Amen.

Molitev za sveto potrpežljivost.

O moj Jezus! kaj vse si trpel
in kako po krivici si trpel, in vendar
nikoli ni jeza skalila tvojega milega
obraza! Prosim te, daj tudi meni, da
bom pohlevna, krotka, potrpežljiva 111
v vsem, kar me zoprnega zadene, tvoj 1
sv. volji vdana. Daj mi, da bom pra v
spoznala gnusobo krivične jeze, da bo # 1
srčno se vojskovala in si ne bom dala
prej miru, dokler ne postanem tudi jaz
tiha, mirna in krotka, kakor si bil ti. u
Jezus! prosim, usliši me! Amen.

327

Molitev k angelju varihu.

jO. ljubeznjivi prijatelj in zvesti tovariš
moj, sveti angelj varih! ki te je Bog po¬
stavil za mojega variha, lepo te počastim
in ponižno se ti priporočam. Mlada' sem
še, slaba, nevedna in ne poznam vseh
nevarnosti, ki pretijo dekletu. Oh, prosim
te, bodi moj prijatelj in tovariš tudi za-
naprej, in varuj me vseh nevarnosti na
duši in na telesu. Po dnevu me sprem¬
ljaj, po noči stoj poleg mene in odbijaj
od mene vse skušnjave. Ko bi bila pa
Vendar tako nesrečna, in bi prišla v
kako slabo priložnost, oh, napolni me s
svetim strahom, da bom o pravem času
bežala in otela svojo nedolžnost. Po¬
sebno pa na zadnjo uro, ko bo smrtna
sapa po .meni letela, stoj mi na strani,
m pelji mojo dušo tje v sveti raj. Amen.

Molitev k sv. Jožefu.

O sveti Jožef! ki si bil mož po
božjem srcu, si bil ženin prečiste de¬
vice Marije in varih mojega Gospoda
Jezusa Kristusa; bodi tudi moj varih na
Nevarnem potu mojega življenja, da čista
°stanem na duši in na telesu. Priporoči

328

me Jezusu, priporoči me Mariji vselej
devici, in ne dopusti, da bi belo oblačilo
krstne nedolžnosti ogrdila ali raztrgala.
Posebno pa te prelepo prosim, da na
zadnjo uro z Jezusom in Marijo k meni
prideš, in mojo dušo sprejmeš v večno
veselje. Amen.

Molitev h krstni patroni.

Bodi mi počeščena, moja patrona,
sveta I., ki si mi bila pri sv. krstu za
varhinjo dana. Prosim te, vzemi me za
svojo rejenko, vodi me po tisti stezi,
po kateri si ti hodila, in sprosi mi mi¬
lost, da zvesto spolnujem vse, kar sem
obljubila pri sv. krstu, da zmiraj sra¬
mežljivo, čisto in sveto živim, in kolikor-
krat bom prišla v kako nevarnost, stopi
k meni, in reši in brani me, da se ne
bom kaj pregrešila. Sprosi mi milost,
da bom enkrat s teboj v nebesih lju¬
bega Jezusa gledala in vživala. Amen-

Molitev k sveti Barbari.

O čista nevesta Jezusova, devica iu
mučenica, sveta Barbara! Kako prisrčno
si ti Jezusa ljubila! Nisi se bala ue
trpljenja ne smrti, in rada si umrla

329

ljubezni do sv. čistosti in do svojega
nebeškega ženina. Prosim te, sprosi tudi
meni veliko ljubezen do Jezusa v živ¬
ljenju in v smrti, sprosi mi srečno zad¬
njo uro. Sprosi mi milost, da ne umrjem
brez svetih zakramentov, ampak da pre¬
den se loči moja duša od tega sveta,
vredno prejmem sv. rešnje Telo, in da
se bodo tudi nad menoj dopolnile Jezu¬
sove ljubeznjive besede: „Jaz sem živi
kruh, ki sem iz nebes prišel. Kdor bo jedel
od tega kruha, bo večno živel“. Amen.

Molitev pri volitvi stanu.

Moj Jezus! ti poznaš moje srce in
dobro veš, da mi ni za svet, ne za
njegovo veselje — le za mojo dušo mi
je, da bi jo zveličala. Rada vse dam,
rada pa tudi vse pustim, da bi le moja
duša bila zveličana. O Gospod! povej
mi, kaj mi je storiti? pokaži mi stan,
katerega si mi odločil, v katerem bi
najlože tebi služila. Razsveti mojo slabo
Pamet in vodi me, da si ne bom zbi¬
rala po svojem mesenem nagnjenju stanu;
razsveti pa tudi mojega spovednika in
moje stariše, da mi bodo prav svetovali;

330

da bom to storila, kar je tvoja sv. volja,
kar je tebi v čast in meni v zveličanje.
Amen.

Molitev za postni čas.

Hvala, večna hvala ti bodi, moj
Jezus! da sem dočakala svetih postnih
dni — oh da bi jih le v svoje zveličanje
obrnila. Sklenem in obljubim, da se bom
ogibala, kolikor bo mogoče, posvetnega
hrupa in veselja, in se bom ponižno
oblačila; sklenem, da se bom po tvojem
vzgledu pokorila s postom, z zatajevanjem,
z molitvijo in s svetim premišljevanjem-
Vsak dan bom ogledovala tvoje krvave
in globoke rane, in se bom ozirala na
visoki križ, na katerem si v neznanih
bolečinah namesti mene umrl. O Jezus,
ali smem jaz grešnica hlizo tebe? Po¬
nižno ti poljubim roke, katere so proti
meni razpete; poljubim ti noge, s ka¬
terimi si me iskal; poljubim ti tvojo
prebodeno stran, s katero si mi pokazal
svojo ljubezen. Molim in častim te, 0
Jezus! ti si moj Bog in Odrešenik —
v tvoje petere rane izročim svojo dušo-
Amen.

331

Molitev pred božjim grobom.

O moj Zveličar Jezus Kristus! s
ponižnim in pobožnim srcem tukaj kle¬
čim in ti hvalo dajem za neizrečeno
ljubezen, katero si mi skazoval od jaslic
do groba. Ti si me tako ljubil, da si
voljno in rad vse pretrpel, in si storil
strašno smrt na križu, da le jaz greš-
nica živim. O Jezus! koliko si za me
storil, koliko si za moje odrešenje trpel!
Oh, kako se ti zamorem po vrednosti
zahvaliti za vse tvoje dobrote, katere si
mi skazal od prvega začetka svojega
svetega življenja do svojega groba ? Jaz
ne vem nobene boljše zahvale, kakor
po tvojih stopinjah hočem hoditi in tvoj
sv. vzgled- posnemati. Da, moj Jezus! tudi
jaz hočem s teboj umreti,. in se v tvoj
grob položiti, da bom s teboj tudi vstala.
Umreti hočem sama sebi, zapeljivemu
svetu in vsem grehom, da bom vstala
k pobožnemu, tebi dopadljivemu življenju.
O Jezus! vzemi me v svoj grob, da bom
v njem pustila vse, kar me pred teboj
omadežuje, da bom očiščena s teboj iz
groba vstala. V tvoj grob položim vso
svojo pregreho: svoj napuh, svojo ne-

332

potrpežljivost in jezo, svojo mlačnost v
službi božji, svoje hudobne misli in be¬
sede, svoje pregrešno djanje in vse po-
čutke svojega slabega života, da bom
posehmal le tvojega britkega trpljenja in
tvoje grenke smrti se spominjala, in
greh čedalje bolj sovražila, ker si ti le
zavoljo greha moral toliko trpeti. O Je¬
zus, moj odrešenik! v tvoj grob položim
svojo dušo in svoje telo; odvzemi, kar
je pregrešnega; potrdi, kar je slabega;
zaceli, kar je ranjenega; očisti, kar je
omadežanega: da bom vsa prerojena
vstala iz groba svojih grehov, in s tvojo
milostjo tebi vedno čast in hvalo pela.
O moj Jezus, najboljši prijatelj moje duše!
ker te zdaj v tem presvetem zakramentu
molim, prosim te ponižno, potrdi me s
svojo milostjo v tem mojem trdnem
sklepu. Potrdi me v živi veri, v trdnem
zaupanju in v goreči ljubezni, da bom
okinčana s temi čednostmi prišla k
tebi v nebesa, kjer bom večno gledala,
kar zdaj verujem, upam in ljubim •— tebe,
o Jezus! svojega Gospoda in Boga. Amen-

Molitev za družbine tovaršice.

Spodobi se, moj Jezus! ker moli®
za druge, da prosim še posebej za svoje

338

družbine tovaršice, ki so se z menoj vred
zavezale, cisto in sramežljivo živeti in
za svojo nedolžnost posebno skrb imeti.
Milostno se ozri na naše lepo in sveto
društvo, in skaži nam obilno svojo mi¬
lost, da se vsega, kar je zoper sv. čistost,
skrbno varujemo, svoje srce in svoje
truplo čisto ohranimo, po dekliško živimo
in tebe čez vse ljubimo.

O kako srečna sem vendar, ker sem
sklenjena s toliko pobožnimi dekleti, in
sem deležna vseh njihovih molitev in
zasluženj. O moj Jezus! ko jih vidim
tukaj v cerkvi, kako molijo; ko jih vidim
Pri božji mizi, kako so v tebe vse za¬
mišljene, me je sram, da sem jaz tako
mlačna, tako raztresena. Ali ker vem,
da molijo tudi za me, imam upanje, da
njih gorečnost bo nadomestila mojo
mrzloto, mojo pomanjkljivost. Razlij
tedaj, o Gospod! svojega svetega Duha
čez nas vse, da, ker smo tukaj združene,
bomo tudi v nebesih združene v tvojem
Naročju se veselile vekomaj. Amen.

Molitev za boleno družnico.

O Gospod Jezus! oglej se na mojo
tovaršico, ki je bolena in ji je hudo.

334

Prosim te, če je tvoja sv. volja, daj ji
spet ljubo zdravje; naj ji ta bolezen ne
bode k smrti, temuč tebi v čast in njej
v lepšo krono. Daj ji milost, da bo v
svoji bolezni voljna in tebi vdana; daj
vsem, ki ji strežejo, da ji bodo v lju¬
bezni stregli; daj pa tudi meni, da se
bom večkrat spomnila, da smrt nepre¬
nehoma kosi, in tudi mlade rože padajo
pod njeno koso. O Jezus! prosim te,
usliši me. Amen.

Molitev za rajno družnico.

Jezus! prosim te za svojo družbino
sestro, ki je v tvoji milosti umrla in
zdaj počiva v hladnem grobu. Prosim,
odpusti ji milostno, če ima še kak dolg
plačati, očisti jo, če ima še kak madež
nad seboj in daj ji priti pred svoje
svelo obličje, v vrsto svetih devic, s ka¬
terimi združena bo tebi. svojemu ženinu,
veselo pesem pela na večne čase. Amen.

Molitev za spovednika.

Jezus Kristus! ki si nam mašni k e
dal za svoje namestnike, da nam v tvo¬
jem imenu grehe odpuščajo; ponižno te
prosim, ozri se milostljivo na svojega

335

služabnika, ki so moj spovednik, in raz-
sveti in napolni jih z darovi svojega
sv. Duha, da bojo grešni stan moje duše
Prav na tanko spoznali, in mi vselej
dajali take nauke, da bom zmiraj po
Pravem potu hodila in od dne do dne
čistejša in pobožniša prihajala. Povrni
jim tudi ves njihov trud, ki ga z menoj
imajo, z nebeškim veseljem — meni pa
daj, da jih bom rada ubogala, se njih
sodbi vseskozi voljno podvrgla, vse njih
nauke globoko v srce si zapisala, in
stanovitno po njih živela. Amen.

Molitev za žive stariše.

O Bog! ki hočeš, da spoštujem
svoje stariše, in si mi za to obljubil
časno in večno srečo, lepo, te; prosim,
usmili se mojega ljubega očeta, moje
ljube matere. Daj mi milost, da bom
r ada storila, kar mi rečejo, rada opu¬
stila, kar mi prepovedujejo — da jih
Ue bom žalila in jim delala težkega srca.
blagoslovi jih in povrni jim na duši in
Ua telesu vse, kar so mi dobrega storili
'n mi še storijo. Daj jim zdravje in
dolgo in srečno življenje, daj jim obilno

336

vsega dobrega, po smrti pa nebeško
veselje. Amen.

Molitev za rajne stariše.

O Bog! lepo te prosim, usmili se
mojega rajnega očeta, moje rajne ma¬
tere, ki si jih meni vzel in k sebi po¬
klical. Povrni jim ti vse dobrote, ki so
jih meni skazali, in jim jih jaz nisem
mogla povrniti. Odpusti jim grehe, ki so
jih morebiti zavoljo mene storili, reši
jih iz trpljenja, v katerem se morebiti
še čistijo, in vzemi jih k sebi v nebeško
veselje. Naj jim sveti večna luč, naj
počivajo v miru. Daj pa tudi meni pra¬
vično živeti, srečno umreti, in za njimi
k tebi priti v večno veselje, kjer nas
nobena smrt več ločila ne bo. Amen.

Molitev za brate in sestre.

O Bog! ki tako modro in ljubeznjivo
vodiš vsako srce, vodi tudi moje srce
in srca mojih ljubih bratov in sester,
da bomo le dobro ljubili, zmirom p°
pravem potu hodili, in ven in ven po;
steno in čedno se zadržali. Ne dopusti,
da bi se kdo izmed nas dal zmotiti
od zapeljivega sveta, da bi očetu ali

337

od zapeljivega sveta, da bi očetu ali
materi delal žalost in težko srce, da bi
bil hiši in žlahti v sramoto. Daj nam
Pa tudi, da se bomo med seboj lahko
nastopili in v lepem miru živeli, enkrat
Pa skupaj se veselili v svetih nebesilr
Arnen.

Molitev zoper skušnjave.

O Marija, prečista devica in moja
Preljubeznjiva mati! oglej se na revno
siroto, ki pribežim pod tvojo brambo
lri  varstvo zoper grehe in skušnjave.
Darujem ti svoje oči in svoja ušesa, svoj
Jezik, svoje roke in srce, da jih obva-
ru Ješ vsakega greha. Pomagaj mi, o mati
Milosti, da nikdar ne razžalim Jezusa,
Mojega Sina in svojega Boga. V skuš¬
njavi hočem vselej k tebi vzdihovati in
klicati: Prečista Devica! v skušnjavi sem,
Pomagaj mi; vsa sem -Jezusova in Ma¬
njina, katerima sem se darovala na
V ekornaj. (Zdaj moli tri „Češ cenam  a rij  e“.)

Po svojem svetem devištvu očisti
rn i o prečista devica Marija! srce, telo
' n  dušo — v imenu Boga f Očeta in
T Sina in f sv. Duha. Amen.

Uružb. bukv.

22

338

Molitev v čast Kristusovemu trpljenju.

O ljubeznjivi Gospod Bog Jezus
Kristus! ki si v odrešenje sveta iz ne¬
skončne ljubezni do človeškega rodu
hotel rojen, obrezan, od Judov za¬
vržen, od Judeža s poljubom izdan, ž
vrvmi zvezan, kakor nedolžno jagnje k
smrti peljan, in pred nevredno obličje
Ane, Kajfe, Pilata in Heroda nespodobno
postavljen, od krivih prič tožen, ne¬
usmiljeno bičan, zaničevan, zapljuvan,
s trnjem kronan, za uho udarjen, s
trstom tolčen, čez oči zavezan, oblačil
obropan, z žreblji na križ pribit, s križem
kvišku povzdignjen, med razbojnike po¬
stavljen, z želčem in kisom napajan, in
s sulico preboden biti: o Gospod! od¬
rešil si me po teh svojih presvetih mu¬
kah in po tem trpljenju, katero sem si ja^
zaslužila, ne ti; pa iz ljubezni do mene
si ga ti prestal. — Jaz nevredna grez¬
nica častim tvoje sveto trpljenje z.naj-
večo pobožnostjo in zahvalo. S svojim
sv. križem, s svojo britko smrtjo in s
svojim nedolžnim srcem, ki je bilo P
ljubezni do nas prebodeno, obvaruj me
peklenskih kazen, in stori dobrotljivo,

339

da tudi mene pripelješ, kamor si pri¬
peljal spokornega razbojnika, ki je bil
križan ob tvoji desni strani. Ki živiš
in kraljuješ z Očetom in sv. Duhom na
vekomaj. Amen.

Molitev za Marijine praznike.

O Marija, čista in neomadežana de¬
vica, mati našega Zveličarja! Ti si kra¬
ljica nebes in zemlje, upanje v vsakem
upanju, naša pomočnica, polna časti,
Polna čednosti in milosti. Čez vse si,
kar obsegajo nebesa. Obdaja te svitloba,
lepša kakor solnčna luč, — Ti si bila
edino zaupanje naših očakov, slava pre¬
rokov, hvala apostolov, krona vseh devic
in svetnikov. Ti si tista mladika Jese¬
nova, katera je obrodila najlepšo cve¬
tico. Ta cvetica je tvoj Sin, ki je Bog
'n človek; in ti, ki si njegova mati, si
tudi devica — devica pred rojstvom,
v rojstvu, po rojstvu svojega božjega
Sina. vselej neomadežana, vselej čista.

O deviška mati! ti si zaupanje
grešnikov, pribežališče revnih, zdravje
kolnikov, tolažba žalostnih, ti si ve¬
selje vseh pobožnih deklet. Vzemi mene
111  moje tovaršice pod peroti svoje

22 *

340

materne ljubezni; usmili se na s'! V grehu
in velikih revščinah koprnimo, pomagaj
nam, in bodi naša ljuba mati! V tebe
zaupamo, o milosti polna devica! s sol¬
znimi očmi te prosimo, prosi za nas,
da nas tvoj Sin ne zavrže zavoljo naše
mlačnosti, kakor nespametne device,
ternuč nas spozna in vzame za svoje
ljube neveste. Oh, naša srednica, naša
pomočnica! spravi nas s svojim Sinom,
priporoči nas svojemu Sinu, in postavi
nas enkrat pred svojega Sina, da se ž
njim in s teboj veselimo. Amen.

Molitev za varstvo Marijino.

Presveta devica in božja porodnica!
jaz L, akoravno nevredna, da bi bila
sprejeta v število tvojih služabnic, ven¬
dar polna zaupanja v tvojo preveliko
milost in usmiljenost danes vpričo svo¬
jega angelja in vseh svetnikov nebeških
izvolim tebe za svojo pomočnico in
preljubo mater. Trdno sklenem, ti zvesto
in pokorno služiti, in te vseskozi in
vselej kakor dobra hči častiti. Prizade¬
vati si pa tudi hočem, kolikor mi bo
mogoče, da te bodo tudi drugi spodobno
častili. Zato le, o preljuheznjiva mati!

341

Ponižno prosim pri presveti krvi tvo¬
jega preljubega Sina Jezusa Kristusa, da
me vzameš v število svojih služabnic
in otrok, in mi sprosiš od Boga milost,
da se v mislih, besedah in delih vedno
čisto, sramežljivo, in sploh tako zadržim,
da Bogu in tebi vsa dopadem, in se
enkrat s srečno smrtjo ločim iz lega
življenja. Amen.

Molitev za srečno zadnjo uro.

O ljubeznj iva in od vekomaj izvo¬
ljena devica, mati Jezusova, 'Marija!
Prosim te po tisti tvoji in tvojega pre¬
ljubega Sina Jezusa Kristusa brhkosti
In grenkosti, ki sta jo vidva imela, ti
Pod križem, on pa na svetem križu;
pridi mi na pomoč, ko se bo moja
uboga duša jela ločiti od telesa, da jo
sprejmeš v svoje milostljive roke. in iz¬
ročiš svojemu ljubeznjivemu Sinu Je¬
zusu Kristusu. Ponižno prosim in iz
globočine svojega srca vzdihujem: Ne
zapusti me, Marija! ne v življenju, ne v
smrti. Ne zapusti me, Marija! ko hom
od vsega sveta zapuščena ležala na
smrtni postelji. Ne zapusti me, Marija!
ko me bo oblival smrtni pot. Ne za-

342

pusti me, Marija ! ko me bodo peklenski
sovražniki obdajali in si prizadevali,
pripraviti me v obupnost. Ne zapusti me,
Marija! ko moj jezik ne bo mogel več
izreči presvetih besed: „Jezus, Marija,

Jožef -4 . Ne zapusti me, Marija! ko svo¬
jih slabih rok ne bom mogla več k
tebi na pomoč stegovati. Ne zapusti me,
Marija! ko moje udrte oči ne bodo
mogle gledati tvoje svete podobe. Ne
zapusti me, Marija! ko mi bo grenka
smrt srce utrgala. Ne zapusti me, Ma¬
rija! ko se bo moja uboga duša ločila
od trupla. Ne zapusti me, Marija! ko
bo moja uboga duša polna straha in
trepeta stopila pred ostrega sodnika. —
Ne zapusti me, Marija! in z Jezusom in
s sv. Jožefom pridi mi na pomoč ob
moji zadnji uri, in sprosi mi srečno smrt.
Amen.

Duhovna oporoka.

Ne odlagaj je narediti, in pogosto jo preglej — če ne
večkrat, vsaj enkrat v tednu.

Ker sem rahla in se vedno bliža
moja smrtna ura, sklenila sem, danes,
ko se še popolnoma zavem, odkriti in

343

napisati svoje misli, in pričujem v imenu
Presv. Trojice, da je to moje poslednje
sporočilo — moja oporoka, ki velja od
danes zanaprej, velja v smrti in po
smrti, in se ima na tanko in zvesto spolniti.

1. Svojo dušo in svoje telo, svoje
zdravje in življenje, svoj um in spomin,
svojo voljo in svoje srce, in vse kar
'mam, izročim Jezusu. On je moj Go¬
spod, on je moje veselje, moje bogastvo,
moja čast in moje vse — zdaj in za
vselej. Njegova sem živa, njegova sem
mrtva.

Verujem in trdim vse, kar je Bog
razodel in kar uči sv. katoliška cerkev,
m dala bi raji kri in življenje, kakor za¬
tajila le eno resnico svete vere. Ko bi
se pa primerilo, da bi šla ob pamet, ali
di me motila huda bolezen ali peklen¬
ski satan, in bi kaj mislila, govorila ali
storila zoper sv. vero, povem zdaj vsem
111  odkrijem, da kaj takega bi mi ne
bila resnica, ne bila bi moja volja
torej bi tudi nič ne veljalo, ne pred
ttogom, ne pred ljudmi.

3. Vse svoje grehe, kar sem jih
storila ves čas svojega življenja, rada
ali nerada, sama ali z drugimi, skrivno

344

ali očitno, ali se jih zavem ali ne za¬
vem, prekličem in obžalujem iz globo¬
čine svojega srca, in prosim mojega
Boga in Odrešenika, da mi jih naj mi¬
lostno odpusti. Obljubim pa tudi' pri
Bogu in pri nebesih, da hočem z mi¬
lostjo božjo grehu popolnoma odmreti;
in iz srca rada se podvržern vsaki po¬
kori, katero mi je odločil ali namenil
moj Oče nebeški.

4. Vsem, ki so me kdaj v mojem
življenju razžalili, iz srca odpustim in
prijazno jim roko podam; prosim pa
tudi vse, katere sem jaz kdaj razžalila,
ali jim kako krivico storila ali pohuj¬
šanje dala, da mi odpustijo.

5. Svoje družbine tovaršice, svojo
žlahto in vse, ki so mi katerikrat kaj
dobrega -storili, izročim v naročje Ma¬
rije, moje nebeške matere, naj jim bode
ona zvesta varhinja in pomočnica
zdaj in v smrtni uri.

6. Kakor sem zrniraj želela in pro¬
sila, želim tudi zdaj in bom želela, do¬
kler bo kaka žilica v meni tripala, da
bi umrla v milosti božji, v naročju Je¬
zusa in Marije, da bi se, preden mi
srce zastane, še spovedala, presv. rešnje

345

Telo in v sv. posledno olje vredno pre¬
jela. Želim deležna postati vseh svetih
maš, prošenj in molitev, ki se bodo
opravljale do sodnega dneva, in vseh
sv. odpustkov, katere cerkev umirajočim
deli.

Za priče te moje zadnje volje pro-
» sim tebe, prečista devica Marija, tebe
moja ljuba patrona, sveta 1., in tebe, -
moj desni angelj varih! Vam se pripo¬
ročim, vi skrbite, da to moje sporočilo
se bo zvesto in popolno spolnilo; in v
znamenje, da ta moja poslednja volja
ni prisiljena, ampak prosta in vesela, se
Podpišem z lastno roko.

I. 1.

najnevredniša stvar božja.

Popotni blagoslov.

Oe kam greš, pokropi se 7  blagoslovljeno vodo, in se
pokrižaj, rekoč :

Blagoslovi me, vsegamogočni Bog,
*n daj mi svojega svetega angelja za
v odnika in tovariša, da zdrava in srečna
Pridem, kamor je božja volja. V imenu
Boga f Očeta in f Sina in f sv. Duha.
Amen.

Nauki in molitve za bolenice.

(g^ekleta! vaša posebna dolžnost, je, obiskovati tovar¬
išice in prijateljice svojo, če zbolijo, in streči jim
po svoji moči. Če imate kaj, česar one nimajo, prinesite
jim, post belega kruha, suhih češpelj ali sliv, ali kako
jabelko, to bo lepo za vas. Če ima katera kako na¬
lezljivo bolezen, post. legar ali grižo, ne usedite se pre-
blizo, da bi v vas dihala; ampak k zglavju tako, <J a
gledate v znožje, da se tudi ve ne nalezete bolezni, če
je katera na prsih bolena, ne izprašujte je predolgo;
ker veliko govoriti ji lehko škoduje ; boljše je, da ji
ve kaj poveste ali iz bukev berete ali molite — vendar
predojgo brati ali prehitro moliti, bi tudi ne bilo prav.

Če pa morebiti ti sama začneš bolehati, je prvo,
da jenjaš od težkega dela, da po malem ješ in p>j es >
dokler bolezni ne poznaš: Ne vživaj mastnih, težko pr$'
bavljivih jedi, in zdrži se vina, ker vino je za bolene
večidel, škodljivo, in najbolj zdrava pijača je dobra
voda. Če greš k zdravniku, ne hodi sama; marsikatera
že je šla, je telesno zdravje dobila, pa nje duša,
nje nedolžnost je umrla. — Daj se kmalu P re '
videti, če tudi nevarnost ni še tako velika; zakaj bo¬
lezen včasih hitro raste, jn te utegne tako oslabiti, da
se ne boš več zavedala, če pa bolezen dalje časa trpi,
je dobro in modro, večkrat se spovedati.

347

_ K svoji postelji obesi kako podobo Marije prečiste
“svice in rada se oziraj na njo, ki je tvoja Ijpbeznjiva
ma ti, in te gotovo ne bo zapustila, če boš prav srčno
za )ipanje imela do nje. Oskrbi si tudi kak križec, in
večkrat ga pritisni na svoje srce in usta, in reci: „0
m °J Jezus! rada trpim iz ljubezni do tebe  — odpusti
moje grehe“.

Ce bolenica začne umirati, pokrižaj jo večkrat na
oe 'u, očeh, ustili in prsih z znamenjem sv. križa, in
te ei: „ Jezus Nazarenski , reši jo zavoljo svojega imena \“
~~  Pokropi jo z blagoslovljeno vodo, drži ji pred očmi
P°dobo križanega Jezusa, in stori ž njo križ čez njo.
re koč: Blagoslovi le Bog  j' Oče, ki te je vstvarill Bla-
9°slnvi te Bog  f Sin, ki te je odrešil! Blagoslovi te Bog
' ' s«, Buh, ki te je posvetil!“  Daj ji večkrat britko
' rnai 'tro poljubiti in opomni jo, da naj se popolnoma
“jemu izroči; opomni jo tudi, da dekleta križevske bra-
mvščine ob smrtni uri dobijo popoln odpustek.

Ko se smrt bliža, prižgi umirajoči luč, poklekni
’ n  moli litanije in cerkvene molitve za umirajoče. Ko
j 56 pojema, ji sladko ime „Jezus“ in druge vzdihljeje
tako dolgo izrekuj, dokler ne sklene. Po smrti moli:
idridite na pomoč 11  itd. (Stran 358.)

Molitev bolenice k nebeškemu Očetu.

Dobrotljivi moj Oče nebeški! ti si
rne  po svoji božji previdnosti obiskal s
to  boleznijo, zato ker me ljubiš in mi
hočeš dati priložnost, da bi si zamogla
J^ a j več prislužiti za nebesa. Zdaj tukaj
| ( ‘žirri obdana z boleznijo in s slabostmi,
,r > ni nobenega, da bi mi mogel poma¬
di, kakor ti sam. — Gospod! spoznam,
( * a  si zmiraj dober in usmiljen; spoznam,

da

sem s svojimi grebi zaslužila vse

348

hujše kazni, kakor mi jih tukaj nalagaš-
Zato hočem s tvojo milostjo in pomočjo
trpljenje in bolezen, katero si mi ti zdaj
poslal, s potrpežljivostjo prenašati, da
bom povišala tvojo božjo čast, nekoliko
ti zadostila za svoje velike grehe in že
tukaj nekoliko dostala časne kazni, ka¬
tere bi imela za svoje grehe v vicah
trpeti.

O moj nebeški Oče! če je pa tvoja
volja, če je tebi k časti, in moji duši k
zveličanju, da zopet ozdravim, te po¬
nižno prosim, vzemi to trpljenje, to
bolezen od mene; pa ne moja, ampak
tvoja presveta volja naj se zgodi. Ti si
moj najboljši zdravnik, le ti me moreš
ozdraviti. O Gospod! pridi tedaj in ož'
dravi me, če je tvoja sveta volja; ja?
sicer nisem vredna, da bi ti prišel k
meni; pa zapovej moji bolezni le z eno
besedo, in precej me bo zapustila.

O Gospod! ljubi moj Oče nebeški-
ti si moja edina pomoč, k tebi kličem
v svojih nadlogah, k tebi vzdihujem v
svojih težavah, k tebi pribežim v svoji
bolezni; vzemi me v svojo sveto milost-
in Odpusti mi milostljivo vse moje grebe,
s katerimi sem te tolikokrat v svojem živ-

349

lienju razžalila — vzemi mi kelih trpljenja,
to je tvoja volja. Če pa hočeš, da še
dalje trpim ali še celo umrjem, naj se
z godi, kakor je tebi dopadljivo; le samo
to te prosim, daj mi pravo krščansko
Potrpežljivost, da bom vse voljno pre¬
kašala ; daj mi stanovitnost do konca, da
ke omagam, ampak da tudi v težavah
to v trpljenju tebi vselej zvesta ostanem;
daj

mi zadnjič po Jezusovem zasluženju
toilost, da se srečno ločim iz tega sveta,
da v tvoji sveti milosti umrjem, in tam¬
kaj pri tebi večno živim. Amen.

Molitev k Materi božji.

O presladka devica Marija, moja
tokljubeznjiva mati in priprošnjica! s
Prisrčno ljubeznijo te objamem, in z
Otročjim zaupanjem te poljubim. O pre¬
ljuba mati! stoj mi na strani. posebno
torij v bolezni in na mojo zadnjo uro,
to ne zapusti me. Prosi za me svojega
ljubega Sina, in zadobi mi odpuščenje
toojih grehov. Obrni k meni svoje mi¬
lostljive oči, in pokaži mi Jezusa, bla¬
tni sad svojega telesa. O dobrotljiva,
0  usmiljena, o sladka devica Marija,
Prosi za me!

350

Kratki vzdihljeji umirajočih.

O moj Bog! molim te — verujem
v te -— zaupam v te — ljubim te.

O moj Jezus ! — tebe samega želim
ljubiti — tebi samemu želim dopasti-

O moj Jezus! — ti si moj Bog
in moje vse!

O Jezus! — ti si se dal vsega ža¬
rne, — tudi jaz se dam vso tebi.

O Jezus! — iz srca mi je žal,
da sem te tolikokrat razžalila. — Oh,
odpusti mi moje grehe!

O Jezus! Sin Davidov, — usmili se
mene!

O Jezus! bodi moj Jezus, — moj
zveličar — reši me večnega pogubljenja)
- in dodeli mi večno življenje.

O moj Jezus! tebi živim, tebi umijem

tvoja hočem biti živa in mrtva
tvoja naj bom tukaj na tem svetu, in
tam v večnosti!

O Jezus, Marija in sv. Jožef! -
vam izročim svojo dušo!

O Jezus! o Jezus! — v tvoje svete
rane izročim svojo ubogo dušo!

Jezus! sprejmi jo! vzemi jo k sebi!

351

O Jezus! pridi in reši me! — O
Jezus! pridi in pomagaj mi! — O Je¬
zus! pelji me v nebesa!

Umreti hočem, o Jezus! v pokoro
za' svoje grehe. — Umreti hočem, o
Jezus! ker si ti za me umrl. — Umreti
hočem, o Jezus! da tebe vidim in te
večno ljubim.

O Marija, mati Jezusova! prosi za
Ule. — O Marija! pokaži, da si moja
mati. — O Marija, sladka devica! ne
zapusti svoje hčere v največi sili!

O Marija, moja ljubeznjiva mati. poma¬
gaj mi . — o Marija, pomagaj mi!

O moj angelj varih! ne zapusti me
— bodi moj varih in moj pomočnik v
moji zadnji uri!

O sv. Mihael, pridi mi na pomoč
v  moji zadnji vojski — brani mojo
dušo pred peklenskim sovražnikom.

O sv. Barbara in sv. Jožef! prosita

za me, -.- da, se v milosti božji iz lega

sveta ločim.

Vsi svetniki in svetnice božje! pro¬
site za me, — da pride moja duša v
vašo sveto družbo.

O Jezus! moj Jezus; vzemi mojo
ubogo dušo v svoje sv. roke! — O Je-

352

zus! moj Jezus! v tvoje sv. rane pri¬
poročim svojo ubogo dušo, katero ti
kličeš iz tega sveta. — O Jezus! v tvoje
roke izročim svojo dušo, zdaj in na
vekomaj.

Jezus, Marija in Jožef! vaša sem
živa — Jezus, Marija in Jožef! vaša
sem mrtva — Jezus! Jezus!

Litanije za umirajoče.

Jjospod. usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Sv. Marija,

Vsi sv. angelji in nadangelji,

Sv. Abel,

Vsa sv. družba pravičnih,

Sv. Abraham,

Sv. Janez Krstnik,

Sv. Jožef,

Vsi sv. očaki in preroki,

Sv. Peter.

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Janez,

Vsi sv. apostoli in evangelisti,

o

c3

bC

<D

S!

• I—'

(fi

O

f-H

Pu

353

Vsi sv. učenci Gospodovi,

Vsi sv. nedolžni otroci,

Sv. Štefan,

Sv. Lavrencij,

Vsi sv. mučeniki,

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Avguštin,

Vsi sv. škofi in spoznovalci,

Sv. Benedikt,

Sv. Frančišek,

Sv. Kamil,

Sv. Janez od Boga,

Vsi sv. menihi in puščavniki,

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Lucija,

Vse sv. device in udove,

Vsi svetniki in svetnice božje, j

Bodi mu (nji) milostljiv, prizanesi
(nji), o Gospod!

Bodi mu (nji) milostljiv,

Bodi mu (nji) milostljiv,

Tvoje jeze,

Strahu pred' smrtjo,

Nesrečne smrti,

Peklenskih kazni,

Vsega hudega,

Oblasti hudičeve,

Družb. bukv.

,i ga (njo), o Gospod! g prosi (te) za njega (njo)!

354

Po svojem rojstvu,

Po svojem križu in trpljenju,

Po svoji smrti in svojem pokopu,

Po svojem častitljivem vstajenju,

Po svojem čudežnem vnebo¬
hodu,

Po milosti tolažnika sv. Duha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!
Da mu (nji) prizaneseš, prosimo
* usliši nas!

O

O

O

O

te,

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

Molitev.

Pojdi, krščanska duša, iz tega sveta
v imenu Boga Očeta vsemogočnega, ki
o te je vstvaril; v imenu Jezusa Kristusa,
Sina živega Boga, ki je za te trpel; v
imenu sv. Duha, ki te je posvetil; v
imenu Angeljev in Nadangeljev; v imenu
Tronov in Gospostev, v imenu Pogla-
varstev in Oblasti, v imenu Kerubinov
in Serafinov; v imenu očakov in pre¬
rokov ; v imenu sv. apostolov in evan-

355

gelistov; v imenu sv. mučencev in spo-
znovalcev; v imenu sv. menihov in pu-
ščavnikov; v imenu sv. devic, in vseh
svetnikov in svetnic hožjih. Bodi danes
v  miru tvoje mesto, in tvoje prebivališče
v  svetem Sijonu. Po tistem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molitev.

0 usmiljeni, dobrotljivi Bog, ki po
velikosti svojega usmiljenja grehe spo¬
kornih izbrisuješ, in zadolženje stor¬
jenih grehov po milosti odpuščanja
°djemlješ; poglej milostljivo na to svojo
služabnico J., in jo dobrotljivo usliši, ki
s skesanim srcem prosi za odpuščenje
svojih grehov. Ponovi, o dobrotljivi Oče!
v  njej vse, kar je po pozemeljski sla¬
bosti popačenega, ali po zvijači hudega
buha oškodovanega; in ker je tudi ona
deležna milosti odrešenja, pridruži jo
edinosti svoje sv. cerkve. Usmili se, o*
Gospod, njenega vzdihovanja, usmili se
r Klenih solz; in ker nima drugega za¬
upanja, kakor v tvoje usmiljenje, ji daj
doseči obljubo tvoje sprave. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

23 *

356

Priporočevanje duše,

ko se ima ločiti od tega sveta.

Preljuba sestra, priporočim te vse¬
mogočnemu Bogu, in izročim te njemu,,
čigar stvar si, da, kadar boš s smrtjo
plačala dolg človeštva, se zopet povrneš
k svojemu Stvarniku, ki te je vpodobil
iz ila zemlje.

Tvoji duši tedaj, kadar se bo telesa
ločila, pridi naproti svetla truma angeljev;
pridruži se ti sodnji zbor apostolov;
pozdravi te zmagoslavna vojska poveli¬
čanih mučencev; obdaj te v lilijah bli'
ščeča množica spoznovalcev; sprejmite
družba radujočih se devic, in bodi ti
kraj srečnega miru v naročju očakov:
Jezus ti pokaži svoje milo in častitljivo
obličje, in ti daj večno prebivati med
tistimi, ki ga v nebesih obdajajo. Ostani
ti skrito, kar je v večni temi strašnega-:
kar škriplje v plamenu, kar muči v
trpljenju. Izogni se ti gnjusobni satan i 11
njegova drhal; prestraši naj se ob tvojem
prihodu v angeljski družbi, in zbeži naj
v strašno brezdno večne noči. Vzdigni
se Bog, in razkrope naj se njegovi so-

357

vražniki, in beže naj spred njegovega
obličja, kateri ga sovražijo. Kakor zgine
dim, naj zginejo; kakor se vosek raz¬
topi pri ognju,, tako naj poginejo grešniki
Pred obličjem božjim; pravični pa naj
Se  gostujejo in radujejo v pričo Boga.
Sramujejo naj se torej in osramotene
naj bodo vse peklenske moči, in slu¬
žabniki satanovi naj se ne drznejo, ovi¬
rati tvoje poti. Reši te vsega trpljenja
Kristus, ki je bil za te križan. Reši te
v ečne smrti Kristus, ki je za tebe vmrl.
Postavi te Kristus, Sin živega Boga, v
svoj blaženi, vedno cvetoči raj, in spo¬
znaj te on, pravi Pastir, za svojo ovčico.
On te odveži vseh tvojih grehov in te
Postavi ob svojo desnico med izvoljene
svoje. Odrešenika svojega gledaj od ob¬
ličja do obličja, in v pričo njega zri veko-
nraj s presrečnimi očmi odkrito resnico,
dostavljena tedaj med vrste zveličanih,
Vživaj sladkost gledanja božjega na vekov
y eke. Amen.

Molite  v.

Priporočimo ti, o Gospod! dušo tvoje
služabnice J., in te prosimo, o Gospod
Jezus Kristus, Zveličar sveta, da to dušo,.

358

za katero si po svoji milosti na zemljo
prišel, vzameš v naročje svojiti očakov.
Spoznaj, o Gospod, svojo stvar, ki ni
vstvarjena od dragih bogov, ampak od
tebe, pravega, živega Boga, ker ni dru¬
gega Boga, razvun tebe, in ni ničesar,
kar bi bilo tvojemu delu enako. Baz-
veseli o Gospod, njeno dušo pred
svojim obličjem, in ne spomni se nje¬
nih prejšnjih pregreh in nezmernosti,
katere je vzbudil ogenj hudega poželenja.
Kajti, akoravno je grešila, vendar Boga
Očeta in Sina in sv. Duha ni zatajila,
temveč je verovala, je imela gorečnost za
božjo čast, in zvesto molila Boga, ki je
vse vstvaril.

Molitev,

kadar se je duša -ločila od trupla.

Pridite na pomoč, svetniki Božji;
hitite naproti angelji Gospodovi, sprej¬
mite njeno dušo, in nesite jo pred ob¬
ličje Naj višjega.

Sprejmi te Kristus, ki te je poklical,
in angelji naj te peljejo v naročje Abra¬
hamovo.

359

Daj ji, o Gospod, večni mir in
Pokoj, in večna luč naj ji sveti.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš itd.

Itf.  Daj ji, o Gospod, večni mir in
Pokoj.

l|. In večna luč naj ji sveti.

y. Vrat pekla.

I£. Reši njeno dušo, o Gospod!

J.  Naj počiva v miru.

I£. Amen.

jf.  Gospod, usliši našo molitev.

I£. In naše vpitje naj pride k tebi.

Molimo.

Tebi, o Gospod! priporočimo dušo
ty oje služabnice J., da, ker je temu
Sv etu odmrla, tebi živi; in kar je po
Ooveški slabosti grešila, ti po svoji ne¬
skončni dobroti milostljivo izbriši. Po
Kristusu, Gospodu našem. f£. Amen.

Molitve za verne duše v vicah.

Dekleta! imejte posebno ljubezen do vernih duš
v vicah. One so naše ljubezni najbolj vredne, one so
naše pomoči posebno potrebne. Strašno je trpljenje duš
v vicah. Ti kristjanska duša jim zamoreš prikrajšati
čas trpljenja, jim zamoreš odpreti vrata v nebeško ve¬
selje. Hiti jim na pomoč! „Vse kar vernim dušam v
vicah darujemo, se nam spremeni v milost, in po smrti
bomo za to prejeli stoterno plačilo 11 . (Sv. Ambrozij).

Pomočki pa, s katerimi zamoreš polajševati trpljenje
dušam v vicah ali jim pomagati iz ognja vic, so ti-le t
Daritev sv. maše, sv. obhajilo, molitev, spokorna dela,
miloščina in sv. odpustki.

Sv, maše, katerih se vdeležujete, sv. obhajila, ka¬
tera v resnici ali le v duhu prejemljete, molitev in
druga dobra dela, posebno pa sv. odpustke darujte rade
neskončno usmiljenemu Bogu, da se vernim dušam
skrajša trpljenje. To ljubezen vam bodo verne duše
obilno povračevale. Sv. Avguštin piše: „Molim za po¬
kojne, da ne bodo, kadar pridejo v večno nebeško kra¬
ljestvo, opuščali tudi za mene moliti". Pri sv. maši
za eno ali več vernih duš v vicah moli žalostni del
sv. rožnega venca, V začetku in po vsakem odstavku
sv. rožnega venca moli eno sledečih

Sedem molitev v čast Kristusovega
trpljenja za verne duše.

Vera. Oče naš. 3krat „Češčena Marija.“

1. O Jezus, našč življenje in vsta¬
jenje, kateri si nam, preden si se ločil
•iz sveta, svoje meso in krv v hrano
zapustil, pri tej neskončni ljubezni Te
Ponižno prosimo: usmili se vseh vernih

duš V vicah, zlasti . . . (imenuj tukaj tiho ali
Klasno one rajne, za katere se sv. maša služi ali za katere
Posebno hočeš moliti) ; pelji jih k studencu živ¬
ljenja, da pri tvoji mizi v tvojem kra¬
ljestvu nebeško hrano vživajo.

(Oče naš. lOkrat Češčena Marija.
Kateri je za nas krvavi pot potil.)

2. O Jezus, naš varih in Zveličar,
ki si na oljski gori pretrpel tolike brh¬
kosti, da je pot tvojega obraza v krvavih
kapljah tekel na zemljo; po tej tvoji
Predragi krvi te ponižno prosimo: usmili
s e vseh vernih duš v vicah, zlasti...;
reši jih vseh brhkosti in . obriši vse
solze z njih oči.

Oče naš. lOkrat Češčena Marija.
Kateri je za nas bičan bil.)

3. O Jezus, naš Odrešenik in Zveličar,
ki si bil zavoljo naših grehov zvezan

362

in vklenjen; po teh tvojih britkih vezeh
te ponižno prosimo: usmili se vseh
vernih duš v vicah, posebno . . . ; raz¬
veži vse vezi njihovih grehov, da se
na perutnicah svete svobode k tebi po¬
vzdignejo, in ti z veseljem hvalne daritve
opravljajo.

(Oče naš. lOkrat Češčena Marija. Ka¬
teri je za nas s trnjem kronan  bil.)

4. O Jezus, veselje naših src, ki si
'dovolil, da so tvoje blaženo obličje, v
katero angelji željno gledajo, zakrili, za-
pljuvali in s pestmi bili; po tej tvoji
nezapopadljivi potrpežljivosti te ponižno
prosimo: usmili se vseh vernih duš v
vicah, zlasti . . . ; vzemi jih v svitlobo
svoje luči in napolni jih z veseljem svojega
obličja.

(Oče naš. lOkrat Češčena Marija.
Kateri je za nas težki križ nesel.)

5. O Jezus, krona naše časti, ki
si dopustil, da so te z biči krvavo raz¬
tepli in zavoljo naše ošabnosti sramotno
s trnjem kronali, po tem tvojem pre¬
velikem ponižanju te ponižno prosimo:
usmili se vseh vernih duš v vicah,
zlasti . . . ; in dodeli milostljivo, da prej

363

ko prej krono večne slave prejmejo,
kajti tvoja krona je krona milosti in
usmiljenja.

(Oče naš. lOkrat Češčena Marija. „
Kateri je za nas križan  bil.)

6. O Jezus, naš priprošnik in sod-
Uik, ki si dovolil, da so te po najkrivič-
Uejši sodbi obsodili v najgrenkejšo smrt,
da bi nas večne smrti odrešil; po tem
tvojem nezmernem usmiljenju te po¬
nižno prosimo: usmili ve vseh vernih
duš v vicah, zlasti . . . ; dodeli jim, da
skoraj zaslišijo veseli glas: pregreha vam
Je odpuščena.

Oče naš. lOkrat Češčena Marija.
Usmili se vernih duš v vicah.)

7. O Jezus, naša naj veča in edina
dobrota, ki si na svojem telesu naše
grehe nosil na lesu sv. križa; po tej
tvoji neskončni dobrotljivosti te ponižno
Prosimo: usmili se vseh vernih duš v
vicah, zlasti . . . ; odpri jim vrata ne¬
beškega veselja in daj jim slišati blažene
besede: „Pridite izvoljeni mojega Očeta,
[ U posedite kraljestvo, katero vam je
Pripravljeno od začetka sveta.“

Oče naš. Češčena Marija.

364

f.  O Gospod, daj jim večni mir in
pokoj!

1^. In večna luč naj jim sveti!
y. Naj počivajo v miru.

Amen.

Molitev za vse verne duše.

0 Bog, stvarnik in odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpuščenje vseh grehov, da
milostljivo odpuščenje, ki so ga vselej
želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti sv. Buha, Bog na vekomaj. Amen.

Poslednji dan.

Strašen dan bo dan plačila, * Zemlja bo se v prah
zdrobila, * Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal, * Kedar bo sodnik
prihajal, * K ostri sodbi človek vstajal.

Glasno bo trobenta pela, * Mrtvim po grobeh
donela, * K sodbi priti jim velela.

Smrt, natura bo strmela, * Kedar stvar bo oživela,

* Pred sodnika bo hitela.

Knjiga bode prinesena, * Dela bodeš bral storjena,

* Dobra vsa in nepoštena.

Tedaj bo sodnik se vsedel, * In karkolj je kdo
naredil, * Celi svet bo takrat zvedel.

Kam se reva čem podati ? * Kje zavetnika iskati?

* Komaj dobrim bo obstati.

365

Kralj nezmerne visokosti! * Rešiš svoje brez vred¬
nosti, * Reši v moji me slabosti!

Spomni se, o Jezus mili! * Da za-me so te vmo-
rili; * Prosim, tisti dan se vsmili!

Truden hotel si hoditi, * Za-me svojo kri preliti;
Raj k zveličanju to biti.

Svet’ sodnik povračevanja, * Daj nam milost od¬
puščanja, * Še pred dnevom kaznovanja.

Da sem kriv, to sam spričujem, * Sam pred seboj
se  sramujem, * Prizanesi, Bog! vzdihujem.

Rane grešnici zacelil, * Tolovaja si zveselil; * Meni
Upanje dodelil.

Nisem vreden odpuščanja; * Vendar, Bog pomilo-
v anja, * Varuj večnega jokanja.

*

K ovcam deni me ovčico, * Izmed kozlov sirotico
Me zakliči na desnico.

Ivo zavržene, proklete * Pahnil v ogenj bodeš
v jete, * Deni me takrat med svete.

Prosim te, o Jezus mili! * Srca revnega se vsmili,
* Skrbi za me v smrtni sili.

Dan jokanja bo in straha, * Ko bo grešnik vstal
12  praha, * Šla na sodbo duša plaha.

Ti, o Bog, mu vsmiljen hodi, * Milo ga, o Jezus,
sodi, * Duše v večni pokoj vodi. Amen.

(Mhšnik to pesem molijo pri mrtvaški maši po
branju. • — Tudi ti jo večkrat s svetim strahom beri in
juisli na štiri poslednje reči. Dobro je tudi to pesem
brati, preden se spat podaš.)

Trpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa

#■

po spisu vseh štirih evangelistov.

Dekleta! če znate brati, blagor vam. Pobožno
branje vašo_ dušo oživlja in vas mladi, kakor jutranja
rosa rožice.' Zatorej rade berite, pa ne vsega križem,
kar vam pride v roke, ker tudi slabih zapeljivih
spisov se ne manjka. Lepšega branja pa vam nimam
v roke dati, kakor trpljenje .našega Gospoda, našega
Zveličarja Jezusa Kristusa. Če ob delavnikih nimate
časa, berite saj ob nedeljah. Berite ne iz radovednosti,
da bi več vedele ali se ponašale s svojim znanjem,
teinuč s sveto željo, da bi postajale pobožniše. Berite
počasi in premišljcyalno, in obljubim vam, da nekikrat
bote imele mokre oči in če dalje bolj bote odmrle svetu.

Približeval se je praznik oprasnili kruhov,
kateri se imenuje velika noč. In Jezus j e
rekel svojim učencem: „Veste, da bo čez dva
dni velika noč, in Sin človekov bo izdan, da
bo križan* 1 . In veliki duhovni in pismarji so
iskali, kako bi Jezusa umorili. Takrat so se

367

zbrali veliki duhovni in starašine ljudstva v
dvor velikega duhovna, kateri je bil imenovan
Kajfa ;  in so se posvetovali, da bi Jezusa z
zvijačo vjeli in umorili, bali pa so se 1 jud-
st va. Rekli so: „ Ni kar ne v praznik, da kje
pe vstane hrup med ljudstvom.“ — Satan pa
J e  šel v Judeža, kateri se je imenoval Iškarjot,
ki je bil eden izmed dvanajsterih. In je šel
111  govoril z velikimi duhovni in s poglavarji,
kako bi jim ga izdal, in jim je rekel: „Kaj

rr b hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? “
Oni pa, ki so to slišali, so se ob veselili, in so
rr 'u obljubili trideset srebrnikov. On je dal
besedo. In je iskal priložnosti, da bi jim ga
lz dal brez hrupa.

Judje so se bali ljudi, Boga pa ne. Jaz pa, moj
~°g! se bojim le tebe in tvoje zamere; na ljudi pa ne
b°m gledala, ne iskala njih hvale. Kaj tudi bi mi po¬
lagalo, ko bi me vse hvalilo in častilo, ko bi nosila
z *ato krono na glavi; ti pa bi ne maral za-me?

Za teboj, moj Jezus! so bodili z zvijačo. Vem,
■ ?a dosti jih je, ki tudi za dekleti hodijo z zvijačo in
j 1 « lovijo v svoje zanjke — oh, moj Gospod! prosim
te  na kolenih, varuj me pred njimi in raztrgaj njih na-
8ta ve, da me ne dobijo v roke.

Prišel je pa prvi dan opresnih kruhov, ob
katerem se je moralo zaklati velikonočno jagnje.
Tedaj so pristopili učenci k Jezusu in so mu
P^kli: „Kam bočeš, da gremo, in ti pripravimo,
( ja boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje
P v a svojih učencev, Petra in Janeza, in jima
J c  rekel: „Pojdita v mesto, in vaju bo srečal
človek, kateri ponese vrč vode; pojdita za njim
v  hišo, v katero gre, in recita hišnemu go¬
spodarju: Učenik ti reče: Moj čas je blizo,

368

pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi
učenci. Kje je moja gostilnica, kjer bom jedel
velikonočno jagnje s svojimi učenci? In on
vama bo pokazal veliko obednico pogrnjeno;
ondi nam pripravita. “ In njegova učenca gresta,
in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je
bil povedal; in sta pripravila velikonočno
jagnje.

Jezus! ti si bil daleč od mesta, in vendar si videl
človeka, da nese vrč vode: si videl hišo, v katero gre;
si videl sobe, ki so v hiši, si videl gospodarja, da je
pripravljen, tebe sprejeti — resnično ti vse vidiš in
vse veš. Ti vidiš tudi mene, ko v hlevu živini polagam,
ko grem po vodo, ko pomivam, plejem ali žanjem. Oh, '
da bi pač nikoli ne pozabila tvoje pričujočnosti!

Učenca sta mizo, kjer si ti moj Jezus! veliko¬
nočno jagnje jedel, čedno pogrnila — meni v vzgled,
da tudi moje srce ima biti snažno in čedno, ako te
hočem po vrednosti prejeti. Jezus! ti me lahko očistiš
— očisti me!

Ko se je bil pa večer storil, je prišel '<•
dvanajsterimi. In kedar je prišla ura, je šel ,
k jedi, in dvanajsteri apostoli ž njim. In jim
je rekel: „Iz srca sem želel to velikonočno

jagnje jesti z vami, preden trpim. Zakaj po¬
vem vam. da od zdaj ga ne bom več jedel,
dokler ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu"-
In je vzel kelih, ter je zahvalil in rekel-
„Vzemite in razdelite si med seboj. Zakaj
povem vam, da ne bom pil od trtnega sadil,
dokler ne pride božje kraljestvo".

Jezus! ti si jedel, ko je ura prišla — le ob od¬
ločenem času. .Jaz pa sem snedenka, jem, ko kaj imaffl,
in sama ne vem, kolikokrat na dan; za to sem pa tudi
polna slabih, telesnih občutkov, moja duša pa je vel®

369 >

111  brez moči. Oh, Jezus! pomagaj mi, da bom zatrla
s vojo sladkosnednost.

Vem, moj Jezus! da iz srca želiš, tudi z menoj
velikonočno jagnje jesti, in mo pogosto k sebi vabiš ;

dosehmal nisem razumela tvojega prijaznega glasa,
Sem se celo redko znašla pri tvoji sv. večerji, in za-
jhudilar toliko svetili milosti. Obljubim, da zanaprej ti
J °m bolj zvesta, rajše šla k tvoji mizi, — le potrdi
v mojem sklepu!

In ko so večerjali, vstane od večerje, in
c ^ne iz sebe svoja oblačila, in vzame prt, in
Se  opaše. Potlej vlije vode v medenico, in
z ^ene umivati učencem noge, in brisati s prtom,
® katerim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu
"dru. In Peter mu reče: „ Gospod! kaj ti
^eni noge umivaš!“ Jezus je odgovoril, in mu
l 'ekel: „ Kar jaz delam, ti zdaj ne veš; vedel
ka boš potlejPeter  mu reče: „Ne boš mi
^Ulival nog vekomaj ne“. Jezus mu je od¬
govoril : „Ako te ne umijem, ne boš imel de-
f ‘ža z menoj". Simon Peter mu reče: „ Gospod!

samo nog, ampak tudi roke in glavo",
p-zus mu reče: „ICdor je umit, tre potrebuje,
kakor da umije noge, in je ves čist. Tudi vi
čisti, pa ne vsi". Vedel je namreč, kdo
j 6 ) kateri ga bo izdal, zato je rekel: „Niste vsi

cisti".

Oh, kakošna ponižnost! — Jezus, ti svetnik Svet¬
ikov, ti kralj kraljev, se opašeš s prtom, poklekneš
? a  tla, in svojim učencem, ubogim ribičem, umivaš ne-
,( -' ; dne noge. Jaz pa, taka reva, taka grešnica, sem
v 'sokih misli, se rada hvalim, se baham in košatim;
0  *> kaka prevzetija še je v meni! Jezus, ozdravi me!

Tvojim učencem, Jezus! ni bilo treba druzega
priti, kot noge; bili so namreč dobre duše. Meni pa,
sem tako. ostudna stvar, je treba, da me umiješ
Družb. bukv. 24

370

Znotraj in zvunaj; da mi umiješ ne le noge, roke i»
lavo, temuč tudi dušo in srce — da bom vsa čista.
gOli, umij in očisti me!

Po tem, ko jim je bil noge umil, je vzel
svoja oblačila, se je zopet k mizi usedel, id
jim je rekel: „Veste, kaj sem vam storil? Vi
me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite,,
saj sem tudi. Ako sem tedaj jaz, Gospod in
Učenik, vam noge umil, morate tudi vi drug'
drugemu noge umivati. Vzgled namreč sem
vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz vam
storil, tudi vi storite. Resnično, resnično, vam
povem: Hlapec ni veči, kakor njegov gospod;
poslanec ni veči, kakor tisti, kateri ga je po'
slab Ako to veste, blagor vam bo, če bote
to storili. Ne rečem od vas vseli, jaz vem,
katere sem izvolil. Ali da se dopolni pismo:
Kateri z menoj kruh je, bo vzdignil zoper me
svojo peto. —- Zdaj vam to povem, preden s e
zgodi; da, kedar se zgodi, verujete, da sem
jaz. Resnično, resnično vam povem: Kdor

sprejme, katerega pošljem, mene sprejme;
kdor pa mene sprejme, sprejme njega, kateri
je mene poslal

Jezus! vsaka tvoja beseda je ‘duh in življenje. T J
si učenik; uči me, da bom modro živela, zvesto se
držala tebe in tvojih naukov. Ti si Gospod, tebi se
ponudim v službo, in nočem druzega plačila, kakor tebe
samega.

Jezus! ti praviš, da veš, katere si izvolil. Oh •
naj bi tudi jaz bila med tvojimi izvoljenimi, in Bog
daj, da bi katerikrat kaj zinila zoper tebe ali zoper
tvojo sv. vero — ali da bi potegnila s sovražniki tvojim 1
in s takimi, ki kvasijo zoper sv. čistost in sramež]jiv° st ’
ali zoper sveto vero.

371

In ko je bil Jezus to izrekel, je bil pre¬
kaljen v duhu, in je pričal in rekel: „Roka
mojega izdajalca je z menoj pri mizi. Res-
mčno, resnično vam povem, eden izmed vas
111  c bo izdal, kateri je z menoj Učenci so se
. tedaj drug druzega pogledovali pomišljevaje,
o katerem da govori. In silno žalostni so za¬
beli sleherni reči: „Gospod! ali sem jaz? 11  On
Pa je odgovoril in rekel: „Kateri pomaka z
menoj roko v skledo, on me bo izdal. Sin
človekov gre sicer, kakor je pisano o njem;
toda gorje tistemu človeku, po katerem bo Sin
Govekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne
bil rojen tisti človek 11 . Eden pa njegovih učen¬
cev, katerega je Jezus ljubil, je slonel na Je¬
zusovih prsih. Temu je tedaj pomignil Simon
Peter, in mu je rekel: „Kdo je, o katerem

govori ?“ On tedaj se nasloni na prsi Jezus
®°ve in mu reče: „Gospod! kdo je?“ Jezus
J e  tiho odgovoril: „Tisti je, kateremu bom po¬
dal pomočeni kruh 11 . Judež pa, kateri ga je
izdal, je odgovoril rekoč: „Učenik! ali sem
Jaz? 11  Jezus mu reče: „Ti si rekel 11 . In je
Pomočil kruh, in ga dal Judežu Iškarjotu
Simonovemu. In ko je bil Judež grižljej vzel,
Jo šel satan v njega. Jezus mu tedaj reče:
»Kar misliš storiti, stori brž“. Nobeden teh
Pa, kateri so bili pri mizi, ni vedel, čemu je
1° rekel. Eni namreč so menili, ker je Judež
mošnjo imel, da mu je Jezus rekel: Kupi,
kar potrebujemo za praznik; ali da bi kaj
«bogim dal.

24 *

372

Na Jezusovih prsih sloneti, na njegovem srcu,
počivati, kakor sv. Janez, oh, kako veselje mora to biti I
Ali to ni bilo dano drugemu, kakor njemu, ki je bil
najbolj podoben svojemu deviškemu Gospodu. Oh, sveto
devištvo ! kakošno ceno imaš v božjih očeh. Oh, Jezus!
moj Jezus! ti veš, kaj mislim !..—

Ko je Judež sv. rešuje Telo nevredno zavžil, je
šel satan v njega. Oh, groza me obide, če le mislim
na to. — Moj Bog! rajše umreti, kakor nevredno iti k
tvoji sv. mizi.

Kedar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh
v svoje roke, ter je zahvalil, ga posvetil, raz¬
lomil, in podal svojim učencem, in je rekel:
„Vzemite in jejte; to je moje telo,, katero
bo za vas v smrt dano. “ In je vzel kelih
z vinom, je zahvalil, in jim dal rekoč: „Vze¬
mite in pijte iz njega vsi; to je moja
kri, kri nove zaveze, katera ho za njih veliko
prelita v odpušcenje grehov. To storite v moj
spomin 1 '. — In so pili iz njega vsi.

Jezus! na svojih kolenih te zahvalim za ta ne¬
beški dar, za t.a prečudni kruh, katerega si nam za¬
pustil v tej dolini solz; kaj ti bom povrnila za to?
Svoje srce ti do čistega dam.

Moja duša! bodi vesela — v tem zakramentu
imaš pomoč za vse svoje bolezni, imaš zdravilo za vse
svoje rane. Tu imaš studenec žive vode, ki nikoli u e
usahne; tu imaš ognjišče, kjer sveti ogenj vselej gori —'
le ogrevanj se pri njem.

Ko je bil Judež odišel, je Jezus rekel:
„Zdaj je Bin človekov poveličan, in Bog j e
poveličan v njem. Ako je Bog v njem pove¬
ličan, ga bo Bog poveličal tudi sam v sebi;
in kmalu ga bo poveličal. Otročiči! še m»1°
časa sem pri vas. Iskali me hote, in kakor
sem Judom rekel: „Kamor jaz grem, vi » e

373

Zorete priti, tudi vam zdaj rečem. Novo za¬
poved vam dam, da se ljubite med seboj. V
tem bodo spoznali vsi, da ste moji učenci,
a ko botc ljubezen imeli med seboj 11 . — In
ko so bili zahvalno pesem speli, šli so na
oljsko goro.

Jezus! slišala sem tvojo zapoved, in jo hočem
tedi spolnovati. Varuj me, da ne bom držala jeze ali
Onela sovraštva, da ne bom ljudi slabo sodila ali raz-
uasala njih slabosti — posebno pa do ubogih in bol¬
idov mi daj mehko in usmiljeno srce.

Brala sem, da Jezus in njegovi učenci so po ve-
“ e rji zapeli hvalno pesem. Moj Jezus! obljubim ti, da
“om vselej molila pred jedjo in po jedi, in naj bom
?ato tudi zasmehovana, tvoja ljubezen mi je ljubša,
' £ akor ljubezen celega sveta.

Simon Peter mu reče: »Gospod! kam
8reš?“ Jezus je odgovoril: „ Kamor jaz grem,
Z( tej ne moreš iti za menoj; potlej pa pojdeš
z  menojPeter  mu reče: „Zakaj ne morem
Z( laj za teboj iti? 11  Gospod mu je rekel: „Si-
teon! Simon! glej, satan vas je hotel imeti,
'te bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem
Prosil za te, da ne jenja tvoja vera, in ti,
kotlar se boš nekdaj spreobrnil, potrdi svoje
bratePeter  pa mu je rekel: „Gospod.! s
teboj sem pripravljen iti v ječo in smrt. Svoje
življenj(■ postavim za te“. Jezus mu je od¬
govoril: „ Svoj e življenje postaviš za me?
desnično, resnično ti povem, da nocoj to noč,
Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat
zatajil. Vsi se bote pohujšali to noč nad
teenoj, zakaj, pisano je: Udaril bom pastirja,
te razkropile se bodo ovce. Kedar pa vstanem,

374

pojdem pred vami  v GalilejoPeter  m«
reče: „Da bi se ravno vsi,poluijšali nad teboj,
jaz vendar ne“. Jezus pa je rekel: ,,Povem
ti, Peter! petelin ne bo danes pel, preden tri-
krat ne utajiš, da me poznaš 1 '. On pa je še
več govoril: „Ako bi mi bilo tudi umreti s
teboj, te ne bom zatajil . 11  Ravno tako so pa
tudi vsi rekli, in gredo vsi žalostni za njim.

Dobro vem, da kakor apostole, satan, hoče imeti
tudi mene. Kjer more, streže po meni, me slepi, me
skuša: kar pa sam ne more, dela po pomagačih svojih,
po zapeljivcih, ki kakor jastrebi prežijo po meni. Oh,
Jezus! ko bi tebe ne imela, bi se gotovo zgubila — :
prosim, prosim, varuj me ! naj bom tvoja !

Petru podobna sem tudi jaz. Rada veliko govorim,
predrzno se zanašam na svojo moč, in imam se z»
boljšo, kakor so druge. Jezus me ljubeznjivo svari, pe _
telili mi je morebiti že enkrat zapel ; ali jaz nespa;
metna kakor sem, ga nisem cula. Ob, moja duša, boj
se in zapusti danes še tisto slabo priložnost — ko bo
petelin drugič zapel, bo lahko že prepozno.

Jezus jih je pa milo tolažil in učil: ..Vaše
srce naj se ne prestraši. Verujete v Boga,
tudi v me verujte. V hiši mojega Očeta je
veliko prebivališč. In ko odidem, in vam mesto
pripravim, bom zopet prišel, in vas bom k sebi
vzel, da hote tudi vi, kjer sem jaz. In ja*
bom prosil Očeta, in vam bo dal druzega uče¬
nika, da' pri vas ostane vekomaj. Ne bo®
vas zapustil sirot. — Jaz sem prava vinska
trta, vi mladike. Ako ostanete v meni,
moje besede v vas ostanejo, prosite, kar koli
hočete, in se vam bo zgodilo. Ako vas svet
sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil)
ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje

375

ljubil - ker pa niste iz sveta, ampak sem vas
Jaz odbral od sveta, torej vas svet sovraži.
Spomnite se besed, katere sem vam jaz govoril:
Hlapec ni več, kakor njegov gospod. Ako
so mene preganjali, preganjali bodo tudi vas.
Iz shodnic vas bodo zganjali ; pride celo ura,
da bo vsak, kateri vas umori, menil, da Bogu
službo stori. Žalost, ker od vas grem, in vam
1° pravim, napolnila je vaše srce. Ali jaz
vam povem resnico: Za vas je dobro,.da jaz
krem. Zakaj, ako ne grem, Tolažnik ne bo
prišel k vam ; ako pa grem. vam ga bom
Poslal. Še malo, in me več ne bote videli,
111  zopet malo, in me bote videli, ker grem k
Očetu. Resnično, resnično vam povem: da
Hpte jokali in žalovali, svet pa se bo veselil;
Vl  bote žalovali, ali vaša žalost se bo spre¬
obrnila v veselje. Zopet vas bom videl in
v ušc srce se bo veselilo, in vašega veselja vam
11 e  ,bo nihče vzel. Jaz sem svet premagal, le
v  me zaupajte, tudi vi ga bote“. Tedaj je
Postal, oči v nebo vzdignil, in molil za svoje
učence, in za vse, kateri bodo po njih verovali.
sOčc, sveti Oče!“ je djal, „prosim te, varuj
J’b hudega, da bodo eno, kakor sva midva
e Uo; naj bodo vsi, katere si mi dal, tudi z
U'c n oj tam, kjer sem jaz, da vidijo moje
'oličastvo.

O moj Jezus! kaj som slišala? Ti si vinska trta,
J az  pa sem mladika. Lepše bi mi ne bil mogel poka-
Za ti, kaj bo z menoj, če bom tebe zapustila. Posušila
Se  bom, kakor odrezana mladika ; posušilo se bo vse,
kar je lepega v meni, posušila se bo roža čistosti, sramež¬
ljivosti in pobožnosti. Oh, Jezus! ostani v meni, jaz pa
v  tebi.

376

Jezus! vsaka tvoja beseda je resnična. Svet za
tebe ni maral; on tudi ne mara za dekleta, ki so sra- i
mežljiva, se ogibajo slabili potov, in ljubijo tebe in I
tvojo sv. večerjo: temveč zaničuje in zasramuje jih, in
jim daje grde priimke. Ali zato, moja duša! nef žaluj,
da te svet nima rad; temuo prosi "Jezusa, naj te odbere
od sveta, da boš tam, kjer je on, tudi ti — njegova
izvoljena nevesta.

Ko jc bil Jezus to izgovoril,' je šel čez
potok Cedro n, na oljsko goro. Za njim pa
so šli tudi učenci. Pridejo k pristavi, ki se
ji je reklo Getzemani, kjer je bil vrt, v ka¬
terega je šel on in njegovi učenci. Vedel je '
pa tudi Judež, kateri ga je izdal, za ta kraj,
ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje hodil.
Kedar je Jezus prišel na mesto, jim je rekel:

,, Sedi te tukaj, da grem tje in molim. Molite,
da rie pridete v skušnjave 11 . In vzame s seboj
Petra in Jakoba in Janeza; in začne prestrašen,
žalosten in otožen biti, in jim reče: „Moja
duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in
čujte". In je šel malo naprej, in se je od¬
tegnil od njih za lučaj kamna, in je na kolena
padel, in molil rekoč: „Moj Oče! ako je mo¬
goče, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi". In pride k
svojim učencem, in jih najde spati, in reče
Petru: „ Simon! spiš V Nisi mogel eno uro čuti V.
Čujte in molite, da nc padete v skušnjavo.
Duh jc sicer voljen, ali meso je slabo". Zopet
ga obidejo težave. V drugič je šel, in se vrže
na svoj obraz, ter moli: „Oče, ljubi Oec! ako
jo mogoče, odvrni od mene grenko trpljenje;
vendar ne, kakor jaz, ampak kakor ti hočeš,
naj se zgodi". Na to se vrne k učencem, ' n

jih najde zopet spati, in reče: „Kako morete

vendar zdaj spati! O čujte in molite, da v
skušnjavo ne padete*. Toda njih oči so bile
vse dremotne, in niso vedeli, kaj hi mu od¬
govorili.

Oh, Jezus! prosim te, uči me, da bom tudi jaz
2Jala tako moliti, tako srčno, tako zbrano in ponižno,
tako vdano sv. voljo božjo, kakor berem o tebi. Zdaj
Ve m, česa mi manjka — duha prave in svete molitve,
z ato sem tako slaba, tako nestanovitna.

Ob, Jezus! tudi moj duh je voljen, ali meso je
?labo. Kolikokrat že sem bila-opominjana, da naj čujem
111  molim; ali kakor apostoli, sem pogosto vsa dremotna,
rada pospavam in svoje truplo melikužim, rada drem¬
ljem, ko je treba moliti ali božjo besedo poslušati. Ni
'ni sicer ljubo: ali moja slabost je tako velika, da se
morem premagati. — Jezus ! ti mi leliko pomagaš,
Prosim, pomagaj mi in bodi moja moč.

In jih je popustil vtretjič. Smrtne težave
namreč ga obhajajo; njegov pot je bil, kakor
krvave kaplje, tekoče na zemljo. In je še pri-
srčniše molil: „Ako se ne more ogniti kelih

trpljenja, da hi ga ne pil, zgodi se tvoja volja*.
Tedaj se mu je angelj iz nebes prikazal, ka¬
teri ga je pokrepčal. In se je vrnil k svojim
učencem, in jim reče: „Spite zdaj in počivajte!
Dosti je ura, je prišla, in Sin človekov ho iz¬
dan grešnikom v roke. Vstanite, pojdimo!
tl lej te, približal se je, kateri me ho izdal*.

O moj Jezus, solze me silijo, ko te vidim na oljski
Sori, kako ves bled na svojem obrazu ležiš, kako med-
l'š, žaluješ, jnoliš in kličeš, kako prosiš in vzdihuješ,
s e treseš na vsem životu in krvav pot potiš — in vse
.to zavoljo mene, ker sem tako predrzna in razposajena,
tako lena in zanikrna, in se nevarnosti tako malo ogib-

ljem. Oh, obljubim ti, da te ne bom več žalila ; le zdaj
še mi prizanesi!

Jezus! kako malo sem tebi podobna. Ti nimaš no¬
bene lastne volje; jaz pa hočem, da bi bilo vse po moji
volji. Če mi kdo kaj zoprnega reče, če jed ali pijača,
obleka, delo ali plačilo ni po moji volji, preč godrnjam,
se jezim ali celo preklinjam in se prešerno Odgovarjam-
Oh, sram me je, da sem dosehmal tako malo se zata¬
jevala, svojemu hudemu nagnjenju tako slabo se ustav¬
ljala — za naprej mora biti vse drugače.

Se je govoril, in glejte, Judež Iškarjot, eden
dvanajsterih, pride, in ž njim straža in velika
drhal hlapcev velikih duhovnov, pismoukov in sta-
rašin ljudstva s svetili in baklami, meči in koli.
Dal jim je bil pa njegov izdajalec znamenje,
rekoč: „Katerega bom poljubil, tisti je; njega pri¬
mite, in peljite varno*. In ko je bil prišel, je
šinil pred drhaljo, in se brž spustil k Jezusu, in
rekel: „Bodi pozdravljen, Učenik!* In gaje
poljubil. Jezus mu je djal: n Prijatelj ! čemu

si prišel? Judež! s poljubom izdaš Sinu člo¬
vekovega V u  In potlej, ko je vedel vse, kar je
imelo čez njega priti, stopil je proti množici,
in dejal: „Koga iščete ? 11  Odgovorili so mu:

,,Jezusa Nazarcskega!“ Jezus jim reče: „JaZ
sem! “ Pri tej besedi so vsi odskočili in na
tla padli. In Jezus jih je vdrugič vprašal:
„Koga iščete?* Zopet mu rečejo: Jezusa Na-
zareškega!* Jezus reče: ,,Povedal sem vam,
da sem jaz! Ako tedaj mene iščete, pustite te
(pokaže svoje učence), da gredo*. Tako so se
dopolnile besede, katere je govoril;. ,,Katere si
mi dal, nisem nobenega izmed njih zgubil*.

Jezus! tvojih sovražnikov je bila drhal; tudi zale¬
zovalcev nedolžnosti moje je veliko. Judež je tebe po¬
ljubil : tudi meni se prilizujejo, se sladkajo in mi obe¬
tajo zdaj to, zdaj ono. Ali ti si bil vsegamogočen: jaz
l )a  sem slaba ■— oh! ne dopusti, da bi me zmotili. Po¬
kušaj me, kaj ti obljubim: Kaj še umreti, kakor zgubiti
Nedolžnost.

Jezus! ena sama beseda iz tvojih ustje sovražnike
tv '°je pobila na tla. Samo rekel si: „Pustite moje učence,
!j a  gredo 11 , in nihče se. jih ni dotaknil. Oh, kaka moč!
kako veselje za me! Ce boš ti z menoj, kdo bo zoper
®e? kdo mi kaj more? Oh, Jezus! bodi moj.

Tedaj so pristopili, in so Jezusa prijeli.
Ko so pa njegovi učenci to videli, so nnt rekli:
»Gospod! ali naj mahnemo z mečem?" In
Simon Peter, ki je imel meč, ga je izdrl, in
Je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu
Je odsekal desno uho. Hlapcu pa jc bilo ime
Malh. Jezus. pa je učence zavrnil, in rekel:
»Jenjajte od tega! In ti, Peter! vtakni svoj
^eč v nožnico; vsi namreč, ki za meč prije-
tttajo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da
11  e morem prositi svojega Očeta, in bi mi poslal
v eč ko dvanajst legij angeljev. Toda kako
?e kodo dopolnila pisma prerokov, ki oznanju¬
jejo, da se mora tako zgoditi? Ali mar ne
”°ni pil keliha, katerega mi je oče dal?" In
. ezus se je hlapčevega ušesa dotaknil, in ga
Je ozdravil. Potlej se je obrnil proti množici
)n  nje poglavarjem, in je rekel: „Kakor raz-
| J °jnika ste me prišli lovit z meči in koli.
Vsak dan sem kil pri vas, in sem učil v tem-
Pkt, in me niste prijeli; toda to je vaša
Ut 'a, in oklast teme. Pa to vse se je zgodilo,
^a se dopolnijo pisma prerokov". Tadaj so

380

straža in poglavar in hlapci Jezusa zvezali in
peljali. Njegovi učenci pa so ga popustili in
so zbežali; le Peter in Janez sta šla od daleč
za njim.

Tvoji učenci, moj Jezus! so se za. te poskusili:
jaz pa se tebe sramujem. Kolikokrat ljudje govorijo
zoper sv. vero, zoper sv. zakramente: jaz pa jim po¬
magam; se jim smejim — oh, kako slaba sem še!

Jezus! noč je bila in tema, ko so tebe vjeli; noč
in tema je tudi za me najnevarniša. Po noči grešne
pošasti imajo svoj divji ples; po noči zapeljivci lazijo
okoli, kakor čuki, in strežejo po dekletih. Zatorej trdno
sklenem, da po noči ne bom nikamor šla — sama že
celo ne; in tudi doma se bom skrbno zapirala — sicer
bi tudi mene lahko vjeli.

Jezus! kaka žalost bila je za te, ko si videl, da
te učenci zapuščajo! Oh, kaka žalost je za te še zdaj, ko
vidiš, da te dekleta zapuščajo, da po krčmah, plesih in
grešnih potili hodijo, tebe, toliko lepega in ljubeznjiveg®
Gospoda, pa ne ljubijo in ne obrajtajo. Oh, Jezus! ne
dopusti, da bi tudi jaz tako daleč se zgubila. Ti si
moje veselje in moje vse!

Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem prvič k
A mi, kateri je bil poprej yeliki duhoven, in v
časti pri ljudeh. Ana ga je vprašal za nje¬
gove učence in za njegov uk. Jezus mu je
odgovoril: „Jaz sem užitno govoril pred svetom ;
jaz sem vselej učil v shodnicah in v temphi,
kamor se shajajo vsi Judje, in na skrivnem
nisem nič govoril. Kaj tedaj mene vprašaš?
Vprašaj tiste, kateri so me slišali: oni vedo,
kaj sem govoril' 1 . Kedar je bil to rekel, ga
je eden služabnikov, kateri je zraven stal, za
uho udaril, rekoč: /Pako odgovarjaš velikemu
duhovnu?" Jezus pa mu je krotko odgovorih

381

»Ako sem krivo govoril, spričaj, da je krivo;
a ko sem pa prav odgovoril, kaj me biješ?"

Oh, Jezus! povej mi, zakaj se ni posušila roka,
ki je tebe vdarila? zakaj tega hlapca ni strela ubila?
zakaj se hiša, zakaj celo mesto ni precej pogreznilo ?
Zat.o moja duša! da sem trpel za tvojo častilakomnost,
da bi te ponižnosti učil, da bi tebi, ki ven in ven go¬
drnjaš in tožiš, jezik zavezal. — Oh, Jezus! bodi sto
tisočkrat počeščen!

Oh, Jezus! kako krotek in pohleven si ti! jaz se
Ue morem zadosti čuditi nad teboj. Ko bi meno kdo
Udaril, ali bi le žal besedo mi rekel, kako bi kri za-
v rela v meni! Jezus! usliši mo in daj mi krotko in
Pohlevno srce, da se ne bom tako rada jezila.

Ana je poslal Jezusa zvezanega h Kajfu,
svojemu zetu, ki je bil tisto leto veliki duho¬
ven. Bil jo pa Kajta tisti, ki je bil Judom
s vet dal, da je bolje, da en človek umrje,
kakor da bi bilo vse ljudstvo končano. Pri
tijem se je sešel ves judovski veliki svet, to
duhovščina, pismouki in starašine ljudstva.
1>( so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa,
da bi ga nmorili; in ga niso našli. Pristopilo
Je sieer veliko podkupljenih krivih prič, katere
zoper njega pričevale; ali njili pričevanje
hi obstalo. Zadnjič ste prišli še dve krivi
Ptiči in ste rekli: „Mi smo ga slišali reči: Jaz
tiiorem podreti tempelj božji, in v treh dneh
8 a  zopet sezidati". Pa tudi to pričevanje ni
°bstalo. Tedaj je veliki duhoven vstal, stopi
v sredo, in reče Jezusu: „Ali nič ne odgovoriš
ha to, kar ti zoper te pričujejo?" Jezus je
n 'olčal in ni nič odgovoril. Veliki duhoven
S' a  je zopet vprašal, in mu je dejal: „Zarotim
pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kri-

382

stus, Sin božji?" Jezus je dejal: Ti si rekel,
jaz sem! Pa povem vam: Posehmal bote videli
Sina človekovega sedeti na desnici moči božje,
in priti v oblakih neba"., Na to je veliki du¬
hoven pretrgal oblačila na sebi, in reče: „Boga
je preklinjal, kaj potrebujemo še prič? slišali
ste njegovo preklinjevanje; kaj se vam zdi?“
In oni so odgovorili in rekli: „Smrti je

vreden". In oni ga vojakom in beričem dajo
do jutra.

Oh, Jezus! kolikokrat si svoje svete roke iztegnil)
da si nedolžne otročiče blagoslavljal, bolnike ozdravljal,
mrtve k življenju budil; zdaj pa so te tvoje roke zve'
zane, kakor roke kakega tolovaja. Oh, zdaj se spominja®
vseh nespodobnosti in krivic, katere sem s svoji®!
rokami storila. — Jezus! le zdaj mi še odpusti — ni¬
kdar več ne bom tako.

Jezus! ti si molčal, nisi nič odgovoril na krivo ob-
dolženje zato, ker jaz prerada in preveč govorim, se
prerada norčujem, preglasno smejem. Oh, Jezus! daj
mi dar modrosti, da bom vedela ob pravem času go¬
voriti in ob pravem času molčati. Varuj me grešnega
smeha in praznega govorjenja, iz katerega ne pride
druzega, kakor težka vest in raztreseno srce.

In tisti, kateri so ga držali čez noč, so
ga zasramovali. Nekateri so mu pljuvali 'f
obraz, in mu jili za uho dajali; drugi so m#
zakrivali oči, in ga s pestmi v obraz bili, rekoč:
„Kristus! prerokuj nam, kdo te je udaril?" I n
še več hudega so počeli.

Oh, Jezus! daj mi solz, da bom jokala, ko vidi®)
kako te hlapci in biriči zasramujejo in ti v obraz
pljuvajo. Tvoj obraz se je svetil na taborski gori, kakor
solnce, zdaj pa je ves v pljunkih — tvoje oči, s k a '

terimi si na grešnike tako milo gledal, zdaj ti jili iz
zaničevanja zavezujejo. Oh, kaka divjačina postane
yendar človek, če se svojemu hudemu poželenju vda,
'n svojim strastim vse dovoli. Jezus! nagni moje srce,
da se bom pridno zatajevala in vseskozi v mrtvenju
v adila,

Jezus! kaj bi storila, da bi saj nekoliko poravnalo
hsto nečast, katero ti delajo sovražniki tvoji? Glej,
t^dno sklenem, da tvojega presvetega imena ne bom
nikoli brez časti in brez potrebe izrekala, da bom bla¬
goslovljene svetinje in križe vselej v veliki časti imela,
? e  pred sv. rešnjim Telesom vsikdar spodobno priklan-
J a la, se k sv. obhajilu vselej pripravljala, skrlmiše ko
j 10  mogoče —' da bom vselej, kolikorkrat pojdem mimo
«ake farne cerkve, ponižno te počastila in rekla:
»Hvaljen in eeščen bodi Jezus v zakramentu presv.
fešnjega Telesa 11 . — Jezus blagoslovi ta moj sklep.

Peter pa je od daleč za njim šel do
dvora velikega duhovna, in drugi učenec. Tisti
Učenec pa je bil znan velikemu duhovnu, in
Je šel z Jezusom vred na dvorišče velikega
duhovna; Peter pa je ostal zvunaj pri vratih.
Oni učenec tedaj, ki je znan bil velikemu du¬
hovnu, je vun šel, in je govoril z vratarico, in
je Petra noter peljal. Hlapci in služabniki pa
H( >  zakurili v sredi dvorišča, in so se greli.
Peter je med nje sedel in se grel, in čaka, da
hi videl konec. Prišla pa je ena izmed dekel
yelikega duhovna, vratarica, in ko ga je videla,
Je dejala: „Ta-le je bil tudi z onim Galilejcem“.
Pt ga prav pogleda, in reče: „Je že tako, ti
‘ s i bil tudi z Jezusom Nazareškim!“ On pa je
tajil vpričo vseh rekoč: -Jaz ne, žena! jaz

S'a ne poznam. Ne vem in ne urnem, kaj pra-
yiš“. In je vun šel pred dvorišče, in petelin
je prvič zapel. Pa Peter, ves prestrašen, ni

■ 384

slišal. Ko je pa skozi vrata šel, ga je videla
druga dekla, in je rekla tistim, kateri so
bili tam: „ Glej te, tudi ta je bil z Jezusom

Nazareškim!“ „In pa res*, reče hlapcev eden,
„tudi ti si njegovih eden! 11  On pa je vdrugic
tajil in trdil: „Nisem ne! še ne poznam tega
človeka!“ In kako uro potlej, ko je ravno po
dvorišču zašumelo, da je Jezus k smrti ob¬
sojen, je drug hlapec pokazal na Petra, rekoč-
»Resnično, tudi ta je bil ž njim, saj je tudi
Galilejec!* „Res“, pravijo ondi stoječi, „tudi
ti si izmed njegovih. Galilejec si, tvoj jezik
namreč te razodeva*. Peter se brani, kar pri¬
stopi še, drug hlapec velikega duhovna, stric
tistega, kateremu je bil Peter uho odsekal, in
reče: „Kaj ? te mar nisem jaz videl na vrtu

pri njem? On pa je vtretjič tajil in dejal : v „Ne,
ne, nisem ne!“ In je jel rotiti se: „8e ne

poznam človeka, o katerem govorite!* In ročno
je petelin v drugič zapel, in vojaki in biriči
peljejo Jezusa na dvorišče poslopja; in Gospod
se je ozrl, in pogledal v Petra. In Peter se
je spomnil Jezusovih besed: „Preden nocoj

petelin dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil*•
In je iz dvorišča šel, in je britko jokal.

Peter jo šel od daleč za Jezusom; blizo iti se je
bal sovražnikov. Tudi jaz sem taka, da le od dal®
hodim za Jezusom — od daleč gledam k spovednici,
k božji mizi, blizo priti se ne upam, ker se boji®
ljudi in njih zasmehovanja. Oh, na kako nizki stopaj 1
pobožnosti sem še!

Peter je šel za Jezusom, nc da bi v smrt šol
ž njim; temne šel je za njim, da bi zvedel, kaj sc b°
ž njim zgodilo. Ob, v koliko skušnjav je pa mene

385

hujša in nesrečna radovednost pripravila! Eada se
°gledujem po svojem in drugem spolu; poprašujem, česar
ni treba vedeti, vlečem na ušesa, namesti da bi se
gluho naredila ; pomišljujem, kar bi imela precej iz glave
praviti. Ob, Jezusi jaz pač ne vem še, kaj se pravi:
Zatajevati  se. Prosim lepo, poduči me in daj mi
Mojega svetega Duha.

Peter je šel na dvorišče med sodne hlapce, se je
Nepotrebno podal v nevarščino, in je padel. Tudi jaz
r ada tako ravnam; predrzno se obnašam, podajam se v
slabe priložnosti, na ples, v krčmo, med drugi spol, na
Ponočna nevarna pota, in menim, da mi ne more spod¬
leteti. Oh, moja duša! ne pozabi, kako se je Petru go-
'nlo, in bodi varniša, kakor do zdaj, da tudi ti ne
Prideš v take stiske.

Jezus! ti si le pogledal na Petra, in hitro se je
Zjokal. Oh, Jezus! ne prosim te druzega, kakor za en
? a >n tak pogled. — Peter je britko jokal — oh, da bi
lokala tudi jaz nad svojimi brezštevilnimi grehi, ki jih
"nam na duši!

Ko se je pa jutro storilo, so sklenili vsi
Miki duhovni in starašine ljudstva zoper
^zusa, da bi ga v smrt izdali, in so ga peljali v
svojo zbornico, in ga še enkrat vprašajo: „Ali si
h Kristus, povej nam?“ In jim je odgovoril:
»Ako vam povem, mi ne bote veijeli, ako
v hs pa vprašam, mi ne bote odgovorili, in me
P® spustili. Pa odsihmal bo Sin človekov sedel
hjt desnici moči božje 11 . Vsi pa so rekli: „Ti
Sl  tedaj vendar le Sin božji ? 11  In je rekel:
n Vi pravite, da sem 11 . Oni pa so rekli: „ Kuj
Potrebujemo še pričevanja? saj smo sami sli-
Mi iz njegovih ust“. In vsi, kar jili je bilo,
:° vstali, in so ga zvezanega peljali, in izdali

I

onciju Pilatu, deželnemu poglavarju.

j Jezus 1 kakor razbojnik stojiš pred napuhnjenim
kajfom in njegovimi pomagači; kakor nedolžno ovco te

Družb. bukv.

25

386

imajo v svoji sredi — in vendar ni jeze, ni nevolj®
videti na tvojem milem obrazu. Oh, prosim te, zamori
v mojem srcu vsako gibanje strastne in divje jeze, da
se ne bom vjedala z nobenim, temue raji krivico trpel*)
kakor krivico delala; da bom z veseljem prenesla vse,
kar mi tvoja roka. pošlje grenkega ali zopernega.

Jezus! brez ovinkov si povedal sovražnikom svojiffl;
da si Sin živega Boga. Bodi mi pozdravljen in daj ml
milost, da tudi iz mojih ust posihmal ne pride več no- '
bena laž, da me ne bo sram, odkrito spovedati se svojih
grehov, da ne bom nikoli govorila zoper poštenje bliž¬
njega, da bom vselej varna s svojim jezikom. Daj mi to
veliko milost, ponižno te prosim.

Tedaj, ko je Judež, kateri ga je bil izdal,
videl, da je Jezus k smrti obsojen, se je skesal,
in je nazaj prinesel trideset srebrnikov velikim
duhovnom in starasinam, rekoč: „Grešil sem, '
ker sem izdal nedolžno kri". Oni pašo rekli:
„Kaj nam mar? ti glej!" In je vrgel od sebe
srebrnike v tempelu, in se je vrnil, in je šel,
vzel vrv, ter se obesil. In se je po sredi » a
dvoje razpočil, in vse njegovo osrčjo se je iZ'
sulo. Duhovni pa so vzeli srebrnike, in so rekli:
„Ne spodobi se, devati jih v templovo skrinjico;
zakaj to je cena krvi". Sklenili so pa, in ku¬
pili za nje lončarjevo njivo za pokopališče ,
ptujcev. Zato se imenuje tista njiva njiva
krvi  do današnjega dne. Tedaj seje  dopolnilo,
kar je bilo govorjeno po Jeremiji preroku, k’
pravi: „In so vzeli trideset srbrnikov, cen°

cenjenega, katerega so skupčevali od Izraelovih
otrok, in so jih dali za njivo lončarjevo".

Kakor Judje z Judežem, tako tudi zapeljivci de¬
lajo z dekleti. Dokler so jim po volji, jih objemajo, P°' .

ljubujejo, jim obetajo zakon in druge reči: ko je P a
reva zapeljana, ali jo huda vest, kakor ogenj žge 111

387

P e če, jo pa grdo imajo in pravijo: Kaj meni mar, le
sama glej! Oh, Jezus! jaz sem slaba — tebe se oklenem,
^6 dopusti, da bi me kdo iz tvoje roke iztrgal. No¬
benega znanja nočem — tvoja sem živa in mrtva.

Judež je Jezusa prodal, in se je obesil. Koliko
deklet proda svojo nedolžnost, obupa, se obesi ali v
v °do skoči, in gre za Judežem v pekel. Oh, Jezus! ti
" l e poznaš in vidiš moje srce, ti veš, da nedolžnost
ni naprodaj za nobeden denar — ali kakor sem
slaba in k hudemu nagnjena, in ker je toliko zapelji-
y°sti krog in krog mene, se močno bojim, da bi se tudi
Jaz dala zmotiti. Oh, Jezus! oh, Marija! tega ne —

smrt, kakor tako zgubo.

Judež se je na dvoje razpočil, in vse njegovo
° 8r čje se je izsulo. Oh, kako Strašna vendar je smrt
lešnika! Bog me varuj!

Peljajo tedaj Jezusa od Kajfa na dvor
deželnega poglavarja. Bilo je pa zjutraj. In
°ni niso šli v sodno hišo, da hi se' ne, oma¬
deževali, temue da bi smeli jesti velikonočno
Jdgnje. Ostali so zunaj na visokem mestu, ki
®° bile stopnjice na-nj. Pilat je torej vun šel,
ln  je rekel: „Kakošno tožbo prinesete zoper

"pga človeka ? 11  Odgovorili so in mu rekli: „Ko
|d ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali".
Pilat jim je rekel: ^Vzemite ga vi, in sodite
S’ a  po svoji postavi". Judje so mu rekli: „Mi
1,( - smemo nikogar umoriti". Tako se je do¬
polnila beseda Jezusova, katero je govoril, ko
J - na znanje dal, kakošne smrti bo umrl. Za-
'-‘oli so ga pa tožiti, rekoč: „Našli smo tega

c Weka, da zapeljuje naš narod, in da brani
Usarju davkov dajati in pravi, da je on Kri-
kralj judovski". Pilat torej gaje  vprašal:
»Si ti kralj judovski?" Jezus mu reče: „Ti
praviš". Na tožbe duhovščine, pismoukov in

25 *

388

starašin ljudstva pa ni nič odgovoril. Tedaj
mu reče Pilat: „ Ali ne slišiš, koliko zoper te
pričujejo? Nič ne odgovoriš?“ Jezus pa je le
molčal, in ni odgovoril na nobeno besedo, tako,
da se je poglavar silno čudil.

Jezus! ti si sodnik živih in mrtvih, imaš ključe
nebes in pekla v svojih rokah, in vendar si se voljno
vdal krivičnemu Pilatu. Oh! uči me svete pokorščine,
da bom spoštovala in rada vbogala vse predpostavljene
svoje, vbogala tudi tiste, ki so meni enaki ali so nižji
od mene, samo da ne zahtevajo kaj takega, kar je zoper
mojo vest ali zoper božje zapovedi. Obl kolikokrat že
sem rekla, da ne bom več imela svoje volje; ali vsi
moji sklepi splavajo kakor pena po vodi — oh, Jezus!
ti vse zamoreš — pomagaj mi 1 — potrdi me!

Jezus! za hudodelnika te imajo, zvezanega te
okoli vlačijo in pravijo, da ljudi zapeljuješ — ti pa
molčiš in se ne odgovarjaš, z besedico ne. Oh, kaka
sem pa jaz! Naj kdo le kaj malega reče čez me, hitro
zagori po meni, me trga po žilah, in bi se rada zrna-
ščevala. O nesrečni napuh! da tako globoko tičiš še v
meni! Marija! prosi za me Jezusa.

Šel je tedaj Pilat zopet v sodno hišo, in
je Jezusa za seboj poklical, in ga vpraša:
„Si ti res kralj judovski 11  ? Jezus mu odgovori:
„ Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi po¬
vedali od mene ? 11  Pilat mu pravi: „Kaj sem
jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te
mi izdali; kaj si storil? 1 ' Jezus odgovori: „Moje
kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje
kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki
pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan; zdaj
pa moje kraljestvo ni od tod 11 . Pilat mu tedaj
reče: „ Tedaj si ti vendar le kralj ?“ Jezus m«
odgovori: „Ti praviš, jaz sem kralj. Jaz sem
v to rojen, in za to prišel na svet, da pričam 0

389

resnici. Kdor je iz resnice, posluša moj glas“-
Pilat mu reče: .Kaj je resnica?“ In potem

je šel zopet vun k Judom, in jim reče: „Jaz
"e najdem nobene krivice nad njim“. Oni pa
80  le svojo trdili in ga še huje tožijo. »Ljud¬
stvo šunta“, so dejali, „ker uči po vsi Judeji,
začenši od Galileje do sem“. Ko je Pilat slišal
Galilejo, je vprašal, ali je on Galilejec? In
Po je zvedel, da je spod Herodove oblasti, ga je
Poslal k Herodu, kateri je bil tiste dni v Je¬
ruzalemu.

Jfezus! tudi moje kraljestvo ni od tega sveta, ali
Pri vsem tem sem vsa navezana na ta svet — se lišpam,
Uečimerno oblačim; telesna lepota, časno blago, hvala
'Judi in posvetno veselje mi je vedno v mislih. Ob,
Jezus! dodeli mi, da bom vsem rečem, ki so na svetu,
°dmrla in iz srca želela, zavoljo tebe na tem svetu za-
Uičevana in od vseh pozabljena biti.

Resnično, moj Jezus! ti si kralj in sicer vsega-
Urogočni in večni kralj. V ponižnosti pokleknem pred
Kl>e, te molim in častim; in ker nimam, kar bi se spo¬
dobilo za tolikega kralja, ti dam svoje srce, ker ti
sani praviš: »Hči moja! daj mi srce svoje". Ne upala
'i se, tako slabe reči, kakor je moje srce, ti ponuditi:
?1> ker ga hočeš, vzemi, očisti, posveti in ozaljšaj ga,
ju kraljuj v njem na vekomaj. — Jezus! brez tebe biti,
o' bil živ pekel.

Herod pa, ko je Jezusa videl, se je silno
obveselil, zakaj že davno ga je želel videti,
jjer je veliko slišal o njem, in je upal, da ga
P° videl kak čudež storiti. Vse svoje dvomike
111  vojščake je zbral okoli sebe, in ga vprašuje
z mnogimi besedami. Ali Jezus mu ni besede
odgovoril. Duhovni pa in pismouki so ga grdo
tožili. Tedaj ga je Herod s svojimi vred za¬
ničeval in zasramoval, in ga je oblekel v belo

390

oblačilo, ter poslal nazaj k Pilatu. In postala
sta prijatelja Herod iu Pilat tisti dan; zakaj
poprej sta bila v sovraštvu med seboj.

Herod se jo veselil, ko je Jezusa videl: ffti nje¬
govo veselje je bilo, kakor veselje jastreba, ko vidi ne¬
dolžnega golobčeka v svojih krempljih. Oh, Jezus ! ko
bi mene nesreča zadela, da bi prišla v druščino nesram¬
nežev, se bom tebe spominjala, se ne bom smejala njih
nespodobnim norčijam, njih grdim besedam, ne pristav¬
ljala, ne pomagala jim; temuč resno se bom držala in
mdlčala, kakor ti — in šla bom stran od njih, prej ko
bo mogoče; naj bom zato tudi zaničevana. Jezus! raji
sem s teboj zasramovana, kakor da bi s Herodom na
kraljevem stolu sedela.

Jezus! 'ti si večna modrost, in Herod te za norca
spozna in obleče. Jaz pa neumnica bi rada, da bi me
vsi za modro in pošteno imeli, me častili, ljubili in
hvalili, in če mi kdo da kak priimek, se lmdo jezim in
togotim. Oh, Jezusi moj duh in tvoj si nista še ne¬
podobna — usmili se me, in daj mi druge misli
druga nagnjenja.

Pilat- pa je poklical velike duhovne, po¬
glavarje in ljudstvo, in jim je rekel: „Pri'

peljali ste mi tega človeka, kakor da bi za¬
peljeval ljudstvo, in glejte! jaz sem ga vpričo
vas izprašal, in nisem našel nobene krivice nad
njim v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod
ne, zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte!
nič smrti vrednega se ni našlo nad njim. Ker
je pa navada, da vam o veliki noči izpustim
jetnika, katerega koli prosite; katerega hočete,
da vam izpustim, Baraba ali Jezusa, ki jc ime¬
novan Kristus ?“ Bil je pa Baraba zavoljo ne¬
kega v mestu storjenega punta in uboja v
ječo vržen; Jezusa pa, je vedel, da so ga bili
le iz nevošljivosti izdali.


391

Pilat ne najde nobene krivice nad Jezusom, torej
v se tožbe judovskih poglavarjev niso druzega kot laž,
kot obrekovanje in opravljanje. — Tako ljudje dostikrat
govore čez svojega bližnjega, kar je na pol ali celo vse
zlagano, in jaz trapa jim vse verjamem, in menim, da
Je res. Zato odslej ne bom več verjela vsaki besedi, in ne
kom nikdar kaj zinila, kar je zoper poštenje ali čast
Mojega bližnjega. Jezus! usmili se me, in podpiraj me
v  mojem sklepu, da bom bolj modra.

Oh, nevošljivost! kako grda pregreha si ti, in
kam pripelješ človeka I Kdaj bom jaz tako srečna, in
kom to pošast popolno pregnala in svojega srca! Jezus!
J' vse veš, kaj bom prikrivala pred teboj ? Ti veš, da
l 11 ! včasi težko dene, ko vidim, da druga dekleta so
lepša, se jim boljše godi in so bolj obrajtana, kakor
Jaz; ali vidim, da so bolj pobožna in pogosteje sv. za¬
kramente prejemajo. Oh, Jezus! spreobrni me, da bom
Vse ljudi ljubila, vsem dobro želela.

Kedar pa jc sedel na sodnem stolu, je
Poslala k njemu njegova žena, rekoč: „Nič si
11  c imej opraviti s tem pravičnim: zakaj, veliko
s em trpela nocoj v sanjah zavoljo njega “. Ali
v eliki duhovni in stara,šine so podšuntali ljud¬
stvo, da naj rajši prosijo za Baraba, Jezusa
Pa pogubijo. Ko je torej Pilat povzel vpra¬
šanje: „Katerega teli dveh hočete, da vam
'/pustim?" so vpili vsi: „Ne tega, proč ž njim;
' z pusti nam Baraba!“ Pilat jili je tedaj zopet
Nagovoril, ker bi bil Jezusa rad izpustil, in jim
je rekel: „Kaj tedaj hočete, da storim z Je¬

rasom, kateri je imenovan Kristus, kralj judov¬
ski?« Oni pa so zopet vpili: „Križaj, križaj
ka!« On pa jim je vtretjič rekel: „Kaj pa je
hudega storil? Nič smrti vrednega ne najdem
kad njim: šibati tedaj ga porečem, potlej pa
8a bom izpustil 11 . Ali oni so še linje vpili,
r ekoč: „ Križan naj bo! 11

392

O srečna žena! ker ti sama si bila tako pogumnaj
da si za Jezusa se poskusila. Veseli me, ker to berem,
zato ker sem tudi jaz ženska, slaba sicer in rahla,
vendar bom tudi jaz močna, če me bo milost božja
podpirala. Jezus! daj mi tako srce, da me nihče ne
bo odvrnil od tvoje službe in tvoje ljubezni.

Jezus! kakor ta žena, bom vbogala tudi jaz, če
mi tudi v sanjah razodeneš svojo voljo.

Judje imajo raji ubijalca Baraba, kakor Jezusa,
ki jim je toliko dobrot slcazai. Ljudje so kakor trsje,
ki se nagne, kamor veter vleče — bila bi pač nora,
ko bi se zanašala na ljudi. Jezus! ti si moje edino
zaupanje.

Na to je oblastnik Jezusa vzel in dal
bičati. Vojaki ga peljajo na dvorišče sodne
hiše, in skličejo vso trumo. In so ga slekli id
so mu ogrnili škcrlatast plašč. In so spletli
krono iz trnja, in so mu jo dejali na glavo,
in trs v njegovo desnico, in so pred njega po-
klekovali in ga zasramovali, rekoč: pozdrav¬
ljen bodi, kralj judovski 1 '. In so v njega pij J'
vali, in mu jih za uho dajali in trs jemali, i fl
tolkli po glavi, in so padali na kolena, in s e
mu vklanjali.

Oh, Jezus! do nagega te slečejo — kolika sra¬
mota za te! in kako te bijejo in bičajo — zdi se fltti
da slišim, kako šibe luskajo po zraku. Zdaj se spom¬
nim, da sem jaz kriva vsega tega, ker sem svoje truplo
premalo zakrivala, se pogosto brez potrebe razgalila,
svojemu truplu preveč stregla, nesramna bila. Jezusi
odpusti mi in uči me, sramežljivi biti.

Oh, Jezus! ko bi se le eden trn iz tvoje krone zadrl
v mojo glavo, gotovo bi ne stala tako dolgo pred ogl e '
dalom, bi se tako rada ne lcpotičila, ne ogledovala tak°
poželjivo, svojih las nc gladila in ne spletala s ta* 0
skrbjo, kakor zdaj. Prosim, moj Jezus ! odpri mi od,
da bom jasno videla, kako nečimerna in prazna je vsa
posvetna lepota.

393

Po tem je Pilat zopet šel iz sodne hiše,
in reče ljudstvo: „Glejte! pripeljem vam ga

v un, da spoznate, da ne najdem nad njim
nobene krivice 11 . Tedaj je Jezus vun prišel,
nesoč trnjevo krono in škrlatasto oblačilo. In
id lat jim reče: „ Glej te, človek ! 11  Ko so ga

Pn Videli veliki duhovni in služabniki, so vpili,
r ekoč: „Križaj, križaj ga!“ Pilat jim reče:

»Vzemite in križajte ga vi; jaz ne najdem
nobene krivice nad njim*. Judje so mu od-,
govorili: „Mi imamo postavo, in po tej postavi
tnora umreti, ker se je delal Sina božjega*.

Glejte ! človeka — ■ je rekel Pilat. Oh! to je tudi
metli rečeno. Jezus! daj mi, da bom gledala na te in
m pred očmi imela po noči in po dnevi, v sveči in ne¬
sreči — gotovo bom bolj krotka in pohlevna, bolj po¬
lena in zdržna. Zatorej trdno sklenem, da bom, če bo
količkaj mogoče, vsak dan premišljevala tvoje britko
tr pljenje.

Oh, Jezus! žalost me tare, ko premišljujem, ko-
hko dobrot si ti ljudem skazal; zdaj pa v eno mer
v Pijejo: Križaj ga! križaj ga! Zdaj vidim, kako črna

P r egreha je nehvaležnost. Oh, moj Jezus! iz srca ob¬
sujem, da sem ti dosihmal tudi jaz tako nehvaležna
mia za toliko milosti, ki sem jih od tebe prejela, in
? a  toliko dobrot, ki si mi jih dal po mojih starižih
l 11  predpostavljenih. — Moja duša! hvali Gospoda, svo-

Boga. Nebo in zemlja solnce in luna, zverina in
Vsa  živina, laznina in perutnina, hvalite ga!

Ko jc Pilat slišal to govorjenje, se je še
)( >lj bal. In je šel zopet v sodno hišo, in je
Pekel Jezusu: „Od kod si ti?“ Jezus pa mu
ir ‘ odgovoril. Pilat mu tedaj reče: „Meni ne
odgovoriš? Ne veš, da imam 'oblast te križati,
ltl  imam oblast te izpustiti?* Jezus je odgo-
v °ril: „Ne imel hi nobene oblasti do mene, ko

394

bi ti ne bilo dano od zgorej, Za tega voljo
ima tisti, kateri me je tebi izdal, veži greh 11 . In
odslej je Pilat še bolj iskal ga izpustiti. Judje
pa so vpili, rekoč: „Ako tega izpustiš, nisi

cesarjev prijatelj; zakaj vsak, kateri se dela
kralja, nasprotuje cesarju 11 .

Pilat bi bil rad izpustil Jezusa, ali bal se je ljudi-
Oh, Jezus! obljubim ti, da se ne bom bala nobenemu
zameriti, naj ima gosposko ali kmečko suknjo. Prijazn®
bom sicer in priljudna, kar je prav; rada bom postregla
ljudem, kar je brez greha:, ali kar je le količkaj pr®*
grešno, ne bom dovolila, ko bi mi šlo tudi za življenj®-
Jezus! potrdi me.

Jezus! ti me učiš, da ni oblasti, kakor od zgorej.
Zatorej bom po tvojem vzgledu podvrgla se vsaki ob¬
lasti, duhovšbi in deželski gosposki — v vsem bom
pokorna, samo v greh me ne bo nihče pripravil. Tud'
se ne bom pridružila takim, ki gosposko psujejo in n®
vedo druzega, kakor nje pregreške razkladati. Moli'®
bom in trpela.

Pilat tedaj, ko je slišal to govorjenje, j e
Jezusa vun pripeljal, in je sedel na sodni stol,
na mesto, katero se imenuje litostratoS,
po hebrejsko pa g a bata.  Bilo je pa dan pri'
pravljanja velike noči, okoli šeste ure, in reče
Judom: „ Glej te, vaš kralj! 1 ' Oni pa so vpili:
„Proč ž njim, proč ž njim, križaj ga! 11  Pilat
jim reče: „Vašega kralja bom križal? 11  Veliki
duhovni so odgovorili: „Nimamo kralja, razu«
cesarja". In so tiščali z velikim vpitjem in so
hoteli, da naj bo križan; in njih vpitje je pr 1 '
bajalo čedalje veee.

Jezus! ti ves nedolžen, se nisi bal Pilatove sodb®
— jaz pa sem grešnica, in se močno bojim tiste ur®,
v kateri bo treba stopiti pred tvojo sodbo. Oh, Jezus-
ne spomni se takrat mojih grehov, in bodi mi mi!ostlj lV
in usmiljen.

395

Judje so Jezusa, svojega kralja zavrgli, in se kla¬
tijo po svetu še zdaj, kakor zgubljene ovce. Jaz pa,
jjl°j Jezus! bi raji zgubila glavo, kakor tebe — s teboj
™\i, zdi se mi, da sem v raju: brez tebe pa bi bila
' la jveča reva na svetu. Oh! daj, da te bom ljubila
6 e <lalj e  bolj!

Ko je tedaj Pilat videl, da nič ne opravi,
Kinuč da hrup ustaja še le veči, je vzel vode,
"i si je roke urn.il vpričo ljudstva, rekoč: „ Jaz
‘ Se ni nedolžen nad krvijo tega pravičnega, vi
glejte!“ In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo:
»Njegova kri pridi na nas in na naše otroke!“
I' 1  Pilat je prisodil, da se dopolni njih prošnja,
opustil je Baraba. Jezusa pa je izdal njih
v °lji. da naj bo križan.

Pilat je dovolil v Jezusovo smrt, ki bi jo bil
ubranil, in vendar pravi, da je nedolžen. Oh!
ptujih grehov se tudi jaz vdeležim — v nje do-
v ?*im, napeljujem, svetujem, jih hvalim, zagovarjam, k
n Jun molčim itd!, in se jih morebiti še nikoli nisem
s Povedala. Oh, Jezus! razsveti me, da bom videla in
Pav spoznala, kako nevarne so rane moje duše.

Kakor, hudobni Judje, tudi zapeljivci dekletom
Pravijo: „Če je to kaj greha, ga vzamem jaz na se,

''a svojo vest“. Oh, Jezus! ne dopusti, da bi me pre¬
vpili s takimi goljufijami — da se ne bom prepozno
aesala.

Jehko

k°Hko

O sveta kri Jezusova! pridi nad me; pa ne po-
S*K am P ak  zveličat me. Pridi, očisti me hudobnih
pUšnjav in pregreh; pridi nad moje misli in telo, da
, 0  tebi posvečeno; pridi nad moje srce in želje, da
odo tebi dopadljive; pridi nad vse moje življenje in
planje, da bo oznanjevalo tvojo čast in hvalo na vse
e one čase. Amen.

Tedaj so vojaki Jezusa vzeli, in mu
r e kli škrlat, in ga oblekli v njegova oblačila,
!” so ga peljali iz mesta, da bi ga križali. In
nesel svoj križ. Grede pa so dobili človeka

396

iz Cirene, Simona po imenu, ki je šel iz polja,
očeta Aleksandrovega in Rufovega, in so ga
primorali,' da je nesel Jezusu križ. Šla j e
pa za njim velika množica ljudi in žen, ka¬
tere so jokale in ga milovale. Jezus pa se je
proti njim obrnil in je rekel: ,.Hčere Jeruza¬
lemske! nikar ne jokajte nad menoj, ampak
jokajte same nad seboj in nad svojimi otroci.
Zakaj glejte! pridejo dnevi, ob katerih poreko:
Srgčne so nerodovitne, in telesa, katera niso
rodila, in prsi, katere niso dojile! Takrat bodo
začeli reči goram: Padite na nas! in hribom :
Pokrijte nas! Če namreč nad sirovim lesom 1°
delajo, kaj se bo godilo nad suhim ?“ Peljali®
sta bila pa ž njim tudi dva hudodelnika, d®
bi bila umorjena.

Ko vidim tebe, moj Jezus! kako voljno nes « 3
svoj križ, sramujem se, da sem dozdaj tako nevoljno
nosila svoje križe, in tako nepotrpežljiva bila v svoj 1
bolehnosti. O mili Jezus! obudi v meni ljubezen do
križa.

Jezus! jaz sicer nisem močna, kakor si Simo 11 ®
mislim; vendar te prosim: Naloži mi križ, kakoršneg®
hočeš — če pa omagam ali celo padem pod njim, p°'
magaj mi, da zopet vstanem. Druzega ne želim, kakor
tukaj s teboj trpeti, tam pa s teboj se veseliti.

Pozdravljene mi bodite, hčere Jeruzalemske! h 0
bi bila jaz tačas na svetu, gotovo bi se vam bila p 1 ' 1 '
družila, in bi se bila milo jokala nad ljubim Jezuscn®
Oh, Jezus! daj mi solz cele potoke, da se bom v ka®
koteč stisnila, solzila nad svojimi grehi, in svojo dus®
do čistega umila.

Jezus! jaz sem suh in trhel les, brez zelenja 111
brez življenja; polna slabosti, pomanjkljivosti in n®P?!
polnosti. Ti si mrliče k življenju budil; oh, obudi tud
mene k novemu življenju, da bom svetu odmrla 111  0
tebi živela.

397

In so prišli na mesto, ki se imenuje Gol-
Sota, po latinsko pa Kalvarija, to je, mesto
Mrtvaških glav. In so mu dali piti vina z
^iro in žolčem zmešanega. Pokusil ga je, pa
hotel piti. In ondi so križali njega in hudo-
delnika, enega na desni in drugega na levi
s h'ani; v sredi pa Jezusa. In bilo je dopolnjeno
Pjsmo, katero pravi: „In štet je bil med kri-
v iriie“. Jezus pa je rekel: „Oče! odpusti jim,
Sa j ne vedo, kaj delajo!« Bila je pa tretja
'ka, in so ga križali. Napisal je pa Pilat tudi
^pis, in ga je dejal vrh križa. Bilo je pa
Pisano: „Jezus Nazareški, kralj judov¬
ski«.  Ta napis bralo je veliko Judov; kraj
'riinree, kjer je bil Jezus križan, je bil blizo
^esta. Bilo je pa pisano po hebrejsko, po
Mko in po latinsko. Rekli so tedaj veliki
mihovni Pilatu: »Nikar ne piši: Kralj judov¬
ski! ampak daje  on rekel: Kralj judovski

Sem«. Pilat pa je odgovoril: „Kar sem pisal,
Se| n pisal«.

Poglej, moja duša! svojega Zveličarja na križ raz¬
lega. Z žeblji so mu pribite roke in noge, in cur-
?°®a mu teče kri iz njegovili svetih ran. Oh, Jezus!
rti si storil, da tako sramotno s teboj ravnajo? —
ph ti si nedolžen; tvoja glava, tvoje oči, tvoj jezik,
‘ v °je roke, tvoje srce — vse na tebi je nedolžno; jaz
setu grešila in zavoljo mene si trpel. Zatei^adel ti ob-

jM

bi

bim, da za teboj, po tvojih stopinjah bom hodila,
°tn svojo voljo sklepala s tvojo sv. voljo in si ne bom
*J a la počitka, dokler vseh svojih hudih misli in želj
ae  pribijem na tvoj sv. križ. Pridi mi na pomoč s svojo
SV ' milostjo.

Jezus! iz ljubezni do tebe odpustim vsem sovraž-
pKom svojim — vsem, ki me zasmehujejo, zaničujejo
a  preganjajo; vsem, ki me opravljajo, mi poštenje jem-

ljejo in moje slabosti okoli trosijo, ali mi krivico de¬
lajo ' na blagu ali na pravicah. Jezus! odpusti jim j
vsaj morebiti sami ne vedo, kako hudobno delajo-
Prosim, razsveti jih, da bodo spoznali svoje grehe, se
skesali iz srca in z menoj se zopet spoprijaznili. Od¬
pusti pa tudi meni vse moje grehe!

Ko so bili vojaki Jezusa na križ pribili)
vzeli so njegova oblačila in med se razdelili-
Naredili so štiri dele, vsakemu vojaku enega,
in so srečkali, kdo bo kaj dobil. Suknja p a
je bila brez šiva, od vrha s celoma tkana-
Rekli so tedaj med seboj : ,,Nikar je ne režimo,
ampak srečkajmo za-njo, čigava bode“. Tako
se je dopolnilo pismo, ki pravi: »Razdelili 9°
moja oblačila med se, in za mojo suknjo
srečkali N Vojaki so tedaj to storili; potlej so
sedli, in ga varovali.

Jezus, nag visiš na visokem križu — oh, kak*
sramota! Vem, da zato, ker sem jaz tako nečimern*,
in toliko držim na svoje oblačila. Oh! če pregleduj s 1 ®
svojo obleko po samem — svojo janko, kako je koša*
in vrešeča; svojo jopico, kako je z vrvicami obšita > n
preprežena; svoj predprt, kake trake in petlje im®’
svoje vratne in prsne rute, kako so mrežaste tn poniž¬
nosti nasprotne; svojo nedeljsko pečo, kake rože i>» a
vpletene, s kakimi čipkami je zarobljena; svoje kratke
rokavce, da kažem gole lakete — oh, kako še visi*
na takih praznih rečeh. Jezus! odvrni moje srce 0(1
takih minljivih šemarij, in daj mi živo spoznati, da z*
dekleta razun svete ponižnosti in sramežljivosti 1,1
prave lepote.

Jezus! s križa si videl, da so rabeljni tvoje ob¬
lačila med se razdelili. Jezus! na te bom mislila, j*®
bom okradena, ko bom kaj zgubila, ko ne bom dobil®
svojega poštenega zaslužka, ali bom kako drugo škod®
trpela na svojem premoženju. Ne daj, da bi se zavolj 0
takih reči preveč v žalost vtopila, da se mi srce n e
skali: temuč da ostanem zmerna in pokojna.

399

Judje pa, ki so mimo bodili, so ga pre¬
klinjali, in so s svojimi glavami zmajevali, in
So rekli: „Aha, kako tempel božji podiraš in
ga v treh dneh zopet sozidaš! Pomagaj sam
sebi! (Je si Sin božji, stopi s križa!“ Ravno
tako so ga zasramovali tudi veliki duhovni s
pismarji in starašini vred, in so rekli: „ Drugim
J e  pomagal, in sam sebi ne more pomagati!
£daj naj sam sebi pomaga, ako je Kristus,
Zvoljenec božji! Ako je kralj izraelski, naj
stopi zdaj s križa, in verujemo v njega! V
■boga je zaupal, naj ga zdaj reši, če ga ima
*' a d! Saj je rekel: Sin božji sem!" Zasramo¬
vali so ga pa tudi vojaki, kateri so pristopali
' tl  mu ponujali kisa, in so rekli: „Ako si ti

kralj judovski, pomagaj si! “ Celo eden raz¬
bojnikov, katera sta ž njim visela, ga je pre¬
klinjal, rekoč: „Ako si ti Kristus, pomagaj

sam sebi in nama!" Drugi pa ga je svaril,
le koč: „Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v

ra vno tistem obsojenju? In nama se pravica
t?°di, prejemava namreč po zasluženju svojih
( J e l; ta pa ni nič hudega storil". In je rekel
'bzusu: „Gospod, spomni se mene, ko prideš
v  svoje kraljestvo!" In Jezus nm je rekel;
»Resnično ti povem, danes boš z menoj v raju".

p Oh, Jezus! kako si zasramovan iz zasmehovan !
r °sim, naj bom tudi jaz s teboj zaničevana.

Nad levim razbojnikom vidim, kako strašna je
8lr U't trdovratnega grešnika! — kakor kdo živi, tako
Umrje. č e  bom v grehih živela in v nepokon umrla,
. hudič mojo dušo iz mene iztrgal, naj bi tudi Jezus
111  Marija stala poleg moje postelje.

. Bosni razbojnik je levega svaril, rekoč: Kaj se

tu di ti Boga ne bojiš? — Vem, da je tudi moja dolž-

400

nost, svariti zlasti svoje tovarišice, če jili najdem na
slabem potu. Oh, Jezus! stori me srčno in modro, da
bom svarila ob pravem času in na pravem kraju, pa
tudi z ljubeznijo in lcrotkostjo.

Jezus! moj Jezus! ko bom ležala na smrtni po¬
stelji, vzemi mojo dušo v sveti raj.

Poleg križa Jozusovega pa so stale nje¬
gova mati, in sestra njegove matere, Marija
Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj
Jezus videl zraven stati mater in učenca, ka¬
terega je ljubil, reče svoji materi: „Žena, glej,
tvoj sin!“ Potem reče učencu: „Glej tvoja

mati!“ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi-

O Marija, mati božja sedem žalosti! naj se s
teboj jokam in svoje grehe obžalujem. Vtisni mi rane
Jezusove v moje srce, da jih imam vedno pred očmi,
in živo čutim, kako skelijo.

O Jezus! vedna hvala naj ti bo, da si svojo
mater dal tudi meni za mater. O Marija! kako sem
srečna, da te imam za mater. Pa tudi zgubljen naj
bo vsaki dan, o katerem tebe ne počastim in se tvojemu
varstvu ne izročim.

Jezus! smrt se je bližala; vendar nisi pozabil
svoje matere. Daj, da bom tudi jaz mater svojo m
očeta zmiraj v časti imela, z njih slabostmi potrpela,
jim stregla in pomagala po svoji moči; in rajše jaz stra¬
dala, kakor da bi oni v starosti pomanjkanje trpeli. —;
Oh! naj bom starišem dobra; vem, da boš tudi ti
meni dober.

Btlo je pa okoli šeste ure, in tema se je
storila po vsej zemlji do devete ure, in solnce
je otemnelo. In ob deveti uri je Jezus z velikim
glasom zaupil, rekoč: „Eli! Eli! lama sabak-
tani! To je: Moj Bog! moj Bog! zakaj si « ie
zapustil ?“ Eni paZtam stoječih, to slišati, s°
rekli: „ Glejte! Elijo kliče".

401

Ko bo moje življenje jelo ugasovati, bo tudi meni
solnce otemnelo, in svet bo za me konec vzel. Oh,
Jezus! ne zapusti me v tisti uri; temne skrij me v
Sv e,je' svete rane, in vzemi mojo ubogo dušo v sveti raj.

"Moj Kog! moj Kog! zakaj si me zapustil V — Iz
j-eli besed, moj Jezus! spoznam, koliko žalost in brit-
( °st si trpel na svoji duši; da ti je Bog odvzel vso
stranjo luč in tolažbo; da jo tvoj duh postal ves suh,
“tožen in temen. Oh, Jezusi tudi jaz sem pripravljena,
ce  .je tvoja sv. volja, živeti brez vse tolažbe, brez raz¬
galjenja in veselja, živeti v notranjih temah in skuš¬
njavah, v nezaupnosti in malosrčnosti, in trpeti zunaj
ln  znotraj, kakor je tebi ljubo in dopadljivo. Druzega
116  želim, kakor tebi dopasti in s teboj sklenjena biti.

Po tein, ker je Jezus vedel, da je vse
^končano, da se je dopolnilo pismo, je rekel:
urejen sem!“ -Stala je pa ondi posoda polna
^sa. In brž je stekel eden izmed njih, in je
v zel gobo, jo s kisom napojil, in nataknil na
bisopov trs, ter mu jo podal k ustom. Drugi
l )a  so rekli: „Pusti, poglejmo, ali pride Elija
rešit!“ Ko je bil tedaj Jezus vzel kisa,
rekel: »Dopolnjeno je I“ —Kmalu po tem
•1 (;  zagnal velik glas, in rekel: „Oče, v tvoje
!°ke izročim svojo dušo!“ In ko je to izrekel,
K glavo nagnil in izdihnil dušo. — — — In
glej! zagrinjalo v templu se je pretrgalo na
. v °je od vrha do tal:

1,1  skale so pokale, in

V( diko teles svetnikov, kateri so spali, se je
°budilo. In so šli iz grobov po njegovem
in so prišli v sveto mesto,, in so se
pa, ki je stal poleg
Kri ža, in kateri so bili ž njim, in so Jezusa
^‘ažili, ko so videli potres, in kar se je zgo-
Eb*užb. bukv. 2G

in zemlja se je stresla,
grobi so se odpirali, in

v stajenju,

Jhnogim prikazali. Stotnik

402

dilo, so se silno zbali, in so rekli: »Resnično,
ta je bil Sin božji!" In vsi ljudje, kateri so [
se bili sešli to gledat, kedar so videli, kar se
je zgodilo, so se trkali na prsi, in se vrnili-
Vsi njegovi znanci pa, in žene, katere so bik
prišle za njim iz Galileje, in so mu stregle,
so od deleč stali, in to gledali. Med njimi j°
bila Marija Magdalena, in Marija, mati Jakoba
mlajšega in mati Jožefova, in Salome, i*J
veliko drugih, katere so bile ž njim vred
prišle v Jeruzalem.

Jezus! smrtna sapa bila je nad teboj, žejen si bik
ali nihče ni imel požirka mrzle vode za te — zato,
ker sem jaz tolikokrat nezmerna v jedi in pijači. Ob¬
varovala se bom, da me ne bo zmotilo ne vino,
žganje, ne kaka druga pijača. Jezu?! tega ne, da bi
katerikrat pijana bila — pijana in sramežljiva, kak 0
bi to moglo biti ?

Jezus! žejalo te je — po meni, po moji duši. ^
jaz se te ogibljem, molitev in službo božjo opušča®
spoved in sv. obhajilo odlagam, in dan za dnevom pr e '
teče, ko ne zmislim na te. Kako nezvesta sem ti ? k*k°
slabo povračujem tvojo veliko ljubezen, ki jo meni sk®'
zuješ ? Jezus! rani moje srce, da bo tudi mene po ter'
žejalo, da boš ti meni moja prva misel zjutraj, ko s
vzbudim, in moja zadnja misel na večer, ko se v I )0
steljo vležem.

Jezus! kako srečna bi bila, ko bi smela tudi j
jaz ob svoji smrtni uri reči: I) o po 1 n j en o j e! u°j |

polnjeno je delo mojega zveličanja; zdaj pa se _ tc _
izročim, da mi boš dal krono življenja, katero si 0,1  |
ljubil vsem, ki tebe ljubijo.

Jezus! daj mi milost, da bom tudi jaz sve*°
umrla.

Judje tedaj, ker je bil dan pripravljanj®.’
da bi ne ostala na križu trupla v soboto (b st

403

sobotni dan namreč je bil velik), so Pilata
prosili, da bi se jim potrle kosti, in da bi se
sneli. Torej so prišli vojaki in so prvemu
strli kosti in drugemu, katera sta bila ž njim
' križana. Ko so pa prišli do Jezusa, so videli,
1  je že mrtev, in mu niso strli kosti; ampak
• ®den vojakov je odprl njegovo stran; in zdajci
J e  tekla iz nje kri in voda. In kateri je videl,
.J® pričeval, in je resnično njegovo pričevanje;
ln  on ve, da resnično govori, da tudi vi
^rujete. To se je namreč zgodilo, da se je
^polnilo pismo: „Nobene kosti mu ne sterite 11 .
n  zopet drugo pismo pravi: ,.Gledali bodo v
"jega, katerega so prebodli".

'bil

Jezus! nobene kosti ti niso strli — kakor na duši,

, u  'n ostal si tudi na truplu brez madeža. O varuj me,
se tudi jaz ne bom kaj ognusila, ne na duši ne na
.Uplu. Moje truplo je stanovališče sv. Duha, in bi
'Bielo na dan vstajenja Jezusovemu truplu podobno po¬
dati; zatorej bom skrbno varovala svoje truplo in svoje
^ue, roke in noge, usta in lice itd. Jezus! daj mi moči,
a  se bom krepko branila ob času skušnjav.

Jezus! ni zadosti, da so te umorili, še mrtvemu ti
l s ulico v prsi bodejo. O bodi mi pozdravljen, preljubi
' 6 zus! v globoko rano tvojega sv. srca bom bežala in
skrila, kolikorkrat me lovi zapeljivi svet ali hudobni
rju, ali me moti moje lastno meso. Kri in voda, ki ste
stekale iz srca Jezusovega, izbrišite moje grehe in
c, stite mojo dušo.

, Kedar se je pa večer storil, je prišel neki
J °g'at človek iz Arimateje, judovskega mesta,
imenu Jožef, imeniten svetovalec, dober in
Pravičen mož, kateri ni bil privolil v drugih
f Ve t in dejanje, ki je tudi sam čakal božjega
* rE tljestva, in je bil Jezusov učenec, toda

26 *

404

skrivaj, zavoljo straha pred Judi. On je srčno
šel k Pilatu, in je prosil, da bi snel Jezusovo
telo. Pilat se je čudil, da bi bil že umrl. In
ko je zvedel od stotnika, je dovolil, in je dal
Jožefu telo. Jožef pa je kupil čiste tančice in
ga je snel. Prišel je pa tudi Nikodem, kateri
je bil prvič po noči prišel k Jezusu, in je pri'
nesel zmesi mire in aloe sto liber. Tedaj sta
vzela Jezusovo telo, in ga zavila v tančico *
dišavami vred, kakor je pri Judih šega poko-
pavati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil
križan, vrt, in na vrtu nov grob, katerega j e
bil dal Jožef sebi izsekati v skalo, in v kate¬
rega še nihče ni bil položen. Tam tedaj sta
zavoljo pripravljanja Judov Jezusa položila;
sta velik kamen zavalila pred duri groba
šla. Šle _so pa za njima tudi žene, katere s°
bile z Jezusom prišle iz Galileje, in so sedej 6
grobu nasproti in gledale, kam in kako r
bilo položeno njegovo telo. In so se vrnilčt
ter so pripravile dišav in mazil; vendar v
soboto so bile pri pokoju po postavi.

Jezus! vera, da ldp.še tančice ni za tvoje presV i
telo, kakor je čisto deviško srce, in tudi ni žlalraišm
dišav, kakor so predrage rožice sv. sramežljivosti, 1 )0 '
nižmjsti, in krotkosti. Ali vse to se ne da kupiti
denar: ti pa imaš vsega obilno. Oh, Jezus! prav lep 0
prosim, daj mi čisto srce, daj mi tako srce, da h 0 " 1
vredna, vsak dan prejeti sv. rešuje Telo.

Jezus! v v r t u hotel si imeti svoj grob — i ° enl
v znamenje, da tudi moje srce, ako hoče biti tvoje V 1 '?'
bivališče, mora biti podobno vrtu, v katerem raste 111
cvete lilija nedolžnosti, vijolica ponižnosti, vrtnica sve f
ljubezni in kar je druzega lepega. Ali take žlahjj 1
rožice potrebujejo veliko skrbi — oh, Jezus! daj, ""

405

s e ne .bora utrudila v njih oskrbovanju, da bora pridno
cula molila, vest izpraševala, mrtvila se, zatirala, kro¬
tila in zatajevala.

Jezus! imeti si hotel nov grob, v katerem še
nobeden mrtvec ni ležal. Oh! moje srce pa ni več novo,
temuč je umazano in zastarano. O Jezus! kaj bi dala,
ko bi bila še taka, kakoršna sem bila precej po sv. krstu?
Jezus! tebi je vse mogoče — prerodi in ponovi me, in
daj mi novo srce in novega duha.

Jezus! tvoj grob bil je v skalo vsekan — meni v
?pomin, da tudi moje srce ima biti dobro zavarovano
'n zagrajeno, češe boče ubraniti zapeljivemu svetu. Oh,
kako lahkomiseljna sem bila do zdaj in samoglavna —
sem iskala slabih priložnosti, in da še nisem zapeljana,
'mam se zahvaliti samo tebi, ljubi moj Jezus! in tvoji
milosti. Hočem pa za naprej bolj varna biti, in skrbno
°gil»ati se krajev, ljudi, potov, hiš in tovaršij, ki so za
moje srce nevarne,

Drugi dan pa, kateri je po pripravljanju,
se zbrali veliki duhovni in farizeji k Pilatu,
tekoč: „ Gospod ! spomnili smo se, da je ta

^peljivec, ko je bil še živ, rekel: „Čez tri
( hb bom vstal“. Ukaži tedaj grob obvarovati
ho tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi
Učenci. in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu:
»Od mrtvih je vstal; in poslednja zmota bo
hujša od prve.“ Pilat pa jim je rekel: .,Imate
stražo; pojdite, obvarujte, kakor veste“. Oni
l>u so šli, in so grob obdali z varihi, in kamen
Zapečatili.

Je#us! mrtev si v grobu ležal, in vendar je tvoje
s °vražnike strah pred teboj. To me uči, da grešnik
"ima miru pred svojo vestjo, in dasiravno je na videz
yesel in srečen, ga vendar huda vest ven in ven skeli
111  peče in grize, da tudi na mehki pernici nima spanja

406

in v sredi godcev nima veselja. Oh, Jezus! daj mi mirno
vest in varuj me greha.

Jezus! lepa zahvala ti bodi za vse milosti, luči in
razsvitljenja, ki sem jih od tebe prejela pri branju in
premišljevanju tvojega trpljenja. Le eno prošnjo še
imam: Vtisni spomin svojega svetega trpljenja tako

globoko v moje srce, da ga nikdar ne bom pozabila,
in kakor nekdaj svoji ljubljenki, sveti Magdaleni Paci-
janki, daj tudi meni milost, za te trpeti in umreti.

Svete pesmi.

Pesem pri sveti maši.

Vstop. 1. Pred Bogom pokleknimo, *
Povzdignimo srce, * v nebesa zdaj pošljimo *
v 'se misli in želje. * Ta dar presvete maše *
sprejmi od nas, o Bog, * naj zbriše grehe naše,
naj varje nas nadlog.

2. Mi grešniki spoznamo, * žalili smo
Boga; * o težko vest imamo, * pokoja nam
da. * Marija, vsi svetniki, * pomoči pro¬
simo, * da grešniki veliki * še milost najdemo.

Slava. Bog, Oče večne slave, * vsa hvala
ti, vsa čast! * Ljudem mir volje prave * na
zemlji bodi v last. * Bog Sin, nedolžno jagnje,
si z Duhom svetim svet: * naj duh tvoj k
•mm ge  nagne, * k češčenju srca vnet.

408

Evangelij. Bog sam nam oznanjuje * /
življenja srečni pot; * temoto razsvetljuje, * '•
nas varje grešnih zmot. * Kristjani, poslu- i
šajmo, * to Jezusov je glas, * po njem se
vsi ravnajmo, * (la bo zveličal nas.

Vera. 1. Spoznam, o Bog nebeški, * da ti
si stvarnik moj ; * odrešil rod človeški * je
Sin edini tvoj. * Svet’ Duh pri nas prebiva,

* nam učenik poslan; * njegovo milost vživa

* na zemlji vsak kristjan.

2. Kar si, o Bog! oznanil, * kar je tvoj ,
Sin učil, * v katoliški cerkvi hranil, * k’ jo ,
za-njo kri prelil, * to verjem vse resnično; j

* le, Bog, pomoč mi daj, * živeti tud’ pra¬
vično, * da pridem v sveti raj.

Darovanje. 1. Sprejmi, Bog, Oče večni,

* od nas prečisti dar, * ga grešniki nesrečni

* ti damo na altar * za svoje hudobije, * in
celega sveta; * naj nam jili čisto zmije, *

.nam tvojo milost da.

2. V ponižnosti pošljimo * ta sveti dar
v nebo, * Gospod Boga prosimo, * da mn
prijeten bo; * da njemu bo v češčenjc, *  v
zahvalo in na čast, * kristjanom pa v življenje,

* in sveti cerkvi v rast.

Svet. 1. Svet, svet, svet Bog nebeški, x
oblast imaš nad vse; * ves svet in rod člo¬
veški * ti hvalo, čast daje. * Naj vedno
hvaljen bode, * povikšan in češčen, * ki je
za vse narode * na križu bil vmorjen.

2. Vse cerkve poglavarja * se spomni, o
Gospod! * tud’ škofa in cesarja, * ohrani jih
povsod. * Ti vodi vse kristjane, * ti naših
duš pastir, * da bodo tebi vdane, * jim daj ne¬
beški mir.

Po povzdigovanju. 1. O angcljei. hitite,

* in pridite z nebes, * nebeški kruh molite,

* ni kruh več, Bog je res. * Pocutkom vsem
telesa * je Jezus tukaj skrit, * naj, vabi nas,
v nebesa * ga pridemo častit.

2. Ti, Jezus, se usmili * duš bratov in
sestric, * da bodo mir dobili, * odreši jih iz
vic. * Da gremo k teb’ prebivat, * nam greš¬
nikom tud’ daj, *  nebeško luč uživat * s svet¬
niki vekomaj.

K oeenašu. Naš duh, o Bog, ti poje: *
Oeščen hod’, Oeetti! * Kraljestvo pridi tvoje;

* naj se, kar češ, zgodi! * Daj nam naš kruh,
jed zdravo; * dolge odpusti nam, * ne vpelji
nas.v skušnjavo; * otmi sovražnikom.

Jagnje božje. 1. Moj Jezus, tebe vžiti

* iz srca koprnim, * bojim se k tebi priti. *
ker toljkokrat grešim. * Očisti dušo mojo, *
zedini se z menoj, * pokaži milost svojo, *
naj bodem vedno tvoj.

2. O Jezus, pridi, pridi, * preženi grehov
noč, * naj duša moja vidi * ljubezni tvoje
moč. *  Ostani vedno v meni. y  poživljaj sla¬
bega, * z menoj se trdno skleni, * me stori
srečnega,

410

Konec. Zdaj dar smo dokončali, * odpeli
čast Bogu; * Očeta darovali * edinega Sinu.

* Umrlim, živim sprava * za grehe bode naj,

* naj nam bo vsem zastava, *  za blažen
sveti raj.

Pri črni maši.

Začetek. 1. Z globočine se glasi, * mili
glas v nebo kriči: * Vsmiljen Jezus, reši nas,

* vsliši naš’ga vpitja glas!

2. Duše ’z vic vzdihujejo, * ostro tam pla¬
čujejo; * čista duša mora bit’, * ki v nebesa
hoče prit 1 .

Med branjem. 1. Poslušajte bratje vi,

* kaj se v večnosti godi, * tam plačuje večni
Bog * po pravici vsaki dolg.

2. Tam odprte bukve so, * v njih se
dela vsa bero, * vsaka ura, vsaki dan, * vsaki
človek, vsaki stan.

3. Tamkaj zgovor ne velja, * nič vtajiti
se ne da; * kar je človek tukaj s’jal, * bo
sodnik mu tamkaj dal.

Darovanje. 1. „Oh, prijafli, vsmibte se T

* vi nam vsaj pomagajte, * položite na altar *
za nas svoje prošnje v dar!“

2. „Z mašnikom se družite, * sveto mašo
služite: * ona bo hladilo nam, * ona tud’pla-
plačilo vam“.

3. „Naš plačnik sam Jezus je, **ki za
nas daruje se; * je za nas na križu vmrl, *
nam bo tud’ nebo odprl.“

411

Svet. 1. Oh, neskončno vsmiljen Bog,
* reši duše iz nadlog: * naj v nebesih tam
pojo * tebi pesem angeljsko.

2. Svet’ Gospod, Bog Sabaot, * ti se
vsmili vseh sirot; * rad ubogih vsliši glas, *
hvaljen bodi vsaki čas!

Po povzdigovanju. 1. Jezus svojo kri
prelil, *  da bi svet zveličan bil; * duše, vese¬
lite se, * vaš plačnik tam Jezus je.

2. Ena kaplja nja krvi * vaše muke
pogasi. * Ljubi Jezus, vsmili se, * in očisti
duše vse.

3. Mrtvi opominjajo : * „Zdaj skrbite za
nebo, * dokler še imate čas, * spomnite se
tudi nas!“

Sveto obhajilo. 1. Jezus se nam da za-
vžit’. * je v podobi kruha skrit; *  kar mi
tukaj verjemo, * tam v nebesih gledajo.

2. Skoraj v svetem raju tam * veselit’
se z Jezusom * verne duše premočno * £ez
vse drugo željne so.

3. Oče vsega vsmiljenja, * glej na Sina
svojega, * vsi po njem prosimo te, * vernih
duš usmili se!

Konec. 1. Bog jim večni pokoj daj, *
večna luč jim sveti naj, * v miru naj poči¬
vajo, * svet’ga raja vživajo!

2. Naj veselo vstanejo, * kedar k sodbi
pojdemo; * vsem po smrti vživat’ daj, * večni
Oče, sveti raj.

412

K blagoslovu.

1. Glasno zapojmo, čast povzdigujmo, *
Jezus je v belem kruhu prikrit *  pred nas po¬
stavljen, vselej pripravljen, * ovčice svoje bla¬
goslovit'. * Sveto, sveto, čez vse sveto; * sveto
sveto Jezusa režnja Kri in Telo.

2. Roke sklenimo, s srca vzdihnimo: *
vsmili se Jezus, zveličar naš! * Teb’ se zro-
čimo in te prosimo, * da nam svoj sveti bla¬
goslov daš. * Sveto, sveto itd.

3. Zadnjič vsi skupaj recimo tukaj: *
Jezus, vsa hvala tebi naj bo! * Enkrat do¬
deli, da bi veseli * vekomaj peli ravno tako:
* Sveto, sveto itd.

Pred pridigo.

1. V Očeta ino Sina •* in Duha svetega,
* #  časti tega imena * častimo mi Boga. *
Molitev ta je sveta, * s katero je učil * Kri¬
stus častit Očeta, * in nam to naročil.

2. Oče naš, ki v nebesih * kraljuješ ve¬
komaj, * na dušah in telesih * svoj blagoslov
nam daj. * VseP bodi posvečeno * tvoje sveto
ime; * svetejše ni nobeno, * kakor to tvoje je.

3. Tvoje kraljestvo pridi * po naši smrti
k nam: * tvoja volja se Vidi * na zemlji ka¬
kor tam. *  Daj nam vsakdanj’ga kruha * za
dušo, za telo; * pošlji nam svet’ga Duha, *
ga blagoslovil bo.

413

4. Odpusti, mi želimo, * vse naše grehe
nam, * kakor mi odpustimo * vsem svojim
dolžnikom. * Ne vpeljuj nas v skušnjavo, *
od zlega reši nas, * in daj nam misel pravo,
* te ljubit’ vsaki čas.

Pred krščanskim naukom.

1. čujte, čujte, o kristjani, * slišite veseli
glas, * poslušajte tukaj zbrani, * ljubi Jezus
kliče nas. * Z nami hoče govoriti * od kra¬
ljestva Božjega, * po namestniku učiti * nas
življenja večnega.

2. Ljubi Jezus, le govori, * ti življenje
.večno ’maš; pa tud’ zemljo plodno stori, *
blagoslovi, kar nam daš. * Kakor rosa suho
zemljo, * dušo nauk naj napoji, * in jo k več¬
nemu življenju * zopet novo oživi.

3. Sveti Duh, ti oče luči, * čez vse verne
se razlij, * nas po učeniku uči, * gani srca
vseh ljudi! * O da zvesto bi hranili * Jezusa »
veseli glas, * vse, kar bomo ga prosili, * bode
Jezus vslišal nas.

Po krščanskem nauku.

1. Srečen, srečen kdor ohrani, * kar nas
Jezus je učil, * vsega hudega se brani, * pred
katerim je svaril; * vir življenja večnega *
so besede Jezusa.

314

2. Učenosti, tovaršice, * nam življenje
sl aj saj o; * in čednosti, tolažnice * nam
trpljenje lajšajo; * nas učijo prav živet’, * ino
nekdaj srečno vmret’.

3. Čast, lepota in bogastvo, * vse le kra¬
tek čas trpi; * vse posvetno veličastvo * v
prali, pepel se spremeni. * Prešla zemlja bo,
nebo, * nauki pa ostanejo.

Adventna.

1. Poslan je angelj Gabrijel * od Boga
na ta. svet * k brezmadežni Devici * tje v
mesto Nazaret.

2. K Devici zaročeni * se svetim Jožefom,

* iz Davidove hiše, * Mariji z imenom.

3. K Mariji angelj pride, * in tako go¬
vori : *  „Češčena si Marija, * vsa polna milosti!“

4. Marija se prestraši * češčenja Božjega,
41  in v srcu premišljuje * besede angelja.

5. Mariji angelj pravi: * l„Nikar se ti
ne boj, * ker milost si dobila, * Gospod Bog
je s teboj

6. „Poglej, ti boš spočela * od Duha sve¬
tega, * in Sina boš rodila * z imenom Jezusa".

7. „Brez moža boš spočela, * brez vsega
madeža, * ki ga nebo in zemlja * obseč’ ne
moreta".

8. Marija vsa ponižna * se nizko prikloni,

* in pravi: „Naj se zide * po Božji volji mi".

9. „Poglej, pokorna dekla * sem svojega
Boga, * v njegovo milost upam * iz celega srca".

415

10. Tako 'zročil je angelj * in vzel od
nje slovo; **vesel se je povrnil * k Bogu
nazaj v nebo.

11. Marija, mati Božja, * prosi Boga za
nas, * da njega milost z nami * ostane večni čas.

Sveti večer.

1. Vstanite, o bratje, nebo se žari, * svet¬
loba po noči, o kaj se godi?

2. O zemlja presrečna, veseli se zdaj, *
iz neba se bliža nebeški ti raj.

3. Le kvišku pastirci, presrečni je čas, *
Gospod iz višine se bliža do nas.

4. Tam v hlevecu revnem se dete rodi, *
Mesija, ki davno ga svet poželi.

5. Zatoraj, o zemlja, veseli se zdaj, * iz
neba se bliža nebeški ti raj!

Božična.

1. Eno dete je rojeno — oj rojeno * noter
v tem mestu Betlehem.

2. V eni priprosti štalici — oj štalici, * v
enih oslovih jaslicah.

3. Spoznal ga je oslič, volek — oslič, volek,

* da je to dete pravi Bog.

4. Ki stvaril je zemljo, nebo — zemljo, nebo

* človeku dal dušo, telo.

5. Tu prišli kralji so trije — kralji trije:

* Gašper, Melbjor in Baltazar.

416

6. In so za ofer prinesli — oj prinesli *
Miro kadilo, čisto zlato.

7. Darujejo zdaj Jezusu — oj Jezusu, *
temu kralju nebeškemu.

8. Za rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo *
ljubo devico Marijo.

9. Ker je rodila Jezusa — oj Jezusa, *
zveličarja cePga sveta.

10. V svetem času božičnemu — božičnemu
* bodi to dete hvaljeno.

Postna.

1. V vrtu tam na Oljski gori, * glej, Zveli¬
čar naš kleči; * luna sije v bledi zori, * on
krvavi pot poti. * Ga obhajajo težave, gleda
strašno Golgoto; * in učencev trudne glave *
mirno tam počivajo.

2. Že sovražna truma hruje, * Iškarjot
jo sam pelja; * Jezusa on poljubuje, * ga
sovražnikom izda. * „Koga iščete?" jim reče,

* vse popada in leži; * ker se jim pa branit’
nečc, * so ga križem zvezali.

3. Iz ljubezni do Očeta* trinogom pusti
se vjet’, * in za grehe vsega sveta * hoče kakor
jagnje vmret’, * Penijo se vrtoglavei, * ves
pohleven on molči; * ljudstvo šuntajo hinavci,

* da le: „križaj ga“ kriči.

4. Tuj sodnik na sodnem stoli * ga ne¬
dolžnega spozna; * truma pa v dvorišči doli

* se vtolažiti ne da. * „Jaz ne najdem",

417

Policij vpije, * „greha smrti vreden ni!“ *
„Le čez nas se naj razlije 11 , * kliče ljudstvo,
>,njega kri!“

5. Roke si Pilat zdaj vmije, * križat’ Je¬
zusa pusti, * grozno breme hudobije * njemu
ljudstvo navali. * Gora strma ino britka, *
težek križ in pot je trd; * Jezus ide brez po¬
čitka, * za nas voljno v grozno smrt.

6. Ves oslabljen Jezus dojde * v glav
mrtvaških strašni kraj, * da v nebesa človek
pojde, * vmira on na križu zdaj ; * kri pre¬
liva in plačuje, * kar je Adam pregrešil, *
za sovražnike vzdihuje, * da bi Oče odpustil.

7. Ves nedolžni Jezus vmira, * ljudstvo
oj emu so smeji; * le k Očetu se ozira, * in
mu dušo izroči. * Pokati začele skale, * tresti
Zemlja in nebo; * grešne trume so spoznale:

Pravi Božji Sin je to!

8. Vidiš tam pod križem stati * Jezusa
Prijatelje * ž njimi začni žalovati; * tudi ti
bazjokaj se! * Magdalena solze taka, * ljubi
Janez se solzi, * s svojhni solzami omaka *
°maka * mati svoj’ga Sina kri.

9. Njega duša obiskuje vrnih duš počiven
kraj, * in pred peklom oznanjuje * še očakom
*b'cti raj. * Truplo v skalo pokopali * žalostni
Prijatelji; * skrbno so zavarovali * Jezusa

<  s °vražniki.

10. Jezus seer je moral v m reti, * da bi
bam življenje dal ; * vevdar v'zemlji ne stroh¬
neti, * sam je spet od smrti vstal. * Hudobija
tega sveta * zdaj premagana leži; * v časti
Svojega Očeta * Izveličar naš živi.

Družb. bukv.

27

418

Sveti križ.

1. Kraljevo znamnje se blišči, * skrivnost
nam s križa zažari, * na njem življenje smrt
stori, * življenje s smrtjo nam dobi.

2. Za nas je od krvi neznan, * odprta jc
njegova stran, * mu lije režnja Kri iz ran, *
da greh sveta je bil opran.

3. Zdaj je Zveličar dokončal, * kar David
je prerokoval, * narodom vsem oznanjeval, '*
da bo z lesa Bog kraljeval.

4. Prelepo in sveto drevo, * rudeče pisano
s krvjo, * si bilo vredno ti samo, * nositi tak’
sveto telo!

5. Na tebe je pribita b’la * odkupščina
vsega sveta, * pravici žaljen’ga Boga, * da
pekla rop je rešila.

6. Si češčen ti, presveti križ, * edin’ nam
upanje deliš, * le ti nam milost zadobiš, * in
nam odpiraš paradiž!

7. Čast, hvala bodi vekomaj, * neskom
čnemu Bogu vselej, * presveti križ nam vernim
daj, * da pridemo v nebeški raj!

Velikonočna I.

1. Zveličar je od srrnti vstal, * ker je za
nas že smrt prestal. * Aleluja, aleluja, aleluja!

2. Je pekla moč premagana, * odrešena
pa zemlja vsa. Aleluja!

3. Prepevajmo veseli zdaj, * odprt stoji
nam sveti raj. Aleluja.

419

4. Marija, le veseli se, * ker Sin tvoj se
prikazal je. Aleluja!

5. Povsod se dnes razlegaj glas: * Bod’
hvaljen Jezus vsaki čas. Aleluja!

6. Ker grehu dali smo slovo, * naš voj-
v oda naj Jezus bo. Aleluja!

7. Kdor z Jezusom vojskuje se, * gotov
mu zmage venec je. Aleluja!

8. Častitljiv vstal bo sodnji dan, * od Je-
» z usa v svet raj peljan. Aleluja!

9. Vojskujmo torej srčno se, * saj vojske
čas le kratek je. Aleluja 1

10. Veselje tam pa večno bo, * daj Bog,
'ha pridemo v nebo! Aleluja!

11. O Jezus, blagoslovi nas, * da bomo
Peli večni čas : Aleluja!

Velikonočna II.

1. Jezus, premagalec groba, * ves častit
155  njega gre; * glej, obdaja ga svetloba, *
^arlii strahoma beže. * Grob je prazen in odprt.

zmagan pekel, greh, in smrt! Aleluja!

2. Razveseli se, Kraljica, * mati zemlje
111  nebes, * kter’ga mati si. Devica, * je od
?'nrti vstal zares. * Sleci žalost in britkost, *
111  obleci slast, radost. Aleluja!

3. Se veseli, Magdalena, • * Jezus pred
e .boj stoji; * sladki glas tvoj ga imena * ti iz
Pjega ust doni. * Glej, za kogar vsa goriš, *
'hkdar več ga ne zgubiš. Aleluja!

27 *

420

4. Vi, apostoli boječi, * srčno se veselite,

* ker Zveličarja strmeči * zdaj pred seboj
gledate. * Oznanjuje vam svoj mir * vaš pre- :
ljubljeni pastir. Aleluja!

5. Veselimo se. kristjani, * Jezus je od- ,
rešil svet; * snžnosti smo odpeljani, * paradiž
odprt je spet. * Smrtni strup je pokončan, *
vstali bomo sodnji dan. Aleluja!

6. Jezus, tebi hvalo večno * poje zemlja '
in nebo; * svojo stvar si storil srečno, * rešil
jo s svojo krvjo, * Aleluja, poje naj, * ale¬
luja vekomaj! Aleluja!

Križevi teden.

1. Bog, ki grešnike strahuješ, * in pra¬
vične zveseljuješ, * v nebu ti nad nam živiš,

* žugaš, tepeš in krotiš.

Odpevek.  Sliši nas, stvari uboge, * in od¬
vrni nam nadloge, * zdrave v miru nas obran', j

* daj nam' kruha vsaki dan!

2. Vsaki dan nas iz dobrote * revne •
preskrbiš sirote; * si mogočen gospodar, * in
skrbiš za vsako stvar.

3. Daješ ti stvarem živeti, * da dežuje,
solnce sveti, * polje da lepo cveti, * in da
žito dozori.

4. Oe živali nam škodljive * pridejo n»
vrt in njive, * tvoja volja je tako, * z grehom
to zaslužimo.

421

5. če od neba le dežuje, * da nam živež
potonuje, * pride to iz tvojih rok * zavolj
spačenih otrok.

6. Če po leti za vročino * vzeme toča
nam poljino, * da zelenja videt’ ni, * smo si
krivi le sami.

7. Če gromi, se križem bliska, * da se
vsak prestrašen stiska, * grešnik tvojo moč spo¬
zna, * v svojih grehih trepeta.

8. Svojo moč prav pokazati, * hotel si
Egiptu dati * rodovitnost sedem let, * pa
dakote sedem spet.

9. Izraelce si posvaril, * z dolgo sušo jih
udaril, * ko je A hab kralj njih bil, * dež tri
leta ni rosil.

10. Je nebo zaprto bilo, * polje deža ni
dobilo, * Izrael je malikVal * ti si, Bog, ga
strahoval.

11. Pa Elijo si ohranil, * čudno lakote
branil, * ktera trla je strašno * celo zemljo

Judovsko.

12. Ker se ljudstvo spreobrne, * šibo
tvojo si odvrne, * ko Elija prosil je, * dosti
deža vlilo se.

13. O Bog, tudi nas se vsmili, * ki smo
UioČno te, žalili, * kedar bodeš tepel nas, *
Prošnje vsliši tisti čas.

14. Le po tvoji sveti volji, * bomo delali
U a  polji, * blagoslovi ga, Gospod, * da bo
Polno vseli dobrot.

422

Vnebohod Gospodov.

1. Praznik svet se dnes obhaja, * Jezus
gre v sveto nebo, * nam pripravljat delež kraja,

* kamor nas poklical bo. * Kaj še delamo na
sveti? * glava šla je v sveti kraj, * le v nebo
nam je želeti, * vživati ga vekomaj.

2. Razodel je vse resnice, * in odrešil
celi svet, * dal apostolom ovčice, * in je bil v
nebesa vzet. * Bel oblak jim ga zakrije, * oj
ni več ga videti, * njih srce v britkosti vpije.

* gledajo za njim oči.

3. Kakor blisk sta pristopila * svetla dva
moža pred nje, * nje lepo nagovorila : * „Kaj
pa gledate, možje? * Jezus, ki je šel v nebesa, *
prišel bo spet sodni dan, * sodit duše in te-
lesa, * vsem odločit večni stan.“

4. Ti si, Jezus, šel pred nami, * in boš
prišel sodit nas, * zdaj nas grešnike predrami,

* misliti na tisti čas. * če ne bomo prav ži¬
veli, * vekomaj nam bo gorje! * Jezus, tukaj
nam dodeli, * da prelivamo solze.

5. Oh, nikar ne navezujmo * na posvetni
prah srca, * stanovitno zaničujmo * zapelji¬
vosti sveta. * Kar je tukaj, sovražimo, * svet
apostol nas uči; * kar je gori, pa ljubimo,
kjer Zveličar naš živi.

6. Kristus moral je trpeti, * da je prišel
v svojo čast; * nam je vzgled zapustil sveti,

* da črtimo grešno slast. * Zgolj veselja ne
ljubiti, * križ prenašati voljno, * za Zveličar¬
jem hoditi, * to pripelje nas v nebo.

423

Binkoštna.

1. Prid’, sveti Duh! apostolom dan, *
ker si bil danes v nje poslan, * da čuda
božja pravijo, * sovražnikom se vstavijo. *
prid’, sveti Duh! te prosi kristjan.

2. Prid, sveti Duh! daj svoje dari, * in jih
nied svoje verne razlij ; * resnico, da poslušajo,
* in nje sladkost okušajo. * Prid’, sveti Duh!
razsveti nas ti.

3. Prid’, sveti Duh! omeči srce, * vlij v
naša srca svete želje; * da, kar je dobro,
ljubimo, * se hudega varujemo. * Prid’, sveti
Buh, daj svete želje.

4. Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost, * po¬
trdi v srcih pravo svetost; * daj, da se ne
»podtaknemo, * v ljubezni ne premaknemo.

Prid’, sveti Duh! ti naša krepkost.

5. Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik, *
v es<dje naše, naš pomočnik, * o vodi nas do
Večnosti, * pripelji nas do srečnosti. * Prid’,
»veti Duh! ti naš potrdnik!

Presveta trojica.

#  1. Vzdigni se jezik moj *  k Božji desnici,

hvalo in čast zapoj * sveti Trojici.

Odpevek.  (Čast Očetu, Sinu * in Duhu
»veteinu; * bodi češčena presveta Trojica!

%  2. SvetafTrojica ’ma * skrb za človeštvo,

dušam pobožnim da * svoje kraljestvo.

3. Oče nebeški nas * milo je vstvaril, *
»voje podobe kras * nam je podaril.

424

4. Jezus pa, Božji Sin * sc je včlovečil,
* da bi nas bolečin * pekla odrešil.

5. Svetega Duha dar * žalost prežene, *
milosti Božje žar * grehe odvzeme.

6. Angelji pojejo * v rajski višavi, * in
Boga hvalijo * v večni blišeavi.

7. Molimo vsi Boga * v sveti Trojici, *
trojno edinega * v večni resnici!

8. Kedar pa mine že * doba trpljenja, *
oh naj prikaže so * solnce življenja!

9. Sveta Trojica nam * daj, da veseli *
v rajskem kraljestvu tam * tebi bi peli: * Čast itd.

Zahvalna.

1. Hvala bod’ Gospod Bogu, * vse stvari
ga zdaj molite; * stvarnika, dobrotnika, * in
Očeta ga častite! * Kerub, Seraf mu pojo, *'
hvali zemlja in nebo.

2. Sveti, sveti, svet’ Gospod, * vse je
polno tvoje hvale, * trume zvoljenih, o Bog, *
večno čast ti bodo dale. * Vsi svetniki te časte,
* vsi pravični požele.

3. Oeščen bodi, trojni Bog, * Oče, Sin in
ti, Duh sveti, * cerkve tvoje sveti nauk, *
zvesto moramo verjeti. * Jezus Kristus, Božji
Sin, * je zapustil ga v spomin.

4. O preljubi Jezus naš, * koljka je lju¬
bezen tvoja; * žalosten moj grešni stan, *
revna bila duša moja. * Ti pa prideš k nam
na svet, * pekel, greli in smrt zatret.

425

5. Večni Bog in kralj nebes * se poniža
brat naš biti; * za nas živel, umrl je, * nam
nebesa zaslužiti 1 * Njega sveta rešnja Kri *
nas očisti vse ljudi.

6. Na desnici Božji zdaj * ga imamo po¬
močnika, * sodni dan pa grešnik bo * videl
ostrega sodnika. * Milost grešnik le dobiš *
dokler tukaj še živiš.

7. Jezus, bodi vsmiljen nam, * v službi
svoji nas ohrani; * kri si svojo dal za nas, *
greh končaj, pri nas ostani, * peljaj naše
duše v raj, * delež zvoljenih nam daj!

8. Svoje ljudstvo osrečuj * zdaj in vselej
nas obvari: * obdaruj in povikšuj * in zveli¬
čaj svoje stvari. * Hvalo bomo spevali * tu¬
kaj ino v večnosti.

9. Milostljiv nam bodi dnes, * pota v
grebe nam zagradi; * daj, o sveti, ljubi Bog,
* da storimo dobro radi. * V tebe upamo vsak
nas, * da ne boš zavrgel nas.

Sveto rešnje Telo.

1. Praznika svetega * dnes veselimo se,
prav iz gorečega * srca naj hvala gre; *

Staro preide naj, * novo vse bodi zdaj: * mi¬
sli, djanje, vsak prenovljaj.

2. Danes ponavljamo * zadnje noči spo-
min, * in to obhajamo, * kako je Božji Sin *
Svoje prijatelje zbral, * jagnje jim jesti dal,
tak’ zapoved Judov dostal.

426

3. Učenci vživajo * velikonočno jed, *
zadnjič dobivajo * rešnje Telo prejet’. * Za-
vživajo ga vsi, * pa se ue razdeli, * vsak po¬
sebej cekga dobi.

4. Kedar prejamejo * slabi njega Telo, *
se ga navzamejo, * moč jim je prava to. *
Kelih tud’ izroči, * da jim ga, in veli: * ..Vsi
ga pijte, moja je Kri.“

5. Tak je postavljeno * Telo njegovo v
dar, * dušam pripravljeno, * da ga zavživa
stvar. * Me.šniki štor j o to, * sami ga vživajo, *
ino drugim vrednim dajo.

6. Zdaj od nebeškega * kruha duša živi;

* iz kruha belega * se nam živ Bog stori. *
Čudi se, o kristjan, * Jezus v jed vsem je
dan, .* bod’ si reven, zaničevan.

7. Tukaj te prosimo, * trojni edini Bog,

* v srcih te nosimo, * varuj nas vseh nadlog.

* Živi nas slabe zdaj, * k tebi nam priti daj,

* in te vživati vekomaj !

Pred svetim rešnjim Telesom.

1. Pridi molit, o kristjan, * od ljubezni
svete vžgan; * ker je Jezus v zakramentu *
iz ljubezni dan.

2. Tukaj svete so reči: * Jezusa Telo in
Kri; * duša, ktera njega vživa, * se ne pogubi.

3. Bodi češčen, Odrešnik, * v vseh nad¬
logah pomočnik, * svojim vernim, tebi zvestim
* varil in učenik.

427

4. Posvečuj nas ti zares, * čudapolni kruh
z nebes, * reši nas od vseh nevarnost * duš
ino teles.

5. Spokorjenja daj solze, * grehov zbriši
nam dolge; * vera, upanje, ljubezen * v srcih
naj žive.

6. Kedar vmrlo bo telo, * vzemi dušo ti
v nebo, * da se bomo veselili * vekomaj s tebo.

Pred svetim obhajilom.

1. Kak daPč od tod je tvoja pot, * o
Jezus, še od mene? * Mraei se že, vse rosno
je, * in zvezde razsvetljene.

2. O pridi saj na večer zdaj, * obišči
dušo mojo! * Odprto je moje srce * glej, za
ljubezen tvojo.

3. Glej, temna noč, skušnjave moč * me
hitro spet obdaja; * le kjer si ti, tam straha
ni, * skušnjava tam ne vstaja.

4. Zveličar moj, o daj nicoj *  pri tebi
da počivam; * in j utre spet nebeško jed *
pri tvoji mizi vživam.

5. Ogledaj se, kak željno te * že čaka
duša moja; * obišči njo, naj vselej bo * ne¬
vesta zvesta tvoja.

6. Počivaj ti le v srcu mi * s čednostjo
zasajenem; * naj tebi le odpira se, * in dru¬
gemu nobenem.

*

7. 01), vsliši nie, in pusti se * v lepoti
svoji vživat'; * naj bo odprt nebeški vrt, *
da pridem tj e prebivat.

8. Govori tam, o Jezus sam * prijazno
z dušo mojo; * v ljubezen jo obleci vso. *
olepšaj z gnado svojo.

9. O Jezus moj. hod’ ti z menoj, * daj
meni se objeti; * oživi me, ko solnČice * od
jutra spet zasveti.

Sveto obhajilo.

1. Hvali svet odrešenika * in pastirja
dobrega; * hvali duša učenika, * hvali svoj’ga
ženina. * Zdaj povzdigni srce svoje, * jezik
glasno naj zapoje: * Čast in hvalo Jezusu, *
v zakramentu svetemu.

2. Jezus nas je tako ljubil, * da življenje
za nas dal, * čudež je ljubezni storil, * naj
bi v njem pri nas ostal. * Zdaj povzdigni itd.

3. Prej, ko se jo svojih ločil, * jim za¬
pustil živ spomin; * svoje lastno Telo zročil *
nam je v živež Božji »Sin. * Zdaj povzdigni itd.

4. Nočem sVotic zapustiti, * v zakramentu
bom pri vas; * z vami hočem se skleniti
obhajilu vsaki čas. * Zdaj povzdigni itd.

5. To nam je nebeška mana, * kruh živ¬
ljenja večnega, * to je tista dušna hrana, *
ktero Jezus svojim da. * Zdaj povzdigni itd.

6. Kdor zavživa tega kruha, * smrti videl
on ne bo; * truplo, tempelj svefga Duha *
Jezus spet obudil bo. * Zdaj povzdigni itd.

429

7. Kdor večerjo vredno vživa, * on se
smrti ne boji, * Jezus ljubi v njem prebiva, *
on pa v Jezusu živi. * Zdaj povzdigni itd.

8. V srcu Jezusa imeti, * to je duši sla¬
dek raj; * na gostiji ž njim sedeti * bo ve¬
selje vekomaj. * Zdaj povzdigni itd.

9. Kakor na zeleni paši, * pase Jezus
jagnjeta, * v obhajilu duši naši, * novo moč
življenja da. * Zdaj povzdigni itd.

10. Lepo zjutraj zarja mila * z roso rož’ce
omladi, * lepše ž gnado obhajila * Jezus duše
oživi. * Zdaj povzdigni itd.

11. Željno pijejo ovčice * zdrave vode
bistri vir, * z milostmi poji dušice * Jezus
dobri njih pastir. * Zdaj povzdigni itd.

12. Kar je solnče vsemu svetu, * kar jc
zemlji beli dan : * to je Kristus v zakramentu *
tvoji duši, o kristjan! *• Zdaj/povzdigni itd.

13. Tpl’ko čuda, tol’ko sreče, * kdo ne
bode prav vesel ? * Srce naj ti bo goreče, *
da boš vredno hvalo pel. * Zdaj povzdigni itd.

14. Duša, ktera zapustila * 'si pastirja
Božjega, * si v puščavo se zgubila; alj si
Jtašla mir srca? * Zdaj povzdigni itd.

15. Cilj, kako te kliče milo, * glej, kak’
za/teboj hiti! * Ne bo srce se topilo * toljke
tyubeznjivosti ? * Zdaj povzdigni itd.

16. Pridi k Jezusu ovčica, * on objeti te
želi, ■* drago kupljena dušica * spet njegova
bodi ti! * Zdaj povzdigni itd,

17. Ljubeznjivo vse objame, * ki se k
hjemu vrnejo, * vzame njih na svoje rame, *
hflsi varno jih domb. * Zdaj povzdigni itd.

430

18. Rane celi jim skeleče, * bolečine jim
hladi, * lepo novo jih' obleče * z oblačilom
milosti. * Zdaj povzdigni itd.

19. S svojim mesom jih nahrani, * s svojo
krvjo napoji, * skrbno jih varuje, brani, * da
jih hudo ne vlovi. * Zdaj povzdigni itd.

20. Duša srečna in vesela * vabi, kliči
vse stvari; * pravi jim, kaj si prejela, * v
tvojem srcu kdo živi! * ' Zdaj povzdigni itd.

21. Kerubini, Serafini * s teboj slavo naj
pojo; * v hvalo Jezusu zjedini * se naj zemlja
in nebo! * Zdaj povzdigni itd.

22. Var’ se duša zapustiti * svojega zve¬
ličarja, * zopet Jezusa zgubiti * bi nesreča
pekla b’la. * Zdaj povzdigni itd.

23. Jezus s teboj zdaj ostane, * to veselje
tvoje bo; * Jezusa krvave rane * naj te greha
varjejo. * Zdaj povzdigni itd.

24. Jezus tebe vpraša milo: * „Duša moja,
ljubiš me?“ * Oh, dab’ srce govorilo: * „0 moj
Jezus, ljubim te!“ * Zdaj povzdigni itd.

25. Vbogo revno srce moje * od ljubezni
naj .gori, * naj bo bivališče tvoje, * v njem
moj Jezus naj živi. * Zdaj povzdigni itd.

26. Jezus! Božji Sin Marije, * tu v po¬
dobi kruha skrit, * tebi moje srce bije, * bodi
meni varh in škit. * Zdaj povzdigni itd.

27. Kedar se mi bo temnilo, * bodi mi
popotnica; * vzemi mene na plačilo * v dom
življenja večnega. * Tam bom vzdigal srce
svoje, * tam naj jezik večno poje * čast in
hvalo Jezusu, * svojemu zveličarju.

431

28. Srečna duša boš sedela * pri gostiji
Jagnjeta; * skrivno pesem boš mu pela * tam
nevesta /.voljena. * Duša, vzdigni srce svoje,
* jezik glasno naj zapoje * čast in hvalo Je¬
zusu, * svojemu zveličarju!

Po svetem obhajilu.

1. Oj srečna duša, blagor ti, * ki Jezusa
zavžila si, * glej, našla si zdaj ženina, * ki
vse sladkosti v sebi ’ma.

2. Presrečno tudi je telo, * ki prejme
Jezusa lepo; * na sodni dan obdal ga bo *
nebeški kralj s svojo častjo.

3. Dekleta! božji tempel ste, * prav’ živi
Bog v vas znajde se, * ohran’te tempel le
skrbno, * da greh ognjusil ga ne bo.

4. Naj jezik vaš le govori * od božje hvale
>n časti; * vse želje vašega srca * naj bodo k
Časti Jezusa.

5. Brez greha duša in telo, * vse vaše
'ove dni naj bo; * vse, kar je vas, naj ga časti,

Gospoda večne milosti.

Presladko srce Jezusovo. I.

1. Na nebi in na zemlji, * na vseh krajih
Sveta * v altarskem zakramenti * častimo
Jezusa. Odpevek:  Češčeno hvaljeno, * od vseh
naj ljubljeno * Jezusa sveto srce * na večne
čase bo.

432

2. Za nas je srce bilo, * ko nas še bilo ;
ni; * nam milosti delilo * v altarski skrivnosti.

3. Do vseh je srce milo, * celo do greš¬
nikov; * skesanim zadobilo * je vsmiljenje
dolgov.

4. O Jezus, v ranah tvojih, * in v srcu
tvojem jaz * dobim v nevoljah svojih * tolažbo
vsaki čas.

5. V to srce pribežimo, * kdar nam umreti
bo, * da vredno zadobimo * sveto rešnje Telo. !

6. Naj grehov nas omije * Kri srca tvo- j
jega, * da milost nam zasije* življenja večnega. 1

Presladko srce Jezusovo. II.

1. Jezus, tvoje sveto srce * nas pregrešne
veseli, * k sebi vabi vse ovčice, * naj nobene
ne zgubi.

2. Tu od večnega pastirja * vsa sladkost
se grešnim da. * vsemu svetu milost 'zvira, *
kdor za njo skrbeti zna.

3. To je prava Božja hiša, * gor k ne- i
beškim vratom pot, * Jezus sam se nam pri¬
bliža, * glejmo, kak’ je poln dobrot.

4. Svoje, srce vsem nam dava, * ljubez-
njiv za nas skrbi, * brate, sestre naš spoznava,

* kdor sc njemu izroči.

5. Kdor poda se njemu v hrambo, * vsi
nesreči odbeži; * sveto srce za obrambo * in«
vse milosti deli.

6. Sveto srce je boleče, * kdar ga greš¬
nik razžali; * pa v ljubezni je goreče, * kdar
od vernih se časti.

7. K srcu tvojemu bežimo, * Jezus, le
nam prostor daj! * svitle krone v njem do¬
bimo * in presladki večni raj.

8. Da bi bili vredni svati, * kedar pri¬
demo pred te, * tvoj’ga srca sestre, brati, *
vedno naša želja je.

9. če pa milost kdaj zgubimo, * in nas
svet, premagat’ če, * pa k Mariji pribežimo, *
hitro nam naproti gre.

10. Srce Jezusa, Marije, * daj nam nek¬
daj srečno smrt. * kdar nam zadnja ura bije,
* bod’ nam sveti raj odprt.

11. Proshno, pridi nam naproti, * kedar
bomo s sveta šli, * naj skušnjava nas ne
Zmoti, * da bomo zveličani,

V Čast Marije.

Marija rožni cvet.

1. Bodi tisočkrat češčena, * o Marija,
*'ožni cvet! * Ti enaka ni nobena, take nima
Mi svet. * Kar se v svetu rožic najde, * tak’
hobena žlahna ni; * v tebi se vsa milost najde,

njo dodeli meni ti!

2. Vsi jeziki so preslabi * tebe, rožo, hva-
hti; * zlahna roža ne pozabi * na me, o Ma¬
jdin ti! * Kdar obraz tvoj pregledujem, * pred
hateritn tu klečim; * k tebi, mati, jaz vzdihu-
Km, * eno milost si želim!

Družb. bukv.

28

434

3. Da ne boš me zapustila, * mati prave
milosti, * in da bodeš mi sprosila * Božjih
g-nad obilnosti. * Saj si polna vse dobrote, *
oj devica z vol j ena, * spomni se na nas sirote,
* mati, oj premiljena.

4. Z milostjo si vsa obdana, * angelj
tako govori, * od očeta si nam zbrana, * s
tebe milost vsa gori. * K tebi čem se jaz po¬
dati, * kedar vse me zapusti; * bodi moja
ljuba mati, * o Marija, roža ti!

Marija, kraljica nebes.

1. O Devica, bod’ češčena, * ti kraljica U
vseli nebes, * ti si vsem nam vir življenja, 'j;
ti si sladka, mila res. * Svit bliščolie te ob-
daja, * solnčno sije tvoj obraz, * vsa lepota
svct : ga raja* služi tebi v večni kras!

2. Vendar tvoj obraz je mili, * mile tvoje ;
so oči, * vse, kar tebe bi prosili, * nas po; '
slušaš mati ti. * Si ponižna in premila, * s}.
nam dobra vsaki čas; * si nam mati, kot si ,
bila * še na zemlji kdaj pri nas.

3. Glej na zemlji nas sirote, * glej naS
revne grešnike, * prosi ti. naj vsake zmote $
ljubi Jezus reši vse. * In ko enkrat že na' ^
gnilo * se življenje natše bo, * takrat k naD 3  -
ozri se milo, * sprejmi nas v sveto nebo! , i

4. Tebe hočemo ljubiti * zvesto vda« 1
vsaki čas, * te hvaliti in častiti, * peti sM 0
ti na glas; * o Devica, bod’ češčena, * pola 9
Božje milosti; * taka mati ni nobena, * kako 1
si, Marija, ti!

435

Marija, zgodnja danica.

1. Ko v jasnem pasu primiglja * nam
zvezdica daničica, * se sliši milo že zvonenje

Mariji v čast in počeščenje; * in z zlato
'zarjo vse časti: * „0eščena si Marija ti!“

2 .  Ko više sije solnce že, * vzdiguje se,
Ja poldne gre : * se sliši zopet nam zvonenje

Mariji v čast in počeščenje; * čez hrib in
Plan se oglasi: * „Ceščena si Marija ti!“

3. In kcdar solnce že ljubo * nam za
goro žari slovo, * se glasno čuje še zvonenje

Mariji v čast in počeščenje; * v večernem
hladu se glasi: * „Češčcna si Marija ti 1“

4 „Ceščena si Marija ti“ * naj se glasi
Jo konca dni; * naj vedno sliši se zvonenje *
Mariji v čast in počeščenje; * nebo in zemlja
baj glasi: * „Češčena si Marija ti!“

Devica brez madeža spočeta.

1. Med zvezdami nam zvezda sije, *
Joako nima več nebo, * okrog presvitle žarke
Jie, * l c  v njo ozira se oko. * Ta zvezda, o
''‘arija ti, * brez madeža spočeta si!

, v  2. Na nebu zarja se razgrinja * čistejša,
e Pša od zlata, * prelepo so okrog otrinja, *
Jobeškili žarkov svit ima. * Ta zarja, o Ma-
'*J a  ti, * brez madeža spočeta si!

3. Med trnjem roža pricvetela, * dišava
hjoiia se slavi, * v lepoti svoji ne zvenela *
ti l <rasiia 11:1111  cveti. * Ta roža, o Marija
> x ‘ brez madeža spočeta si!

28 *

436

4. Pregrehe noč je zemljo krila, * in dolg
težil človeški rod; * le ena hči je prosta bila,
* si njo je v mater zbral Gospod. * Edina hči,
Marija ti, * brez madeža spočeta si!

5. Devica čista in presveta, * vseh milosti
napolnjena, * od greha čisto vsa izvzeta * edina 1
hči Adamova! * Naj lepša vseh, devica, si j
brez madeža spočeta ti!

Ljubezen do Marije.

1. Veš, o Marija, * moje veselje, * ves
moje želje? * Ljubil bi te: * zmiraj pri tel* 1 ,
hotel bi stati, * ljubljena mati, * z vrzi me n° !

2. Kaj pa ti hočeš, * moja kraljica,
sladka devica, * da ti podam? * Drugega
nimam, * prosim pohlevno, * vzem’ srce revn°i

* rad ti ga dam. .

3. Pa ti, kraljica, * si ga že vzela, * ij
si ga vnela, * za te gori; * mati preblaga,
ti ga ohrani, * hudega brani, * reši ga ti!

4. Kedar nam zadnja * ura bo bila, ,,
pridi, o mila * mati, po nas; * tedaj nas peli'

*  v raj preveseli, * tam bomo . peli * hvali* j
vsak čas.

Marija, pribežališče grešnikov.

1. O Marija, blaga, mila, * mati Božj * 3
milosti, * grešnika ne boš pustila * v brezi* 0
pasti žalosti.

437

Odpevek:  Oj čez me, prosim te, * vsmili
se, vsmili se! * Mati mila, o Marija, * pros’
za me, pros’ za me!

2. Tvoje milosti potreben * se pred teboj
Jaz solzim, * ako ravno nisem vreden, * tvoje
dete bit’ želim.

3. Sem po šToki cesti hodil * pogubljenja
Tečnega, *■ svet hudoben me je zvodil * od
Očeta dobrega.

4. Pozapravil sem dobrote, * prevelike
milosti, * sem napolnil svoje pote * z grehi
Nehvaležnosti.

5. Dobra dela sem zamudil, * in zatratil
dragi čas, * kako pozno sem se zbudil * na
pastirja mili glas.

ti. Vse dobrote tega sveta * zapustiti zdaj
želim, * vendar stopit’ pred Očeta * vbogi
idešnik se bojim.

7. K tebi, mati, sc obrnem, * k tebi dete
Pribežim, * tebi mile solze vtrnem, * tebi
dušo izročim.

8. Pomočnica krščeni kov, * primi
r °ko zdaj, * pri bežal j šče spokornikov,

me za
pelji

k Bogu me nazaj!

9. >S svojim Sinom, ljuba mati, * spravi
Uicne grešnika, * da mi hoče milost dati, * prosi
diha svetega.

10. In ko bodem moral vzeti * od tega
s Teta slovo, * Jezusa še daj sprejeti *  duši

popotnico!

11. Pod svoj sveti plašč zagrinjaj * mene
P l ‘ed sovražnikom, * v sveti raj me takrat
opremljaj * s svojim Sinom Jezusom.

438

Čast Marijina.

1.  Najbolj blaga, mila. draga * si Marija
d’vica ti; * ne čistejše, ne svetejše * bilo ni
nikol stvari.

2. Tvoje obličje, lepotičje, * je zgolj mi¬
lost in sladkost, * ni človeško, je nebeško, '
zmaga angeljsko svetlost.

3. Dopadljive, ljuboznjive * zvezde oči
tvoje so; * kakor psice, vse sladčice * naše
srce ranijo.

4. Nad vse drage, ljube, blage, * tvoje svete
so roke, * polne gnade, ktere rade * in obilne
nam dele.

5. Ti, devica! si kraljica * cele zemlje)
vseli nebes; * pa ponižaš in približaš * se do
revnih nas zares.

6. Kdaj boš dala, prikazala * tudi moji®
se očem? * Pridi skoraj že od zgoraj, * da
s teboj te gledat grem.

7. Brez števila duš rešila * si sovražnika
iz rok, * pridi k meni in me deni * v trume
rešenih otrok.

8.  O častimo ga, hvalimo, '* ki nam take
mater zbral, * ga ljubimo, ga molimo, * ki
vso čast Mariji dal.

9.  Živi, živi! vedno živi * v srcih na®
Marije ime! * Hvali vedno, hvali vredno
Jezusa zvesto srce!

439

Marija, roža skrivnostna.

1. Cveti cvetlica ena * v augeljski čisto¬
sti, * pod v  nebom pa nobena * tak lepo ne
cveti. * Če grenke mi solzice * zalivajo oči,
* pogled le te cvetlice * me spet razveseli.

2. Če greh mi srce rani, * na duši mrtev
sem, * me njeni duh ohrani, * da zopet oži¬
vim. * Ta čudežna cvetlica, * ki pesem jo
Časti, * Marija je devica * vsa polna milosti.

3. Marija je cvetlica * kraljevega rodu, *
je Božja porodnica, *  začetnica miru. * Cvet¬
lico to pozdravim, * ko v njeno čast zvoni, *
v njo upanje postavim, * kdar vse me zapusti.

4. Zatoraj, o cvetlica. * za tebe ves go¬
rim; * daj, da cvetlic kraljica, * nikolj te ne
zgubim. * Pri tebi čem živeti * ljubiti večno
te, * pri tebi čem umreti, * Marija, vsliši me!

Priporočenje Mariji.

1. Ti, ki nad trume nebeške vse * bliž¬
nja pred Jezusom znajdeš se; * ti mati Go¬
spodova, naša pomoč, * razjasni nam uma in
pameti noč.

Odpevek:  Prosi, Marija, prosi za nas *
zdaj in posebno poslednji čas!

2. Duše, ki v grešnih vezeh tiče, * k tebi
v se zgrevane pribeže; * do tebe obračajo solzne
°či, * o mati premila, se vsmili jih ti.

440

3. Duše v skušnjavah, ki jih teni, * k
tebi, Marija, se zatekli; * z ljubeznijo, mati,
na nje se ozri, * iz silne skušnjave jih
čisto otmi.

4. Duše trpinčene od britkost * k tebi
vzdihujejo za srčnost;; * le prosi za nje, o
Marija, Boga, * zadobi pomoč jim od svoj’-
ga Sina.

5. Ljuba nedolžnost še kliče v te, * da
bi obvarvala čisto srce; * se k tebi ozira z
doline skušnjav, * zaupa rešenja od britkih
težav.

6. Bog ti veliko je dal oblast, * torej
Marija, ti gre vsa čast, * podpiraj nas s svojo
mogočno roko, * da srečno vsi pridemo k tebi
v nebo!

Marija, pomagaj nam!

1. O Marija ! ti pomagaj nam ; * te pozdrav¬
ljamo, devica; *■ se ti vklanjamo, kraljica;* •:
Marija, Marija, le ti pomagaj nam!

2. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar
bodo nam umreti, * ti nam daj pomoč prijeti,

* Marija itd.

3. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar
oči otemnijo, * usta več ne govorijo, * Ma-’
rij a itd.

4. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar
duša gre 'z telesa, * nas britkost in ■strah
pretresa, * Marija itd.

M

441

5. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar
bomo so ločili, * in se v večnost preselili, *'
Marija itd.

6. O Marija! ti pomagaj nam; * sprosi
nam od svoj’ga Sina, * da nam bode sodba
mila; * Marija itd.

7. O Marija! ti pomagaj nam; * kedar
bomo že zaspali, * da bi srečno zopet vstali, *
Marija itd.

8. O Marija ti pomagaj nam; * da
nebesih bi veseli. * tebi čast in hv*alo peli,
Marija, Marija, pripelj' nas v sveti raj!

Marija milosti polna.

1. Veselo pesem, jezik moj. * Mariji v
čast in slavo poj, * ki je brez madeža spo¬
četa * postala Božja mati sveta; * zato ji
vedno čast doni * od vseh jezikov in stvari: *
Ceščena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!

2. Če vprašam drobne ptičice: * „Zakaj
tak lopo pojete, * da sladkih pesem glas me¬
deni odmeva v log in gaj zeleni?" * „ Ma¬
vi, jo me pozdravljamo", * mi ptičice odpevajo:

' Ceščena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!

3. Če vprašam zale rožice: * „Kaj tak’
Mpo se spletate *  v prekrasen venček razcve-
teni, * iz njega klije duh medeni?" * ,,Mariji
‘yenec pletemo", * mi rožice odmevajo: - * Ce-

**čcna si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!

* <J

442

4. če vprašam svetle zvezdice: * „Kaj
tak’ lepo se vtrinjate, * po nebu se vaš svit
razliva, * ko rajska zarja ljubeznjiva?“ * „Ma¬
riji krono kinčamo“, * mi zvezdice odkimajo: *
Češčena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!

5. če vprašam Božje angeljce: * „Kaj tak’
lepo prepevate, * da vse nebo v radosti plava,
* in vedno se razlega slava?“ * ..Mariji čast
prepevamo, * kraljico jo pozdravljamo“: *
Češčena >si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!

6. češčena si Marija ti, * vsa polna Božje
milosti, * razlegaj se po zemlji celi, * odpevaj
sveti raj veseli! * Kraljici slave in časti! *
pozdrav naj vekomaj doni: * Češčena si Ma¬
rija ti, * vsa polna Božje milosti!

Devica častitljiva.

1. Dajte, liribi in doline, * gozdi trav¬
niki, planine, * vsi devico počastiti, * ki je
lepše nima svet.

2. Vsi potoki vi šumeči, * ljubi ptički
žvrgoleči, * premogočni vseli kraljici * pojte
hvalo, pojte čast.

3. Vsi recite: o devica, * kako lepa si
kraljica! * Bodi čast in hvala večna * tvojhnu
stvarniku, Bogu.

4. Ti si solnee, srca greješ * od ljubezni)
ktero seješ; * ti si luna razvitljena * od
svetlobe vselr nebes.

443

6. LiFja. roža si cveteča. * najprijetniše
dišeča, * si brez madeža vsa čista, * polna
ljubeznjivosti.

6. Kar te dela Ijubeznjivo, * in Gospodu
dopadljivo, * to je tvoja prelepota * polna vse
ponižnosti.

7. O Marija, Bogu draga, ** nam pa
sladka, mila, blaga, * kakor ljubiš svoj’ga
Sina, * bodi milostljiva nam!

Marija, roža duhovna.

1. O Marija rožica, * zvoljena in žlahna
vsa! * grešnikov tolažnica! * prosi za nas
Jezusa, * da nam sveti luč, * da skoz tvojo
moč, * najdemo nebeški ključ.

2. Čez Lepoto limbarja * se, Marija! ti
bliščiš, * in ti iz trona svojega * gnade greš¬
nikom deliš, * kdor te le spozna, * in ti hvalo
da, * on tolažbo vselej ima.

3. Predišeči majaron * z vrteča nebeškega!

* kak je lep tvoj zlati tron * od življenja
svetega; * gnada božja da * lepega duha, *
vleče k teh’ služabnika.

4. Žlahna ti vijolica * in prijetna vsem
očem! * silno lepa zvezdica svetiš noč in
dan ljudem; * bolj prijazna še, * kakor zvezde
vse, * lepša kakor solnce je.

5. O svetilo zvoljeno * si Marija cPvica
ti; * si od Sina kronana, * čigar mati bila si.

* Sveti Duh ti da * prstan iz zlata * tebe za
nevesto ima.

444

6. Mati pam pripravljena * s svetega
Dulia moči; * bodi vsa pozdravljena, "* in
obrni k nam oči; * da nam sveti luč, * da
skoz tvojo moč * najdemo nebeški ključ.

Marija, brez madeža spočeta.

1. Ti edina o Marija! * za nevesto
zvoljena * si od Dulia svetega. * Tebi, lepa,
naj razlega * slavno petje' se glasno, * naj
odmeva se v nebo!

2. Ti le sama si odbrana * lilija brez
madeža, * čista mati Jagnjeta. * To vsem
svetu in v nebesi h * tvoje hvali se ime, *
slava, slava tebi gre!

3. Tebi mili v solz dolini * revni se
zročujemo, * za pomoč te prosimo. * Ti nas
brani v sili vsaki! * Daj živeti nam lepo, *
dozoreti za nebo!

Češčena si Marija.

1.  Kar leze ino gre, * z menoj prepevaj
vse: — Odpevek:  Češčena si Marija!

2. Iz srca vsaki čas * čem pevati na glas.

3. Kdar v jutro zazvoni, * ti poti me budi.

4. Kdar poldne spet zvoni, * pozdraviti veli.

5. Kdar večno luč zvoni, * se tebi sporoči.,

6. Cel svet razveselil, * ko angelj. je'častil. Z

7. Človeka Bog otrl, * kdar molit} je zaČBlv J
S.  Je hudemu oblast * zatrla tvoja,, častmi)

445

9.  Veselo ti zato * kristjani pojemo.

10. Naj bode star alj mlad, * prepeva
tebi rad.

11. Kdor te za mater ’ma, * to lepo
pesem zna.

12. Nam žalost ohladi, * v veselje spremeni.

13. V nebesih tam pojo * to pesem an¬
gel j.sko.

14. Na zemlji krog in krog * je pesem

vseh otrok. »

15. Bogu se dobro zdi, * če srce . govori.

16. Bog blagoslovi nas * za ta veseli glas.

17. Zgubljeno dete ni, ki mater prav časti.

18. Ge iščemo pomoč, * vzdihujemo rekoč.

19. Skušnjava odbeži, * če se le oglasi.

20. Razveseli srce, * tolažbo nam daje.

21. Da, vso hudobno moč * premagamo
rekoč.

22. In še poslednji čas * najslajši nam
bo glas.

23. Slovo bo lehko vzel, * kdor je to
pesem pel.

24. Pristopila mu bo, * ki zadnjič vzdih¬
nil to.

25. Bogu zročila ga, * lepo pozdravljena.

26. Kraljica milosti, * naj tebe vse časti.

27. Kdar pride smrt po me, * ti mene
vsmili se.

28. Pokaži mi takrat * telesa blazni sad. *
Ocščena si Marija!

446

29. V nebesih naj častim * te s petjem
angeljskim. * Češčena si Marija!

30. Kdar pridem v sveti raj, * bom pel na
vekomaj: * Češčena si Marija!

Marija, naše upanje.

1. O upanje mi lepo; * Vse moje zaže¬
len j e, * ti moje si življenje, * moj mir, Ma¬
rija, ti.

2. Če te, Marija, kličem, * alj če se spom¬
nim na te, * sladkost, veselje za te * pre¬
vzame mi srce.

3. Ce kdaj težavna misel * srce v gren-
kost pobije, * samo ime Marije * prežene vso
britkost.

4. Na morji si življenja * ti zvezda meni
mila, * boš čolnič moj vodila, * da pridem
srečno v raj.

5. Pod tvojim ljubim plaščem, * preljuba
moja mati, * želim jaz prebivati, * umreti
tud pod njim.

(i. Če srečen, o Marija, * v ljubezni
vmrjem tvoji; * o blagor duši moji, * v ne¬
besa pohitim.

7. /  vezmi ljubezni svete * mi ti srce
ukleni, * tvoj otrok, blagor meni, * bom tebi
zvest ostal.

8. Saj to srce, Marija, * od zdaj ni nič
več moje, * Bogu ga daj, je tvoje * ga nočem
več nazaj.

447

Marija pomočnica.

1. O devica, pomočnica * bila si in boš
nam ti, * le sladkosti in blagosti * tvoja roka
nam deli. * Ko cveteča in dišeča * si, Marija,
rožica; * sem iz raja s vet'ga kraja * diješ
cvetje upanja.

2. Ko danica, tolažnica * v temni noči
vodiš nas; * mati mila vedno bila * si ubogim
vsaki čas. * Pri slabostih in britkostih * rada
nam pomagaš ti, * pri skušnjavah in težavah
* pomočnica vselej si.

3. Čast Marije naj razlije * se po svetu
krog in krog, * njo častimo in prosimo * po¬
močnico vseli nadlog’. * O devica, pomočnica *
hodi naša vsaki čas, * v svoje krilo skrij nas
milo, * ko nevihta straši nas.

4. Ti nas vodi, z nami hodi, * kaži pravo
nam stezo, * nas obvari, blagodari * z roko
Svojo milostno; * in o smrti raj odprti * nam
doseči milo daj. * kjer veseli hvalo peli *
bomo tebi vekomaj !

Lepota Device Marije.

1 .  Zapojte jeziki * vse zemlje sladko, *
vsi Božji svetniki * in celo nebo: * O lepa
Marija * vsa lepa si res, * lepot lepotija * si
‘epih nebes.

2. Na Sijonski gori * se vtrinjaš lepo, * vsi
Migeljski kori * ti slavo pojo: * Od tebe de-
vica, * ni lepše stvari, * za Bogom kraljica
* naj lepša si ti!

448

3. Iz sebičnega svita * svoj tron ti imaš,
* in z zarjo ovita * se vsa lesketaš; * alj
lepše še sije * tvoj žarni obraz, * čez . vse,
lepotije * je dušni tvoj kras

4. Ti likja bliščeča * prelepo cvetiš *
vrtnica sloveča, * ljubezni goriš: * in čudo
lepote * je tvoje srce, * nebeške milote * z
obličja duhte.

5. Iz zvezd osnovana * ti krona miglja, *
nevesta izbrana * si svet’ga Duha. * Marija,
cvetica * brez madeža vsa, * najlepša devica *
si mati Boga!

Devica brez madeža spočeta.

1. Med zvezdami nam zvezda sije, * enake
nima več nebo, * okrog presvitle žarke lije, '
le v njo ozira se oko, * Ta zvezda, o Marija
ti, * brez madeža spočeta si!

2. Na nebu zarja se razgrinja * čistejša,
lepša od zlata, * prelepo se okrog otrinja, *
nebeških žarkov svit ima. * Ta zarja, o Marija
ti, * brez madeža spočeta si!

3. Med trnjem roža pricvetcla, * dišava
njena se slavi, * v lepoti svoji ne zvenela *
edina krasna nam cveti. * Ta roža, o Marija
ti, * brez madeža spočeta si!

4. Pregrehe noč jo zemljo krila, * in dolg
težil človeški rod; * le ena hči je prosta bila,
* si njo je v mater zbral Gospod. * Edina
hči, Marija ti, * brez madeža spočeta si!

449

5. Devica čista in presveta, * vseli mi¬
losti napolnjena, * od greha čisto vsa izvzeta, *
edina hči Adamova! * Najlepša vseh, devica
■si * brez madeža spočeta ti!

Za slovo.

1.  Vse prepeva, veseljuje, * do nebes
radost doni; * moja duša le žaluje, * srce v
solzah se topi; * ker slovesna ura bije, * se
ločiti od Marije, * moram vrniti se zdaj, *
zepustit’ veselja kraj.

2.  Prišel sem vesel, ko dete, * k materi
Ha Božjo pot, * pel Mariji pesmi svete, * ki je
polna vseh dobrot. * Komaj prišel, že jemati
* moram slovo, ljuba mati, * križem svet od
tebe grem, * alj še pridem sem, ne vem.

3. Če Marija, tebi v lice * danes gledam
zadnjikrat, * slednjič tečejo solzice * mi na cvetje
tvojih trat: * Tak klečim pred tvojim tronom,

in še enkrat vzdihnem: z Bogom: * Srečno,
Snadepolni kraj, * vse radosti sladki raj.

4. Ti Marija, pa ohrani * me v ljubezni
laterni, * stoj v nadlogah mi na strani * na
tseli potih mojih dni! * Moja ljuba mati bodi,

v sveti raj me dete vodi, * da te večno tam
lastim, * nikdar več ne zapustim.

5. O Marija, tudi vsmili * zvestih varhov
Se  doma, * v dneh življenja, v smrtni sili *
Prosi za-nje Jezusa! * Starše, brate in sestrice,

rajnih romarjev dušice * izročim ti, mati,
zdaj, * sveti blagoslov jim daj.

Družb, bub v.

29

450

6. Zdaj zvonovi, zazvonite * milo .—
žalostno slovo, * vroče solze se razlijte * zadnji¬
krat na to zemljo! — Ti pa, z Jezusom Ma¬
rija, * bodi moja tovaršija! * Klical te bom
na pomoč, * kedar pride smrtna noč.

Sladko ime Marije.

1. Naj odkrijem, mati mila, * svojega
srca ti čutila, * naj zapojem še enkrat: * si
češčena tisočkrat!

2. Kar se nebo, zemlja šteje, * kar že
zlato solnce greje, * lepše bilo ni stvari, *
kakor si devica ti.

3. Milost Božja te je zbrala, * mati Božja,
si postala, * satana premagala * in nas pekla
rešila.

4. Gor nad zvezdami prebivaš, * tamkaj
večno slavo vživaš, * vendar gledaš čez in
čez * k nam na zemljo iz nebes.

5. Tora j je veselje moje, * klicat’ ime
sladko tvoje; * o Marija vsliši me, * kedar v
sili prosim te!

6. Saj ime če tvoje 'zrečem, * in če k
tebi se zatečem, * mirno moje je srce, * se
raduje zavolj te.

7. Ne občutim več britkosti, * duša polna
je radosti; * kedar ozrem se na te, * se raz¬
veseli srce.

451

8. Da bi rajsko mila, zala, * gledati se
večno dala; * oj pokliči me, gospa, * v krilo
svojega srca.

Marija, mati prečudežna.

1. Marija, moje želje * so, vedno te ča¬
stit’, * mi sladko je veselje, * te noč in dan
hvalit’.'* Si hči Boga, brez madeža * nevesta
Duha svetega * in mati Sina Božjega.

2. Nad teboj, o Marija, * se čudi vse nebo,
* in tvoja lepotija * prešinja vso zemljo. *
Ti zvoljena si Čista vsa, * ti s solncein si
opasana * in z zvezdami si venčana.

3. Marija, ti cveteča, * ko bela lilija, *
v ljubezni pa goreča * rudeča vrtnica. * Pre¬
lepa si, Marija ti! * Pri tronu Sina svojega *
nam sprosi milost od Boga!

4. Le prosi, o Marija, * ti za nas Jezusa,
beži naj hudobija * vsaka sovražnika. * Na

strani stoj, da zadnji boj * ne zmaga nas, po-
11  toč nam daj * in pelji ti nas v sveti raj!

Slava Mariji. I.

1. Tebi Marija, o mati premila, * rad bi
D z pesmico svojo zapel; * rad bi razlil ti vsa
srčna čutila, * revež ne vem le, kako bi, začel ?
* Veš, o Marija, kako čem začeti? * »Šel bom
na griček (goro), in tam bom začel: * „>Slava
Dariji, oj slava prelepi!“ * Tak, o Marija,
oom tebi zapel.

29 *

452

2. Klical bom tamkaj na griči (gori) krog
sebe, * klical bom brate, naj z menoj pojo; *
klical bom sestre, naj slavijo tebe, * mladi in
Stari naj slavo ženo. * Divje zverine naj tebe
častijo, * voda v potoku naj tebi Šumija, *
tički preljubi ti naj žvrgolijo, * vetrec po gozdu
naj tebi pihlja.

3. Hribje, planine, gorice, doline, * trav¬
niki, logi, široko polje, * gozdi, ravnine in
strme meline, * vse naj te z meno, o mati,
časte. * Naj se razlega po silni daljavi, * naj
se odmeva in vedno glasi, * krog in okrog
po nezmerni višavi * „slava Mariji" naj vedno
doni.

Slava Mariji. II.

1. Slava Mariji, prečisti devici, * slavo
ji pojmo veselo mi vsi! * Slava v nebesih
mogočni kraljici, * slava po zemlji naj glasno
doni! * Angeljski kori Marij o slavite, * slavo
ji pojte iz cele moči! * Slavo vse trume svet¬
nikov ženite, * v svetih nebesih naj slava doni!

2. Slavo ji pojte nedolžne device! * Slava
nji, ki je devica devic! * Slavo ji pojte mla-
denčev dušice, * njej, ki je varhinja vaših
dušic; * slavoji pojte vi starčeki mili, * ki je
varvala vas mnogih nadlog, * b’la pomočnica
vam vselej je v sili, * je spremenila v veselje
vaš jok.

3. Pevci pobožni, oj Vsi zaženimo, * kdor
le premore, naj vzdigne svoj glas; * združeni

453

v petji Marijo častimo; * „slava“ zapojmo
Mariji na glas. * Slava, Marija, o mati pre¬
mila, * slava naj tebi na večno doni! * Jezusa
si nam devica rodila; * slava zato naj se tebi
glasi!

4. Ti si Marija, res naše veselje, * našega
srca si prava sladkost! * Ljubiti tebe so naše
vse želje, * vselej podpiraj ti našo slabost. *
K tebi vzdihujemo revne sirote, * v žalosti k
tebi se vtečemo mi, * vsliši nas, mati, vsa
polna dobrote * na nas obrni ti svoje oči.

5. Kedar bo ura poslednja odbila, * in
se bo duša ločila odtod, * bodi nam takrat
pomočnica mila, * pridi nam z Jezusom, pridi
na prot’. * Slava, oj vsmiljena mati, ti bodi,.
* slava iz srca se tebi glasi, * slava razlega
se naj vse povsodi, * slava na večno naj tebi
doni!

Marija, začetek našega veselja.

1. Oj, bodi češčena, lepo pozdravljena, *
visoka, nebeška Gospa; * preoista devica, čez
vse si kraljica, * vse v tebe zaupanje ’ma.

2. Si grešnika mati, češ milost mu dati, *
če skesan se k tebi poda; * vsakterega ljubiš,
niu milost obljubiš, * ki v tebe zaupanje ma.

3. Jih je že veliko v nebesih svetnikov, *
katerim sprosila si ti, * da se spokorili, so k
liogu vrnili, * vseh grešnikov upanje si.

454

4. Mi tudi kričimo, in k tebi kitimo, * o
sprosi, Marija, nam ti, * da se spokorimo in
mildst dobimo, * ki grešnikov upanje si.

5. Daj tukaj na sveti pobožno živeti, *
posnemati tebe lepo, * da bomo veseli za teboj
hiteli * in prišli gor k tebi v nebo.

6. Ceščena kraljica, prečista devica, * si
naš’ga življenja sladkost, * mi k tebi hitimo in
k tebi kričimo * z doline te solznih britkost.

7. O sveta devica, nebeška kraljica * vseh
revežev upanje si; * ti nas ne zapusti zdaj v
naši britkosti, * pomoči te prosimo vsi.

8. Ko bomo na sveti nehali živeti, *  ob
pridi, devica, po nas, *  da bomo veseli vsi k
tebi hiteli, * in hvalili tebe na glas.

!). O sladka devica, nebeška kraljica, *
v skušnjavah nam roko podaj; * da bomo
vseseli pravično živeli * in prišli gor k tebi v
svet raj!

Mati našega Odrešenika.

1. Bodi češčena. prečista devica, * ljuba
Marija, ndbeška kraljica, * Jezusa mati,, hvala
stokrati * naj od kristjanov se tebi glasi!

2. Eva svoj rod je v nesrečo speljala, *
ti pa, Marija! si srečo spet dala, * ker, o pre¬
mila mati! rodila * Jezusa, naš’ga Zveličarja si.

3. Za odrešenje sveta mora vmreti * Jezus,
ib ž njim tudi ti češ trpeti, * kadar je vmiral,
takrat predira! * meč je za mečem tvoje'srce.

455

4. Tvoja britkost je oblast zaslužila, * da bi
zdaj vernim tolažbo delila, * glej solz doline
hčere in sine, * v mnogih težavah se znaj¬
demo se.

o.  Duša in truplo v nevarnosti plava, *
žalost nas spremlja po svet' in težava, *
glej otročiče! sleherno kliče * v sili, Marija!
od tebe pomoč.

6. Var’ nas, o mati! sovražne skušnjave,
* var’ nas telesne in dušne težave; * sprosi,
kraljica, vseh pomočnica, * sprosi, Marija, nam
sveto nebo!

Majni venec Mariji.

1. Že slavčki žvrgolijo, * se maj vesel
zbudi; * naj srca podarijo, * kar lepi maj
rodi. * Glej, rožic ti delimo, * te vneti popla¬
vimo, * Marija, Marija, Marija!

2. Devica ti premila, * ne zvrzi rožic teh,

*  ki v venček ti zložila * ljubezen nas je vseh.

* O cuj, srce boleče, * v te kliče hrepeneče:

* Marija.. . .

, 3. Glej, cvetja ti podamo, *  v zastavo bo
za nas, * za mater te imamo; * nas braui
vsaki čas! * Ti daj, da v tvojem krili * ko
lepi cvet bi bili, * Marija. ■ . -

4. Odbrana vrtnarica * za Božji vrt si ti,

* obrani nas, Devica, * v nadlogah zdajnih
<lni. * Vseh zlegov varuj svoje * pod senco
hrambe tvoje, * Marija.. . .

456

5. Marija, vir dobrote * nam rosi v dno
srca, * ti čista luč brez zmote, * osveti nam
duha; * naj Bog, ko gremo ’z zemlje, * v
nebeški vrt nas jemlje; * Marija.. . .

6. Tam gor na rajski trati * nebeški maj
cvete, * tam gor nam, sveta Mati, * pokaži
milo se, * da z venci lep’ga maja * ti pojemo
sred raja; * Marija.. . .

Kraljica majnika.

1. Spet kliče nas venčani maj, * k Ma¬
riji nas kliče v svet raj ; * cvetlice, goščave *
si venčajo glave, * raduje se polje in gaj.

2. Drevesa na vrtu cveto, * po drevju pa
tiče pojo, * nebeški kraljici, * Mariji devici * po¬
zdrav ino slavo dajo.

3. Že šmarnice nežne cveto, '* in venec
vrtnice pleto, * da krasnega maja * se slava
obhaja * cvetlici Mariji lepo.

4. Pod lipo kapeFca stoji, * v kapel’ci
altar se blišči, * in biser altarja * ko jutranja
zarja * podoba Marije slovi.

5. In kedar spet maj pricveti, * kapeFca
ko vrtec diši, * altar ino stene * so vse raz-
cvetene, * da bolj se Marija časti.

6. Sem trikrat na dan pribežim, * Marijo
prav lepo častim; * do nje vse veselje * in
srčne 'mam želje, * za čast nje živim in
gorim.

457

7. Ko zarja zlati vse gore, * darujem
Mariji srce; * opoldan spet tečem * v kapelico
in rečem: * oh, prosi Marija za me!

8. Kdar solnce za goro beži * in ,, A ve
Marijo" zvoni, * vzdihujem: o mati, * tvoj ho¬
čem ostati * jaz, dokler ne zaprem oči.

9. Tako se Marija časti, * ko maj njene
slave cveti, * za grešne sirote * pa mati do¬
brote * pred sedežem Božjim kleči.

10. Le kliči nas, venčani maj, * k Mariji
nas kliči v svet’ raj; * da večno veseli * bi
slavo tam peli * Mariji, o Jezus, nam daj!

Šmarnica.

1. Ze prišla je spomlad vesela, * cvetica
se je razcvetela, * ki vsak jo ljubi, rad ima:

* prelepa bela šmarnica.

2. Pomladna cvetka ta razvija * vse cvetje
tebi, o Marija, * v češčenje tvoje vsa duhti,

* in k sebi vabi vse stvari.

3. Še mene kliče ta cvetica, * da k tebi
bližam se, Devica; * se ozri milo še na me, *
ozdravi revno mi srce.

4. Ti bodi moja ljuba mati, * pomoči
svoje mi ne krati; * kjer milost tvoja se žari,

* objema sreča vse stvari..

5. Devica, ti se mo usmili, * odkrij obraz
mi svoj premili; * da hodim tvojo pot, mi
daj, * naj k tebi pridem v večni raj !

458

Mariji inajnikovi.

1. O Marija, ti cvetlica, * šmarnica si
majnika, * lepa vseh cvetlic kraljica, * kar
jih celi svet ima. * Toraj tebi pesmi glasne, *
o Marija, se pojo, * slavo vi te vence krasne *
plete zemlja in nebo.

2. O Marija, zvezda jasna, * lepša kakor
solnce si, * vsa si sveta, vsa si krasna, *
polna Božje milosti; * solnimi žar ti krilo
daja, * zvezde tvoja krona so, * vsi svetniki
svet’ga raja * čast in slavo ti pojo.

3. O Marija, ti kraljica * z rajsko zarjo
venčana, * si brez madeža devica * mati svo¬
jega Boga, * Stvar čez vse stvari velika, *
zemlje in nebes gospa, * Božjih angeljev si
dika, * o cvetlica majnika.

4. O Marija, tak prepeva * slavne pesmi
sveti raj, * in vsa zemlja jih odmeva, * kedar
pride srečni maj. * Daj nam vredno te častiti,
* o Marija, rožni cvet, * nekdaj pa k Očetu
priti, * tebi večno slavo pet' 1

Vnebovzetje Marijino. I.

1. Danes je odprlo se sveto nebo, * vse
po nebesih veselo je b’lo, * angelji čast ino
hvalo pojo, * v sveti raj rožo Marijo neso..

2. Družba nebeška z največo častjo *
sprejme Marijo, kraljico svojo ; * Jezus objame
pa mater srčno, * pelje na sedež kraljevi v
nebo.

459

3. Sveta Trojica Mariji glavo * s krono
kraljevo ovenča lepo; * vseh devet korov
zapoje pa vmes * angeljsko pesem kraljici
nebes.

4. Lepo se jutranja zarja zlati, * lepo se
solnce rumeno blišči; * ali še lepše se prestol
svetli, * kjer zdaj Marija kraljica sedi.

5. V raju kraljuje ždaj mati čez nas, *
prosi Boga za otroke vsak čas; * vsmiljenje
sije ’z Marijnih oči, * srce ljubezni do nas
ji gori.

6. Kaj bi se treslo še revno srce, * kaj
hi oko še točilo solze? * Saj je Marija vsa
polna dobrot, * vsmiljena mati vseli revnih
sirot.

7. Tudi očetje in matere ve, * le ne to-
žujte čez križe svoje; * k roži Mariji tecite
tud’ vi, * ona vam križe polajšat’ želi.

8. Kaj pa ti grešnik nesrečni ječiš; *
šibe se Božje pravice bojiš? * Glej, pribeža¬
lišče grešnikov je, * mati Marija tud’ prosi
za te.

9. Tudi nedolžni 'maš dosti trpet’ * rev-
sčin, skušnjav in krivice na svet’; * pa ne
°bupaj, nikar šene boj, * vzdihni: Marija, na
strani mi stoj !

10. Kedar se bomo pa mogli ločit’. * ino
za vselej ta svet zapustit’; * takrat, Marija,
te prosino lepit. * pelji nas k Jezusu v sveto
nebo!

460

31 a rij a v nebo vzeta. II.

1. Gospa je postala, * bo tam kraljevala,

* kjer Sin nje živi.

Odpevek:  Moj duh iz telesa * z Marijo
v nebesa * povzdigni se ti.

2. Brez nje jaz na sveti * ne morem
živeti, * veselja več ni.

3. Oh, hudo ločenje! * Kdo da mi živ¬
ljenje, * kdo pomoč deli?

4. Če tud’ se ločila * je mati premila, *
nas ne zapusti.

5. Je mati skrbljiva, * gospa ljubeznjiva,

* za nas govori.

6. Otroke v težavah, * v skrbeh in skuš¬
njavah * vse rešit’ želi.

7. Ga hoče oteti, * kdor čisto živeti *
srčno hrepeni.

8. Srce polno sreče, * v ljubezni goreče,

* za njo pohiti.

Marija, mati brez madeža.

1. Domači vi znani in farmani zbrani, * le
vsi povzdignimo iz srca svoj glas: * češčena
kraljica, prečista devica, * brez madeža mati!
oglej se na nas!

2. Marija sprejemlji v nebesih, na zemlji *
zahvalo in slavo od svojih otrok! * črez nas
naj pa teče ljubezni goreče * in milosti potok
ti ’z maternih rok.

461

3. Smo grešniki ubogi v trpljenju, nadlogi,

* zato pribežimo pod tvojo pomoč; * Marija!
oh vsliši, solze nam obriši * in ljubemu Je¬
zusu nas priporoč’!

4. Glej, mati vzdihuje in oče daruje * ti v
•srečno zavetje otroke svoje, * da bodeš vodila
pred grehom jih skrila, * o ljubljena mati,
v deviško srce.

5. Glej vse zapuščene, sirote zgubljene, *
kam hočejo reve se neki podat’, * ko k tebi
devica, mogočna kraljica! *  Oh bodi, Marija
jim vsmiljena mat’!

6. Vesel solze vroče hvaležnosti joče. * ki v
stiski, bolezni, pomoč je dobil, * in vslišan bo
v sili, kdor k materi mili * skesan bo: Marija
pomagaj! zavpil.

7. O mati premila! tud’ nam si sprosila,

* da Bog- nas ni vdaril, se šiboj dozdaj ; *
Vse hudo odvrni, v svoj plašč nas zagrni * in
Jezusa nam za popotnico daj !

8. Kdar bomo zaspali, od tod se podali *
'n vzeli od znancev, prijatlov slovo, * o Jezus,
Marija! vidva tovaršija * spremljata dušice
k Očetu domo!

Presladko srce Marije.

1. O Marija, srce sveto, * je do nas lju¬
bezni vneto, * polno Božje milosti, * polno
lepih čednosti! Odpevek:  Naj, Marija, petje
Moje * hvali sladko srce tvoje, * kar se giblje
'ti živi, * naj te hvali in časti!

462

2. Čisto srce za se zbrati, * v njem pri¬
jazno stanovati * litel je Stvarnik vseli reči,
* vlil je v nja nebes dari.

3 .  Sveto 'srce se je vnelo, * za Boga je
vse gorelo, * ni ljubilo druzega, * ko Gospoda
samega.

4. Blago srce ino milo * nas otrok ni po¬
zabilo, * dobrotljivo je za vse, * prosi za nas
grešnike.

5. Krotko srce je trpelo, * je britkosti
kopernelo, * ko je nosil ljubi Sin * težo smrt¬
nih bolečin.

6. Sladko srce zdaj kraljuje, * se v ne¬
besih veseluje, * z Bogom svojim sklenjeno, *
nam v pomoč pripravljeno.

Sladko ime Marijino.

1. Marija, o sladko ime * jo tvoje, mati
in devica, * stvarem gospa, nebes kraljica, *
napolni z upanjem srce; * Marija, o sladko
ime!

2. Marija, o sladko ime, * si nam Zve¬
ličarja rodila, * nebeška vrata odklenila; *
odrešeni te vsi easte, * Marija, o sladko ime!

3. Marija, o sladko ime, * si mati milosti
nam dana, * pomoč kristjanov imenVana; *
v potrebah tebi se zroče, * Marija, o sladko ime!

463

4. Marija, o sladko ime! * Ti sprosiš
grešnim spokorjenja, * pred Bogom milim od-
puščenja; * v skušnjavah k tebi pribeže, * Ma¬
lija, o sladko ime!

5. Marija, o sladko ime! * Ko nam
ločenje se oznani, * nam ti stojiš zvesto na
strani, * oči mrtvaške otemne, * Marija, o
sladko ime!'

Romarska.

1. 0 sveta planina (gora prelepa), kak
srečna si ti, * ker cerkev na hribcu visokem
stoji, * Marija kraljica se v tronu svetli, * in
Jezusa v rokah drži.

2. Ko jutranja zarja razsvetli nebo, * ko
žarki od solnca na cerkev lijd; * Marija,
Marija, kak lepo je to; * Marija češčena
naj bo!

3. Na sveto to goro res strma je pot, *
pa srečen, o romar, je semkaj tvoj hod; * Ma¬
lija ti roko podaja nasprot, * in varno te vodi
povsod.

4. Ko prideš ti romat, naj bode ti mar, *
Bogu in Mariji zročiti se v dar; * opraviti
spoved ne žabi nikar, * ko stopiš pred Božji
altar.

5. Kdor vredno bo mater Marijo častil, *
m grehov v življenji se bo pokoril, * kdor
dobro bo delal, in ne več grešil: * Marijno
pomoč bo dobil.

464

6. Oh, kedar ])Oslednja nam ura doni,' *
in zapremo svoje telesne oči, * Marija, ko duša
telo zapusti, * usmiljenja prosi nam ti!

7. Zdaj bomo pa pesem sklenili svojo, *
Boga in Marijo prosili lepo: * da srečno s te
gore bi prišli doino, * živeli do smrti sveto.

8. O Jezus, ti blagoslov sveti nam daj, *
in v svoji ljubezni potrdi nas zdaj, * kot
ovčice svoje nas vodi vselaj, * in vzemi nas
k sebi v svet raj !

Sv. Jožef.

1. Sveti Jožef, rodovine * Davidove biser
zlat, * krona svoje domovine, * tebi hočem
čast dajat’. * V Nazaretu zaslovelo * tvoje je
ime veselo; * v zarji čistosti gorelo * tvoje
lepo srce je.

2. Bela lilja razcvetela * se iz tvoje pa¬
lice, * in Marija je objela * čisti ženin, v
zakon te. * Prava luč na svet prisije, — *
Jezus Bog, in Sin Marije; * te presvete tovar-
šije * si bil ti rednik izbran.

3. Glej, Sin Božji, kralj stvarjenja * hoče
biti tvoj otrok, * stvarnik tvoj in Bog živ¬
ljenja * prosi kruha 'z tvojih rok. * Pa vrt¬
nice ni brez trnja * ne človeka brez trpljenja;
* teža revnega življenja * je grenila ti srce.

465

4. Alj po dežju solnce sije * še enkrat
tako lepo; * v rokah Jezusa, Marije * si za¬
spal tud’ ti sladko. * Zdaj svet Jožef tam po¬
tiva, * in veselje večno vživa, * kjer je sreča
nevenljiva * in nebeška luč gori.

5. Mi v nadlogah pa na sveti * milo še
solzimo se, * sveti Jožef, pri Očeti * prosi za
nas grešnike.! * Bodi naša tovaršija, * kedar
smrt nam ude zvija: * Jezus, Jožef in Marija,

bodi pa naš slednji glas.

Sv. Alojzij.

1. Svet’ Alojzij, limbar beli, * angeljček
nedolžnosti, * tebi pojemo veseli * pesem slave
in časti.

Odpevek:  Vsi ponižno pribežimo * k an-
gelju nedolžnemu. * daj da milost zadobimo *
služit’ Bogu večnemu.

2. Ti si vreden naše hvale, * velik, ču¬
dežen svetnik, * blage duše so spoznale, * da
S skrivni mučenik.

3. Prej, ko mati te rodila, * bil si rojen
z a nebo; * v mlado srce ti vsadila * je de¬
jstva lilijo.

4. Zvesto si Marijo ljubil, * s cele duše
Pa Boga, * da bi čistosti ne zgubil, * v red si
stopil Jezusa.

5. Tam z molitvo in čuvanjem * svet
Alojzij, si slovel, * z bičem, postom, zataj¬
ujem * svoje telo pokoril.

Družb. bukv.

30

466

6. Dim in pena vsa bogastva * so ti bila
te zemlje, * le po vencu veličastva * hrepe¬
nelo je srce.

7. Kakor pa v ljubezni sveti ' x  gorel za
Boga si ti; * hotel si v ljubezni vmreti, * v
dar se dati za ljudi.

S.  Gremo, gremo zdaj v nebesa, * mirno
z rečeš za slovo, * duša tvoja pa ’z telesa *
gre med trumo angeljsko.

9. Svet’ Alojzij, za device * in mladenče
prosi zdaj, * da obranijo cvetice * si devištva
vekomaj.

10. Svet Alojzij, ne pozabi * nikdar nas,
te prosimo, * k Bogu večnemu nas vabi * in
k Mariji gor v nebo.

Deviški stan.

1. Ljubi bratje ino sestre, * srečen je
naš samski stan; * še srečnejši stan device,

* če je lepo varovan.

Odpevek:  Vsi ponižno pribežimo *  mi k
devici rožnati, * naj da milost zadobimo *
varvat’ liljo čistosti.

2. Imeniten svet je zakon, * kar svet
Pavel govori; * imenitnej še dovištvo, * kai'
nas Jezus sam uči.

3.  Kar je solnce čez vse zvezde, * kar
čez svinec je zlato; * to so čisti mladi fantje,

* to device čiste so.

467

4. Kakor angelj od človeka * po lepoti
loči se ; * tol j ko lepše je devištro * od lepote
zakonske.

5. Imenitnosti in časti * nima toljko celi
svet, * kakor vseh devištvo krasi, * svete
cerkve žlahtni cvet.

6. Kdor deviško čistost varje, * je po¬
doben angeljem, *  angelji so mu tovarši, *
in prijatelj Jezus sam.

7. Temu je Marija mati, * duša hči Ma¬
rijina; * čista duša in nedolžna * je nevesta
Jezusa.

8. Kdo l)o gledal tako blizo * nekdaj
svojega Boga, * kakor fantje in dekleta, * ki
so čistega srca? .

9. Da si ravno izprhnelo * tud' deviško
bo telo; * veličastno in veselo * čes vse druge
vstalo bo.

10. Lepo sije svetlo soluce, * luna v noči
mila je; * lepše kakor solnce zlato, * bodo
duše svetle se.

11. Solnce bode otemnelo, * luna ino
zvezde vse; * pa devištvo bo cvetelo * tam
v nebesih večno še.

12. Tam device vse vesele * pri nebeš¬
kem ženinu * bodo novo pesem pele * troje-
dinemu Bogu.

30 *

468

Devica.

Marija, devica devic * je v raju na božji
desnic’; * k Mariji so vzete * device vse svete:
* Devica dem zmiraj ostat’.

2. V devici je sveti Duh zdaj: * bo
raju nad angelje kdaj ; * to priča Marija,
in sveta Lucija: * Devica čem zmiraj ostat’.

3. Danica čez zvezde je vse, * tud’
raju deviško dekle * v nebesih kraljuje,
se v Bogu raduje: * Devica čem zmiraj ostat’.

4. Kar bela je lilja pri nas, * devica
tam večni je čas, * pri Bogu v veljavi, * v
nebeški je slavi: * Devica čem zmiraj ostat’.

5. Le d’vica v nebesih povsod, * za
. jagnjetom Jezusom hod’. * Prepeva vesela *

gospodova dela: * Devica čem zmiraj ostat’.

6. Kjer drugi nevarni je spol, * se znajti
jaz nočem nikol’; * boga bi žalila, * in čistost
kalila: * Devica čem zmiraj ostat’.

7. Najlepše pač sama živim, * nad Jezu¬
som se veselim. * On v me se ozira, * me z
gnado podpira: * Devica čem zmiraj ostat’.

8. Kaj maram za tebe, o svet? * Ti
hočeš le čistost mi vzet’! * Raj’ dam se
umoriti, * ko čistost zgubiti: * Devica čem
zmiraj ostat’.

9. Devica Oecilja zapoj * na orgije pre¬
lepo z menoj, * da čistost čem branit’, * ne¬
dolžnost ohranit’: * Devica čem zmiraj ostat’.

10. Dekleta! živimo lepo, * in Jezusu
dajmo roko; * on venca device * v nebeške
kraljice: * Devica čem zmiraj ostat'.


> * > *

469

Križevska družba.

1. Prelep vrtec vidim stati, * s cvetjem
čednosti nas’jan, * lesketa se v zarji zlati, *
s svetim navkom okopan; * in cvetlic prelepo
cvetje * je pobožnih duš zavzetje; * vrt je
križu posvečen * in Mariji izročen.

2. Vrtnarica, o Marija ! * vrta ti si raj¬
skega, * s tvoj’ga srca se razvija * sveta družba
križevska. * Oj le v vrtec pritecimo * in k
Mariji pribežimo, * lepih rožic si nabrat * za
deviški venec zlat!

, 3. Tako lope ni cvetlice, * kakor bela

lil ja je; * lepše pa ko luč danice * čista
duša vtrinja se; * tisoč, tisočkrat je srečna, *
tam jo čaka krona večna, * kjer nevesta Je¬
zusa * z liljami bo venčana.

4. Lepo cvete tud' vrtnica, * roža sramež¬
ljivosti; * pa še lepša si, devica! * v zlatih
letih mladih dni; * če ti z lil jo cvet vrtnice
* rudeči nedolžno lice, * angeljcem podobna
si * v zarji svete čistosti.

5. V trnja se vijolca skriva * pred ošab¬
nostjo sveta, * tak ponižna, sramežljiva * bodi
tudi deklica! * O ne boj se, če sovraži * svet
te, kolne ino draži. * saj te Jezus, ženin svet,

hoče za nevesto 'met’.

6. O zatorej oklenimo * svefga križa se
zvesto, * in 7 veseljem sc vvrstimo * v sveto
družbo križevska! * In Marija vrtnarica * bodi
naša priprošnjica, * da nas Jezus vsinili se, *
'n zapiše med svoje!

470

7. V petdeset devetem leti * je zasvital
srečen čas, * da so papež Pij deveti * nam
poslali sladki glas: * Ob vseh Svetkih Jezu¬
sovih, * in Marijinih godovih * zadohi od-
pusteke, * kdor se skesano spove.

8. Nas ogreti za Marijo * in do križa sve¬
tega, * še odpustek podelijo * enkrat mesca
vsakega: * Kedar smo podučevane, *jin pri
božji mizi zbrane * sklenemo se z Jezusom,
* svojim ljubim ženinom.

9. Kje še lepši vrtec cvete? * kje cvet¬
lice lepše so? * Z njih si duša venec plete *
za nebeško svatovš’no; * vsmiljen’ Jezus in
Marija * sta pa njena tovaršija, * tukaj že na
zemlji zdaj * ino enkrat v svetem raj’.

10. Stojaj, stojaj, vrtec zlati, * vrtec družbe
križevske! * V tebi hočem rož’ce brati * in
si venčati srce; * dokler luč življenja sije, *
hočem biti hči Marije * in nevesta Jezusa, *
moj’ga ljub’ga ženina!

Dekliška.

1. Že od nekdaj sem ljubila * vse dišeče
rožice, * z rož’cami sem si igrala, * spletala
si venčeke. * Če vrtnice sem dobila, * nageljce,
vijolice, * sem jih v venčeke povila * zraven
tud’ še lilije.

2. Zmed vseh rožic, kar jih raste, * lilije
najraj’ imam; * lilije mi vsake čase *
kažejo, kar v srcu imam. * Čista moram
bit’ nevesta * ženina nebeškega, * tud’ Mariji
D’vici zvesta, * ki je vselej čista b’la.

471

3. Jezus, ženin moj, presveti * čisto ljubi
le srce, -* čiste hoče le imeti ' x ' enkrat k sebi
deklice. * Tam pred tronom bodo stale. * v
belo vse oblečene, * z Jezusom se sprehajale,

* z dVištvom vse ogrnjene.

4. Stan prelepi, stan dekliški, * ti me
vselej zvcseliš! * Prstan zlat, venček nebeški

* ti dekletom pridobiš! * Oh jokaite — le jo¬
kajte, * zapeljane deklice, * ne cveto več —
le jokajte, * za vas žlahne rožice.

Misijonska.

1. Srečni in zlati čas svet’ga misjona, *
o da smo včakali tudi ga mi! * Milosti svoje
iz večnega trona * svojim otrokom zdaj Oče
deli. * Duša krščanska, sedaj se potrudi, *
svetega časa nikar ne zamudi.

2. Ljudstvo, o ljudstvo izdrami se ’z spa¬
nja, * dnevi zveličanja zdaj so za te; * zdaj
,je čas tvojega obiskovanja, * da bi spoznalo,
kaj v srečo ti je! * Tak še zdaj vsmiljeni
Jezus vzdihuje, * ko se na sveti misjon
ogleduje.

3. Pridite zato vi, starši krščanski, * tukaj
si zlajšali hote srce, * težke dolžnosti in križi
vsakdanski * stiskajo vas, in otroci skrbe. *
Kaj bi storili, kak prav bi ravnali, * v svetem
misjonu to bote spoznali.

4. Vi gospodarji in ve gospodinje, * ostra
na sodbi bo tudi za vas; * brž obrnite sem

472

svoje stopinje, * hitro poteče ta z volj eni čas. *
Kako skrbite, kak modro hišujte, * -sebe in
svoje zveličat’, tu čujte.

5. Pridi, krščanska mladina, ti tudi, * sini
in hčere in posli še vi; * v zanjke dobit’ vas
svet spačen se trudi, * bodite srčni, da vas ne
vlovi. * Oh, poslušajte glas svefga misjona,

* vojska je kratka, alj večna bo krona.

6. Teci k misjonu zagrešena duša, * gnade
studenci zdaj tukaj teko, * tukaj zastarani
greli se odpušča, * glej spovednico, poklekni
pred njo. * Rane skeleče se tukaj celijo, *
žalostna srca se tu ohladijo.

7. Oh, ne zamudi, krščanska dušica, * z
Bogom se spravit’, glej, dans je tvoj čas, *
dans se vtolažit’ da Božja pravica, '* jutre je
lahko že sodba za nas. * Danes je lahko še
vse pridobljeno, * jutre prepozno in vse za¬
mujeno.

8. Glej, jaz sem blizo, sam Jezus nam
kliče, * kdor me dans išče, on našel me bo;

* kdor se pa danes od mene porniče, * bode
me iskal, pa našel težko. * Zato Gospoda zdaj
zvesto iščimo, * svefga misjona kar ne za¬
mudimo.

1). Kar pa obetamo, zvesto držimo; * gola
•obljuba saj nič ne velja; * vsmiljen’ga Boga
goreče prosimo, * da stanovitnosti milost nam
da. * Oh, naj spominja in vselej nas vodi *
znamnje misjonskega križa povsodi!

473

Pri pogrebu križevske deklice.

1 .  Čujte sestre! čujte bratje, * poslušajte
prav zvesto, * kako jemlje v hladni zemlji *
mlada deklica slovo.

2. Dobro ste jo vsi poznali, * in jo I.
klicali, * po pravici spoštovali * zavolj njene
pridnosti.

3. ** let je komaj stara, * pa je morala
umret’; * kakor rož’ca čisto mlada * morala
je v večnost it’.

4. »Slovo hoče še jemati * rajna sestra
dans od nas, * mrzlo roko nam podati, * nam
povedat’ mili glas.

5. Srečno, srečno, ljubi oča! * pravi milo
vaša hči, * srečno, srečno, mama zlata! *
rajna I. govori.

6. Kar z menoj ste pretrpeli, * naj povrne
Jezus vam! * Bog daj, da bi tam objeli *
svojo hčer na sodni dan.

7. Tudi sestre, vas objamem,'* v duhu
Vas poljubim zdaj; od vas lepo slovo vzamem,
* vidimo se v svetem raj’.

8. Spomnite se sestre vaše, * vam v spo¬
minu naj živim! * Pri daritvi svete maše * vašim
prošnjam se zročim.

9. Oj dekleta, ve vrstnice * mojih zlatih
mladih let! * kmal’ mi hote tovaršice, * zginil
ho vaš rožni cvet.

10. Bila sem tud’ jaz vesela, * sem želela
vživat’ svet; * kakor rož’ca sem cvetela * v
zarji svojih mladih let.

11. Danes pa že truplo gnije * v krila
črne zemlje spi, * kamor solnce ne prisije, *
belega več dneva ni.

12. Torej srečno, ljubi moji! * ki ste
sem me spremljali, * in prosili duši moji *
ljubi mir pri Jezusi.

13. Zdaj pa, sestre! se ločimo, * ve od
mene, jaz od vas; * za zveličanje skrbimo, *
to je rajne I. glas.

Tolažnica.

1. Blagor duši, ki nedolžna * zapustila
je ta svet; * ker je bila vsa pobožna, * Bog
jo če pri sebi ’met’.

2. Kakor lepo, liljo belo * Bog nedolž¬
nost presadi; * kratek čas je vse trpelo, * v
svetem raju zdaj cveti.

3. Tam vročina več ne peče, * ne pre¬
biva tamkaj mraz; * ni britkosti tamkaj žgeče,

* le veseli mirni čas.

4. Tam med angelji vesela * zdaj pred
Jagnjetom stoji, * kjer bo njemu pesem pela

* večne hvale in časti.

5. Solze tamkaj ne preliva * izveličano
oko; * le veselo srce vživa, * kar še ni ob¬
čutilo.

6. Med izvoljene je vzeta, * ker ta svet
je vreden ni; * je med angelje vsprejeta, *
da je greh ne pogubi.

475

7. Vse trpljenje konec vzelo, * vsaka
žalost tam je proč; * smrt zgubila svoje želo,
* nima tam oblasti noč.

8. Srečna duša tamkaj hodi * po cvetlicah
večnosti; * vsmiljen Jezus jo zdaj vodi * v
vrtu svoje milosti.

9. V svetem raju se sprehaja, * nam na¬
proti se smeji, * svoje roke nam podaja, *
ino k sebi nas želi.

10. Le si srce ohladimo, * naj oko se
razjasni; * eno samo le želimo, * da bi se
spet videli.

11. Ljubi Oče, daj živeti * nam pravično
tukaj zdaj, * in z otrokom (z mladenčem
— devico) daj prejeti * tamkaj vsem pre¬
srečni raj !

Veselica mrtvih.

1. Kedar nekdaj v hladni zemlji * bo
minula moja noč, * spet bo k novemu živ¬
ljenji * me zbudila Božja moč.

2. Naj si truplo konec vzelo, * vera mi
spričuje to, * vekomaj ne bo trohnelo, * Je¬
zus ga obudil bo.

3. Jezusa so pokopali. * alj od smrti je
on vstal; * tak mi tudi bomo vstali, * to ob¬
ljubo nam je dal.

4. Kaj bi se še smrti bali, * saj je smrt
premagana; * le en časek bomo spali, le
do dneva sodnega.

476

5. Nekdaj glas Odrešenika * nas iz
zbudil bo, * peljal bode pred sodnika
dušo in telo.

6. Zdaj v Gospodu jaz položim *
trudno truplo spat; * daj mi Jezus,
prosim, * le veselo zopet vstat’!

groba

našo

svoje
to te


J  > 'J J ) 1  J,'- J> (  'J J ') H ‘J ■>) D J 'J [  ji »i ! '-j ' J  .*■ =?

Nauki za dekleta.


Berite jih posebno takrat, kedar ne utegnete iti
k nauku.

1. Hočeš poštena ostati in preljubo rožo
svete čistosti ohraniti, premišljuj rada in več¬
krat, zakaj te je Bog vstvaril. Samo za to,
da bi njega ljubila, njemu služila in enkrat v
nebesa prišla, da bi modro živela, in sveta in
čista bila na duši in na telesu. Ge tvoje srce
ljubi kaj druzega, kakor Boga; če tvoje oči,
tvoj jezik, tvoja ušesa, roke ali noge služijo
kakemu drugemu, kakor njemu, si nezvesta
božja dekla, nisi na pravem potu.

2. Ne pozabi nikoli pričujočnosti božje.
Bodi sama ali v druščini, doma ali na potu,

• božje oko je nad teboj, pred njim se ne moreš
•skriti. Če si tudi sama, si zaprta, si v postelji
a li pod odejo, Bog vidi tvoje oči, kamo jih
°brneš, vidi tvojo roko, kamo jo deneš, vidi
ivoje najskrivniše misli in želje. Riba, kamor

478

se obrne, -— v vodi je; ptica, kamor leti. —
v zraku je; in ti, kamor greš in kjer si, —
v Bogu si, v njem se giblješ in živiš. Bodi
torej sramežljiva, in imej svet strah pred pri-
čujočnostjo božjo, pa tudi sama pred seboj.

13. Ne pozabi nikoli svojega ljubega an-
gelja variha. Tvoj zvesti prijatelj je: po dnevu
te spremlja, po noči pri tvojem zglavju stoji
in svojo roko nad teboj drži. Ko zaspiš, — on !
te odene; ko se zbudiš, — on te vzdigne. Si.
vesela, — on se s teboj < veseli; si žalostna,
on ti srce hladi. Imej ga torej v veliki časti, ne
žali ga, ne zapodi ga stran od sebe s svojim-
slabim zadržanjem. Priporoči se mu posebno
zjutraj, ko vstaneš, in zvečer, ko greš spat;
zakaj dekle brez angelja variha je še v večih
nevarnostih, kakor slepec brez palice, še prej
v jamo {Tadc.

4. Spomni se večkrat, kako draga in ko¬
liko vredna je tvoja duša. Zavoljo tvoje duše
je Jezus prišel na svet, se je trudil tri in tri¬
deset let, in je umrl za njo in svojo kri prelil
do zadnje kapljice. Ako dušo zveličaš, bo vse
prav; ako dušo zgubiš, bo vse zgubljeno.

5. Premišljuj rada, kako kratko je tvoje
življenje, kako dolga je večnost. Tvoja leta
se raztekajo kakor voda, nikdar več jih ne bo
nazaj. Vsak dan, vsako uro in minuto si bliže j
groba, bliže smrti — kmalu boš spala v *
hladnji zemlji, kmalu se znašla v dolgi več¬
nosti, iz katere te ne bo več nazaj. Večno boš
srečna, ali pa večno nesrečna. Preteklo bo toliko
jezer let, kolikor je peska, listja in trave na

479

zemlji, kolikor je zvezd na nebu in kapljic v
morju, od večnosti pa ne bo ne ena ura pre->
tekla — kakor dolga je danes, tako dolga bo
takrat. Oj večnost! večnost!

6. Ljubi Jezusa, Zveličarja svojega iz
celega srca, ljubi ga vse dni in vse ure svo¬
jega življenja, in bodi vesela, da ga smeš
ljubiti. Oe njega ne boš ljubila, po njem ne
želela, boš kmalu zašla, boš želela po neči-
merni obleki, po dobri jestvini in pijači, po
nespodobnem razveseljevanju, po drugem spolu.
Crv nečistosti te bo začel glodati in spodjedati,
in padla boš kakor drevo, kateremu se kore¬
nina odseka, in podrtija po tebi bo velika.
Hočeš torej biti prava nevesta, moraš Jezusa,
svojega ženina in njegovo življenje in trpljenje
ven in ven imeti pred očmi in v srcu, kakor
tista pobožna dekla, katera sama o sebi
takole pripoveduje:

Moja prva misel zjutraj, ko vstanem,
je moj Jezus, ki je iz ljubezni do mene umrl.
Ko se oblačim, mislim na sramotno obleko, s
katero ga je Herod oblekel in za norega spo¬
znal. Ko si predprt opasujem, mislim na vrvi,
s katerimi so njega kakor razbojnika zvezali.
Ko se obuvam, si mislim, da moj Jezus čevljev
nikdar ni nosil, dasiravno je storil toliko trdih
potov. Ko se češem in opletam, mislim na nje¬
govo trnjevo krono, kako ga je bodla. Ko
grem v cerkev k sveti maši, se mi dozdeva, da
grem na goro Kalvarijo, kjer je bil križan.
Ko hišo pometam, mislim, kako so Jezusa bičali,
kako po ječah vlačili. Ko ogenj, narejam,

480

prosim Boga, naj bi v meni prižgal ogenj
svoje ljubezni. Ko piskre k ognju pristav¬
ljam, mislim na svetega Petra, ki je svojega
Gospoda zatajil,, ko se je na dvorišču pri
ognju grel. Ko drva nosim, si mislim, da Je¬
zus je težki križ nesel in trikrat pod njegovo
težo padel. Ko grem po vode, si mislim, kako
so Jezusa vlekli čez potok Cedron. Ko nož. v
roke vzamem, mislim na sulico, s katero so pre¬
bodli njegovo desno stran. Ko drva na ogenj
devljem, se spominjam ognja, ki gori v peklu.
Ko jed na mizo nesem, mislim na presveto
rešuje Telo, ki je jed naše duše. Ko pijem,
mislim na kis in žolč, katerega so Jezusu na
križu ponujali. Ko pomivam, prosim Jezusa,
naj bi me očistil vsega, kar je ostudnega na
meni. Ko postiljam, si mislim, kako trda po¬
stelja bila je križ, na katerem je Kristus
umiral. Ko se na večer razpravljam, si mislim,
kako neusmiljeno so trgali Jezusu oblačilo z
ranjenega života, na katerega se je bilo že
nekoliko prisušilo. Ko se v posteljo vležem, si
mislim, kako bo z mojo dušo, kedar bodo moje
truplo položili v hladni grob. — Vidiš! tako
delaj tudi ti.

7. Idi rada k sveti maši, če le količkaj
moreš; zakaj veče časti Bogu ne moreš ska-
zali, kakor če si spodobno in v Bogu zbrana
pri sv. maši. Posebno veselje pa imej, če
smeš prav pogosto Jezusa v presv. rešujem
Telesu prejeti. Kar je zlato solnce zemlji, to
je ljubi Jezus tvoji duši. On te razsvetljuje,
on te ogreva in ti daje potrebno toploto. Zemlja

brez solnca, kako žalostna bi bila! vse bi
zmrznilo — in dekleta brez Jezusa, brez več¬
kratnega sv. obhajila, oh kako mrzla so za
vse, kar .je svetega in božjega; njih čistost je
kakor zimska roža na oknu, ki pri prvi sapi
zgine. „ K sv. obhajilu bi šla“, je rekla neka
sv. devica, „ko bi imela skozi ogenj in plamen
iti“. — Poklekni tudi rada pred altar, na ka¬
terem je Jezus v presv. rešnjem Telesu pri¬
čujoč. Počasti ga; povej mu, kako ga ljubiš;
prosi ga, naj ti pomaga v potrebah tvojih.
Reci mu: Jezus, moj Jezus! resnično
verujem, da si tu pričujoč. Molim te,
ljubim te. Ves si moj — oh, usmili
se mene! Polena sem in polna ran; ti
ni e 1 e h k o o z d r a v i š. R e v n a s e m, v sega
mi manjka; ti nie lehko obogatiš.
Lačna, žejna sem; daj mi piti od
svoje žive vode, nasiti me s svojo
sveto milostjo. Oh, Jezus! tvoja sem
in tvoja ostanem — živa in mrtva.
Amen.

H. Moli rada, premišljuj pogosto, kar sve¬
tega bereš ali čuješ na prižnici ali v spo¬
vednici. Oreš sama po poti, navadi se, da boš
na tihem molila; in da se preveč ne raztreseš,
tudi na delu svoje oči v duhu večkrat obrni
na Jezusa, kakor bi ga videla pred seboj.
Tiidi je dobro, ako želišz branega duha ostati,
da večkrat čez dan s kakim kratkim vzdih-
Ijejem svoje srce k Bogu povzdigneš. Reci, po¬
stavim: „0h. moj Jezus, ti moj dobri

pastir! razsveti, očisti, vodi me!“

31

Družb. bukv.

482

Ali.:  -„Duša moja! kje so tvoje mi sli V-

— le kvišku, kvišku se oziraj!“ Ali:
„Moj Bog'  in moje vsc!“ Mi:  „0 moj
Jeztis! da bi te pač nikoli ne raz¬
žalila!"

9. Boj sc greha; zlasti kar je - zoper
■deviško čistost, se boj bolj kakor strupenega
gada. Ne dovoli ne v mislih, ne v pogledu,
ne v dejanju, kar je zoper sveto sramežljivost,
in ne pozabi, da tvoje deviško telo je tempel
svetega Duha, da tvoje srce je živ tabernakelj,
v katerem Jezus s svojo sv. milostjo prebiva.

— Sv. Cita je hlapca za uho udarila, ko je
hotel njo. poljubiti, in mu pretila, da bo 'go¬
spodarju povedala, če je ne pusti v miru. In
res! mir je imela. — Dekleta! zapomnite si,
da hudo je, od hudiča obsedena biti, vendar
še desetkrat hujše, v nečistem znanju živeti.
Nečistnica, pravi sv. pismo, bo kakor blato na
cesti pomandrana, in kakor prah pred vetrom
bo zginil njen spomin. Nečisto dejanje je de-
vištva pogreb.

Poslušajte, kako je pisal svoje dni Mi¬
lanski škof, sv. Ambrozij, zapeljani deklici:
„Ko boš moje pismo zagledala, mislila boš,
od kod je to pismo! kdo neki mi piše? Piše
ti tvoj nekdanji pastir; on piše svoji zgubljeni
ovčici, on piše tebi, ki si tolikanj usmiljenja
vredna, in si zgubila ime in čast device. Kje
hočem začeti? kje hočem končati? kako ti
prav živo popisati tvojo sedanjo nesrečo? Ali
bi ti popisoval milosti, katere si zgubila, ali
bi te miloval in žaloval nad škodo, v katero

483

si zabredla V Bila si devica v raju Gospodovem,
bila si nevesta nebeškega ženina. Jezusa Kri¬
stusa, bila si prebivališče svetega Duha, bila
si lepa lilija v vrtu nebeškem; in ker ti toli-
krat rečem: bila si, — te že ta beseda sili,
ravno tolikrat vzdihniti, da nisi več. kar si
bila. Bila si v cerkvi, kakor golobček, kateri
ima zlate in srebrne peroti, bila si rožica med
deklicami, bila si kakor svetla in leskeča
zvezda v roki Gospodovi; in ni sc ti bilo bati
ne vetra ne oblakov, kateri bi te zamegli, omra¬
čiti ali zakriti. Ob, kako ljubeznjiva si bila!
bila si na 'zemlji, kakor angeljček božji.

Pa oj in oj! kakošna sprememba je zdaj
pri tebi! — Iz device božje si postala nesram¬
nica hudičeva, iz neveste Jezusove nevesta sata¬
nova in nesnaga zavržena — iz ternpla Go¬
spodovega si postala hlev gnusobe, iz prebiva¬
lišča sv. Duha bajta hudičeva, in si bila prej
vrla roža, zdaj si suh in črviv štor. Poprej
si kakor golobček brez straha okoli letela,
zdaj pa se moraš sama sebe sramovati, in če
te. kdo pogleda, se skrivati kakor sova. Ki si
poprej zavoljo ’ svoje čistosti kot najčistejše
zlato se lesketala, si zdaj zaničljiva postala
kakor blato na cesti. Ki si bila poprej svetla
zvezda v roki Gospodovi, si zdaj kot iz neba
padla in v črno oglje spremenjena. Gorje
tebi, reva! gorje ti, ki si toliko milosti in časti
v tako kratkem času zapravila v nesramni
sladnosti“. — Vidite, dekleta! kaka nesreča
za vsako, ki svojo čistost zapravi in se ne¬
čistosti vda.

31 *

484

10. Beži, ko se nevarnost ali skušnjava
bliža, in ne pozabi, da čeravno je tvoja,*volja
dobra, je vendar meso le slabo. Marija se je
ustrašila, ko je ang-elj prijazno jo pozdravil,
ko je videla, da je sama ž njim. kakošen
Strah še le bi jo bil obšel, ko bi bil angelj
bliže stopil, ko bi bil hotel njo prijeti, objeti
ali poljubiti! — Posnemaj jo tudi ti, in vama
bodi. Ge boš z moškimi rada se norčevala,
trgala, cukala ali ž njimi se metala, če boš
morebiti celo po noči jih k sebi puščala, boš
kmalu smrtno rano dobila, ki se ne bo zacelila
več. Posebno skrbljivo pa se ogibaj tistih
nesramnežev, ki kakor hudi psi nad vsako de¬
klino lajajo, in svoje smrdljive prste po njih
stegajo — ne daj jim lepe besede, ne prijaz¬
nega pogleda, in žc od deleč glej, kako se jih
boš ognila.

Dekleta! nevarnosti na svetu je toliko za
vas, da me srce zaboli, ko zmistim na vašo
slabost. Greste v mlin, v prodajalnico; greste
na gostijo ali po noči k mrliču; vas spravijo
na semenj, na kak shod ali božji pot; pridejo
k hiši vojaki ali rokodelci; ste same na potu,
ste v bosti, ste v službi ali celo v domači hiši,
če ste same doma, malokedaj je za vas brez
skušnjav.

Spomladi pri kopi v vinogradih, •— med
kake jastrebe pridete včasi! po letu pri
mlačvi na skednjih; pri košnji, posebno po
rovtih in planinah ; na jesen, ko se proso mane,
turšica kožuha ali lan tare; po zimi pri preji,
ko se po hišah snidete; povsod so nevarnosti-

485

Nevarnost je že pri delu, posebno pri ponoč¬
nem delu; ker satan ima povsod kakega po¬
magača, ki mu v rog trobi in v vaših mehkih
srcih podpihuje in vžiga ogenj nečistosti. Ne¬
varnost je pa se veča, če po noči domov greste
ali tam ostanete, in nimate varnega kraja,
kjer bi ležale. Dekleta! za božjo 'voljo vas
prosim, ne podajajte se same v nevarnost; če
pa ni drugače, da se je ogniti ne morete, ne
prestrašite se preveč in srca ne zgubite —
nihče vam vzel ne bo, kar same nočete dati.
Le kvišku vzdignite svoje srce, na Jezusa in
Marijo zakličite in zmagale hote — z vami je
Bog, z vami je Marija, z vami so vsi nebeški
duhovi. Bodite pa tudi modre in razumne,
držite skupej, ki ste še poštene, in potegujte
se ena za drugo. Ne pustite, da bi katera
sama po noči hodila ; ne pustite, da bi v ne¬
varni hiši sama prenočevala — ali jo sprej¬
mite., ali seboj vzemite — ali pa naj katera
druga pri njej ostane. Ne pozabite, kar vam
povem: Hujša ko je vojska, lepša je krona,
in tista, katera ostane pridna, poštena in sra¬
mežljiva, je več kot zlata vredna, je vredna
nebeškega raja.

11. Glej, da se nikoli preveč ne naješ
in ne napiješ, ker to je škodljivo za truplo in
za. dušo, in nikoli svojega želodca toliko ne
obloži, da bi ničesar več užiti ne mogla. Po¬
sebno pa, Bog te varuj, da se ne upijaniš.
Brd, da ni lehko gršega, je pijanec, vendar
čez vse grdo je pijano dekle; kako bi ono
čisto, kako zramežljivo bilo, ker morebiti še

svojega srama ne pokrije? Ne bodi kakor
tista fantovska dekleta, ki se pri vratih, pri
oknih ali na voglih tako dolgo nastavljajo in
ponujajo, dokler jih kdo v krčmo ne zakliče
ali potegne — taka sama sebe obsodijo. Sv.
pismo pravi: „Ne glej na vino, ko je

rumeno, se v kupici lesketa in milo
po grlu teče, poslednjič pa v gr i zn e
kakor modras, in svoj strup po tebi
razlije 11 .. Da, v resnici! vino, dasiravno
nima zob, vendar marsikatero dekle vgrizne
tako, da se ji milo stori, kolikorkrat se spomni
na to, kar je storila v pijanosti.

12. Ge te malovredni ljudje zavoljo tvo¬
jega devištva za neumnico imajo, če te zasme¬
hujejo zavoljo tvoje pobožnosti in pravijo, da
si tercijalka ali kvaternica, da se boš posve¬
tila in topla v nebesa prišla, ne daj se zmotiti
s takimi neslanimi besedami. Kaj! boš raji
Boga žalila, raji dušo svojo zgubila, kakor
slabim ljudem.se zamerila? Bodi modra in ne
sramuj sc pobožnega in sramežljivega življenja,
ne sramuj se svojega Boga in njegove službe.
Spomni se, kaj Jezus pravi: „Kdor se s ra¬
ni u j e m ene pred 1 j u d m i, n j e g a s e b o m
tudi jaz sramoval pred svojim Oče¬
tom, ki je v nebesih“.

13 Ne daj se zmotiti in ne odstopi od
pravega pota zato, ker slišiš toliko grdih besed,
ker vidiš toliko slabih vzgledov in toliko po¬
hujšanja in razbrzdanosti po svetu. Ne reci
sama pri sebi: To in ono- ne more pač biti
tako velik greh, ker tolikanj ljudi tako živi!

4 (S 7

Ali mar ne veš, kaj Jezus sam uči, da pot v
pekel je široka in prostorna, in mnogo jih je,
ki hodijo po njej ? Ali meniš,, da ogenj v
peklu bo manje žgal, če se jih bo znašlo
mnogo poleg tebe? Ali ne pravi sv. pismo
samo, da nečistniki, pijanci, tatje, opravljivci
in preklinjevalci ne pojdejo v nebeško kra¬
ljestvo? -- naj jih bo že malo ali veliko.

14. Vbogaj rada svoje stariše, ako si v
službi, pa gospodarja in gospodinjo _ svojo v
vseh rečeh, ki 'niso zoper zapoved božjo. Ne
pozabi, kaj pravi sv. pismo: „Očetov bla-
g o slov o t r o k o m hiše z i d a. m a t e r n a
kletev pa jih na tla podira".  Posebno
pa hvali Roga, če imaš dobro, bogaboječo
mater, in moli in prosi vsak dan, naj ti jih
ohrani Oče nebeški še mnogo mnogo let, zakaj,
skrbno, pobožno mater imeti, jc bolje za te,
kakor deset kmetij, bolje kakor biti kraljeva
liči. Pa tudi dobra jim bodi, posebno če so
mati tvoja stara že in potrebna; če druzega
nimaš, pritrgaj si kaj od ust, postavim, kak
grižljej belega ali tudi zmesnega kruha, in daj
ga materi •— Bog ti bo povrnil, da boš toliko
bolj pridna in v dobrem rastla.

Oe pa nimaš več stavišev, ali znabili ne
moreš biti pri njih, drži se toliko zvestejše
svojega spovednika, ki ti jih je Bog dal. Moder
in pobožen spovednik so za dekleta na j veča
sreča, so njih najbolji prijatelji — zatorej ljuba
dekleta! molite in prosite za svojega spoved¬
nika vsak dan, in ubogajte jih rada, da vas
bodo veseli, in ne bodo vzdihovali nad vami,.

488

ker to bi ne bilo dobro za vas! Čujte! kaj
v%m povem od sv. Terezije. Bila je, enkrat
namenjena, iti na kraj, kjer so hoteli zidati
samostan ali klošter. Silno rada bi bila šla,
in vsa pripravljena že je bila za pot: ko pa
svojega spovednika vpraša, ali sme iti. rekli
so ji, da ne. Srce jo zaboli in huda vojska
vstane v njej, ali bi ubogala ali ne: vendar
sč premaga, zataji svojo lastno voljo in ne gre.
In glej ! kmalu potem ji je bilo razodeto, da
samostan se bo vendar zidal, in sicer vso
lepše, kakor ko bi bila ona zraven prišla.

Oj sveta pokorščina, ti nebeška hči! prikupi
in vtisni sc dekletom prav globoko v srce. ,

15. Pride sveta nedelja, hvali Boga, da
si doživela veseli Gospodov dan, in skrbi, da
si nabereš prav veliko lepih in svetih rožic za
svoje srce, in si vpleteš prav veliko zlatih
zvezdic v svojo krono za nebeško kraljesto. .
Obleci se sramežljivo in čedno, in pojdi ob
pravem času v cerkev. Po potu grede in v
cerkvi drži 'oči na se, da si sama skušnjav ne
napravljaš. Bodi spodobno in v Bogu zbrana
pri sv. maši, poslušaj pazljivo božjo besedo, in
pojdi tudi k popoldanski službi božji, če ti je
količkaj mogoče. Moli sv. križev pot, vzemi
kake pobožne bukve v roke, in beri in pre- *
misijuj eno ali drugo sveto resnico. Ne pozabi
moliti za ranje tovaršiee svoje; ne pozabi ob¬
iskati, če je katera bolena; in si kaj zamudila
ob delavnikih, skrbno popravi. Najlepšo in
najdražjo rožico za svoj venec pa si boš od¬
trgala, če se boš sklenila z ljubim Jezusom v

sv. režnjem Telesu. Jaz sam sem slišal več¬
krat že od pobožnih deklet, da slajšega veselja
y ne poznajo in ne želijo, kakor če smejo vsako
nedeljo v cerkev in k spovedi iti, in Jezusa
sv. rešuje Telo prejeti v podobi belega kruha
— zatorej prosim Boga, da bi bila tudi ti, ki
to bereš, ena izmed tistih blagih deklet.

16. S svojim jezikom naredi zavezo, da
boš vsikdar resnico govorila. Laž je grda
nagnusna reč, naj ne pride iz dekliških ust.
Lažnjiva usta duša morijo, pravi sveto pismo.
~ Kavno tako grdo je tudi obrekovanje in
opravljanje, s katerim svojemu bližnjemu lehko
veliko krivico storiš; pa tudi svoji duši lehko
smrtno rano vsekaš. Le verujte mi, dekleta!
za vas je najlepše in tudi najboljše, če rada
molčite in ste rada tiha. IJe porajtajte. 'če
tudi ljudje pravijo, da ste bahava, da se jezno
držite ali da niste za nobeno druščino; am¬
pak toliko večkrat se spomnite besed sv. pisma,
ki pravijo: „Kdor se z jezikom ne pre¬
greši,  jo  p o p o.l-e n“. Katera pa veliko go¬
vori, je težko težko zbranega duha, večidel
slabo moli, in se lehko veliko pregreši Ne
pozabi tudi, kaj Jezus pravi, da pri sodbi
božji bo treba za vsako prazno besedo odgovor
dajati.

17. No bodi visokih misel, in ne dopusti,
da hi se napuh v tvojem sren. vgnjezdi!; zakaj
Bog svoje darove in milosti razliva le čez
ponižna dekleta, do prevzetnih pa mu mrzi. (Je
si zalega lica ali lepe postave, ne domišljaj si
zategadel; temveč toliko bolj prikrivaj in za-

grinjaj svojo lepoto, da razujzdanei s svojimi
očmi za teboj stregli ne bodo. Sv. Roza je
bila čudno lepili las; odstrigla si jih je, da
nesramneži niso več za njo zijali. Sv. Cita v
najhnji vročini ni odgrnila svojega nadprsnika,
ker se je bala, zoper sv. sramežljivost se pre¬
grešiti. V svoji obleki bodi sicer čedna in
snažna; sv. Bernard pravi, da umazanih deklet
tudi Jezus ni ljubil;' vendar ne pozabi, da v
božjih očeh lepo je eno oblačilo, oblačilo svete
čistosti. Lepše ko ostane to tvoje sveto obla¬
čilo, lepša tudi bo tvoja telesna lepota, po¬
sebno na dan vstajenja; če pa to svoje obla¬
čilo zamažeš ali zgubiš, je proč vsa tvoja le¬
pota, podobna si mrliču na mrtvaškem odru,
ki se ti gnusi, naj bo tudi najlepše oblečen.
Sv. Hieronim pravi, da dekle, ki si lice le¬
potici, svoje lase v kodre zvija ali z dišavami
maže in se umetno mebkuži, je kuga in miš¬
nica. ki nedolžnost mori.

18. Varuj se lenobe; ona je začetek in
mati vseh hudobij. Poglej vodo, ki mirno
stoji; kmalu se osmradi in mnogo grdega
mrčesa v sebi zaredi. Poglej dekleta, ki so
lena in se dela ogibljejo; njih srce ni druzega
kakor smrdljiva mlaka, ki je polna grdili in
nespodobnih misli in želj. Zatorej ne delaj si
premehke postelje in ne pospavaj predolgo. Od
predolgega spanja postane truplo in duša puhla,
kakor repa, ki dolgo v kleti leži. Osem ui'
spati je za zdrava, odraščena dekleta čez za¬
dosti : kar je več, je lenoba. Za bolj pridna
dekleta je tudi sedem ur zadosti: šest ur, pra-

4! >1

vimo. pa spijo svetniki in angelji. »Sv. Fran¬
čiška ni nobeno noč več, ko dve uri spala.
— Bodi pridna na svojem delu; ne postopaj,
ne toži rada, da imaš veliko opraviti: temveč
bodi vesela, da si trdnega zdravja, da imaš
čvrste roke in ude, in da moreš delati. Če pa
z rokami nimaš dela, pa beri ali piši, ali pre¬
pevaj ali moli. ali premišljuj, ali vzdihuj, ali
molči ali trpi voljno in srčnti vse, kar te za¬
dene; zakaj nebeško veselje je vredno takih,
in še vse linjih bojev.

19. Varuj se nagle in hude jeze, ki ti
zdravje kali, dušo pa v pekel pogrezuje. De¬
kleta, ki se rade jezijo, strupenega gada v
sebi redijo, ki jih vseskozi grize in pika. če
hočeš torej zvesta Jezusova učenka hiti, ne
smeš za grešno jezo nobenega prostora imeti
v svojem srcu. »Sv. pismo pravi: Težek je
kamen, težek je pesek: ali huda jeza je težja,
kot kamen in pesek. Kamen in pesek vleče
v globoko, v brezno; huda jeza pa v nesrečo,
v brezno pogubljenja. Zategadel če čutiš, da
»se jeza v tebi vnema, vzdihuj pogosto in reci:
Ljubi moj Jezus, stori me močno, da me jeza
ne zmaga, da bom krotka in pohlevna, kakor
si bil ti.

20. Bodi previdna in varna: čuj in moli,
da v skušnjavo ne padeš. Dekleta, dokler
niso spačena, so večidel dobrega, mehkega srca;
polna svetih sklepov in lepili obljub. Ob!
kake obljube včasih delajo, kako bodo Jezusa
ljubila, Marijo, častila, in čisto in sramežljivo
živela ; ali njih moč je slaba, njih varnost pre-

402

mala, zato se dajo tolikokrat zmotiti, da imajo
vse svoje žive dni solzne oči. — Bodi varna,
posebno po noči. K mrličem po noči hoditi,
možkim svetiti, kadar grejo vun ali spat; spati
na polja, pri peči, pri ognjišču, na svislili ali
hlevih, po parnali in poj atah, ali na takem
kraju, kjer možki ležijo, je za dekleta vselej
nevarno in ni brez greha. Le kjer se dobro
zakleneš, tam naj tvoja postelja bo. Ravno
tako varna moraš biti, ko se skušnjave« bliža.
Beži če je mogoče; če te pa prime, iztrgaj
se mu iz rok; za v reši, kliči na pomoč na ves
glas, udari na vso moč, in ne boj se nobene
zamere, ne boj se druzega kot greha. Daši-*
ravno si morebiti še mlada in rahla, vendar
zmagala boš, če se boš branila iz vse’ svoje
moči in boš Jezusa imela v svojem srcu. In
ko bi tudi svoje življenje zgubila v vojski za
svojo sveto čistost, boš pa v nebesih poleg sv.
Neže, sv. Lucije, sv. Agate in drugih sv.
mučenic sedela, in se kakor zlato solnčice
svetila v svoji lepoti.

21. Ne povzdiguj se, če si boljšega stana,
in ne misli, da si zato kaj več, ker si pre¬
možnih starišev; pred Bogom smo vsi berači.
Revnega Lazarja so angelji v nebesa ih Ji,
zato ker je bil bogat na čednostih; bogatin
pa, ki sc jo vsak dan zavijal v škrlat in tan¬
čico, pa ni usmiljenja imel, je bil v peke!
pokopan. Ne misli torej, da si nesrečna, zato
ker si revna ali se po službah potikati moraš
vse svoje žive dni. Tvoja duša in nedolžnost
tvoja je več vredna, kakor vse bogastvo sveta;

493

in uboga dekla, ki ima hodnik na životu in
voke od žuljev vse trde, v svojih prsih pa čisto
srce, je v, božjih očeh sto in stokrat lepša,
kakor najžiahtniša gospodičina, ki se na videz
vsa sveti od zlata in srebra, srca pa več zdra¬
vega, čistega nima. — Marija, sv. Jožef in
apostoli vsi so bili ubogi in revni, in zdaj so
prvi v nebeškem kraljestvu: to ti očividno
kaže, da Bog je ubogih poseben prijatelj.

22 .  Ne hodi prerada po vesi in po hišah,
in ne letaj preveč po cerkvenih shodih in sem¬
njih, da svojega duha preveč ne raztreseš.
Najljubši in najprijetniši kraj naj ti bo tiha
pobožna hiša, na katero te tvoj stan veže, in
pa cerkev, v kateri tvoj Jezus prebiva in svete
zakramente prejemaš. Prav je sicer, če tu in
tam svojo pobožno tovaršico obiščeš; ni pa
prav, če te doma na strani tvoje matere nikoli
ne trpi, če te druzega ne veseli, kakor dru¬
ščina ali tovaršija posebno druzega spola, Ker
je neumen smeh, velik truš in šunder, kjer po¬
tepini klafajo in grešne norce vganjajo, ondi
ni za sramežljive dekline; temveč kakor se
vijolica najrajše pod grmovje skrije in toliko
lepše doraste, tako hodi tudi ti prijateljica
tihega življenja, v samoti in med modrim
molčanjem se čednost večidel najlepše razcveta.
Če boš pa po slabih potih, po vsakem cer¬
kvenem shodu sc klatila, čc boš rada po krčmah
s svojo janko klopi pobrisavala, in dajala se
napajati od nesramnih frkovcev, bos kmalu
izbrisana iz števila sramežljivih, križevskib
deklet, in boš prišla v črne bukve pri Bogu in
ljudeh.

494

23. Ne hodi na ples, in najboljše za te,
če plesati nc znaš. Koliko deklin bi britkili
solz ne točilo, koliko bi jih v večnem ognju
ne gorelo, ko bi ne bile šle na plesišče ! Sv.
škof Razili j pravi, da vselej so mu stopile
solze v oči, kolikorkrat je videl dekline in
žene plesati, in sv. Avguštin se ne boji. na¬
ravnost reči, da bolje bi bilo,„ ob nedeljah in
praznikih kopati in orati, kakor plesati. Naj-
ostudniši pa so tisti plesi, na katere šeme ali
maškare hodijo, in Rog ne daj, da bi se ti
katerikrat našemila, ali se celo oblekla v ob¬
lačilo druzega spola. Tudi v korffbdijo, v
gledišče ali teater ne hodi, če hočeš ostati sramež¬
ljivo  dekle.

24. Čez vse| nevarne pobožnim dekletom
so tudi pohujšljivc bukve in tiste nesramne
mažure in pisarije, ki sv. vero podkopavajo in
nečistost z rožami obvijajo. Oh, koliko deklin
se popači po njih! Take bukve niso druzega
vredne kot ognja. Če pisati znaš in te dekline
prosijo,, da bi njim pisala kako zaljubljeno
pismo, ne v  vdaj se, da ne boš ptujih grehov,
deležna. Če pa ti kako slabo pismo dobiš,
svoji materi ga daj ali pa v ogenj zaženi.
Hraniti tako pismo, ne bo dobro znamenje
za tebe.

25. Si trdnega zdravja, nimaš težkega
dela ali kakega druzega pravičnega izgovora,
posti se rada in pritrgaj si zdaj to zdaj ono,
—- zdaj kak griži jej kruha, zdaj kako Četrt
ure spanja ali kaj druzega; posebno pa od
cerkve zapovedane poste drži zvesto in natanko.

495

Postil se je Jezus, Zveličar tvoj ; postile so sc
dekleta vsa, ki ,so sv. čistost ljubila; posti se
tudi ti, ako hočeš ostati cisto in sramežljivo
dekle. Če boš imela zmiraj poln želodec jedi,
bo tudi glava tvoja zmira j polna grdili -misli;
in če si ne moreš nič odreči, kar tvoje truplo
poželi, tudi skušnjav zoper sv. čistost ne boš
mogla premagati. — Vendar preveč treti svo¬
jega trupla tudi ne sineš, posebno če si še
zelo mlada ali slabega zdravja; tudi kakih
nenavadnih pokoril si ne smeš nalagati brez
dovoljenja svojega modrega spovednika.

26. Beri in poslušaj rada, kako so živeli
svetniki božji; življenje svetnikov, pravi sv.
Frančišek, je živ evangelij. Najbolj pogosto
pa beri in premišljuj, kako so živele svete
device; kako ojstro se postile, kako goreče
molile, s kakim svetim veseljem hodile k spo¬
vedi in k sv. obhajilu; kako ljubezen so imele
do Jezusa in Marije, kako skrb za devištvo
svoje in kake pogoste in hude vojske. Vidiš!
ravno po tem potu, po katerem so one hodile,
moraš hoditi tudi ti, če hočeš za njimi priti;
po drugem potu boš gotovo zašla. Svetujem
ti, da si za vsaki mesec izvoliš kako svetnico,
njene čednosti posnemaš in se njeni prošnji
priporočuješ.

27. Zlasti pa ljubi in časti Marijo pre-
čisto devico, ki je poštenih žen in sramežljivih
deklet pesebna varhinja in pomočnica. Kri-
ževska družnica biti in Marije ne častiti, se
ne strinja in ne mogla bi srečna biti. Njej v
čast si ob sobotah rada kaj pritrgaj, ob njenih

godovih rada k spovedi pojdi in k božji mizi
stopaj, zvesto vsak dan po trikrat moli angelj-
sko češčenje in večkrat tudi lavretanske lita¬
nije, Daj se zapisati v bratovščino srca Mari¬
jinega- in živega rožnega venca, preskrbi si
blagoslovljeno svetinjo čistega spočetja na vrat.
poljubi jo večkrat; zlasti .vsako jutro, vsak
večer in v skušnjavah, ter reci: O Marija,
brez madeža spočeta, prosi za nas,
k i k te  b i pri  b ež  i m o!  Kolikorkrat pobožno
te besede izrečeš in svetinjo poljubiš, zadobiš
vselej sto dni odpustkov.

, 28. Zakona preveč ne požel uj, da ne
zaideš v nesrečo. Dobro je, omožiti se, pa še
boljše in lepše, ne omožiti se; zatorej bocli vesela
in hvali Boga, če ti je odločil dekliški stan.
(te pa pošteni snubci pridejo, prosi sv. Duha
za. razsvetljenje, svojega spovednika, svoje
modre stariše ali pa tudi kako pobožno ženo,'
ki je v tej reči skušena, za svet, da boš prav
izvolila. Ne izbiraj si stana, ko se tvoje srce
močno giblje; ampak le, ko si mirna; najbolje
takrat, ko si pri sv. obhajilu bila ali po oprav¬
ljeni pobožni molitvi. Varuj se, da te v krčmo
ne spravijo, in tvojega razsodka v vinu ne
v topijo,, Nc prenagli se, ne obljubi prehitro;
in najbolje je vselej, da si za kake dni od¬
loga sprosiš, da poprej si dobro premisliš in
prevdariš. Tudi starišev, ako nimaš celo no¬
benega nagnjenja, v tem nisi dolžna ubogati.
Ne jemlji pijanca, ne skopca, ne igralca, nc
nečistnika, naj bo bogat ali lep, kakor koli;
boljše je, služiti vse žive dni za pošteno deklo,

497

kakor dan na dan grenek pelin piti v nesreč¬
nem zakonu. Ne svetujem ti moža, ki je
višega stana ali bogatejši kakor ti: ko ho tvoje
lice upadlo, se te bo naveličal in ti očital
r tvoj revni stan. Ne svetujem ti moža presta-
! rega, če si še mlada, utegaila bi kmalu vdova
! biti; pa tudi ne premladega, če si že priletna
in si odcvetela, mož bi ti bil lehko nezvest;
tudi vdovca, ki ima že, več otrok, ti ne sve¬
tujem, lehko bi prišla v hude razprtije. Naj¬
bolje je, ako sta mož in žena enakega stana,
enako izrejena, enako stara in premožna. Ako si
pa besedo dala in se zaročila, varuj se ob¬
jemanja, poljubovanja in sploh vsake najmanjše
nespodobnosti,, da boš belo lilijo sv. čistosti
neoskrujenp prinesla pred altar.

29. Si dekla, poišči si pošteno službo, da
I smeš iti v cerkev, k spovedi, da lehko držiš
zapovedane poste in Bogu lepo služiš, kakor
sv. Notburga. Ogibaj se, kolikor je mogoče,
krčme in takih služeb, kjer je veliko možkih
poslov, ali kjer so odraščeni sinovi, zato ker
v takih hišah je navadno za dekleta mnogo
skušnjav in nevarnosti. Ne poželuj, da bi ti bilo
predobro; boljše ti je na kmetih cokle nositi,
bosi hoditi ‘in ovsenjak jesti, pa pošteno živeti,
kakor po mestih in trgih našopirjeni hoditi,
meso jesti in kavo piti, pa grehu služiti. Tudi
ne bodi žalostna, da moraš zmirom služiti, in
ne reci: Kaj ho z menoj, ko bom obnemogla
in, se postarala? kdo me bo živil? Kdo drug,
kakor Oče nebeški, ki vrabca na strehi in
j črviča v blatu ne pozabi. Priden gospodar ne
Družb. bukv. 32

498

pusti stradati svoje zveste dekle; kaj meniš,
da bo Bog tebe zapustil, ako mu. boš zvesto slu¬
žila? In povej mi, ali ni lože, samo sebe pre-
živiti, kakor v zakonu biti, in preživiti zraven
sebe še troje ali petero otrok, ki jokajo po
kruhu? Ne pozabi torej, da tudi za tebe je le
eno potrebno: da zveličaš svojo dušo.

30. Hvali Boga, da te je poklical k pravi
edino zveličavni veri; zakaj milost čez vse mi¬
losti je prava sv. vera, in brez nje ni mogoče
Bogu dopasti. Skrbi pa tudi, da se boš naukov
svete vere pridno učila, in po njih ravnala
vse svoje dejanje in nehanje: zakaj Jezus
pravi: „Ne vsak, kdor pravi: Gospod!
Gospod! pojde v nebeško kraljestvo;
ampak le kdor dopolni voljo mojega
Očeta, ki je v nebesih, on pojde v
nebeško kraljestvo 41 .

499

Še dvajset zlatih naukov.

(Za šmarnice.)

Ljuba deklica! Hočeš postati prav pridna, in
biti Bogu čez vse ljuba, glej in skrbi, da ne bo:

1. Nobeno jutro brez prisrčne molitve.

2. Nobena ura brez kakega pobožnega vzdih -
ličja.

3. Nobeden dan brez zatajevanja.

4. Nobeden teden brez napredovanja v do¬
brem.

5. Nobeden mesec brez svete spovedi.

6. Nobeno leto brez nove krone.

7. Nobeden pogled brez sramežljivosti.

8. Nobena beseda brez premisleka.

9. Nobeno delo brez dobrega namena.

10. Nobena spoved brez kakega poboljšanja

11. Nobeno sv. obhajilo brez Čistega srca.

12. Nobeno veselje brez hvaležnega spomina
na Boga.

13. Nobeno trpljenje brez vdanja v voljo
božjo.

14. Nobena tovaršija brez spomina na pri-
eujočnost božjo.

15. Nobeden pregrešek brez skesanja.

16. Nobeno razžaljenje brez odpuščenja.

17. Nobena krivica brez povrnjenja.

18. Nobeno pohujšanje brez poravnanja.

19. Nobeden revež brez obmilovanja.

20. Nobeden večer brez spraševanja vesti.

500

Nauki

za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti.

(Poleg sv. Alfonza Lig.)

1. Prizadevaj si ven in ven, rasti v lju¬
bezni do Jezusa Kristusa.

2. Vzbujaj svojo ljubezen do Jezusa Kri¬
stusa večkrat na dan, posebno hitro ko se
vzbudiš in preden zaspiš, in prizdevaj si vse¬
skozi, skleniti svojo voljo z njegovo sveto voljo.

3. 'Rada premišljuj njegovo britko trpljenje.

4. Prosi Jezusa prav pogosto in prav lepo,
'da bi te ljubil.

5. Obhajaj s# vsak dan večkrat po du¬
hovno — kako? nahaja se v teh’ bukvicah.

6. Rada obiskuj Jezusa v svetem režnjem
Telesu.

7. Vsako jutro vzemi svoj križ iz rok
Jezusovih.

S. Vzdihuj po smrti in po nebesih, da bi
Jezusa popolnoma in večno ljubila.

9. Govori rada od ljubezni do Jezusa
Kristusa.

10. Zopernosti, ki te zadevajo, veselo
sprejemaj zavoljo Jezusa.

11.  Veseli se nezmernega zveličanja
božjega.

12. Stori vselej to, kar Jezusu najbolj
dopada, in nič mu ne odreči, kar je njemu všeč.

13. Želi in skrbi, da bi Jezusa vsi iz
vsega srca ljubili.

14. Moli rada za spreobrnjenje grešnikov
in za verne duše v vicah.

501

15. Potrebi iz svojega srca vsako na¬
gnjenje, katero ni za Jezusa.

16. Obrni se pogosto k Mariji, sveti ma¬
teri, in prosi jo, da bi ti pridobila ljubezen do
.Jezusa.

17. Časti Marijo, da se boš priljubila
Jezusu.

18. Stori vse, kar moreš, da bi se Jezusu
prikupila.

19. Ponudi se večkrat Jezusu, da hočeš
rada trpeti iz ljubezni do njega.

20. Bodi pripravljena, rajše umreti, kakor
premišljeno s kakim malim grehom razžaliti
svojega Jezusa.

21. Voljno trpi, kar te britkega zadene,
in reci: Tako je všeč mojemu Jezusu.

22. Rada si kaj odreci iz ljubezni do
Jezusa.

23. Moli, kolikor moreš. Imaš obilno časa.
moli obilo; če ti pa kratko hodi s časom,
opravi malo dobro in zvesto.

24. Zatiraj in zatajuj se, kolikor ti do¬
pušča pokorščina. Nobeden dan naj ne mine
brez zatajevanja.

25. Vsako spoved ih sveto obhajilo in
sploh vsako svojo pobožnost opravi tako, kakor
bi bila riajzadnja na zemlji.

26. Ob času dušne teme in suhote ne
opusti nobenega dobrega dela.

27. Nič ne stori in nič ne opusti zavoljo
ljudi — temveč vse le zavoljo Boga.

502

28. Ne pritožuj se v bolezni; temveč
voljno in tiho trpi in skleni svoje trpljenje z
Jezusovim trpljenjem.

29. Rada bodi sama, da se z Jezusom
samim razveseljuješ.

30. Otožnosti ne odpiraj svojega srca.

31. Rada se priporočaj dušam, ki ljubijo
Jezusa.

32. V skušnjavah svojih teci h križanemu
Jezusu in k žalostni Materi božji.

33. Vse zaupaj na trpljenje Jezusovo.

34. (Je si padla, ne obupaj: temveč pre¬
cej se skesaj, trdno skleni, da se boš pobolj¬
šala, in prej ko moreš, se spovej.

35. Svojim sovražnikom rada dobro stori.

36. Govori dobro o vseh, in če ne moreš
izgovarjati dejanja, izgovarjaj vsaj namen.

37. Pomagaj bližnjemu, kolikor moreš, v
dušnih in telesnih potrebah.

38. Ne stori nič'in ne reci nič iz nevolje;
če se pa kaj pregrešiš zoper ljubezen do bliž¬
njega, prosi za zamero in govori krotko.

39. Beseda tvoja naj bo vselej krotka in
ne preglasna. Tudi ne smejaj se preglasno.

40. Ako si zaničevana, ali preganjana,
daruj vse Jezusu.

41. Svoje predpostavljene spoštuj, kakor
jih je spoštoval Jezus.

42. Vbogaj brez besedovanja in brez ne 5
volje, in ne išči, kar samo tebi dopada.

43. Opravljaj rada najborniša opravjla, in
ne kujaj se, če delo ni po tvoji volji.

44. Imej dopadenje nad najubožnišimi
rečmi.

45. Sama o sebi ne govori ne dobrega
ne slabega. Ne hvali se, pa tudi svojih sla¬
bosti ne razkladaj.

46. Ponižuj se tudi pred takimi, ki so
slabši, kakor ti.

47. Ako te kregajo ali svarijo, ne iz¬
govarjaj se. Bog ve za vse in on bo tvoj
sodnik.

48. Ako te česa dolžijo, ne opravičuj se.

49. Če nisi mirna, tiha bodi — ne
govori.

50. Ponavljaj vseskozi sklep, da se hočeš
zveličati, in reci: M oj.Je z us! vsa sem
tvoja, bodi tudi ti ves moj.

Drugi nauki.

(Poleg sv. Terezije.)

1. Kakor zemlja, naj bo kakorkoli rodo¬
vitna, pa se ne obdeluje, ne rodi druzega
kakor trnje in osat: tako je tudi z nami
ljudmi.

2. Od duhovnikov in redovnih ljudi ne
smeš govoriti drugače, kakor prav dobro.

6. Kjer je veliko ljudi, govori vselej malo
— govori manj ko moreš.

4. Karkoli delaš in počenjaš, bodi sramež¬
ljiva, da ostaneš čista.

504

5. Ne prepiraj se nikoli veliko, posebno
ne zavoljo' reči, ki imajo malo v sebi.

6. če koga nagovoriš, nagovori ga z
zmerno veselim obrazom.

7. Ne imej nikogar za norca.

8. Ne kregaj nobenega prehudo, ampak
s ponižnostjo, in spomni se svojih slabosti.

9. Ravnaj se po ljudeh, s katerimi imaš
opraviti: bodi vesela z veselimi, žalostna z
žalostnimi, in zadrži se do vsakega tako, da
bi vse Kristusu pridobila.

10. Ne govori nikoli, kar nisi poprej
dobro premislila in Bogu priporočila — da
nikdar ne zineš kaj takega, kar je njemu zoperno.

11. Ako te česa obdolžijo, nc izgovarjaj
se, kakor k večemu v najočitnišib rečeh.

12. Ne govori nikoli o sebi, kar je tebi
v čast in hvalo* postavim o svoji ponižnosti,
o svoji dobri glavi, o svojem dobrem srcu,
razven ko bi mislila, da bi bilo Bogu v čast
in tvojemu bližnjemu z zveličanje, pa še takrat
z vso ponižnostjo in z vednim spominom na
Boga, od katerega imaš vse.

13. Ne hvali preveč, kar govoriš, in ne
zagovarjaj preveč svojega mnenja.

14. Med vse svoje pogovore rada zamesi
kaj božjega, da sebe in druge lože obva¬
ruješ praznih besedi in opravljanja.

15. Ne trdi, česar ne veš dobro in na
tanko.

16. Ne bodi predrzna in prenagla s svojo
sodbo, posebno če te nihče ne vpraša.

17. Če kdo od božjih reči govori, po¬
slušaj ponižno, kakor pridna učenka, in kar
lepega pove, vzemi si k srcu, kakor bi bilo
nalašč tebi rečeno.

18. Svojemu spovedniku odkrij vse svoje
skušnjave, slabosti in zadržke, da ti dajo
nauke in pripomočke, s katerimi se boš pre¬
magala.

11). Ne hodi prerada v ves; če pa greš,
prosi poprej Boga za milost, da bi ga ne raz¬
žalila.

20. če ni potrebe, če ni iz ljubezni do
bližnjega, ne jej in ne pij, razun ob navadnem
času, in ta čas se Bogu posebno zahvali.

21. Vse, kar delaš, delaj tako, kakor bi
videla pred seboj Boga v njegovem veličastvu
— to ti lehko prav veliko pomaga.

22. Ne poslušaj in ne govori o nikomur
kaj slabega; če pa čuješ o sebi kaj sla¬
bega, in si vesela, da te ljudje slabo sodijo,
je znamenje, da v dobrem rasteš.

23. Opravljaj vsa svoja dela iz ljubezni

do Boga, in vse njemu daruj. Prosi ga, da
bi se zgodilo vse v njegovo čast in hvalo.
Reci rada: Bodi Bogu čast in hvala.

24. Če si vesela, varuj se preglasnega,
neumnega smeha. Tvoje veselje naj bo po¬
lteno, ponižno, sramežljivo in podučno..

25. Zmiraj si misli, da Si dekla vseh;
misli si pa tudi, da vidiš v drugih Jezusa,
Gospoda svojega, potem boš imela vsakega
v časti.

506

26. Naj ti vkažejo. kar koli (da le ni
greb), opravi vse tako dobro in zvesto, kakor
bi ti ukazal Jezus sam po tvojih predpostav¬
ljenih.

27. Prav pogosto in v vseli svojih delih
izprašuj svojo vest; in če najdeš kake pre¬
grenke, popravljaj jih skrbno s pomočjo mi¬
losti božje. Po takem ravnanju boš prišla do
popolnosti.

28. Ne misli nikoli na nepopolnosti drugih
ljudi, ampak na njih čednosti in na svoje
lastne slabosti.

29. Imej vsikdar velike želje, v vsaki
reči in pri vsaki priložnosti kaj trpeti, zaniče¬
vana ali zasmehovana biti zavoljo Kristusa.

30. Vsaki dan se večkrat Bogu v dar
ponudi, in sicer z vsem, kar imaš, z dušo in
s telesom.

31. Kar si zjutraj premišljevala, tega spo¬
minjaj se ves ljubi dan. Le prav pridna
bodi v tem, in dosegla boš prav veliko, po¬
božnost.

32. Pobožne nagibe in vnetke svojega
srca, ki ti jih Bog daje, skrbno ohranjuj in
prizadevaj si, svete želje, ki ti med molitvijo
pridejo, v dejanju spolnjevati.

33. Beri velikrat družbine postave in pra¬
vila, in zvesto jih spolnjuj.

34. Vsaka stvar, ki ti stopi pred oči, naj
te spominja previdnosti in modrosti božje, iif
ven in ven dajaj mu čast in hvalo.

35. Ne navezuj svojega srca na nobeno
reč in na nobenega človeka; temveč išči le
Boga in našla ga boš.

36. Ne kaži nikdar pobožnost, katere
nimaš v srcu; če jo pa imaš, je dostikrat
prav, da jo prikrivaš. Sv. Bernard in sv.
Frančišek sta rekla: Moja skrivnost  je
z a m e.

37. Ne pritoži se nikoli čez kako jed,
naj bo dobra ali slaba, in misli na žolč in
kis, katerega so ponujali tvojemu Gospodu in
Zveličarju.

38. Pri mizi misli na nebeško mizo in na
jedi, ki jih gori imajo — na Boga in na nje¬
gove goste, svete angelje namreč. K tej mizi
povzdiguj svoje oči, in obujaj srčne želje, pri
njej sedeti.

39. Vpričo svojih predpostavljenih govori
le to, kar je potreba, in to vselej z velikim
spoštovanjem.

40. Bodi sama ali v druščini, ne stori
ničesar, kar bi se ne upala storiti v pričo vsa-
katerega.

41. Ne primerjaj enega z. drugim, zakaj
to dela nevoljo.

42. Ako te kdo krega ali zmerja, ostani
v srcu in na videz pohlevna, in moli za njega.

43., Ne vtikaj se v ptuje reči in ne po-
prašuj. česar ti ni treba vedeti.

44. Premišljuj svoje preteklo življenje, da
ga objokuješ; premišljuj svojo sedanjo mlač¬
nost, koliko ti še manjka za nebesa: da te
tako vseskozi prešinja strah božji, ki je za¬
četek vse modrosti.

508

45. Kar ti rečejo tvoji domači, stori
vselej, če ni zoper tvojo vest, in odgovarjaj
jim krotko in ponižno.

46. Če ni velike sile, ne želi nič po¬
sebnega ne v jedi, ne v oblačilu.

47. Ne pozabi nikdar, da ti je treba, po¬
niževati in zatirati se do smrti.

48. Vzdigni večkrat na dan svoje srce
k Bogu in reci mu, kako ga ljubiš, kako ga
želiš ljubiti.

49. Vse svoje dejanje in nehanje daruj
Bogu in sklepaj vse z zaslužen jem Jezusa Kri¬
stusa, Sina njegovega.

50. Bodi krotka in mila do vsakega, do
sebe po ostra in trda.

51. Ob godovih svetnikov in svetnic pre¬
mišljuj njih čednosti, in prosi Boga, da bi jih
dodelil tudi tebi.

52. Spraševanja vesti ne opusti nobeden
večer, in bodi prav skrbna in natančna.

53. Zjutraj, ko greš k sv, obhajilu, po¬
misli, da pri vsi svoji revščini boš Boga ob¬
jela; zvečer pa, da si ga prejela v svoje srce.

54. Če si postavljena čez druge, ne strahuj
nobenega, ko te jeza kuha; temveč ko jeza
mine, reci, kar je treba, in strahovanje ne bo
brez sadu.

55. Hrepeni vedno, da bi popolna postala,
in bodi pobožna v vsem, kar počneš.

56. Spominjaj se, kako nestanovitni so
ljudje, in kako malo se smeš na nje zanašati;
zatorej skleni se z Bogom prav prisrčno — on
sam je nespremenljiv.

509

57. Zavoljo dušnih reči se posvetuj z
učenim in modrim spovednikom. Njemu samemu
se odkrij, in ubogaj brez hinavščine.

58. Kolikorkrat greš k sv. obhajilu, prosi
vselej Boga za kako posebno milost, postavim
za milost sv. čistosti, ponižnosti, zbrane mo¬
litve, pravega duha itd.

59. Dasiravno si morebiti že mnogo svet¬
nikov in svetnic za svoje patrone si izvolila,
vendar ne pozabi posebno častiti sv. Jožefa,
ker njegova prošnja veliko pomaga.

60. Ob času notranje suhote in temote
ne smeš opuščati svojih navadnih molitev in
pokoril; zakaj hudi duh, ki ti nepokoj dela,
nima s tem druzega namena, kakor da bi ti
opustila svoje navadne molitve in pobožnosti.
Zatorej jih ob takem času opravljaj še bolj
zvesto in skrbno, in boš videla, kako kmalu
se bo Gospod k tebi obrnil.

61. Od svojih skušnjav in slabosti se ne
pogovarjaj s takimi, ki so slabši kakor ti —
to bi lehko škodovalo tebi in njim; temveč
če hočeš, da bi ti kaj hasnilo, pogovori se z
najpopolnišimi dušami.

62. Ne pozabi, da le eno dušo imaš in
le enkrat boš umrla! Le enkrat živiš, in sicer
kratko; le eno veselje je, in to večno —• na
to misli, in opustila boš marsikaj, kar bi sicer
storila ali dovolila.

63. Ne imej druzega poželenja, kakor
Boga videti; druzega straha, kakor njega zgu¬
biti; druge žalosti, kakor da še nisi pri njem;

510

dni z ega veselja, kakor da te lehko k sebi
vzame — in imela boš mir, kakoršnega ti svet
ne more dati.

Napeljevanje,

kako lehko vsako uro premišljuješ trpljenje
Kristusovo.

Zvečer ob šestih. Kristus svojim učen¬
cem noge umiva — ti pa vzdihni in reci:
Gospod, očisti in operi moje na-
gnj uš no srce!

Zvečer ob sedmih. Kristus je postavil
zakrament presv. rešnjega telesa — ti pa moli:
Gospod, nisem vredna, da greš  pod
mojo slabo streho!

Zvečer ob osmih. Kristus na oljski
gori moli, krvavi pot poti in je od sovražnikov
vjet — ti pa moli: Gospod, ne moja,

ampak tvoja volja naj se zgodi!

Zvečer ob devetih. Kristusa peljejo k
Anu ih Kajfu, kjer ga neusmiljeno bijejo —
ti pa moli: Ti, Gospod! si moja moč, v
tebi  z a m o r e m v s e.

Ko greš spat, premišljuj, kako grdo Judje
celo noč z Jezusom delajo, in kaj vse mora
od njih prestati — ti pa moli: O moj

Jezus! ti si krotek kakor jagnje, in
pri nobeni krivici ne odpreš svo¬
jih ust.

511

Zjutraj ob štirih. Kristusa postavijo
pred sodnji zbor — ti pa moli: Gospod!

tebi darujem sebe in vse, kar imam,
svojo  d.ušo in svoje telo.

Zjutraj ob petih. Kristusa peljajo pred
Pilata — ti pa moli: O moj Jezus! ko¬

likor več za me trpiš, toliko več se
moje srce vnema od Ijubezni do.tebe.

Zjutraj ob šestih. Herod z belim ob¬
lačilom Kristusa zasramuje — ti pa moli: O
preljub e zn ji vi ženin moj! raj« e sem
s teboj zaničevana, kakor brez tebe
češčena.

Zjutraj ob sedmih. Kristusa pripeljejo
zopet k Pilatu in ga manje cenijo, kakor
Barabo — ti pa moli: Moje kraljestvo
ni od tega sveta — ti, moj Jezus! si
moj Bog in moje vse.

Zjutraj ob osmih. Kristusa krvavo
bičajo — ti pa moli:  O Gospod! alije

mogoče, da te vidim vsega krvavega,
in moje oči so brez solz’?

Zjutraj ob devetih. Kristusa s trnjem
kronajo in očitno zasramujejo — ti pa moli:
O moj Jezus!-to tvojo trnjevo krono
ti je moj napuh v glavo vtisnil.

Zjutraj ob desetih. Pilat Kristusa
pred ljudstvo postavi in k smrti obsodi — ti
pa moli: JVioj  Gospod in moj Bog! če
imam tebe, imam vse. Ne ti, ampak
jaz sem zaslužila s m r t.

Zjutraj ob enajstih. Kristus nese svoj
križ na goro Kalvarijo . ti pa moli: Moj

Zveličar! daj mi milost, zavoljo
tebe kaj trpeti.

Ob poludne. Kristusa križajo v sredi
med dvema razbojnikoma — ti pa mpli: O'
moj Jezus! daj, da tvoje trpljenje
nad menoj ne bo zgubljeno.

Popoludne ob eni. Kristus moli za
svoje sovražnike — ti pa moli:  O Gospod!
iz srca odpustim vsem sv oj im s o v r a ž-
nikom; odpusti tudi ti meni moje'
g r e h e. «.

Popoludne ob dveh. Jezus obljubi
desnemu razbojniku sveti raj ■— ti pa moli:  O
moj Jezus! daj tudi meni duha prave
pokore, po smrti pa sveti raj.

Popoludne ob treh. Jezus na križu
umrje — - ti pa moli:  O Jezus,, tebi živi m !
o Jezus, tebi umrjem! o Jezus, tvoja
s e m ž i v a in m r t v a!

Popoludne ob štirih. Jezusova desna
stran se s sulico prebode — ti pa moli:  O
naj svetejše src v e  Jezusovo, daj, da
te ljubim z m ir a j bolj in bolj!

Popoludne ob petih. Jezusa s križa
snamejo in v grob položijo ti pa moli:  O
moj Jezus, daj mi srečno zadnjo uro
— v tvoje svete roke izročim svojo
ubogo dušo.

Se lože navadila se boš sledečega: Kolikor-
krat ura udari, zalivali Jezusa za tisto trpljenje,
katero je to uro trpel, in reci:  Češčena
bodi ura, ob kateri je Jezus Kristus
svojini učencem noge umival, ali:

513

z a k r a m c n t s>v. r e s n j e g a T el e s a p o-
s ta vil, krvavi pot potil, i. t. d. F o
tej skrivnosti tvojega sv. trpljenja
te prosim-, pridi mi na pomoč v moji
smrtni uri. Amen. — Gotovo bo za tvojo
dušo, ko boš umirala, veliko hladilo in tola¬
žilo, če se boš več let .ali morebiti vse svoje
žive dni vadila v tem svetem premišljevanju.

Napeljevanje,

kaj imaš vsak dan storiti, če hočeš priti na višo
stopnjo pobožnosti.

Štiri reči so, na katere imaš posebno gle¬
dati: 1. na slaba nagnjenja, ki te v hudo

vabijo — ta ti je treba neprenehoma zatirati;
2 .  na svoja vsakdanja opravila, ki ti jih na¬
klada tvoj stan - ta ti jc treba opravljati
z najpopolnišim namenom in v spominu na
pričujočuost božjo; 3. na svoje molitve in po¬
božnosti - te ti je treba opravljati z vso mo¬
gočo gorečostjo; 4. na zopernosti, katerih ti
ne bo nikoli manjkalo — te ti je treba pre¬
našati z vso vdanostjo v voljo božjo. Ce bos
na te štiri reči skrbno gledala, in jih zvesto
dopolnovala, bo vsak dan svet in popolen, in
ni dopovedati, koliko zaslužen ja boš vsak dan
pridobila ; torej poslušaj

Družb. bukv.

514

Prvi nauk.

če je količkaj mogoče, ne pozabi,
mrtviti se ali zatirati.

Brez mrtvenja ni mogoče v pobožnosti rasti
ali napredovati. Nase srce je kakor mravljišče.
Kakor mravlje na mravljišču ves ljubi dan na
tisoče ven in noter lazijo, tako tudi v našem
srcu napačna nagnjenja skozi oči, ušesa in
druge počutke na tisoče ven in noter gredo;
— kjer potem takem ni mrtvenja, mora srce
biti polno grehov in nepopolnosti. Dasiravno
pa je mrtvenja treba pri vsaki priložnosti, naj
se vendar kaže posebno v sledečih štirih rečeh :

Prvič:  zatiraj svoje truplo, in sicer: 1. ne
daj se nikoli premagati od spanja, temveč ko
zjutraj pride čas vstati, ali te pokličejo, vstani
urno in brez pomude; 2. čez dan nič ne vživaj
razun o navadnem času;. 3. pri mizi si odreci
vselej kaj malega, kar ti najbolj diši; 4. če
je sicer dosti jesti, zdrži se tiste jedi, ki ti je
naj ljubša.

Drugič:  zatiraj svoj jezik, in sicer: 1. ko
si zvečer opravila svojo molitev, ne govori potem
nič do druzega dne, do končane j utrne molitve,
če ni kake potrebe; 2. ne toži in ne godrnjaj
nikoli čez nobenega človeka in zavoljo nobene
reči; 3. ne govori zoper svojega bližnjega no¬
bene besede, katera bi ga vtegnila žaliti, ko
bi jo slišal; 4. molči večkrat, če ti kaj v glavo
pade, kar bi ljudje gotovo radi slišali in bi
tebi v čast šteli.

Tretjič:  zatiraj svoja ušesa in svoje oči;
in sicer: 1. ne poslušaj nikoli govorjenja zoper

515

tvoje predpostavljene ali druge ljudi, temveč
če je količkaj mogoče, ustavi z lepa njih be¬
sede; 2. zaviraj vse podpihovanje in Puntanje,
naj pride od katerega koli človeka; -3. ako si na
poti ali v cerkvi, drži oči na se; 4. premagaj
se večkrat, ko te mika, to ali ono videti.

Četrtič:  zatiraj se v krotenju svoje jeze,
in sicer: 1. kakor hitro se jena vzbudi, zateri
jo znotraj brez pomude; 2. ne kaži je tudi
zvunaj ne, ne z besedami ne z obrazom; 3. tiha
bodi in molči, če te zadene kaj hudega; 4. če
pride priložnost, stori kaj dobrega tistemu, ki
te je razžalil.

Drugi nauk.

Svoja navadna dela moraš oprav¬
ljati zvesto in zavoljo Boga.

Ta nauk za popada sicer lejdve reči, pa
te dve dajete tvojemu življenju v božjih očeh
neizrečeno ceno, in hote tvojo dušo obogatile
z neštevilnimi milostmi in nebeškimi darovi.

Prvič:  ob začetku vsakega dela se postavi
v pričujočnost božjo, in daruj ga njemu z naj-
popolnišim namenom ; postavim tako-le: O moj
I log 1 jaz te ljubim čez vse, ker si ti naj veča
dobrota. I/. ljubezni ti darujem to delo, samo
tebi v čast, da bi tebi dopadla, in tvojo sveto
voljo spolnila. 2. Če delo traja več časa. 'po¬
navljaj od časa do časa ta svoj namen s kakim
kratkim vzdihijejem.

° °  OO*

516

Drugič:  navadi se 1. na vsakem kraju,
ob vsakem času in pri vseh svojih delih mi¬
sliti na 'Boga povsod pričujočega, in s pobož¬
nimi vzdihljeji ž njim se sklepati, 2. Ker pa
to nepretrgano združenje z Bogom ne vpotre-
buje samo dolge vaje, temveč tudi posebne
milosti, vadi se pridno, da sčasoma prideš
do te stopnje - . obudi, postavim, od jutra do
poludneva kake desetkrat, in od poludneva do '
večera zopet kake desetkrat dejanje ljubezni ali
kake druge čednosti. — Ako si se tega navadila,
pomnoži to število, dokler ne prideš tako daleč,
da vse tvoje življenje ne bo druzega, kakor
neprenehljiva molitev.

Tretji nauk.

S,v o j e molitve moraš opravljati z vso
gorečnost  j o.

Molitev je prav za prav edini studenec,
iz katerega vse milosti prihajajo v tvoje srce.
Kjer ni molitve, ondi ni nobene milosti; kjer
ni milosti, ondi ni nobene čednosti, in tudi
ni mogoče, priti do nje. Poslušaj, kaj imaš v
tej reči storiti:

Prvič:  Vadi se 1. prav pridno notranje
molitve in svetega premišljevanja; 2. ne začni
ne molitve ne premišljevanja, dokler se nisi
prav skrbno pripravila in trdno sklenila, da jo
boš opravila z vso mogočo gorečnostjo; 3. na¬
penjaj vse svoje moči, da boš čas premišlje¬
vanja prav sveto in pobožno obrnila; 4. tega

517

svetega premišljevanja nobeden dan ne opusti
in tudi ne okrajšaj, naj že pride razsvetljenje
. od zgorej in sladkost, ali si vsa zapuščena,
temna in suha; 5. če ti premišljevanje težko
prihaja, glej, ako je mogoče, da se premagaš,
in premišljuj še nekoliko dalje časa, kakor
navadno.

Druijič:  Skrbi, 1. da tudi svoje vunanje ■
molitve opravljaš s svetim ognjem. Zategadel
se prej vselej postavi v pričujoenost božjo in
naredi trdni sklep, da hočeš z vso gorečnostjo
moliti, in prosi Boga. da bi ti dal k temu svojo
milost; tudi si prizadevaj, počasi in z zbranim
duhom moliti, in skušnjavam, ki bi utegnile te
napadati, srčno se ustavljati. Ko hi pa sku¬
šnjave predolgo trajale, prejenjaj nekoliko v
svoji molitvi, postavi se vnovič v pričujočnost
božjo, in potem začni z novo gorečostjo moliti.

Četrti nauk.

V zoper n os ti h se moraš vdati v volj  o
b o ž j o.

Zopernosti je veliko in so različne. 'Ne¬
katere pridejo od Boga, kakor: vročina, mraz,
-bolezni, notranja zapuščenost itd. — druge
' obuja hudi duh, postavim skušnjave — ne¬
katere pridejo od ljudi, kakor: zaničevanje,
opravljanje, itd. zopet druge pridejo od
naše lastno natore, kakor: skrbi, čmernost,
otožnost, žalost itd.

Poslušaj, kako se imaš zadržati, če pride
nad te ta ali ona zopernost.

518

Prvič  ti je treba trdne vere, da vse te
zopernosti ali nadloge ti pošilja božja roka, in
da niso druzega kakor modre uravnave, katere
je njegova neskončna dobrotljivost iz zgolj
ljubezni do nas od vekomaj sem naredila;
zategadel moraš

drugič:  kakor hitro te zadene kaka zo-
pernost, 1. brez odloga k Bogu se obrniti in
reči: Moj Bog'! dobro vem, da ta zopernost

je dar tvoje neskončne milosti. Vsa vdana
poljubim tvojo očetovsko roko in rada nosim
ta križ, samo da bi tebi dopadla, da tvojo
sveto voljo dopolnim; 2. moraš potlačiti no¬
tranjo jezo, čmernost ali žalost, ne smeš čez
nikogar in čez ničesar tožiti ali godrnjati,, in
moraš križ molče in z mirnim srcem pre¬
našati; 3. kolikor časa te križ ali nadloga
tlači, moraš neprenehoma Boga slaviti in častiti,
ljubiti in hvaliti, se vso njemu darovati in se
popolnoma vdati v njegovo sveto voljo.

Če boš dan na dan tako ravnala, bo
tvoje življenje gotovo veliko ceno imelo v
božjih očeh, in ko bi druzega nič ne storila,
bi bilo to že dovolj, Vzdigniti tvojo dušo
v kratkem času na visoko stopnjo popolnosti,
po smrti pa na višjo stopnjo nebeškega veselja.

Vsakdanje vaje v zatajevanju

za vse dni celega meseca.

1. Nikomur ne bom tožila svojih težav in
žalosti; tudi ne bom pri ljudeh iskala tolažbe.
Tiho bom trpela.

519

2. Vesela bom, če bo priložnost, opraviti
danes kako tako delo, katerega se ljudje
ogibljejo in se jim dozdeva zaničljivo.

3. Danes sklenem, da bom čez dan več¬
krat po duhovno se obhajala, in pri vsakem
obedu nekoličko si pritrgala.

4. Danes bom tiha in celi dan ne bom
zinila besede, razim kar mora biti; toliko bolj
pa bom pazila na to, kar bo Gospod v meni
govoril.

5. Moja posebna skrb danes bo, zvesto
in goreče opravljati molitev in vse druge po¬
božne vaje.

6. Prizadevala si bom, prijazna biti s
takimi, ki so mi grenki in zoperni.

7. Moje delo danes bo, zatajevati svojo
lastno voljo. Ne bom besedovala; nič ne ho¬
tela, nič ne odrekla — volja mojih starišev
bo tudi moja volja.

8. Kar sem dobrega sklenila ali kar mi
je bilo naročeno, storila bom urno.

9. Ne bom se pričkala, ne izgovarjala,
če bom tudi po nedolžnem svarjena, kregana
ali obrekovana.

10. Čez nikogar se ne bom pritožila.
Tiha bom.

11. Pri vsaki priložnosti bom svoje meso
trla in morila; vendar tako, da drugi ne
bodo vedeli.

12. Prav pogosto se bom danes spomin¬
jala pričujočnosti božje -— vesela hočem biti
v duhu,  pa tudi prijazna biti z bližnjim, kar
je prav in spodobno.

520

13. Zavoljo ljudi ne bom nič dobrega
storila, nič opustila.

14. Danes, moj Jezus! te prosim, daj
tni, da bom s teboj zaničevana, in da bom
vesela, tega zaničevanja.

15. Poskušala bom, Bogu tako vdana
biti, da nobena jeza, nobena nevolja ne bo
skalila mojega srca in mojega obraza.

IG. Varna bom, da ne bom kaj rekla v
svojo čast. aii hvalo.

17. Danes se bom vadila, sramežljiva
biti s svojimi očrni, in skrbno jih na sc
držati.

,18. Ta dan bom bližnjemu odjenjavala,
kolikor bom smela brez groba.

19. Ne bom želela ljudem dopasti; pa
tndi njih zamere se ne bom bala.

20. Kar bom danes nad bližnjim videla
ali od njega cula, bom v dobro razlagala
nobenega ne bom slabo sodila.

21. Če bo mogoče, bom bližnjemu kaj
postregla, kako težko ali zoperno delo na¬
mestil njega storila, namestil njega kam šla
i. t. d.

22. Današnji dan naj bo Mariji posvečen.
Od zore do mraka boš ti, Devica ! pred mojimi
očmi, boš ti v moji glayi in v mojem srcu
bodi tndi po noči v mojih sanjali!

23. Danes ne boni jedla, kakor pri obedu;
in če bom trudna, se ne boni usedla, razim v
veliki sili.

24. Pride mraz ali vročina, pride žeja
ali glad, voljno in tiho bom trpela. Po noči

bom za malo časa vstala in poleg' postelje
svoje kleče molila.

25. Sede ali kleče se ne bom naslanjala ;
če me nihče ne bo videl, učila sc bom moliti
z razpetimi rokami.

2b. Veselilo me bo, če bom mogla kaj
dobrega storiti tistim, ki mi krivico delajo,
me žalijo ali zasramujejo.

27. Danes ne bom pila ne vina ne vode,
razun pri obeda.

28. Vadila se bom pokorna biti v naj¬
manjši reči — tudi takrat, ko me bo težko
stalo.

29. Skušala bom, bližnjemu kaj dobrega
storiti 7 — kakemu revežu kaj dati, kako bole-
nico obiskati, koga posvariti, podučiti, poto¬
lažiti i. t. d.

30. Danes bom Jezusa hvalila, da sem
nizkega stana — revna — dekla — da me
svet ne pozna in ne obrajta i. t. d.

31. Naj se zgodi nad menoj najsvetejša
volja božja; to bo danes moja vedna misel.
Če bo kaj priložnosti, se bom rada zatajevala;
čula zlasti bom nad svojimi ušesi, da kaj pre¬
grešnega skozi nje ne pride.

Dvanajst zlatih vganjk za pobožna
dekleta.

1. Katera deklica je najlepša?

Ona, ki ima srce najčistejše.

522

2. Katera pa ima srce najbolj čisto?

Ona, ki Jezusa največ ljubi.

3. Katera bo prva v nebeškem kraljestvu?

Ona, ki je tukaj najponižniša in bo za¬
voljo njega najhuje zaničevana.

4. Katera je najljubeznjivša?

Ona, ki je prišla na naj višjo stopnjo zata¬
jevanja.

5. Katera bo najbolj bogata?

Ona, ki se najbolj znebi in odtrga vsega
posvetnega.

(j. Katera bo Jezusu v največo čast?

Ona, ki je zmiraj prva v sveti pokor¬
ščini.

7. Katera bo od njega najbolje podučena?

Ona, ki najraje molči in tiho dene.

8. Katera je najmočnejša?

Ona, ki je sama sebe premagala.

9. Katera je najmodrejša?

Ona, ki vse na stran pustivši hiti narav¬
nost proti nebesom.

10. Katera bo našla največ usmiljenja?

Ona., ki skazuje največ usmiljenja.

11. Katera je najpobožniša?

Ona, ki ima vselej in povsod svojo voljo
sklenjeno z božjo voljo.

12. Česa se mora pobožna deklica največ

učiti ?

. Samo sebe prav spoznati in se zaničevati.

Pismo

svetega Frančiška Salezija do deklice, ki je

sklenila, Bogu obljubiti svoje devištvo.

Mislim, da želja, svoje devištvo Bogu
posvetiti, je v tvojem srcu vstala- še le po dol¬
gem in skrbnem premišljevanju, kako imenitno
je to, kar misliš storiti; zategadel ti rečem:
Prav je, da zdaj- dopolniš svoj sklep. Pri¬
pravljaj se iz tega namena tri dni zaporedoma
z molitvijo in s sledečim premišljevanjem:

Premišljuj, kako ljuba, Bogu in njegovim
angeljem prijetna čednost je sveta čistost, ki
se tudi v nebesih vekomaj ohranjuje, kjer ni
zakona in ni mesenega razveseljevanja nobe¬
nega. O kako srečna si pač, da že na tem
svetu začneš življenje, kakoršno boš na onem
svetu vekomaj imela! Hvali torej Bog-a, ki ti
je navdihnil to sveto mišek

Premišljuj, kako lepa, kako žlahna je ta
čednost, ki naše duše ohranjuje belo kakor
lilije, in čtste kakor solnce; ki naša trupla
posvečuje, in nam kaže pot, kako lahko pri¬
demo z dušo in s telesom v službo nebeškega
Očeta. O kako veselje za te, ko boš smela
reči Jezusu, svojemu Zveličarju: Moje srce
in moj e telo se razveseljujeta v Bogu,
kateremu na ljubo se rada odpovem vsaki
drugi ljubezni in vsakemu drugemu razvese¬
ljevanju. Oh, kolika sreča za človeka, ki od¬
tegne svoje telo posvetnemu razveseljevanju,
da se srce lože in popolniše z Bogom sklene!

524

Premišljuj, da presveta devica Marija je
bila prva, katera je svoje devištvo Bogu ob¬
ljubila, za njo pa je bilo brez števila deklet,
ki so ravno to obljubo storila, in moj Bog!
s kakošnim veseljem, s kakošno ljubeznijo, s
kakošno gorečnostjo so to storila — tega ne
inore nihče dopovedati. Ponižuj se pred to ne¬
beško trumo svetih devic, in prosi jih, naj te
vzamejo med se v svoje vrste; obljubi jim,
da si boš z milostjo božjo prizadevala, posne¬
mati jih, kolikor bo največ mogoče. Prosi
jih, da s teboj vred darujejo tvojo obljubo
Jezusu Kristusu, ki je kralj in ženin devic;
da tvojo sveto čistost sklenejo s svojim zaslu-
ženjem in Jezusu prijetnišo storijo. Pred vsem
pa priporočuj svoj sklep ljubi devici Mariji in
svojemu svetemu angelju varilni, da bi odslej
tvoje srce in tvoje telo vzel v posebno skrb,
in obvaroval slednje oskrumbe.

Kedar potem pride odločeni dan, in mašnik
pri sv. maši sveto hostijo kvišku vzdignejo,
daruj z inašnikom vred tudi ti nebeškemu
Očetu drago telo njegovega preljubega Sina,
zraven pa tudi svoje telo s sveto obljubo, da:
ga boš vse dni svojega življenja v čistosti in
sramežljivosti ohranjevala. Zraven lehko moliš
to-le molitvico:

Večni Bog, Oče,' Sin in sveti Duh!
jaz I., tvoja nevredna stvar, obljubim
tukaj pred tvojo božjo pnčujočnostjo in

525

pred vso nebeško dražbo, da hočem s
tvojo sveto milostjo ves čas svojega živ¬
ljenja (ali do tega in tega časa) v stanu
svetega devištva ostati, in biti vseskozi
vsa zdržna, sramežljiva in čista na duši
in na telesu. Sprejmi, o veličastni Bog!
to mojo mepri k Učljivo obljubo v dar
moje ljubezni, in ker je tebi dopadlo,
obuditi mi to misel, prosim, daj mi tudi
dar potrebne moči, da bom svojo sveto
obljubo v povišanje tvoje časti zvesto
spolnjevala — zdaj in zniiraj. In za
pričo povabim Marijo, vselej čisto de¬
vico, in njenega deviškega ženina sv.
Jožefa, pa tudi vas, preljubi angeljci
božji in vas, nebeške device, in ponižno
prosim, sprosite mi milost in stanovit¬
nost do konca. Amen.

Potem boš šla k sv. obhajilu, in bos
svojemu Gospodu in Zveličarju z vso resnico
rekla: Ti si moj ženin!  — Po storjeni
tej obljubi moraš svoje srce skrbno zapirati
pred vso posvetno ljubeznijo, in ne smeš po¬
slušati nobenega, ki bi te v zakon nagovarjal
in hi s tem motil tvoje srce. Tudi do svojega
telesa moraš posihmal imeti veliko spoštovanje;

526

ravno tako, kakor ko bi ne bilo več tvoje
telo, temveč kaka sveta, Bogu posvečena reč.
In kakor veš, da se keliha od škofa posve¬
čenega ne smeš nespodobno dotakniti, tako
si tudi svojemu telesu, katero je s to obljubo
od sv. Duha posvečeno, posebno spoštovanje
dolžna.

Sicer pa bom vse izročil Bogu, kateri ve,
da te v njem močno ljubim; in kedar pride
odločeni dan, mu bom tvoje srce, in kar iz
njega izhaja v njegovo čast, v dar prinesel.
Jezus naj bo na vekomaj tvoja ljubezen, in
njegova sveta mati Marija naj bo tvoja vo-'
diteljica! — Amen.

Opomba. Tako obljubo storiti za zmiraj ali
samo za nekaj časa, smejo le tista dekleta, katera Bog
v to kliče, in nikoli ne drugače kakor z dovoljenjem
kakega modrega spovednika. Ce si pa v to poklicana,
bodi vesela in red z menoj:

Hvaljen bodi Jezus in Marija!

527

Križevskim. dekletom!

Jjate, ljuba dekleta! bnkviee, ki sem jih spi¬
sal za vaše prelepo društvo, in jih odločim
vam v spomin. Prijazno'jih sprejmite in od¬
prite jim dušo in srce; nadejam se namreč,
da vam bodo mnogo pripomogle k pobožnemu
življenju. Jezus pa, ki je sramežljivih deklet
poseben prijatelj, naj se milostljivo ogleda
na vas in naj vas napolni z ljubeznijo do svete
čistosti, da boste ee dalje bolj spoznala njeno
visoko ceno in vsako uro pripravljena, rajšc
umreti, kakor radovoljno in premišljeno zoper
njo se pregrešiti!

Ljubi Jezus naj se pa ogleda s posebno
milostjo tudi na te bukvice, in naj blagoslovi
vsako besedo, ki je v njih, da vas bo vne¬
mala k svetim mislim, vas branila gfdega po¬
želenja, in vam moč dajala v skušnjavah in
v vojski z zapeljivim svetom! Prosim pa
tudi Marijo, ki je vaše družbe ljubeznjiva var-
hiuja, da bi ona vam vzela, vaše srce in hra¬
nila za Jezusa; ker ona bolj ve, kakor ve, ko¬
liko vredno je vaše srce, in ga zna tudi bolj
varovati!

528

Za Jezusa in Marijo živeti, za Jezusa in
Marijo umreti — to je nauk, katerega vas
učijo te bukvicc. Ta nauk si zapišite globoko
v srce, ta nauk spolnjujte v dejanju, in živela
hote vekomaj — v druščini Jezusa in Marije.

Kazalo.

Stran

Postavo dekliško dražbo. 3

Molitve za svete odpustke.17

Druga molitev za svete dopust ko.21

Zlate molitvice.22

Sv. rožni venec, kakor se moli pri sv. maši . . 28

Jutrno opravilo. 31

O premišljevanju  ali notranji molitvi . . 35

Tri božjo čednosti.41

Zlato pre.  43

Večerno opravilo.49

Mašne molitve .54

Prva sv. maša, kakor jo berejo mašnik ... 55

Druga .sv. maša s premišljevanjem trpljenja Kr, 81

Tretja sv. maša ob godu sv. devic ....  37

'-0 zakramentu sv. pokore .112

Spraševanje vesti. 11 3

Molitev za razsvetljenje.H4

Kesanje.126

Trdni sklep .. 130

Nauki za spoved.431

Molitev pred spovedjo. 13 “4

Molitev po spovedi.435

Molitev papeža Urbana VIII.437

Molitev potolažiti plašljivo vest ..... 138

Družb. bukv.

34

530

Stran

Sedem psalmov od pokore.189

O s v. o b li a j i 1 n.152

Prva molitev pred svetim obhajilom ....  154

Druga molitev pred svetim obhajilom . ... \iijjk.

Molitev za vsekratno vredno sv. obhajilo . . . 159

Po sv. obhajilu .   HiO

Krstna obljuba ..IGO

Sveta zaveza .   107

Nekaj za branje* in premišljevanje.170

Križev pot od sv. rešnjega Telesa . ... 177

Obiskovanje presv. rešnjega Telesa ....  205

Pozdravljenje preciste Devine Marije .... 208

Sv. križev pot.210

Razne litanije.

Litanije vseli svetnikov . . . . . . . . 284

Molitve o raznih potrebah.247

Litanije presv. imena Jezikovega.255

Litanije v rast trpljenja Kristusovega . 2(10

Litanije presv. rešnjega Telesa.266

Litanije presv. srca Jezusovega.272

Lavretanske litanije.278

Lastnosti matere božje ........  284

Hvalna pesem Marije preciste device ....  284

Zaveza z Marijo,.285

Molitev v skušnjavah zoper sv. čistost . . . 28G

Pobožnost k sv. Alojziju .288

Litanije v čast sv. Alojziju.  290

Sv. Alojzij dekletom.301

Pesem v čast sv. Alojziju.303

531

Stran

Sv. bratovščine.* . . ■ 805

Dekliška ali križevska bratovščina ....  806

Bratovščina preš v. srca Jezusovega ....  306

' Bratovščina presv. srca Marijinega . ... . 307

Apostalstvo molitve.308

Bratovščine sv. rožnega venca . . . . .318

Molitvena družba naše ljube Gospe presv. Srca 315

Bratovščina sv. Mihaela.317

Bratovščina sv. Cirila in Mctodija ....  318

Bratovščina sv. Moliora . . . ... . ■ 319

Bratovščina sv. Leopolda. .319

Razne molitve.

Molitev za sveto čistost

„ za ljubezen do deviške sramežljivosti

„ za dar sv. ponižnosti ....

„ za sv. potrpežljivost ....

„ k angelju varihu.

„ k sv. Jožefu .

„ li krstni patroni.

„ k sv. Barbari.

„  pri volitvi stana.

„ za postni čas.

„ pred božjim grobom.

„ za družbine tovaršice .

„ za boleno družnico.

„ za rajno družnico.

„ za spovednika .

„ za žive stariše.

„ za rajne stariše . • • • •

„ za brate in sestre.

321

325

326

326

327

327

328

328

329

330

331

332

333

334

334

335
386
386

532

Stran

Molitev*"zoper skušnjave.B37

„ v čast Kristusovega trpljenja . 338

„ za Marijine praznike.333

„ za varstvo Marije.340

„ za srečno zadnjo uro.341

Duhov na-oporok  a . . . . 342

Popotni blagoslov. 345 ,

Nauki in molitve za bole ui.ee.  . . . 840

Molitev bolcnice k nebeškemu Očetu ....  347

Molitev k Materi božji.349

Kratki vzdibljeji umirajočih.350

Litanije za umirajoče.352

Priporočevanje duše.356

M ol i tv e z a ver n e d u še v vi ca h . . . 300

Sedem molitev v čast Kristusovega trpljenja . . 301.

Molitev za vse verne duše . . - . . . 364

Poslednji dan.. . 304

T r p I j e n j e G o s p o d a našega Jezusa K r i-
stusa  po spisu vseh štirih evangelistov . . 3G(!

Svete pesmi.

Pesem pri sv. maši.407

„ „ črni maši.410

K blagoslovu .412

Pred pridigo.412

Pred krščanskim naukom.413

Po krščanskem nauku.413

Adventna.414

Božične.415

Poštna.416

Sveti križ.418

533

Stran

Velikonočne.418

Križevi teden.. 420

Vnebohod Gospodov.422

Binkoštna.423

Presv. Trojica.423

Zahvalna.. 424

Sv. rešuje Telo.425

Obhajilne.427

Presladko srce Jezusovo . . . . . . 431

Marijine pesmi.. 433

Sv. Jožef.. 404

Sv. Alojzij.465

Deviški stan.466

Devica.468

Križevska družba.469

Dekliška.. 470

Misijonska.471

Pri pogrebu križevske deklice.473

Tolažnica.174

Veselica mrtvih.- 475

Nauki za. dekleta.477

Še 20 zlatih naukov (za šmarnice) . . . . 499

Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti 500

Drugi nauki.503

Napeljevanje, premišljevati Kristusovo trpljenje . 510

Napeljevanje, priti na višo stopnjo pobožnosti . 513

Vsakdanje vaje v zatajevanju.518

Dvanajst zlatih vganjlc za pobožna dekleta . . 521

Pismo sv. Frančiška Sal.523

Križevskim dekletom., 527

Abecedno kazalo za pesmi.

535

Stran

Ljubi bratje ino sestre.466

Murija, devica devic.468

Marija, moje želje.451

M arija, o sladko ime.462

Med zvezdami nam zvezda sije.435

Najbolj blaga.438

Naj odkrijem, mati mila .   450

Na nebi in na zemlji.431

O Devica, bod’ češčena.434

0 Devica pomočnica.447

Oj bodi češčena. 453

Oj srečna duša.431

O Marija, blaga, mila ... ... 436

0 Marija rožica.443

0 Marija, srce sveto .  .461

0 Marija, ti cvetlica.. 458

0 Marija, ti pomagaj nam.. . 440

0 sveta planina.463

O upanje mi lepo.446

Poslan je angelj.414

Prašnika svetega.425

Praznik svet se dans obhaja ..422

Pred Bogom pokleknimo.  407

Prelepa lilija cveti.803

Prelep vrtec vidim stati.469

Pridi molit o kristjan.426

Prid’ sveti Duh.42.>

Slava Mariji, prečisti devici . ..452

Spet kliče nas venčani maj.^56

Srečen, srečen, kdor ohrani . . • • , • • 413

Srečni in zlati čas . . • ■ • ■ * ^

536


■

■

'