Plodno delo floto-kluba Kaj vse so avtomobilistl storili za napredek motorizacije in kako so podpiran akci)o za modernizacijo cestega omrežja (Še nekatere podrobnosti s XV. rednega občnega zbora ljubljanske sekcije AKKJ.) Kratko smo o poteku XV. rednega ob- čnega zbora ljubljanske sekcije Avtomo- bilskega kluba poročali že v včerajšnjem »Jutru«, vendar je treba iz obsežnih poro- čil posameznih funkcionarjev, predvsem pa iz govora predsednika Društva za ce- ste dr. Vinka Vrhunca posneti še nekatere podrobnosti, iz katerih je v glavnih obri- sih razvidno, kako si je naš Avtoklub tudi v preteklem letu prizadeval za napredek motorizacije in kako je podpiral prepo- trebno akcijo, da bi se naše ceste čimprej modernizirale in dosegle stopnjo v sosed- njih državah. Nekateri lepi uspehi Iz poročila predsednika g Avgusta Pnt- protnika velja dodatno naglasiti še smer- nice, v katerih se bo klubovo delo gibalo v prihodnjem poslovnem letu. Sekcija bo predvsem gledala, da bi se bencinske cene še bolj znižale, skrbela, da ne bo novih presenečenj glede javnih dajatev in zasta- vila vse sile, da bi se znižale neznosne mestne davščine v Ljubljani in Celju ter slednjič posvetila vso pozornost, da bi se čimprej izvedla modernizacija naših cest. Saj je treba vedeti, da smo po številu mo- tornih vozil na enem zadnjih mest v vsej Evropi, prvi pogoj za napredek motoriza- cije in avtomobilskega turizma pa so do- bre ceste. Iz obsežnega poročila upravnega odbora, ki ga je podal g. Rado Hribar, bi bilo po- leti še: Upravni odbor se je moral tudi letos boriti z velikimi težavami za dosego najmanjših uspehov, pri raznih ugodnostih za svoje članstvo. V teku leta mu je uspe- lo izposlovati, da je bila odpravljena luk- suzna taksa in višja carina za osebne av- tomobile, v zadnjem času enako tudi za motorna kolesa. Zelo važen uspeh je klub dosegel z znižanjem cen pogonskemu go- rivu ter unificiranju cen v vsej državi. 2^aradi izvedbe tega izenačenja in sodelo- vanja s kartelom je bil v Beogradu ime- novan posebni odbor, v katerem je bil za- stopan tudi Avtoklub. Ker se je cena ben- cina na svetovnem trgu zvišala, znaša zdaj cena zanj v banovinskih središčih din 5.35, v pasu do 20 km din 5.45, izven slednjega pa din 5.55 za liter. Sekcija bo še v teku letošnjega leta postavila lastno bencinsko črpalko, kjer bodo člani kluba imeli še ne- kaj popusta. Število članstva narašča Vsi ti koristni ukrepi so bili za razvoj motorizacije nadvse pomembni, kar se je pokazalo predvsem v znatnem zvišanju števila motornih vozil, ki jih je bilo v Sloveniji lani 1.578 več kakor leta 1937. Gotovo bi se to število še znatno poveča- lo, če bi se znižale še razne samoupravne dajatve, predvsem pa mestna taksa v Ljub- ljani, Mariboru, Celju in še nekaterih manjših mestih. Klub se je kakor vsa leta zavzemal tudi letos za izboljšanje stanja naših cest. Sta- tistike kažejo, da je razmerje med odho- dom in prihodom avtomobilskih turistov pri nas približno 1 :2, kar pomeni, da naši avtomobilistl v še enkrat večjem številu potujejo drugam kakor prihajajo tuji av- tomobilistl k nam. Če ne bomo v dogled- nem času modernizirali naših cest, mora- mo računati z nevarnostjo, da se bodo tuj- ci sploh popolnoma izognili naših krajev. Avtomobilski gost je gost, ki prihaja k nam brez vsakih ugodnosti in imajo od njega koristi mnogi. Da bi se ceste spravile v red, je Avto- klub dal pobudo za osnovanje tako imeno- vanih cestnih fondov, od koder naj bi se črpala sredstva za zgraditev modernih cest ter za vzdrževanje sedanjih. Zal je ta fond preveč obremenil avtomobilizem, na drugi strani pa prihajajo dotacije od tod v premajhnem razmerju v naše kraje. Se- veda pa bi bilo treba prav tako kakor za modernizacijo skrbeti tudi za vzdrževanje Bedaj obstoječih cest Klub je posvetil veliko pozornost vpra- šanju discipline na cestah, ki postaja z naraščanjem prometa zmerom važnejša. Sekcija bo s pomočjo banske in policijske uprave še letos izdala posebno brošuro z zadevnimi navodili. Mnogo posla je imela sekcija tudi s tujsko-prometnim delom in je v propagandnem pogledu žrtvovala naj- več s postavitvijo dveh novih ekspozitur na Jezerskem vrhu In v Planini, kjer do- bijo tujci vse potrebne informacije. Sek- cija je še na raznih drugih toriščih v ko- rist motorizacije in avtomobilskega turiz- ma pomagala z dejanji in nasveti. Pogojev za čisto športno udejstvovanje tudi lani ni bilo, v glavnem zaradi slabih cest in pomanjkanja domače avtomobilske industrije. Športno delovanje se je osredo- točilo v novo ustanovljeni motosekciji, ki je pozno jeseni priredila lepo uspelo mo- torno dirko, eno najbolj obiskanih v vsej državi. Sicer pa so njeni člani tudi z le- pimi uspehi nastopali na ostalih dirkah po državi. Z novim klubovim glasilom »Avtom in športom« Je sekcija močno poživila pro- pagandno delo, kar se je v nemali meri pokazalo tudi v tem, da je od lani število članstva narastlo za 91 na vsega 447. V zvezi s tem in povečanjem števila motor- nih vozil se Je zelo povečalo tudi notranje delo v tajništvu, vendar pa upravni odbor pri vsem tem želi samo še to, da bi bil v interesu močne skupne organizacije v klu- bu včlanjen sleherni lastnik motornega vozila. Urednik »Avto In športa« g. Boris Kri- stan Je opozoril na zelo značilno dejstvo, da obstoja v Nemčiji avtomobilska karta, na kateri je označena cesta Ljubljana— Maribor kot neprevozna. Drug primer, ka- ko sodijo o naših cestah po svetu, je re- klamni letak neke nemške avtomobilske tovarne, ki poudarja, da njena vozila vzdržijo celo na jugoslovenskih cestah. Kolikor za ceste damo, toliko naj Jih dobimo Posebno zanimanje je vzbudil govor ne- umornega predsednika Društva za ceste g. dr. Vrhunca, ki je med drugim izvajal: Glede motorizacije v naši državi so bili resda doseženi nekateri uspehi, toda uči- nek nekaterih teh koristnih ukrepov je bil paraliziran z novimi dajatvami. Glede osrednjega problema, to je vprašanja ure- ditve naših cest je še zmerom popolnoma objektivna trditev, da so danes naše ceste slabše, ne pa boljše kakor so bile, in sicer zato, ker so vse dosedanje žrtve bile pre- majhne v primeri s hitrim in naraščajo- čim prometom. Statistika z meje pri Št. Ilju kaže, da je v letu 1936 zapustilo našo državo tamkaj 1.300 avtomobilistov, iz Nemčije pa jih Je k nam prišlo 5.000, nato pa pada to razmerje v letu 1937 in 1938 od 2.300 : 4.200 ln od 4.055 : 3.150. To Je naj- bolj zgovoren dokaz, kako je z našimi ce- stami in avtomobilistl. Pri vsem tem Je notorično, da se sredstva izrabljajo nera- cionalno in se zaradi premajhnih kreditov za vzdrževanje naglo uničuje Se ono malo, kar je bilo storjeno. Šestletni gradbeni načrt za gradnjo cest naših krajev ne zadovoljuje, kajti z razpo- ložljivimi 209 milijoni dinarjev bomo Imeli dograjenih komaj tretjino državnih cest v Sloveniji. Pri tem pa ta kredit nI niti v skladu z dajatvami, ki jih dajemo v cest- ni fond In zato Je Društvo za ceste uvelja- vilo upravičeno zahtevo, naj se Sloveniji da Iz tega fonda vsaj toliko, kolikor Je sa- ma plačala vanj, torej za 130 milijonov več. Ta dotacija Je vprašanje naše gospo- darske ln kulturne bodočnosti, prav za prav pa enako vprašanje za vso državo, kajti Slovenija je prehodna pokrajina za vse ostale dele v njej. Na očitke, da so te naše zahteve pretirane, ker so pri nas še kraji, kjer cest sploh nI, je treba odgovo- riti, da se morajo te nove ceste graditi iz rednih sredstev samoupravnih teles, ne pa iz sredstev cestnega fonda, ki so določena za modernizacijo že obstoječih. Govornik je nato na kratko očrtal posa- mezna gradbena dela na naših cestah in izrazil nado, da bo do sezone 1940 po raz- širitvi mosta v Kranju in preložitvi kranj- skega klanca dokončno modernizirana vsa državna cesta na Gorenjsko. 2elja vseh poznavalcev naših cestnih razmer Je tudi, naj bi se čimprej uredil obmejni prehod na Planini, modernizirala državna cesta od Maribora do Frama in zgradila — iz dohodkov enega samega leta na kolesar- skih taksah bi bilo to izvedljivo — moder- na kolesarska steza vsaj iz Ljubljane do Kranja. Razpoloženje ln razumevanje vsega član- stva v Avtoklubu za prizadevanje uprav- nega odbora se je najbolje pokazalo v tem, da so bile vse spremembe v upravnem od- boru kakor tudi vsi ostali sklepi sprejeti soglasno. Tako bo Avtoklub tudi letos lahko z vsemi svojimi dosedanjimi verzi- rani mi »delavci še bolj poglobil delo v dveh glavnih smereh — za napredek motoriza- cije in modernizacijo ceste. Ljudje v zrcalu loterije Upravnik loterije pripoveduje o loterijski publiki Od ponedeljka je v Sarajevu na gostova- nju loterijska sireoa. V veliki dvorani Sokol- skega doma bo »senat sreče« — komisija državno razredne loterije — izžrebal 15.000 številk drugega dela petega razreda 37. ko- la državne razredne loterije in bodo izžre- bane tudi štiri velike premije: 400.000, 500 tisoč, 1,000.000 in 2,000.000 din. Iz bobna vlečejo srečke ter jih oddajajo komisiji štirje gojenci vakufskega sirotišča — sami bistri fantiči, odlični dijaki. Monotono naznanjajo in beležijo Številke srečk in dobitke. To je mehanično delo brez vsakega razburjanja, drugače pa je s publiko, ki prisostvuje gostovanju loterij- -ske sreče. Ako hočete spoznati značaj člo- veka, opazujte ga pri loteriji ali pri kaki drugi igri, kjer odloča sreča. Upravnik dr- žavne loterije Radomir Popovi č, ki pred- seduje komisiji v Sarajevu, je zanimivo opisal publiko, na katero je naletel v raz- nih mestih. Po njegovem mnenju se pri žrebanju velikih premij izraža duša kolek- tiva. V Beogradu so žrebanja mnogokrat zelo burna. Zagrebška publika pa je kazala pri žre- banju v Zagrebu veliko hladnokrvnost in se zanj na vide>z ni posebno zanimala. Z eno besedo — pokazal je mnogo takta. Slo- venci pa so bili drugačni. V Ljubljani smo bili pod strogo »•kontrolo«. Slovenci so nam ostro gledali na pršite. Pazljivo so motrili, kako pri zaključku žrebanja pečatimo bob- ne. Merili so vrvice in naslednje jutro so spet skrbno povpraševali, če so pečati v redu. Sarajevska publika je zelo mirna. V dvorani je precej igralcev, ki z beležnica- mi v rokah kontrolirajo številke. To so profesionalni igralci, ki imajo več srečk. Drugi pa na videz mirno spremljajo žreba- nje. Samo rdečiča izdaja pri nekaterih da- mah stopnje razburjenja. So tudi taki, ki tiščijo ves čas palec in šepetajo menda ka- ke apele na srečo, ali pa samo Številke. Le redkokdaj se zgodi, da prisostvujejo žrebanju tudi najsrečnejši igralci. Enkrat je bil tak dogodek zelo buren. Nekdo je par del v nezavest Uradniki so priskočili, po- klicali zdravnika in komaj so moža spravili k zavesti. Kaj vam pa je? so ga vprašali. — Premijo, premijo sem dobil, so bile njegove prve besede. Pri izplačilih premij se srečni igralci de- lajo mirne in hladnokrvne, ali redkemu se to do kraja posreči. Bankovce šteje enkrat, dvakrat, tudi trikrat, a jih naposled nepre- štete zmaši v žepe. Pri nekem žrebanju pa sem videl izjemo. Pride mož z aktovko, pre- zentira svojo srečko, ki je dobila 250.000 dm, mirno presteje denar ter ga spravi v torbo, kakor da bi bil opravil kako trgov- sko transakcijo. Slugi ne da niti pare. Go- tovo je bil bogatin. Predsedniki in člani »senata sreče« dobi- vajo od loterijskih igralcev kupe pisem. Površno in ravnodušno jih preberejo. Pre- gledujejo jih sploh samo zaradi tega, ker bi moglo biti v pismih kaj drugega in ne samo prazno in nepotrebno govoričenje o nadah na loterijsko srečo. Od nekega kme- ta iz okolice čačka je prišlo nekoč pismo, v katerem je pisec razlagal, da potrebuje nujno 2500 din, ker hoče poročiti svojo hčer. Upravnik, ki je pismo prebral, je na stisko in željo moža iz čačka že davno po- zabil, ko mu nekdo prinese dve steklenici klekovače, ogromno šunko in živo p rase. Na loteriji je mož iz čačka zadel točno po svoji želji in mislil je, da je pismo učin- kovalo. Med vsakim gostovanjem loterijske sre- če se obujajo spomini na srečo in nesrečo Ignac Kopricev: Orači v Slovenskih goricah Kakor zlata knjiga, v katero je dovoljen vpogled le izbrancem, ležijo Slovenske go- rice v svojih od narave oblagodarjenim telesom tajinstveno na desetinah prijaznih gričev, ki jih delijo vsaksebi ljubke doli- nice, po katerih žubore potoki, jarki, ki po- ganjajo kraj sebe zamišljene vrbe in ko- ketno ivo iz katere delajo kmetje presmece za cvetno nedeljo. Mlini na potokih motijo tišino, ki je lastna tem čudovitim krajem. Časih se začuje od kod trobljenje avtomo- bila, ki navduši deco tako, da je namah na podstenjah, ob južnem vremenu pa je sli- šati celo oddaljeni pisk lokomotiv od ptuj- ske, radgonske ali ormožke strani. Razsežni gozdovi čuvajo s svojimi mo- gočnimi vejami pred nevihtami s slamo krite lesene hrame na grebenih ln pobočjih hribov, kjer se koče ponekod stiskajo sko- raj druga k drugi ter tvorijo takozvane vrhe, naselbine siromakov: viničarjev, ko- čarjev in želarjev. Na ravninah pa se ko- šatijo vasi s svojimi ponosnimi hrami, po- stavljenimi obakraj »velike« ceste, ob ka- teri je cel drevored jagnjedov, ki mole svo- je tajinstvene krone daleč pod nebo. Kdor si Je te vasi kdaj ogledal, kdor je sedel v teh hramih za mizo na kateri je bilo meso iz »tilnje« gibanice ter dolevka »amerikanskega«, ta se vse življenje ne more iznebiti vtisa, ki ga je dobil ob po- gledu na te ljudi, običaje, kraje. Bogve, — ln velika krivica je, — da le- žijo ravno ti prelestni, najčudovitejši kraji tu kot nezanimiv predmet in pričenjajo propadati. Tu in tam se zgubi vanje pre- šerni Študent, ki škili za brhkimi dekleti, In časih se odkod pripeljejo Nemci, ki se ne morejo naftuditi ljubkosti obdajajočih jih krajev. Naš slovenski človek zajde sem le redko. Službeno morda, ko izterjuje de- nar, miru pa hodi iSkat v tujino, ker se ni »imel časa« razgledati doma. da bi našel sebi ustrezajoč kotiček. V Slovenskih go- ricah bi ga našel, če bi bil še tako izbirčen. Ogromno narodopisnega blaga leži še tod razmetanega in čaka pridnega delavca, da ga bo dvignil. Nikjer ne poteka življenje tako pisano kot tu. Sleherno delo je v zve- zi s kakšnim posebnim običajem. V zdrav- stvu igrajo še vedno veliko vlogo takozva- ne »piičke«, žene konjačev, ki imajo moč izlečiti človeka, nad katerim so morda zdravniki že obupali Uroki še imajo svoje častilce; čarovnice strašijo po hramih go- spodinje, in še toliko drugega. Moderni higieni še ni uspelo prepričati tukajšnje ljudstvo o važni vlogi, ki jo ima- jo v človeškem življenju zrak, sonce, voda. Kopanje je nemoralno in so proti njemu tudi gotovi inteligenčni krogi, ki priporo- čajo umivanje v škafu v zaprtem prostoru, kjer nagote kopajočega ne more videti nihče, da bi se nad njo pohujšal. V Sloven- skih goricah je fara, kjer je bilo namig- njeno vsaj šolski deci, naj se koplje v ška- fu in naj ne izpostavlja svojih nagih telesc javnemu pohujšanju. Čarovnice, vera v čudodelno moč repa od črne mačke seveda že zgubljajo na ve- ljavi, zakaj kulturni napredek vleče za se- boj tudi marljivega Prleka, ki duhovno pač nič ne zaostaja za ostalimi Slovenci. Na- darjenost otrok je po pripovedovanju uči- teljstva procentualno tu celo večja kot kjer koli drugje v podeželju. Zob časa, ki s svojo močjo razgrlze vse, je razgrizel že tudi marsikateri zanimivi običaj, o katerem še pripovedujejo stari ljudje," mladina ga pa več ne pozna. So pa nekateri, ki so še znani, a se jim pro- padanje že pozna. Med takšne običaje spa- dajo tudi pustni orači. V kakšni vasi jih obhajajo v večjem obsegu, drugod pa zopet manj. Kjer je še vse ohranjeno neokrnjeno, se stvar razvija tako: Zgodaj zjutraj, ko se začne zlati ti na vzhodu nebo, se oblačijo v hiši, ki je zato določena, in v kateri so že nekaj dni pri- pravljali fantje garderobo in orodje, pustni orači, šepetaje in skrivnostno se pogovar- jajo o potrebnih ukrepih in ko je vse kon- čano, poči sredi vasi bič, zaigra harmonika, orači zavriskajo in se zakade s plugom k prvi hiši. Prvi gre »barovčin«. Trobi na pastirski rog ln ko se na podstenju nabere dovolj 1 judi, jim oznani spored tekočega dne. Na j hrbtu in na prsih Ima pritrjeno desko z na- ; pisom: »Cirkus fašeng«. Po obrazu je na- mazan, eno hlačnico ima belo, drugo rdečo, glavo mu pa pokriva visok cilinder. Za njim vlečejo štiri »rttse« lesen zaboj na vozičku. Zaboj je pokrit z belimi rjuhami. V tem zaboju, »lajle« imenovanem, je zaprt go- dec. Voznik, ki vodi rtlse, je oblečen ele- gantno, zakaj on je lastnik cirkusa. Ob- enem opravlja tudi lajle. Na zaboju je nam- reč kolesce z vzvodom, ki ga je treba za- vrteti, pa se že oglasi harmonika, in ko se kolesce ustavi, neha tudi godba. Rtise so uprežene kakor konji. To so ži- vali z jezdeci na sebi. Človek, ki predstav- lja riiso, si oprta na rame leseno ogrodje dolgo približno dva metra tako, da ima spodnji del ogrodja ob bokih. Ogrodje je pokrito z belo rjuho, ima štiri noge, rep, spredaj pa glavo. Čeljusti so gibljive ln Ima jezdec možnost, da jih s' posebno vrvico od- pira ter hlasta z njimi okrog. Na gobcu ima takšna riisa ježevo kožo, zato se jI ne upa nihče blizu. Jezdeci so oblečeni v rnake pisane obleke z maskami In s kapami, po- barvanimi s to ali ono barvo. Za rilsami se pripode orači. Štirje konji vlečejo plug, ki ga vodi plužar. Konji so oblečeni v bele srajce ln v bele ženske janč- jake. Na glavah imajo visoke stožčaste ka- pe, okrašene s papirnatimi traki vseh barv. prt ferl Vtoem so Is pm legende, Zdaj * v spornimi loterijska orača duronracga hi- marja iz neke zapuščene bosanske vasL Zgodba je izpred vojnih časov ki baje res- nična. Krčmor je od nekega potnika kupil srečko ter jo,