Vojna v vsgJnociiif Afrilci. Zmaga Angležev nad Abesinci heta 1868. Leta 1848 je postavila Angleška svoj konzulat v Masavo ob Rdečem moiju, da bi navezala trgovake sti-ke s Sudanom in z Abesinijo. Kmalu za tem je prišel na abesinski prestol neizobražen in bolj divjaški cesar ali neguš Teodo-r. Vladal ni v današnji prestolici v Addis Abebi, aim.pak v naravni trdnjavi Magdali na grieu sredi hribovite pokrajine. Neguša Teodora je obiskal leta 1855 angleški konzul iz Masave, da bi mu čeetital, ker je zasedel prestol. Leta 1867 ee je spustil neguS Teodor z Angleži v dogovore radi dotoave orožja. Zadevo z orožjem je hotela Anglija zavleči. Po-slala je v Magdalo konzula iz Masave in ta je bil tedaj stolnik Cameron. Prišel jc prod cesarja brez nakaziJa dobave orožja in brez navodil, kedaj bo Angleška oskrbela Abesiniji pošiljatev. Neguš se jerazjezil in pognal v ječo konzula in 60 drugih Evropejcev. Angleži so poslali k cesarju tri oficirje, ki 60 zahtevali takojšnjo iz.pustkev zaprtih — neguš je zaprl tudi te tri odposlance. Takole postopanje je bilo Angležem preveč. i Anglija je poelala proti Magdali Roberta Napiera, ki je že bil zatrl upor domačinov v Indiji. Njegova armada in oficirji so bili. dobro opremljeni in izurjeni. Izkrcali eo se v Zuli prve dni januarja, odkoder jih je loeilo 650 km od cilja — trdnjave Magdale. Tedaj so bila na abes:inekih tleh še slabša pota nego danee. Bile so paž navadne kozje steze, ki so se vile preko 2500 do 3000 m visok.ih gor. Angleži so ee parivali naprej 200 km vzhodno od Tsana jezera. Od morja jih je peljala steza 30 km skozi giTnovje, nato pa eo se dvigale pred njimi visoke gore. Vode je bilo malo. Radi tega je poelal angleški poveljirik pred g.lavno armado posebTfie palrulje, kj eo kopale vodnjake. Pet polkov konjenice je oskrbovalo i?yidniško službo in čuvalo jedro vojske pred nenadtiimi napadi. Pehoto so tvorili belokožci in Indijci. Ob celi poti so gradili uti-jena oporišča za prehrano in etrelivo. TopniStvo sta tvorili dve gorski bateriji, kateri so uosili eloiii. Med procl.iranjem so Angleži tako pi-evidno in dobro ravnali z domačini, da se jih nikjei nifto lotili z zahrbtnimi napadi. Ko eo piehodili 450 km. so se pripravili Aiigleži na naskok na Magdalo, kjer je zbral divjašk; Teodor evoje čete. Aprila so bili Angleži na planoti Talanta Spodaj teče reka Baaila. Magdala jo obvladuje z več sto metri višine. Ob vznožju skoraj nedosegljive utrdbe se razproetirata dve ravnici. Na eni je bila neguševa vojeka, na drugi pa njegovo topništvo. S starimi puškami oborožene Abesince eo naskočile anglež.ke čete z bajoneti in so jih pregnale iz ugodnih postojank. Iznenadeni Abesinci so se razbežali na vse elrani in so prepuetili cesarjevo gnezdo Magdalo ueo<r. Angleži so zavzeli drugi dan po prvem spopadu Magdalo, ne da bi bili zadeli v trdnjavi sami na kak odpor. Cesar Teodor je izvršil eamomor iz sramu pred poipoLnim porazom. Evropske jetnlke eo našli osvoboditelji in zmagovalci vse pri življenju. Zmagovita angleška vojska je fctela komaj 16.000 mož. Popolen poraz ItaUjanov na jugu. V naših vojnili iporočilih smo beležili, da so se lotili Italijani zavzetja Abesinije s tremi armadami 6 Ireh strani: od severa, vzhoda in juga. Prvi spopadi z Abesinci eo pričeli na severu, kjer so se abesinske čete epietno izmikale vsaki resni bitki. Prepuetile so Italijanom brez resnega odpora Aduo, Aksum, Adigrat in Maka.le. Pri Makale se je ustavilo italijansko produanje, ker je zvedelo vihovno vodetvo, da ee Abeeinci zbirajo in se pripravljajo na veli-ko in odločilno bitko. Najtežjo nalogo je imela italijanska vzliodna armada, ki jo prieela udar na abebinsko ozemlje pri utrjeni toiki Mussa ALi. Ravno ta najmanjša ai'mada je koj pri prvih korakih zadela na liud od,por Abesincev in ni prodrla preko postojanke Mussa Ali v notrajnost strahotne puščave Danak.il. Italijani eo tako bolj megleno objavili, da so takozvano vzhodno ali danakilsko prodiran.je zavadi nepredvddenih težkoč in neznosnega podnebja ustavili in rešili amiado pogina z umikom. Tretja in najbolj moderno apremljena italijaruska voj&ka je začela evoj pohod iz italijanske Somalije na jugu iz lu.ke Mogadišu. Tej armadi poveljuje general Graziani, pre.izkušen kolonijalni poveljnik, ki se je že proslavil z neuemiljenimi udušenji uporov domačinov v Libiji v severni Afriki. Gi^az^anijev« čet§ so imele na razpolago zelo mnogo letal, lahkih taiikftv, tovornih avtomobilov in eploh vse dznajdbe povojne dobe. Od te armade so si obetali Itali.jani največje, nagle in sigurne uspehe. Graziani je prejel nalogo, da ee združi s severno armado pri niestu Diredava ob eclini abeeineki železnici Džibuti— Addis Abeba. Od te točke b;i naj združena itali.ians.ka vajska nastopjla poliod v abesinsko prestolico. Abes'nci ee skiaja niti prav zmeni.li niso za italijanski udar na jugu. Graziani je bil primerotna naglo in brez kakih zgub na erti: Gerlogubi, Gorahei in Sassabaneh. Silil ,je naprej ob reki Fafa.n in italijanska. letala so že ogrožala celo glavao južno abesiifsko oporišče, utrjeno meoto Haiar. Graziani je pustii na jugu neufiniiljeno vhBtreljevati vsako abesinsko selo. Halijanske bombe so ubijale doma oetalo dt.co, žeue in starce. Ko so razbobnali Italijani v svet, da bodo zmagovite italijanske armade pričele z odloCilnim: afenzivami na vseh treh froutah, je nenadoma odletel abesinski cesar v letalu v Džidžigo na jugu, kjer ee je vršil vojni poB-vet. Po tem cesarjevem obisku so pričeli Abesinci napadati motoi-izirane italijanske municijcske kolono in tanke. Pri teh spopadih eo se borili v prvih vrstah na italijanski strani domačini askari. Abesinc: so pobili vse, kar j:m je prišlo pod roke in v teh manjših praskab eo največ trpeli askari. Kai- naenkrat je bilo askai"O.m dovolj, kcr jih je tiščalo italijansko vodstvo v prve vi-ste. Uprli so se, ubežali k Abesincem in so se celo lotili Italijanov. Ko je bilo uporno gibanje askarov na višku, je pričela na jugu v pokrajini Ogaden še takozvana mala deževna doba. Aekar-sko vetajo, deževje, blafo, bolezni itd. so izrabili Abesinci. Udarili so na Grazianovo armado, zadeli res na prave Italijane in prišlo je v par dneh do popolnega poraza in razbega italijanske južne arniade. Ze koj po par reisn^h spopadih so zgubili Italijani vse v Ogadenu zasedeno ozemlje in so se razbežali, kedo je še pač mogel in utegnil v italijansko Somallijo, kamor so jim sledili zmagoviti Abeeinci. V italijanski Somaliji eo zasedle čete rasa Deste važno trdnjavo Lugh Ferandi. Najlepša Abesinka  v od Italijanov zasedenem mestu Aksum.