Konecišole<;- kam pa zdaj ? PRED DNEVI SMO JIH VIDELI HODITI PRAZNIČNO OPRAVLJENE Z RDEČIMI NAGELJCKI V GUMBNICAH. VIDIMO PA JIH TUDI VSAK DAN, KAMOR KOLI NAM POBLISKNE POGLED. SEDIJO V PARKU 2E OD RANEGA JUTRA, VIDIMO JIH ZA DOMAČIMI OKNI, KO STRMIJO V ZVEZKE IN KNJIGE, KOT DA LEPEGA SONČNEGA DNE SPLOH OPAZILI NE BI. OPTIMISTE NAJDEMO TUDI V KOPAL­ KAH OB SAVINJI. ONI SE KOPAJO, KNJIGE PA SE SONČIJO NA BREGU. MA­ TURA JE PRED VRATI. VELIKA IN MALA. ENI BODO POSTALI NA JESEN ŠTU­ DENTJE, DRUGI DIJAKI SREDNJIH ŠOL, NEKATERI PA SO SI IZBRALI POKLICE IN GREDO V UK. TODA MATURA JE PRED NJIMI IN ZA VSE ENAKO STRAŠNA POŠAST, KI JIM KRADE IN ZRE NAJLEPŠE SONČNE DNI, OBISKALI SMO JIH, KJER SMO KOGA ZALOTILI OB KNJIGI, SMO GA ZMOTILI. OSMOŠOLCA JURKOVICA IN PIŠORNA SVA ZALOTILA V »BOJNI« PRIPRAVLJE­ NOSTI NA MATURITETNE NALOGE IN NA BODOČI ŠTUDIJ NA VOJAŠKIH AKA­ DEMIJAH. OBA STA SE NAMREČ ODLO­ ČILA ZA TA ČASTEN IN LEP POKLIC! NJUNI VOJAŠKI POZI IN POSTAVAM NI KAJ RECI! MNOGIM PA PRILIKE NE DA­ JO MOŽNOSTI? DA BI NADALJEVALI UČENJE V ŠOLSKIH KLOPEH. TAKO TU­ DI MARIJI KRAMERJEVI PRILIKE NE KA­ ŽEJO, DA BI POSEDALA PO ŠOLSKIH KLOPEH. TOKRAT JE TREBA ŠE KONČA­ TI RAZRED, POTEM PA V UK. ŠIVANJE JE NJEN BODOČI POKLIC! V UK GRE K DRŽAVNEM OBRTNEM PODJETJU! TODA ZAENKRAT SO KNJIGE ŠE VAŽNEJŠE OD ŠIVANKE. CIRIL ARNŠEK NE VE CESA BI SE V PRI­ PRAVAH NA MALO MATURO BOLJ OPRI­ JEL. KEMIJE - ALI KAR VSEH PRED­ METOV PO VRSTI? NI SE ŠE ODLOČIL, ALI BI ŠEL NA SREDNJO FARMACEVT­ SKO ŠOLO, ALI PA BI JO MAHNIL NA UČITELJIŠČE. ZA VSAK PRIMER, CE BO PEDAGOG, VAJA Z OČALI, KI JIH ŠE NE RABI. NI ODVEČ - AVTORITETA . . . AVGUST KISL, JE TAKOLE SIMBOLIZIRAL SVOJE NACRTE. NADALJEVAL BO ŠTU­ DIJ NA VIŠJI GIMNAZIJI. POTEM PA BO SEL NA VISOKO FIZKULTURNO ŠOLO. OBOJE BO ŠLO. NE? ODLOČITEV KAK POKLIC? NI OD MUH! ČLOVEK JE OD TE ODLOČITVE POTEM VSE ŽIVLJENJE OD­ VISEN! TO JE PRVA VAŽNA SAMOSTOJNA ODLOČITEV, ČETUDI DRUGI POGOJI (FINANČNI) NE IGRAJO VAŽNE VLOGE. ZANIMIVO JE, DA IMAJO MLADI LJUDJE ŽE DOKAJ RAZVIT POSLUH ZA BODOČ- NOST. NAJVEČ VPISOV BO NA TEHNIKI, ARHITEKTURL AGRONOMIJI IN NA PO­ DOBNE FAKULTETE, OD KODER PRIHA­ JAJO STROKOVNJAKL KI JIH DRUŽBA TEŽKO CAKA IN TUDI DOBRO PLACA. TALE ČEDNA SKUPINICA VELIKIH MA­ TURANTOV SE JE TAKOLE ODLOČILA ZA SVOJE »ŽIVLJENJSKE STOPNICE«. HO- CEVARJEVA JANJA JE MALO RAZOČA­ RALA. NE GRE ŠTUDIRAT, PAC PA V SLUŽBO. ŠTIPENDIJ ZA FARMACIJO NI, TO PA JE VSE. KAR JO JE VESELILO. CI­ RIL RATAJC SE JE ODLOČIL ZA ARHI­ TEKTURO, FERDO LUPŠE PA ZA GRAD­ BENIŠTVO. TOREJ ZIDALI BOMO. DOBRO VESTA. DA V NJUNIH BODOČIH STRO­ KAH NE BO ZLEPA ZMANJKALO DELA. SAMO CELJSKA STANOVANJSKA STISKA LAHKO ZAPOSLI OBA ZA VSE ŽIVLJENJE IN SE NJUNE POTOMCE. KORENJAKA ZADAJ ŽE POZNAMO. TO STA BODOČA OFICIRJA. MORDA KDAJ CELO GENERA­ LA. VSAK VOJAK NOSI MARŠALSKO PA­ LICO V TORNISTRI, JE DEJAL NAPO­ LEON. V TEH DNEH, KOT VIDIMO. ROJI V MLA­ DIH GLAVAH VELIKO SKRBI IN MISLI. MATURA, POKLIC, NADALJNJI ŠTUDIJ, STANOVANJE V LJUBLJANI, KAKŠEN BO MOJSTER, BO ŠEST JURJEV ŠTIPENDIJE DOVOLJ? VMES PA SE PREPLETAJO TU­ DI PRIJETNEJŠE MISLI. IZLETI? RAZRED­ NE EKSKURZIJE PO DOMOVINI IN CELO V INOZEMSTVO. NI DVOMA. NE SAMO MATURA V ŠOLI, TUDI MATURA ŽIVLJE­ NJA. MNOGO SREČE! Olepševalno turistična tribuna VEC CVETIC NA OKNA Celjsko Olepševalno in turistično društvo je že dolga leta pobudnik vseh mogočih akcij, ki naj bi imele med drugim tudi ta uspeh, da bi bilo mesto čim lepše in prikupnejše. V vrsto teh akcij spada tudi pobuda za namestitev za- bojčkov in v njih cvetic na okna stanovanjskih in javnih poslopij. Ce je ta akcija pred leti imela zadovoljiv uspeh, pa se letos kar noče premakniti z mrtve točke. Res je, da se tu in tam vidijo zabojčki in cvetice, kot na hiši Celjske tiskarne, nadalje na Cankarjevi, Vod­ nikovi ulici in drugje, toda vse skupaj je to premalo. Zato znova pozivamo lastnike stano­ vanjskih hiš, hišne svete in druge, da naj okra- S'ijo okna s primernimi rožami, ki jih dobijo v veliki izbiri v Mestni vrtnariji, zabojčke pa v pisarni Olepševalnega in turističnega društva. KAJ JE Z BLATOM PRI GLAZIJI? Ce zavijete iz Ljubljanske ceste mimo glavnih vhodnih vrat na Glaziji ob garderobi nogomet­ nega kluba Kladivarja in po drevoredu proti Ipavčevi ulici, boste naleteli na kaj čudno ure­ jeno okolico. Ne samo. da drevored ni urejen in da okolje močno kazi neočiščena struga po­ toka, temveč da je ta primeren prispevek vsej. tej »podobi« še mlaknža, blato in podobno, ki sta nastali za garderobo nogometnega kluba. Ce se ne motimo ima kopalnica v garderobi zelo slab odtok, zato se voda, namesto v od­ točnem kanalu, zbira kar na cesti. Zdi se nam, da bi lahko nesnago, ki se tam nabira, odstra­ nili, uredili nadalje odtok vode in tako z malo dobre volje, in seveda tudi z nekaj sredstvi, popravili slab vtis, ki ga človek dobi, če hodi okoli Glazije. ANKETA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČ­ NEGA DRUŠTVA Te dni so učenci višjih razredov osnovnih šol in nižjih razredov gimnazij izpolnjevali an­ ketne liste celjskega Olepševalnega in turi­ stičnega društva, ki so se v prvi vrsti nanašali na predloge in mnenja, kaj naj bi v mestu ob Savinji še uredili, da bi bilo Celje bolj čisto, lepše in bolj privlačno. V anketi je sodelovalo okoli 4000 otrok. Med izpolnjenimi anketnimi listi jih bo društvo 20 izžrebalo in nagradilo s po 500 dinarjev. Od ankete si društvo obeta velike koristi ne samo zaradi predlogov, tem­ več tudi zaradi tega, ker bo anketa nehote sprožila debato o nekaterih problemih me«ta Celja, Otrok - žrtev prometne nesreče v ponedeljek je zopet postala žrtev promet­ ne nesreče na cesti I. reda v Kaplji štiriletna deklica. Deklico je osebni avtomobil trčil tako, da je bila ntf mestu mrtva. Ni bilo težko Bgo- toviti kdo je kriv prometne nezgode. Starci se premalo zavedajo, da je otrok na cesti brem nadzorstva v nevarnosti. Zato naj bo ta primer staršem v opomin, da otrokom na cestah po­ svetijo vso pozornost. V NEKAJ VRSTAH V Paki, ki je dve uri oddaljena od Velenja, pridno gradijo osnovno šolo. Ves pesek so nakopali in izvozili s pro­ stovoljnim delom. Skoraj sleherni kmet se je obvezal, da bo delal in daroval za šolo, kar bo v njegovi moči. Tako je kmet R. sam preskrbe! 20 m^ peska in 1 m^ lesa. Vaščani želijo, da bi šolo že letos dogradili vsaj do tretje faze. KROMPIRJEVI NASADI RESNO OGROŽENI Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Vojnik so člani razpravljali o- zaščiti kmetijskih kultur pred rastlin­ skimi škodljivci. Sklenili so, da bodo za­ tirali škodljivce pod strokovnim vod­ stvom kmetijskih zadrug, s čimer bO' omogočena načrtna zaščita poljskih kul­ tur, kar velja predvsem za hmelj in za krompirjeve nasade. Na teh se je v zadnjem času množično pojavil kolorad­ ski hrošč in preti popolno uničenje krompirja. Na seji so razpravljali tudi o- problemu zaposlitve prebivalcev gospo­ darsko pasivnih krajev in so sprejeli sklep o ustanovitvi posredovalnice za delo v Vojmku. Na Lopati nimajo pitne vode Nikakor ne bi hotel zavidati prebival­ cem Svetine, ene najoddaljenejših celj­ skih izletniških postojank, ki so tako srečni, da so dobili vodovod. Žal pa mo­ ramo ugotavljati, da teh pridobitev ni deležna najbližja periferija lepega Ce­ lja, četudi so potrebe več kot nujne. V mislih imam predvsem vasi LoE>ata- Medlog ter del Ostrožnega. Ravno ti predeli so najbolj prizadeti v pogledu zdrave pitne vode. Na splošno je voda tod zelo slaba. Sanitarna inšpekcija bi marala ugotoviti, da je sploh neuporab­ na. Ob zadnji proslavi na Ostrožnem Lo­ pata, razen javne razsvetljave in del­ nega zboljšanja glavne ceste, ni bila de­ ležna ničesar, dočim je Ostrožno dobilo lepo urejeno asfaltirano cesto in vodo­ vod. Naš kraj pa ima poleg slabe pitne vode še skrajno slabo stransko cesto, za katere ureditev ni nikoli dovolj finanč­ nih sredstev. Ker je z izjemo ix>sameznikov na vo­ dovodu kot na ureditvi stranske ceste zainteresirano prebivalstvo Lopate, bi bilo nujno in prav, da bi občinski Ijud- siki odbor pristopil k reševanju teh pro­ blemov. Ni dvoma, da bodo vaščani v tej delovni akciji izdatno pomagali s prostovoljnim delom. Podjetje Dolomit na Frankolovem na novi poli Podjetje Dolomit na Frankolovem je bilo znano v prejšnjih letih kot podjetje, kjer slabo gospKKlarijo, saj je bilo skoraj pred likvidacijo. V zadnjem času pa je novo vodstvo podjetja pripomoglo, da se je stanje bistveno popwavilo. Ukinili sO' nerentabilne obrate ter uvedli nagraje­ vanje delavcev po učinku, kar je ugodno- vplivalo na višjo storilnost. Zaključni račun, ki ga je pred kratkim sprejel de­ lavski svet, je pokazal, da je podjetje- kljub izgubam iz prejšnjih let, izkazalo- v zadnjem času dobiček. Podjetje ima v načrtu mehanizacijo obrata za izkop peska. S tem bodo po­ večali proizvodnjo za 20%. Vsa mehani­ zacija bo urejena na električni pogon^ razen tega pa bodo uredili sejalno in na­ kladalno napravo. Podjetje proizvaja izredno bel pesek, ki je zelo iskan. Dosedaj niso mogli kriti niti polovico želja potrošnikov. V podje­ tju se je pričel uveljavljati tudi delavski svet, ki je bil ustanovljen ob reorgani­ zaciji podjetja. KONJIŠKI PLANINCI SE ZAVZEMA­ JO ZA POSTOJANKO NA ROGLI Na občnem ztíbnj Planinskega društva v Slov. Konjicah, ki se ga je poleg do­ mačih gostov udeležil tudi predsednik celjskega okraja tov. Riko Jerman, so- sklenili zgraditi planinsko postojanko- pod stolpom na Rogli. Konjiški planinci so s tem sprejeli nase veliko nalogo, vendar so se pogumno lotili dela. Na prvi seji novoizvoljenega odbora so usta­ novili poseben odbor, ki bo poskrbel za izdelavo idejnega načrta, lokacijo in de­ narna sredstva. Ker je vrh Rogle idealna izletniška točka, je pričakovati, da bodo ljubitelji planin in drugi podprli to koristno za­ misel konjiških planincev. ŠOŠTANJU JE MLEKARNA VSEKA­ KOR POTREBNA Precej občutno je v šoštanjski občini vprašanje mlekarne. V Šoštanju je- zgradba s predelovalnimi stroji. Na zadnji seji občine pa so menili, da bi kazalo likvidirati mlekarno kot prede­ lovalni obrat. Do dokončne odločitve se­ ni prišlo. Se enkrat bodo sestavili po­ sebno strokovno komisijo, ki bo ponov­ no pregledala obrat in analizirala vse možnosti. Vprašanje zaledja za mlekar­ no je odlučujoče. Sedaj se dogovarjajo s Kmetijskim gospodarstvom Zovnek pri Braslovčah, da bi dobavljali Šošta­ nju in Velenju mleko. Oklevanje občine ob likvidaciji obrata je opravičljivo in premisleka vredno, saj gre za dragoce­ ne stroje, ki jih že imajo, in za delovno silo. KDO JE KRIV OPUSTOŠENJA V ROVINJU? Skrb za delovnega človeka v času rednega dopusta se je v poslednjih letih močno raz­ mahnila. Številna podjetja v našem okraju so ob morju in v gorskih predelih opremila lična letovišča, namenjena oddihu delavcev in nji­ hovim družinskim članom. Tako je tudi sindikalna podružnica Tovarne žičnih izdelkov v Celju zgradila štiri lične montažne hišice z dobro opremo. Dve od teh so postavili v campu celjskega okraja v Rovi­ nju in v njih so letovali člani omenjenega de­ lovnega kolektiva. Ko so ob zaključku sezone organizatorji celj­ skih letovanj (ZB, PZ. OLO in Vajenski tabor) demontirali svoje hišice :n ko so v septembru tudi naši sosedje železničarji spravili na var­ no več kot sto takih hišic, sta oni, last ko­ lektiva »Žične«, še vedno samevali pod visokimi borovci. Prestali sta zimsko burjo, prišla je pomlad in hišici sta oznanjali, da se bo živ­ ljenje pod borovci kmalu ponovilo. Toda za njiju ne! V dolgih mesecih samote so jima ne­ pridipravi temeljito izpremenili prijazno lice. Odtrgali so cele stene, iztrgali vrata in okno. odnesli postelje in mize, preluknjali stene in strop ter ponesnažili notranjost. Ko je sindikalna podružnica pred tedni iz­ vedela za pustošenje, so preostanke razmonti- rali ter jih po ttisto kilometrov dolgi poti od­ peljali domov. Škode je približno za 200,000 din. Ill kdo je kriv? Pobalini iz Rovinja, organi­ zator ali zavarovalnica, ki škode ne bo po­ vrnila, ker hi.šic nihče ni zavaroval, niti jih demontirane spravili v varstvo sosedu?! Tako na eni strani! Družbene organizacije, ki izvajajo letovanja, pa se morajo boriti za vsak dinar . , , Clan okrajne komisije za letovanje №kQj kratkih iz Smartnega oli Pak! Dan mladosti bo naša mladina prosla­ vila dne 8, junija s celodnevnim spore­ dom. Že doiX)ldne bo tekma koscev in grabljic, meddruštveni namiznoteniški turnir .ter tekma v streljanju z zračno puško. Popoldne bo na igrišču nogomet­ na tekma, proti večeru pa bo telovadna akademija pripadnikov-mladincev tu­ kajšnjega »Partizana«. Dom »Partizana« je bil doslej precej zanemarjen. Sedaj pa že dobiva lepo zu­ nanje in notranje lice. Tudi oder Pro­ svetnega društva se obnavlja in bo v 'Ponos društvu samemu. Vsa ipopravila bodo stala okrog četrt milijona dinar­ jev. Kino, katerega upravlja sedaj tukajš­ nja Ljudska tehnika, prireja zadnje ča­ se kino predstave po vsej Zgornji Sa­ vinjski dolini, kjer nimajo lastne apa­ rature. Ljudje rade volje obiskujejo te predstave in navadno napolnijo dvora­ ne do zadnjega kotička. Zdravstvenega pregleda otrok na naši šoli že dve leti ni bilo, zato pa je bil letos toliko temeljitejši. Vse otroke, ki so naglušni, slabovidni ali imajo dru­ gače kake telesne hibe, bodo pregleda­ li še specialisti. TEKMOVALI SO Pri razpisu za najboljše spise o pro­ metu so sodelovali skoraj vsi razredi osemletke Velenje. 23. maja je dva naj­ boljša izdelka: spis in risbo avtorjev tretješolke Mlinškove in drugošolca Zorna pred vsemi šolskimi otroki nagra­ dil tovariš Turk, šef prometnega oddel­ ka pri Notranji upravi v Celju. Ob slavnosti je spregovoril vsem otrokom in jim dal nekaj koristnih napotkov glede prometa na cesti. Čeprav sta bila lani le dva smrtna primera otrok na cesti v okraju, mora mladina posvetiti še večjo skrb prometnim predpisom na cesti. KRATKE NOVICE IZ KONJIC V Konjicah je pred kratkim gradbeno EKxìjetje Beton iz Celja začelo graditi nov stanovanjski blok. Investitorja sta podružnica NB in Lesno industrijsko podjetje., V načrtu imajo še gradnjo 12 stanovanjskega bloka, ki ga bo gradila tovarna usnja KONUS. CELJSKI TRG V TEM TEDNU Posledica vročih, presuhih dni se kaže tudi na celjskem živilskem trgu. Sicer gospodinja ni v zadregi, ko hodi po trgu saj je dovolj pestra izbira raznovrstne spomladanske zelenjave in prvega sad­ ja, toda kvaliteta je vse prej kot dobra. Lepe solate, ki je je bilo prejšnja leta v junijskih dneh na pretek, skoraj ni moč dobiti. Ravno tako ni nič kaj prida kvaliteta češenj, ki nas v teh vročih dneh kot edino sadje — poleg predra­ gih vrtnih in gozdnih jagod — poživ­ ljajo. Letna suša se kaže tudi na ostali povrtnini: drobnih kumaric zmanjka že kar v zgodnjih jutranjih urah, sladek grah in redkvica pa so se menda sploh posušile. Cene živilom v tem tednu so bile na­ slednje: CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir stari 16 (15—18; krompir novi 90—100 (-); čebula stara 120 (120); čebula nova 30-70 (50—80); česen stari 17—200 (200—500); česen novi 50—70 (70—80); solata 60—90 (60—100); špi- naca 90—150 (100—15); por 40—45 (50—60); pe- teršil 100 (100); zelena - (120); korenjček 30 do 50 (30—80); koleraba 80—100 (90—120); redkvica 70—100 (100); hren — (150); zelje gl. 85—90 (—); zelje rib. 40 (40); sadje suho — (100—160); slive suhe 260-280 (-); gobe suhe - (1000-1400); orehi celi 250 (250); orehi lušč. 800 (850); rozi­ ne 440 (-); limone 260 (-); kis - (40); ribe - (200—260); orašidi 420 (—); jabolka — (170—200); mleko — (36); maslo — (500); skuta — (160); smetana — (240); kure — (450—850); piščanci — (25(?-350); zajci - (150-800); jajca 15 (14-18); med — (400); koruza — (50); pšenica — (50—60); oves, - (40-45); ječmen - (40—45); rž - (40 do 50); bob - (50); grah str, 60 (80-120); po­ maranče 300 (—); fižol v, 80—100 (70—100); fižol n, — (50—70); drobnjak 300 (300); mandeljni 800 (-); češnje 70 (80-120); jagode - (500-500); kumare 180-200 (200); pesa 40-50 (40-60), kronika nesreč 14-letni Danijel Novak iz Dramelj si je pri padcu zlomil nogo, V pretepu pri neki gostilni na Mariborski ce­ sti jih je izkupil po glavi Emil Santi iz Tovar­ niške ulice, 15-letna Matilda Cilenšek iz Griž si je pri padcu poškodovala nogo. Posestnik Alojzij Orel iz Radegunde pri Mo­ zirju se je pri delu v gozdu vsekal v nogo, 6-letna Brigita Oblak iz Rogaške Slatine se je z vrelo vodo poparila po hrbtu. Pri padcu z motorjem se je težko poškodo­ val Jože Dobnik iz Sladke gore pri Šmarju, Riko Rizmal iz Malih Braslovč je padel s ko­ lesom. Dobil je težke notranje poškodbe in so nezavestnega prepeljali v bolnišnico, 23-letni Martin Bohorč, zaposlen kot železni­ čar na postaji Celje je pri premikanju vagonov padel pod vagon. Pri nesreči mu je eno nogo odrezalo nad kolenom, drugo pa težko poško­ dovalo. Pri padcu si je zlomila nogo Ana Olenšek iz Zavrha pri Dobrni, Pri delu si je poškodoval roko delavec pri Lip na Hudinji, Rafael Kovač. V papirnici Višnja vas je padla sekira na glavo delavcu Jožetii Kraljicu in mu priza­ dejala težjo poškodbo. Z vrelo vodo se je poparil 2-letni Anton Knez iz Šibenika pri Šentjurju, 6-letni Jože Lešnik iz Creta je stopil na raz­ bito steklenico in si prerezal stopalo, 12-letni Rudolf Meh iz Prelog pri Planini si je pri padcu zlomil nogo. Pri padcu s kolesom si je zlomil nogo Martin Žnidar iz Lokrovca, Na Mariborski cesti je motorist podrl 4-let- nega Srečka Felzerja. Otrok je bil laže poško­ dovan, S kolesom je padla Breda Sajevič iz Nove vasi. Utrpela je poškodbe po telesu. Pri padcu si je zlomil ključnico Marijan Ha- lužan iz Pristavnice pri Rogaški Slatini, Na Dobrni je padel z motorjem in si zlomil nogo Avgust Bračič, rudar iz Velenja, V Šmartnem v Rožni dolini je v pretepu do­ bil poškodbe na glavi Anton Kampuš iz Slov. Konjic, gibanje prebivalstva v času od 24, do 31. maja 1958 je bilo rojenih 37 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Josip Pliberšek, strojni ključavničar in Ana Veternik, polj, delavka, oba iz Celja; Marko Volk, strojni inženir iz Dobrteše vasi in Karo- liha Hartman, nameščenka iz Celja; Zdravko-' Viktor Ferič, komercialist in Marija Kifnar. dentistka, oba iz Celja; Franc Klepej, elektrod varilec iz Kanjuc in Jožefa Plaskan, delavka iz Celja, Umrli: Anton Žohar, topilničar iz Celja, star 58 let; Anton Kastelic, upokojenec iz Zajelš, star 56 let: Frančiška Delopst, gospod, pomočnica iz Topolšice, stara 16 let; Barbara Skorjanec, pre- užitkarica iz Dola pri Pristavi, stara 67 let; Avgust Kompara, upokojenec iz Mestinja, star 62 let; Rajko Peer, otrok iz Šoštanja, star 5 me­ secev; Ana Žlegelj, gospodinja iz Slov, Konjic, star« 69 let; Josip Haložan, delavec iz Sopot, star 49 let.