Bajka o materi.
3>olna sedem dolgih tednov     In na trdem svetu samo       Daleč, daleč so nebesa
Mlada mati je ležala,            V silni bedi boš ostalo,        Nad gorami, nad zvezdami,
Ne zdravila, ne lečila           Ko priplava smrtni angel     Toda mati pozabila
Več ji niso pomagala.           In ti vgrabi milo mater.       Ni na svoje dete malo.
Tiho, vdano je trpela,           Bledo že je njeno lice,         Ko je bolno, zapuščeno
Dvigala je bele roke            Znoj rosi ji hladno čelo,      Jokalo po njej edini,
In molitve šepetala.              Oslabele so roke ji,              Tiho, tiho je iz neba,
Ni prosila sebi zdravja,        Oslabeli vsi ji udje,              Mati k detetu dospela,
Ni prosila sebi smrti,           Že prihaja smrtni angel.       Zibala ga na kolenih
Le za svoje dete malo                                                     In mu pela pesmi lepe,
Je prosila in molila.             Materino sveto srce              Ga hranila in pojila.
Več ne blje, več ne žije,
Aj, ti dete, vbogo dete,         Velo lice, bledo čelo,            Vnjenih nežnih je objemih
Niso zlata nasejale               In ljubeče njene roke           Rastlo dete in odrastlo.
Vile v zibel ti ob rojstvu,     So na veke se sklenile.                               Tatjan   .