Prodaja prašičev in kuga str. 9 Cenjene bralce obveščamo, da SKB že posluje v novih poslovnih prostorih v Murski Soboti na Kocljevi 6. Banka Vam ponuja kompletne storitve in se priporoča za obisk. SKB BANKA D J. DOKAEUJEMOMJEMOREMO Muska Sobota, 17. decembra 1992 • Leto XUV • Št. 59 • Cena 65 SIT i? Polni dvorani sobo-osnovne šole je । * tradicionalna priredi-D ki jo ob koncu vsa-nJSa leta pripravi društvo “kan, na njej pa so til^i športniki in šport-pod naslovom >*DI IN ŠPORT prika-J1 svojo dejavnost ter fiušill občinstvo, ^stavili so se: želvice ^skrinjici, ki jih vodita "aha Majerič Maček In J^v je bil govor, da župnik Siaviček noče več maševati / * riUti cerkvi, češ da je oskrunjena, je imel minulo nedeljo SP 3 “ ob hrvaško, ob 9.00 slovensko (prišlo je le ^kov) in ob 1030 še eno hrvaško. - e tvita praksa do 23. letos, ko so farani, ki sl Vajo stalnega slovenskega >lr\n‘kh m tudi priključitev tt/' 1‘. župnije pod admini-mariborske škofije, Atiji cerkvena vrata, ker š^žuPnik Siaviček povedal, in noče spremeniti ^»:®a načina dela pri dušnem Kot smo poročali številki, so se farani da cerkev po skoraj ^cih sj>et odprejo, saj so Ugotovilo, da bodo nji, T^kteve uresničene naj-We 9° letošnjega božiča. <: Se je župnik Siaviček od-ubo spet maševal - medtem je ime) % * v župnijski učilnici - ni-■ zvedeti, saj odkla-.JlKi^or s slovenskimi no-1 Zvedeli pa smo, da je 'h najprej blagoslovil. ' naj rte bi bila več os-zato- ker 50 tj • 'h ali pa zato, ker so na % pobesili slovenske za-0 ve samo gospod Slavi- Manuela Frumen; metulji na švedski klopi, vodita ih Majda Šeruga in Tadeja Babič; pionirke na prožnem platnu in parterju pod vodstvom Barbare Pintarič ter ob pomoči Tanje Vrdoljak In Špele Kološa; pionirji na švedski klopi, na parterju in kanvasu, za katere skrbijo Franc Flegar, Karel Glažar, Marko Vlaovlč in Miran Rous ter mlajše pi- ček), nato pa je imel mašo, kot je to običajna praksa. Med drugim je tudi sporočil, da bo imel ob sredah spet verouk za šolarje, češ da sestra Vida Zabo-tova nima dovoljenja za katehetsko službo v zagrebški nadškofiji. h kateri zaenkrat še vedno spada tudi razknska župnija. Kot je znano, so farani (večina), ki se borijo za slovensko bogoslužje, obrede m verouk, v tem šolskem letu sami poskrbeli za verouk v slovenskem jeziku v osnovni šoli, zanj pa se je odločila večina staršev oziroma šolarjev. Kaj se bo zgodilo sedaj, je težko predvideti, če seveda sveta stolica ne bo izdala dekreta o tem, da bo razknška župnija prešla poti administraturo mariborske škofije. Ako ta obljuba, ki sta jo delegaciji faranov in krajevne skupnosti dala pred nedavnim papežev odposlanec v Sloveniji Lmgi Celatto in mariborski Škot Franc Kramberger, bodo morda spet zaprli svojo cerkev. onirke, ki jih vodi Vida Bukvič. S svojim pestrim programom so nastopile tudi mažoretke in telovadke soboškega kluba športno ritmične gimnastike pod vodstvom Valentine Kovačeve. Na prireditvi so tudi razglasili rezultate ankete Vestnika za izbor športnika, športnice in športnega kolektiva Pomurja za leto 1992. Za najboljše Toda upajmo, da do tega ne bo prišlo, ampak da se bodo stvari uredile na miren način. Najnovejše Med farani Razkrižja se je v torek razširila vest, da je bil tega dne v njihovem kraju mariborski škof Franc Kramberger. pa o tem skoraj nihče ni nič vedel. Zato so še isti večer sklicali nujno razširjeno sejo Odbora za zaščito pravic in zvedeli so, da se je škof skupaj s škofijskim tajnikom oglasil samo pri župniku Slavičku. Leta je med drugim povedal, da dokler ne bo dekreta, je on določen za opravljanje verskih obredov, ne nasprotuje pa. da bi mariborska škofija »pošiljala« slovenskega duhovnika, da bi imel maše ob nedeljah. Ali sprejeti delno rešitev za slovensko bogoslužje, preden bo župnija prešla pod administraturo mariborske škofije? O tem naj bi se odločili na današnjem (v četrtek ob 18.00) zboru faranov v osnovni šoli. Želja mnogih je. da bi imeli vsaj slovenski božič, če do takrat še ne bo dokončne rešitve. JOŽE GRAJ so bili Izbrani: kegljavka Marika Kardinar Iz Dobrovnika, kar je njeni že tretji naslov najboljše športnice Pomurja; Hary Steržaj, kegljavec iz Ljutomer, ki si Je ta naslov pridobil drugič In pa Nogometni klub Mura iz Murske Sobote, ki je bil za najboljši športni kolektiv Pomurja Izbran prvič. Na fotografiji: stojijo od leve: Martina Marič, Jože Bu-zeti, Marija Števanec, Boštjan Kampuš, Milan MOrec, Hary Steržaj in Marika Kardinar. Bojkot skupščine Gornjeradgonska skupščina v ponedeljek ni mogla opraviti svojega dela - najpomembnejše bi bilo vsekakor potrditi sestavo novega izvršnega sveta - saj seje zbralo premalo poslancev. Jih je prestrašil ali prepričal obisk nedeljske »Lucije«, ki seje oglasila na klepetu v marsiketerem domu? Sklepčen je bil le družbenopolitični zbor, ki se je sestal po skoraj enournem čakanju, ko smo zaman čakali pojasnilo ali posredovanje predsednika Skupščine občine Gornja Radgona Alojza Vogrinčiča. Ker so manjkali le določeni poslanci, člani strank, ki niso zastopane v predlaganem novem izvršnem svetu, se je upravičeno pojavila domneva, da je delo skupščine bojkotirano. Dokler pa se skupščina ne sestane, tako dolgo bo v občinski stavbi vladal stari izvršni svet, čeprav so v$i njegovi člani razen predsednika že odstopili. Na pobudo družbenopolitičnega zbora se je v ponedeljek popoldne sestalo predsedstvo Skupščine občine Gornja Radgona, v torek pa še predsedstvo in vodje političnih strank. bbp VREME Rezultati parlamentarnih in predsedniških volitev so znani. Pri tem je bolj ali manj očitno, da bomo v slovenskem političnem vrhu, z nekaj izjemami seveda, srečevali znane obraze, ki so krojili našo usodo že doslej. Na dlani je tudi, da bo slovenski politični prostor, vsaj tako kot do volitev, če ne celo bolj, razcepljen po starih ideoloških ločnicah. Spet bomo poslušali o črnih in rdečih, jugoslovanarjih in prvoborcih samostojnosti, cagavcih in pokončnikih, Slovencih z veliko ali malo začetnico. Ne glede na morebitne eksotične koalicije volitve v politično življenje ne bodo prinesle normalizacije, kakršno je naivno pričakoval marsikateri Slovenec, utrujen od skupščinskih 'obračunavanj« in medijskih »blatnih kopeli«. Toda kaj pravzaprav naj bi pomenila normalizacija političnega življenja? Je to morda nenaden dvig politične kulture strankarskih veljakov, ki ostajajo, kot rečeno, bolj ali manj isti? Je to konec parlamentarnih blokad zaradi političnih Da ne bo utvar kalkulacij? Je to začetek hitrega sprejemanja zakonodaje, ki bo omogočila gospodarsko okrevanje, za kar je seveda potreben politični konsenz? Ne pozabimo, da se je za poražence volitev začel nov predvolilni Čas že z razglasitvijo rezultatov in da bo na drugi strani vladna koalicija storila vse, da to tudi ostane! O nekakšnem vzornem obnaSanju v parlamentarnih klopeh, ko bi vse potekalo gladko, brez iskanja dlake v jajcu in nizkih udarcev, bi bilo zatorej težko razmišljati. Pa ne zaradi kakih posebnosti slovenske nravi, pokvarjenosti naše politične srenje ali morebiti neizkušenosti. Demokracija se zdi neracionalna, parlamentarno odločanje je polno raznih zakulisnih igric, bolj ali manj prikritih špekulacij, želje in potrebe volivcev pa pri vsem tem vsekakor niso na pravem mestu. To resnico si velja vzeti za popotnico, ko razmišljamo o rezultatih naših volitev. Da bo navsezadnje manj slabe volje, ko bomo poslušali in gledali parlamentarna zasedanja, in več kritičnosti, ko bodo predstavniki ljudstva polagali račune na prihodnjih volitvah. MILAN JERŠE Poslanci in svetniki str. 3 Usoda Mesne industriji v državnih rokah? Ob koncu tedna bo suho vreme z meglo ali nizko oblačnostjo po nižinah. Vestnikov koledar 17, december, četrtek, Lazar 18. december, petek, Graci-jan 19. december, sobota, Fav-sta, Teja 20. december, nedelja, Evgen trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21 048 10% popust v decembru za gotovinsko plačilo v vrednosti nad 100.000 SITI 21. december, ponedeljek, Peter Kanizij 22. december, torek, Demetrij 23. december, sreda, Viktorija Pregovor Če na božič dežuje, prihodnje leto močo naznanjuje. Polna luna okrog božiča južno zimo nam zapriča. I stran 2 vestnik, 17. decembra 1! aktualno okoli nas PO SLOVENIJI LJUBLJANA - Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo je proslavilo dan Človekovih pravic in podelilo tradicionalne nagrade dr. Slavka Zoreta za diplomska dela s področja mednarodnih odnosov in mednarodnega prava. Uvodni govor na prireditvi je imel veleposlanik Ignac Golob. ■ LJUBLJANA - V Cankarjevem so ustanovili slovensko združenje za projektni menedžment in predstavili tudi plan za leto 1^93. Želijo združiti strokovnjake in vse tiste, ki se ukvarjajo z razvojem strateškega in projektnega menedžmenta. LJUBLJANA - Na zadnji seji skupščinske komisije za vprašanja invalidov so sprejeli več sklepov k poročilu o uresniče-.„..jU razvojne strategije invalidskega varstva v Sloveniji. Med drugim se zavzemajo za čimprejšnjo izdelavo enotnih meril za ocenjevanje delazmožnosti in invalidnosti prizadetih oseb. LJUBLJANA - Glavne naloge slovenskega sklada za razvoj so: ločitev poslovodstva od upravljanja; dogovarjanje z up- niki; energična in hitra rešitev vprašanja presežnih delavcev; maksimalno pospeševanje aktivne privatizacije. To so dejali na tiskovni konferenci slovenskega sklada za razvoj, ki ga vodi Uroš Korže. LJUBLJANA - »Britanski svet nima namena skrbeti le za promocijo britanske kulture v Sloveniji, pač pa tudi sodelo- vati pri razvijanju tržnega sistema in liberalne demokracije v slovenski državi,« jc dejal Keith Dobson, direktor Britanskega sveta za Evropo na otvoritvi centra v ljubljanskem Nebotičniku. ■ MOGADIŠ - Z izkrcanjem 1800 ameriških marincev v bližini somalskega glavnega mesta se je začela mednarodna vojaško-humanitama akcija z naslovom Vrnimo upanje. Poglavitni namen te akcije je zagotoviti nadzor nad razdeljevanjem človekoljubne pomoči lačnemu somatskemu prebivalstvu, pa tudi trajni mir v tej državi. V akciji bo sodelovalo približno 40.000 vojakov, največ iz ZDA. ■ ANKARA - Turški parlament je odobril napotitev Čet v Somalijo. Parlament je sprejel tudi zahtevo vlade, naj bi odobril napotitev turške vojske v BiH in druge republike nekdanje Jugoslavije, če bo to potrebno. ■ NEW DELHI - V verskih spopadih med hindujci in muslimani v Indiji je življenje izgubilo več sto ljudi. Spopadi so zelo siloviti in po mnenju številnih jih bo s težavo obrzdati. Zato je indijski parlament za teden dni preložil zasedanje. Člani parlamenta so odpotovali v svoje zvezne države in skušali ustaviti nasilje. ■ BRUSELJ - Obrambni ministri zveze Nato so na dvodnevnem sestanku namenili osrednjo pozornost mirovnim operacijam. zlasti na območju nekdanje Jugoslavije. Vojaški načrtovalci so že pripravljeni na morebitni sklep OZN. da bi z njim zagotovili spoštovanje prepovedi poletov nad BiH. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je ocenil, da ni možnosti za omilitev sankcij proti Libiji. Tako proti tej državi še naprej veljata zračni embargo in prepoved uvoza orožja, ■ KAIRO - Egiptovske oblasti so aretirale že najmanj 500 ljudi, in sicer med obsežno akcijo pregona islamskih skrajnežev. V akciji sodeluje približno 12 tisoč pripadnikov policije in polvojaških oddelkov, ki so z oklepnimi vozili zaprli izhode iz obkoljenih delov posameznih četrti v Kairu. ■ EDINBURGH - Tuje bil vrhunski sestanek Evropske skupnosti. Udeleženci so se dogovorili o posebnem statusu Danske, proračunu in še nekaterih vprašanjih skupnega pomena. Kar zadeva nekdanjo Jugoslavijo, so se odločili povečati pritisk na Srbijo in bosanske Srbe, obsodili množična posilstva muslimanskih žensk in Makedoniji ponudili gospodarsko pomoč, ne pa tudi priznanja. ■ BRUSELJ - Slovenski veleposlanik v Beneluksu dr. Boris Cizelj je izročil poverilna pisma belgijskemu kralju Baudou-inu. Med protokolarnim srečanjem je na kraljevo željo predstavil tudi razmere v Sloveniji. ■ BONN - Petdeset tisoč nemških kmetov se je s traktorji odpravilo na pohod po bonskih ulicah iz protesta zoper sporazum med Evropsko skupnostjo in ZDA. ■ PRAGA - Češkoslovaška je potrdila, da so prisluškovalne naprave, ki sojih odkrili v ameriškem konzulatu v Bratislavi, delovale. ■ CARACAS - Venezuelski predsednik Carlos Andres Perez se je po regionalnih volitvah, na katerih je vladajoča stranka Accion Democratica doživela hud poraz, znašel v navzkrižnem ognju različnih kritik. ■ BERLIN - Neznani storilci so oskrunili židovsko pokopališče. Prevrnili so nekaj nagrobnikov in razbili več luči. Čeprav na zidovih ni bilo nobenih neonacističnih gesel in simbolov. policija domneva, da so storilci skrajni desničarji. ■ BEOGRAD - Premier ZRJ Milan Panič bo ostal na seznamu predsedniških kandidatov Srbije na decembrskih volitvah. Tako je odločilo Vrhovno sodišče Srbije, ki je sprejelo njegovo pritožbo. To pomeni, da bo Panič moral biti uvrščen na seznam kandidatov. ■ MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin in njegova vlada, ki jo vodi vršilec dolžnosti premiera Gajdar, sta na kongresu ljudskih poslancev Rusije doživela hud moralni poraz. Poslanci so glasovali, ali naj Jegor Gajdar postane predsednik ruske vlade, kot je predlagal Jelcin. Glasovanje se je izteklo v Gajdarjevo škodo: zanj se je tajno izreklo le 467 poslancev (od 521 potrebnih). 486 pa jih je bilo proti. Poslanci pa so odobrili sporazum med Jelcinom in predsednikom parlamenta Hasbulatovom o rešitvi politične krize v državi. Sporazum predvideva tudi ustavni referendum v Rusiji, ki ga bodo pripravili H. aprila. ■ SARAJEVO - Okrog 500 mirovnikov iz Evrope tn ZDA je korakalo po sarajevskih ulicah in pri tem zahtevalo vrnitev miru v prestolnico BiH. S tem so izrekli solidarnost s trpečimi prebivalci. ■ NEW YORK - Da bi se izognili Širjenju vojne na območje Makedonije, je varnostni svet OZN soglasno sprejel resolucijo o namestitvi kakih 700 pripadnikov enot Unproforja v tej republiki. Prišlo naj bi tudi 35 vojaških opazovalcev 26 policistov. Namestili jih bodo vzdolž srbske, kosovske in albanske meje. ■ BERN - Adolfa Ogija. dosedanjega ministra za transport in energijo, so izvolili za novega predsednika švicarske konfederacije. Na najvišjem' položaju v državi bo zamenjal Reneja Felberja. Bo Panič premagal Miloševiča? To vprašanje postaja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami v Srbiji čedalje aktualnejše. Zadnje raziskave javnega mnenja so namreč dokaj naklonjene zdajšnjemu premieru samozvane Zvezne republike Jugoslavije Milanu Paniču. Rezultati raznih anket kažejo, daje Panič vse popularnejši in da bi zanj glasovalo približno od 6 do 7 odstotkov več volivcev kot za Slobodana Miloševiča. Potemtakem ni nič čudnega, če se Miloševičev resen tekmec že hvali z zmago. Nedvomno se je Paniču posrečilo zdramiti srbske volivce, na svojo stran pa je uspel pridobiti še tiste, ki sploh niso nameravali voliti. Svoje je k vsemu temu prispevala tudi dvakratna zavrnitev kandidature Milana Paniča za predsednika srbske države. Dotlej so bili namreč srbski volivci prepričani, da Slobodan Miloševič v boju za predsedniško mesto ne bo imel resnega tekmeca. Z dokončno odločitvijo ustavnega sodišča Srbije so odpravljeni še zadnji dvomi okrog Paničcve kandidature za novega predsednika. Na številnih javnih nastopih pa se Milan Panič obnaša tako, kot da je nesporen favorit v predsedniški bitki in da bo premagal tekmeca Miloševiča. S sa moža vezanostjo in neskri- tim optimizmom je gotovo pritegnil mnoge ljudi, ki sprva sploh niso hoteli na volišča. Niso redki, ki so začeli mrzlično iskati svoja imena v volilnih imenikih. Po drugi strani pa se Slobodan Miloševič ne pojavlja v javnosti in je celo odklonil javno soočenje s Paničem pred televizijskimi kamerami. Poleg tega se bo verjetno odrekel tudi uri programa, ki ga ima na voljo vsak kandidat za predsednika. Sicer pa Miloševiču sploh ni treba skrbeti za propagando, saj je državna televizija, ki je v njegovih rokah, že doslej volj napadala Paniča. T očitajo, da ni pravi srbski žavljan, ampak bogataš Amerike, ki ne pozna raz v Srbiji, zato naj bi bil obs na poraz. Kaže pa, da se Panič za ne zmeni kaj dosti za tak podobna obrekovanja, ki jil manjka tudi v dnevnem č pisju, temveč pospešeno po od vasi do vasi, od mesta mesta. Povsod se zbere ve množica radovednih Tako je bilo, na primer, v Novem Sadu in Nišu, kje kljub deževnemu vremenu šteli kar sto tisoč ljudi. D ven pa jc tudi Paničev vo štab, ki je cesto od luksuzr hotela Hyatt do središča 1 grada prelepil s plakati. S k tih se smehlja Milan Panič- V takem razpoloženju । Srbija pričakuje nedeljske' tve. Opozicija se je str okrog Milana Paniča m glasno podpira na vsakem raku, ker si želi političnih s, memb. Tudi svet pričakuje mokratične spremembe v bi ji. saj bo od njih v marš* odvisen nadaljnji razplet k na Balkanu. Zato niso oc razmišljanja mnogih pozna cev razmer v Srbiji, da bi M Panič v drugem krogu vol (v prvem krogu naj ne bi no od kandidatov dobil zao nega števila glasov za zm* morda vendarle uspel pre gati Slobodana Miloševiča- MILAN JEI Dve bujti repi in ene volitve Pretekli mesec je pač bil volitveoi mesec; Ljubljana je doživela plakatno vojno, plakatno revolucijo in kontrarevolucijo. Vsak koliko toliko primeren prostor je bil polepljen s plakati prvakov strank, mnogi duhoviteži pa so se spravili nanje in jih dodelali. Najbolj srečno sojo odnesli tisti, ki so bili obešeni na drogove za razsvetljavo. Ali pa tudi ne: nekateri so bili mnenja, naj tam zgoraj tudi ostanejo! Najbolj mili napisi, recimo na plakatih kandidata Milana Kučana, so bili, da smo vredni boljšega, ne pa Politični barometer dobrega predsednika. Zmago Jelinčič plakatov ni imel veliko, zato pa preprosto taktiko -nacionalnega naboja. Tako ni čudno, da več kot polovico svojih poslancev ne pozna. Ko je prišel v bde Kava, v starih Časih njegovo priljubljeno zatočišče, smo mu obljubili steklenico whi$kija, če zna povedati imena svojih izvoljenih poslancev. Seveda ni znal! Sicer pa: zakaj naj bi jih poznal? Zato pa pravi, da bolj ceni A. Hitlerja politika kot pa slikarja Medtem ko je Janez Janša že nekaj dni pred volitvami dvignil roke nad njimi, ker je pač spoznal, da je katastrofa Demokratske stranke Slovenije na vidiku, pa je Igor Bavčar Še z zadnjimi poskusi skušat omalovaževati Drnovška in Peterleta in njuno predvideno koalicijo. Zdaj se v Demokratski stranki prepirajo, kdo je bil tisti, ki si je na dan pred volilnim molkom zaželel celostranske oglase v medijih. V propagando so vložili denar posamezniki, ki so pričakovali, da bodo po volitvah dobili vse in še kaj nazaj. Predvsem od državnih investicij v njihova podjetja - tako kot je to funkcioniralo od zadnjih volitev do sedaj... Podobno se je zgodilo tudi Zelenim Slovenije, ki so v predvolilnem obdobju prepričevali Slovence, kaj vse so naredili za zeleno Slovenijo. Pa so volivci raje izbrali neznane zelene poslance kot pa dosedanje zelene oblastnike. Dušan Plut je prodrl v državni svet kot svetnik preko nas Vičanov. Za nasprotnike je imel dr. Duhovnika in Igorja Torkarja (Umiranje na obroke). Prepričljivo je dobil sto tisoč glasov. Kaj bi dal Hubert Požarnik, za nekaj teh glasov v isti občini!? V dobrih štirinajstih dnevih sta bili v Ljubljani obe bujtt repi, ki jih prekmurski Ljubljančani organizirajo v glavnem mestu Prva je bila v hotelu Slon, druga v študentskem naselju. Prvo »so skup spravili« stari, drugo študentje Za slednjo zanesljivo vem, da je trajala do jutra in da je bila bujta repa dobra. Prekmurski večer starejših pa je bil isti dan in skoraj ob istih urah kot nastop Vlada Kreslina in Beltinske bande v Gallusovi (največji) dvorani Cankarjevega doma. Koncert je bil razprodan takoj po objavi, Banda pa je naredita v Ljubljani koncertno pot od Mladinskega gledališča. kjer so nastopali najprej, prek rokersko-žurerskih Križank do elitnega Cankarjevega doma. Če bi pa »faušija« gorela, potem pa bi vsi skupaj z Vladom morali v Beltincih pristopiti h gasilskemu društvu! Ali bo NK Mura pobrala vse, kar v Ljubljani zna igrati nogomet? Od kod denar za nakupe? V Ljubljani se v glavnem razmišlja, da se denar steka od šivilsko-krojaškega koncema Mure. Najboljši igralec preteklega leta Vlado Miloševič, ki igra res odlično in se mu zdaj obrestujejo leta sedenja na klopi prvoligaške Rijeke, hoče do 100 tisoč mark. Zadovoljen bo tudi z manj; 23 odstotkov od vsote bo Šlo v roke zasebnemu menedžerju Srečku Čožu. Res pa je, da zdaj mnogi ljubljanski nogometaši (tu sta še Udovič in Jančič iz Slovana Mavrice, ki bi naj »hodila« k Muri) na račun Mure dvigujejo ceno na domačem dvorišču. Ni jim za dolgo pot po slabih cestah v Soboto! No. za nekaj deset tisoč mark in za šest mesecev igranja se splača stisniti zobe. Ljubljančani pa bomo raje gledali Irgoliča, Belca in Cenerja v dobri formi! Marjan Horvat Nujno je aktivno sodelovanje revnih Mednarodna konferenca o prehrani, kije potekala v naši čini, v Rimu, se je v svoji zasnovi opirala na letno pW mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva in podeželja. V nj*^ opozorjeno, da se kljub 40- le (ni zgodovini pomoči za raz*^J mere v državah tako imenovanega tretjega sveta niso sprem Število revnih ljudi, predvsem na podeželju, po svetu nezadrž^ narašča. Če naj bi taka negativna gibanja ustavili, potem bi m**; vse razvojne načrte postaviti na nove osnove Pri tem te* prebivalcev Zemlje ne bi smeli več obravnavati kot pasivne sprFJ malce tuje pomoči, temveč kot najpomembnejši dejavnik v ra** nem procesu Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva in podeze ( so ustanovili Združeni narodi leta 1977, m sicer zato, 4* organiziral, usklajeval in tudi financiral razvojne projekte v za jajočem delu sveta ter začel odločen boj proti revščini m P01” " kanju na podeželju. Vpogled v podatke, ki so jih zbrali v 114 državah v raz^i v katerih živi skupno 4 milijarde ljudi, kaže, da večina revnih I prebiva na podeželju. Na tem območju sodi med revežeče"^ podeželskega prebivalstva, kar pomeni približno milijardo • Število revnih se je v minulih dvajsetih letih povečalo odstotkov, pri čemer velja poudariti, da se je delež revnih v tem obdobju povečal skoraj za 50 odstotkov m da je vedm gosjtodinjstev z materami samohranilkami n; Vse to ponazarja skoraj nepremostljive težave teh ljudi, zl*"^ črni celini, ki se skušajo otresti revščine in omogočiti boljše P nje vsaj otrokom. Kritični presek tega pojava pa jasno kaže. večina tradicionalnih razvojnih konceptov zgrešila svoj n Tako je bilo napačno razmišljanje, da je pomoč v tem. ‘t()f bogastva iz razvitega dela sveta odteka med pomoči ^”^1,1 Nova usmeritev zahteva, da z naložbami omogočijo revnim P valcem sveta aktivno sodelovanje pri odpravljanju revščine- MILAN JERSt Svet ne more ostati neprizadet V minulem tednu so se od Džede prek Pariza, Londona do Ženeve zvrstile številne konference in pogovori o vojni v BiH, srbskih agresorjih, njihovem kršenju človekovih pravic, zločinih, genocidih in beguncih. Pa vendarle zanka še vedno ni zategnjena, ker vojna še vedno trgja, pri čemer nekateri poznavalci razmer napovedujejo, da bi se vojni platnen utegnil celo razširiti. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje. kako se sploh uresničujejo naloge, ki so jih države sprejele na ministrskem sestanku sredi letošnjega poletja. Gre predvsem za to, da bi ugotovili, kako so varovane Človekove pravice, ah so zavarovana življenja civilnega prebivalstva, ali je zagotovljena varna dostava človekoljubne pomoči, ali so preskrbljeni tisti, ki bežijo zaradi vojne oziroma so žrtve etničnega čiščenja. Lahko pa bi se vprašali tudi, ali kdo pripravlja možnosti, da bi se begunci lahko postopno začeli vračati proti domu In navsezadnje, kaj je z resolucijo številka 787 varnostnega sveta OZN, ki govori o varnih conah.1 Vse te obveznosti, stare nekaj mesecev, zvenijo kot cinizem. Člo- vekove pravice so najbolj grobo kršene, konvoje pomoči napadajo tn jih kradejo. Evropa zapira vrata pred begunci, mednarodna skupnost pa daje le del pomoči, ki jo je obljubila. Najbolj zastrašujoče pa je to, da ljudje v BiH Že zmrzujejo in grozi, da jih bo na stotisoče umrlo zaradi zime in lakote. Po oceni visokega komisariata OZN za begunce je z območja nekdanje Jugoslavije že nekaj prek 3 milijone beguncev in razseljenih oseb, pri čemer jih je samo iz BiH skoraj 2 milijona. Sklenjena premirja so že ob podpisu grobo kršena, genocid in et nično čiščenje se nadaljujeta, begunski problem pa utegne prerasti v resen evropski konflikt Ali bo ponovni poziv, naj Evropa odpre vrata za begunce, tokrat ali bodo države bolj st im državam v soseščini v”l- < so sprejele največ begune^'' se še vedno obnaša, ko* gunski problem zgolj siv*r , Evropa jih je sprejela nek«) L tisoč, od tega jih je dobro P v Nemčiji. Mednarodna P0^ haja. ampak v omejenem 0 Republiko Slovenijo konca marca prihodnjeg« , gunci stali okrog 40 mili)0 ^jl larjev Doslej je dobila I* tf de) te vsote. Hkrati pa ^$1 delati že nov račun, kolik0 ' begunsko breme po maE'^ kratni ženevski dogovor 0 I razdelitvi skrbi za begi^j^ težak in vsak tak naslednj1 , bo še težji zaradi Jj ločne mednarodne akcije-ske agresorje in osvajalce ustavila. S političnimi sr^ 'p jih očitno ne da. Begunee*^ tvam agresije pa je treba p*7 To je kristalno jasno! jfK Jetnik, 17. decembra 1992 stran 3 bra 1992 Poslanci in svetniki aktualno doma Komentar.------ : doslej d«' iča. Temu । srbski de sogataš $ zna razmet bil obsojen Kako močni so z besedami Slast in 1 inič za zdaj za taka io ja. ki jih vnem časO-še no potuj« 1 mesta do bere veli® ni h Uu^: rimer. tudl išu, kjer J® e meno na-judi. ičev volil® luksuzni ;dišča Beo-:ati. s kal«' i Panič- . ženju tore) leljske vor je strnil3 liča in .sakem kitičnih ičakuje d«' mbe v >f' v marsič6'11 (zplet kn# niso od* i poznanja bi 3gU vol 50 odstotkov »k ir k) v. 1? n N, Soboška podružnica Službe družbenega knjigovodstva Prilagajanje novim razmeram Na novinarski konferenci, ki so jo v začetku tedna pripravili v Službi družbenega knjigovodstva v Murski Soboti, so ob rezultatih pomurskega gospodarstva predstavili tudi delovanje podružnice. Na območju soboške podružnice, ki pokriva vse štiri pomurske občine, je ob koncu novembra opravljajo svojo dejavnost že 2.298 pravnih oseb, plačilni promet med njimi pa poteka prek službe družbenega knjigovodstva. Tako je ta v letu 1991 obdelala le nekaj manj kot 4 mifijone 400 tisoč plačilnih dokumentov ali povprečno 17.600 dokumentov dnevno, v letošnjih enajstih mesecih pa že več kot 4 milijone plačilnih dokumentov. Služba je letos opravila tudi 11 obveznih večstranskih pobotov, v katerih je bilo prijavljenih za 14,8 milijarde tolarjev medsebojnih dolgov. V njih se je v povprečju pobotala več kot petina medsebojnih dolžnikov, saj so poboti presegli vrednost 3,2 milijarde tolarjev. Ob plačilnem prometu so v službi družbenega knjigovodstva posebno pozornost namenili tudi inšpekcijskim pregledom, saj so letos inšpektorji pregledali poslovanje 101 pravne osebe in pri 28 ugotovili nepravilnosti, največkrat zaradi neobračunanega in neplačanega prometnega davka. Po besedah dr. Etelke Korpič-Horvat, direktorice soboške podružnice Službe družbenega knjigovodstva, se tudi v Murski Soboti pripravljajo na reorganizacijo te službe, sedanja kadrovska zasedenost pa zagotavlja, da bodo kos novim nalogam. L. KOVAČ S tem ko sta Mesna industrija Pomurka in Sklad za sanacijo in preustroj gospodarstva podpisala pogodbo o sanaciji, težav v tem podjetju Še ni konec. Poleg rešitve problema presežnih delavcev jih čaka največ nalog pri finančni sanaciji, kjer bodo skupaj z upniki skušali najti najustreznejše rešitve. Sklad se zavzema predvsem za to, da bi se upniki odločali za lastninske deleže, le-ti pa v glavnem vztrajajo pri plačilu terjatev. Vmesna pot bo nujna in nekdo bo pač moral potegniti krajši konec. mesne industrije s pomurskim kmetijstvom m nam zato tudi ne sme in ne more biti vseeno, kaj se bo z njo dogajalo v prihodnosti, Razmere v Mesni industriji Pomurka so se namreč v zadnjem času tako zaostrile, da je še vedno vprašljiva usoda tega zdaj še vedno več kot tisoččlanskega delovnega kolektiva. Ob sicer dokaj močni izvozni usmerjenosti je bila Pomurka tako na nabavnih kot prodajnih trgih močno usmerjena tudi na območje Jugoslavije, z izgubo tega tržišča pa so se razmere začele zaostrovati. Z manjšimi možnostmi prodaje se je zmanjšala tudi proiz- kii, saj je prav prezadolženost največja ovira za normalno poslovanje. Ostaja pa seveda vprašanje, ah jim bo s pomočjo sklada uspelo premagati te težave. Nesporno je, da bi Mesna industrija potrebovala sveži kapital, sklad pa pri dodeljevanju sredstev ni preveč velikodušen. Svoje zahteve pa postavljajo tudi upniki, saj, denimo, v Zavarovalni skupnosti Triglav, ki je eden večjih upnikov, pravijo, da je potrebno v Mesni industriji narediti analitično oceno, potem pa najti najprimernejše rešitve. Možnosti je več. v Triglavu pa skladu predlagajo. da bi poplačal del terjatev do Ne glede na to. kako bo P' kala sanacija pod okriljem dr. J ^1 saia sanacija pon oitriije»“ ~ । s v Mesm industriji tečejo P za priprave na novo poslovna . Te bodo še naprej v agresivnejši nastop na tujih hr e v dgrcbiv nujbi ndbiup ii“ luJ saj bodo morali izvoziti 50 kr kov proizvodnje, če bodo * ohraniti prag ekonomske sti. Zdaj predstavlja izvozi«^ stotkov proizvodnje, po embarga na ameriškem L je ponovno stekel izvoz v । Kanado. Tudi na slovenskih1 1 bo Pomurka morala povečat' » delež prodaje, ena od osnovo^ log pa je ohranitev vseh licenc. Pred kratkim so usp- , ubranili izvozno registrac^' EGS, čaka pa jih še podot loga pri izvozu v ZDA. I'2' . dovolj, pravijo v Mesni in°-\ vendar je samo od njih 00 ,J kako se jim bo uspelo vključiti. Ob normalnih 0 nah poslovanja bi jim 10 1{i uspelo, žal pa še vedno ostaJ’ f', f sanje, kako zagotoviti n0,’ okoliščine. , h $ s LUDVIK K■ ■ilh J s«-5 J* .i J AGROHIT - ZETOR Generalni zastopnik in serviser za slovenijo TEHNOLINE MURSKA SOBOTA d.O.O. LENDAVSKA 53 A TeL: 069/21 790 AVTOTEHNIN PROGRAM ZA VAS: - fotokopirni struji in telefaksi CANON - bela tehnika, mali gospodinjski aparati, ortjdja, svečke, filtri in metlica BOSCH - televizorji, avtoradii, zvočniki, videorekorderji BLAUPUNKT (znižanje cen od 10% do 30%) - klaviature YAMAHA že od 298 DEM v tolarski protivrednosti - mikrovalovna pečica samo 377 DEM v tolarski protivrednosti - diskete ter avdio in video kasete TDK - olja VALVOUNE - dvokasetnik NESCO samo 167 DEM in še dodatni 10% popust - Za gotovinsko plačilo velja 5% popust. Možnost plačila na 3, 4, 6, 8 in 12 mesečno posojilo. IN ŠE OSTALA PONUDBA: Kmetovalci pozor ^ČNO-NOVOLETNO PRESENEČENJE! jŽ ki ste letos po 1. aprilu kupili traktorje Lanskih prodajalcih, obveščamo, da vas pri nas v AGH --h'd čaka prijetno BOŽIČNO-NOVOLETNO PRESENECE-3*- Obdarili vas bomo s praktičnim darilom. Prosimo vas, ■,s® oglasite osebno ali po telefonu. AGROHIT, Slivniška 7, Slivnica pri Mariboru. ife: (Q62) 605464, 605233 Iščite nas, ne bo vam žal. _____ „_________________________ E Baznike tefTsrečno in uspešno NOVO LETO 1993! - brusni papir - odmična spona - cilindrični vložki - varilna žica 56,00 SIT 86,00 srr 832,00 SIT - mala kmetijska mehanizacija - razne vrste ležajev - elektromaterial: - kabel PPY 3x 1.5 67,90 SIT - varilni aparat s polnilcem 23.663,00 SIT — talini vložki 70,00 SIT - žarnice od 62,00 do 99,00 SIT - vodovodni in material: - koleno pocinkano 1/2 - spojnica 3/4 - kroglična pipa 3/4 - bide, školjka umivalnik - pokrov za školjko toplovod ni 99.00 SIT 109.00 SIT 799,00 SIT - doza Fl 60 17,90 SIT - oljni goritec - mala vrtna škropilnica 28.427 SIT 1.650 sit 55.952,00 SIT 338,00 SIT - verige za Živino 427,00 in 707,00 SIT - toaletni papir 12 rol 305,00 SIT - brisače 6 rol 449,00 SIT možnost plačila na 3 obroke OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O KAKOVOSTI IN NIZKIH CENAH! Pomurje ima velike možnosti, da postane brezcarinska pokrajina Koga motijo brezcarinske trgovine na meji? Pojavlja se vedno več problemov, ki kalijo odnose med mlado in majhno državo Slovenijo in njenimi sosedi. Se* veda jih lahko jemljemo tako ali drugače: lahko se ob njih spotaknemo in naredimo zares oster spor med državama ali pa jih vzamemo bolj kot muho enodnevnico, prebavne motnje posameznikov, za nerganjem katerih se po navadi skrivajo drugi interesi. Za južno mejo so glasni Hrvati, češ da si lastimo dele njihovega ozemlja; za severno se oglašajo Avstrijci oziroma njihovi trgovci, češ da jim naše brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih odžirajo dobiček; za zahodno mejo pa so vse glasnejši Italijani, ki jim ni prav, da njihovi petični državljani zapravljajo lire v naših igralnicah. Nekateri pa te zaplete razumejo povsem drugače; tuji Časopisi so o njih pisali do onemoglosti. Proti brezcarinskim trgovinam na meji so bili tudi nekateri naši mediji, vendar je potrebno razumeti, zakaj so proti. Niso proti dobičku ali bogatenju države, ampak proti ohranjanju monopolov. Kompas pa je s svojimi gostinskimi, menjalniškimi in špedi-terskimi posli ter brezcarinskimi trgovinami na mejnih prehodih prav gotovo še vedno eden največjih in najbolj zaščitenih monopolistov. In kaj je v tem slabega, je bil kdo zaradi tega oškodovan ali ostal brez dela? Dejstvo je, da lahko ponudi Mejni in turistični servis Kompas najbolj celostne storitve in dejavnosti, ki so na vsakem mejnem prehodu nujno potrebne. Resda se gostinski lokali še ne morejo povsem primerjati s podobnimi lokali na drugih evropskih mejah (kjer so lokali odprti vso noč), vendar pa se tudi Petrolove bencinske Črpalke in gostinski lokali na hitri cesti nikakor ne morejo primerjati s podobnimi lokali na italijanskih, francoskih, avstrijskih ali nemških avtocestah! Slovenska kokoš z zlatimi jajci Ko so se minuli teden pomočnik direktorja Dušan Železnik in drugi predstavniki Mejnega in turističnega servisa Kompas v Gornji Radgoni sestali s slovenskim ministrom za turizem Janezom Siršetom, še niso vedeli, kakšno je ministrovo mnenje - eno je govoril Kompasu, drugo novinarjem. Končno je govoril vsem enako: brezcarinske trgovine bodo ostale tudi v prihodnje, vsaj Še nekaj let; niso namenjene le avstrijskim kupcem - kakor trdi 160 avstrijskih trafikantov - temveč vsem tujcem, ki prestopajo našo mejo; če se gremo svobodno trgovino, se jo moramo iti do konca, kajti tudi Slovenija ni sprejemala omejitvenih ukrepov zaradi velikega nakupovanja naših ljudi v avstrijskih trgovinah. Kompasovci so poudarili, da je MTS predvsem turistična firma, da ureja tudi precej drugih zadev, od katerih ni dobička (informativne table, propagandni material v trgovinah), da so že 15 let na meji 24 ur na dan in da so veliko vlagali v manj razvita območja, kajti znano je, da so v Sloveniji obmejna območja praviloma tudi manj razvita in demografsko ogrožena. Janez Širše je povedal: »Servisi na meji so zelo pomembni za vtis o državi, v katero tujci prihajajo. Že pred obiskom avstrijskega kanclerja v Sloveniji smo se odločili, da ni potrebna panika. Brezcarinske trgovine si zaslužijo vse prednosti, poleg tega pa dajejo državi tudi precej dobička. Seveda se bomo ravnali po Evropi, to pa ne pomeni, da bomo že jutri zaprli te trgovine. So pa v Sloveniji še območja, kjer bi lahko razvili brezcarinsko dejavnost, na primer zgornji del Posočja in Pomurje, ki je zanimivo zaradi tranzita in drobnega gospodarstva.« Brezcarinska cona v Pomurju? Seveda to ni nobena utopija, ampak bo lahko že kmalu resničnost. Prav Pomurje, še bolj pa Prekmurje, ima idealne možnosti za razvoj brezcarinske cone. Z brezcarinskim statusom so sosednje države pomagale nekaterim krajem in pokrajinam, da niso propadli (švicarski SAMNAUM in italijanski LIVIGNO). Tudi severovzhodni del Slovenije bi potreboval takšno pomoč. Seveda so se kolegi v Ljubljani spomnili le Trente, Jezerskega in Logarske doline, prav toliko razlogov in še več, kot so jih našteli za omenjene kandidate za brezcarinske cone, pa lahko naštejemo tudi za Prekmurje kot brezcarinsko območje. Ta majhen otoček sredi Evrope je na zemljevidu podoben kokošji glavi (Slovenije). Ce je ta kokoš nesla zlata jajca, jih je na drugi strani, tukaj jih zagotovo ni. Pokrajina, obdana s hrvaškim, madžarskim in avstrijskim ozemljem, je bila odrezana od upravnega središča v prometnem in gospodarskem smislu. In prav sedaj so idealne možnosti, da poskrbi za svoj razvoj z zahtevo po brezcarinskem statusu. Mejni in turistični servis Kompasa ima svoje brezcarinske prodajalne že na mednarodnih mejnih prehodih v Gornji Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi. Pomembni mejni prehodi so še v Petišovcih, Pincah, na Hodošu in v Martinju. V Prekmurju oziroma Pomurju so že svetovno znana in cenjena zdravilišča, gostilne, hoteli in lovišča — brezcarinski status bi število gostov Še povečal. Trgovine z Murinimi izdelki, cenjenimi vini, mesnimi izdelki in drugim bi lahko uspešno tržile. In kar je najpomembnejše: zaradi nove železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki bo potekala prek Ljutomera, Murske Sobote, Martinja do Monoštra na Madžarskem, bo zaradi osrednje železniške tovorne postaje v Murski Soboti v BTC-ju tako ali tako brezcarinska cona! BERNARDA B. PEČEK stran 6 vestnik, 17. decembra 199? it o tem in onem Praviee otrok Intervju z direktorjem d.d. Kompas International Janezom Urbasom * le na papiiju? Morda sta šla konec minulega tedna mimo nas preveč neopazno 10. december, dan človekovih pravic, in 11. december, dan UNICEF-a, organizacije, ki še posebej skrbi za praviee otrok. Povsod pa le ni bilo tako. V našem glavnem mestu je bil minuli petek 3. otroški parlament z osnovno temo Otrokom prijazno šolo. Da bi takšna tudi zares bila, bo treba še veliko postoriti. Poleg napovedanega spraševanja za ocene in vnaprej določenih raznih kontrolnih nalog v prijazni šoli ni mesta za natrpane razrede in programe, še manj za nasilje učiteljev do učencev in med učenci... Težko govorimo o prijazni Soli, če nima telovadnice. dovolj športnih igrišč, sodobno opremljenih učilnic in kabinetov, če je urnik natrpan, če ni možnosti za interesne dejavnosti, šolo v naravi, izlete, plesne vaje... Če so dragi učbeniki, delovni zvezki in druge potrebščine. In še bi lahko naštevali. Tudi na OŠ Tišina so posebej zaznamovali omenjena datuma, in sicer so pripravili v okviru krožka OZN okroglo mizo z naslovom Otrokove pravice. V pogovoru so sodelovali tudi učitelji, še prej pa je skupina učencev pripravila anketo med vrstniki in starši; predvajali so tudi posebno filmsko gradivo. Njihova osnovna ugotovitev je bila, da se otrokom gooi preveč krivic, da so torej njihove pravice velikokrat kršene. Kaj storiti? Tistim, ki ubijajo nedolžne otroke, kot je to v Bosni in Hercegovini in drugje, bi tišinski šolarji prisoditi celo smrtno kazen. Sicer pa bi morali posvečati več pozornosti tudi primerni vzgoji in izobraževanju. J. Ci. Ljutomerski projekt desetletja Od vrtine v na Kamenščaku si veliko obetajo V Ljutomeru so že dlje časa razmišljali, kako bi prišli do čim cenejšega ogrevanja. V ta namen je bilo opravljenih že več raziskav, zadnja, ki so jo opravili z vrtanjem na Kamenščaku, pa je potrdila njihova pričakovanja. Treba je reči, da vrtina na Kemenščaku ni nova, saj sojo že pred leti izvrtali iskalci nafte. Ti so namesto nafte takrat odkrili toplo vodo, ki je imela po meritvah tudi do 173 stopinj Celzija. Zdaj je ta vrtina očitno znova aktualna, saj se je ljutomerski občinski izvršni svet odločil, da skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in ob finančni pomoči ministrstva za znanost in tehnologijo skuša sodelovati pri nadaljnjih raziskavah. Kot kaže, se slednji zelo zanimajo za uresničitev tega projekta, ki bi po prvih ocenah stal okrog 300.000 nemških mark. Dogovarjajo se namreč, da bi v ta projekt vključili tudi program PHAR, ki bi lahko prispeval določen delež potrebnega denarja, ljutomerska vlada pa bo skušala pritegniti še druge zainteresirane za financiranje omenjenega projekta. In za kaj v bistvu gre? Projekt bi zajel ne le izkoriščanje vrtine na Kamenščaku, ampak tudi nekaterih bližnjih vrtin. Kot predvidevajo, bi samo tlačno preizkušanje vrtine na Kemenščaku. ki je gotovo osrednji objekt, stalo približno 50 milijonov nemških mark. Ta denar pa bi se lahko kmalu povrnil, saj bi na izliv vrtine bilo možno postaviti parno elektrarno, ki bi z električno energijo oskrbovala ves Ljutomer, hkrati pa bi imeli zagotovljeno ogrevanje stanovanj in drugih poslopij. In če povemo, da bi s tem projektom lahko v bližnji prihodnosti zagotovili potrebno energijo tudi za okoliške kraje, pri čemer omenjajo celo Ormož, Gornjo Radgono in Lenart, potem te priložnosti gotovo ne kaže zamuditi. V Ljutomeru, kjer ne manjka zagnanih ljudi, pa so itak prepričani o uspehu svoje akcije, ki ima dolgoročni MILAN JERŠE Urbas ne lovec ne izkoriščevalec Družba z omejeno odgovornostjo Gojitveno lovišče Kompas Peskovci je 29. maja 1992 ustanovila podjetje Kompas International Ljubljana. Novo podjetje, ki ima tudi dovoljenje Agencije za prestrukturiranje gospodarstva, je registrirano za vzrejo in lov divjadi, predelavo in prodajo divjačine, trgovino z lovsko opremo in drugo, mtanovni znesek je 119 milijonov slovenskih tolarjev. Vsi dokumenti so na vpogled na enoti sodišča v Murski Soboti. Seveda to ne pomeni, da je novoustanovljena družba z omejeno odgovornostjo tudi v resnici nova - gre le za »prestrukturiranje«; Kompas International se je lastninil po Markovičevem zakonu že leta 1990 in ta delniška družba je ustanovila potem 50 podjetij za specializacije in racionalizacije. V vseh primerih je šlo namreč za že obstoječe enote in dejavnosti Kompasa International. Poudariti pa je treba, da teh 50 delniških družb z omejeno odgovornostjo še ni olastninjenih. To je torej nekaj osnovnih podatkov, ki smo jih izvedeli od Janeza Urbasa, direktorja Kompasa International. Tako on kot tudi njegov pomočnik sta zanikala, da bi imel kdorkoli kakšne delnice ali solastništvo v Gojitvenem lovišču Kompas Peskovci - ostaja pa še vedno vprašanje, zakaj so se pojavile govorice; direktor Urbas je izvedel zanje, zanje je vedel Možina, slišali pa smo jih tudi novinarji. Direktor Janez Urbas je odgovoril na nekaj vprašanj o solastništvu in nadaljnji organiziranosti. D.d. Kompas International je torej 100-odstotni lastnik GL Peskovci, ker je v bistvu ta delniška družba ustanovila podjetje? »Tako je. Torej ostane zdaj vprašanje, kako so lahko delavci solastniki. Naš cilj je bil vedno, da zagotovimo delavcem kot lastnikom in ne kot uslužbencem tudi ustrezne pravice. ki izhajajo iz vseh predpostavk in pravil za lastninjenje. To smo mi upoštevali pri delniški družbi, kjer je prenos lastninske upravičenosti bistveno lažji, medtem ko je pri d.o.o. to vezano na kopico formalnih zapletov. Tako so bili tudi delavci GL Kompas Peskovci upravičeni do delnic v Kompasu International. Če prenesemo to njihovo lastninsko upravičenost na lastninsko upravičenost v Peskovcih, gre za približno 4 odstotke. Zdaj govorimo o nominalnih zne- do divjadi in prebiva)«’; Lahko obljubite, da boste tu® izgubili 90 odstotkov trga, medtem ko so dolgovi ostali. Na eni strani je trg propadel, obveznosti pa so ostale, in ni dovolj pritoka sredstev, da bi lahko pokrivali izredne dejavnosti.« Janez Urbas, direktor d.d. Kompas International, je priznal, da so nekoliko zanemarjali stike z javnostjo na območju, kjer je Gojitveno lovišče Kompas Peskovci. Sprotno obveščanje o preu-stroju bi lahko preprečilo marsikatere govorice. Njihova prva poteza k izboljšanju položaja: naročili bodo Vestnik. skih, ker je vsak delavec dobil toliko in toliko delnic, ena delnica pa je vredna 30 mark.« Je bilo mogoče kupiti priviti-girane ati cenejše delnice od upokojencev? »Priviligiranih delnic mi nismo imeli, ker je to kapital, ki pripada državi. Po Markovičevem zakonu so bili upravičenci do internih delnic zelo jasni. Tu ne gre za upokojence, za delavce. Mi s formalne strani lahko izkažemo vse, kar smo storili, stvari so za nas zelo jasne. V vsakem življenju prihaja do tega, da poskušajo nekateri slediti svojim ciljem ali nekaj reševati, pri tem pa izkoriščajo polresnice, to ni neznana stvar. Jaz pa bi le želel, da se vse te stvari ogledajo, prevetrijo. Na razgovoru, ki smo ga imeli na izvršnem svetu, sem dal določene odgovore. Gre za to. da s formalne plati ni nobenih vprašanj. Vprašanja, ki so ostala odprta, so gospodarske in strateško-razvojne narave? Vprašanje gospodarske narave je prodati lovišče ali ne. Mi smo pojasnjevali. da smo zaradi težav, ki so nastale v turističnem gospodarstvu v Sloveniji, sprejeli odločitev. da moramo za pokrivanje dolgov nekaj prodati. Mi smo Ste imeli kakšno konkretno ponudbo za GL Peskovci? »Ne, Peskovcev konkretno nismo nikdar niti predlagali za javno zbiranje ponudb. To je bilo pač samo kot ena od možnosti, ki - če seveda ne bo mogoče drugače rešiti poslovanja - ostane. Mi smo poskušali sanirati poslovanje s prodajo dveh hotelskih kompleksov v prihodnje skrbeli za to ra'ti°' vesje? »Mi se vedno obnašal® skladno s predpisi! Obljublja11-da bodo vse odškodnine odpla‘ Čali, ne morem! Vse to je " visno od uspešnosti gospoda1' jenja. Ampak mislim, davi®' sedanjem poslovanju s te® 11 bilo posebnih zapletov. La^0 da je prišlo kdaj do teža''111 nesporazumov, nikoli pa a®11' smo izmikali, da teh odško®® ne bi plačevali. Teh a bomo držali tudi v prihodu®' Seveda pa je zelo pomem^5, da imamo podporo tistega ok*’ Ija. kjer delujemo. Mi menin®-da smo tistemu okolju korist®' Velikokrat sem presenečen. nekateri pravijo: Vi iz m1? Ijane izkoriščate potenciale-so na drugem območju. M'_ dimo nekaj drugega: nega okolja ne moreš iztrg • v tistem okolju deluješ in 9 pripomoreš k razvoju.« u Pojavila se je ideja, morebiti tam ustanovili ski park, nekakšno zasri,c območje? »No, s to idejo nisem ^ez' njen, s tem ste me presen^ Vprašanje je preskok- J posebnega razloga za kaj kega ne vidim. Enkrat se^ povedal, da o vsaki st ■ o kateri se začneš pogovatV moraš imeti argumente z ali druge strani. Ne vem.1(11 s tem pridobili?« , Zanima me, kako vi vl nadaljnji razvoj Gojit'1*, lovišča Kompas Peško**’’ kdaj tukaj zrasel motel-vina z lovsko opremo in '' jem ali se bodo intenzi^^ valjali s prodajo in Pre* l Tl TO bn * V F * To 9|l vi ;-ij V ■I, <11. Ribno in Bovec. Ribno smo W ZDRAVILIŠČE RADENCI pomen. Konfekcija Kisilak - butik K Serdica 1d boutique Tel.: 57056 Delovni čas v predbožičnem času: od 9. do 17. ure ob sobotah od 9. do 16. ure UGODNO - PROIZVODNE CENE * * * * * zimske bunde nove bombažne trenirke podložene hlače mikice vsi izdelki v vseh barvah in velikostih od St. 2 do 52 RAZPRODAJA! * podložene otroške hlače št 4 in 6 * ženske hlače št. 36 do 40 PLAČ/LO NA DKA ČEKA, PRW ČEK VNOVČ/MO JANUARJA! Vesele božične praznike ter srečno 1993! 110 LET PRAZNIČNI DNEVI V RADENCIH Iz zdravilišča RADENCI vam želimo prijetne božične praznike in SREČNO NOVO LETO in vas vabimo, da se nam pridružite prt kateri od številnih prireditev HOTEL RADIN: -26. decembra ob 14.00 srečanje zdomcev Slovenije ob 20.00 koncert Slovenskega okteta v cerkvi v Radencih od 20.00 Štefanov ples - 31. decembra VELIKO SILVESTROVANJE (gala ruski bife) in -1. januarja novoletni ples Oba večera vas bo zabaval ansambel ALFIJA NIPIČA z MUZIKANTI. Restavracija VIKEND 31.12. silvestrski pies 1.1. novoletni ples z ansamblom SERENADA INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Hotel Radin, tel. 069/ 65 331 in 65 006 in telefaks: 069/65 054 1.260 SIT 1.600 SIT 1 * . uspešno prodali, za hotele v Bovcu pa potekajo tačas sklepna pogajanja. Jaz sem na tem pogovoru jasno povedal, da po sanaciji poslovanja ni več nobenega govora o prodaji.« V dobrih časih naj bi bilo v GL Peskovci okrog 1,5 milijona mark deviznega priliva. Koliko je vredno premoženje tam ali kako ga vi ocenjujete? »Mi ocenjujemo vrednost podjetja. Premoženje je statika. podjetje pa dinamika. Podjetje je vredno toliko, kolikor lahko v določenem času ustvari prometa in profita. Ko smo mi ocenjevali vrednost premoženja, je znašalo, kakor je tu zapisano (119 milijonov tolarjev, op. a.). Vrednost sredstev, ki so potrebna za določeno dejavnost. To je torej premoženje, ki je bilo že prej v lasti Kompasa International, ne pa tudi koncesije za lovišča, ki so dodeljene od občine, ker se tega ne da vnašati v premoženje. Dilema, ki je za nas pomembnejša kot to, koliko je vredno premoženje, je, ali je smotrno imeti dva med seboj strogo ločena dela, lovišče in gojišče, ah pa daje to v tesni povezavi mnogo boljše končne rezultate. Mi menimo, da je gospodarno imeti to povezavo, čeprav so z loviščem velike težave zaradi odškodninskih zahtevkov in kopice drugih zapletov, ker tako daje mnogo večji učinek. Tu gre še za eno vprašanje. V svojih sklepih je Izvršni svet SO Murska Sobota postavil vprašanje, ali ne bi bilo smotrno ustanoviti javnega zavoda. Jaz sem predsedniku izvršnega sveta obljubil odgovor do konca tega leta. Nimam ga še. to moram takoj povedati, ker sem prosil za mnenje tudi svoje kolege, ki se mnogo bolj spoznajo na to dejavnost. Načeloma - zdaj govorim kot nestrokovnjak za lov, ker ne morete od mene pričakovati, da sem strokovnjak za vse - menim, da javni zavod ni potreben in da je sedanja rešitev, ko imamo podjetje, ki prevzema vse obveznosti iz koncesij, kar ustrezna.« Glavna bojazen je, da se bo v prihodnje porušilo ravnovesje, ki sedaj vlada v odnosu dit« •V' & uk I-’ ji'1' ar ^prej so .obdelali’ pouk ^tematike v osnovnih šolah. poleg slovenskega jezika ^rnet, ki dela težave večini zato se ga tudi bojijo, ^dar bi bile podobne težave Wž tudi pri nekaterih dru-™ predmetih (zemljepis, fi-'L kemija). Če bi morali ^ncj svoje znanje dokazovati ■1 s tako imenovanimi ek-^'tiimi ireverjanji. kot je to pri matematiki in slo-^čini. 'Poseben problem na-^P1 predvsem v 5. razredu, v začne predmetni pouk, kateri učitelji nadaljujejo ločevanjem, kot da je učen-že vse znano, v praksi pa paja do neusklajenosti med /1115. razredom. Zato bo po-fno vej sodelovanja med Nekateri pa imajo te-j • že zato, ker se ne naučijo dobro brati. Takšni ^9 ne bi smeli napredovati razred. Preverjanje ma-.^tičnega znanja pa je lahko zanimivo, kot so to na pri-n'* tekmovanja v veseli mate- učiteljev, ki so se odločili za opisno ocenjevanje, so predvsem ugodne. Učenci pa so srečni, ker ne dobivajo enk. novih programov dodatno obremenitev za učence, sprejeto pa je bilo večinsko stališče, da je treba omogočiti učenje tujega jezika tudi v nižjih razredih osnovne šole. Če je v sproščeni obliki, ni dodatna obremenitev. Ocen pa zaenkrat še ne kaže zapisovati v izkaze. Opozorili pa so. da ni primernih učbenikov, problem pa so tudi kadrovske vrzeli. V radgonski občini so pri tem še najdlje na osemletki v Gornji Radgoni. kjer omogočajo učencem 4. razredov učenje angleščine ali nemščine. V 1. razredu, kjer poteka integrirani pouk, pa ima ena skupina angleščino, druga pa računalništvo. Vse pa temelji predvsem na igri. lit $ pr ij0, jt«' str J^kšno je stališče do opis-ocenjevanja učencev? Po ^ovem mnenju bi vsekakor opustiti ocenjevanje It pikami (od 1 do 5) v prvih kcn’ razredih. Če ocenjujemo in tako naj bi bilo, nam j ne pove skoraj nič. k^^nim načinom je poudar-ka Predvsem storilnostna na-^t naše šole, kar pa ji liju nase soie, * k trgati ven pečat. %]e letos vključei m (k/K|h osemletk. * * V ta pro- vključenih 8 po- d1 in sicer m;Radgona, Kapela, dr. Slebingerja Gornja Rad-’ Ljutomer, Črenšovci. jH' E™ Ik, »-juivnici. VICMBUVUI, f< m ^etrovc'ter OŠ J in OS 5 ■ burska Sobota. Izkušnje Opisno ocenjevanje pa nima samo pozitivnih predznakov, temveč prinaša tudi nekatere probleme. Gre predvsem za dodatno delo pri analitičnem opisovanju znanja posameznega učenca, za kar še ni dovolj izdelanih meril (izrazoslovja). Nekateri starši pa bodo na vsak način hoteli vedeti, kakšen uspeh bi dosegel njihov otrok, če bi ga ocenili s številkami. Poleg tega pa za takšen način ocenjevanja še ni primernih izkazov. Le- ti bi morali biti drugačni, kot so sedaj. Ena od novosti je tudi uvajanje tujega jezika v nižje razrede osnovne šole. To je sedaj še dokaj neenotno. Ponekod je tuji jezik na razredni stopnji kot dopolnilni pouk, drugje fakultativni ali pa je organiziran podobno kot tečaj (tudi krožek) in ga plačujejo starši. Slišati je bilo, da pomeni uvajanje Dokaj zanimiv projekt je tudi zgodnje uvajanje in znanstveno dojemanje naravo- dan zunaj. Tako delata dve šoli v Sloveniji in njuni rezultati so dokaj spodbudni. Morda bi ju lahko posnemal tudi kdo v Pomurju. Nekaj podobnega, a v precej skrajšani obliki, je interdisciplinarni teden. To je predvsem teden projektnega dela na prostem. OŠ Apače bo za začetek izvedla interdisciplinarni polte-den. Projektna naloga bo Murski kanal nekoč, danes in jutri. Še najbolj pa so se ravnatelji in gostje razgovorili o navodilih za izvajanje pravilnika o napredovanju vzgojno-izohraže-valnih delavcev. Kot smo že pisali, je možno napredovati v mentorja, svetovalca in svetnika. Sodeč po oddanih vlogah se nekateri precenjujejo, drugi pa podcenjujejo, in sicer glede kriterija »kdor je uspešen pri svojem delu«. Poslej bodo imeli ravnatelji oziroma direktorji šol ali zavodov ter predstojniki organizacijskih enot Ministrstva za Šolstvo in šport Republike Slovenije, ki morajo sodelovati v posebnem ugotovitvenem postopku, na voljo konkretnejša navodila pri ocenjevanju uspešnosti posameznika, ki želi napredovati. Gre za 5 osnovnih vidikov, in sicer: uspešnost pri osnovnem pedagoškem delu, kako je kdo znan in priznan v ožjem ali širšem okolju, kakšna je širina (pomembnost) njegovega delovanja, razpršenost področja dodatnega strokovnega dela in časovna razpršenost dodatnega Novost, ki je zajela največ Šol v Sloveniji & radgonski občini vse, razen osemletke v Apačah), pa so tri ncenjevalaa obdobja (trimestri). Čeprav so bile ob prehodu, predvsem pa ob snovanju delovnega načrta nekatere težave, je zdaj povsod že kar v redu, če drugega ne. učenci ne bodo doživljali stresov in pritiskov ob zaključevanju polletnih ocen, torej je ta novost delček na poti k prijaznejši šoli. Po mnenju nekaterih pa bi bilo še bolje, če semestrov sploh ne bi bilo. Ampak to je zaenkrat šele pobuda za razmislek. Kot eno od slabih točk trimestrov pa kaže omeniti predolgo in prenaporno prvo obdobje - od 1. septembra do 24. decembra. Skoraj 4 mesece ni nobenega praznika, kakršna sta bila v prejšnjem sistemu 29. september, dan pionirjev, in 29. november, dan republike. Nihče ne razmišlja, da bi ju bilo treba še naprej proslavljati, ampak bi si kazalo omisliti kaj drugega. Zimške počitnice pa ne bi smele biti .zabetonirane’, kot je to sedaj (zadnji teden v januarju oziroma prvi teden v februarju). slovja Gre za prepletanje večine predmetov z naravoslovjem. Zato so otroci skoraj vsak pr 1 3 it 1* p sl« vi' Snovno Šolstvo v občini Ljutomer Možnosti za ustvaijalno vrenje j ^^“tomerski občini ugotavljajo (aa osnovi poročila, ki^jv Od 133 pedagoških delav-I biL^^.P^goški svetovalec FERDO PIHLAR), da v <*■ cev v občini jih nima ustrezne --»,u peuagosKi svetovalec rtKMvj — ■ šole vse bolj prodira notranja prenova in da se ponekoi k »vredno vključujejo v uresničevanje projektov, ki sozas-> *an> v študiji Izobraževanje za 21. stoletje. V ustvarjalnem sodelujejo učitelji, svetovalni delavci, vodstva so, J?*- številni zunanji sodelavci in ustanove. Vedno vei y k. Jev, ki se lotevajo sodobnejših prijemov pri delu z o^ro i. d" ’ *®kšni $0 nekateri konkretni rezultati njihovega dela. V min.,,________K»rni,___in,., in nHcrntka šolarjev. Tudi to je & d fS J * J* m .7 jT ff ir D kemijski analizi, ki jo opravljajo v Mariboru, ugotovili povečano vrednost nitratov (0,015, normativ pa je 0,005) še v Črenšovcih, v Dolnji Bistrici amoniaka (0,16, dovoljeno 0,1) in povečano vsebnost železa (0,64 dovoljeno 0,3). Povečano vsebnosi amoniaka so odkrili še na Hotizi (1,2) ter v Gornjem Lakošu preveč železa (0,35). Sanitarna inšpektorica Irma Tomka iz Lendave je potrdila, da rezultati analiz vode zaenkrat res še niso alarmantni, če seveda upoštevamo in vemo, da so po svetu različna mnenja o tem, kaj je meja dovoljenega, koliko nitratov je lahko v pitni vodi. Vendar dobljeni rezultati kažejo, da se pitna voda ne izboljšuje, ampak samo slabša. Prav v naseljih, kjer ugotavljajo kemijsko neprimernost pitne vode, je zemlja prodnata in voda hitro pronica s površja skozi zemljo, zato se ne more očistiti. Vodna zajetja, pa nimajo širših zaščitnih pasov čeprav imajo urejen ožji varovalni pas, ter so običajno obdana z njivami, na katerih poteka intenzivna kemijska pridelava. Toda nitrati niso v vodi samo zaradi gnojenja in intenzivnega kmetijstva, ampak zaradi neurejene kanalizacije in drugega onesnaženja. M H stran 8 vestnik, 17. decembra 1^ nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Na borznem sestanku 10. 12. 1992 se je ponovno živahno trgovalo z delnicami, ki kotirajo na prostem trgu in sicer brez omejitev tečajev, tako, da so tečaji nekaterih delnic ponovno močno narasli. Spremenjene uzance, ki so se uporabile na predhodnih sestankih tako, da se je na enem sestanku sicer trgovalo tudi po višjih tečajih, objavljeni pa so bili tečaji, ki so presegali tečaje predhodnega sestanka le za 10 odstotkov ter na drugem sestanku, na katerem so suspendirali trgovanje z določenim papirjem tedaj, ko je cena presegla 10 odstotni porast, trgovanje pa se je lahko nadaljevalo le, če so se tečaji vrnili v prej omenjene meje, so se ponovno spremenile tako, da te omejitve veljajo le za vrednostne papirje iz uradne kotacije. Tako spremenjene uzance bodo veljale do nadatjnega, torej do ponovne spremembe le teh. Tako se je na tem sestanku trgovalo s 152 loti delnic Dadas, enotni tečaj pa se je izoblikoval pri 14878, z delnico MK Založba je bilo za 762 lotov prometa, njen enotni tečaj je porasel na 1995. z delnico NIKA je bilo za 50 lotov prometa, njen tečaj pa je porasel na 38140, porasel pa je tudi tečaj delnice SKB in sicer na 65745, prometa pa je bilo za 94 lotov. Trgovalo se je še z delnico Rogaška prednostna, s katero je bilo za 200 lotov prometa. njen tečaj pa je rahlo padel in sicer iz 3014 na 3000. Tudi na tem sestanku ugotavljamo dokaj stabilne tečaje obvez- Cnta prvtti bore sv M, 662SO «0606 68 236 T«tcfaks: 0606 68-B52 POSLOVALMK* UU9UAHA Stovinsk« cast» $4 IjuNJana ««OOO 9O6J ia«5 TaMak« 064 134-347 Partizanska casta 3-5. 68000 MaHbce »068 23-460 T«lrf»kS 068 89-460 nic, izjema je ponovno obveznica Gorenje, katere tečaj je padel kar za 1,8 odstotne točke, tako da je sedaj enotni tečaj te obveznice 91, prometa z njo pa je bilo za 2548 lotov. Na enakem tečaju kot na predhodnem sestanku je ostala obveznica RSL 2 (90,9) prometa z njo pa je bilo za 1442 lotov. Neznatno sta padla tečaja obveznic RSL 1, ki je padla na 116,6 (-0,2 odstotne točke), prometa z njo pa je bilo za 1260 lotov in obveznica Mesto Ljubljana, katere tečaj je padel na 90,0, torej 0,1 odstotno točko, prometa z njo pa je bilo za 100 lotov. Porasli pa so tečaji obveznic Metalna in sicer za 0,5 odstotne točke, tako, da je sedaj enotni tečaj te obveznice 82,5, prometa z njo pa je bilo le za 20 lotov, obveznica Občina Zagorje, katere enotni tečaj je 88,0(+0,2odstotne točke),prometa pa je bilo za 780 lotov ter obveznica Občina Laško, katere enotni tečaj znaša 85,3, kar predstavlja 0,1 odstotni porast, prometa pa je bilo za 1268 lotov. Z ostalimi obveznicami ter z blagajniškimi zapisi banke Slovenije in dvodelnimi blagajniškimi zapisi banke Slovenije se na tem borznem sestanku ni trgovalo. Na borznem sestanku 15, 12. 1992 je bilo spet živahno trgovanje z delnicami, njihovi tečaji pa so za razliko od nekaj predhodnih sestankov tudi padali. Tako je padel tečaj delnice Rogaška prednostna, ki se je prodajala po tečajih 2550 do 2700. enotni tečaj pa se je oblikoval pri 2625, prometa z njo pa je bilo za 200 lotov. Tečaj pa je padel tudi delnici NIKA, tako da se je enotni tečaj izoblikoval na 30240, prometa pa je bilo za 208 lotov. Velik promet beležimo pri delnici MK Založba, s katero je bilo za 3044 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je porasel na 2997, kar predstavlja kar 50 odstotni porast. Precej je porasla tudi delnica SKB in sicer za 24,5 odstotka, njen enotni tečaj pa je 81875, vendar pa je bilo z njo le za 16 lotov prometa. Trgovalo se je še z delnico Dadas, ki pa je tokrat porasla za 4 odstotke, tako, da se je njen tečaj izoblikoval prt L5533, prometa z njo pa je bilo za 120 lotov. Ponovno se je trgovalo tudi z delnicama iz uvrščene kotacije, torej z delnico Salus, ki je porasla za 5% (4200), glede na tečaj 8, 12. 1992, ko se je nazadnje trgovalo z njo. lastnika pa je zamenjalo le 16 delnic in z delnico Lek, ki je porasla iz 7511 na 8500 (13%), giede na tečaj 8. 12. 1992, prometa pa je bilo za 44 lotov. Pri obveznicah na tem borznem sestanku opazimo nekoliko večji padec tečaja obveznice RSL 1 (-1,1 odstotne točke) pri prometu 4920 lotov in tečaja obveznice Občina Zagorje, katere tečaj je padel za 1,0 odstotno točko in se tokrat oblikoval na 84,3 pri 300 lotih prometa. Za 1,5 odstotne točke je padel tudi tečaj obveznice Rogaška 1 (87,1), vendar glede na borzni sestanek 8. 12. 1992, saj na prejšnjem borznem sestanku s to obveznico ni bilo prometa. Enako velja tudi za obveznico Rogaška 2. ki pa je padla za 0,9 odstotne točke, tako, da je njen tečaj sedaj 48,0. Prometa pa je bilo z Rogaško 1160 lotov, z Rogaško 2 pa le 16 lotov. Porast tečaja za 0,5 odstotne točke tokrat beležimo pri obveznici Gorenje, ki je na zadnjih dveh sestankih padla skupno kar za 2,9 odstotne točke, tako da je njen enotni tečaj tokrat 91,5, prometa pa je bilo za 1600 lotov. Porasel je tudi tečaj obveznice PTT Ljubljana na 103,1 (+0,3), prometa pa je bilo za 40 lotov le te. Pri tečaju 90,9 pa se je že tretjič obdržala obveznica RSL 2, kar kaže na precejšnjo stabilizacijo le te. Prometa s to obveznico je bilo za 890 lotov. Tokrat se je trgovalo tudi z 8 velikimi loti deviznega dela dvojčkov po tečaju 119,7. NASVET Glede na to, da se je obveznica RSL 1 pri tečaju 115,5 znašla na najnižjem tečaju po 30. 7. 1^92 in glede na to, da so med obveznico RSL 1 z izkoriščeno in obveznico RSL 1 z neizkoriščeno davčno olajšavo najmanjše razlike pri tečajih, bi bilo morda pametno kupiti to obveznico za olajšavo pri dohodnini. TONČKA BOŽINOVIČ 16. Ali je možno delaven delovni čas podaljšati ra čas odmora. tako.da je delavec v podjetju dejansko 8 ur in 30 minut, plačanih pa dobi 8 ur. Zakon ne govori o tem, da je othnor plačan. V podjetju je deljen delovni čas, prekinitev je enourna. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja res ne uporablja termina »plačan odmor«. Njegov 28. člen določa, da ima delavec med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. V istem členu je določba, da se čas odmora všteva v delovni čas. kar pomeni, da ima delavec tudi za čas odmora pravico do plačila. Odmor med delovnim časom je delavčeva pravica in delodajalčeva obveznost in se delavec tej pravici ne more odpovedati. Deljen delovni čas ima lahko določene učinke tudi na odmor Po zakonu o delovnih razmerjih Republike Slovenije se lahko dolžina odmora v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa določi ustrezno dolžini dnevnega delovnega časa. Neposredno te norme ne moremo uporabiti, upošteva pa se lahko, da je v zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja 30-mi-nutni odmor določen za 42-umi delovni teden, praviloma razporejen na šest delovnih dm v tednu, kar pomeni, da gredo na račun odmora tri ure v tednu Drugačna razporeditev delovnega časa, čeprav enakomerna, vendar na pet delovnih dni v tednu, bi lahko vplivala na določitev sorazmerne dolžine odmora. Tako določeno dolžino odmora, ki bi bila zagotovljena delavcem ob prekinitvi dnevnega delovnega časa, bi bilo potrebno šteti kot delovni čas. Skupni delovni čas, vključno z odmorom, ne bi smel v takem primeru preseči v povprečju 40 ur na teden. 17. Upokojitev in pravica do izrabe letnega dopusta. Po uveljavitvi zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije, Ur. list RS št. 14/90, ni bilo nobenega dvoma, da je imel delavec, ki je v prvi polovici leta odšel v pokoj, pravico do izrabe celotnega letnega dopusta. Do sorazmernega dela letnega dopusta je tudi sicer po zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja upravičen tisti delavec. ki v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovo razmerje, ni delal vse leto. Dilemo povzročr določba 2. odst, 57. člena Zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije, ki predvideva, da ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta tisti delavec, ki v koledarskem letu ni izpolnil pogoja 6-mesečnega nepretrganega dela. Iz tako oblikovane določbe nekateri sklepajo, da mora delavec vsako leto izpolniti najmanj 6 mesecev nepretrganega dela, torej vsako koledarsko leto, da bi pridobil pravico do izrabe polnega letnega dopusta. Verjetno tako sklepajo zaradi določbe 4. člena konvencije štev, 132 o plačanem letnem dopustu iz 1. 1970, objavljene v Ur, listu SFRJ štev. 52/73. Določba 4. člena se glasi: - Kdor ima v posameznem letu krajšo delovno dobo, kot je potrebno, da pridobi pravico do potnega dopusta, predvidenega po prejšnjem členu, mora imeti za to leto pravico do plačanega dopusta sorazmerno z dolžino delovne dobe v omenjenem letu. - Izraz leto v prvi točki tega člena pomeni koledarsko leto ali katerokoli drugo enako dolgo delo, kar določijo pristojna obla-stva ali ustrezni organi v zadevni državi. Če bi razlagali določbo 57. člena Zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije tako, da bi moral delavec vsako koledarsko leto izpolniti najmanj 6 mesecev nepretrgane delovne dobe ne glede na to, koliko ima sicer nepretrgane delovne dobe, bi to pomenilo, da bi imel vsak delavec, ki bi mu prenehalo delovno razmerje pred 1. 7. v koledarskem letu, pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta in ne do celotnega letnega dopusta. Ali pa. da bi vsi delavci lahko začeli z izrabo letnega dopusta le v 2. polovici leta ali da bi se moral dopust v začetku leta vsakemu delavcu (ki bi ga želel izrabiti v prvi polovici leta) izračunati pogojno oz. variantno s sorazmernim izračunom dolžine itd. Taka razlaga je po mojem mnenju nasprotna z določbami zveznega zakona in pravno ureditvijo v zakonu o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 24/83.5/86. 18/88). Ta zakon je določal, da ima delavec pravico izrabiti letni dopust. ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu in ki ne sme biti daljši od 6 mesecev. Zakonodajalec, upoštevaje povedano, gotovo ni imel namena omejevati pravice do izrabe letnega dopusta delavcem, ki so nepretrgano delali več kot 6 mesecev in si S tem pridobili pravico do polnega letnega dopusta, in sicer ne glede na to, v katerem času koledarskega leta jim je prenehalo delovno razmerje. Omejitev bi bila v neposrednem nasprotju z odpravo gornje meje dolžine letnega dopusta, ki je izrabo letnega dopusta precej liberalizirala. TEHNA k h h Mata kmetijska mehanizacija in mopedi po ugodnih cenah- h popusta v srečno novo leto! POPUST VELJA ZA: izolacijski material - vodovodni material (razen cevi) - ogrevalno tehniko - električno in ročno orodje - vijake - barve in lake OS GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 1.000SITod8.DO 31. DECEMBRA • Belo tehniko in drobne gospodinjske aparate prodajamo na 7 čekov! • Avdio-in videotehniko UNITEC lahko kupite na 5 čekov! Ob gotovinskem plačilu 20% ceneje. • V zalogi kopalniška oprema • elektro material • orodja • železo... & Prodajamo vse J s NOVO! Hj OD VIJAKA DO AVTOMOBILA ! p« Obiščite nas v Cvetkovi ulici 2a v Murski Soboti^ali nas pokličite po telefonu, št. je (069) 21 917. JEKLO WTEHNA Odhod k Zdravniku >6. V prejšnji številki Vestnika smo zapirali, kar se je razširilo med ljudmi, da ostarelim, starejšim od 75 let in invalidom z najmanj 70-odstotno priznano invalidnostjo ne bo potrebno doplačevati zdravstvenih storitev in se jim zato ni potrebno prostovoljno zdravstveno zavarovati, kar pa ne drži. Zakon o zdravstvenem varstvu v 25. členu govori o tem, da - invalidi in druge osebe, ki jim je po predpisih pokojninsko-invalidskega zavarovanja priznana pomoč druge osebe za opravljanje večine ali vseh življenjskih funkcij, - invalidi z najmanj 70-od-stotno telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, - zavarovane osebe, stare nad 75 let, - osebe, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu. ne bodo doplačevali zdravstvene storitve, vendar samo tiste Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali takrat, ko bo šlo za nujno zdravljenje. K naštetim osebam zakon dodaja tudi tiste zavarovance, ki niso prostovoljno zdravstveno zavarovani in so v koledarskem letu plačali za doplačilo zdravstvenih storitev trikratni znesek cene paketa za popolno zdravstveno zavarovanje, določen za prvo trimesečje koledarskega leta. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa na svoji zadnji seji, kot smo pričakovali, ni sprejela dokončnega sklepa, kaj bo zajeto v nujno zdravljenje in za katere zdravstvene storitve tem osebam ne bo treba doplačevati, čeprav ne bodo prostovoljno zdravstveno zavarovane. Iz predloga sklepa, ki pa še ni bil sprejet, lahko povzamemo le to, da so to storitve oživljanja, ohranjanje življenjsko pomembnih fiinkcij, preprečevanje nenadnih poslabšanj zdravstvenega stanja, ki bi lahko vodile v trajno okvaro posameznih življenjskih funkcij, ter drugo. Nujnost storitev, ki so potrebne zaradi preprečitve nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega ali poškodovanega, ki pa niso naštete, pa lahko odredi tudi zdravnik. - V svojem pismu ste vprašali, ali Je res možno prostovoljno zdravstveno zavarovanje skleniti tudi pri zavarovalnici Triglav? Tnžlt* Tudi zavarovalnica 1 sklepa pogodbe oziroma P o prostovoljnem zdravsb- p zavarovanju, in to predvsd^IJf dividualne ter družinske- ' v imenu Zavoda za zavarovanje Slovenije. , ’", pr zastopniki torej ne prodaj8!^, keta za prostovoljno zdra** , I zavarovanje, ki bi ga I ‘ 'LjJ v zavarovalnici Triglav. ( opravljajo storitev za Za ‘ zdravstveno zavarovanje- Popust pri prostovoljn*^ zdravstvenem zavarOv9W za nezaposlene Zveza svobodnih sin^^r Slovenije je z Zavodom18 stveno zavarovanje f podpisala krovno P*’?0^-kateri bodo imeli sindikat" pri skupinskem prost®*\^4 zavarovanju 31-odstoW’ Podjetja so o tem že "''"'j medtem ko se morajo detli delavci, če se ždiF voljno zdravstveno zavatG.ijd8 izkoristiti popust, sam’ 1 ’ v sindikalnih pisarnah. Območna organizacij* * nih sidnikatov zato P**2'*^^**’ poslene, da se do 18. se pravi še danes in ju«1'‘ , d8’ v prostorih krajevnih diLata, s sabo pa motaj« osebno izkaznico, '' * d* o članstvu v sindikatu M K tolarjev. It Ta 4 te s 't' c v 1SSG vestnik, 17. decembra 1992 stran 9 kmetijska panorama So sedanja vladna politika uničila slovensko živinorejo. Nož v hrbet domačim živinorejcem ? ■S . Nered, kakršen vlada na tržišču z živino, je dobil v zadnjem takšne razsežnosti, da je ogrožena slovenska živinoreja. Če * nzmere ne bodo uredile, bodo posledice katastrofalne, saj se kino že čez kratek čas lahko srečevali s pomanjkanjem govedi in Iršičev. Domača ponudba govedi in prašičev je tačas močno Kesegia povpraševanje, vzroki za to pa niso v preveliki domači kaadbi, pač pa v nekontroliranem uvozu. Ko je vlada ukinila kntingenle za uvoz žive živine in nato še za meso, hkrati pa ^lajšala izvozne spodbude, se je na slovenskem tržišču močno y^nila ponudba mesa, posledice pa čutijo živinorejci. Zaradi mesa iz uvoza se v klavnicah otepajo domače živine in ji ceno, tako da ta ne pokriva stroškov prireje. , Vsaka pravno urejena dr-| ki ji je kaj mar za lastno | J^podarstvo, bi morala ščititi I j&ntačo proizvodnjo, kaže pa, j ’a se tega pravila pri nas ne J *ai'n Z odpravo kontingen-I vlada skušala vplivati na | na domačem tržišču, ker P hkrati ni določila novih pre- Vnianov. je s tem naredila $ *odo predvsem živinorejcem. 8 ene> na osnovi katerih se 'i an>reč določajo prelevmani, f '' P°1 'eta n'so spremenile - ,ako so na dobrem uvozniki, * Uvažajo živo živino in meso • slu n’^kih cenah in si tako pol-$jJ!°žepe, Tisti, ki se ukvarjajo j Uvoznimi in izvoznimi posli, S h*— p plačo do zemlje _ človek, pa naj je to Prlek ali Prekmurec, ne more iz kože: » d' se poklicno ukvatja z dejavnostjo, ki ni povezana z delom L ^mtji, se nBDjo vrne, ko se upokoji. Polproletarci (delavci-I - ■ pa potem, ko prenehajo z delom v tovarnah, ponavadi še U'Poprimejo na kmetiji. Kar nekaj bi jih lahko naštel, ki so zdaj, o upokojeni, celo povečali stalež živine. Tudi sam sem »oku-b * idejo, da po upokojitvi ne bom le bral časopisov in gledal J £ s Terezija Škrlec iz Ra-l eija pa sta pridno delala Pošlji že za časa njune za-L 5tve. Oba sta bila doma O*1 je b’l kmečki sin ^.“domerju, ona pa kmečka v Mjučarovcih Usposobila )t?e.Za nekmetijske poklice: tj i, a JJCKliJLIIjjKC puKULC-i*. ez'Ja je bila vse do upokoji-■'•ed 12 leti trgovka, Jože bil najprej občinski usluž-kec’ nato šef prometa v Mie-zadnjih 12 let pred i,vij° pa je imel svoj to-kJa'c- Torej zasebni avto-i|a kar sva zaslužila, sva v krneti)0- Zgradila sva stanovanjsko in gospo-It^. 1 Poslopje, nabavila sva * u a u c s ' h V 'n Pr'ključke, kupila njiv in travnikov, fta',sva oba upokojenca, luiemo 7 hektarjev zem- Hodimo 7 glav živine. Pro-“ predvsem plemenske ' Letno jih prodamo 3. Že M; Pa smo tudi rejci redovih a plemenskih svinj. Mleka v/^damo okrog 10.000 li-Ta|r Ctn° seveda « ■ ir mi je pripovedoval ^i^rlec. Kot ste verjetno ,1 govoril v množini. Po sklepal, da je pri hiši, njiju seveda, Še več de-'tilj .^Či. In res so, čeprav hin*s'n glasben>k, je poro-v Ljubljani. Pa se je * bj] or vključila Terezija, ki h a takrat, ko sem bil pri za obisk je dal 1 firme Varia), zapo-.s kuhanjem kosila. Povejo6’ da so se ji smilili otroci. Ehi^513!1 brez staršev, ah pa ^pkrbeli zanje, zato jih je >*ni sprejemala v rejo. K I® nadomeščala 8 otro- Da/ vas bom cepiti proti kugi, nato na bomo š// pred parlament in prepričali ministre o Vodljivosti uvoza mesa iz Avstrije in Madžarske. ah & so šli celo tako daleč, da so se s tujim partnerjem dogovorili za »višje« cene in tako državi ne plačujejo niti tistega, kar je že tako malo. Dobičke torej pobirajo uvozniki, saj meso zaradi tega doslej ni bilo bistveno cenejše. Da takšna trditev drži, zapišimo, da je junčje meso v Avstriji mogoče dobiti že po 18 šilingov, svinjsko pa celo po 12 šilingov. Če k temu dodamo Še 18 odstotkov carinskih dajatev, kaj lahko izračunamo, ko- uvoznikom, saj so liko ostane prelevmani komajda vredni omembe. Zastavlja se seveda vpraša nje, zakaj je meso v Avstriji Terezija in Jože Škrlec iz Radomeija pri Ljutomeru sta vse življenje samo garala. Tako tudi zdaj, ko sta uradno upokojenca, ne mirujeta. Ker pa sta oba zelo gostoljubna, sta rada pokramljala z Vestnike'im novinarjem. Njega ni na sliki, ker seje »skril« za fotoaparat. kom. od katerih jih je večina končala poklicne Šole in so zdaj »na svojem«. Brez doma, materinske ljubezni in dela pa nista ostali tudi dve manj nadarjeni dekleti (zdaj sta sicer Že v srednjih letih), kajti ostali sta še naprej pri njiju. Pri dedovanju bosta menda celo izenačeni s sinom glasbenikom, s čimer se seveda strinja tudi on. »Oba z ženo sva imela in še imava veliko veselje do dela na njivah in pri živini. Pri nas je tudi zbiralnica mleka za Rado-merje, Spodnji KamenŠček in del Gresovščaka. V vseh letih, kolikor sva v zakonu, sva bila skupaj menda samo enkrat na pravem dopustu - na morju. Pa še tedaj se je žena, ki se je predolgo izpostavljala sončnim žarkom, zbolela in je morala k zdravniku ter kmalu domov Pozneje ni več šla, ker je skr- tako poceni in koliko tamkajš nji kmetje dobijo za živino. Poceni je zato, ker je Avstrija že izkoristila izvozne kontingente v EGS. zaradi presežkov pa ga je zdaj prisiljena ponuditi po nižjih cenah. Vendar avstrijski kmetje tega ne čutijo, saj jim razliko primakne država in dobijo tako za kilogram junčjega mesa 48 šilingov, za kilogram žive teže prašiča pa od 18 do 21 šilingov. Prašičja kuga v Sloveniji Prašičja kuga se je letos v Sloveniji pojavila v začetku novembra, ko so žarišče te bolezni odkrili na celjskem območju, v občini Šentjur. Od tam se je razširila v sosednje občine, tako da so žarišča kuge zabeležili v celjski in slovenjegraški občini ter v občini Šmarje pri Jelšah. Po odkritju te bolezni so v Sloveniji omejili promet s prašiči, čeprav v Pomurju te bolezni ni, pa omejitveni ukrepi veljajo tudi na tem območju. Prepovedan je promet plemenskih Živali in pujskov za nadaljnjo rejo, medtem ko promet prašičev za zakol poteka le pod določenimi omejitvami. Vse živali, ki jih prodajajo zunaj občine, je potrebno najmanj 14 dni pred prevozom v klavnico vakcinirati, vse morajo biti oštevilčene, vozilo pa razkuženo. Kot nam je uspelo zvedeti, bodo omejitveni ukrepi prenehali veljati 20. decembra, seveda pod pogojem, da ne bodo odkrili novih žarišč te bolezni. bela za otroke, gospodinjstvo in kmetijstvo, saj sem bil jaz močno zaposlen s prevozništvom. Med počitnicami mc je za volanom sicer nadomestil sin, vendar jaz tedaj nisem mogel počivati in sera Šel delat na polje.« Pripovedi Jožeta Škrleca sem seveda verjel. V spominu pa mi je ostala tudi njegova izjava o ljubezni (in seveda nadarjenosti) do petja. Več kot 35 let je član in pevec v mešanem pevskem zboru v kudu Ivana Kavčiča v Ljutomeru. Snubili so ga tudi za prepevanje v oktetu, a za to ni mogel najti Časa, saj veste: služba, družina, kmetijstvo... Pa zdaj, ko sta v pokoju? Vse ostaja po starem. Hočem reči, da kmetija ne sme nazadovati, četudi bi bila pridelava na poljih alt prireja v hlevih manj donosna. Je že tako, da človek ne sme popustiti, sicer nazaduje. Veliko pa je odvisno tudi od zdravja. Oba Škrlečeva sta invalidska upokojenca. Besedilo in posnetek Š. SOBOČAN Poceni uvoz zato katastrofalno vpliva na slovensko živinorejo, saj se je domači promet z živino tako rekoč ustavil. Z mladim pitanim govedom sicer ni večjih težav, saj izvoz kakovostnega mesa poteka brez večjih zastojev, težave pa so pri prašičih in kravah. Samo v soboški občini čaka v organizirani reji več kot 600 zrelih prašičev, ki so že presegli težo in zanje ni kupcev. Če k temu dodamo še prašiče iz prostega odkupa, je to število seveda mnogo večje. Dodaten problem je v tem, da je zaradi prašičje kuge v Sloveniji ustavljen promet S plemenskimi živalmi in pujski za rejo, zato morajo vse pujske vhlevljati v občini. Še večje težave so s kravami, ki jih imajo trenutno prijavljenih Čez 300, in ker jih mesečno lahko prodajo le okoli 60, prihaja pri odkupu do večmesečnih zamud. Uvoz mesa pa je vplival tudi na odkupne cene, saj so se te pri mladem pitanem govedu znižale za 10 tolarjev pri kilogramu tople polovice, krave so se pocenile za 30 tolarjev, odkupne cene prašičev pa so se znižale s 170 na 150 tolarjev. Kljub opozorilom vlada ne ukrepa, živinorejci pa opozarjajo, da bo nadaljevanje takšnega stanja pripeljalo do katastrofe v slovenski živinoreji. Če ne bo šlo drugače, se bodo morali zateči tudi k nekaterim skrajnim ukrepom, med njimi pa omenjajo celo možnost blokade mejnih prehodov, da bi fizično preprečili uvoz mesa in živine in tako sami zaščitili lastno živinorejo. LUDVIK KOVAČ Stroka o Letošnjo redno letno skupščino je Zveza društev kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije združila tudi s posvetom o strategiji razvoja kmetijstva v Sloveniji. Na njem naj bi predvsem opredelili stališče stroke do gradiva, ki bo odločilnega pomena za prihodnji razvoj kmetijstva, zato zveza poziva vse svoje člane, ki imajo takšne ali drugačne poglede na strategijo, da se posveta udeležijo in sodelujejo v razpravi. Skupščina in posvet bosta jutri ob 9.30 v dvorani Poslovnega sistema Mercator v Ljubljani. Integrirana pridelava sadja Kot smo že zapisali, zdravega sadja ne moremo pridelati brez uporabe kemičnih sredstev. Zaenkrat so dovoljena zaščitna sredstva, ki jih labko uporabljamo, ne da bi s tem bistveno prizadeli koristne vrste oziroma naravne sovražnike. To so sredstva na zeleni listi. Včasih pa moramo poseči po močnejših ali naravi manj prijaznih sredstvih, ki so pogojno dovoljena ali na tako imenovani rumeni listi. Ta sredstva delno prizadenejo naravne sovražnike. Uporaba teh sredstev je dovoljena takrat (s strokovnim posvetom), ko ni drugih možnosti zaščite. Vsak proizvajalec mora seveda, če ima nasad SIPS (sinička) v delovni zvezek zabeležiti uporabo pogojnih zaščitnih sredstev. Dovoljeni fungicidi proti boleznim Bakreni pripravki Captan 50 ali Venturin 50 Delan SC 750 Dodin S-65, Melprex, Cromo-din Euparen Kumulan Pogojno dovoljeni fungicidi Dithan M 45. Dithan m 45F Radotiram Pol igram Polyran combi Svsthane MZ Žveplo (Pepelin, Cosan, Sum por) Dovoljeni sistemiki (proti boleznim) Anvil Baycor Bayleton Punch Rondo Rubigan Score Sy stane Topas C Topas 100 EC Pogojno dovoljeni sistemiki Euparen (21 dni pred obiranjem) Žveplo (največ 3 kg/ha) Dovoljeni insekticidi (sredstva proti škodljivcem) Baturad, Biobit, Thuricide Alsystin Dimilin, Du-Dim, Minerin Frutapon, Bijejo ilje Insegar Nomolt Piritnor Zolone Pogojno dovoljeni insekticidi Basudin (samo proti ameriškemu kaparju) Reldan super (proti zavijaču lu- Silosi Namenjeni so za skladiščeje silaže. Poznamo več vrst silosov: stolpni, koritasti, satasti... Silos je potrebno postaviti čim bližje hlevu, da bo čimkrajša pot od silosa do krmilne mize. Odvisno od vrste silosa je potrebno upoštevati dostop za mehanizacijo, s katero dovažamo silimi material in odvažamo silaže, Najpomembnejša navodila pri gradnji silosov so: 1. Stene in tlak silosa morajo biti neprepustni: 2. Notranje stene silosov morajo biti gladke in obstojne proti kislinam. 3. Temelji in konstrukcija silosa morajo biti glede na statiko pravilno dimenzionirani, upoštevajoč obremenitve (teža silaže in mehanizacije). 4 Silos mora imeti vsaj en odtok ali jašek. 5. Odprti deli silosa se morajo neprepustno zapreti. 6. Presek silosa mora biti ustrezen zaradi dnevnega odvzema, to je potrebno prilagoditi številu živine. Na našem terenu so najbolj razširjeni koritasti silosi, zato bi nekoliko več spregovorili o njih. Koritasti silosi: Korito je zelo preprosta oblika silosa. Mehanizacija za polnjenje in praznenje je enostavnejša kot pri stolpnem silosu, Zavzema pa večjo površino kot stolpni silos. Prevozni koritasti silosi so najprimer nejši za tlačenje. Silos mora biti ustrezno širok in dolg, da traktor zmore strmino, ko vleče polno prikolico na silirni kup. Lokacija in gradnja silosa Prevozne kori tast e silose gradimo odmaknjene od zgradb zaradi manipulativnega prostora ob polnjenju in praz-nenju silosa ali pa tik ob hlevu. Pri gradnji silosa tik ob hlevu pine sadja in jabolčnemu zavijaču) Tbiodan (jabolčni cvetožer) Hostaquick (listne uši in krvave uši) Dovoljeni akancidi (sredstva proti pršicam) Apollo Nissorun Uporabljamo jih samo enkrat letno, in sicer spomladi. Čez leto morajo pršice uničevati naravni sovražniki. Čeprav pride včasih do poškodb listja, plodovi niso prizadeti. Prizadevamo si, da akancidov ne bi uporabljali in bi pustili, da narava naredi svoje. Akaricide uporabljamo po strokovnem posvetu - po nujni potrebi. V nasade vnašajmo roparske pršice itd. Dovoljeni HERBICIDI, (sredstva proti plevelom) Boom efect, Cikdokor, Roundop Kamata. Sting (Glifosati) Basta SL Fusilade super Deherban M (MCPA) Pogojno dovoljeni HERBICIDI Goal Simazin, Simapin Radocor do 2kg/ha, posvet s strokovnjakom Pri vseh kemičnih sredstvih moramo nujno upoštevati karence in količino pripravka na ha. Škropilnice, pršilniki morajo biti dobro pripravljeni in preskušeni. Proti plevelom Škropimo z nahrbtnimi škropilnicami (ne motornimi), zelo pomemben je čas uporabe sredstva. Vlado Smodiš, inž. agr ni dovolj, če steno hleva samo omečemo, ampak je potrebno dati med sceno hleva in steno silosa hidroizolacijo. Nato je potrebno zgraditi Še vsaj 10 cm debelo armirano betonsko steno silosa. o Skica 1: Prevozni koritasti silos tik ob hlevu: Silos je lahko zraven hleva ali v neposredni bližini hleva in je povezan s hlevom s strešno konstrukcijo. Če stoji posebej, je lahko pokrit s plastično folijo (pogosto), strešno lepenko (manj pogosto) ali drugimi materiali. Silos je lahko pod streho v sklopu ostalih gospodarski poslopij. Pri pokritih silosih moramo paziti na primerno višino lesene strešne konstrukcije, da nas ne ovira pri polnjenju in tlačenju silosa. Silose gradimo na suhem in odcednem zemljišču. Če se le da naj bo silos na eni strani hleva, gnojišče in gnojnična jama pa na drugi strani. Pri tem moramo paziti, da pustimo odprto linijo za dograditev hleva, (Nadaljevanje prihodnjič) stran 10 vestnik, 17. decembra odsevi mladosti Potovanje od Litije do Čateža V soboto, 14. novembra je bil pohod po kulturno-zgodovinski Levstikovi poti od Litije do Čateža. Z naše šole se ga je udeležilo petnajst pohodnikov, ki smo člani planinske sekcije. Ob 6. uri smo se v meglenem in hladnem vremenu z avtobusom odpeljali skupaj z učenci iz OŠ I Murska Sobota ter odraslimi vodniki proti Litiji, kamor smo prispeli šele okrog 9.30. Ko smo izstopili, ni bilo vreme nič kaj bolj prijetno, čeprav se je včasih pokazalo sonce. Krenili smo skozi Šmartno, nato pa v gozd mimo hiš, travnikov in vinogradov. Šli smo skozi kraje Liberga, Gobnik, Moravče, cilj pa je bil Čatež. Na žalost nismo imeli dnevnika množičnega pohoda, v katerega bi dobili žige, ker smo v Litiji zamudili uvodni štart. Pot nas je vodila po razgibanem terenu. Na več mestih je bilo blato in mokro listje. Vmes nas je spremljala glasba, pa tudi lakoto in žejo smo si sproti tešili in tako praznili nahrbtnike. Nekateri smo bili hitrejši, eni pa so komaj zmogli pot Tovarišica Nada je z njimi precej zaostala. Toda pomembno je, da smo vsi prehodili vso pot. Na cilju smo se tisti, ki smo ga prvi dosegli udeležili kulturne prireditve, katere gostje so bili tudi vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja. To pot je pred 135 leti prepešačil slovenski pisatelj Franc Levstik skupaj s svojim prijateljem. Ustavljala sta se pri hišah, se zanimala za življenje kmetov, še posebej pa so ju zanimali vaški posebneži. Kasneje je Levstik to gradivo uporabil v povesti Popotovanje od Litije do Čateža. Mlajšim pisateljem je hotel povedati, naj pišejo knjige o kmečkem življenju. Vse to in še več o Levstiku in njegovih delih nam je med vožnjo pripovedovala Vanja, ki je gimnazijka in jo te stvari zanimajo. V spomin na to Levstikovo delo je vsako drugo soboto v novembru v času martinovanja ta pohod, ki se ga je letos udeležilo okrog 10.000 ljudi, med njimi tudi 48 udeležencev iz našega avtobusa. Čeprav smo bili utrujeni in so nas drugi dan bolele noge, se bomo v prihodnje še udeležili podobnih pohodov in izletov po naši domovini in jo tako na prijeten način spoznavali. Člani planinske sekcije na OŠ TIŠINA Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) »Misel Počasi smo hiteli naprej je popolnoma pravilna,« je napisal naš stalni reševalec tega kviza M. H., a se je seveda .popolnoma' uštel. Počasi vendar ne moremo hiteti. Lahko pa gremo počasi naprej. Seveda lahko tudi hitimo v šolo, domov... FRANC BRDNIK iz Smlednika (naš tokratni nagrajenec) pa je doda) Še ljudski pregovor »Počasi se daleč pride«. Tudi to je velikokrat res. KUPON št. 15 Ali ste že slišali, da se lahko nekatere ribe .sprehajajo' po bregu in splezajo celo na drevo, kjer se zadržujejo tudi po več ur? Se vam zdi to verjetno ali ne? Odgovore pošljite najkasneje do 24. decembra s pripisom »Ali veste«. Ne pozabite priložiti (nalepiti) tudi kupona! Lucije Ko sem bila še majhna, so me vedno strašili, da pride Lucija111 mi izkoplje oči. A zdaj vem, daje bil to le velik bavbav. Lucija1 oblečena tako, da ima čez glavo in trup ogrnjen bel prt, ki i** izrezane luknje za oči. V eni roki nosi krožnik in na njem »ok0* v drugi pa vilice, s katerimi močno ropota in straši otroke. Da010 nikoli ni bilo pravo, sem spoznala, ko je eni od Lucij p’1*10 s krožnika in močno udarilo ob tla ter se zakotalilo v kot. P<«^! sem ugotovila, da eni od mojih punčk manjka oko. Jasna Maroša, 8. a OŠ Bako*1 4 v r ir Igra dveh besed Riba je plavala v peresnici. Ustavila se je pri čolnarni. Peresnico je privezala in se odšla kopat. Prišel je deček in odnesel peresnico. Ribica je bila žalostna. ALEŠ KOLMANKO Dečku je padla v vodo peresnica. Riba jo je našla. Ni je mogla odpreti. Priplaval je kit in jo je odprl. Riba je pisala z nalivnim peresom. Tako se je naučila pisati. DARIJAN FUJS, 3. r. OŠ Grad Aids - kuga 20. stoletja Aids je bolezen, ki je velik problem Človeštva. Ljudje, ki so okuženi z virusom AIDS-a, bi morali imeti svoj dom. kamor bi se lahko zatekli, Če bi ostali brez prijateljev in doma. Bilo bi prav, da bi imeli prijatelja, na katerega bi se lahko zanesli v stiski. Ta prijatelj bi se moral obnašati dostojno. Tako se bolnik ne bi počutil ogroženega in odveč. Veliko bolnikov izgubi prijatelja. Aids izvira iz Afrike. Leta 1981 so tudi v Ameriki odkrili prve primere, pet let kasneje pa že pri nas v Sloveniji. Zdravniki zaenkrat še niso odkrili zdravila proti tej bolezni. 1. decembra je dan boja proti AIDS-u. Takrat se tudi mi borimo proti tej bolezni, in sicer tako, da pišemo referate, lepimo plakate in pripravljamo pogovore. Lahko se okužimo s krvjo in z okuženo injekcijsko iglo, ki jo uporablja več ljudi hkrati - narkomani. Upajmo, da bo medicini uspelo poiskati zdravilo proti tej kugi 20. stoletja. Le s skupnimi močmi jo bomo omejili, zato se moramo truditi vsi, ne le zdravniki. Martin Čeh, 7. a OŠ Kapela Razredne smešnice - Če gledam od zgoraj navzdol, gledam iz ptičjega gnezda. - S, J, V in Z so tuje oznake. - Ko se je oče zvečer kopal, je bila velika radovednost. - Za rojstni dan sem dobil spomin. - Moj oče ima misel. - Ko si je sestra oblekla »kiklo«, je bila velika lepota. Učenci 3. b-razred a OŠ Videm ob Ščavnici Miklavž V soboto sem bila na sejmu. Tam sem videla tudi je zelo lep. Dal mi je jabolko. Tudi k meni domov sta p miklavža. Eden je bil bel in debel, drugi pa črn z dolgo P* Prinesla sta mi darilo. V paketu je bilo polno Čokolad, borm0^ NINA H ARI. 2,b OŠ Ca#^ zvezkov, svinčnikov in keksov. S d n f 1 ( i' i X n i k 4 sl l. s< Veseli december Tovarišica nam je povedala, da bomo praznovali veseli december. Nastopila bosta lutkovna skupina in ansambel Nova legija, ogledali si bomo zanimive risanke in otroške filme, prišel bo tudi Miklavž in dobili bomo darila. Zbiramo tudi stare predmete za razstavo in izdelujemo okraske. Vsi skupaj se veselimo praznikov. Prav prijetno je pri nas. NINA SEMLER in URŠKA TROPENAUER, 3.a OŠ Apače * * * urf- »Hura, Miklavž!« Tako kričimo otroci, ko prihaja M17U Veselimo se ga, ker nam prinaša darila. Otroci si moramo o- škornje, da nam jih položi vanje. Če pa nismo pridni, šibo. -sf it t I« P! Pi ta in K. »n tu de k «ii dr ttl; la; Spomnim se nekega miklavževega večera. Odpravljala 5 Ji spat. Brata in bratranec pa sta gledala televizijo. Tedaj s° L, v hišo Miklavži. Izvlekli so brata in ga privezali k bliz^ drevesu. Vsi smo vstali in se smejali, kajti vedeli smo. da so j r-njegovi prijatelji. Miklavži so ga kaznovali, ker se je rad F1^^ i.j? Bratranec ga je kasneje odvezal, brat pa je prestrašen ■ m v posteljo. . jiH' Želim si, da bi Miklavž prinese! veliko daril, prijateljem *> a pa mir in polno dobrot. KATY kOCET, 6. a OŠ "pi m 'h te fcr nje Dt KL LOGATEC lej Informacije: T Vestnik z vami v pričakovanju novega leta Prodajni salon KLI Logatec, tel. (061) 741 711 Maribor, Barbi, tel. (062) 510901 Sp. Duplek, Kemdi, tel. (062) 681 320 Urc {|3| 'Idi v°ji "•»n v d. S - redni program s posebno ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom - opuščeni domači in izvozni program, do 50% popusta ^JELOVICA Lasna industrija Škofja Loka, tel. 064/631-241, fax: 064/632-261 Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in Inženiring, p. o. 61370 Logatec Tel.: (061)741 711 Telefax: (060) 741 279 Izredna priložnost za nakup stavbnega pohištva iz programa KLI Logatec Od 10.12. 92. do 15.1.1993 zaupanje tujim ždimo ^0 ostMn i" ddotmiH uspehov v novem letu 199? MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.: 069/ 22921 DISKONT UNIVERZAL Križevci/Ljutomer, tel.: 81160 loj Slo IX Slo Pet ske ial Vu S S Nr S vestnik, 17. decembra 1992 stran 11 kulturna obzorja Zbornik soboškega muzeja Suzanne d?1 nkr* Arheologi, umetnosti zgodovinarji, etnologi in zgodovinarji so f itnenu Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote, kjer jih je večina tudi zaposlenih, izdali drugo številko Zbornika soboškega Muzeja. Izid zbornika je bil predstavljen na tiskovni konferenci v četrtek, 10. decembra 1992. ji afP ■n S 4* Prva številka zbornika je iz-W lani V uredniškem odboru druge izdaje so Irena Šavel, Ja-Balažič, Borut Brumen, “tanko Kerman. dr. Albina Luk-Nečak in Franc Kuzmič. Glavna in odgovorna urednica £ Metka Fujs, publikacijo je tehnično uredil Sandi Červek, ^kloriranje sta opravila Franc in Marjan Kulčar, pov-^'ke je v nemščino prevedel Darjan Kulčar, v madžarščini ^pisane tekste jc v slovenš-prevedla Gabriela Gaal, Masifikacijo je opravil Franc Kuzmič. V nakladi 1000 izvo-je Zbornik natisnila tisama Šarike Horvat iz So-tfte. v prvem delu Zbornika ^objavljene razprave. Branko Kerman v prispevku ’ naslovom Dve nagrobni steli ^Sobote piše o dveh nagrobni-•h- kakršne arheologi oziroma ^navalci po značilnostih: slo-^s,a oblika spomenika, na. reliefne podobe, značilno .ključen gornji del spomenika ^nujejo stele. Obe steli šteje •erman med najpomembnejše ‘Nične spomenike v Prek. “Ou, ena od njiju je bila naj-*na 1810 v Dolgi vasi, druga ? let pozneje. 1910.. v So-&*1 Prva se v strokovnih kro-',h navaja kot stela Vibena. ^a kot stela Viator, Ker-।13,1 Pa ju obravnava s komen-..rn>m opisovanjem, oprede-™anjem tipa in datacijo. r ^rejše plasti stenskih slika* v Prekmurju je naslov prijoka Janeza Balažiča. Bala. Ugotavlja, da je od vseh ektnurskih romanskih cerkev časa, tako Brumen, preprosto »kmetologija«. Etnološke topografije, ki so nastajale na osnovi takšnih redukciomstičnih koncepcij, so pomanjkljive in neuporabne za kulturološka in antropološka raziskovanja v prihodnje. Mihael Kuzmič objavlja v Zborniku članek z naslovom Pomoč ameriških prekmurskih izseljencev rojakom v »stari domovini«. V njem opisuje, kako so Čezatlantski Prekmurci pomagali rojakom pri gradnji evangeličanske cerkve v Selu, kakor skušnjava za arheologijo in premestitev njenega predmeta raziskovanja s področja materialnega, kar je temeljna preokupacija evropske arheologije na duhovno področje. Avtorica se v članku v glavnem zadržuje v okvirjih evropske epistemiologije in piše o materialnih ostalinah avstralskih praprebivalcev. Na osnovi tako rekoč sporadične omembe časa sanj kot najglobje arheološke plasti v neki kulturi pa članek izziva pomisel, da bi morala arheologija sodelovati z jun-govsko psihoanalizo. Sinologinja Jana Rošker je za Zbornik napisala prispevek z naslovom Posledice sprememb v družbenem ustroju Ki- »avstralski« in »kitajski«, s svojo, recimo neobičajno, navzočnostjo blagodejna v tem Zborniku, enako kot bi bila blagodejna kateremkoli evropskem časopisu za lokalno zgodovino, arheologijo, umetnostno zgodovino in etnologijo. Zato ker problematizirata evropocentrične pristope, ki sčasoma postajajo kratkovidni in v postmodernem času ponekod tudi že neuporabni. V Zborniku sledi krajši blok poročil. Irena Šavel poroča o arheoloških izkopavanjih v Bukovnici leta 1991 Branko Kerman se v svojem poročilu sprašuje, če je bila v Hodošu romanska cerkev. Nadalje je v razdelku Gradivo objavljen prispevek Ro- Kiraly-Moss ,Ih starejše plasti stenskih sli-^'1 samo v rotundi v Selu in l ,l Pnijski cerkvi v Turnišču. . r daje lema dvema spomeni-I1*' izredno umetnostno zgo-te*lnsko vrednost, obravnava Vrednosti jc tema Balažiče-eseja. Sploh se je Balažič gonjeni času profiliral v re-Jehčnega poznavalca sred-i^^^ke umetnosti v Prek-li»j' ’ saj Je ° ,cb rcčeh pisal I,. J’ na drugih mestih. raziskavi z na- lH?nL Marijin list v letu 1916 il ' le,n'k> s pretežno jeziko-_ ?ega vidika predstavlja ,isti letnik tega prekmur-W časopisa, ki je sicer izha-V^Jetih od 1904 do 1941. '-ec obravnava tudi publi-i J. značaj m namen pisanja ,'1''rijinem listu, ki mestoma 1! tudi literarni karakter, ' tenicljna tako rekoč žanr-»u ^meritev Časopisa pa je C. ker je njegov (^'k Klekl, avtor večine N. hotel z njim versko ^*ova v Prckmutju jc na-C Prispevka Metke Fujs. nas Pujsova, zato da bi ,,' Predstavila gradbeno ob-dejavnost po drugi Seznanja tudi z osnov-zgodovinskimi tokovi že nekdanji državi Ju-Piše o tem, kaj se je Viri kako se je Sradnja fi‘ Id: rala in kakšne učinke je in /‘elo na značilno sezonstvo tako značilen beg ra-^"'va iz gospodarsko zao-ri : Prekmurja. Fujsova op-*)6( ' ' " končuje, da v zad-^dif5Ve^ desetletjih »lahko PPitPos,oPnemu vračanju ,it aa in izobražencev nazaj y*”ačo pokrajino«. V ,ak° rekoč programat-Va5seiu z naslovom Vsak- “Bura Prekmurja in slov etnoloških ^^stafijah avtor Bond Bru-^/^Pravlja ° teoretičnih jo । slovenske etnologije Mir prihodnji koncepciji. ^‘tni ideološkimi in koti-Vi zamejitvami se je V 11 otepati in kakšne stro-«6 * °mejitve so iz tega izha-etnologija je bila nekaj pri nakupu tretjega velikega zvona v Markovcih, pri obnavljanju cerkve pri Svetem Sebeš-čanu, fokovskim in vučogomi-lanskim gasilcem ter Pucončar-jem pri obnovi cerkvenih orgel. V članku je objavljenih veliko pisanih dokumentov, ki niso pomembni samo za prekmurske rojake pri njihovem hvaležnem spominjanju na darovalce iz Amerike, ampak tudi za izseljenec, saj se. kot pravi avtor, mnogim prekmurskim naselbinam v Ameriki življenje izteka, ker se ameri-kanizirajo. Položaj slovenščine kot sredstva javnega sporazumevanja v manjšinskih položajih, avtorica Albina Nečak-Luk. V svoji raziskavi ugotavlja, da Slovenci na oni strani meje govorijo podaljške slovenskih narečij: panonsko oziroma prekmursko narečje s podaljškom goričkega govora v Porabju ter podaljšek ravenskega govora v vaseh na avstrijskem Štajerskem; podaljšek koroškega narečja na avstrijskem Koroškem in Kanalski dolini; ter podaljšek primorskega narečja v kraški, beneški, nadiški in goriški Italiji. Ker ta narečja nimajo komunikacijske podpore v knjižni slovenščini in torej ne v nobeni javni jezikovni situaciji, povzroča to pri njihovih govorcih negativno motivacijo. Slovenci zamejski dialekti ostajajo sporazumevalno sredstvo samo v domačih krogih, iz javnosti so skorajda popolnoma izrinjeni. . _ Arheologinja Irena Savel je dala svojemu članku, v katerem piše, da rma večina avstralskih arheoloških najdišč le malo ohranjenih materialnih ostalin, naslov Dreamtime in podnaslov Ali najstarejša preteklost avstralskih Aboriginov. »Dreamtime ali čas sanj je ključ za razumevanje miselnega sveta avstralskih Aboriginov,« piše Savlova. Avstralski domorodci ah aborigini so torej dajali prednost duhovnemu življenju, svetu sanj, večnemu in brezčasnemu počelu sveta. Tovrstni arhe (gr. arhe - počelo) je vse- tajske zaradi vpliva zahodnih gospodarskih in duhovnih smernic. Kakor članek Savlove, tudi ta izziva metodološki pretres o tem, koliko jc mogoče in dovoljeno z evropskim raziskovalnim aparatom obravnavati izvenevropske kulture, do kakšnih enostranskih dojemanj prihaja zaradi tega. V tem je pravzaprav stržen avtoričinega prispevka. Avtorica se postavlja na izhodišče, da sta obe tradiciji, tako evropska kot kitajska, v enaki meri pomembni, enakovredni, da sta važna elementa človeške zgodovine, kar izziva k povečanemu medsebojnemu razumevanju. Zaradi Česar se je potrebno izogibati, da bi dejstva iz kitajske kulture »objektivt-rali« po evropskem vzoru. Naj tukaj dodamo, da sta oba izvenevropska prispevka, ■nanska arhitektura v županiji izpod peresa Kosyala. Žalski Laszla Franca Sledi Bibliografija _____________ Šebjaniča, ki je je zbral Franc Kuzmič. V bloku Ocene ocenjuje Franc Kuzmič knjigo Zgodovina cerkve na Slovenskem, Miran Puconja je napisal oceno knjige Joša Makovca Korenine - priimki na Murskem polju (1669-1990), Metka Fujs ocenjuje knjigo Domankosfa kronikaja izpod peresa Kercsmar Rozse. Mihael Kuzmič priobčuje dve nadaljnji predstavitvi, v prvi ocenjuje zbornik razprav o izseljenstvu z naslovom Dve domovini, izšel je pri SAZU, v drugi pa petnajsti zvezek Slovenskega biografskega leksikona, tudi ta knjiga je izšla pri SAZU. Zadnja priobčena ocena je namenjena Ivana Stoparja knjigi Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, napisal jo je Janez Balažič. Na koncu knjige je objavljena reprodukcija razglednice iz leta 1910, ki prikazuje Lendavo v prihodnosti. Zanimivo futuristično razglednico, na kateri nad lendavsko glavno ulico preletavajo letala in cepelini, po njej pa vozijo tramvaji, je dal natisniti lendavski knjigar in tiskarnar Ernest Balkanyi, dandanašnji pa je v lasti kiparja Ferenca Kiralyja. Zbornik soboškega muzeja kot fizični predmet, kot knjiga, katere izdajo sta omogočila ob, čina Murska Sobota in Znanstveni inštitut pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, je tudi sicer prav soliden knjigarski izdelek; med branjem se mi je nenehno zapirala in naj sem jo še tako odpiral, pritiskal in gnetel, vezava ni popustila. ŠTEFAN SMEJ kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Poti naših zdomcev, ki jo je pripravila Pokrajinska in Študijska knjižnica Murska Sobota. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. MURSKA SOBOTA: V prostorih Pomurske banke razstavlja akademska slikarka Suzanne Kiraly-Moss. MURSKA SOBOTA: V galeriji razstavljajo člani društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekije. Razstava bo odprta do 18, januarja 1993. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Sandi Cervek. V sredo, 23. decembra, ob 17. uri bo v galeriji v M. Soboti prodajna razstava podarjenih del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Izkupiček od prodaje je namenjen za nove orgle soboške župnijske cerkve. PRIREDITVE RADENCI: 26. decembra ob 20. uri bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda božični koncert Slovenskega okteta. Ta dan bo v hotelu Radin srečanje zdomcev iz Evrope, Pel bo kvartet Za-vrški fantje. S zdomci sc bosta srečala tudi predsednik republike Milan Kučan in minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk. LJUTOMER: 18. de cembra ob 15. uri bo v prostorih občinske skupščine redni letni zbor Zgodovinskega društva Ljutomer. Ob 16. uri bo dr. Tone Ferenc z inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane predaval na temo VOS in OZNA med vojno in po njej. V avli matične hiše Ljubljanske banke-Pomurske banke v Soboti so od petka, 11. decembra, razstavljene slike akademske slikarke Suzanne Kiraly-Moss iz Lendave. Ker je ta zapis v bistvu sporočilo, da je razstava na ogled, ne pa presoja tistega dela slikarkine produkcije, ki je na ogled, naj bo tukaj omenjeno še naslednje: Zdi se, da je ogledovanje razstavljenih slik v prostoru, ki je sicer namenjen finančni komunikaciji, bolj perceptivno in apercep-tivno kot v intrinsičnih razstavnih prostorih. Preprosto: v likvidaturi se slike in ob njih ogledovalec sam ogledujejo bolj živahno in z močnejšim vtisom kot v za razstavljanje slik namenjenih prostorih. Razlog: početje je bolj neobvezujoče, ker se naokrog dogaja drugovrstna dejavnost, obenem pa ni navzočega nobenega arbitra dojemanja. Zato so se v petek po otvoritvi ob slikah slišali elementarni in iskreni interpretativni poskusi h katerim tukaj, v preizkus, tudi pisec teh vrstic dodaja svojega. Na kaj na slikah Suzanne Kiraly-Moss spominjajo nove forme - ob kontinuirani barvni interpretaciji, ki jo pri slikarki že poznamo? Ce pri tem mislimo na »čiste« slike, ne na kolaže, bi v preveritev postavili na ogled naslednjo tezo: spominjajo na mlado in naj nežnejšo jesensko travo, na trpko plemenito travico, ki je zrasla v letošnji pozni jesni, po dolgem poletnem sušnem obdobju, potem ko je začelo znova deževati in so se čez dolgo časa prebudile travne klice in pognale. Ce je kaj na tem, je potrebno to doživetje interpretirati s kolaži, na katerih so znotraj iste barvne ranljivosti nalepljena natrgana pisma v angleškem jeziku in z dejstvom, da je slikarka po rodu Američanka. Š. Smej Ten years after Ten years after (deset let pozneje) je ime nekdaj znane rock skupine. Pod tem naslovom pa so zadnji konec tedna v novembru potekali sedaj že tradicionalni Piranski dnevi arhitekture. Od okrogle mize pred desetimi leti se je seminar razvil v resno mednarodno prireditev, na kateri so predavala mnoga znana imena svetovne in nekdanje jugoslovanske arhitekturne teorije, prakse in kritike. Od 1982. do 1992. se je v svetu arhitekture marsikaj spremenilo. Od zanosa v začetku osemdesetih, prek postmoderne do dekonstrukti-vizma. Arhitekti želijo ljudi prepričati o resničnosti svojega dela, forma pa je prepričljiva samo, če je resnična. Malce nostalgično, kot se za jubilej spodobi, so se nizali na- nagrado Piranesi. Letos jo je dobil Avstrijec Klaus Kada. Izšla je tudi druga številka srednjeevropske revije Piranesi. Vsako leto drugačni, ravno dovolj, da vam ni dolgčas, so letošnji Piranski dnevi dosegli zvezde. Komorni seminar o arhitekturi ima svoje stalne udeležence, prireditev, ki spremljajo predavanja, je vsako leto Piran Foto: Damjan Gale stopi Vojteha Ravnikarja, enega od ustanoviteljev in spi-ritus movensa Piranskih dne-vov, Francesca dai Coa iz Benetk. ki je čustveno, analitično in ganljivo govoril o Jamesu Stirlingu, nedavno preminulem velikem angleškem arhitektu, katerega zadnja realizacija je paviljon v Giardinih beneškega bienala. Sledili so mu Branko Si ladji n iz Zagreba. Kees Chri-stianse iz Rotterdama, dunaj čan Boris Podrecca in Kenneth Frampton iz New Yorka, sama znana imena. Analizirali so desetletje gradnje, raziskovanja, stilov, razumevanja ali popolnega zanikanja trendov, preverjanja medsebojnih odnosov arhitekture in kulture. Odprtih je tudi nekaj razstav: fotografije Damjana Galeta »Dialog s Piranom«. »Hommage Bosni«, Dušana Grabrijana, razstava arhitekturnih del za več, pokroviteljstvo Republike. komplimenti in Čestitke od vsepovsod, kakovost nad količino. Zaradi dnevov arhitekture je dobil Piran nekaj pomembnih arhitektonskih dosežkov: galerijo Sv. Donata in preurejen mestni trg Borisa Podrecce, obnovljen in dograjen hotel Piran in galerijo Meduza II Vojteha Ravnikarja ter arhitektov skupine Kras. Piranski dnevi arhitekture dokazujejo, da pomembne stvari ne nastajajo le v velikih mestih m da je lahko majhno okolje še kako zanimivo in spodbujajoče. Ob slovesu je nekdo dejal, da je vrh dosežen in da je treba razmišljati o majhnih, toda pomembnih spremembah. Vsi pa so obljubili, da bodo naslednje leto ob istem času na istem mestu. v Piranu. Snežana Ristič stran 12 vestnik, 17, decembra 1992 ne zgodi se vsak dan Ruski vojak razvozlal pisavo Majev? V začetku maja leta 1945 je sovjetska vojska prodrla v središče Berlina. Med vojaki je bil tudi Jurij Knorozov. ki je vdrl v gorečo Državno knjižnico in iz plamenov rešil gorečo knjigo, ki je bila polna nenavadnih indijanskih čačk in podob. Šlo je za ponatise treh majevskih obrednih knjig, ki so jih v 17. stoletju španski konkvistadorji prinesli v Evropo. Nihče na svetu ni razumel njihovega pomena. Vojak je plen hitro skril in ga pretihotapi! v domovino. Sedem let pozneje, po 2500 dneh intenzivnega branja, je Jurij Knorozov razvozlal rebus iz jukatanskega pragozda. Delo, ki je obsegalo 19 strani, je postalo temelj za razvozlavanje majevske pisave. Na vrhuncu hladne vojne Knorozovo delo na Zahodu ni dobilo priznanja, zanj se niso zmenili, razglasili so ga za marksistično prevaro. Šele po 40 letih mu je dal ameriški antropolog Michael D.Coe primerno priznanje. Zapisal je. da je Knorozov s pomočjo svojega duha (majevskih piramid nikoli ni videl) vdihnil pomen nenavadnim krogom ter tako odprl pot do zapisanega jezika skrivnostnega ljudstva. Knorozov je danes star 69 let in se Še vedno ukvarja z majevsko pisavo. Ko je bil Karel Veliki leta 800 v Rimu okronan za cesatja, je bila majevska kultura v vsem svojem razcvetu. V pragozdovih Jukatana je živelo približno dva milijona ljudi, razdeljenih na manjša kraljestva. Duhovniki so opazovali nebo iz velikih zvezdam in razvili natančno računanje časa. Ugotovili so. da bo konec sveta 23. decembra leta 2012. Za Maje je prišla katastrofa 500 let prej, z jadrnico, ki je leta 1519 priplula pred jukatansko obalo. Na krovu je stal zavojevalec Mehike Hemando Cortes. Jesenska Španija v olimpijskem letu 1992 Neprebojni jopiči iz pajčevine? Znanstveniki v laboratorijih ameriške vojske proučujejo lastnosti pajčevine, saj menijo, da bi lahko nekoč iz nje izdelali neprebojne jopiče in trdna, vendar elastična padala. »Pajčevina se lahko raztegne do 15 odstotkov,« poroča znanstvenik Stephen Fossey. Umetna vlakna, iz katerih zdaj izdelujejo neprebojne jopiče, se raztegnejo samo za štiri odstotke. Naravna vlakna, iz katerih je pajčevina, se bolje odzivajo na nenavadne obremenitve in postanejo lomljive še!e pri zelo nizkih temperaturah. Ker bi znanstveniki radi ugotovili, zakaj je pajčevina boljša od umetnih vlaken, »molzejo« velike pajke vrste Nephila clavipes. Iz žlez pajkov vsak dan potegnejo 320 metrov niti. Tržijo tudi »ola« in »buenos dias« Okrog tridesetim turističnim novinarjem Slovenije je bila novembra ponujena priložnost, da si ogledamo eno najbolj turistično razvitih dežel Evrope - sončno in toplo Španijo. Program smo imeli izpolnjen od jutra do polnoči, ogledali smo si vse, kar imajo turisti. ki preživljajo počitnice v Španiji, možnost videti: od Vsako mesto ima v sebi nekakšen čar; tudi v Veroni lahko vidimo marsikaj zanimivega, še tale ulični svetilnik je za nas nekaj posebnega. zanimivih izletov, do večernih prireditev. Čeprav je bilo to sredi novembra, je bilo gostov kar precej (za naše pojme), vendar so bili to v glavnem francoski, nemški ali španski upokojenci. Trava je bila še zelena, prodajali so sveže jagode, ki v Španiji zorijo vse leto, vreme sončno in prijetno toplo. Kar smo slišali o Španiji, drži: zanje je turizem industrija, prodajajo prav vse, kar si lahko gost zaželi. Zanimiv je podatek, da gre od stroškov bivanja povprečnega gosta v Španiji le 20 odstotkov P hotelske sobe in hrano. V naslednjih številkah Vo nika bomo objavili nekaj 7^ netkov s tega popotovanja, nas je vodilo tudi skozi in Francijo. Po svoje Sirto Slovenci srečen narod. Tak nalejci smo rej šili lani agresorske a^mije, štera nas je ščela s > tanki okupejrati, pred kratkin smo se rejšili ekološke J katastrofe, ka smo hitro uspešno opravili volitve, ovak bi nas s plakatami zasipali« zaj Beleka %amo zanima, gda, pa kak bi nas što rejšo pred tejmi petardami, štere so *e začnele pokati pred Mi k 1Džovin, pa pokajo zdaj', pa do pokale etče po novon leti, vse , ta do Sveti trej krilci. Bela pravi, ka je ta mlada armada s tejmi petardami trnpk močna, napou v ilegali« napada pa vse iijvo. Meče z vsej krajof, v žepe, pod Janke« v torbice, z balkonof, SkOuZ okna,•,•Mlrnin 1 otočanon para živce, pa dela škodo, ešče bole, kak predvolilna kanmpanija. Sto pa raj zaj tu red napravi? Naša policija ali pa naia vojska'9 Mo vidli što se prvi gene' Nik4k je eto po radiji smejino povedo, ka trpej apelirati na starše, ka naj deci prepovejo metati petarde- Bela je malo nej v cole odišo od smeja: "Vej ' pa starši deci kupdjejo petrda, v Avstriji, tak kak banane, pa ta v nje, v deco tiskajo, tak kak vse driljgo," je znau povedati Bela. Čemeren je na "Kanal 10" soboške kabelske televizije« šteri je objavo, ka de oddaja, Miklavž v Soboti, v pondejiek ob 20.40 vori. Bela je svojin tren vnukecon komaj zrihto« ka n j in je nej trpelo ob osmi večer iti spot, ka do lej ko gledali po televiziji, kak njin je Mikici cukre talo, Belaka so pa tildi s kamero* slikali, pa spitavali« ka je njemi v mladi lejtaj Mikici nosa, pa je pravo ka šklojce, pa tfi se tudi rad ■ vibo, kak je un na televiziji. so najprle volilne rezultate doj godali eno voro starin bakon, deci sc pa i Miklouša malo pred deseta* večer pokazali. Komentara ' nega. Pozdra* pa je, od brata Džoužija OVEN BIK DVOJČKA RAK ■d* Romeo in Julija - le kdo ne pozna te tragične ljubezenske zgodbe. Kdor je v Veroni, mora videti tudi kip Julije in balkon, po katerem je plezal Romeo. zvezde vam kažejo Preden pridete na dvorišče Julijine hiše, lahko vidite stene, kr podpis na podpisu - to je pač nekakšen romarski kraj mlad ji Se spominjate mnogih vesternov? Indijanci obkolijo * se hrabro borijo. Počasi jim začne zmanjkovati vode, ni hrane. »Slabše razdeljene vloge« prično Indijanci p jati. Glavni junak, njegovi zvesti spremljevalci in lepotico skoraj izgubljeni. Ostane jim le še nekaj nabojev... Tedaj se zasliši trobenta, še trenutek in tu je odrešilno Ška konjenica. Hrabri kavboji so rešeni. V grški draM1 rečemo deus ex machina, jp Bodimo trdno prepričani, da v Sarajevu, Goraždu, šoje(i kje ne bosta posredovala ne ameriška konjenica ne machina. BORIVOJ Ponudila se vam je življenjska priložnost, kakršna se le redkim. Seveda pa bo treba vložiti ogromno truda, če jo boste hoteli temeljito izkoristiti. Nikar ne iščite v vsaki stvari ukane ali spletke, saj vam to življenje le otežuje. Spel bo nekaj srčnih težav, pa bo že šlo. če ne danes, pa jutri. Neskončni egoizem se vam bo prej ali slej pošteno maščeval. Do sebe znate biti tako skrajno pozorni, drugi pa vas čislo nič ne zanimajo. Čudili se boste, ko vam bodo postali jx>dobnt Zamerljivost je pač najslabša pot, s katero bi bito mogoče priti iz zagatnih položajev. Včasih je ambicioznost sicer zdrava, vendar gotovo ne teoretična. Nikar si ne dovolite, da bi postali ljubosumni zaradi uspehov drugih, ki bi se jih morali prav sami najbolj veseliti V času, ko vas ni bilo, se je marsikaj spremenilo; najbrž vam nekatere stvari ne bodo ugajale. Čeprav se da razumeti vašo zaskrbljenost in včasih tudi zamorjenost, bo najbolje, če boste skušali zbrati vso voljo in se resno oprijeti dela, ki se ga že tako dolgo otepate Tako bo tudi čas hitreje mineval Ce ste kaj obljubili, bi bilo zelo narobe, če svoje besede ne bi držali. LEV DEVICA TEHTNICA Škorpijon Zdaj ste morali že tudi sami ugotoviti, da ste si izbrali nespametno pot, ki zanesl|ivo ne vodi k uspehu, katerega ste se nadejali. Na eni strani ste korajžni, na drugi pa neverjetno neodločni, kar vam zagreni tudi tiste redke srečne urice. Dokler si lahko, si kar privoščite, Zvoniti po toči, je prepozno. Po dolgem času lahko spiet pokažete svoje sposobnosti, ki jih nekateri sploh ne proznajo. drugi pa so že pričeli dvomiti o njih. Ne bi bilo slabo, če bi pazili na svoje živce, saj bi se potem počutili mnogo bolje. Treba bo kaj storiti za popestritev predolgočasnega življenja. Še močnejšemu človeku b< ob takem tempu popustili živci, zato ni nič hudega, če kdaj tudi vam. Radi delale dobre sklepe, a bi bilo bolje, če bi jih uresničevali postopno. Vseh naenkrat namreč ni mogoče. Nič se ne bojte, tudi v novem okolju se boste zelo hitro znašli če ste se že odločili napraviti kariero, morate uporabljati malo več zvitosti in predvsem občutka, saj vam bodo sicer uspešno metali pod noge polena, ki jih prav gotovo ne boste znali preskočiti Malo bo treba paziti na svojo zunanjost, zaradi katere so v skrbeh že drugi STRELEC KOZOROG VODNAR ribi Tudi tisti, ki so bili popolnoma na vaši strani, zdaj ''v5jo ugovaljajo. da v marsičem sploh nimate prav in da P^pi-ravnate nerazumljivo egoistično, čeprav takšno lastno* i sujete drugemu. Nikar ne igrajte vloge žrtve, ker vam P,a™ ne pristaja in vam ni pisana na kožo Zapletli ste se v hudo mučno zadevo in le z naj večjo A < nosijo se boste iz nje izvlekli brez hudih posledic treba tudi kaj žrtvovati, čeprav vam bo še tako težko. N ja pustite na cedilu prijatelja, ki vam zelo zaupa m ki vas m* ni razočaral. Lahko se vam zgodi enako. Padli ste v težko krizo, ki je ne bo lahko preoroč'1^, posebej zato ne, ker se čutile ogroženi Morda vam , X,#1 gal počitek, ki pa si ga niste povsem zaslužili Samo rutim večno ne bo mogla pomagati, Prav je. če imate sla° zaradi lega se upravičeno nikomur ne smilite. Veliko upanje se bo sesulo kot grad iz kart, vendar s« ■ {js tega nikar preveč ne jezite - še najbolj prav je lako. sič“A s* imeli že sami slabo vest. Zd< imate lepe, priložnost. ’ pošteno izkazali in si s tem nabrali prepotrebni kapita1 ga ne bo mogel nihče vzeti. vestnik, 17. decembra 1992 stran 13 Glasbene lestvice LESTVICA TUJIH SKLADB NSTSNMV 2. 3 4 5. 6. 0 SUSP1C1OUS M1NDS- Dwight Yoakam WATCHING THE WORLD GO BY - Gun EROTICA - Madonna KEEP THE FAITH - Bon Jovi BE MY BABY - Vanessa Paradis YESTERDAYS - Guns N’Roses 7. WHEN I LOOK INTO YOUR EYES - Firehouse PREDLOGI: L ENDOFTHEROAD-ltvvzJIMen ž- FOOLS LULLABV - Bonnie Tykr 3- ACHY BHEAKY HEART- Billj Raj, Cynis LESTVICA SLOVENSKE ŽABAVNE GLASBE NA Ml RSKEM VALU 7 VELIČASTNIH J TUJEC -Be Radio 2 JAZ SEM TA - Čudežna polja 3 PRAVLJICA O MAVRIČNIH UUDEH Šank rock 4- SM-RDEČA PESEM - Dušan Uršič 5 PR VI S O LS K1 D AN - Avtomobi li 6 TI Sl MOJ SONČEK - Agropop 7. SONČEK SVETI ZA OBA - Peter Pan PREDLOGI: A Tl - Avla band L DAN KOT PREJŠNJIH STO - Ruval Hash 3 . Na SVETU NISI SAM - Aleksander Mežek LESTVICA NARODNO ZABAVNE GLASBE s KRŠČAKOM, CEKRON PA Z MARELOF < UPOKOJENSKA-Modra kronika *- NJ NEVESTE - Ans. Jožeta šuma h j 3 OČKA. VRNI SE ZDRAV-Katarina in ans. Slovenije 4 iz BLEDA V BOHINJ - Slovenski kvintet - KADAR GREM NA POT-Ans Gašparji 6 NAŠ ATA NI COPATA - Igor in Zlati Zvokr * Nasa DRUŽINA -Ans Henček PREDLOGI: ’• nični LEPŠEGA - Ans. Tonija Verderberja A ŠOPEK CVETJA - Ans. Slavka Plula 3- LJUBEZEN - Ans. Dobri znanci Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 24 . decembra 1992, na naslov Murski ral. Slovenska 41, 691X10 Murska Sobota, za glasbene lestvice. * Kupon št. 43---------------------------------------- | Glasujem za skladbo: | • tuja--------------- ------------------------ । • domača — — —-— ' ® narodnozabavna -----------—--------- --------— | Ime in priimek ter naslov Strupi iz domače lekarne Leseno drevo za vsakogar nekaj Kuhajte z nami V domači lekarni hranimo zaloge zdravil za nujne primere pa tudi zdravila, ki nam ostajajo, ko ta ali ona bolezen mine. Premalo se zavedamo, da imajo zdravila kratek rok trajanja. Čez Čas se mnoga od njih spremenijo v prav nevarne strupe. Zato je dobro da ohranimo red v domači lekarni in da pravočasno zavržemo vsa tista zdravila, ki bi utegnila postati škodljiva ali celo nevarna. Na vsaki škatlici zdravil je vtisnjen datum - označen je rok trajnosti in uporabnosti. Če je ta rok pretečen, lahko dobimo po zdravilih alergijo, če ne celo kaj hujšega. - Kapljice za oči in ušesa: zavržemo jih najkasneje šest tednov po tistem, ko smo jih odprli in začeli uporabljati. Vsekakor povprašajmo zravnika ali preberimo navodila. Kapljice za nos so nekoliko bolj obstojnejše. - Sirup proti kašlju in razne razstopine potem ko jih odpremo, trajajo največ tri mesece. - Tablete: v glavnem jim rok trajanja poteče v dveh letih. - Kreme, mazila, želeji: ko n servirani ali v tubah se držijo do enega leta, brez dodatka konservansov pa kvečjemu teden dni. - Dražeji, kapsule: zdravila pakirana v tej obliki, so uporabna tri do pet let. Seveda pa je najbolje Če pogledamo navodila. testo je zaradi svoje široke uporabnosti v predprazničnih dneh še posebej zanimivo. Priprava je lahka in hitra, potrebuje pa daljši počitek v hladilniku, preden iz njega oblikujemo razno pecivo. Pokrito naj počiva vsaj 30 minut. Poznamo sladko in slano krhko testo. Strokovnjaki pravijo, da uporabnost tega testa v pekarstvu nima meje. Iz njega pripravljamo obode za slastne nadeve, osnove za sadne kolače in torte, v minjončkih pečene majhne kolačke, ki se tope v ustih, razno fino drobno pecivo, med katero spadajo tudi božični piškoti. Za sladko krhko testo pogosto uporabljamo recept, ki ima zelo enostavno razmerje sestavin - 1:2:3, kar pomeni: 1. del sladkorja, 2 dela maščobe tn 3 dele moke Jajc in tekočine ne potrebujemo, lahko pa oboje po želji dodajamo. Za izboljšanje posameznih vrst, zlasti suhih piškotkov, lahko uporabimo orehe, lešnike, mandeljne, čokolado, vanilin, kakav, pecilni prašek (kot rahljalo)... Za manjšo količino peciva iz krhkega testa potrebujemo 225 g moke. 125dag masla ali margarine (mora biti mrzlo in trdo - iz hladilnika). 75g sladkorja in ščep soli. Moka naj bo mešana, ne samo ostra. Presejemo jo na desko, naredimo jamico, če recept zahteva rumenjake, jih damo vanjo. Maslo narežemo na koščke in potresemo po moki, dodamo še sladkor. Roke ohladimo v mrzli vodi in kar se da hitro, omesimo testo. Ko se masa poenoti, je gotovo. Oblikujemo hlebček, vendar zelo pazimo, da pri oblikovanju ne dodajamo več kot žličko moke, ker sicer spremenimo kakovost testa. Nasvet: Količine sestavin morajo biti natančno stehtane! Božič prihaja, na marsikateri domačiji bodo okraševali smreko, ponekod tudi bor. Kaj pa tam kjer ali zaradi denarja ali zaradi tega ker ni blizu iglastih gozdov ne bodo imeli božičnega drevesa? Lahko si naredite leseno božično drevo. Na ogrodje iz lesenih letev (izdelamo ga sami, uporabno je več let) pritrdimo smrekove vejice. Na koncu letev postavimo sveče, vse okrasimo z zlatim trakom, zavezanim v pentlje. Namesto smreke ali bora lahko uporabimo kakšno drugo zimzeleno drevo ali grm. Vzdrževanje pralnega stroja Bodite previdem, da količina vloženega perila ne bo presegla dovoljene teže, ker lahko preobremenite motor. Uporabljajte predpisano količino primernega pralnega praška, saj bo perilo težko splakniti, če ga boste dah preveč Po uporabi stroja izključite elektriko, zaprite dovod vode ter stroj obrišite z vlažno krpo. Vratca pustite odprta, da se stroj zrači, razen če so v bližini otroci, Pazite da bo pralni stroj vedno čist. Tako morate redno čistiti posodico za prašek. Prav tako pogosto do suhega obrišite tesnilno gumo pri vratcih, saj ji boste s tem podaljšali življenjsko dobo. bi ■ V pil v k SESTAVIL MARKO NAPAST DEL SPODNJEGA PERILA OTOČJE BLIZU IRSKE OBALE ENDOSKOP ZA NOSNO VOTLINO OTOK V SREDNJEM JADRANU JAPONSKA LUKANA OTOKU HOKAIDO IBSENOVA SOCIALNA DRAMA UČITELJ ETIKE, NRAVO-SLOVEČ POGLAVAR INDIJANCEV Sht^NEE DAVNI NOMADI V JUŽNI RUSUI ' r* S. c' • 1 ' 1 |ČLOVEK BREZ 5*0-JE VOLJE. LUTKA 8 ‘46’ K i u STAROGRŠKI FILOZOF 10 J J. I [stot, cent 2 tj. ' iT p .rf — *■ AM MALI MEDVED RIMSKO ŠTEVILO ŠESTINPETDESET EDWARD ELGAR SOSEDNJI ČRKI V ABECEDI ▼ AMERIŠKI FILMSKI igralec (RYAN) MOŠKO IME SVETOVNO MORJE PONIKAL- NICA VUKI ZELENICA V PUŠČAVI Vestnik «*SNl- PODOBNOST, ANALOGIJA izdelovalec OPEKE TAKO' iLATJ FRANCOSKI DROBIŽ IZUMITELJ TELEFONA (ALEKANDEA GRAHAM) PESNIK KLOPČIČ 16 ZEMLJE-SLOVEČ 11 ... VOJAŠKA ENOTA RAF VALLONE ALBANSKI državnik RASNA NE- STRPNOST 6 MOŠKI PEVSKI GLAS 4 PREKUP- ČEVALKA ŽENSKO IME 19 — TROPSKA SUROVINA 15 VOZILO SMOLA MOČNO MAMILO POT, CESTA (LAT,) IGRALKA VERSOIS ^4 VODA ALFRED HGCNCOCK ŽALJIV ČLOVEK AKT LUKA OB TIBERI 14 1 - 1 AKADEMSKI KLUB KDOR KOSI IT. AENES SLIKAR __ 11 DRŽAVNA BLAGAJNA ITALIJA DUHOVŠČINA 17 JADRANSKI OTOK JUŽNO OD KORČULE JEZIK ČRNCEV BANTU NEKDANJI INDIJSKI PREDSEDNIK LJUDSKI IZRAZ ZA REZILO 1 REKA KRAPINA PLATINA ^IH OTKA PRI PLUGI OLEG VIDOV Gl MESTO FRANC JE r OŽJE SORODNICE NAUKAUNA KRIŽANKA Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota do 22. decembra. POD V PROSTORU ^o. S4*1 ^Ol° 12 KONICA PARIŠKA MODNA HIŠA 18 ANGL PIVO PREPROSTI STARI RIMLJANI ŠTEVNIK MESTECE ROJSTNI KBAJ 7 "■> •, „ ■ ■.. NA OTOKU FAŽMANU UJEDE NAGRADNI KUPON št. 3 Pravilne rešitve bomo nagradili: 1. nagrada: oblačila po izbiri v vrednosti 25.000,00 SIT 2, nagrada: gradbeni materiai v vrednosti 10.000,00 SIT 3. nagrada: avtomobilski plašči v vrednosti 5.000,00 SIT * 9 VAŽNA ZAČIMBA 3 GIBANJE PO ZRAKU, LETENJE NAJVEČJI JADRANSKI OTOK NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ TVORBA V PANJU L ■’ * I J j 1 v - ‘sr- ZVEZNA AVSTRO SKA DEŽELA 13 «4 1 b /1 . V J 1 / OSEBNI ZAIMEK ŽENSKA. KI VERUJE V BOGA 5 r stran 14 vestnik, 17. decembra 1992 TAR-GARD Trajni cigaretni ustnik i navodilom za uporabo in čiščenje. podlistki d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana (061) 455-381 in tel.: (068) 46568 TRGOVINA KALAMAR Trdkova 54 vam želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in blagoslovljeno NOVO LETO 1993! K sodelovanju vabimo AKVIZITERJE za prodajo zanimivih izdelkov. GORIČANKA, d. o. o., Trdkova 54, tel., telefaks: 069 55141 Samo 599 SIT + PTT stroški za dva TAR -GARDA (bed in črni) Naša trgovina je med najbolje založenimi z mešanim blagom in za vas smo v prazničnih dneh od 15. do 31. decembra 1992 na že zelo konkurenčne cene uvedli še 7 % BOŽIČNO-NOVOLETNI POPUST. AUTORECEK6364 W.M)nihof113 tel. 994313156 2269 NADOMESTNI DELI, NOVI ALI RABLJENI BENCINSKI IN DIZELSKI MOTORJI DRUGI PLOČEVINASTI DEU Najbolje prodajani antinikotinski cigaretni ustnik na svetu - prvič na slovenskem tržišču! Če ste mislili, da je bil prvi proizvod, s katerim so Japonci osvojili svet, tranzistor, se motite! To je bil TAR»GARD, antinikotinski cigaretni ustnik! TAR-GARD je do sedaj najbolj razvito sredstvo v boju za varnejše kajenje. Je zelo pomembno varovalo, ki je razvito tako, da v sebi zadrži tudi do 97% nevarnih cigaretnih snovi, obenem pa ne odvzame bistvenega ■ arome in okusa cigarete. TAR-GARD tudi omili ah pa celo odpravi značilni kašelj, ki je posledica kajenja, preprečuje pa tudi nikotinsko oblogo na zobeh. Najpomembnejše! Medicinske raziskave so pokazale, da TAR-GARD v veliki meri pomaga pn preprečevanju resnih pljučnih obolenj in ohranitvi normalnih dihalnih sposobnosti. KAKO DELUJE TAR-GARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim skozi odprtino A potuje po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na JOOkm/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in st nakopiči v notranjosti držaja C. Ohlajen dim nato potuje po deblu tesnila B v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa vaše najljubše cigarete Poleg elegantnega črnega ustnika dobite tudi prozornega, tako da si lahko sami ogledate delovanje TAR-GARDA. Dokaz, da se neverne snovi ustavijo, preden pridejo v vaše telo! Cena: 599 SIT + PTT stroški TAR-GARD lahko naročile po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45 61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 271-135 in (068) 46568. TAR-GARD prodaja na slovenskem trgu ekskluzivno podjetje Džirlo d.o.o., Ljubljana. Min d.o.o., p.p. 45, tel.: (061) 455-381 (068) 46568 Pripravili pa bomo tudi poskušnje in še kakšno presenečenje. Pričakujemo vas! Berite Vestnik i A 14 JANEZ BALAŽIČ ■ ■ i iz Poslednje sodbe, Janez Poslikava v ladji nekdanje farne cerkve sv. Trojice v Velemeru se, po opisanih motivih Križanja in Ane Samotretje na vsaki strani slavoloka, nadaljuje zgoraj, kjer je čez vso dolžino stene naslikana Poslednja sodba. Kompozicijo v sredi deli v dva dela v mandorli upodobljen Kristus sodnik. Kristusa v mandorli »podpirata« dva angela, odeta v dolge svetle tunike, njuna krila pa so v osi navpik. Za ikonografsko opredelitev motiva so zgovorne besede v sami mande-Ijasti formi mandorle. ki se na levi glasi In regnum patris (v kraljestvu očeta), na desni pa In ignem eter-num (v večnem ognju). V tem smiselnem kontekstu so levo naslikani zveličani, z desne pa zavrženi. Prve, torej tiste, ki so prišli v »nebeško kraljestvo«, je slikar zasnoval v dveh ravneh Zgornji red figur, ki ga zadaj pri vratih spremlja angel, vodita škofa, za njima pa prihajata osebi v kraljevskem ornatu. Preostali liki v tej vrsti so slabše razpoznavni. Pod njimi sta v loži v molitveni pozi naslikana cerkvena dostojanstvenika. Ta del Poslednje sodbe več kot očitno demonstrira pomensko podstat, namreč molitev in priprošnjo, ki naj »omogoči«'navadnemu smrtniku devizo za vstop v »kraljestvo Očeta«. Neprimerno več domišljije je slikarju vzbujala polovica, kjer so naslikani »zavrženi«. Tu na zanimiv, žanrsko obarvan način srečujemo sodobno modno odete figure, ki označujejo kralja, škofa, bogatina z zlatniki v naročju, dame v pisanih srednjeveških oblačilih in vojake v stanu primernih opravah. Nemara izstopa v tem delu kompozicije Poslednje sodbe prizor, kjer je videti golo žensko »na vseh Štirih«, ki jo jaha hudič, z leve jo priganja še eden, na nasprotni strani pa jih pričakuje tretji zlodej. Take prispodobe so seveda, poleg ustaljenih predstavnih norm o peklu, v srednjeveški miselnosti dokaj pogoste. Se zlasti zanimivo je. da zlo venomer znova simbolizira ženska in gotovo bi bilo potrebno mnogo več prostora, da bi pomenski in tipološki razvoj žene kot arhetipskega lika zla izpeljali vse od bibličnega pomena in mesta Eve kot pra-činiteljke »izvirnega greha«. Poleg alegorično večpomenske rešitve kompozicije Poslednje sodbe je v Velemeru najobširnejša upodobitev Pohoda in poklona treh kraljev. Le-to je slikar zasnoval čez vso pritlično površino severne ladijske stene Pomensko gledano se dogajanje začenja že s podobo naslikanega mesta na zahodni steni. Predstavljala naj bi namreč Jeruzalem, kjer so se na poti k novorojencu ustavili modreci in od tam potem nadaljevali s potjo. Prizor pohoda učinkuje izrazito pripovedno Z leve se proti desni vrste spremljevalec, ki trobi shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Med najpogostejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši! Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjševanju telesne teže, idealne'telesne teže pa niso vzdrževali, ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjševanje apetita, izgubo prekomernega sala, zmanjšuje telesno težo. Nekdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili prožno, zdravo telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG ohranil na Kitajskem do danes - celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da uspete! Naj bo vaše geslo: vitkost, zdravje, uspeh Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in težave zaradi telesne teže se bodo raztopile Cena: 599 SIT - PTT stroški ČANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 4^ 61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 271135 in (063) 46563. CANG-SLANG prodaja na slovenskem trgu ekskluzivno podjetje Džirlo (Lo.o., Ljubljana. ium d.o.o., p.p. 45 INFORMACIJA ZA DEKLETA Vsa velika svetovna podjetja imajo svoje dekle - model, ki jih predstavlja v medijih, n.pr. REVLON ima Ciody Crawford, NINA R1CCI ima Iman, Yves Saint Laurem ima Isabelo Rossellim Tudi podjetje Džirlo išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo na televiziji (v reklamnih spotih) in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih). Dekle mota izpolnjevan nasledne pogoje- • lep in zdrav videz»uglajeno vedenje • zanimiv nastop • privlačnost • očarljivost • psihološka pripravljenost na breme statusa poznane osebnosti • pripravljenost na profesionalno izvrševanje delovnih obveznosti Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz m telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana. Poleg dekleta, ki bo predstavljalo firmo Džirlo. bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DŽIRLO DEKLETA«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji. Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah. izbor vseh deklet opravi lastnik podjetja Džirlo, g. I. Džirlo osebno pAŽE Wr - Velemer, stavoločna stena, prizor 1377/78 (foto: Marjan Smerke) v rog. pred njim je na konju t.i. »mladi kralj« Baltazar (Boltižar), v sredini pa na rjavcu jezdi Mel-hior, ki z desnico kaže na dandanes nečitljiv napisni trak. Pohod se v mični skupini dveh služabnikov, ki ga tvorijo iz sodčka pijoči »črni« služabnik, proti njemu izteguje roko njegov sodrug, pred njima pa na robu sedla drži povodec opica, prevesi v akt poklona. Osrednji do-godek-poklon osmišljajo stari služabnik ter klečeči stari kralj Ga-špar, ki Jezuščku, ki sedi v materinem naročju izroča darilo. Desno od baldahinskega prestola, kjer je naslikana Marija z Je-zuščkom v naročju, stoji v kraljevski ornat odeti vitez, ki z desnico oprijemlje helebardo, z levo pa si ob pasu pridržuje dolg meč. Z desne krona viteza za kralja lebdeči angel. Po atributih prepoznamo v tem liku sv. Ladislava, sila priljubljenega svetnika viteza, kar kaže na v srednjem veku, popularno temo, tisto plemiško razpoloženje. kije izviralo iz dvornih krogov. Ob njem je podoba sv. Nikolaja, ki obdaruje ubožne neveste, upodobljene v stolpu. Karitativni akt popularnega svetnika se kaže v dejanju. ko sv. Nikolaj hčeram ubo-božanega plemiča, upodobljenega v spodnji partiji stolpa, vrže zlata jabolka, s katerimi jim zagotavlja primerno doto. Poslikavo pritličnega dela-, so kompozicija Pohoda in p* treh kraljev, lik sv. Ladislavu i .. Nikolaja, deli z zgornjim de^;!ll tivni pas, kjer je v notranjem potekal latinski napis, žal tu jč-vsli čitljiv. Po ohranjenih Postl nog in deloma draperije spo^ erl)e da je bila zgornja ploskev ladijske stene poslikana s "‘gubami dvanajstih apostolov-tančna analiza pokaže, da F p podobno koncipirane kršne je npr. mojster Akvila val na severni steni prež® v Turnišču. , t,ilC Ob opisanih prizorih Je v Velemeru na južni ladijSb'(i, t.i. med okni upodobljenih l£ ogrskih svetnikov Med ^,.,1 prepoznaven zgolj lik T ' Ogrske, ob njej pa naj bi bil' Štefan kralj, sv. Emenk siiK5" jeta. Nič boije niso ohranjen rije na zahodni ladijski steT^, je na levi spodaj prizor Ma ^tij-vernice s plaščem, zgoraj '• desno pa že omenjena atm pjr mesta (pomensko spadajoča zoru Pohoda kraljev na '* steni) in sv. Martin Tu vrati ohranil še prizor z alegorično vrednostjo. $aJ 11 grir kaže, kako pelikan z hrani mladiče, to pa na sl ri1' ravni osmišlja zakrament stije ju’ (Nadaljevanje pt'nu 92 vestnik, 17. decembra 1992 stran 15 kronika IC Iz župnijskih kronik: Miklavž in Jeruzalem Jubilej dveh cerkva Za prebivalce Miklavža, Kajžatja, Zasavec. Krčevine, Velikega Brebrovnika, Vinskega Vrha, Vuzmentinec, Hermanec, llovec. Plešivice in Jeruzalema je bilo letošnje leto jubilejno; praznovali so 300-letnico župnijske cerkve sv, Miklavža in 34IMetnico cerkve Žalostne Matere božje na Jeruzalemu. Na slovesnosti, kije bila B. septembra, se je zbralo veliko vernikov, ob tej priložnosti pa J* župnijski urad sv. Miklavža izdal brošuro Miklavški zbornik, ki ga je uredil dr. Stanko Janežič. V knjižici sta zgodovinska pregleda miklavške in jeruzalemske cerkve, ki sta ju zapisala Alojz Turk in Rafko Vodeb, objavili pa so tudi pregled šolstva, ljubiteljske kulture, znanih osebnosti s tamkajšnjega bomočja: v drugem delu pa so literarni prispevki. Miklavški zbornik je izšel v tisoč izvodih. Mogočna baročna zgradba Sedanji župnik Alojz Trunk nam Je orisal najprej zgodovino župnije oziroma cerkve prt Miklavžu, nato pa še podružnično cerkev na Jeru-žalemu. Natančnega datuma ustanovitve župnije sv Miklavža ni. kajti to območje je dolgo časa spadalo pod pražupnijo Velika Nede-‘i5 Pač pa se prvotna cerkev sv. Miklavža omenja 1486 leta Tod s° najprej opravljali dušno pastirstvo duhovni pomočniki, ki so prihajali iz Velike Nedelje, pozneje iz Ormoža. Sedanjo cerkev naj bi do-Sradili 1692. leta, torej pred 300 teti. To letnico je razvozlal jezuit Pater Jožef Liesgang. ki je našel na Steni (1762 leta) posvetilo, v njem Pa tudi rimske številke, ki dajo letnico 1692. »Cerkev sv. Miklavža je mogočna baročna zgradba. Ni znano. Jakaj so načrtovalci cerkev zasnovi tako, da je cerkveni stolp v ozadju potisnjen na levo stran. mogočno simetrijo cerkve nekoliko deformira Mogoče so se tako odločili zaradi pokopališča, ki takrat bilo okoli cerkve Cerkev je zgrajena iz kamna. Obok (velb) ‘n nadzidam del zvonika sta iz °Peke. Kakšni pa so bili prvotni ^'arji, ni znano. Že dvanajst let po dograditvi. leta 1704, so Kruci cerkev izropali in prvotne oltarje um™- Sedanji oltarji, zlasti glavni, so Mogočne umetnine. Postavili sojih ''prvi polovici 18. stoletja. Sliki sv. Miklavža in Marijinega vnebov-^tja v glavnem oltarju sta delo Jakoba Brola iz let 1878 in 1879. Ukradel alkoholne pijače M noči s 7. na 8. december je nekdo vlomil v več shramb, ki so ' kletnih prostorih stanovanjskega bloka v ulici Staneta Rozmana * Murski Soboti Kaže, da je velik 'Jobiteij vloženega sadja >n zelenjave. saj je odnesel več lončkov s lemi živili. Zamikale so ga tudi a|koholne pijače. pa si je naložil v tnalhc tudi nekaj litrov tega okre-Pc'!a Za storilcem poizvedujejo. kokusAi lllQ|>niWTe ^94-210 13113 $ Prvotni oltarni sliki sta najbrž bili dotrajani in so ju zamenjali z novima. Kipi so iz časa postavitve oltarjev. Cerkev je bila zanesljivo posvečena, saj so pri pleskanju notranjosti cerkve pod beležem našli sledove dvanajstih konsekracijskih križev,« je povedal župnik Alojz Trunk. Pa še poglejmo zapis Rafka Vodeba: »Na zunaj je cerkev preprosta. vendar zaradi izredne višine deluje mogočno: v ladji je visoka 12 metrov, v prezbiteriju pa 7 metrov Glavno pročelje je brez posebnih arhitektonskih okraskov. Pri vhodu v cerkev je vzidana nagrobna plošča župnika Matjaža Fortunata Thobingerja s k Fonogramom (1756). Severna ladjina stena ima dvoje pravokotnih oken, v južni pa so tri okna in stranska vhodna vrata. Prezbiterij ima pri-strešen talni zidec m konklaven na-pušč .. V severni steni je dušmk nekdanje kostnice, ki so jo opustili že leta 1787. Zakristija je brez zidcev. Tlak v notranjščini je črno-bel in je iz leta 1906. Tabernakelj sta 1855. leta izdelala Jožef Kainz iz Gradca in Tomaž Kotnik iz Maribora. ko sta obnavljala oltar. Prižnico je 1854. leta naredil mizar Jožef Kainz. Križev pot pa je naslikal graški slikar Viljem Roling Orgle z neobaročnim ohišjem je leta 1913 izdelal mojster Brandl iz Maribora« Cerkev Žalostne Matere božje Cerkev na Jeruzalemu pa naj bi zgradili pred 340. leti - 1652. leta. Je poznobaročna stavba s pravokotnim prezbiterijem, pravokotno ladjo, pritlično zakristijo, dozidano kapelo in zvonikom. Dolga je 18 metrov, široka 7.5 metra, visoka 6.5 metra, zvonik pa je visok kar 25 metrov V zvonik, kapelo in zakristijo vodijo kamniti portali. Na mestu. kjer stoji sedanja cerkev, je bil najprej stolp s sliko Žalostne Ma; tere božje Prvo jedro sedanje cerkve pa je prezbiterij, ki sta ga kot kapelo dala postaviti 1652 leta Janez Drumpič in njegova žena Marija v zahvalo, da sta ušla kugi. Temeljni kamen so vzidali 15. julija, 21 oktobra istega leta pa je bila v njej že maša. Prezbiterij po- POSTANITE VITKI do 5. kg v 10 dneh odprava celulita hitro in zdravo hujšanje ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje maščobe in sladkorja uničuje holesterol zmanjšuje občutek lakote kriva banjast obok, ki počiva na štirih parih pilastrov in šestih so-svodnicah. Glavni oltar ima prizmatično oltarno mizo s platnenim antependijem, ki je poslikan s cvetjem. na sredini pa je ovalna Pieta. Spodnji del oltarnega nastavka se poševno razvija v prostor in oblikuje obhodna loka s kipoma sv. Petra in Pavla v naravni velikosti. Nastavek nosijo dva stebra in gol-šasto ogrodje. V nastavku (predelu) je slika (olje na platno) Žalostne Matere božje, ki je sočasna z oltarjem m je kopija ormoške, ta pa jeruzalemske slike: od tod krajevno ime Jeruzalem... Z leti so cerkev na Jeruzalemu še izpopolnili. ladjo pa so dozidali v drugi polovici 17. stoletja. Zvonik pa so pozidali v začetku 18. stoletja. V njem je dornavski zvon iz 16. stoletja. V cerkvi so dobro ohranjene baročne klopi, v zakristiji pa sta omara in kredenca iz leta 1751. Z Jeruzalemom in župnijo sv. Miklavža v Ljutomerskih goricah sta po mnenju Rafka Vodeba povezana dva izredna dogodka; »Leta 1662 so v klancu pri Jeruzalemu domače žene pozabile oddelek turške vojske, ki se je vračal iz bitke pri Monoštru Na vojake so z nabrežij klanca metale kamenje in zlivale krop. Neki deček naj bi s staro puško ustrelil poveljnika oddelka Vojaki so se razbežali. Klanec je dobil ime Babji klanec. Leta 1704 pa so domačini pod vodstvom župnika Martina Stariha premagali pri Jeruzalemu večjo skupino ropajočih Krucev. Pri tem so bojujoče se može m žene z molitvijo podpirali starci, otroci in bolniki, ki so v jeruzalemski cerkvi prosili Žalostno Mater božjo za pomoč.« Zgodovinski mozaik V knjižici Miklavški zbornik je objavljen seznam vseh dosedanjih Župnikov, od katerih pa so bili nekateri več kot dušni pastirji. Za časa župnika Matija Fortunata To-bingerja (1743-1757) so ustanovili pri Miklavžu bratovščino Žalostne Matere božje. Omenjeni župnik je s prispevki župljanov in drugih dobrotnikov kupil vinograde. Župnik Jožef Juvančič (1757-1768) je dal zgraditi kapelo sv. Mihaela. Župnik Mihael Ojnik je bil priljubljen slovenski pridigar. Štefan Modrinjak. ki je župnikova! v letih 1814-1827 je na veliko obnavljal verske objekte, našel pa je tudi čas za pesnikovanje Za župnijo je zelo skrbel Jožef Meško (1904-1919). Že drugo leto svojega službovanja je dal narediti nove klopi m spovednice, nato je obnovil cerkev in župnišče Leta 1907 je bil pri Miklavžu prvič misijon. 1919. leta je Policisti v rokavicah? Slovenski policisti so ob koncu prejšnjega meseca sprejeli kodeks policijske etike. Ob tem so (na vabilu na razglasitev) zapisali, da je to »majhen korak za Republiko Slovenijo, toda velik za njeno policijo«. Kodeks policijske etike (zbirka predpisov o dolžnostih) je izraz volje in spoznanja vseh policistov o nujnosti zakonitega, pravičnega, humanega in vljudnega ravnanja pri izvajanju nalog in obvezuje vse policiste Slovenije. Policija je javna služba, ki je v okviru svojih pristojnosti na voljo vsem državljanom in inštitucijam. Policist zagotavlja varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri zakonitem poseganju vanje mora spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo. Oboje je dolžan varovati tudi s preprečevanjem kakršnega koli nasilja, nečloveškega ravnanja in dejanj, ki so ponižujoča za ljudi. Policist je moralno odgovoren, če je njegovo ravnanje v nasprotju s kodeksom. Policist v postopku skrbi, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ah katerokoli drugo osebno okoliščino. Pri izvajanju pooblastil in uradnih nalog v postopkih z ljudmi mora policist ravnati odločno, vendar obzirno, ter pri tem paziti, da ne škoduje njihovi časti in dobremu imenu, da jih po nepotrebnem ne vznemirja in jim ne nalaga nepotrebne obveznosti. Policist si z javnim, zakonitim, poštenim, vljudnim in strokovnim delom pridobiva naklonjenost javnosti in jo sprejema kot nadzor nad svojim delom Policist ne sme biti član političnih strank; njegoyo profesionalno ravnanje ne more biti odvisno od političnega prepričanja in svetovnega nazora... Moralno odgovornost za kršitve kodeksa ugotavlja častno razsodišče. Postopek se začne na pobudo državljana, predstojnika policijske enote, policijskega sindikata, prizadetega policista ali častnega razsodišča. Kadar pa je policistovo ravnanje v skladu s kodeksom in pravili službe, uživa ustrezno zaščito predstojnika organa pred poskusi razvred- netenja njegovega dela in osebnosti. Š. S. Obnovljena župnijska cerkev sv. Miklavža pri Miklavžu blizu Jeruzalema. Foto: Š. S. prišel za župnika križniški duhovnik, po rodu Čeh, pater Anzelm Polak. V času njegovega službovanja so dobili nove zvonove, ki jih je (7. januarja 1923) blagoslovil takratni križniški prior p. Valerijam Učak. Pater Anzelm Polak je deloval do 1941. leta, ko so ga odpeljali v izgnanstvo in oktobra 1942. leta ubili v Jasenovcu. Med vojno so župnijo upravljali vikarji Franz La-undl, Franz Lechner in Anton Fuchs, vsi po rodu Avstrijci. Leta 1945 pa je prišel za župnika Franc Kolenc, doma iz prekmurske Gomilice, ki je ostal v miklavški župniji vse do svoje smrti. Takoj po nastopu je začel skupaj s farani popravljati poškodovano cerkev in župnišče, leta 1951 pa je dal popraviti streho na župnijski in jeruzalemski podružnični cerkvi. 1953. leta je v cerkvi zasvetila električna luč. Leta 1959 je bil misijon, 1962. leta so uredili pročelje cerkve. Miklavška cerkev je 1964 leta dobila ozvočenje, 1969. leta je bil spet misijon, 1978. leta so naredili nov oltar, obrnjen proti ljudstvu . Ker so klasične orgle dotrajale, so 1978. leta kupili elektronske. 1979. leta je bil pri Miklavžu znova misijon, ki je poglobil duhovnost. Župnik Kolenc se je 1981. leta upokojil, 1985. leta pa žal umrl. V novejšem času so (15. avgusta 1989. leta) blagoslovili obnovljeno kapelo Lurške Matere božje v Velikem Brebrovniku. Tam je bila tedaj prvikrat tudi maša, odtlej pa je letno večkrat, zlasti ob Marijinih praznikih. Lani, pred jubilejno 300-let-nico, so obnovili zunanjščino cerkve: naredili so novo pročelje, pokrili streho z novo opeko in prekrili zvonik z bakreno pločevino. Za konec tega nepopolnega pregleda župnije sv. Miklavž morda še nekaj imen znanih osebnosti Mihael Jaklin (1770-1847), narodni buditelj in duhovnik. Rudolf Janežič (1870-1956), nabožni časnikar, kanonik in predavatelj v bogoslovju. dr. Ivan Jožef Tomažič (1876-1949), škof in bogoslovni pisec. in tako naprej. Zapisal: ŠTEFAN SOBOČAN Etika v cestnem prometu Najrazličnejše in nenehno spreminjajoče se okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, kijih še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi (ali jih sploh imamo) ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je danes, še teže pa bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejeno in zapleteno. Ob vrzeli, ki nastajajo v zakonitih določilih, lahko izpopolnjujejo le posamezniki samo z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno-etičnih vrednot. Bolj kot kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, kolesarji, pešci, skratka med vsemi udeleženci v cestnem prometu. Medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogokrat je to edino učinkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi smrtnimi žrtvami, invalidnostmi ter veliko materialno škodo v sodobnem prometu. Cestne površine, Še tako široke in dobre (izboljšujejo se tudi v Pomurju), bodo vedno pretesen življenjski prostor za potrebe sodobnega prometa. Zato naj se vsak voznik vklju-| čuje vanj telesno in duševno sposoben, zdrav, spočit, skratka ne sme biti čustveno vznemirjen, pa tudi ne pretirano vzburjen od veselja. S svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da bi jih uvrščala med ljudi brez srčne prometne kulture. Zakonom še kako ali kdaj uideš, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega in nemoralnega ravnanja v prometu nikakor in nikoli. Morda bo teh nekaj osnovnih pravil etike v cestnem prometu prebral voznik osebnega avtomobila MS N2-245, ki je v ponedeljek 16. 11. 92 okrog 9. ure, na Partizanski cesti v Gor. Radgoni prehiteval kolono nad 20 motornih vozil, ki so se podrejali urejanju prometa s semaforjem, saj to prometno tranzitno žilo v Radgoni obnavljajo. Peljal je po levem prometnem pasu, toda k »sreči« ni uspel, ker je bil že dovoljen promet iz nasprotne smeri. Primoran je bi) zapeljati vzvratno nazaj do križišča s stransko Leninovo ul. Tu je čakal, toda kot strela z neba je ob zelenem semaforju ponovno zdrvel mimo kolone vozil ter se nasilno vključil v kolono. Ali tak voznik ni potreben posebne pozornosti, bolje represivnega ukrepa, saj je potencialni sovražnik vseh udeležencev v cestnem prometu. Pa ni edini! J, K. Požar v mlekarni Slavko S. je 7. decembra spajkal v delavnici Pomurskih mlekarn v Murski Soboti bakrene cevi na zavornem sistemu tovornega avta. Nenadoma je počilo in zagorele so dovodne cevi jeklenk za acetilen in kisik Ogenj se je razširil in nastalo je škode za 500.000 tolarjev. Pogasili so ga soboški gasilci. Domnevajo, daje bilo nekaj narobe z ventili jeklenk, zato jih bodo dali v strokovni pregled. O telesnih poškodbah ne poročajo. Kdo je vozil tovornjak? Policisti še vedno raziskujejo prometno nesrečo, ki se je zgodila 7 decembra ob 16.45 v križišču Bakovske in Panonske ulice v Murski Soboti (pri trgovini Lesnine). Nesrečo, v kateri je nastala le gmotna škoda za 150.000 tolarjev, naj bi povzročil voznik tovornjaka s prikolico, ker je nepravilno zavijal. Občane, ki so videli nesrečo, prosijo, da povedo policistom vse uporabne podatke v zvezi s to nesrečo. Avtomobilist zadel otroka Predzadnji torek se je v Gente-rovcih zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval otrok A. G. iz Mostja. Zadel ga je osebni avto, s katerim se je peljal z domnevno neprimerno hitrostjo Bojan Kuzma iz Petišovec. Gmotne škode na vozilu ni bilo. Zoper vozntka bodo podali kazensko ovadbo. Izginil je motokultivator Med 6. in 13 decembrom je neznanec vlomil v garažo počitniške hišice v Andrejcih, katere lastnik je Ernest E. iz Murske Sobote. Nepovabljeni »gost« je protipravno odpeljal motokultivator, vreden 80 000 tolarjev Za storilcem poizvedujejo. Vlomilec v Gornjem Lakošu Med 4. m 12. decembrom je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo, katere lastnik je D. Ž. iz Gornjega Lakoša. Pobral je vse. kar se mu je čil škodo za 180 000 tolarjev. Policisti skušajo ugotoviti, kdo neki vlamlja v Lakošu. Italijan je streljal Sezona lova je na vrhuncu, prišli pa so rudi italijanski lovci Ti pa streljajo vsepovprek. Taka so vsaj mnenja ljudi, saj se je pri lovu zgodilo veliko nesreč Nazadnje, in sicer 13. decembra, se je na lovu v Domanjševcih sprožila puška italijanskemu lovcu Albertu L., šibre pa so poškodovale gonjača divjadi Roberta K. in Bojana K., oba iz Domanjševec. Pomagali so jima v soboški bolnišnici. Avstrijec se je spozabil Policisti so v ponedeljek ob 1. uri ponoči pridržali do iztreznitve avstrijskega državljana Karla D., ki je na domu Sonje M. v Boračevi pri Radencih hudo kršil javni red in mtr. Spozabil se je najbrž zato, ker je bil močno vinjen Ker ga niso mogli pomiriti, so ga za določen čas odpeljali na hladno 37le. 69111 Militi & GORENJE LEASING Mlajtinci d. o. o. Mlajtinci 37/a, 6922} Martjanci & GORENJE LEASING KMETJE, UPOKOJENCI, DELAVCI, OBRTNIKI POSTANITE LASTNIKI: - videorecorderja, - HI-FI stolpa, - barvnega televizorja, - električnega, plinskega. kombiniranega Štedilnika, - hladilnika ali zamrzovalnika, - pomivalnega, pralnega ali sušilnega stroja itd NA SODOBEN NAČIN: - 25 obrokov, - zagotovljena cena-stalni obrok. - izdelek dobite takoj po podpisu pogodbe oz po dogovoru. - garancija m servis zagotovljena Informacije: tel., telefaks (069) 48-193, 48693 - tudi tvrirrali osebno na našem naslovu stran 16 vestnik, 17. decembra 1992 šport II. SNL i 2 5 4 9 6 7 a 9 10 11 12 15 14 15 r-26 1. ISTRAGA5 J. 0:0 4:1 1:2 1:2 5:2 3:1 4:2 1:0 5:3 5:0 a:1 3:2 1:1 3:0 2.1 2. PRIMORJE 0:0 0:0 2:3 2:1 1:1 1:0 1:1 1:0 4:1 1:1 3:0 6:3 2:1 2:0 3:2 5. TRIGLAV 1:4 0:0 2:2 1:1 4:0 3:1 0:0 1:0 1:1 2:0 2:0 2:1 1:0 1:1 3:1 4. RUDAR 2:0 5:2 2:2 0:3 0:3 1:0 1:1 5:1 7:0 2:1 0:1 4:0 2:0 1:1 2:0 5. AVTO 8UM 2:1 1:2 1:1 3:0 1:1 1:2 1:0 2:0 1:2 5:1 2:1 2! 2 2:1 2:1 3:1 6. DOMŽALE 2:5 1:1 0:4 3:0 1:1 1:2 4:2 1:1 3:0 1:5 2:2 1:2 0:0 2:1 2:0 7. Gl005 7. 1:3 0:1 1:3 0:1 2:1 2:1 1:0 1:1 2:T 2:2 1:2 5:1 2:0 2:1 1:2 8. TABOR J. 2:4 1:1 0:0 1:1 0:1 2:4 0:1 4:0 2:1 0:5 0:1 1:1 2:0 2:1 2:1 9. ODVODE 0:1 0:1 0:1 1:3 0:2 1:1 I;1 0:4 0:0 5:0 1:0 3:1 0:7 1:0 3-1 10. KOROTAN 3:5 1:4 1:1 0:7 2:1 0:3 1:2 1:2 0:0 5:1 1:0 1:2 2:0 1:1 3:0 H. DRAVINJA 0:5 1:1 0:2 1:2 l-.J 5:1 2:2 3:0 0:5 1:9 0:3 3:1 1.1 3:1; 2:0 12. SET VEVČE 1:4 0:5 0:2 1:0 1:1 1:2 2:1 1:0 0:1 0:1 3:0 1:0 1:2 2:3 0:0 13. DRAVOGRAD 1:3 5:6 1:2 0:4 2:2 2:1 1:5 1:1 2:3 2:1 1:3 0:1 4:0 1:0 3:0 14. fra Šmartno Ul 1:2 0:1 0:2 1:2 0:0 0:2 0:2 3:0 0:2 1:1 2:1 0:41 2:1 2:0 15. ILIRIJA 0:2 1:1 1:1 1:2 i;2 1:1 2:2 0:1 1:1 1:3 3:2 0:2 1:2 1 1:1 16. NAPREDEK l:2\ 2:3 1:3 0:2 1:3 0:2 2:1 1:2 1:3 0:3 0:1 0:0 0:3 0:2 l:i Tretja državna nogometna liga Druga državna nogometna liga Mujdrica in Lackovič pri Gidosu Beltrans iz Veržeja jesenski prvak Od treh pomurskih ligašev v tretji državni ligi so bi It najuspešnejši nogometaši Beltransa iz Veržeja, saj so v prvem delu prvenstva osvojili 20 točk in naslov jesenskega prvaka. Devetkrat so zmagah. dvakrat igrali neodločeno (Pobrežje. Paptrmčar) m dvakrat izgubili (Ižakovci, Kovinar). Ver-žejčani imajo najučinkovitejši napad. saj so dosegli 39 golov, po prejetih golih (17) pa so na šestem mestu. V svojih vrstah imajo odličnega strelca Kutuša, ki je dal 14 golov. Zelo učinkovita pa sta bila tudi Zoran Osterc in Radikovič. ki sta dala po 7 golov. Z osvojitvijo prvega mesta so v klubu zadovoljni, saj so pred začetkom tekmovanja načrtovali uvrstitev men prve tri moštva. Zadovoljni so predvsem z igrami na domačem ignšču. kjer so izgubili eno samo točko. Za doseženi uspeh so zaslužni predvsem igralci s trenerjem Jožetom Jerebicem, pomemben delež pa je prispevalo tudi vodstvo kluba. Ob zadovoljstvu po prvem delu tekmovanja pa si želijo, da bi prvo mesto zasedli tudi na koncu tekmovanja, kar bi jim omogočilo uvrsti- Ižakovci odlično štartali V jesenskem delu prvenstva v tretji državni ligi so nogometaši Ižakovec zasedli šesto mesto s 15 točkami. Šestkrat so zmagali, trikrat igrah neodločeno in štirikrat izgubili. S to berd točk so v klubu zelo zadovoljni, smo slišali iz ust predsednika kluba Mirka Poredoša m trenerja Franca Tratnjeka. Nogometaši Ižakovec so kot pomurski prvaki najprej igrali kvalifikacije za vstop v drugo državno ligo, višja uvrstitev pa jim je ušla za las Zaradi kv a lili kači j so priprave za novo tekmovalno sezono začeli nekoliko kasneje. Kljub temu pa so odlično štartali. saj so po šestih odigranih kohh vodili brez poraza, kar je bilo pravo presenečenje Potem pa je prišlo nekaj spodrsljajev, na kar so vplivale tudi poškodbe in kartoni. Kljub vsemu pa bi lahko bila njihova bera točk še večja, saj so nekaj točk izgubili povsem po nepotrebnem, kar še posebej velja za tekmi s Papirmčarjem v Radečah in Hmezadom v Žalcu. V Iža-kovcih tudi niso zadovoljni, da se 1. SNL - mladinci 1. MNL MS - člani 1. MNL MS - mladinci II. MNL MS - - člani MURA 15 Tl 2 2 38:14 24 Tišina 13 8 5 0 39:15 21 Bakovci 16 11 2 3 64:16 24 Grad 11 7 3 1 35:10 17 Maribor 15 10 3 2 36:13 23 Bakovci 13 9 3 1 31:11 21 Beltrans (-1) 16 12 1 3 60:23 24 Bogojina 11 6 4 1 36:15 16 Olimpija 15 10 3 2 37:15 23 Ljutomer 13 6 5 2 29:21 17 Tišina 16 11 2 3 41:28 24 Hodoš 11 5 5 1 25:16 15 Slovan 15 9 2 4 30:20 20 Rakičan 13 5 4 4 19:16 14 Remet 16 11 1 4 63:17 23 Tromejnik 116 2 3 29:16 14 Triglav 15 8 3 4 36:24 19 čarda 13 5 4 4 16:17 14 Ižakovci 16 10 2 4 67:33 22 Filovci 11 4 5 2 20:11 13 Gorica 15 6 6 3 17:17 18 Cankova 13 6 2 5 14:24 14 Gančani 16 10 1 5 51:34 21 Tešanovci 11 4 3 4 16:15 11 Rudar (V) 15 7 3 5 22:20 1 7 Bratonci 13 4 5 4 20:20 13 Dokležovje 16 8 2 6 46:36 18 11 plavi h 113 5 3 18:18 11 Kompas 1- 15 6 4 5 28:14 16 Dokležovje 13 4 4 5 25:17 12 Rogašovci 16 7 2 7 33:35 16 Romati 11 3 5 3 17:25 11 Kovinar 15 5 5 5 20:20 15 Šalovci 13 4 4 5 21:21 12 Tigop Lipa 16 6 3 7 42:39 15 Prosenjakovc 11 3 2 6 23:25 8 Publikum 15 5 3 7 13:18 13 Gančani 13 4 4 5 15:18 12 Čarda (-1) 16 6 4 6 29:28 15 Apače 113 1 7’14:25 7 Rudar (T) 15 4 3 8 18:30 11 Remet 13 3 5 5 10:17 11 Šalovci 16 7 0 9 34:48 14 Pušča 11 2 2 7 22:43 6 Železničar 15 5 1 9 16 31 11 Koper 15 3 3 9 19:34 9 Izola 15 0 8 7 14:31 B Ilirija 15 2 4 9 15:33 8 Set Vevče 15 2 1 12 17:42 5 Tigop Lipa 13 3 4 6 17:21 10 Bratonci 16 5 3 8 48:49 13 Križevci Puconci 13 2 2 9 15:37 6 Puconci 16 5 2 9 34:55 12 Serdica 13 0 5 8 13:29 5 Ljutomer 16 4 1 11 25:55 9 Serdica 16 4 1 11 24:89 9 Cankova 16 1 6 9 21:59 8 Rakičan 16 1 1 14 24:64 3 11119 12:48 3 Nogometaši Rogašovec, člani tretje slovenske lige. Stojijo od leve: o (pom. trenetja), Rantaša (trener), Sever, Gomboc, B. Šalamon, j, A. Šalamon. Felkar. Gider, Žlebič in M. Donosa; čepijo: Žbull vodja), Nemec. Kreo, Musar, Bokan, K. Donoša, J. Horvat, B. Hof'* Šuša. Foto: N. J. te v v drugo državno nogometno ligo. Zato se morajo za nadaljevanje prvenstva dobro pripraviti in odpraviti nekatere slabosti, ki so bile opazne v jesenskem delu pr- Nogometaši Beltransa iz Veržeja - jesenski prvaki v tretji slovenski nogometni ligi. Stojijo od leve: S. Osterc (teh. vodja), M. Osterc (predsednik), Hošpel, A. Osterc, Kutuš, Z. Osterc, Čmčič, Rantaša (pom. trenerja), Kovačič, Kapun (zdravnik), Jerebic (trener), čepijo: Filipič, Modlic, M. Osterc, Rajh, Radikovič, Ivančič, J, Sreš, Kavaš, manjkajo: Karba, Puklavec, D. Sobočan, R. Sobočan, M. Sreš in Farkaš. Foto: F. M. tekme v tretji državni ligi igrajo ob sobotah, kar se pozna v njihovi blagajni. Med odmorom ne pričakujejo večjih sprememb. Do teh naj bi prišlo le v vodstvu kluba, medtem ko bi moštvo okrepili še z nekaterimi igralci in si tako obdr- Nogometaši Izakov ec. Stojijo od leve: Senica, VoroŠ, Sreš, Vučko, Balažič, Poredoš, Smodiš, Nedelko, Maje, Forjan, Tratnjek (trener), Poredoš (pom. trenerja), čepijo: Vučko, Telkeš, Kuzma, Kuzma, Šebjan, Jaklin, Krapec, Smodiš, Fotjan. Foto: N. J. venstva. Računajo, da se bosta v moštvo zopet vrnila poškodovana igralca Puklavec in M. Sreš, predvidevajo pa tudi kakšno okrepitev, če bo to v tem času možno. žali status tretjega ligaša. Če pa bi uspeli dobiti generalnega pokrovitelja, bi lahko bili njihovi tekmovalni dosežki še večji. Zaradi širitve igrišča in žične ograje okrog igrišča so namreč izpraznili blagajno. V drugi državni nogometni ligi ima Pomurje le enega predstavnika - nogometaša Gidosa iz Turnišča. Po jesenskem delu prvenstva so turniški nogometaši s 15 točkami na sedmem mestu. Šestkrat so zmagali, trikrat igrali neodločeno in šestkrat izgubili. S polovico osvojenih možnih točk so v Klubu zadovoljni, saj so s tem izpolnili pričakovanja, ki so si jih zadah z uvrstitvijo v drugo državno ligo. Kljub temu pa bi lahko bil njihov izkupiček točk večji, saj so nepričakovano izgubili tekmo z zadnjim Napredkom. Več pa so si obetali tudi od srečanja z Dravinjo, s katero so doma igrali neodločeno, pa tudi poraz s Triglavom iz Kranja ni bil načrtovan. Z uvrstitvijo na sedmo mesto pa so si ustvarili primerno osnovo za drugi del prvenstva, pridobili pa so si tudi določene izkušnje Zadovoljni so tudi z disciplino igralcev, saj niso imeli izključenega igralca (22 rumenih kartonov), pa tudi z delom strokovnega vodstva kluba. Prav tako so po besedah predsednika kluba Cirila Pucka tudi zelo zadovoljni, da so kljub pomanjkanju denarja in v zelo kratkem času izpolnili vse zahteve Nogometne zveze Slovenije za tekmovanje v drugi državni ligi - uredili so ograjo okrog igrišča ter zgradili nove klubske prostore, kar je pomembna pridobitev. Zato sc tudi želijo javno zahvaliti za dosežene tekmovalne in organizacij- III. SNL J 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 2. BELTRANS 1:0 1:1 2:2 2:1 2:3 1:2 3:0 4:1 6:1 5:1 5:1 2:0 5 ,-4 2. INP0L 0:1 1:0 1:0 0:0 0:1 1:0 2:1 2:1 4:1 0:1 3:0 3:1 J JI 3. PAPIRNICAR 1:1 0:1 2:1 0:0 0:0 1:0 2:1 2:2 1:1 J, 3:1 5:9 4, POBREŽJE 2:2 0:1 1:2 1:1 0:1 2:1 2:0 3:2 3:4 5:1 2:0 1:0 1:0 5. POHORJE 1:2 0:0 0:0 1:1 5:0 1:0 1:1 0:0 1:2 0:1 2:0 1:0 4:1 6. IŽAKOVCI 3:2 1:0 0:0 1:0 0:5 2:3 1:5 1:1 2:0 2:2 2:4 1:0 3:1 7. KOVINAR 2:1 0:1 2 .j 1:2 0:1 3:2 2:2 3:0 2:1‘ 0:1 0:1 2:1 1:1 8, SLOVENJGRADEC 0:3 1:2 0:2 0:2 1:1 5:1 2:2\ 0:3 3:0 3:0 2:1 2:2 1U 5. ROGASOVCI 1:4 1:2 1:2 2:3 0:0 1:1 0:3 3:0 1:1 0:0 1:0 3:3 14 10. KOS 1:6 1:4 2:2 4:3 2:1 0:2 1:2 0:3 1:1 2:1 3:3 0:1 J:* Ji. HM0240 1:5 1:0 2:2 1:5 1:0 2:2 1:0 0:3 0:0 1:2 0:2 1:1 O:* 12. LIPA 1:5 0:3 2:2 0:2 0:2 4:2 1:0 1:2 0:1 3:3 2:0 O: J ari 13. RACE 0:2 1:3 1:3 0:1 0:1 0:1 1:2 2:2 3:3 1:0 1:1 1:0 tul 14. ALUMINIJ 4:5 0:1 0:5 0:1 1:4 1:3 1:2 1:1 l0:l 0:3 0:0 2:0 1:0 Tretja državna nogometna liga Rogasovci boljši v gosteh Nogometaši Rogašovec, ki so se uvrstili v tretjo državno ligo neposredno kot drugouvrščena ekipa v pomurski ligi, so po jesenskem delu prvenstva z 11 točkami na devetem mestu Trikrat so zmagali, petkrat igrali neodločeno in petkrat izgubili. To je manj kot polovica možnih točk in kot so načrtovali. Vzrok je potrebno iskati v slabših igrah na domačem igrišču, saj so osvojili le pet točk, medtem ko so z gostovanja prinesli šest točk. Doma so namreč zmagali le enkrat, in to z zadnjim Aluminijem iz Kidričevega. Izgubili so s Papir- ske uspehe vsem igralcem, zvestim pripadnikom kluba, pa tudi glavnemu pokrovitelju kluba Podjetju Gidos iz Lendave in direktorju Štefanu Tratnjeku. Sicer pa bodo minulo tekmovalno sezono ocenili v soboto na letnem občnem zboru kluba, ko bodo tudi sprejeli usmeritve za delo v prihodnje. Čeprav tokrat ni rednega prestopnega roka za nogometaše, računajo na nekatere igralske okrepitve. Že doslej Nogometaši Gidosa iz Turnišča - pokalni prvaki lendavske občine. Stojij0 od leve: Škalič (trener), A. Pucko (teh. vodja), Jaklin, Lebar, N. Ki>v& Ropoša, Dominko, Rous, Toplak, A. Režonja, Maučec (fizioterapevti) C. Pucko (predsednik); čepijo: Časar, Zver, G. Kij veš, J, Pucko, Zadri' vec, Markoja, Gavrič, B. Režonja in Rous (pom. trener); manjkajo Markoja st., Ternar in Lacko. Foto: F. B. ničarjem in Pobrežjem, neodločeno pa igrali s Hmezadom, Pohorjem in Ižakovci. Svoje je opravila tudi neizkušenost igralcev, saj so nekatere tekme ali točko izgubili po nepotrebnem v zadnjih minutah. V prvem delu jesenskega prvenstva je moštvo vodil trener Jože Gaber, v drugem pa Jože Rantaša. Jesenski del prvenstva v tretji državni ligi je bil za Rogaševce velika preizkušnja, saj gre za zahtevnejše tekmovanje. Dobro opravljena GOSTI N NK ROGASOVCI sta h klubu pristopila Lackovič, ki je prišel iz NK Hotiza, m Majdnca. ki seje vrnil iz NK Renkovci Računajo pa še na nekatere okrepitve. S takim moštvom in dobrim strokovnim delom imajo vse možnosti, da dobro uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva vsaj obdržijo, s tem pa si tudi zagotovijo obsta- nek v ligi. FERI MAUČEC i i F bf analuu icKmovanja pa jim , । lahko veliko koristila pri nad*! njeni delu Prav gotovo bo v P’ 1 hodnje potrebno odpraviti tere organizacijske slabosti, pa slabosti v igri. Klub ima ve Tr podporo pri gledalcih, pa tudiC pokroviteljih, saj 1,200.000 SIT-so jih porabili v jesenskem d' , prvenstva, ni tako malo. Zat0 želijo, da bi z nekaterimi tvami moštvo dobro pripravi’ ) nadaljevanje prvenstva m izbolp uvrstitev na lestvici. 'i 4 -T L tk Prva državna rokometna liga Druga zmaga Pomurke V predzadnjem jesenskem kolu prvenstva v prvi državni moški roko-meini ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti gostila moštvo Omnicom Rudar iz Trbovelj in zmagala z 22:19 ter drugič letos zmagala. Bakovčani so tokrat igrah dobro, ves Čas tekme vodili in zasluženo zmagali. Nastopili so brez poškodovanega Lovenjaka, moštvo pa je vodil novi trener Srdžan Praljak. Gre za izkušenega rokometnega strokovnjaka, je treniral Slobodo iz Tuzle, Slogo in Doboja, Viteks iz Visokega, pet let je bil selektor jugoslovanske mladinske reprezentance, nazadnje pa je vadil Split v prvi hrvaški ligi. Pomurka je igrala v postavi: Matovič, Žugelj L Kolmanič, Sečko, Škraban, Bedekovič 2, Buzeti, Meolic 4, Okreša 6, Kušter 9, Horvat Gaberc. V zadnjem jesenskem kolu igra Pomurka iz Bakovec v Ribnici. Prva državna odbojkarska liga Gladka zmaga Vigrosa V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Vigros Pomurje v Murski Soboti premagal moštvo Minolte Bleda s 3:0 (15:9, 15:11, 15:12). Sobočani so tokrat prikazali eno najboljših letošnjih igher in zasluženo zmagali z visokim rezultatom. Pri Vigrosu Pomurju so bili najboljši: Josipovič, Marič, Gobec m Mašič, Ekipa Vi-Etosa: Ratkai, Žalik, Gobec. Vnuk. R. Poredoš, Jasipovič, Novak, Belec, Plašit, Marič, D'. Poredoš in Prša, S tem je bil sklenjen jesenski del Prvenstva Sobočani so z 10 točkami na sredini lestvice. ^ruga državna odbojkarska liga Dobra igra Ljutomera V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski •'8i je Ljutomer doma premagal drugo ekipo Salonita s 3:1. (15:7, 15:7, 11*15, 15:7), Gostje so se predstavili kot boljše moštvo v ligi. Za konec ^žone so Ljutomerčani prikazali eno boljših iger. Solidno je igral zlasti Javnik, ki je soigralcem podajal uporabne žoge. Postava Ljutomera: ''ajnar, Krajcar, Drvarič, Grut, Onišak, Kavnik. Kaurin. Skrobar, Su-J^ak, Savič, Zidar in Šmauc. Po jesenskem delu prvenstva so Ljutomerčani na prvem mestu in imajo lepe možnosti. da ga obdržijo tudi v nadaljevanju m $e uvrstijo v prvo državno ligo. Druga državna moška košarkarska liga Poraz Radgone v Zagorju V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi je ^feorje premagalo Radgono z 89:73 (56:36), Gostitelji so bili v prvem boljši kot Radgončani ih si ustvarili visoko prednost. V drugem Polčasu so gostje zaigrali boljše, vendar zamujenega iz prvega dela niso nadomestiti, Strelci za Radgono: Bratkovič 24b Ulaga 18v Banic 14, G°mboc 7. Vukotič 6. Niderl 2 in Karlo 2. (bd) Druga državna ženska košarkarska liga Zmaga Pomuija v Novem mestu p V enajstem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligije , tttnurje iz Murske Sobote v Novem mestu premagalo Labod s 50,47. 'trelke za Pomurje: Lalič 15 (5:7), BreziČ 6 (2:2), Drožina 15 (1:3), Bohar p(0 2), Stefek 5 (1:5), Gerič 1 (1:4) in Kar 4 (2:2). V prihodnjem kolu igra "tturje v Murski Soboti z ekipo Cometa. (zt) * rt u 7 P ■P * I* Nogomet----------------------------—----- Ilič in Gutalj pri Muri ■ Pri soboškem prvoligašu Muri uresničujejo napovedi o okrepitvi Moštva za spomladanski del prvenstva s tremi igralci v klub so že Pritegnili 26-le enega Srečka Biča in 23-letnega Gorana Gutaija, Ptoi igralca sarajevskega Železničarja ki sta nazadnje igrale pri Budvi in.Jajincih, Ilič naj Bi okrepit obrambno vrsto. Gutalj p« bapad. V teh dneh pa naj bi h klubu pristopil še eden od zvezni 'grelcev. S pridobitvijo treh novih igralcev pa so dah proste roke Vukoviču+ Omeroviču, Zetiču in Emeršiču, Z vrnitvijo Irgoliča psi K iz kluba odšel tudi vratar Jakovljevič. ^rate_____________________ f Tri prva mesta Pomurcem Murski Soboti je bilo stilsko državno prvenstvo v karatne. Sodeto-u' ’ ie 88 tekmovalcev m tekmovalk iz 8 klubov Med njim, to । h tu i £™“>valci 1Z Radgone, Radenec, Kuzme m Murske Sobote Pri m ajš-i SK Škandali zasedel prvo, Zrim (oba MS) pa tretje ^""artn je zmagala Radgončanka Tuševa, Reckova (Kuzma, je bila Škrbičcva (Kuzma) tretja. Sinkova tretja in Husarjer ■ (' ju'" h šesta, Rucsova (GR) sedma in Fekonjeva (Radenci) a1 r kih je .Kavčič (Radenci) zasedet tretje mesto Med st e ' ' to'agala Gabtrjcva. Zadravčcva in Jonašova (vse MS) pa sta 1 ntaick, j< bil Kuzma peti. Škandal, sesti Gregor se din, m Huber ji?” V konkurenci ml. mladincev je Husar (MS) zasedel drug 1 ' 'MS) sedmo in Sčap (GR) osmo mesto, (DS) Judo...................................... Lep uspeh Sobočanov Na 29. mednarodnem tekmovanju Nagaoke v judu je sodelovalo nad 300 tekmovalcev iz štirih držav. Med njimi so bili tudi soboški judoisti in dosegli lep uspeh, ■ . so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesta z 62 točkami pred Imprfom, 60, jo Olimpijo. 50 točk. Rezultati - pionirji - 38itgr L Ranžigaj, 3, Milavec; 9 Bobič; 42 kg: L Hašaj; 46kg: 1. Em Na, 9, E. čikajlo; 55kg: 3, Čuk, Kadeti - 60 leg: 2. Pavlič, 5, Vehah. 7. Mazotizi; 65 kg: 2, E. Ctkajloj 71 kg: 2. Serec. Za SiaJbo^Šega tekmovalca med pionirji so razglasili Gorana Hašaja iz Murske Sobote. (TK) Namizni tenis-------------------------------- Potrošnik tretji Na kvalifikacijah za ekipno prvenstvo Republike Slovenije za mladince, ki so bile v Murski Soboti, je sodelovalo vseh šest prijavljenih ekip. Od dveh pomurskih ekip so igralci Potrošnika na tihem računali, da se uvrstijo na republiški finale, kamor sta se uvrstili prvi dve ekipi, vendar žal niso uspeli. V svojih vrstah so imeli sicer odličnega Straška, ki ga je le enkrat premagal državni reprezentant Tancer, vendar sta povsem odpovedala Horvat in Solar, Kocuvan pa še ni tako dober, da bi lahko zmagoval v odločilnih dvobojih. S prvottvrščenim TAM-om so izgubili s 3:4, z drugouvrščenimi Radeljami prav tako s 3:4, premagali pa so Fužinarja s 4:1, Petovio s 4:0 ter Arcont s 4:0 in tako zasedli tretje mesto. Radgonski Arcont je z mlado ekipo zasedel šesto mesto. M. U. Strelstvo------------------■----------------- Občinsko prvenstvo V Črenšovci h je bilo prvenstvo lendavske občine v streljanju z zračno puško za pionirje, pionirke in člane. Rezultati - pionirji - ekipno: 1. Črenšovci 619, 2. Lendava 616, 3. ŠK Turnišče 601 krogov; posamično: 1. Režonja (Tur.) 179, 2. Muršič (Le.) 166, 3. Ošlaj (Le.) 165 krogov; pionirke - ekipno: SK Turnišče 636 krogov; posamično: 1. Berden 168,2. Balažek 176,3. Tuksan 153 krogov; Člani - ekipno: 1. ŠK Turnišče 1399, 2. Črenšovci 1361, 3, Varstroj 1331 krogov; posamično: I. Lutar 357, 2. Maučec 352, 3. Gruškovnjak (vsi Turnišče) 352 krogov, (F. Koren). Šah---------—-----------—-------------------- Odigrano četrto kolo V četrtem kolu tekmovanja odprtega prvenstva Radenske Pomurja iz Murske Sobote so bili doseženi naslednji izidi: Kos : B. Hari remi, Gabor : Radosavljevič preloženo, HavaŠi : Režonja 0:1, D. Hari : Glavač 1:0 A. Marič : Studmeka 1:0, Kovač : Šarkanj 1:0, Ružič : Kelemen 1:0, T. Marič : K. Marič preloženo, Brenčič : Lainščak 1:0, Vučko , Cvetko remi. Stroki : Benko 0:1. Vrstni red: Režonja, B. Hari, Kos, D. Hari in A. Marič jjo 3 točke. * V soboto, 19. decembra, bo v hotelu Diana v Murski Soboti turnir v aktivnem šahu. Vabijo, da se turnirja udeleži čim več šahistov. Kegljanje _---------------------------------- Radenska jesenski prvak V zadnjem jesenskem kotu prvenstva v območni kegljaški ligi vzhod je Radenska premagala Ingrad iz Celja s 6:2 in z 12 točkami osvojila naslov jesenskega prvaka. Za Radensko so tekmovali: Drvarič 866, Kučan 846, Mundjar 188. Marinič 555, Šalamun 830, Kovačič 869 in Steržaj 926. Drugi del se začne februarja. (MS) Novoletni tek Tekaška sekcija Gorenja iz Velenja organizira v soboto, 19. decembra 1992, množično tekaško prireditev - Novoletni tek na 10,8km dolgi progi med Topolšico in Šoštanjem za vse kategorije. Start bo ob 14. uri v Tojaolšici. Tekmovanja se bodo udeležili tudi člani tekaške sekcije Radenske iz Radenec, ki vabijo tekače, da se jim pridružijo s svojimi družinami in prijatelji. Organizatorji tudi obljubljajo zanimiv spremljajoči in zabavni program s plesom v hotelu Vesna, Podrobnejše informacije dobite po tel., številka je 65541, int. 694. Nogomet .—.-------------------------------- Seminar za sodnike Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira začetni seminar za nogometne sodnike. Seminar bo v nedeljo, 20. decembra 1992, ob 9 uri na igrišču NK Nafta v Lendavi, K sodelovanju vabijo kandidate, mlajše od 30 let. Mura prva v Avstriji V Feringu v Avstriji je bil mednarodni pionirski turnir v malem nogometu. Sodelovala je tudi ekipa soboške Mure in dosegla lep uspeh, saj so z 8 točkami in z razliko v golih 16:2 prepričljivo zasedli prvo mesto in osvojili pokal. V finalu je premagala GAK iz Gradca z 2:0. Za najboljšega vratarja je bil razglašen Rasto Huber, najboljši strelec pa je bil s 7 goli Srebre n ko Posavec, Smučarski sejem Smučarski klub Gornja Radgona organizira v soboto, 19. decembra 1992, sejem zimske športne opreme. Sejem bo v telovadnici Partizana v Gomji Radgoni od 8. do 12. ure. Vabilo. da se sejma udeleži čim več prodajalcev in kupcev. Ob 12.30 pa bo občni zbor SK Gornja Radgona. PKL - moški Rezultati - 4, kolo Sobota V. : Pomurje M. 89:42 Lindau : Banco di Stil 64:78 Radenska V. : IPC Sebeborci 57:58 Sobota V. Radenska V. IPC Sebeborci Banco di Stil Pomurje Lindau 4 4 0 314:216 8 4 3 1 294:211 Z 4 3 1 245:211 7 4 1 3 267:317 5 4 1 3 227:294 5 4 0 4 199:295 4 (gk) XXIX. tradicionalna anketa Vestnika Marika Kardinar in Hary Steržaj športnika Pomuija 1992 Nogometni klub Mura iz Murske Sobote najboljši športni kolektiv Uredništvo našega tednika je letos že 29, izvedlo tradicionalno anketo za izbor športnika, športnice in športnega kolektiva Pomurja za leto 1992. To zahtevno in odgovorno nalogo so opravili športni novinarji, predsednik in tajniki občinskih športnih zvez Pomuija ter predstavniki večjih pomurskih športnih društev in klubov. Za najboljšega športnika Pomurja je bil izbran kegljavec Hary Steržaj iz Ljutomera, ki tekmuje za mariborski Konstruktor v prvi državni lig- in je član državne reprezentance. Na svetovnem prvenstvu v Bratislavi je osvojil zlato kolajno v ekipnem tekmovanju, kjer je bil naš najboljši tekmovalec. Bronasto medaljo pa je dobil v kombinciji. Ima najboljše povprečje v prejšnji in zdajšnji prvi državni ligi. Najboljši reprezentant pa je bil tudi na mednarodnih srečanjih z Nemčijo in Slovaško. Druge mesto med športniki je pripadlo motokrosistu Boštjanu Kampušu iz Spodnje Ščavnice, članu MTC-ja Radenci. Je državni članski prvak v razredu 125ccm na dirkališčih in stadionskem krosu. Prvo mesto je zasedel na mednarodnem tekmovanju Alpe-Jadran, Na evropskem prvenstvu pa je bil peti. Tretje mesto med pomurskimi športniki je zasedel kanuist Iztok Horvat, član BD Mura iz Kroga. Na svetovnem mladinskem prvenstvu na Norveškem je v moštveni vožnji 3 x C-l skupaj z bratoma Hočevar osvojil zlato kolajno. Med posamezniki pa je bil četrti. Za najboljšo Športnico Pomurja je bila izbrana kegljavka Marika Kardt-nar iz Dobrovnika, ki tekmuje za celjski Emo. Na svetovnem prvenstvu v Bratislavi je kot najboljša tekmovalka prvenstva osvojila dve zlati medalji - posamično in v kombinaciji z novim svetovnim rekordom (1395 kegljev). V ekipni konkurenci je dobila srebrno medaljo. Najboljša tekmovalka je bila tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih. Drugo mesto med športnicami je zasedla atletinja Marija Števanec, članica ljubljanske Olimpije. Je državna članska prvakinja v teku na 800tn. tretja pa je bila na državnem prvenstvu v krosu in na TOP 12. Tretje mesto med Šjx>rtnicami je pripadlo šahistki Martini Marič iz Kroga, ki tekmuje za soboško tretjo osnovno šolo in Radensko Pomurje. Sodelovala je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji in osvojila polovico možnih točk. Je državna prvakinja med pionirkami. Za najboljši športni kolektiv Pomurja v letu 1992 je bil izbran Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. Člansko moštvo uspešno tekmuje v prvi državni ligi in se poteguje za uvrstitev na evropsko pokalno tekmovanje. V klubu so ustvarili dobre možnosti za delo vseh selekcij. Poleg članskega moštva dosegajo visoke uvrstitve tudi mladinci in pionirji. Klub ima največje število gledalcev v prvi državni ligi. Drugo mesto je pripadlo Rokometnemu klubu Pomurka iz Bakovec. Članska ekipa je uspešno sklenila prvenstvo v prvi državni ligi v prejšnji sezoni in sc uvrstila v evropsko pokalno tekmovanje, kar je največji uspeh kluba in pomurskega rokometa. Uspešno tekmujejo tudi z drugimi selekcijami. Tretje mesto med športnimi kolektivi pa je zasedlo Brodarsko društvo Mura iz Kroga. Je vzoren športni kolektiv, ki načrtno dela z naj mlajšimi. Njihov tekmovalec je sodeloval na svetovnem mladinskem prvenstvu, v svojih vrstah pa imajo tudi državne prvake med pionirji v slalomu, spustu in moštveni vožnji 3 x K-l ter državnega prvaka v maratonu. Pokale, knjižne nagrade in priznanja so najboljšim pomurskim športnikom, športnicam in šjjortnim kolektivom podelili na skupni prireditvi, ki sta jo pripravila Društvo Partizan Murska Sobota in uredništvo Vestnika. Podelili pa sojih Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje, Janez Votek, odgovorni urednik Vestnika, in Feri Maučec, športni urednik. Na prireditvi so sodelovali mladi Člani soboškega društva Partizan, ki so predstavili svojo dejavnost v štirih skupinah, telovadke kluba Športno-ritmične gimnastike Murska Sobota, malčki iz soboških vrtcev. Športniki Pomurja 1992 1. Hary Ster. aj (keglanje) 82 2. Boštjan Kampuš (motokros) 52 3. Iztok Horvat (kajakaštvo) 49 4. Zoran Kos (judo) 24 5. Marko Slavič (konjen ištvo) 16 6, Boris Rihtarič (namizni tenis) 12 7. Rade Bačič (rokoborba) 11 8. Geza Grabar (atletika) 10 Janko Irgolič (nogomet) 10 10. Jože Gagaj (konj eništvo) 8 11. Bojan Sekereš (badminton) 8 12, Aieš Vrbančič (judo) 7 13. Anton Lovenjak (rokomet) 6 Robi Markoja (strelstvo) 6 15. Bogdan Marič (odbojka) 5 16. Bojan Novak (odbojka) 4 17. Jože Kosi (nogomet) 3 Boštjan Tratnjek (nogomel) 3 19. Uroš Kolarič (letalstvo) 2 Janko Rajnar (odbojka) 2 Bogdan Lešnjak (judo) 2 Simon Kuzmič (kajakaštvo) 2 23. Miro Matjašec (športno ribištvo) 1 Športnice Pomurja .1992 1. Marika Kardinar (keglanje) 94 2. Marija Šlevanec (atletika) 61 3, Martina Marič (Šah) 32 4. Sabina Jakovljevič (karate) 27 5. Barbara Berden (atletika) 23 6. Irena Drožina (košarka) 20 7. Mateja Žižek (k^akaštvo) 17 8. Nina Rogan (ritmična gimnastika) 15 9. Petra Slabinger (odbojka) 12 Mateja Vohat (rokomet) 12 11, Tanja Lesjak (športno ribištvo) 4 športni kolektivi Pomurja 1992 1. Nogometni klub Mura Murska Sobota 68 2. Rokometni klub Pomurka Bakovci 47 3. Brodarsko diuštvo Mura Krog 35 4. Namiznoteniški klub Arcont Radgona 34 5. Konjeniški klub Ljutomer 31 6. Namiznctertški klub Potrošnik Murske Sobota 29 7. Odbojkarski klub Vigros Pomuija Murska Sobota [€ 6. Jude Partizan Murska Sobota 1-5 9. Hokejski klub Lipovci 9 10. Rokoborski klub Murska Sobota 5 Strelska družina Tišina 5 12. Mototouring klub Radenci 2 13. Nogometni klub Nafta Lendava 1 BOGOJINA - Izglasovali samoprispevek - Krajam Bogojine so se na referendumu odločali za sprejem samoprispevka. Referendum je uspel, saj se je od 501 vpisanega volilnega upravičenca referenduma udeležilo 423. Za samoprispevek je glasovalo 271. proti 148.4 listki pa so bili neveljavni. Sredstva samoprispevka bodo uporabili za asfaltiranje cest v naselju, ureditev kanalizacije, ureditev pokopališča in nekatere druge komunalne zadeve. ■ BELTINCI - Uspel referendum za samoprispevek - S predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami so se krajani Belti-nec na referendumu tudi odločali o sprejemu novega krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let Referendum je uspel, saj seje glasovanja udeležilo 1479 volilnih upravičencev. Za samoprispevek je glasovalo 983, proti pa 452 volilnih upravičencev. Neveljavnih je bilo 42 lističev. Tako so Beltinčani opravičili pričakovanja, da si tudi v prihodnje želijo nadaljnjega razvoja kraja. S samoprispevkom bodo v petih letih zbrali okrog 25 milijonov SIT, namenili pa naj bi jih za kanalizacijo, gradnjo večnamenskega objekta, otroško varstvo, ureditev stare osnovne šole in krajevnega urada, športno-rekreacijskega centra, ulične razsvetljave, pokopališča in asfaltiranje cest. F. M. ■ GORNJA RADGONA - Franc Just iz Gornje Radgone je skoraj 40 let raznašal pošto, pa tako tudi domači tednik Vestnik. Potem ko se je upokojil, se je Še bolj posvetil svojemu konjičku - sadjarstvu. Uspeh ni izostal, saj je letošnjo jesen sadovnjak obrodil zelo bogato. Vitaminske ozimnice je več kot dovolj. (L. Kr.) ■ HOTIZA - Z denarjem samoprispevka in prostovoljnim delom so na Hotizi po več letih uredili mrliško vežo, ki je ena izmed najlepših in tudi največjih v lendavski občini. V stavbi so prostori za pokojnika, za svojce, obdukcijo, sanitarije in priročno skladišče za mrliško opremo Hotižam so lepo uredili še okolico vežice, pa tudi samo pokopališče. (J. Ž.) ■ IVANJŠEVCI - Ivanjševci spadajo v krajevno skupnost Negova. Od pred kratkim so povezani z asfaltom vse tja do severne magistrale v Spodnji Ščavnici in ceste Lenart-Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona. Ne dolgo tega so namreč asfaltirali cesto med Očeslavci in Spodnjo Ščavnico. Sicer pa je v vasi zadišalo po asfaltu že pred tremi leti, ko so asfaltirali cesto, ki pelje skozi vas. Tedaj so segli globoko v žepe predvsem domačini sami. (L. Kr.) ■ KOBILJE - Gasilci in drugi občani Kobilja smo bili na izletu po Podravju. Ogledali smo si tovarno sladkorja v Ormožu, na Ptuju smo bili gostje tamkajšnjih poklicnih gasilcev, stopili pa smo še v znano vinsko klet, se sprehodili po starodavnem mestu, na Ptujski Gori smo občudovali Marijino cerkvico in svetišče.. Izlet pa smo »zalili« v gostilni blizu Murske Sobote. To je bilo sicer že šesto letošnje gasilsko popotovanje. (K. S.) ■ LIPA - Zbor občanov v Lipi je pokazal, da ljudi ne zanimajo zgolj lokalni problemi, ampak tudi vseslovenska problematika. Gre za gradnjo cest, zaposlovanje, stečaje podjetij, morebitno razseljevanje farme Nemščak. spodbudnejše odkupne cene kmetijskih pridelkov oziroma živine iz hlevov in tako naprej. Udeleženci zbora so menili, da je bil kmet v zadnjih letih zapostavljen, zato pričakujejo od novih poslancev, da se bodo v skupščini bolj zavzeli za reševanje kmetijske problematike. (J. Z.) ■ TIŠINA - Srečanja starejših občanov krajevne skupnosti Tišina seje udeležilo 130 ljudi. Med njimi je bila tudi 94-letna Ana Dundek s Petanjec. Kulturni program so pripravili učenci tišinske osnovne šole, za zabavo pa sta poskrbela harmonikarja Feri Vukan in Leopold Zorjan. LIdeležence pa je pozdravil in predstavil dosežke tamkajšnjih vasi predsednik krajevne skupnosti Alojz Gomboc. To srečanje je bilo v gostišču Majcen v Ran k ovci h. V kmečkem turizmu Štefana Černjaviča v Gradišču pa so se sešli invalidski upokojenci iz Murskih Črnec, Gradišča. Tropovec. Tišine, Petanjec. Rankovec in Gederovec. Tudi tam je bilo veselo, saj se je oglasila pesem, pela pa je tudi harmonika. (F. Ku.) ■ ČENTIBA - Mrliška vežica v Čentibi meri 72 kvadratnih metrov. Še letos želijo postaviti zvonik, spomladi pa bodo uredili še pročelje, kupili opremo in uredili okolico. Sicer pa so dobili v tem kraju pred kratkim 78 telefonskih priključkov, skupaj s krajevno skupnostjo Lendava pa so napeljali omrežje kabelske televizije. Vse to.potrjuje, da v tem kraju ob vznožju vinogradov hitro napredujejo'. Predvsem zato, ker se je vas odprla za nove zidave. (J. Ž.) Molitev v domu oskrbovancev v Rakičanu Oskrbovanci doma v Rakičanu so dobili prostor, kjer bodo našli svoj mir v molitvi in darovanju. V domu so našli sobo, ki so jo s pomočjo denarja pomurskih katoliških župnij in evangeličanske cerkve iz Murske Sobote ter s prispevki soboškega in gomje-radgonskega izvršnega sveta ter varovancev doma in njihovih svojcev preuredili v kapelico. S svojim blagoslovom sta jo predala namenu gospod dr. Jože Smej, pomožni škof mariborske Škofije, ter gospod Ludvik Novak, senior evangeličanske cerkve. Varovanci doma ter zaposleni v domu so vsem, ki so pomagali pri ureditvi kapelice, hvaležni. MH Foto: NJ Pred jajcem je bila kokoš Stikanje za »klunjami« - »Položkov« ni bilo - Kolo »v osmici« Sedanji časi so težki, ampak še zdaleč ni tako hudo, kot je bilo nekoč, ko so se na kmetih morali »posloviti« od skoraj slehernega jajca, ki ga je znesla kokoš; prodali so ga »kupinaiju« (nakupovalcu jajc) in tako prišli do nekaj dinarčkov, da so ženske lahko šle v trgovino kupit sol, sladkor..., včasih pa tudi nekaj »cigaretli-nov« za moške. »Zgodilo se je, da so mi ženske prinesle še toplo jajce iz kokošjega gnezda. Za tako sem bil prepričan, da ni ,položek’ {pokvarjeno jajce), vsa druga pa sem, preden sem jih dal v ,pčto’, natančno pregledal. Možnost, da bi mi kdo podtaknil pokvarjeno jajce, je bila zlasti spomladi, ko ,kvočke' (koklje) niso hotele sedeti na jajcih, iz katerih naj bi se izvalili .piceki’ (piščančki), domači pa jih ne bi radi zavrgli. No, prevariti pa se nisem dal. Hitro sem tudi ugotovil, katera jajca so ,suha’, in jih seveda zavrnil. Kupoval tudi nisem drobnih jajc, še zlasti ne v obdobju, ko uspelo, čeprav smo povprašali v najmanj desetih gospodinjstvih. Smo pa imeli vendarle srečo, kajti Francev brat Martin. ki je ostal doma v Renkov-cih, je našel med domačo ropotijo dve »klunji«. Nista bili taki, kot jo je imel naš znanec, ampak vendarle uporabni. Tam smo odkrili tudi »paktre-ger« pa še pripomoček za merjenje jajc. Kolo pa smo vzeli kar pn Horvatovih in vse pripora očbe namestili nanj. Gremo v akcijo Dan je bil deževen, pa tudi snežinke so padale. To pa nas ni odvrnilo od cilja: s pravim sem jajca prodajal na kilograme; imel sem ,rinček' (neke vrste prstan) premera 4 centimetre. Če je jajce šlo skozi, ga Že nisem kupil.« Tako nam je pripovedoval 71-letni Franc Horvat iz Trnja, nekdanji »kupinar«, ki pa ga (na novinarjevo srečo) ni bilo treba posebej nagovarjati, naj bi sodeloval v naši akciji, s katero smo želeli (in upajmo, da nam je uspelo) pričarati pripomočke, delo in življenje »kupi-narjev« iz Renkovec. Ta vas je namreč najbolj slovela po potujočih nakupovalcih jajc, zdaj pa (v spomin na nekdanje čase) prirejajo zabavno prireditev »Kupinarjeva noč«. Kje dobiti »kiunjo«? Franc Horvat, ki seje seveda narodil v Renkovcih, je »kupi-naril« od svojega 13. leta. Najprej je jajca nosil v »korbli« (košari), ki so ga sicer uporab- ljali za nošenje mesa na »žeg-nanje«, potem mu je sorodnik naredil »pčto«, nazadnje (ko si je uspel kupiti kakovostno kolo »waferat«) pa si je dal narediti »kiunjo« (neke vrste zaboj) iz lesenih okvirjev, medtem ko so bite stranice iz niza jeklenih Šib. »Klunja« je imela predale; v ene je dajal jajca, v druge piščance. Vozil jo je na »pak-tregerju« . ki pa ni bil tovarniški. ampak izdelan v domači delavnici. Zelo smo se trudili, da bi za našo akcijo našli tako »pčto« in »kiunjo«. kot ju je svojčas nosil oziroma vozil Franc, a nam ni V Renkovce (vas »kupinar-jev«) pa smo se nakanili odpeljali z avtom. Razstavili smo torej »klunje«, kolo smo dali v prtljažnik, nato pa smo našo opremo spet sestavili pred Korenovo gostilno. H gostilničarki Ančki na .špricer’ pa nismo šli kar takoj, sicer bi denar porabili in ne bi imeli s čim Franc Horvat se je razgovori in tako smo zvedeli, da ni ora-ledine, kajti »kupinar« je b" tudi njegov oče. Sam pa je h°’ dil od vasi do vasi od 19351943. leta, ko je moral k voj8* kom; po 1946. letu, ko se F vrnil iz ruskega ujetništva, P3 je bil »državni kupinar«, saj F do 1954. leta odkupoval za Pe' »kupinarjem« in s pravo opremo in z znanim »jodlanjem« priklicati na ulico ženske s posodami in seveda jajci. Ceno smo tudi navili, saj smo se šli nelojalno konkurenco; na »plači« (tržnici) so bila jajca po 13, mi pa smo ponujali 20 tolarjev za eno jajce. Prvih deset smo kupili kar v Trnju od Jerebiče ve Marije, pozneje smo se ustavili še pri nekaj drugih hišah, spet nekaj malega kupili, veliko pa ne, kajti ženske so se izgovarjale, da pozimi pač kokoši slabo nesejo. Pa še to so dejale, da se jajc tudi za 20 tolarjev ne splača prodajati, ampak jih rajši ocvrejo ali pa naredijo iz njih (in moke seveda) domače testenine. plačevati jajčk. Da pa ga zanje le ne bi porabili vsega, si nismo preveč prizadevali, da bi bila »klunja« (pre)polna. Naš glavni »kupinar« je nekajkrat zajodlal, ljudje so zaznali, da se v vasi nekaj dogaja, Dorain-kova Marija pa je brž prihitela s košarico in jajci seveda. Pozneje je enako storilo še nekaj drugih žensk. Ni pa bilo toliko prodajalk, da bi porabili ves denar za »bilice« (jajčka), zato smo se napotili proti gostilni. Tedaj je »kupinarski biciklin« osedlal novinar in zgodila se je nesreča: zadnje kolo se je zvilo. Še žemlje si ni kupil V gostilni smo analizirali našo akcijo Glavni »kupinar« rutnino Ptuj. Potem so jajc8 . »piceke« začele odkup0*, kmetijske zadruge, a se ni ° ' saj je postal »črni kupinaf<.-Jajčka je »lifral« po vlaku avtobusu v Ljubljano, potrebe hotela Turist. P’-”’, enkrat tedensko, pozimi P vsaka dva tedna, vselej pa P 2.100 jajčk. Pripovedoval je “ nimive »štorije« iz svojih ših let in ve se, da mu jajčk n prodajale le stare babe. resnici na ljubo pa naj ® L šemo, da si žene ni našel, kOr hodi! po Trnju, ampak je do prijetnega srečanja ob n • drugi priložnosti. Mu pa ' narstva« potem, ko se je P**,., čil in preselil v Trnje, niso prepovedali, le "tjl\ (predpasnika), ki je bil nost Renkovec. ni smel vet . siti. Obranil pa je lepočed*^. varčnost. Včasih je pri^. ' mov lačen, saj si niti žemb1^. hotel kupiti. Je kar velik0 rj varčeval, saj je najprej $eZ gospodarsko poslopje, še novo stanovanje Sin* ti je poročil domov, in snaha^, seje priženila iz Velike P°' sta hišo povečala Kupinar FRANC HO^VA NATAŠA JUHNU vestnik, 17. decembra 1992 stran 19 pisma, mnenja, stališča 0 Macuh, Macuh... V zadnjem tednu predvolilnega boja, ko bo (verjetno) izbranu tudi nova radgonska vlada, si tudi g. Macuh. znani »pisec«, ni mogel kaj. da ne bi vesoljnemu občinstvu sporočil tudi svojega mnenja. G Macuh, pravite da se ne želite vključevali v strankarske dvoboje, obenem pa odkrito navijale za g. Vodenika Mislim, da vaše »odpiranje oči« Radgončanom ni potrebno. Če bi želeli odgovore na vprašanja, bi se lahko obrnili na g. Tropenauerja, ki bi vam osebno odgovoril in to vsekakor lažje, kot boste na nekatera vprašaja odgovorili sami: Kolikor vem. za učitelja nimate strokovne izobrazbe, ah pa mogoče vendarle? Kako lahko v šoli »izklopite« partijsko ideologijo, M je jasno razvidna iz vaših pisem, saj po novi Ustavi nima prostora v šoli (kakšna sreča, da moji otroci ne hodijo v OŠ Kapela)? Kako boste odgovorili borcem vašega voda, zakaj Zapustili bojišče (POBEGNILI) v času agresije na Radgono? Je bd (emu vzrok strah ali simpatije z jugo vojsko? Vaf oče, zaveden partizan, kot sami pravite, fe gotovo obrača v grobu Ali ste poleg nestrokovnih in neargumentiranih kri ‘‘k, natolcevanja ter izpovedovanja namišljenih tujih grehov v življenju počeli še kaj drugega? G. Tropenauer ima prav gotovo za razvoj Radgone več zaslug, kot vsi Macuhi skupaj. »Nepravilnosti« stare vlade je raziskovalo že veliko komisij, UNZ., SDK. pa jih do danes še ni našlo. Za vse zdrahe pa ste zaslužni ljudje vašega kova, g. Ma-cuh. Na srečo vašo pravo barvo spoznava vedno več ljudi Mogoče tudi vam ne bi škodilo, da nampsto plače dobite Slogtne bone, kot Elradovi delavci Namesto, za vse krivile IS (verjetno tega zdaj, ko bo predsed-n'k g. Vodenik, ne boste več delalt), bi lahko s svojo “Prodornostjo« ugotovili, kdo od teh bonov dobiva Provizije in kdo ima od njih dejansko korist. Če pa se boste potrudili odgovoriti na vprašanja, ulovljena na vas, pa boste mogoče tudi vi (m vaši Patrom) lahko pogledali ljudem v obraz. Janez Koželj Porabska 2 Gornja Radgona Lendavski oddelek za Urbanizem padel na izpitu Pred dnevi, ko so pred poslopjem policije in pošte * Lendavi porušili enonadstropno stanovanjsko tfpadbo, ki je že leta dajala videz vrinjenega objekta nepravem mestu, smo dobili upanje, da se je *°nčno le nekaj premaknilo na področju urbanizacije. j9 porušeni zgradbi smo za trenutek lahko videli, »oliko lepše bi bilo to okolje, če tega objekta ne bi y,°. Ta hiša je bila že takrat predvidena za rušenje, ko Č l’ ozadju nastala novogradnja. Bilo je samo vpraša- časa, kdaj se bo to zgodilo. Skupščina občine ^ndava je že pred leti odkupila stanovanjsko hišo Kfampačcvdt z namenom, da se celotni prostor v kompleksu pošle, milice in občinske zgradbe primerno ^edi, kar bi naj dalo videz enega od mestnih trgov. To ^obenem uveličalo pomen parlamenta, ki je marsik-,al središče pomembnih dogodkov, kol so celo spre' hi različnih delegacij na republiškem in meddržav-**i nivoju . To upanje pa je na žalost trajalo le nekaj dni, saj se R v kratkem pokazalo, da bo na istem mestu ponovno Sl«ia nova zgradba z mesnico in še s čim. Marsikdaj je težko odstraniti obstoječo zgradbo m Prepričali lastnika, da tudi sam privoli v io Ta privoh-' lastnika v lem slučaju ni bila sporna, vendar so ^“grešili na oddelku za urbanizem. Sedaj je bila prilika, da se lastniku parcele dodeli Primerna lokacija, kar bi bilo v skladu z urbanističnim PMnom mesta. Porušitev novogradnje, do katere bo ^Mnovno moralo priti, pa bo stalo najmanj deset- Vno vrednost bivše zgradbe. tega razloga je potrebno gradnjo nemudoma zau-^iti, dokler so stroški za odškodnino lastniku še "'žje nasprotnem bomo davkoplačevalci ponovno pla-J 1 neumnosti tistih, ki nikakor nočejo uvideti, da ima endava že zdavnaj status mesta m jo je potrebno temu ^erno urejali }. K. Lendava ^Oziv slovenski vladi nedavnem predavanju BOLEZNI SRCA IN ^^JA dr. Bojana KOROŠCA v Lendavi smo pri-^‘ sklenili javno opozoriti slovensko vlado, zato vas s"Xo, da objavite: pozivamo slovensko vlado, da pri vladi Republike v ^djarske doseže ukinitev, oz. prenehanje aktivnosti hjj/ ez‘ 1 izgradnjo elektrarne na plin v neposredni t slovenske meje To svojo zahtevo utemeljujemo ^'h. da so v dosedanjem razvoju postindustrijske ‘Višjo interesi političnih struktur m ekonomski t). si vsakršnih lobijev naredili nepopravljivo škodo Ij^f' * neslutentmi kvarnimi posledicami za zdravje Ar Slovenije moro, v pogovorih z madžarsko zastopati naše interese, ki živimo v neposredni ^ol kaže. se Madžarska odloča puš-tev Razviti »jug« v svojih zahodnih pokrajinah, v,/'1*" i*d Lendave, od koder konstantno pihajo ve-tcC^ k nam Elektrarna na plin v neposredni ■ bližini ' tu Lendave, ki jo razvijamo v oazo zdravja Etični kraj visoke kategorije - bi zadala uničujoč tu7” tukajšnjemu prebivalstvu. Nad žitnico Slovenj '• v tem prtmeru visela ne le neposredna nevar-’ ampak bi izgoreli plin nenehno hpsdi zračni tokovi in ustvarjali zasičeno ozračje prav ob vznožju Lendavskih goric. Skupina krajanov pričakuie, da se bo podpisom lega poziva pridružilo vse prebivalstvo, ki tu živi ia noče vdano pričakati izvršenega dejstva neke dobičkonosne norosti. V Lendavi, 3. 11. 1992 Podpisniki: R. STUPAR in 19 podpisnikov Pojasnilo predsedniku sistema MERCATOR Miranu Goslarju o KOMENTARJU Ukradena pomurska podjetja Spoštovani gospod Goslar! Če bi živeti v teh krajih ob Muri in s temi ljudmi, če bi poznati minuto štiridesetletno zgodovino (sicer pa smo bili na obrobju vedno), bi razumeli tudi našo skrb za usodo gospodarstva. Kajti pisanje v komentarju n' nikakršno »hujskanje« ali »manipuliranje s čustvi delavcev in občanov«, marveč zaskrbljenost, da se ne bi ponovile najbolj pesimistične variante manipuliranja s celotno pokrajino, Če imam vaše zagotovilo, da se bodo trgovske hiše in drugi objekti sistema Mercator v Prlekiji in Prekmurju tudi v prihodnje razvijala, sem malce bolj optimistična. Pa ni le to pomembno. Pomembno je tudi, da so zadovoljni ljudje, ki so zaposleni v Mercatorju. Ker je to verjetno tudi v vašem interesu, vam predlagam, da prisluhnete (vi osebno) kdaj tudi drugim zaposlenim in ne te zvestim informantom z menedžerskimi plačami, ki so tudi po 4-krat in Še več višje od plač trgovcev. Priznam, da prav z vsem nisem poučena, zato želim dobiti odgovore na nekaj vprašanj. Prav rada bi se srečala z vami, da mi odgovorite, kako ste v Mercatorju sestavljali in podpisovali kolektivne pogodbe, na kakšni osnovi ste ovrednotili premoženje Mercatorja v občinah Gornja Radgona (SLOGA) in Lendava (UNIVERZAL), v kolikšni meri (odstotkih) bodo zaposleni lahko postali delničarji sistema Mercator in ali je res nadaljnja zaposlitev pogojena z obveznim vlaganjem »certifikatov« zaposlenih in njihovih sorodnikov v Mercator? Vsak si prizadeva za svoje cilje in to na način, ki ga najbolje obvlada; vsi si prizadevate za trdnost sistema Mercator, kar spoštujem! Priznam, da pa si ljudje v pokrajini ob Muri prizadevamo predvsem za razvoj Prlekije in Prekmurja. Jaz pač z »orožjem«, ki ga najbolje obvladam: s svinčnikom. V želji tvornega sodelovanja vas prav lepo pozdrav- Ijam! BERNARDA B. PEČEK, novinarka VESTNIKA Odprto pismo predsedniku ZSSS - območnega sindikata Pomurja gospodu Janezu Kovaču Gospod predsednik! Vse to, kar se dogaja zadnje čase v naši tovarni, me je pripravilo do tega, da ti pišem. Tak način sem izbral, ker dejansko skoraj nimam možnosti, da bi li posredoval svoj pogled o dogajanju in stanju, ki pa je za vse zaposlene v naši tovarni zelo nevarno. Vse, kar se dogaja, pa je v imenu organizacije, kiji v naši občini stojiš tt na čelu in v imenu interesov delavcev (?). Verjetno imaš o vsem precej informacij, saj so pn teh dogajanjih skoraj vedno prisotni tudi tvoji sodelavci (Šipoš Danilo), vendar je vprašanje, ali poznaš trenutno tudi posledice in tisto, kar nas čaka. Če stanje opišem v čimkrajši obliki je takšno, da kljub temu, da trenutno Še tovarna normalno posluje, se lahko zgodi, da jo bodo posamezniki z lažmi, polresnicami, izmišljotinami, zavajanjem, potenciranjem, sovraštvom, ustvarjanjem nezaupanja do vseh, ki niso z njimi in vsem ostalim, popolnoma zrušili. In vse to se dogaja v imenu interesov delavcev (?) in vaše organizacije. To vodstvo sindikata je dejansko v tovarno vpeljalo prakso in izsiljevanja Stalinističnih obračunavanj, Mi-joševičevih mitingov in temu podobnih načinov dela. Kaj je o tem zgodovina povedala, nam je verjetno znano. Če izpustimo vse ostalo, kar se je dogajalo in se osredotočimo na glavne stvari, tj na zbore oz. sestanke podružnice. Na zboru delavcev 2. 7. 1992, vzporedno s katerim je prišlo tudi prvič do pogajanj med sindikati in vodstvom Rašice, se je pri nas začelo s prakso, ki naj bi tej naši družbi bila tuja. Zbor je potekal tako, da so določeni delavci pletilnice med sestankom nenehno hodili na pijačo, prihajali nazaj na sestanek in se tam vedli »primerno« svojemu stanju. Cel Čas sestanka so žalili gl. direktorja, direktorja prodaje in končno tudi mene, ki sem se zavzel za nekoliko kuhurnejši nastop. Očitki o krajah, zavajanjih, lažeh so bili nenehno prisotni tako redno, tako kot medklici. Nihče s strani vodstva sindikata (tudi vaš sodelavec) na to ni reagiral. Ko sem nekaj dni pozneje na sestanku s predstavniki sindikata dejal, da to kar so naredili, nam ne služi v časi, in da smo kol ljudje v tej tovarni zelo veliko izgubili Odgovorili so mi, da so tem v Ljubljani pokazali, kaj si o njih in njihovem delu mislijo. Verjetno ni potrebno posebej omeniti, kaj smo jim poka-zali19 Posledica tega je bita, da so se odnosi znotraj naše tovarne tako na relaciji Belunct-Gameljne začeli resno krhati Tovarna se je zaradi izsiljenega sklepa dodatno zadolžila, saj se trtna situacija ne popravlja , mitingi To pa je bil za nekatere, ki ne poznajo osnove poslovanja znak, da denar, nekje je m da se Hudem laže, kljub temu, da jim je bi o to razloženo. L 7 1992 sva istočasno s podpredsednikom sindikata dobila po fax.ii sporočilo, daje izplačilo OD za nekaj dni premaknjeno. Zaradi tega so deleči v pletilni« prekinili delo in se zbrali v konfekciji na »zboru«, da jim da pmasmto. Ker sem imel toliko informacij kot podpredsednik (Smodiš) in pri nas nimamo pogleda i' dejansko finančno poslovanje, san dejal, da dejansko nimam kaj dodatno izjaviti, kol to, da zbor ni legalen, je izsiljen in da se morajo ljudje vrniti na delo. Takrat sem te mdr klical, vendar te žal ni bilo, dobil sem gospoda Šipoša, ki pa je že bil seznanjen s situacijo in to na tak način, da se nočem pogovarjati z delavci. Po pogovoru z njim, sem vseeno šel na razgovor, vendar tako kot sem pričakoval, kljub vsem pojasnilom, je bilo vse zaman. Praksa žalitev se je nadaljevala. Naslednji zbor, ki bi moral biti in s katerim se mi je grozilo, pa je odpadel po srečnem naključju, ker si takrat slučajno bil pri meni v tovarni. To je bilo v primeru Koren Majde, vodje pietiinice. O problemih, ki so v lej zvezi nastali, sem informiral predsednico sindikata Glavač Majdo in delavce pletilnice, s tem, da sem dejal, da vsaka pravna odločitev bo zame sprejemljiva, saj sem ukrepal po nasvetih pravni kov. Naslednji dan je prišla k meni predsednica in mi prenesla ultimat. Če do 9. ure ne sprejmeš Šipoša in Korenove, bo zbor delavcev. Ker si bil takrat pri meni, si se potem pogovarja! s predsednico in Sipošem. Posledica tega je bila, da zbora m bilo, predsednica je odstopila (to kolektivu ni bilo nikoli pojasnjeno), Korenova pa je izgubila službo, ker si je vzela dopust brez odobritve, na osnovi zagotovila enega od sindikalnih vodij, saj ti imaš pač pravico. Pravilnost moje odločitve je potrdilo tudi Sodišče v M. Soboti. Ta del omenjam zato, ker ima na celotno nadalnje dogajanje zelo velik vpliv. 7. 10. 1992 smo imeli v tovarni zbor delavcev na Željo gl. direktorja podjetja. Po tradiciji ob zaključku določenega poslovnega perioda se on pogovarja z delavci posameznih delov firme. Pred zborom sem se pogovarjal s predsednikom Šipošem in izrazil željo, da bi bilo lepo. Če bi ta zbor bil res dobro organiziran in na višjem nivoju kol ostali. Dobil sem zagotovilo, da to tudi tako bo, saj bo zbor vodil on sam. Bilo je tako kot vedno: osebne žalitve, da se laže, da se zavaja, da ni zaupanja v vodstvo podjetja, ob burnem nerganju vedno istih delavcev iz pletilnice, občasnim ploskanjem in mnogimi vmesnimi klici. Posledica tega je bila, da smo baje izglasovali sklep o zamrznitvi registracije Beltinke kot d.o. o. Zapisnika te seje ni nihče videl, tudi sklepa ne. Na razgovoru v Ljubljani na kolegiju res nisem mogel dati nobenega racionalnega odgovora o tem, od kod toliko sovraštva do ljudi iz Ljubljane, ki se reflektira na tako nizek način. Pri tem moram reči, da so io vedno počenjali eni in isti delavci iz pletilnice, s Sipošem in Smodišem na čelu, tako so nenehno dodatno zastrupljali kolektiv s tem, da se nikomur ne more zaupati. 7 o se je pokazalo posebej ob primeru, ko je pred kratkim prišlo do kasnitve plače (dopis iz Ljubljane Šipoš in Ismajlovič), ko so za vse obtožili mene. Ker se je stanje v tovarni slabšalo, grožnje vodstvu, zmerjanje, nedisciplina, sem na pobudo vodstva pletilnice imel razgovor s Šipošem, da se dogovorimo o umiritvi slučaja. Dogovorili smo se, da se po sindikalnih skupinah zberejo vprašanja, predlogi, problemi itd. in da bomo na osnovi teh in programa, ki že obstaja za izboljšanje produktivnosti u plet linici, lahko še bolj akcijsko delovali. Istočasno sem sklical sestanek vodstva tovarne s sindikalnimi poverjeniki (ŠipoŠ, Smodiš, Tušak), da bi se dogovorili, kako izboljšati stanje, saj- je odgovornost obojestranska. Da je potrebno umiriti duhove in da je potrebno nehali s podpihovanjem sovraštva. Uporabil sem tudi znani rek, da ni bilo tako stabilne države, tovarne ali družine, ki se ni s sovraštvom porušila do tal. Bil sem prepričan, da imamo »isti cilj«, vendar so me dogodki, ki so sledili demantirali. »Razprave« po sindikalnih skupinah so potekale tako, da so posamezni funkcionarji hodili in spraševali ljudi, kaj imajo proti vodstvu, s kom niso zadovoljni, itd. če na to ni bilo odziva, so bili komentarji, da se drži z vodstvom, ki ne zastopa interese delavcev. Pri tem je treba reči, da delavci sindikalne skupine uprave, priprave dela in komerciale, niso bili nič vprašani, saj so oni tako ali tako režijski delavci in so kot taki proti delavcem v proizvodnji (režija je pač sumljiva). Na zadnjo šejo IO sindikalne podružnice ni bil vabljen novi predstavnik te skupine, ker je bila verjetno bojazen, da bi se kaj zvedelo iz tajnih dogovorov, ki so sledili. Napovedan je bil sestanek sindikalne podružnice za Četrtek, 19. 11. 1992 ob 13.30, kljub temu, da smo proti koncu tedna imeli izvozne roke in skoraj celotno vodstvo v tem času obiskuje tečaj italijanščine. Med tem sem dobil tudi vprašanja za sejo, ki so bita anonimna m neurejena po sindikalnih skupinah. V razgovoru s predsednikom sem trdil, da glede na to, da že imamo program, je smiselno, da imamo razgovor po sindikalnih skupinah, vendar je on želel zbor NISSAN AVTOH1ŠA MURSKA SOBOTA d o o Mikloša Kuzmiča 19, 69000 Murska Sobota, tel. 069/21 444, 25 209, fax 069/25 317 ŽELI VSEM LJUBITELJEM DOBRIH AVTOMOBILOV ŠE POSEBEJ LASTNIKOM VOZIL ZNAMKE NISSAN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO, POLNO POSLOVNE SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA! Vse stranke^obveščamo, da sta prodajalna in servisna delavnica zaprti od 24.12.1992 Okrepčevalnica GOOL na igrišču NK MURE v Murski Soboti odprta vsak dan od 9. do 23. ure, tudi pozimi. • Vsak dan domače klobase! oz- miting, ker pač imajo takšen sklep. Dogovorili Smo se vsaj o tem. da podam pripombe na organiziranost, kjer bi Se od zgodovinskega razvoja organiziranosti prešlo na sedanje stanje Medlem je v kolektivu prišlo na dan. da so cilji sestanka drugačni in sicer, da se gre za obračunavanje Koren Majde, nekdanje vodje obrata pletilnice m njenih privržencev s sedanjim vodstvom podjetja. Ker so sindikalni vodje bili neposredno odgovorni' za njen odpust, je bilo jasno, na čigavi strani so bili. Dogovorjeno je bilo, da bi sestanek trajal od 13.30 do najdalj 15. ure. Kar ne bo obdelano na tej seji, se bo obravnavalo naknadno. Vsaj jaz sem mislil, da smo se tako dogovorili. Na sejo je prišel tudi gospod Šipoš Danilo. Sestanek se je začel tako, da je predsedujoči ves iz sebe najprej odgovoril na pripombo vodje sindikalne skupine uprave, priprave in komerciale, ki je kritizirala delo sindikata. V nadaljevanju smo čakali na to. da so komaj na mojo intervencijo odstranili vinjenega člana kolektiva, ki je takoj začel z žalitvami S seje ga niso odstranili ampak se je samo pomaknil bolj med ljudi. Poskušal sem podajati razvoj organiziranosti Beltinke od združitve z Rašico, s povdarkom na letu 1989 (referendum, ustanovitev enovite delovne organizacije) in istočasno prešel na sedanjo organiziranost. Cel čas izvajanja so bile s strani parih delavcev pletilnice (vedno istih) raznovrstne pripombe. Nato sem začel odgovarjati na vprašanja. Takoj je bilo še več raznovrstnih dodatnih vprašanj, zanikanj, neargumentiranih pripomb (O Benettonu, koncu socializma, o čem odgovarja vodja, o odsotnem vodju, o nakupu nekih videorekorderjev izpred let, itd.) S tem. da moram pripomniti, da je ta vinjena oseba s časom prišla zopet v prvo vrsto in izzivala s pripombami, da mu je zelo žal. kaj se to meni dogaja. Vodstvo sestanka t ver čas so bili skupaj Šipoš Benjamin, Smodiš Franc in Šipoš Danilo) na (o ni reagiralo. Pravo predstavo, kako je to izgledalo. si lahko nekdo ustvari samo tako, da se spomni filmov, ki so kazali procese v fašistični Nemčiji, Sovjetski zvezi ah pa ob francoski revoluciji, a tisti, ki je bil obsojen, je tudi brez argumentov bil kaznova. Lahko pa rečem, da je ves ostali del, delavke - posebej konfekcije, in ostali, bil korekten, kljub temu, da so imeli pripombe, so pa bile na višini kolektiva, kot ga poznam od prej O tem, kar sem podal ni bilo nobenih resnih diskusij, ne glasovanja, ampak je predsedujoči naredil zaključek, na osnovi pripomb nekaj nergačev. Vendar to ni bito tisto za kar je bil sestanek sklican. Tako je eden od delavcev (pletilec) vprašal, saj smo se menda pogovarjali o nezaupnici direktorju, o tem je tudi bila beseda na IO je komentiral predsedujoči Šipoš. Preden je prišlo do glasovanja sem se obrnil h kolektivu in dejal, da jim moram reči za kaj glasujejo!? »Glasujete za to, da bo Koren Majda zamenjala direktorja ali ne in ali bo sindikat ostalo vodstvo nekam brcnil. Predsedujoči je dal na glasovanje o nezaupnici direktorju, vendar se nihče temu ni odzval. Nato je nervozno zaključil sejo z besedami, če ste pa tako hoteli pa naj bo. Brez, da bi sploh vprašal, če se je kdo vzdržal ali bil proti. Višek vsega pa je bil zapisnik, ki ga je sam napisal (predsedujoči) in potvoril dogajanje na seji, kar je verjetno edinstven primer v novejšem času. To, da nekdo vodi tako sejo, da dovoljuje nekulturno obnašanje posameznikov, da ne daje stvari na glasovanje, da posluša samo nekatere, ostali so statisti, da sam napiše zapisnik, da potvori dejstva na najbolj nizek način in da to dela baje v interesu delavcev, je verjetno poseben presedan, ki se lahko zgodi v današnjih dneh. Kar se tiče naše tovarne v Beltincih in v sklepu celotne firme, do sedaj tovarna - Ni odpuščala delavcev - da smo vedno do sedaj dobili plačo, ki. pa je žal v višini nas trikotažerjev Slovenije - da smo dobro založeni z delom tako sedaj, tako vidimo tudi perspektivno, res na nekaterih delih bolj, drugje manj - da se tudi na reorganizaciji dela intenzivno, in da bomo v letu 1993 lahko naredili veliko na lem področju. Verjetno bi lahko še naštevali, kljub slabostim, menim, da nismo firma, katero bi bilo potrebno potopiti, kar je očitno intenca nekaterih Ta dopis je precej dolg, vendar še vedno prekratek, da bi se opisale stvari, ki kažejo na to, da stanje ni takšno, da bi zagotavljalo normalno delo v firmi Menim, da če obstaja vsaj minimalna želja, da se zagotovi temu 370 Članskemu kolektivu tista osnova, tj., da dobi Šanso, da maksimalno dela, v teh težkih časih, da ste odgovorni, da nekaj ukrenete tudi z vaše strani. Direktor tovarne Rašica Beltmka dipl. ing. Fe la Ismajlovič l.r. ZAGAVEC BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA po naJugodnolUh cenah? - vidooigtica. S kosov. 279 ATS TV-igre Nintendo Gamaš - videotakordBrji. glasbem centri, vok-meni - radiobudilKe - kompletni rač program COMMO-DORE - tepni računalniki, vseh vrši - ure za vsakogar že od 29 ATS parfumi (BOSS. CHANELI ..) Ptečtlo a tolar|l ali čeki alovenaklh bank! PARFUMERUA-ELEKTRONIKA ŽAGA VEC SAD RADKERSBURG. LANG- stran 20 vestnik, 17. decembra 1992 Gostišče GAJ v Murski Soboti vas vabi 18., 19. in 20. decembra na domače koline z bujto repo. VABLJENI! BREZPLA ČNI MAL! OGLASI 062/25-795 BELTINCI, Ravenska 27, tel.; 42151 ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 UGODNO pajkice 1.350 SIT Na podlagi 70. člena statuta ter 3. in 7. čtena kolektivne pogodbe Službe družbenega knjigovodstva Republike Slovenije podružnica Murska Sobota RAZPISUJE prosto delovno mesto - pomočnika direktorja podružnice Pogoji: - strokovna izobrazba VII. stopnje ekonomske ali družboslovne smen - pet let delovnih izkušenj - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev prejema kadrovska služba podružnice osem dni po objavi Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. VELIKA RAZPRODAJA POHIŠTVA IZ OPUŠČENEGA PROGRAMA LIP BLED SGP POM-GHAD. d.o.o., MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev. Kompleten seznam osnovnih sredstev z izklicnimi cenami je na sedežu podjetja v Murski Soboti, Štefana Kovača 10. in v skladišču na Bakovski 33, kjer so na ogled tudi osnovna sredstva za prodajo. Na seznamu za prodajo so naslednja večja osnovna sredstva: več gradbenih žerjavov in dvigal, nakladalnik, vibracijski valjar, kompresor, več različnih varilnih aparatov, stroji za rezanje in obdelavo betonskega železa in armaturnih mrež, prekladalni silosi za beton, stružnica, vodne črpalke, električni agregat, električne omarice - razdelilniki, zabojnik za smeti, garderobne omarice ter drugo. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10°'« Od izklicne cene. Kupec plača na prodajno ceno še prometni davek Kupec je dolžan poravnati kupnino v celoti najpozneje v 8 dneh po javni dražbi. Javna dražba bo v torek, 22. 12. 1992. ob 11. uri v skladišču na Bakovski 33 v Murski Soboti. Vestnik z vami v pričakovanju novega leta Božično-novoletni popust! Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o O'm H noiteto^ ir KLJUČAROVCI 19. 69242 Križevci pri Ljutomeru - SLO, tel, fax: 069/87-731 Trgovina KAVAŠ ODRANCI, Mladinska 10 tel.: 069/70032 Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih vam ponujamo po zelo ugodnih cenah UMETNA GNOJILA, KRMILA, KMETIJSKA MEHANIZACIJA • sejalnice za koruzo Becker • žitne sejalnice • balirkeza seno in slamo • prikolice Tehnostroj GRADBENI MATERIAL • opeka (modul) • strešniki Bramac • bobrovec • cement • apno... radensko ajdovo kašo proseno kašo toaletni papir mandarine riž Priporočamo se tudi s pestro ponudbo drugega blaga. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto! VRSTNE HIŠE v naselju Prekmurske brigade LENDAVA. KORISTNA POVRŠINA: 185,80 m* Informacije o prodaji po telefonu St.: (069) 75-898 SPLOSNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p.o. LENDAVA •BRAMAC- Bramac, d.o.o., Škocjan - vse za streho Strešna kritina vrhunske evropske kakovosti BOŽIČNO-NOVOLETNE UGODNOSTI Vse informacije v vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom ali po telefonu 068/22016, 068/76494, 0602/85074 33 SIT liter 250 SIT kg 110 SIT kg 70 SIT zavoj 1.000 SIT 10 kg 75 SIT kg POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE TRGOVINA LIP BLED V Murski Soboti, Cvetkova 1a telefon: 069/22 941,22 942 A ■i 1 ™ TV SLOVENIJA 1 7,00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -Šolski program - 12,00 Poročita -Svet se vrli - 13.30 Mikser M -Poročila - 14.05 Slika na sliko -Veliko pričakovanje, serijski film - DECEMBER PETEK 9.30 Telovadka, franc, nada^evnaka - 10.00 Lutkovna igrica - 10.20 Po sledeh napredka - 10.50 Življenje s sevanjem - IT20 Mostovi - 12.00 Poročila - 14.20 Zagrebška kulturna scena - 16.20 Gospodarska oddaja - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Tok tok - 1910 Risanka - 19,30 Dnevnik 2 - 20.00 Forum - 20.30 Uspeh, nemška nadaljevanka - 21.20 Oči kritike - 22.10 Dnevnik 2 - 22.45 Sova; Bagdad Cafe, amer, nanizanka; Majski cvetovi, angl, nanizanka; Balada o Cablu Heguu, ameriški fihn Drugi program 16 20 SP v biatlonu - 16.40 Sova - 18,00 Studio Maribor - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 16 črk. tv-igra - 20.30 Intervju — 21.20 Studio City - 2120 Videonoč HTV 1 10 05 12.05 14.00 14 50 16.00 Poročila - 16 05 Nemščina - 1635 Beverly Hills - 17,30 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Poročila - 18.05 Alpe-Dcnava-Jadran - 1835 Sama Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20,03 39 stopnic, britanski film - 22.35 Dnevnik 2 - 23.00 Slika na sliko - 23 50 Poročila TV AVSTRIJA 1 DECEMBER SOBOTA TV SLOVENIJA 1 8 00 Radovedni Taček -8.15 Lonček, kuhaj! -9.15 Klub Klobuk - 11.10 Zgodbe iz školjke - 12,00 Poročila - 13.25 Intervju - 14,15 Tednik - 15 05 Tarzan v New ¥orku. amer, film (ib) - 16.25 Marijana, risanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Clive James v Dallasu - 18 00 Zemeljski plin - energent sedanjosti ■ 18.15 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 18 40 Risanka - 19 15 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Utrip - 20.30 Show Rudija Ca* rella - 22.05 Dnevnik 3 - 22 30 zadnji beg. angl, nadaljevanka - 23 30 sova: Popolna tujca, amer nanizanka: Majski cvetovi* angl nanizanka; Umor v laguni, ameriški film Drugi program 9.50 Veleslalom (m), prenos iz Kranjske Gore, 1. tek - 12.55 Veleslalom, 2. tek - 1430 Tok tok - 16.20 Sova - 17.45 Poglej in zadeni - 1830 Videomeb - 19.00 Cirkuški festival - 1930 Dnevnik ORF - 20.00 Dodatki s koncertov - 20.20 Svetlo leto, francoski film - 2150 Moški, ženske - 2.50 SP v biatlonu 9.00 Čas v sliki - 9,05 Inšpektor Hooper-man - 930 Avstrija v sliki - 10,00 Ruščina - 10.30 Modri zvezki, film - 12.05 Po .Stranskih poteh skozi Švico - 12.15 Notranjepolitični magazin - 13-00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Tekmeci na dirkališču - 14,45 Mojstri jutrišnjega dne - 15.00 Jaz in ti - 15.05 Rdeči čeveljčki - 15.50 Kralj Narnije - 17.00 Mini Čas v sliki ~ 17.16 Spored po Željah - 17.35 Štajerska prinaša luč v temo - 18 00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Blagoslovljena dvojica - 19.30 Čas v sliki - 20-00 Šport - 20.15 Stari - 21.25 Pogledi s strani - 21.35 Neprijetna ženska - 23.05 Čas v sliki - 23-10 Večerni šport - 23.30 Trije na begu - 1.20 Manix -2.10 Tisoč-mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 835 Čez dan, informativni program - 9.00 Wilhelm Tell, francoska serija - 9.50 Loto - 10 00 Dallas. 104, del ameriške serije - 10.50 Igra - 11 05 Sotrpini - 1120 Prirodno zdravilstvo - 12.80 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Podjetniška šola; Začni z malim - 17.45 Svet denarja - 18.00 Okno - 18.55 Vprašanja kristjanov - 19.00 Zabavna glasba s top!isto - 19.25 Igra - 19.40 Večerna pravljica - 20 00 Dnevnik, telešport - 20.40 Dallas, ponovitev - 21,40 Panorama, svetovna politika - 22.45 Razgovor s pisateljem Gy. KonrA-dom - 23.30 Spomin na Richarda, angleški film - 1.10 Dnevnik BBC-ja RTL 6.00 Dobro jutro- Nemčija - 8-50 Ponovitev različnih nadaljevank = 11.00 Viva - 11-30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 1230 Mladi in strastni - 13,20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieidova zgodba 15.00 Modra kri - 17.00 Kdo je tokaj šef? - 17.30 Grozljivo prijetna družina - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19,45 Dobri Časi, slabi časi - 20.15 Narodnozabavna glasba - 21.45 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 23.15 Gottschalk - 24.00 Emanu- I e!a. erotični film - 1.40 Tulli Frutti. HTV 1 9.00 Dobro jutro - 1030 Oddaja za mlade - 1130 Hrvaške zgodbe in novele - 12.00 Poročila - 12.05 Moč in slava - 1235 Halo, halo - 13.15 Slika na sliko - 14,00 Poročila - 14.05 Pozdravi iz domovine - 15-15 Beverly Hi11s - 16.00 Poročila - 16 10 Narodni običaji - 16-40 Šaljivi hišni video - 17 05 Blufonci. risana serija - 17.30 Televizija o televiziji - 18.00 Poročila - 18.05 TV- razstava - 18-20 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20.20 Policist. francoski film - 22 35 Dnevnik 2 - 23.00 Slika na sliko - 23,50 Poročila TV AVSTRIJA 1 9,00 Čaš v sliki - 9,05 Inšpektor Hooper-man - 9*30 Luč v temi -11.00 Denar ni pomemben, komedija - 12,20 Božične risanke - 12.30 Halo, Avstrija - 13 00 Čas v sliki - 13,10 Mi - 1335 Zenske so pač boljši diplomati, komedija — 15-00 Otroški spored - 17 00 Mini Čas v sliki - 17.10 Moja knjiga o džungli - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Magazi n AI pe-Don a va-J adran - 1830 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20,15 Kdcr-reče A - 22.00 Ziata dekleta - 22.25 Detektiv Canon, film - 23,55 Čas v sliki - 0,00 Napad na Queen Mary. film TV MADŽARSKA 6.10 Dobro jutro. Madžarska, vmes Vaška TV z vaškim do ki or jem - 8,05 Verski program za reformatorsko mladino - 8.15 Za otroke in ne le zanje - 12.00 TV-magister, izobraževalni program - 13,30 Panorama, pon - 1430 Popevke McDo-nalds in MAtyds Bakai - 16 00 Komunikacije sveta* 7. del - 15.30 Paravan - 16,00 Od Passauja do Dunaja, avstrijski film - 16.45 Varietejska kamera - 17.50 Umetna obrt v modi - 18.15 Barometer, politični šov - 19.20 Zaklad temphrjev-mladinska serija - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Konec tedna s Kate (We-ekend vvith Kate), avstralski film - 22.20 Zvezdniki, spored Bele Ernyeija - 23.10 Ai no corrida* francosko-japonski za odrasle (podnapisi) 0 50 Dnevnik RTL 6.00 Dobro julro, Nemčija - 9.00 Najstniki Bever]y Hilla - 10.00 Družina za milijon dolarjev - 12.30 Michel Vaillant - 13.00 Fuil House 13,30 Princ iz Bel-Aira - 14.00 Ultraman - 14.25 Policijsko poročilo - 14,55 Knigh Rider - 15.50 Ekipa A - 16-50 21- Jump Street - 17.45 Cena je vroča - 18.15 Družinski dvoboj - 18.45 Poročila - 19.15 Beverlv Hill, 90210 - 20.15 Gledališka predstava - 22.00 Heroj, akcijski film - 2330 Prenos boksarskega dvoboja za evropsko prvem stvo v težki kategoriji - 0.45 Tisto, kar zamolčijo Šolska dekleta DECEMBER NEDELJA TV SLOVENIJA 1 9,00 Živ žav - 1035 Naša pesem - 11,05 Sprehodi po stari Ljubljani - 11 30 Obzorja duha - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 1235 Videomeh - 13.05 Begunci - 1535 Življenje Klima Samgina - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Gospa Lambert se spominja ljubezni, ameriški film - 19.20 Slovenski loto - 19 30 Dnevnik 2 - 20.O0 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo - 2135 O praznikih: Novo leto - 21 -50 Življenjske preizkušnje - 22-40 Dnevnik 3 - 23.25 Sova: Družina Adams, amer nanizanka: Majski cvetovi, angl, nanizanka Dragi program 12 25 Športna nedelja - 16.20 Saga o Transalpmi - 1735 Decembrski običaji - 18,00 Sova - 19.30 Dnevnik - 20_0Q Videogodba - 2035 Resnica osvobaja, še-vedska oddaja - 2135 Leninov vlak, nadaljevanka - 22.20 Mali koncert - 22.20 Športni pregled HTV 1 8,30 Poročila - 8.45 Slika na sliko - 9,30 Huckleberrn Finn in prijatelji - 10.00 Poročila - 10.05 Hišni ljubljenci - 1030 Nedeljski živec - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13.30 Borba, britanski film za otroke - 15 25 Opera Box - 15.55 Poročila - 16,00 Družinski zabavnik - 1730 Najmanjši kino na svetu, britanski film - 18.45 Risanke - 1930 Dnevnik 1 - 20.05 Michelangelova pomlad - 21.00 Sedma noč - 22.40 Dnevnik 2 - 23,05 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9.05 Knjige meseca -9.20 Komponist Getd Kuhr - 9.45 Bobov polom, komedija - 11.00 Tiskovna konferenca - 12 00 Tednik - 12*30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Otok na koncu sveta - 13.40 Božična zgodba, film - 15,20 Božične risanke - 1530 Otroški spored - 15.55 Pregled tedenskega sporeda - 16.15 Katja in duhovi - 17.00 Mini Čas v sliki - 17,10 Koncert Michaela Jacksona v Bukarešti - 18.00 Čas v sliki - 18 05 X-Large - 18.30 Blagoslovljena dvojica - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa - 21,05 Diamantno vlakno - 21.45 Ljubite klasiko? - 22-25 Židovska verska oddaja - 22,30 Julij Cezar, film TV MADŽARSKA 6.40 Vaška TV - 7.25 Za otroke - 7,50 Biblijsko sporočilo - 8 05 Kava s smetano, jutranje kramljanje -8,30 Nedeljski magazin z nedeljsko kuhinjo - 11 00 Pred prazniki - 11,15 Glasbeni butik - 12,15 Oz, čudež čudežev - 13,20 Tele video 92 - 13 30 Muzikalne duše - 14.05 Hallstadt-ska balada, film IstvAna Szotsa - 15,05 Burda, tekmovanje v šivanju - 15.35 Gad, prirodoslovni film - 16.00 Potovalni kviz - 16 .40 Re form a tski vers ki program - 17 00 Disney: Racman. Zorro, Poslednji vitez, Gumijasti medvedki - 18 45 Slikar Peter Korniss - 1930 Teden, dnevnik, telešport - 20.40 Ptiček, ameriški film za odrasle - 22.50 Praznik Bonanza Bonzai - 23.50 Kramljanje RTL 6.00 Različne mladinske oddaje - 10.00 Mož iz Atlantide - 11 00 Nebeški pst z Bo-ragore - 12.00 Zvezde narodnozabavne glasbe - 12 30 Tropska vročina 1330 Otroška hit parada 16.00 Ekipa A - 17.00 Velikan s svojimi zunajzemeljskimi pritlikavci, komedija - 18 45 Poročila - 19.10 Dan* kot noben drug - 20.15 Sanjska poroka -21.55 Spieglov tv-maga-zin - 22.40 Prime Time - 23,00 Ljubezenske urice - 0,40 Kanal 4 - 0.55 Grozljivo prijetna družina - 1.20 Kdo je tu šef? - 1.50 Ekipa A - 2.45 Hans Meiser -3.45 . Dobri, slabi časi. DECEMBER PONEDELJEK TV SLOVENIJA 1 r IDECEMBER SREDA RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94.6 MHz [dopoldne tudi SV 648 kHz S a TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.20 Lutkovna igrica - 10,10 Uspeh, nemška nadaljevanka - 10.55 Mernik. Forum, Utrip - 12.00 Poročila - 15-50 Slovenski magazin - 16,20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Otroški program - 18.10 Obzorja duha - 18,45 Moja knjiga o džungli - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Svet na zaslonu - 21.20 Dom Bernarde Albe, angl, drama - 23,00 Dnevnik 3 - 2335 Sova: Korak za korakom. amer, nanizanka: Majski cvetovi, angl, nanizanka; Znaki zodiaka, nemška nanizanka Drugi program 15.05 SP v biatlonu - 15 25 Oči kritike - 16.15 Sova - 1730 Športni pregled — 18 00 Studio Ljubljana - 19 00 Video-špon - 1930 Dnevnik RAI - 20.00 štiri v vrsto, tv-igra - 20.30 Gospodarska od* daj a - 21.00 Sedma steza, Športna oddaja - 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.10 Luna v jarku, francoski film 9 15 Zgodbe iz Školjke - 10.05 Šolski program- 11.20 Sedma steza - 11.40 Zemeljski plin - 12.00 Poročila - 14.05 Zgodovina Slovencev - 14.45 Luna v jarku, francoski film - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Lonček. kuhaj! - 17.25 Risanke - 18-40 Mostovi - 1930 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.40 Sestre, amer, nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.15 Sova: Fina gospa, angl, nanizanka; Želite, milord?. angl. nanizanka Drugi program 15 00 Svet na zaslonu - 15.40 Sova - 17.20 svet poroča - 18,00 Studio Koper - 19.00 Orion - 1930 Dnevnik ORF - 20.00 Štiri v vrsto, tv-igra - 2030 Portret princese Fergie - 2130 Omizje (kultura) - 23.30 Svet poroča HTV 1 HTV 1 7,00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10 05 Šolski program - 12.00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Zlata leta, serijski film - 1600 Poročila - 16.05 Učimo se c Hrvaški - 16.35 Huckleberry Finn in prijatelji - 17.30 Hrvaška država in ljudje - iS.CKh Poročila - 18.05 Besede, besede - 1835 Sama Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20.05 Hrvaška v svetu - 20-55 Morocco, ameriški film - 2235 Dnevnik 2 - 23 00 Slika na sliko - 23.50 Poročila 7.00 Dobro jutro - 10.0(1 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Majhen svet - 12,00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 14,00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Veliko pričakovanje, serijski film - 16.00 Poročila - 1635 Mal a vi zija - 17.30 Hrvaška država in Ljudje - 18.00 Poročila - 18.05 Po vojni - 1835 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik l - 20 05 Življenje Jeana Paula Sartrefa - 21.00 V velikem planu - 22.35 Dnevnik 2 - 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Inšpektor Hooper-man - 930 Iz parlamenta - 10.30 SouL man. film - 12.10Po Aljaski - 12 15 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13,10 Sporna vprašanja - 13,35 Sinha Moča - 14.00 Tekmeci na dirkališču - 15.00 Otroški spored - 15.50 Kralj iz Narnije - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 1730 Luč v temi iz Preda Iberskega - 18 00 Evropa dvanajsterice: Danska - 1830 Blagoslovljena dvojica - 19,30 Čas v sliki - 20,00 bport - 20.15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Dva super-tipa v Miamiju - 22.50 Lov v oblakih, akcijski film - 0.25 Čas v sliki - 0,30 Maniji - 1.20 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9.05 Inšpektor Hooper man - 9,3(1 Klub za starejše - 10.15 Pan-optikum - 10,30 Strasti Diana Fosseya, film - 1235 Napačni admiral - 12.50 K ra Ijestvo narave - 13 00 Čas v sliki - 1335 Si n ha Moča - 14,00 Tekmeci na dirkališču - 14,45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 17,30 Luč v temi s Ko-loškega - 18 00 Evropa dvanajsterice: Irska - 18.30 Blagoslovljena dvojica - 1930 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20,15 Univer-zum: Naš planet zemlja - 21.07 Pogledi s strani - 21 20 Rio Ve rde. pustolovski film - 22,50 Živčna žaga, kriminalna komedija - 0.30 Čas v sliki - 035 Manik - 1,25 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 10,10 Otroški program - 11.00 Sestre* amer, nad- - 12-00 Poročila - 14-50 Omizje - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Klub Klobuk - 19 30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 2035 Film tedna: Vražja punca, sodobni nemški film - 22.10 dnevnik 3 - 22.45 Sova: Radio FM* amer, naniz.; Majski cvetovi, angl, nanizanka Drugi program 15,55 Osmi dan - 16,45 Sova - 18 00 Studio Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda - 22.15 Slovenski komorni zbor HTV 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 1130 Mariana, risana serija - 12,00 Poročila - 12,05 Svet se vrti - 14 00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Veliko pričakovanj e * serijski film - 16 00 Poročila - 1635 Mal avizi j a - 1730 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Poročila - 18,05 Vojni dnevnik - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20.05 Vijoličasti avtobus, britanski film - 21.40 V obnovi Hrvaške - 2235 Dnevnik 2-23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Inšpektor Hooper-man - 930 Svel računalništva - 10 00 Angleščina = 10.30 Romantična komedija, film - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki — 13,35 Sinha Moča - 14.00 Tekmeci na dirkališču - 14.45 Družina Meier- 15 00 Otroški spored - 15-50 Kralj iz Narnije - 17.00 Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 17.35 Luč v temi iz Solnograškega - 18.00 Evropska dvanajse-rica: Nizozemska - 18,30 Blagoslovljena dvojica - 1930 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20.15 Coiumbo: Smrtonosni jackpot. kriminalka - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Aljaska - 22.45 Romantična komedija - 0.25 Čas v sliki - 0.30 Manix TV MADŽARSKA 10.25 Otroški program - 12.00 Poročila - 14,50 Športna sreda* ponovitev - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Živ žav - 18.35 Že veste. . - 1930 Dnevnik 2 - 20 05 Slovenski božič - 20.35 Božič v Evropi - 21.45 Dnevnik 3-22.20 Zlatama, ameriški film - 23,55 Velesovo: Polnočnica, prenos Drugi program 16.45 Sova - 18,00 Studio Koper - 19,00 Videolestvica - 19.30 Dnevnik TV Koper -20.00 Štiri v vrsto, tv-igra -20.30 Zelena ura - 21.30 Tednik - 22,20 Sova: Dragi John. amer, nanizanka; Majski cvetovi, anl nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10,05 Mali božični koncert - 10-44) Za hrvaške otroke - 12 00 Poročila - 12,05 Svet se vrti - 14.00 Poročila - 14.05 Božič - 15,15 Jezus iz Nazareta - 16 00 Poročila - 16.05 Za hrvaške otroke - 16.45 Sneguljčici n božič, risani film - 17.30 Sezamova ulica.. otroška serija - 18.00 Poročila - 18 05 Nobelove nagrade 92 - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik 1 - 20-20 Božične pesmi iz zagrebških cerkva - 20.40 Srečen Božič - 21,25 Božič v Evropi - 2230 Dnevnik 2 - 22.50 Josipa Lisac in KUD 1. G. Kovačič - 23.50 Prenos polnočnice iz zagrebške katedrale - 135 Poročila brez okvirja - 22 35 Dnevnik 2- 23.00 Slika na sliko -23,50 Poročila PETEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,15 Začenjamo nov dan. , 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8 00 Poročila -8,10 Dopoldne na M V, - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Borzni utrip - 9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10 00 Poročila - 10.30 Prireditve - 11.30 To bi moral biti kabaret - 12-00 Poročila (BBC) - 1230 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 1630 Poročila - 17 00 Prireditve - 17.30 Alternativno - 18 00 21 232 - 1830 Poročila (BBC) - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija SOBOTA - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -7.15 Začenjamo nov dan .. - 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 40 Tržnica - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Ponudba v trgovinah = 9,00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami. - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila (BBC) - 12,30 Novica dneva - 13,00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16-25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17,d0 Prireditve - 17.30 Mali oglasi - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija CD O CD 3 to M TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Očarljiva dediščina, pravljični film - 10,25 Robin Hood. risani film - 13,00 Čas v sliki - 1340 Luč v temi - 13.30 Cirkus - 14,00 Ena. dve, tri - 14.45 Sankaški pes* otroški film - 15,05 Sveta noč - 16.05 Kralj iz Narnije - 16.30 Wollobyevi volkovi, film - 18.00 Evange-hstična božja služba - 19.00 Sanjski svet lutk - 19,30 Čas v sliki - 1955 Luč v temi - 20.15 Kraljevi diamanti, pravljični film - 2135 Oh, smreka, film - 22.50 Božič v St. Geroldu - 0.00 Prenos polnočnice iz Mariazella 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin -8.05 Financial Times, poslovne novice - 835 Čez dan, informativni1 program - 9.00 Disney: Racman, Zorro, Poslednji vitez, Gumijasti medvedki, pon. - 10.45 Igra - 12,00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo* pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 119. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svei denarja - 18.00 Koledar 1992, magazin - 18-45 Katoliška kronika - 18.55 Čez dan - 19.15 Igra - 1935 O veri za otroke - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Tosca, v času in na kraju izvirnega dogajanja -22.50 Kronika, 2. madžarska armada na Donu, dokumentarna serija - 24.00 Dnevnik BBC-ja 5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 835 Čez dan* informativni program, vmes nadaljevanki Dekle iz prihodnosti in Wi)helm Tell - 10.00 Friderikusov nepoli* tični talkšov - 11-20 Igra - 12.00 Poročila -17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Šoia za podjetnike, 20. zadnji del - 17,40 Kupil bom to Žensko, 120, del metliške serije - 18,05 Svet denarja - 18.15 Hanuka, prižiganje sveč, posnetek - 19.00 Čez dan - 19.30 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Dinastija Strauss, avstrijska serija - 21.45 Zgodovina z malo kamero* film Črne skrinje - 22.45 Improvizija. Trio Stendhal - 2315 Kraj dejanja* nemška kriminalka - 0,50 Dnevnik BBC-ja 5 40 Dobro jutro* Madžarska, magazin - 8,30 Čez dan, informativni program, vmes nadaljevanki Dekle iz prihodnosti in Wilhelm Tell - 10,00 Miami Vice, ameriška kriminalka =11.00 Igra - 12.00 Poro čila - 16,05 Igra Barkochba - 16.45 Videospoti - 17,00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, 121. del mehiške serije - 17,40 Svet denarja - 17.50 Očetje m sinovi - 18.20 Mladinski magazin - 18.35 Za boljši jezik - 18.45 Čez dan - 19.05 Aktualno - 1935 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20 40 Friderikusov garantirano nepolitični lalkšov - 2210 Central Express, mednarodna televizijska serija - 22.55 Noč čudežev* francoski film - 1.10 Dnevnik BBC-j a TV MADŽARSKA RTL RTL RTL 6 10 Dobro jutro* Madžarska, magazin -8.05 Matineja pravljičnih filmov - 11.00 Pred prazniki - 11.20 Šport ’92, L del - 12,30 Dediči, gala koncert - 14.00 Tekmovanje koreografov, gala - 1430 Božična pošta - 15 00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 15.10 Gledališki dogodki '92 - 16.00 Aliče v deželi Čudežev. Disneyjev film - 17,50 Božična pošta - 18 00 Prižiganje sveč - 19.00 Za otroke - 19.20 Halleluja, praznični mozaik - 20.00 Sosedje, 148. poglavje TV romana - 20,30 Pozdrav angelov - 20.45 Pojoče filmske kocke - Annie, ameriški film - 22.50 Podobe iz Svete dežele - 23.10 Literarni progiam - 23.55 Polnočnica, prenos iz katedrale v Vdcu, 6 00 Poročila -7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Različne mladinske nadaljevanke - 11.30 Družinski dvoboj - 12,00 Moj oče je vesoljec - 1230 Mladi in strastni 13 20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15,00 Modra kri - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tu šef? - Grozljivo prijetna družina - 18.00 Enajst 99- 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Spomenik za večnost, kriminalka - 2330 Deset pred enajsto - 0.00 Peke! strahu, pustolovski film - 1.25 Grozljivo prijetna družina - 1.50 Kdo je tu šef? - 2.20 Tropska vročina. 6 00 Poročila - 7,00 Dobro julro. Nemčija -9.00 Poročila - 9.10 Mož iz Atlantide - 10.00 Bogat in lep - 1030 Cena je vroča -11.00 Tvegano - 1130 Družinski dvoboj - 12 00 Moj oče je vesoljec - 12 30 Kdo lahko, la lahko - 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieidova zgodba - 15,00 Mo-dra kri - 16,00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tu šef? - 1730 Grozljivo prijetna družina - 18.00 Enajst 99 - 18-45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi Časi - 20.15 Nepojasnjene skrivnosti - 21.15 Pomiri!veni šov - 22.15 Eksplozivno - 23 45 Monster Truck, pustolovski film - 1.25 Grozljivo prijetna družina - 1.50 Kdo je tu Šef? 6,00 Poročila -7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9 00 Poročila - 910 Mož iz Atlantide - 10.00 Bogat in lep - 1030 Cena je vroča -11.00 Tvegano - 12.00 Moj oče je vesoljec - 1230 Kdo lahko, ta lahko - 13-20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Modra kri - 16-00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tu Šef? - 1730 Grozljivo prijema družina - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi Časi -20.15 Ura smrti, film - 22.00 Sternov TV-magazin - 23.00 Dirk Bach šov - 23,30 Kiliing Cop. srhljivka - 1.05 Grozljivo prijetna družina - 135 Kot bumerang, srhljivka - 3.15 Hans Meiser. RTL 6.00 Različne mladinske nadaljevanke - 8 55 Najstniki z Beverly Hilla - 11.15 Jenny m božiček - 13 00 Ultraman - 13.25 Disneyeva filmska parada - 15.30 Otrok v stiski - 16,25 Čakamo na božička - 17 20 Krik črnih volkov* pustolovski film - 18.45 Poročila - 19.00 Benny Hill - 19,25 Grozljivo prijetna družina - 19.50 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Smri na safariju, kriminalka - 22.00 Morilski krokodil, srhljivka - 23.20 V newyorški vročici, film - 0,45 Pošast iz Londona, kriminalka - 2.10 Morilski krokodil, ponovitev, NEDELJA - 8.00 Začenjamo nov dan... - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9-10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12 15 Nedeljsko posino premišljevanje - 12,30 Minute za kmeiovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.00 Panonski odmevi = 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PONEDELJEK-5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7,15 Začenjamo nov dan - - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Porabsko zvočno pismo - 9,15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Spon - 12,00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija - 16.IX) Popoldne na M V - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Evropa v enem tednu - 17.30 Šport - 18 00 S kranščakom. cekron pa z ma-relof- lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7-45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - kos: oziroma gost dneva* mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10,00 poročila)... - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13.00 Šlkovo - 16.00 Popoldne naMV-16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 1^.00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija SREDA — 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Zagrebško zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.15 Mali oglasi - 9,00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 1230 Novica dneva - 13 00 Slovo - 1600 Popoldne na M V - 16,25 Obveslila - 16,30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18 30 Poročila (BBC) - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kost oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila). . - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo (- 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 1630 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija rt rt N cn rt oo O rt rt 3 CD M stran 22 vestnik, 17. decembra 1992 Že M teta smo z vami! TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS POCENITEV: MURSKA SOBOTA Clril-Metodova ul. 50 Tei.: 32501 Za praznične dni smo obogatili zalogo oblačil. Prodajamo tudi večje številke. MURSKA SOBOTA Slomškova 55, tel.: 32502 Praznike preživite v naših oblačilih. Izbira je velika! Nakup pri nas se vam bo obrestoval! TRITON 3000, trikanalni AGC, računalniško programiran po vašem avaiogramu . VELIK BOŽIČNI POPUST V DECEMBRU! SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 Telefon: 21 703 PRODAJALCEM ŽIVINE SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE F> IN JIM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 1993. »Pušenjak«, d.o.o., Podjetje za odkup živine, Cezanjevci 17 a, tel.: 80 114. motorna vozila t L TEMENI Inf. ob sredah: tel. (062) 513 698 od 19. do 20. ure PROIZVODNJA, TRGOVIN A. VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, UPRAVA MURSKA SOBOTA, Lendavska 29b (bivša Platana), tel. 32500 Odprto ob delavnikih od 7 do 16.30 ure Vesel božič in srečno novo leto! Društvo SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJA podr. Murska Sobota vabi v svojo družbo vse nevezane in osamljene. Spoznavna družabna srečanja so: vsako 1. in 3 soboto v mesecu ob 20. uri v hotelu Zvezda v Murski Soboti. Informacije po tel št. (069) 24-323. Zbiramo prijave za silvestrovanje. Vabljeni! RENAULT 9 EKKLUSIVE. letnik 1988/10. 51000 km registiran do 10 1993. prodam Tel 21 316 ali 22 892 - m596 ŠKODO FAVORIT 136 L. letnik 1990. prodam Han. Lendavska 25. M Sobota, ogled po 15 uri. - m603 KOMBINIRANI OSEBNI AVTO JUGO SKALA POLY rdeče barve star 4 leta, ugodno prodam Tei ; 45 278. po 18. uri - m-pp VW 1200, letnik 1974 prodam. Tel. 65 025 ah Ivanuša. Turjanski Vrh 4. - m525 OLTCIT, karamboliran. star 1 leto, za rezervne dele prodam. Ogled po 15 uri. Milan Gomboc. Murska ulica 55. Krog. - m424 NISSAN PRIMERA 1.6 star 1.5 leta, naprodaj Gaberje 19. Lendava. -m571 GOLF J. letnik 1980. ugodno prodam Silvester Gomboc. Križevci 137 a v Prekmurju - m578 HONDO CB 750 F prodam. Stanko Horvat. Nuskova 11 p RogaSovci v soboto in nedeljo - m565 GOLF CLD rdeče barve, letnik 1991. 19000 km. dodatno opremljen, prodam za 19.800 DEM Tel 61 069 - Branko dopoldne, ab Turnišče. Pod logom 22. popoldan. m576 FIAT 126 P, letnik 1989. registriran do novembra 1993 dobro ohranjen prodam Nada Tompa. Ormoška 39 Ljutomer, tel.- 81 079. - m3426 OPLA ALI JETTO, stara do 2 leti, kupim. Fras Legane 24. - m3423 KOMBI MERCEDES MB 10 Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta dedka in pradedka Franca Antolina iz Kramarovec se zahvaljujemo vsem sosedom, sosrodnikom, prijateljem 1« znancem za tolažbo in pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, za darovano prelepo cvetje, za darove v dobre namene Hvala tudi kirurškemu in ušesnemu oddelku bolnice v Murski Soboti ter onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, ki so mu v dnevih njegove neozdravljive bolezni kakorkoli pomagali. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sinova Franc in Vlado, hčerka Vera, vnukinja Suzana z družinami ter ostali vnuki in pravnuka vestnik, 17. decembra 1992 stran 23 Duša pravičnega je v božji roki in trpljenje ga ne zadene. V SPOMIN 24. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi oče. de dek, pradedek m tast Štefan Hozjan iz Odranec 6. januarja minevajo tri žalostna leta, kar nas je zapustil dragi mož. oče m dedek Martin Hozjan iz Odranec Združeni smo z vama v molitvi Vsi vajini ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča Julijana Kikec roj. Horvat od Sv. Jurija trenutkih bolečine se najgloblje zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence, cvetje in sv. maše. Hvala dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkc in govornikoma za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala kolektivu ZD M. Sobota in AP M. Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Oh, kako boli, ko drago mamo izgubiš. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V življenju polno bolečin si prestala, v domačem grobu zdaj boš mirno spala. ZAHVALA V 87. letu starosti nas jc zapustila draga mama, babica in prababica Ana Žižek roj. Gorenčič iz Jžakovec 99 Jskreno se zahvlajujemo vsem sorodnikom, prijateljem 'n znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna hvala internemu oddelku 2. nadstropja Bolnišnice M. Sobota, župnijskemu uradu v Beltincih za obred in mašo, govornici za poslovilne besede ob slovesu, pevskemu zboru iz liakovec in Krajevni skupnosti Ižakovci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ni več trpljenja, ni več srkbi, a v naših srcih Živel boš do konca dni. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče. dedek in tast Franc Kreft iz Kroga $b boleči m nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem Rudnikom. sosedom in znancem, ki ste ga pospremdi na Njegovi zadnji poti. Hvala g kaplanu za lep pogrebni obrca, ^cem za odpete žalostmke m govornici za poslovilne besene Osebna hvala tudi dr, Štefanu Horvatu ml. za požrtVO'*1*11’ ^lo med njegovo boleznijo. Hvala tudi sodelavcem Murr. io. i J- oblačila, 223, brigada, in obrat Perilo. 112 brigada za vence in izrečeno sožalje Vsem še enkrat pu r..-hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli rudi V SPOMIN Ze leto dni te zemlja krije, v grobu mirno spiš, a med nami še živiš. Franc Berden iz Lendavskih Goric Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Sf ci? tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa Žalost srce trga, solza lije iz Oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN Žalosten je spomin na 28 december 1991. ko so se končale naše skupne poti, dragi mož oče dedek in brat Štefan Lopert iz Bogojine Minilo je Jelo, a neizprosna žalost. bolečina, praznina in misel nate so ostale v naših srcih. Nikoli ne boš pozabljen saj Živiš v spominu dragih Hvala vsem, ki obiščete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate, sveče. Žalujoči ki smo ga imeli radi Oh, boli v ko ljubo mamo izgubiš' Skrb, de to in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. zahvala V 62 letu starosti nas je zapustila draga Žena, mama in stara mama Marija Žalig roj. Sobočan s Hotize 190 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, boi rini, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke in za svete maše ter izrazi ti pisna sožalja. Posebna hvala zdravsivenim delavcem kirurškega oddelka v Murski Soboti, Kliničnega centra v Ljubljani ter zdravstvenega doma v Črenšovcih Hvala tudi g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosti n ke in predstavniku krajevne skupnosti za poslovilne besede Žalujoči: mož Jožef, sinovi Stanko, Janez, Jože in CiHI z družicami ter brata Malija in Stefan i družinama Ljubezen, zvestoba, /rud m trpljenje, skrb zn nat, oče, to bilo je tvoje življenje. Ljubil si nas, dom, vse naše ljudi, ne bomo pozabili, kako dober si bil. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 16 december, odkar se je ustavilo plemenito srce ljubemu možu, očetu, sinu, bratu in zetu Milanu Banfiju iz Puževec Hudo i™ je. ker smo te izgubili, huda praznina je ostala med nami. Vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče - prisrčna hvala! Z bolečino v srcu ivoji nqdražji 29. novembra 1992 nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Marija Glavač iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvlajujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju iz Beltinec, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji, ki smo te imeli radi 20. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast in dedi Bogo Jagodič Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas ZAHVALA V 41. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož. oče. sin in brat Jože Gider delavec Bodočnosti v Mariboru doma iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Režonji za pogrebni obred ter predstavnikom podjetja Bodočnost za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, ujca in svaka Martina Ritlopa iz Dolnje Bistrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku Romanu za besede slovesa in pevcem za odpete žatostinke. Žalujoči vsi njegovi Že leto dni le zemlja krije, i' grobu mimo spiš, a med nami še živiš. V SPOMIN Ib. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je v tujini tragično zapustit naš dragi mož, oče, sin. zet, svak in boter Jožef Kozel iz Večeslavec 58 Hvala vsem, ki se ga še spominjate ter s cvetjem in svečkami počastite spomin nanj. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga mama, babica in prababica Antonija Poklič roj. Fotjantč od Grada Iskreno se zahvlajujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za njihovo pomoč, znancem in vsem, ki ste pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, v težkih trenutkih z nami sočustvovali ternam ustno ati pisno izrekli sožalje, Hvala g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke kolektivu hotela Diana in Družbene prehrane ter osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Grad. 29. novembra 1992 Žalujoči vsi njeni Velika Vestnikova nagradna igra Nissan sunny je resničnost Soboška vlada skrbi za hitrejši razvoj N Soboti Lendavski pereči Da kri res ni zemlja, se je pokazalo v zadnji rubriki Krt ni zemlja. Ko je dežurni novinar Prezidija pisal poročilo o akciji »Kleklinovih« dečkov, mu je ob misli na prikupne otroške vzgojiteljice kri zbezljala in je napisal tudi stvari, ki se v imenu dobrega okusa in zvestobe zemlji raje zamolčujejo. Po protestu šolske organizdje s sedežem k Murski Soboti (protest je prinesla gospa Jana Kolarič), ki je bila ie pod prejšnjim sistemom odgovorna za čistost vere. je Prezidij zadevo proučil. Ugotovil je, da je vzburjeni novinar pretiraval, saj je za poročilo »Kleklinovih* dečkov zahteval tudi dokaze. Poslan je bil na zdravljenje, po vrnitvi pa ga čaka suspenz (pisal bo samo še nočni spored televizijske mreže). Nauk nauk te zgodbe o nesrečnem novinarju je enak kot v zgodbi o belem zajčku, ki je bil cel bel, samo vrh levega ušesa je imel trikotnik črnih (zajčjih) dlak. Ker ga je to zelo । motilo, je sklenil, da si bo del | nepristojnega uhlja odrezal, I I vendar mu je pri tem po nesreči \ odletela proč kar celotna glava । Nauk: ne izgubljaj glave zaradi trikotnika črnih dlak * .* * Dr. Jože Magdič, ki ga je Prezidij pri obravnavi zgoraj omenjenega primera zaprosil, naj »zblodnjenega« novinarja psihološko pregleda, če ne gre morda za spolnega iztirjenca, i preiskave ni mogel opraviti Se vedno je v »poijubitvenem* stanju. Opomba: Magdič je zadnjič izjavil, da bi se volitve morale imenovati ljubitve. * * * Drago Šiftar, eden od štirih republiških poslancev SDSS, sicer pa član soboške vlade, bo kmalu začel pisati knjigo z naslovom »Kako mi je uspelo preživeti Obalov neuspeh na volitvah- Ivan Obal pa piše knjigo z naslovom »Kako sem gradil ceste in izdeloval poslance,« podnaslov je »Moji epigoni«. * * ♦ Jože Tompa, nesojeni svetnik, bolj znan kol »prekmurski Ross Perot«, je sklenil, da Tom-palenda (pride od -diznilenda«) ne bo gradil nehvaležnim Prekmurcem, ki ga niso volili, ampak bo zabaviščni center zgradil v tujini, v domovini svoje lene - Prlekiji. * * * »Živel bom pobožno in bom postal prvi pravi prleški svetnik, * je rekel Ljubo Jakelj. Išče si »birmanskega bolera « * * '* Ali veste, kaj je električni minister oziroma minister za energetiko Avberšek v resnici rekel o podratirvi elektrike? Rekel je: »Elektrika v vaši hiši bo imela enako moč in vas ne bo stala več kot doslej, če boste svoj močnik vsak večer jedli pri sveči«. * * * Prezidij Prekmurske in Prleške republike sporoča, da je obe konfederalni državi pred kratkim priznal ruski zunanji minister Kozirev. - Kmalu zatem je priznanje razglasil za neveljavno. * * * Novinarja Jože Graj m Štefan Smej, ki sta spremljala tekmovanje za Miss sveta '92 v Bophutha Tsivant, se po vrnitvi na staro celino nista ustavila v redakciji, temveč sta takoj odpotovala v Rusijo k mis sveta Juliji Kuročinki. Predsednik Slovenije Prekmurec Milan Kučan je zadnjič rekel, da je pri novinarki Dragici Korade prebral, da mora imeti ptica, ki hoče leteti, dve krili - tako kot mora imeti politični prostor desnico in levico. Prezidij je vznemirjen Zakaj si predsednik ne brunda pogosteje prekmurske ljudske »Vsaka ftica je vesela...«? Katera pa je vesela, ki nima obeh kril!? (V Vestniku pa se je ta »plonk« dal prebrati vsaj že pred tremi leti.) EESfMrt KONJ Le kdo se ne bi rad zapeljal z japonskim nissanom sunnyjem? Ima izrazito aerodinamično obliko, ki prispeva k živahnosti, visoki učinkovitosti izrabe goriva in individualnemu stilu. Z malo truda in nekaj sreče lahko postanete lastnik tega avtomobila prav vi! Tako nissan sunny ne bodo le sanje, ampak resničnost. V prihodnji številki Vestnika, ki bo v več barvah in bo imela koledar, bomo objavili prvi nagradni kupon z vprašanji, Kupone bomo objavljali tudi v več naslednjih Vestnikih - vse tja do marca ko bomo izmed pravilno izpolnjenih kuponov, ki jih bodo poslali naročniki, izžrebali »sanjski avto« Nissan Sunny. Tako kot v lanski nagradni igri smo tudi za letošnje sprotno (tedensko) žrebanje pripravili več nagrad, zanje pa se lahko potegujejo tako redni naročniki, kot tisti, ki časopis kupujejo v trgovinah in kioskih. Čim več kuponov boste poslali, tem več bo možnosti, da dobite tedensko nagrado oziroma celo premijo - glavno nagrado nissan sunny hatchback. Če še niste naš redni naročnik (berete sosedov Vestnik), zdaj je prava priložnost, da se pridružite veliki Vestnikovi družini. Izpolnite torej naročilnico in jo pošljite na naslov: Vestnik. Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. Za vse pa velja: prihodnjič prvi kupon s prvim nagradnim vprašanjem! NAROČILNICA Podpisani____________________________________________________________________________ kraj ubca______________________________________________________________________________________ poStna številka pošta _________________________________________________________ naročam VESTNIK. Naročnino bom poravna) po prejemu položnice Vestnik, Slovenska 41. 69000 Murska Soboia zavarovalnica triglavdd M območna enota M. Sobota ■- . iEESZl AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d. o.o. PODPIS nova vrtina Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je pripravil in ministrstvu za energetiko Republike Slovenije predložil projekt nove vrtine v Murski Soboti. Ta je v bližini mestnega kopališča. S tem se v bistvu končuje projekt ogrevanja dela soboških stanovanj in kopališki projekt hotela Diana iz Murske Sobote. Vrtina je pomembna, ker bo omogočala vračanje odpadne vode, ki zdaj odteka v potok Ledavo, v termalni vodni krožni sistem. Hkrati pa je v omenjeni projekt možno vključiti še druge porabnike toplotne energije, ker so zagotovljene zadostne količine termalne vode pri 40 stopinjah Celzija. Vrtina bo stala 68 milijonov 230 tisoč tolarjev. Polovico potrebnega denarja bo zagotovil soboški izvršni svet, drugo polovico pa republiško ministrstvo za energetiko, in sicer s pomočjo posojila, ki ga je možno odplačati v 20 letih. Sicer pa bo projekt te vrtine omogočil širitev kroga uporabnikov za ogrevanje stanovanj. Opravljeni so tudi številni pogovori s predstavniki republiškega ministrstva za energetiko in strokovnjaki, ki temu projektu dajejo podporo. Doslej je že izdelana vsa potrebna lokacijska in druga dokumentacija, zato bi s konkretno izdelavo projekta lahko začeli že jutri. Ta naložba pa sodi tudi v okvir prizadevanj za hitrejši razvoj mesta Murska Sobota, kjer ima nadvse pomembno vlogo ravno občinski izvršni svet. MILAN JERŠE Volitve so mimo in nič več ne bo tako, kot je bilo. Tudi Edvard, ki so ga »porinili« v politiko, spoznava, da se bo moral (enako kot oče) izkazati najprej z delom, šele potem bo morda lahko filozofiral. In priložnosti za pridne roke ima kar na pretek, saj je že čas, da znanje iz visoke Sole praktično pre skusi v domačih, zdaj deloma praznih »va raški h« hlevih. V isti vasi stanuje tudi San-dor, ki pa je tudi spoznal, da je politika kurba, zato je (p)ostal le kulturni nonar. Vrsto let je (na)pisal pol madžarskega Ne-pujsaga, letos pa je vzel delovno knjižico m postal poklicni dopisnik TV Slovenije in TV Madžarske. Zdi se, da je to garaško delo, kajti ondan, ko sva se srečala za točilno mizo v Žabjeku, sem opazil, da mu je trebušček izginil. Nad »kilažo« seje zamislil Vestnikov novinar Stefan. Nekega dne v prejšnjem tednu, ko se je šel v Renkovcih za pomožnega »kupinarja«, se mu je kolo (pod težo seveda) zvilo Zlobneži zdaj pravijo, da je bilo vmes maščevanje (ne)z-nane osebe iz istoimenskega lokala. Maščevanje je lahko tudi sladko. Pišta (pod tem imenom se jih bo čutilo okrcane kar nekaj!) je pridela! sladek mošt, potem pa ga je po stari navadi še dosladkal. Mošt je nekaj časa vrel, ob Martinu pa prenehal Ko je vinogradnik in kvazi kletar hotel ponuditi vino, je našel v sodu motno tekočino. Zdaj že nekaj dni v kleti kuri, še več: v sod je napeljal elektriko m tekočina je začela »regljati«. V skoraj vsaki vasi moje občine imajo že kabelsko televizijo. Od nje si povsem upravičeno obetamo večji prirastek prebivalstva, da nas bo potem še več nezaposlenih. Odkar imajo ljudje »satelitsko«, gorijo televizorji zlasti ob petkih in sobotah krepko čez polnoč Mladi moški (in tudi stari dedci) gledajo »porniče«, potem pa ogreti položaje brž preskusijo v ogreti zakonski postelji. Za pohujšanje je kriv tudi Vestnik, ker objavlja spored grešne RTL. Za nič na tem svetu pa ni kriva Alenkica, ki je v nekem gospodovem letu zbrala nezaposlene ženske in jih poučevala. kako se pletejo cekarji. Denar, ki so ga staknili za izobraževanje, so porabili, tečajnice so se vrnile na svoje domove, cekarje pa pletejo še naprej le tiste pridne roke, ki jih k učenju niso prisilili prek zavoda za nezaposlene. Ena od tečajnic sc mi je izgovorila, da bi cekarje že pletla, le »bilje« naj bi ji nekdo pripeljal Grešni bistriški Jožko pa je k temu pristavil, da bi se ona najbrž rajši na »bilju« kljunčkala. Vsem gostilničarjem, ki so nevoščljivi črenšovskemu stanovskemu kolegu Štefanu, ker da mu »oštarija« dobro gre zaradi cestarjev, naj povem, da mu delajo krivico: on sploh ni »vuk«, kajti če bi to bil, potem bi se »grebel« tudi na Štefanovo. Na svoj god ne le da ne bo delal, ampak bo tudi na veliko »častil«. Te dni pa je veselo tudi v Gaberju, kajti na okrepčevalnici, ki je imela prej naziv Univerza! (in bila v glavnem prazna), se še ni posušilo novo ime: Okrepčevalnica Pri Micki. Gostov pa je še zdaj veliko, saj nekateri dobijo poleg piva in brizganca še kaj drugega. Pelinkovec! Grenke pa so tudi Franjev« izkušnje, ki je bil nekoč inšpektor, potem pa direktor Zamislite si, kaj so mu storili (nekateri) delavci: zahtevajo odstop-Moja kmečka pamet pa m’ pravi, ali bodo potem, ko bodo izgubili magistra, sploh vedeli delali »cigel«? Ja, brez znanja, ljubi moji, ne gre. Tudi govornik moraš biti dober, če hočeš biti uspešen. Naš Ciril se sicer v tem m preskusil s prižnice, ampak v občinski stavbi in med nepo’ srednimi proizvajalci, zato ga bomočuli in videli govoriti celo v beli Ljubljani. Ge sem se vam zameril odpustim 1 I« UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Cene krmil Vrsta Panonka Agroshop Brezovci G. KZ Radgona Agromarket Teša novci Bek 1 31,07 30.60 30,90 31,00 Bek 2 20,45 29,40 29,30 30,00 Super bek 48,74 55,75 48,80 52,00 TL pit 1 27,26 26,50 27,00 31,00 TL pit 2 TL starter 25,52 36,61 31.20 25,30 35,00 31,00 SuperU 3 PU starter 35,57 40,31 32,50 37,54 35,50 40,30 38,00 In vendarle vse še ni izgubljeno, še je upanje, da so v našem mestu tudi razumni ljudje. Zato, pa tudi zaradi tega, da boste videli, da znam pisati tudi o dobrem, bom v naslednjih vrsticah zapisal, kaj se je v našem mestu izboljšalo. Na internem kanalu kabelske televizije smo lahko Radgončani pred dnevi gledali film Moj ata socialistični kulak. In zakaj prav ta film? Da bi se spomnili, kaj vse so morali našli ljudje prestati pod komunistično oblastjo. Betonske plošče, ki obdajajo cesto skozi središče mesta, so začeli oblagati s kamenjem. To daje mestu povsem drugačno podobo, kot če bi ostal ie beton - je precej boljše in vse pohvale vredno. Upam le, da jim ne bo zmanjkalo kamnov, mogoče jih bo presenetil sneg .. spomladi pa bodo pozabili na nedokončano delo. Granitne kocke, s katerimi so bile nekoč tlakovane vse jromembne ulice mesta Gomja Radgona, pred veliko obnovo ceste pa so jih odpeljali, so se spet pojavile - tu in tam lahko vidimo majhne kupčke teh kock, kakor bi se jih sramovali pokazati preveč javno. Z njimi sedaj delajo razne obrobe ob nasadih, pločnikih in drevesih, tlakujejo stopnice pri kulturnem domu in podobno. Noja, vsaj nekaj, vendar se mi zdi, da današnji cestarji ne znajo tako dobro tlakovati kot nekdanji. Tabla Pomurske turistične zveze, tista ogromna rumena zadeva na Kerenčičevi ulici pn mejnem Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 80,00 63,00 Mandati ne 140,00 100,00 Pomaranče 140,00 100,00 Banane 60.00 90,00 limone 160,00 160.00 Kivi 200,00 185,00 Kaki 160,00 115,00 Grozdie 170,00 100,00 Sohe slive 350,00 200.00 Sotate 100,00 100,00 Četniki 60,00 40,00 česen 280,00 270.00 Zelje 50.00 60,00 Korenje 90,00 65,00 Jajca 13,00 12,00 Oreh jedrca 1200,00 1200.00 prehodu, je izginila. Zaenkrat je Še na dvorišču ene od hiš pri mejnem prehodu, kaj bo z njo. pa se še ne ve - verjetno si jo bo morala turistična zveza v Murski Soboti kar postaviti v pisarno, saj njihova tabla nikjer m zaželjena. In zakaj so jo odstranili? Tako je zahteval delegat na skupščinskem zasedanju Niso ga toliko motile velikost, rumena barva ah čudna štorklja. Motila ga je šorklja, ki da je predvsem značilnost Prekmurja, medtem ko so za Prlekijo značilni grozdje, klopotec in sonce. Prav tako pa ga je močno motil napis POMURJE Gornja Radgona ni del Pomurja, mi smo v Prlekiji, trdi naš krščanski demokrat Kocovan. Vseh teh stvan ne bi vedel, če ne bi hodil po mestu. In ko sem zadnjič pri mejnem prehodu gledat, kako obnavljajo tisto zadnjo prestreljeno stavbo, sem tam spet videl človeka, ki je bil pn vseh drugih obnovah starih hiš na mejnem prehodu Gre za zelo agilnega možakarja, ki očitno zmore kar dve službi: eno ima na občini, drugo pa v Kompasu, kjer ga imajo na plačilnem seznamu kot zunanjega sodelavca, ki opravlja gradbeni nadzor. Vas zanima, kdo je ta sposoben možakar? Njegove začetnice so I.H., več pa vam ne bom povedal Ker so vse lepe stvari tri, sem se odločil, da vam postavim še eno vprašanje: napišite torej ime in priimek tega možakarja Tudi za ta pravilni odgovor boste prejeli zlati mehurček. »Radgončan« Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajah pripeljali 27 vozil, prodali pa 3. škoda favorit, letnik 1990, s nimi 20.000 kilometri je stal 6.500 DEM; zastava 126, letnik 19® ’ s prevoženimi 32.000 kilometri pa 2.400 DEM in jugo 45, letnik 19* s prevoženimi 41,000 kilometri 4.200 DEM. Znamka avtomobila letnik prevož. km Visa ohcit 1991 11.000 5.000P^ Renault 4 TL 1983 89.000 1.500 DEM Golf J 1980 130.000 4.000DEM Golf diesel 1986 86.000 9 700 DEm Golf GLS 1977 91.000 3.600DEM Peugeot 405 GRI 1990 33.000 20 000DEM Zastava 128 1986 41 000 4.000DEM Zastava 126 1989 27.500 200.000 =>>’ Zastava 101 1981 69.000 1 s Ford Escort 1986 86.000 W 1200 J 1975 105.000 2.8«« Jugo 45 1985 87.000 2.500P^J 120 let tradicije /O Pomurska banka d.d L . _ Vaša domača banka Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 15. decembra 1992 od 11.00 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 15. decembra 1992 od 00.00 Državo Enota Banka Slovenije Nakap Prodaja Avstrija 100 865,8458 858,00 885,0® . Francija 100 1.788,1598 1.743,00 1.819,®®J Nemčija 100 6.091,5000 6.120,00 6.260,0» Italija 100 6,8590 6,45 7,00 Švica 100 6.796,8957 6.730,00 6.980,0® ZDA I 95,8132 93,40 98,4» ———“ Z BANČNO KARTICO DO GOTOVINE! (24 ur na dan. tudi ob nedeljah in praznikih) Samo LB - Pomurska banka d.d . vam omogoča, da lahko dvig nete gotovino ob kateremkoli času! BANKOMAT na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti, G. Radgoni. Lend**1 in Ljutomeru in številnih krajih po Sloveniji. Lastniki tekočih računov! Za dvig gotovine iz bankomata potret’1* jete poleg bančne kartice še tajno osebno številko, ki jo dobi^ v svoji enoti LB - Pomurske banke, d.d.