st. 101 mm iiatau f nnti^oim agi v umu ** neaeuo m apriia im. posamezna številka zu cent« LeVSliR XLVIII Iziuja, ttvietaSi pondeljek, vsak din zu^fl®^ eanlštvo: ulica sv. FranĐikt Asiikega It 20, L nadstropje. Dopisi a]o orcdoiStvu. Nctakfam .t pisma sc ne sprejemajo, rokopisi ^^ ta ^ - ; ^ A Anten Gerbee. — Lastnik tiskarafl^^^^fijd^tiskam« E \T>' znaSa za mese: L 7.—, S mesece L 32.— In Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — 'nto<^uMfiitv& in uprav - rJINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanic« la vabita po L ,1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. -<- Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiilj*jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprava 11-57. Spoznavajte nas in — sebe Mi govorimo ve dne našim sodezelanom in sodržavljanom druge narodnosti, naj že enkrat začnejo resno spoznavati naše ljudstvo! Uverjeni smo; da bi vse drugače cenili to ljudstvo, ako bi ga res poznali. Ker nas ne poznajo, so sc ukoreninili v njih predsodki, ki jih zavajajo v krivične sodbe in neopravičene domneve o našem narodu sploh in o njegovem odlomku v Julijski Krafini še posebej: o njegovi duševnosti, o stopnji njegove kulture, o njegovi usposobljenosti za snovanje na polju gospodarske organizacije, o stopnji njegove politične dozorelosti in znvsla njegovega za naredno dostojanstvenost, posebno pa tudi o njegovem duševnem razpoloženju napram ljudem drugega naroda in drugega jezika. Čim bi prav spoznali naše ljudstvo, bi vedeli, da je to v visoki meri kulturen element; da je to važen sestaven del gospodarskega življenja v deželi; da je vsa njegova duševnost blaga; da ne pozna sovraštva proti nikomur; da si želi le mirnega, življenja in sodelovanja z vsemi, ki so blage volje; da je njegova karakterna poteza odkritost in lojalnost — kar je temeljni predpogoj za mirno sožitje s sosedi! Posebno pa bi se uverili — in to moramo posebno naglasiti — da se to naše liudsivo razgreva in razvnemlje le tedaj, kadar vidi, da sc ogrožene njegove človečanske. politične in narodne pravice, kadar se kdo grešno dotika njegovih kulturnih interesov, kadar kdo žali njegova čustva. Z ljudstvom, ki so mu lastna taka duševna svojstva, bi naši sodeželani In sodržavljani druge narodnosti pač mogli priti do mirnega sožitja in sodelovanja v skupno korist. Samo volje bi trebalo /a izpoznavanje tega ljudstva in za pošteno uredbo medsebojnega razmerja v smislu takega izpoznanja. Pa še nekega drugega poznavanja :e treba, če se hoče? pomiriti z ljudstvem, ki ga vsled neosnovanih predsodkov smatraš za sovražnika svojega naroda. Spoznavati moraš tudi — sebe! Konkretnejše povedano z ozirom na razmerje med italijanskim in slovanskimi državljani v Julijski Krajini: če hočejo prav razumeti naš položaj in pravilno in pravično ocenjali naše pritožbe in zahteve, naše azlcvoljenje in iz tega izvirajoče proteste, naj bi izpraševali svoja lastna čustva, kaj bi storili in kako bi govorili oni sami, če bi se nahajali ▼ takem položaju, v kakršnem živi in se mora boriti naše ljudstvo v tek krajih!! Kako bi jim bilo v duši in pri srcu, če bi jim bili na pr. pod prejšnjo1 vladavino zapirali, oziroma raznarodovali šolo1 za šolo; če bi bili njihov jezik izganjali iz uradov; če bi bili preganjali njihovega človeka le zato, ker ljubi svoj jezik in svojo narodnost; če bi jim bili preganjali tudi njihovo« nedolžno pesem; če bi se državnim nameščencem njihove narodnosti odrekala1 najeiementarnejjša državljanska svobodai pri udejstvovamjih celo tudi na toriščih, ki niso v nikakem stiku s političnimi borbami; če bi jim nepoklicani ljudje z nasiljem zasedali kulturne naprave in gospodarske organizacije; če bi mogli nphovi politični in narodni nasprotniki vršiti nad njimi moč in t)i>la$t, ki v redni in pravni državi pripada le državnemu oblastvu; če bi jih bili gonili od kruha in zaslužka samo zato, ker so italijanske narodnosti; če bi jim bili napovedali naravnost in brez usmiljenja: iztrebiti vas hočemo do zadnjega! V tak žalosten in obupen položaj svojega lastnega plemena naj bi se vmislili i*n vživeli naši sodeželani in sodržavljani druge narodnosti, pa bi vse drugače razumeli naše ljudstva in njegova čustva in drugače bi tolmačili vse pojave v njem. Razumeli bi in bi morali — spoštovati! Te dni je slavila vs£ Italija* znamenit državni praznik. Na slavju je sodelovala tudi naša šolska mladina po vsej deželi. Naše ljudstvo in vsi njegovi zastopniki pa so tudi ob tej priliki pokazali na pošten in lojalen način, kako se zavedamo svojega državno-pravnega položaja in svoje dolžnosti napram državi. Spoznavajte nas in pri tem izprašujfe tudi svoje lastno vest in svojo notranjo čustvenost. Potem pridete tudi do izpoznanja, koliko ste grešili in še grešite, koliko krivice delate našemu narodu, ki v resnici ne zahteva nič drugega in nič več, nego bi vi z vso in polno pravico zahtevali, če I» se nahajali v njegovem položaju: pravico do samosvojega narodnega življenja t okviru države kot enakopravni in enakovredni državljani v zmislu nje zakonov! Italija Yažna seja ministrskega sveta — Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo odpravljeno — Temeljite reforme rf uredbi srednjih šol — Slovenščina v srednjih šolah RIM, 28. Včerajšnja seja ministrskega sveta je bila izredne važnosti. Sklenila se je odprava ministrstva za delo in socialno skrbstvo in odobren je bil načrt ministra Gentileja za- reformo srednjih šol. Prvi ukrep je v zvezi s sporom med ljudsko in fašistovsko stranko, kateremu so dale povod znane resolucije, sprejete na turinskem kongresu in v parlamentarni skupini ljudske stranke in ki je imel za posledico edslevitev zastopnikov ljudske stranke iz vlade. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je ravno eno ministrstev, ki je bilo doslej vsaj na videz v rokah ljudske stranke. Uradno poročilo o odpravi ministrstva za delo in socialno skrbstvo utemeljuje ta ukrep, seveda, popolnoma drugače, češ to ministrstvo je bilo ustanovljeno z ukazcan-sakonom od 3. junija 1920., in sicer bolj iz politično - parlamentarnih nego dejanskih potreb. Parlamentarna komisija za uradniško reformo, ustanovljena 1. 1921., je tudi predlagala odpravo tega ministrstva, katerega poslovanje je biloezvezano s troški 6 miljonov. Vsebina zakonodaje in drža»nega posredovanja z ozirom na direktno zaščito delavstva — nadaljuje uradno poročilo — se omejuje bistveno na to le: na dobavljanje prispevkov za zavarovanje delavstva in na poravnavanje spo^ rov med kapitalisti in delavci. Prva naloga ne zahteva posebne organizacije, chrugo nalogo pa izvršujejo uspešno krajevne politična oblastva, ki so deslej vedno posredovala v sporih med kapitalom in delom. V velikih socialnih konfliktih v povojnih letih ni to ministrstvo nikoli moglo izdatno posredovati in je moral to storiti ministrski predsednik sam m potom svojih političnih organov. Čudno le, da so fašisti prišli še-le sedaj, ko gre za odstavitev ministrov ljudske stranke in za združitev vsega državnega aparata v njihove roke, na to, da so davkoplačevalci plačali skozi trr dolga leta miljo-ne za ustanovo, ki ni vršila svoje naloge. Na drugi strani zveni danes zelo čudno fittftev, da je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo . . . nepotrebna ustanova! Ko-&ko drugih ustanov in troškov, torej davkov, bi bilo bolj nepotrebnih nego ministrstvo za delo in skrbstvo, ki izvršuje v vseh modernih državah pač ogromno nalego in bo le v Italiji odslej dalje «nepotrebno*. — Po sklepu ministrskega sveta bodo nekatera dela odpravljenega ministrstva poverjena ministrskemu predsedništvu (usta- : nove bivšab bojevnikov in invalidov), ne- i katere pa ministrstvu za industrijo, trge- i vfno m defo (delo in socialno skrbstvo). ] Ministrski svet je razen lege. odobril na j rvotf voeraj&cji šefi načrt ministra Genti- i lega. za popolno preuredbo srednjih šol, i katero je minister Gentile postavil kot izhodišče za izboljšanje gmotnega in moralnega položaja profesorjev. Namesto dosedanjih šol, znanih pod imeni: tehnična šola, licej, gimnazija, tehnični zavod, normalna in nadopolnilna šola se bodo uvedle s 1. oktobra: nadopolnilna šola, licej-gimna-zija, tehnični zavod in znanstveni licej, učiteljišče in ženski licej. Namera nadopol-nilne šole bo izpopolniti izobrazbo« ki jo nudi ljudska šola, in usposobiti dijake ne za nadaljevanje študijev temveč za nastop manjših služeb. Študij v gimna-ziji-Iiceju bo trajal 8 let, pet let v gimnaziji, tri v liceju. Poleg dosedanjih predmetov se bo uvedla ko*t obvezen učni predmet zgodovina umetnosti. Študij v učiteljiščih bo trajal po novem nacrtu 7 let in bo razdeljen v dva tečaja: nižji (41etai), višji (3 leta). V. vseh razredih se bo poučevala tudi latinščina*, s katere poukom se namerava ustvariti podlaga za' splošno izobrazbo dijakov v humanističnem duhu. Število učiteljišč bo skrčeno cd dosedanjega: števila 156 na 87, ki bodo usposobljala vsako leto po kakih 6.000 učiteljev, kar se smatra, cKa bo zadostovalo. Študij v tehničnih zavodih, ki traja sedaj 4 leta in še po drugem letu deli v razne oddelke, bo trajal odslej 8 let in bo uspo-sobljal dijake za študij na univerzi. Študij v znanstvenem liceju bo trajal 4 leta. Učili se bodo-v njem med drugim risanje, italijanščina. en tuj jezik, filo&oiija in poliLrčna ekonomija^ Po dosedanji uredbi se je poučevala v srednjih šolah kot obvezm predmet od tujih jezikov edino-le francoščina, odslej se bedo poučeval v nižjih srednjih šolah po potrebi posameznih pokrajin francoski, angleški, španski, nemčki ali pa slovanski jezik. Ženski licej, kjer bo trajal študij 3 lata., in ki je namenjen učenkam, katere se rit nameravajo posvetiti učiteljski službi bo pristopen učenkam z izobrazbo, ki jo nudi prvi tečaj učiteljišča ali prvi tečaj tehničnega zaveda aH gimnazije. Tudi tukai? se bo poučevala poleg drugega latinščina. Glavna reforma, uvedena po novem načrtu, je državni izpit za dijake javnih in privatnih srednjih šol. Izpričevalo, izdatno od srednjih šol, bo imelo le notranjo vrednost, pri državnem izpitu pa bo moral dijak pokazati ne kaj se je naučil, temveč kaj zna. Izpitna snov bo ista kakor pri prvem notranjem šolskem izpitu, samo profesorji bodb drugi. Za vstop v prvi razred sredftje šole in za vstop v višji tečaj srednje šole se bo zahteval odslej prestopni izpit. Ministrski svet je nadalje razpravljal o ukazu - zakonu, ki uvaja predhodno dovoljenje za nove domače in tuje zavarovalnice proti škodi, o predlogih ministra Di Cesaro glede revizije osobja ministrstva za pošto in brzojave in je odobril razne predloge finančnega ministra, med1 drugimi pogodbo z amsterdamsko družbo aTbotogen» liede čistilnice mineralnega olja na Reki. Na predlog ministra za kolonije je bfl ime- novan za glavnega tajnika cirenajske vlade kom. dr. Rihard Astuta. Liberalna stranka in MnssoHnijeva vlada MILAN, 28. Na kongresu liberalne stranke sta bili včeraj sprejeti dve resoluciji. V prvi resoluciji se poudarja potreba ustanovitve parlamentarne skupine liberalne stranke, prepušča pa se vodstvu izbera primernega časa za to. V drugi resoluciji se potrjujejo načela, izražena na bolonj-skem kongresu oktobra 1922., se poudarja zvestoba liberalni ustavi in raprezentativ-nim ustanovam, k? se ne smejo izpremeniti v polje za strankarske boje in se končno poudarja potreba lojalnega, moralnega in dejanskega podpiranja Mussclmijeve vlade. Francoski zrtfkoplovec izginil na poletu iz Pize v Rim RIM, 27. Francoski ^-akoplovec stotnik Madon, član oddelka *Bapt», ki se pripravlja na polet okoli sveta,. je včeraj vzletel v spremstvu italijanskega letalca Brak Pape iz Pize preti Rimu. Dočim je Brak Papa srečno prispel v Rim, se o francoskem letalcu še nič ne ye. Kmalu po vzletu ga je Brak Papa izgubil v oblakih iz oči. Konrisariat za aeronavtiko je ukrenil vse potrebno za iskanje nesrečnega letalca, ki se je bržkone kje ponesrečil. Jugoslavija Pašić vnovič povrnil nalog za sestavo vlade Kralj poveril sestavo Davidovićiv BELGRAD, 27. Dof*sni urad javlja: Pašič je včeraij odklonil mandat za sestavo vlade. Pogajanja z demokrati so se razbila vsled zahtev teh poslednjih glede ministrskih listnic, katere zahteve niso v razmerju s položajem«, ki so ga ustvarile volitve. Kralj je poveril nalog za sestavo nove vlade načelniku demokratske stranke Da-vidoviću, toda le malo upanjat je, da se mu posreči. (Štefanij BELGRAD, 27. Danes ob 11. dopoldne je bil Ljuba Davidović sprejet od kralja v avdijenci, na kateri je zvedel najprej nepričakovano vest, da je Pašić že snoči odgovoril kralju, da ne more sestaviti koalicijske vlade in da ne more dovesti svojega programa v sklad s pogoji demokratskega kluba in da zato vztraja pri ostavki, ki jo je podal v torek zvečer. Kralj je vzel to na znanje kot vrnitev mandata, čeprav Pašič ni dopoldne nikoraur povedal, da je vrnil mandat, niti Davidoviću, s katerim je še celo dogovoril sestanek za pogajanja. Kralj je nato poveril mandat za sestavo koalicijske delovno-votHne vlade Lyubi Davidoviću. Davidcvić je mandat sprejel in odšel takoj v demokratski klub, kjer je poročal o rezultatu svo^e avdijence pri kralju. Vest o poveritvi Davidoviča s sestavo kabineta je napravila v skupščinskih kuloarjih veliko senzacijo. Davidovićev mandat se glasi za sestavo delovno-volilne koalicijske vlade z nalogom, da sprejme skupščina sledeče nujne zakone: uradniški, invalidni, zemljoradni-ški, o ustrojstvu vojske in zakon o cestah — z dodatkom1, da v slučaju potrebe vzame skupščina v pretres tudi druge zakone. Kralj Davidovićevega mandata ni omejil z nobenim rokom. Program demokratskega mandatarja krone je sledeči: 1. Parlament naj sprejme navedene štiri zakone, ki tvorijo minimalni parlamentarni program demokratske stranke. 2. V administraciji se izvede remedura ter se zlasti izvede reparacija uradništva, ki je bilo preganjano pod prejšnjim režimom. 3. Nova vlada naj polaga največjo pozornost na gospodarska1 in socialna vprašanja ter pred vsem takoj izvede trajno zboljšanje položaja državnih nameščencev. 4. Pri nastopu nove vlade naj se primerno proglasi, da bo vlada čimprej razpisala nove volitve. 5. Politika vlade naj se vodi tako, da se omogoči pri volitvah vzajemni nastop vseh onih, ki se zavedajo, da je edini spas mogoč v močni edinstveni; Jugoslaviji. Kaj zahtevajo dentokrati za vstop v koalicijo? BELGRAD, 27. Definitivni pogoji demokratskega kluba so formulirani takole: 1. Poslovna vlada imej voUtveni značaj. To sc ima po možnosti v gotovi obliki konstatirati v bodoči deklaraciji, ki jo poda nova vlada narodni skupščini. 2. V stečaju kakih diferenc naj poslovna, vlada ne poda demisije, marveč mora takoj l|>rislup!ti k novim volitvam ter jih izvršiti. 3. Delovni parlamentarni program ima biti po obsegu manjši kakor program g. Pašiča. Program naj obsega samo rešitev uradniškega, zakona. Ko se ti zakoni sprejmo, se imajo vr-5iti nove volitve. 4. Dempkratje dalje zahtevajo, da se do-voH povratek v državno službo vsem dobro kvalificiranim uradnikom demokratom, ki so bili odpuščeni za časa radikalne vlade. 5. Na vsak način se imajo izročiti posli ministrstva notranjih zadev demoikratom, dalje mesto podpredsednika v parlamentu. 6. Kaznovati se imajo vsi oni uradniki, ki so se pregrešili proti zakonu in so zlorabljali svojo oblas* za časa volitev. 7. Razdelitev portfeHev se nima izvršiti po principu aumerične sile v parlamentu, temveč po taktični moči strank med narodom, na pod-agi pri volitvah oddanih glasov. Ima se demokratom dati tudi mesto podpredsednika v vladi. . Demokralje so pripravljeni priznati radikalom tele portfelje: 1. predsedstvo vlade, 2. ministrstvo zunanjih del, 3. ministrstvo financ, 4. mi-mstratvo saofesačaja, 5. maaistrstvo trgovine in industrije, 6. «i|iitrani in na drugi strani, kar se tiče revizijonističnih skupin, rezultat demagogije in pritiska od Radrčcve strani. Pri razdelitvi portfeljev je treba upoštevati dejanski položaj obeh velikih parlamentarnih skupin in dejansko zaslombo obeh strank med narodom. Po statističnih podatkih, ki jih ie zbrala demokratska stranka, so pri volitvah 18. marca pridobili demokratje nekaj nad 414.000 glasov, radikali pa celokupno v vsej državi nad 516.000 glasov. Z ozirom na to število je za demokrate pri razdelitvi portfeljev merodajno razmerje radikali :demokrat:e .10:8. / Čehoslovaika Beneš o sporu med Čehoslovaiko in Ogrsko PRAGA, 28. Minister Beneš je podal v cehoslcvaškem parlamentu izjavo o ukrepih vlade proti Ogrski. V svojem govoru je rekel med drugim: Že dve leti si sledijo incidenti ob slovaške - ogrski meji eden za drugim. V zadnjih dveh mesecih so se dogodili štirje novi incidenti, med katerimi je posebno obsojanja vreden zadn« incident: eden izmed naših carinarjev je bil na nečloveški način umorjen. Morilci so žrtev 19-krat z bajonetom zabodli. Po vsakem incidentu smo poslali ogrski vladi noto, toda navadno nam je odgovorila, da gre za izzivanja z naše strani. Jas pa vem, da ni bilo tako, kajti naši stražniki imajo najstrožja povelja. Ker nismo mogli doseči po enem celem letu prizadevanja jamstev za varnost naših obmejnih straž, smo morali enkrat napraviti konec temu stanju. Ukrenili smo torej mere — pri. tem ne gre za sovražno dejanje proti sosedni državi — s katerimi naj se javno mnenje opozori, da so hH ti slučaji preresni in da je skrajni čas, da se ta sistem odpravi. Vlada je pripravljena sprejeti pametno in prijateljsko rešitev, zahteva pa pc-polno zadoščenje z ogrske strani za umor nedolžnega človeka.. Zahtevamo, da morajo na ogrski strani nehati motiti mir. Ogrska vlada je vložila prošnjo, naj se obrazuje komisija, ki W končno rešila vse te slučaje. Sprejeli smo in smo tudi že imenovali naše člane za to komisijo. Moramo pa protestirati proti trditvi g. ministra Daruvary-ja', češ da hoče Čehoslova-ška obrekovati Ogrsko pred svetom, Nasprotno, mi želimo imeti z Ogrsko dobre odnošaje, hočemo mir ob meji in živeti z našo sosedo v dobrem soseidstvu. Vztrajnost čehoslovaške vlade PRAGA, 28. Dr. Borsky, bivši in prvi čehoslovaški poslanik v Rimu, je objavi v ^Narodni Polkiki* članek o odnošajih med Čehoslovaško in Ogrsko in o znanih incidentih. V članku je podan splošen pregled pogajanj med Čehoslovaško in Ogrsko. Ta pogajanja dokazujejo debro voljo praške vlade. Dr. Bcrsky zaključuje svoj članek s sled ičim i besedami: «V moči ogrske vlade je, da se napravi konec incidentom. Ako pa Budimpešta ne more brzdati tolp Hejjasa, Goembcesa, Friedritcha in Pronay-a, bo morala čeho-slovaška vlada ukreniti še izdatnejše mere, da vzpostavi mir ob meji.» Vlada je izgnala s slovaškega ozemlja zopet nekoliko ogrskih državljanov. Vsi prizivi izgnanih ogrskih državljanov so bili zavrnjeni. ai Hejjas na meji s svojimi tolpami PRAGA, 28. List «Lidove Noviny» objavlja dopis iz Budimpešte v katerem je rečeno, da je umor obmejnega stražnika Sedlačka delo Hejjasovih tolp, katere se nahajajo ob slovaško - ogrskih meji že od meseca marca. Med «prebujenimi Ogri» in drugimi nacionalističnimi organizacijami so bili izbrani najdrznejši četniki, iz kate-rih so bile obrazovane posebne vstaske organizacije. Člani teh organizacij so dobili od II. vstaške armade dovoljenje za prosto vožnjo po železnicah in pravico, da smejo aretirati sumljive osebe. Rusija Vzorčni semepj v Moskvi RIM, 28. Mednarodna trgovska zbornica javlja: Od 15. avgusta do 1. oktobra 1923. bo v Moskvi vzorčni semenj poljedelskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Na semnju bo zastopano tudi inozemstvo. Prijavila so že svojo udeležbo organizacije' važnejših evropskih in ameriških držav. Tuffns razstavljaleam bodo dovoljene znir žane cene za vožnjo po železnicah, oproščeni bodo carine za blago za razstavo in »odo- lahko svobodno prodajali razstavljeno blago in vzorce. Rusija bo dala na razpolago posebne parnike in posebne železnice za prevažanje blaga. Anrfila Irski vstaii ukinili sovražnosti DUBLIN, 28. Glavni stan vstašev je odred«'|f da se imajo s 30. aprila prenehati sovražnosti. Vendar pa imajo čete ostati na svodih mestih. De Valera je izjavil v nekem proglasu, da je priznanje vseh suve- renih pravic irskega naroda eden glavnih predpogojev za mir. Angleške ladje tihotapijo alkoholne pijače v Ameriko WASHlNGTON, 28. Državni oddelek se je ponovno pritožil na prijateljski način pri angleški vladi radi tihotapljenja alkoholnih pijač v Ameriko z ladjami pod angleško zastavo. Nizozemska Oboroževanje Nizozemske HAAG, 28. Poslanska zbornica je pro- • učila načrt za zvišanje števila enot mornarice, kateri je bil predan posebni komisiji v svrho sestave konkretnih predlogov. Ta komisija je izvršila to nalogo ter v priloženem poročilu izjavila, da je izvršitev tega načrta nujno potrebna posebno za obrambo nizozemskih kolenij v Indiji. Gre za zgradbo nekaterih podmorskih čolnov in drugih majhnih eflot za obrambo reških izlivov na Nizozemskem in obrambnega ladjevja za kolonije. Nemiiia Kaj bo Nemčija ponudila? — Cunov položaj nevzdržen PARIZ, 28. Agencija Havas poroča iz Londona, da vlada v tamošnj*'h uradnih in političnih krogih še vedno negotovost o višini svote, ki jo misli Nemčija ponuditi na račun odškodnin. Prevladuje mnenje, da bo Nemčija predlagala udejstvitev Berg-mannovega načrta, kar se pa smatra za splošno v zavezniških krogih za nesprejemljivo. Iz Berlina došla poročila pravijo, da je postal položaj Cuna nevzdržen in da stopa Stresemann vedno bclj v ospredje. Koliko Nemcev je bilo izgnanih iz zasedenega ozemlja. BERLIN, 28. Pruski ministrski predsednik je izjavil zbornični komisiji, da je bilo do 15. aprila izgnanih iz zasedenega ozemlja 3886 nemškili in državnih uradnikov in 156 zasebnikov. Razen tega je bilo izgnanih 816 drugiii uradnikov in 26 zasebnikov, tako da znaša število izgnanih 4884. Če se k tem vštejejo se člani družin, znaša Število izgnanih nad 20.000 oseb. . BERLIN, 28. \Volfova agencija objavlja to-lc poročilo: Vesli, razširjene v inozemstvu in s katerimi se občinstvo svari pred potovanjem v Nemčijo, nimajo nikake podlage. Nemška vlada in nemške gospodarske organizacije ne delajo tujim podjetjem nikakih ovir. Konferenca v Lausanni Vprašanje kapitulacij pred političnim cdse. kom — Razpravljanje o zaščiti ver LAUSANNE, 28. Včeraj se je sestal poli-tični odsek, ki je razpravljal o kapitulacijah, oziroma dnevu njihove pravnoveljavne-odprave. Turki namreč zahtevajo, da se morajo kapitulacije smatrati za odpravljene že izza septembra 1914., medtem ko hočejo zavezniki pravnoveljavno odpravo' kapitulacij določiti na dan, ko bo stopiia v veljavo mirovna pegodba, ker so kapitulacije plod obojestranske pogodbe in ji? njihova enostranska odprava s strani Turčije neveljavna. V istem smislu z zavezniki se je izrazil tudi zastopnik Amerike. Italijanska delegacija je nato predlagala, da bi se uvrstile v pogodbo določbe o zaščiti duhovnih pravic verskih oblastev, posebno katoliških in muslimanskih. Avstrija Madžarska rovarenja na Gradskem DUNAJ, 28. «Abend» poroča o senzacionalnem načrtu «probujenih* Madžarov za vstajo na Gradskem proti Avstriji. Približno 5000 oboroženih Madžarov se b» pod pretvezo, da grejo na delo na velepo-sestva Madžarov na Gradskem, narinilo deželi, da bi se potem v ugodnem trenotku uprli in izzvali taka pravo vstaio. Pismo iz Jugosfiavšie Ljubljani, 26. aprila 1923 Kakor sem poročal že zadnjič, kriza se ne bo rešena tako hitro. Pašić je sicer že pred dobrim tednom dobil mandat za sestavo nove vlade, toda sestavil je doslej še ni. Ker ima v rezervi premoč aduten, to je revizijonistični blok. je jasno, da nastopa precej samozavestno v razgovorih z demokrati. Po večdnevnih pogajanjih z demokratskim klubom/ so ti končno formulirali svoje zahteve za vstop v koalicijsko vlado«, ki se glase v glavnem: 1.) brezpogojna izvedba vidov danske ustave, 2.) sprejetje invalidskega, uradniškega iti agrarnega zakona; 'tiato pa takoj 3.) nove volitve. Tendenca demokratov je jasna. Pri teh volitvah so prišli številno zelo oslabljeni v parlament in za glavni vzrok tega nazadovanja smatrajo to, da je izvedla volitve camoradikalna vlada. Upajo, da bi jih nove volitve, ki bi jih vodila po njihovem mnenju radikalno-demokratska koalicija, zopet okrepila, da bi tako lahko v novi skupščini igrali zopet odločujočo vlogo, kakršno so igrali v ustavotvorni skupščini. Toda Pašić noče o kakih novih volitvah niti slišati, kajti mož dobro ve, da bi se mogli demokratje okrepiti samo na njegov račun« kar zanj seveda nikakor ne more biti posebno mikavno*. V Sloveniji, na Hr« vatskem, v Bosni in v Dalmaciji nimajo) pričakovati demokratje v nobenem slučaju kakih) ugodnejših rezultatov, kajti tu je narod (tako sloveosjci in hrvaški, kakor »EDINOSTI f 1'rsti«, dne 29. aprila I % tudi muslimani) že do zadnjega človeka razgiban in deloma celo 6fanatizirari za gotovo idejo (avtonomistiano), zato 1*1 na izid volitev ne mogel vplivati prav n*Len režim, obratno, nove volitve bi mogle . rt-nesti Korošcu, Radiću in Spahti le še ve ** uspehe. Ostanejo torej še srbske pok fine, kjer je odnesel zadnjič ogromno zm;i-go Pašić in kjer bi mu za slučaj, da» Bi vodifa volitve radikalsko - demokratska koalicija, demokratje gotovo odjedli precej mandatov. Dalje računa Pašić tudi s tem, da bi se pojavila pri novih volitvah prav gotovo v Vojvodini tudi posebna madžarska stranka, ki si utegne priboriti največ na radikalski račun v Vojvodini kakih 8 mandatov in končno je popolnoma gotovo že danes, da bi postavil pri eventualnih novih volitvah Radić svoje kandidate tudi v Vojvodini, Makedoniji in Črni gori, če ne celo v Srbiji. Glede na razpoloženje ljudskih mas v tem slučaju ni izključeno, da bi izšel Radič iz eventualnih novih vo-itc\ kot najmočnejša stranka v državi, kar bi seveda le še otežilo notranjepolitično situacijo*, ki je že itak dovolj zamotana. To so torej tehtni razlogi, da nočejo radikalci za enkrat niti slišati o kakih novih volitvah in da vlada glede na to v njihovem klubu tudi v«dno večje -neraspoloženje za demckratskc-radikalno koalicijo, pač pa vedno resnejše mislijo na zvezo z revizijonističnim blokom v eni ali drugi obliki. Toda radikalsko-demokratski koaliciji bi bila očividne zelo naklonjena krona, ki nastopa zadnje dneve vedno bolj iniciativno. Na dvoru se stalno vrstijo v avdijenci Pašić i;i Davidović, Pribičević in Ljuba Jovanović, poleg tega pa pritiskajo na tako rešitev sedanje krize vedno bolj tudi različne neodgovorne avtoritete, stoječe izven parlamenta. Glede na vse t<7 je ?e\ eda, kakor sem pcvdani že v zadnjem pisma, p:pdnon>a nemogoče vsako prerokovanje, ker danes faktično tudi niLčc ne ve, kakšen bo rezultat. Mogoče so pa le t. i kombinacije, namreč: 1.) samoradika'ina vlada z glavnim programom doseči končni sporazum z revizi-jotiističnim blokom, 2.) radikalno-demokratska koalicija, o katere posledicah sem govoril zgoraj, in 3.) samodemokratska vlada, ki bi naličila. diktaturi in katere posledice so za- n. enkrat se^s ed? še nedcgledne. nedvomno bi lii pa lo veleriskanten poizkus. Preden pade definitivna odločitev, bo Pašić , gotcA o šc kralju vrnii mandat iSe je že zgodilo. Prip. < Ec.inosib), nakar bo ta poizkusil z Davidovičem, za katerega je pa že danes povsem jasne, da parlamentarne vlade ne bo mogel sestaviti. Nato pride na vrsto seveda zopet Pašić in potem bomo videli. Glede na kombinacije o izhodu iz sedanje krize morda ne bo odveč, če sc •circmo nekoliko natančnejše na številčno Thcč posameznih strank v parlamentu in med' narodom, saj bi povedale suhe številke več, kot pa vse dolgovezno govoričenje. Da bo v tem pogledu primerjanje lažje, bomo navedli povsod tudi tozadevne številke .iz prejšnjega parlamenta. Ozirali se bomo seveda zgolj na vodilne Mranke in pa na številke neposredno1 po volitvah. Glasov so dobile posamezne stranke, kakor sledi: L 1920. . I 1923. demokratska .... 319.000 394.000 radikalska .... 284.000 557.000 /etmljoradniki . . . 118.000 120.000 Radić...... 230.000 465.000 bos. muslimani . . . 110.000 112.000 dr. Korošec .... 110.000 136.000 komunisti . .. . . 198.000 17.000 ..... 97.000 50.000 džem i je t ..... 30.000 - 73.000 Nemci...... — 41000 Crnogorski a\ tenom. . — 8.000 Drinković-Trumbie . 3.000 ^ 16 000 Število mandatov pa seveda daleko ne - * . • 9t ,107 demokratje 92 t zemljoradnik; . # . * - 31 9 Radič . . c t # < « f 50 70 Spaho ,,#.»#*» 24 19 dr. Korešec • » * • * s 27 24 komutiisli ...»..• 5S socialisti tO J dzemijet #,.«•«». 8 14 Memci —- * ' Cmcj*, avtonomisti .... — 2 Drinković ......... — * Ker so za enkrat važni p-i nas izključno politični problemi, zlasti vprašanje revizije ustave, lahko po tem vidiku stranke Ludi grupiramo. V tem slučaju vidimo, da je: 1.) Zai brezpogojno revizijo ustave ckroglO 770.000 glasov — 117 poslancev; 2.) brezpogojno za vidov danske ustavo [dtmokr.) .394.000 glascv — 52 poslancev. Vsi drugi so pa v tem pogledu še neopredeljeni ili bi se zadovoljili tako s centralizmom, kakor tudi z avtonomijo, le da bi bilo ugodeno nekaterim njihovim parti-kularnim interesom. Za slučaj, da bi pristali radikali na revizijo ustave, bi pc z' sala revizifonistična večina na okroglo 1,320.000 glasov in 224 mandatov, kar Tienja nad dve tretjini vseh oddanih glasov in skoro, tri četrtine vsega parlamenta, Joči ni bi reprezentirala demokratsko-radi-fcalna koalicija komaj 950.000^ glasov in 159 mandatov, to je torej polovica glasov in mandatov. Že iz tega razmotrivanja je torej jasno 'razvidno, da imajo za enkrat ključ do situacije v rokah edinole radikal i," kaj ti brez njih je vsaka rešitev nemogoča, še manj pa> proti njim«. Glede na to je Midi razumljivo, da Radić zadnje dneve svoje besede tudi nekoliko bolj tehta, kot jih je pa do-slej, kajti doslej je bil vajen stresati psov- |ke kar iz rokava in je računal pri ten izgoij je na efekt pri volivnih masah, do-ćiro se na učinek navzgor ni oziral. V tem pogledu mu hodi seda; zelo v napotje zlasti prav netaktičen govor na zadnji veliki zagrebški skupščini, ki je vzbudil med radikalci mnogo upravičenega ogorčenja. Stališče Radićevo je danes popolnoma drugačno, kot je bilo n. pr. še pred letom dni. Tedaj je še! on samo za tem, da si pri* dobi hrvaške ljudske mase absolutno v svoje roke in v Belgradu še nihče ni mislil nanj in na kak sporazum z njim, dočim ima danes Hrvate že za seboj in je njegova dolžnost, da jim s spretno taktiko tudi kaj pribori, sicer doživi polomi svojih konceptov. V tem pogledu sta njegova zaveznika Korošec in Spaho vse previdnejša in skušata s spretnim, manevriranjem in uglajenim nastopanjem neprestano parale-lizirati Radićeve netaktične zaletelosti. Kako se bodo vse te zakulisne igre in dvoboji končali, bomo videli ntcrdsu že prihodnji teden. p. St. Borba Avstrije za obstoj Med nasledstvenimi državami bivše podonavske monarhije je spočetka ravno Nemška Avstrija igrala kaj klavrno vlogo. Dunajski upravni aparat, ki je upravljal pred razpadom veliko državo, je ostal skoraj v celoti ter je s svojim ogromni uredništvom padel na rame neznatne državice. Dalje so- pribežali iz vseh dežel bivše monarhije tisoči in tisoči uradnikov, oficirjev in drugih, ki so bili raztreseni po vsej monarhiji, uživajoč privilegije gespodujočega nemškega naroda. Tudi .prihod teh zgolj neproduktivnih ljudi je padel težko na finančno in gospodarsko bilanco države. Če upoštevamo dalje, da je bilo vse gospodarstvo izčrpano po dolgoletni vojni, tedaj si moremo pač predstavljati, kako ubožni so postali oni, .ki sc biii prej gospodje. Ta udarec je bil prehud: za avstrijske Nemce, zlasti za Dimajčane. V svojem novem, zares neugo*doem položaju, se niso nikakor mogli znajti, manjkala jim je prožnost, da bi sc takoj prilagcdili novim ' 'azmeram. In tedaj se ^e pričela deba be-ačenja. Vse jc vzdihovalo in tarnalo, da mora Avstrija poginiti, če ne pride pomo od zunaj, ali pa če se ne združi z Nemčij< Za vsakdanji kruh sc morali Avstrijci nc prestano beračiti pri zaveznikih, ki so jii ga tudi dajali po drobtinah. Spočetka s ti Nemci, ki so bili nekdaj tako samopašr napram svojim sc državljanom druge na rednosti, niso niti zavedali svoje srarnotn vloge. Vdali so se v sladko lenobo ter živeli v zavesti, da bo že kdo zanje poskr*-bel, da ne bodo lakote umrli. Socialistična vlada je izvršila, medtem nekatere politične reforme, toda da bi kakorkoli zboljšala gospodarski in finančni položaj države, se je izkazala popolnoma nezmožna. Teoretični komunizem ni zmogel niti najmanje vplivati na zboljšanje razmer. Nasprotno*, neprestana grožnja boljševizma je škodila tedanji vladi in torej tudi državi. Zavezniki so postali nezaupni, zato se je država pogrezala čioidalje bolj v globino. Glavni zunanji znak tega propadanja je bilo padanje valut?, ki se je zdelo, da se nikoli ne ustavi. In . priti je moralo kmalu do konca socialistične vlade. Socialistični voditelji so pač izprevideli, da v danih razmerah ne morejo ničesar napraviti, ampak da kaže črta razvoja vedno navzdol. In njihovi politični nasprotniki so ta položaj izrabljali ter zvabili velike možice ljudstva od socialistov proč. Če niso hoteli socialisti zapraviti popolnoma svojega vpliva, so morali prepustiti vlado drugimi strankani. Tako so tudi storili ter zamenjali vloge. Postali so opozicija, torej kritiki, kar je veliko lažje, kakor pa nosili odgovornost za vse neugodne posledice svoje nesposobnosti, pa tudi posledice racmer seveda. Nova vlada, ki je po večini krščansko-socialna, je torej prevzela revno dedščino in se znašia v istem neugodnem položaju kot poprej socialistična. Nekaj časa je tudi ta vlada kolebala, avstrijska krona je padala, tujci so Še dalje p!e-nili s svojimi dobrimi valutami po Dunaju in dru.gih večjih mestih, še dalje so Avstrijci živeli od roke do ust. Tedaj pa se je pokazalo, da so novi vladni 'možje, med njimi ziasti kancelar Seipel, trdno odločeni napraviti konec tem razmeram ter pričeti z resnično sanacijo države. Predvsem je bilo jasho, da ne more država pričakovali cd nikoder reJiive, če si sama ne pomaga. Žc lansko leto se je napotil kancelar Seipel < po-svetu ter začel preiskovati i-n pripravljati teren ;pri zavezniških državah za tako pomoč, ki bi nekaj izdala. lil posrečilo sc mu je vzbuditi pri nekaterih državnikih zanimanje za svoje načrte ir» predloge. Obupno finančno stanje avstrijske državice je že prej napotilo nekatere državo, med temi čehoslova>ko in Italijo, da so priskočile z znatnimi zneski Avstriji na pomoč. Seveda* so bila ta. posojila premajhna, da bi zalegla za daljši čas. Pc dolgih pripravah in trkanjih je prišla zadeva Avstrije pred Zvezo narodov, ki je v principu sklenila, da se da Avstriji tako veliko posojilo, s katerim bo mogla stalno sanirati svoje državno gospodarstvo ter postati tak samostojen življenja zmožen organizem. V načelu jeJ bila torej Seiplova akcija uspela. Toda cd tistih početkov pa do danes so poiekji dolgi meseci m omenjeno posojilo ni dobilo še potrdila. Vendar pa se je med tem časom ustanovila pri Zvezi narodov posebna komisija za sanacijo Avstrije. Ta komisija je izdelala načrt ter tudi stavila gotove pogoje Avstriji, ako hoče dobiti posojilo. Seveda je bila ta komisija v stal- nih zvezah s tistimi finančniki, od katerih je bilo v glavnem odvisno, ali dobi Avstrija posojilo ali ne. Pogoji so biti nekoliko tudi, recimo. Avstrijska vlada se je morala) obvezati, da izvrši radikalne reforme v notranjosti, posojilna komisija bi imela kontrolirata sa-načnai dela vlade, ustanovi se nova državna banka z zlatim fondom pod kontrolo komisije itd. Veliko tega je Seiplova -vlada že izvršila. Državna banka je ustanovljena, število. javnih nameščencev se je skrčilo za več desettisoč oseb, ker so bili deloma odpuščeni, deloma upokojeni. Takozvani < Beamtenabbau> je kmalu dovršen. {Nazadnje pa se je izvršilo tudi odpusčenje nekaterih ministrov. Pred nekaj dnevi je podala celokupna vlada demisijo in Seipel je sestavil novo> vfado, toda s tem, da so kar štirje ministri odpadli; njih portfelje prevzema po novem zakonu kancelar sam. Tako je kancelar justični, notranji in zunanji minister obenem. «Čiščenie» se je torej izvršilo tudi na najvišjih mestih in tako je ^area ustvarjena podlaga za novo finančno politiko. Pred kratkim je Seipel končal svoja potovanja v inozemstvo. Bil je tudi v Genfu, kjer je pri Društvu narodov krepko zastopal interese svoje države. In uspeh tega potovanja je ta, da je Avstriji zagotovljen kredit 520 malj ono v zlatih kron, ki se bo najbrže začel v. kratkem ttadi izplačevati. Pol miijarde zlatih kron predstavlja za Avstrijo veliko premoženje, vendar pa bi se motil, kdor bi mfelB, da so s tem že dani vsi pogc-ji za redni gospodarstveni razvoj. Ti miljoni bodo zadostovali, da se urede državne finance ter da se ustali valuta. Poleg tega pa je ncltroj gospodarskih in finančnih vprašanj, ki tarejo velika in mala podjetja kakor tusll vse zasebnike. Najprej je treba, doseči ravnovesje med uvozno in izvozno bilanco. To pa bo Avstrija dosegla, ako povzdigne svojo industrijo, obnovi obrabljene stroje, vzpostavi prometna sredstva, posebno železnice, ki so med vojna največ trpele. Za vse to pa bo treba zopet kredita, ki ga bo treba dobiti v inozemstvu. Zasebna podjetja bo^ do morala iskati pri bogatejših državah denarna sredstva in kapitala. V Ameriki jc dosti kapitaiov na razpolago. Toda kdor si hoče izposoditi denar, mora imeti zaupanje pri upniku, sicer ne dobi nič. Ako ?e posreči sedanja akcija avstrijske vlade, petem ne bo manjkalo kreditov tudi za ostale pc.trebe države. S političnega vidika je sedanji položaj v toliko zanimiv, ker so Avstrijci vsaj za d ogleden čas opustili vsako brezplodno misel na združenje z Nemčijo. Sicer pa je danes gospedarski in politični položaj v Nemčiji slabši kot v Avstriji, zato si pač ekonom ne želi združitve z nemško državo. Tudi je treba pomisliti, da je Nemčija sama industrijska država ter bi priklopljena Avstrija zelo neugodno počutila konkurenco nemške industrije, kar bi imelo za posledico, dk bi morali zopet tisoči in tisoči avstrijskih domačinov po svetu s trebuhom za kruhom. Ko se izvede sedanji finančni načrt Avstrije v celoti, tedaj je tudi ta država pokazala svojo življensko zmožnost ter 9 tem pobila vso tisto zlagano teorijo, dia ne more Avstrija, taka kot je zdaj, živeti samostojno življenje. Seveda ga more in še dobro, pač pa je treba dela, žrtev in ča-kajaja, iia se zacelijo rane, ki jih je zadala vojna ^ sem gospodarskim panogam. Urejene razmere v Avstriji' pa bodo ugodno vplivale na medsebojno razmerje nasledstvenih držav. Tudi bo deloval zgled Avstrije poučno in vzpodbujevalno za vse one države, ki se bore danes s finančnimi in gospodarskimi težavami. Zadovoljen sosed psi je tudi veliko jamstvo za mir. In miru in normalnih razmer pa potrebujejo danes vsi, posebno pa tiste države, ki so nanovo vzklile iz bivše monarhije, ali pa sc se take povečale, da jih je smatrati za nove državne organizme. Prvi avstrijski Slovani, katerim so morali V Italiji verjeti breadvomno, da iz trdnega prepričanja in is resničnega idealizma delajo za osvoboditev svojih narodov, so b3i cifMMki uporniki. Carzano je vas v italijanskem delu Tirola, ležeča tri kilometre severnovhodno od mesteca Borgo. Hudournik Maso buči mimo vasi ter se nedaleč od Carzana izliva v Brento. Ob potoku Maso je v vojnih-letih 1916 in 1917 tekla fronta med italijanskimi in avstrijskimi zakopi. Neznatno selo Carzano je bile mnogo imenovano po veleizdajniški aferi z dne 17. septembra 1917. «Carzan-sko? izdajstvo* je vzbudilo v avstrijskih in nemških listih silno polemiko in interpelacije nemškonacionalnih poslancev v dunajskem parlamentu so obenem s poročili a. o. generalnega štaba drgnile neverjetno veliko prahu. Vojaška podjetja* sedimo vedno po njihovih uspehih. Narinja se torej vprašanje, zakaj je mogla afera XI. septembra, kateri se sme končno pripisovati le lokalen pomeni, povzročiti toliko razburjenja? Odgovor na interpelacijo, ki ga je dal avsir. minister za domobranstvo, ^dokazuje, da se je avstrijsko vodstvo vojslfe zelo hitro zavedelo nevarnosti, v kateri se je nahajala fronta od Koroške do Švice. Mentor domobranskega ministra v listu «Neue Freie Pre&se» je smatral za potrebno pokazati na skoraj n«dogledne posledice, katere bi bila imela afera, če bi bili Italijani izkoristili vrzel bolj spretno ter prešli k dejanju. Preiskava o carzanski aferi se ni mogla zaključiti do konca' vojne in pomenja1 še dandanes skrivnost za. javnost. Avstrijsko armadno vodstvo si je pošteno prizadevalo, da bi zadobilo popolno jasnost o namenih carzanških upornikov, — vendar pa obsedna tozadevna zbirka spisov, ki so hranjeni v arhivih dunajskega vejnega. ministrstva, ne daje prave slike o ciljih in namenih Carzamcev. Njihove cilje označuje pravilno edino enostavni uved li stavek v načrtu nadporočnika dra. Ludvika Pivke-ta, katerega je ta poslal nekaj mesecev pred akcijo italijanskemu vrhovnemu poveljništvu. Stavek se je glasil: «Mislimo', da> je pred predstojeće nemško in avstrijsko soško ofenzivo mogoče temeljito izpremeniti ravnotežje vojaških sil na italijanski fronti v prilog Italije in njenih zaveznikov«. Kdo so bili Carzanci? Jugoslcvensk? častnik, dr. Pivko, kateri je začasno poveljeval 5. bataljonu 1. bosansko-hercegov-skega polka v oddelku Eorgo, je organiziral slovanske častnike, podčastnike in moštvo svojega oddelka ter jo iztuhtal da- lekosežen načrt. Iz avstrijske črte ven j« iskal zvezo z narodnimi revolucijonarnimf zastopniki v inozemstvu, ponudil je svoje moči zaveznikom ter je pripravljal udarec na avstrijsko vojsko, ki bi bil utegnil un?« čiti. vso tirolsko fronto. Od častnikov če^ heslevaške narodnosti, katerim je bil raz^ odet načrt, naj bodo imenovani Fr. Jirsa, Jos. Kohoutek, Mil. Zeieny, Tandler, Omelka, Horak, Martinec, Krajnik, Čada, Mader, Nemeček, Hopp in Maštalka, cd podčastnikov Mlejnek, Malčanek, Sed-lecky, Pajger, Stransky, od vojakov Vacha, Jiranek in Lachvička kot sotrudniki in po-, močniki Pivko-ta poleg večje množine ju-goslovenskih podčastnikov in vojakov. V sporazumu s Cadorno so organizirani uporniki omenjenega bataljona dne 17. septembra 1917 ob 9. zvečer odprli Italijanom oddelek Maso v suganski dolini pr* Carzanu, in nato so se zamogle pripravljene italijanske čete takorekoč neovirano izliti čez sedlo Cadin v Fleimsko dolmo, da pri Bozenu prestrižejo železniško progo, edino življensko žilo avstrijske tirolske fronte. Kolona, ki je imela v suganski dolini preko Le\ika napredovati proti Tri-deniu, je bila ob začetku operacij podrejenega pomena. Carzanci niso dosegli širokega stratc-gičnega uspeha. Podjetje se je zrušilo vsled pogreškov, ki jih je napravilo italijansfro vodstvo. Afera pa ni ostala popolnoma brezuspešna. — Carzanski slovanski častniki in moštvo sc v Italiji niso mogli smatrati za vsakdanje dezerter je ter biti v tak njeni po stari metodi v kak ujetniški tabor, posebno ko je bil dr. Pivko tako previden, da si je že v naprej dal zajamčiti za svoje čete osebno prosicst in svoboden odhod iz lialije. Kljub vsem petežkočam, s katerimi so morali računati v Italiji, so se Carzanci j odločili, da ostanejo v Italiji. Našli smo jih I že v mesecu oktobru 1917. na Mortc Zebio in pri- Konic Rasia pri Asiagu kot bojevnike ca iroati kateri so vzbujali velikansko pozornost vseh italijanskih po-veljništev in čet. Poznejši uspehi, ki jih je Reparto czeco-jugos!avo» dosegel v marcu 1918 na Col d'Echele, so pospešili der-zorevanje ideje v Italiji, da bi znalo biti neprccerjjive koristi, če bi se dovolila in pospeševala ustanovitev čehoslovaške legije. Na kongresu v Rimu (aprila 1918) jc zamogel on. Orlando sporočiti čehoslorva-škim zastopnikom zanimivo v poročile starega vojaka® o delovanju lcgjjonarjev na italijanski fronti. Tako je Carzano postal jedro vseh formacij vojnih prostovoljcev V Italiji, sebno čehoslovaškega zbora . DNEVNE VESTI Peroba, Dri- ^7. t, m. se je poročil na Vrhniki dr. Anton .viulrejčič z gespieo Marinko Hočevarjevo. NoVoporočenec je naš rojak in bivši odvetnik v Treiu. Povodom tega srečnega rodbinskega dogodka čestitamo novopo-ročencema m Andre|č;čevi rodbini, živeči v Trstu. Nikoli jim si prav! Z raznih strani dežele nam že precej časa prihajajo sporočila, da oblastveni organi pcrzveduiejo pri slovenskih stariših o 'dijakih iz Julijske Krajine, ki študirajo v Jugoslaviji. Iz kakega razloga? Kak vamen zasledujejo s testi poizvedovanji? Po veej božji in človeški logiki bi si moralii misliti, da jim je stvar vendar aekd&o neprijetna. In zdravi človeški razum bi smel pričakovati, da bedo skušali tej neprijetnosti priti v okom s sredstvom, ki bi bilo izdatno, ki br moglo zagotoviti uspeh. To je, da bodo hiteli z ustanavljanjem res dobrih »t o venskih šol vsake vrste, tako, da ne bo rtaže mladine neizprosna potreba silila na šole preko meje! Pa saj smo že tolikokrat govorili merodajnim činiteljem, da je le od njih samih odvisno, če hočejo, da slovenski dijaki ne bodo več zahajali v Jugoslavijo! Ali na to uho so gospoda trdovratno RepM Czeco-Jiigoslsvo Kapitan Ludgi Pao^ini priebčuje pod gornjim naslovom v listu «Prager Presse» zanimive spomine, katere priobčujemo dobesedno, posvečujoč jih pred vsem tistim ljudem, ki so nepremišljeno hitro gotovi s pavšalno psovko «avstrijakanli», pesebno tedaj, ko gevore o Slovar.ih. Spomini kapilanai Paolinija so le majhen, neznaten odlomek iz častne, junaške borbe slovanskih narodov za neodvisnost, iz gigantskega dela, ki so ga avstrijski Slovani izvršili to; in onstran nekdanjih okopov, v vseh delih sveta, cla dosežejo zlato svobodo. Eva brez daljega, kaj piše kapitan Paoiini: «V prvih vojnih letih je bilo v Italiji splošno mnenje o avstrijskih Slovanih, da so najhujši in najbolj zagrizeni Avstrijci. Zadržanje slovanskih čet, posebno Jugo-slovenov na italijanski fronti, je moralo to mnenje le podkrepiti. Malo število slovanskih emigrantov in posamezni "dezerterji naravno niso utegcdli: ovreči to — kakor se je pozneje izkazal o— krivo presoje-vanje slovanskega mišljenja. Italijani so vsled svoje politične vzgoje na splošno nenaklonjeni Slovanstviu. Zastopniki slovanskih Narodnih svetov in Narodnih odborov v inozemstvu spočetka niso imeli ne moči ne možnosti, da bi voditelje italijanske vojne politike prepričali o tem, da je treba, daj revidirajo svoje mnenje o avstrijskih slovanskih narodik. Vsi slovanski propagadni poizkusi v Italiji so se izjalovili, kajti vsakdo, ki je hotel govoriti Italijanom • takih idejah, je naletel samo na neverna ušesa in na neplo-dovita tla. Slovanom prijazna agitacija je bila v Italiji do prvih mesecev leta 1918 takorekoč izključena« 'gluhi. Danes naj ugotovimo nekaj drugega, kaj značilnega. Čc Nemci na južnem Tirolskem zahtevajo šolo v materinem jeziku, jih podijo — kakor sc je zgodil-o ravno te dni — preko Brennerja, torej črez državno mejo. Pri nas pa zasledujejo starise in otroke, ker hodijo črez mejo! Z drugo besedo: Gospodi ni nitkoli prav, nikakor ji ne moremo ustreči. Če zahtevamo tu, v lastni državi, svojo šolfc, smo pre-drzneži in rojjovileži, ki da tudi na šolsko polje vlačimo politik©. Če pa si hočemo pomagati drugje, smo zapisani v crne bukve in so nam oblastveni organi za petami. Naj storimo tako ali tak© — nikoli ni prav storjeno. Vemo sicer, kako bi jim bilo prav. Ali nai bi se mi odrekli zahteve po svoji šoli in pošiljali otroke v šole, kjer bi se — radi nepoznavanja jezika — nič ne naučili, ali pa nsj bi družine kar pobrale vsa svoja šila in kopita in zapustila to Gonja proti ^Istarski Riječi». Pred nami je iztis * Istarske Riječi > št. 16 z dne aprila 1923, ki ima omot s sledečimi napi.-i: Najprej je naslov < Narodna Čitalnica Trnovo - Torrenova:>. Na tem naslovu je poštni pečat «Torrenu'0\a:>, nato pride s fjvio napisano: «Sc ne sprejme — prepovedano > sledi pečat: <»Čitalnica v Trnovemu in ko., nečno s svinčnikom pisano: «Rifiutato», Vprašamo Trnovsko čitalnico in ob enem oblaslva: Kdo je prepovedal «Istarsjko Riječi? Nadalje so pred nami iztisi * Istarske Riječi:> naslovljen5 na: 1. Živković Antun, Gržani - Kršikla, Pazin; 2. Du&ković Mate, istolam; 3. Blašković Mate, isk>tnm; 4. Blašković Ante, istolam; 5. Stanič Ante, Grdoselo - Pa-zin. Vs* ti cnioti nosijo napis od iste roke: ritorno. Tudi v tem prinreru mislimo-, da je dana podlaca za posredovanja cblastva, če hoće. Izredni dopusti vojakom v neugodnih družinskih razmerah. Vojno ministrstvo je odredilo, da se smejo dovoljevali izredni dopusti najdelj za dobo 3 mesecev onim potrjenim mladeničem, ki se nagajajo v neugodnih razmerah, kakor jih predvideva kr. odlok z dne 7. januarja 1923 čl. 2. in 3. in ki edini skrbijo za vzdrževanje niihovc družine. Druga okrožnica istega ministrstva pravi, da bedo ostali na trajnem dopustu oni mladeniči letnika 1903, ki ne dosegajo tresne višine I'54 m, ako jim >*» bila radi te^a znižana vojaška službenu doba. Krožek »Adama Mickiewt'cza», Na tukajšnjem kcivstjlatu poljske republike se vršil minolega četrtka ustanovni zbor kroži-:j, hi nosi ime svetovno slavnega poljskega pisatelja in pesnika Adama Mickiewicza. Namen It- UUUIC1C T3U OJ VJU JU« ----r--------, ' . „ "It. -1.1 svoio rojstno grudo! Taki želi i pa že celo ne pospesevanje_ kuh^rnin s- I-o v moremo ustreči! Tako nam ne kaže drugega, """ " '......... nego potrpeti in čakati, dokkr gospodo morda vendar sreča pametno izpeznanje, a dotlej pomagati si sami kakor vemo in moremo. Davčne napovedi. Tridentinski prefekt je sprejel deputacijo nemških županov, kateri so mu predočili potežkoče, s katerimi se imajo boriti davkoplačevalci pri davčnih napovedih s posebnim ©žirom na davek na stavbe, za katerega preleče napovedni rok dne 30. t. m. Davčni »istem in uterjanje davkov je za nove pokrajine popolnoma nov, tozadevni predpisi so prekasno objavljeni, oziroma se roki prekratko odmerijo. Predočbe županov so našle pri tridentin-skem prefektu popolno razumevanje, opozoril je na potežkoče, ki so' zvezane s tem, da se izdajo dvojezični predpisi. Zagotovil je, da bodo takoj izdani ukrepi, da zamore tudi nemško prebivalstvo razumeti nove vladne odredbe in iim; zadostiti, kar je ko-nečno* v interesu* države same. Prefekt je obljubil tudi, da bo poslal v Rim svoje predloge, da se napovedni rok, določen za 30, t. m., podaljša. — Kar velja) za triden-tinsko prefekturo, velja seveda tudi za našo krajino, in oc vlada ne bo podaljšala napovedni rok, naj velja mnenje visokega uradnika, tridentmakega prefekta, vsaj toliko, da tiMi ljudje, ki bodo, kar je neizogibno, zakasneli 9 svojimi napovedbamj, vsaj ne bodo kaznovani. med poljskim narodom in našimi kraji, pr*eb-no z Italijani. Tega sestanka se ic udeležil tudi tržaški župan Pilacco, ki jc z lepimi besedami pozdravil sestanek, nagiašujoč, da su. v Adamu Mičkiewiczu poosebljeni najvišji ide-aii poljskega in italijanskega naroda. Tem besedam gospoda župana se pridružujemo c odkritim zadoščenjem tudi mi, ki vedno pravimo, da se narodi morajo spoznavali med !-e-bot, če 6e hočejo spoštovati. In tako spoznavanje drugih narodov in njihovega kulturnega snovanja je še posebno- poireb-no ravno n^šim Italijanom, ki imajo dohiteti mnogo z;unu>;ene-ga v tem pogledu. Ne zadostuje pa le lepa beseda g. župana. Slediti mora tudi resno stremljenje po kulturnih stikih ne le s Poljaki marveč z vsemi slovanskimi narodi, ker glede teh so Italijani v velikem zasUnku. Potem bodo Italijani pravilnejšc presojali kulturne vrednote teh narodov in jih drugače cenili. S teir. bi se nikakor ne ponižali — kakor bi mislit kak razgreti šoven — s svojega visokega pie« destala starega kulturnega naroda, marveč bi s sodelovanjem z drugimi narodi na ustvarja^ n>u kulturnih vrednot 5e le prav služili £\q* veški kulturi, ki naj združi narode v kolo mirti in plemenitega snovanja. V tem zmislu pozdravljamo osnutje Mickievviczcvega krožk* y Trstu. Poalaaec Albanesc j'e imel, kakor je bilo na^ povedana^ dvoboj e poslancem Bilucaglio za< radi znane brzojavke, s katero ga je bil po si BUucaglia zaradi njegovega govora v Puli proi glasil za blaznega. Posl. Bilucaglia je bil pri šei stem naskoku ranjen v desno roko. Nasprotnjj ka se nista poravnala. V Trstu, dine 29. aprila 1923. DL Sožalje. Tem potom izreka MDP — Jakob najiakrenejše sožaLje težko prizadeti "družini Kerševan ob priliki smrti nje dragega poglavarja. Člani in Članice se pogreba udeleže polno-stevilno. — Odbor. Poziv rodo^obnim srcem! «Šolsko društvo» ,v Trstu si fe nadelo nalogo, da ne le skrbi za pouk šoloobveznih otrok in otroških vrtcev, ampak tudi da podaja našim malčkom zdravo Irrano. Delo je ogromno, stroški velikanski. Zato mora prispevati ves naš narod. Odzo--vite se vsi! Kdor še ni član, naj se vpiše; kdor še ni vplačal članarine, stori to lahko v društvenem uradu v ulici S. Francesco 20/1. od 9—1 in od 4—7. Spominjajte se « Šolskega društva« ob vseh veselih in žalostnih prilikah. Ncva avtomobilska zveza med Trstom in IL Bistrico*. Podjetje potniških avtomobilov «Brat-je KJun» prevzame 1. maja 1923 poštno službo med Trstom in II. Bistrico. Vožnje se bodo •vrnile po sledečem urniku: Odhod iz II. Bistrice ob 5.50 zjutraj. Prihodi v Trst ob 8.30 zjutraj Odhod iz Trsta ob 4 popold. Prihod v II. Bistrico ob 7 popolef. Cena vožnji L 14 za osebo. Vozni listki za in nazaj veljavni za. 8 dni L 26.—. Društvene vesti Erandon Tkomas: «Charleieva tetka». Danes ob 19!j uprizori dramatični odsek MDP Sv. Jakob imenovano trodejanko — veseloigro. Režijo vodi g. Gombač Fran, kateri nastopi obenem v glavni ulogi Lorda Frankurta Bab-berleya, — kateri se prelevi prijateljem na Jjubo v bogato amerikansko ietko. Vse, kar si želi par uric vedre zabave, se napoti danes zvečer v dvorano DKD — pri Sv. Jakobu. Tečaj za krojenje se bo vršil šele po 15. maju. Do takrat se sprejemajo še prijave za dnevni in večerni tečaj. — Žensko dobrodelno udruženje. Poiliužnica Šolskega društva pri Sv. Jakobu išče pošteno osebo za donašanje blaga k šolski refekciji proti mali odškodnini. Prijave sprejema Just Maurič, trgovec na Istrski cesti 14. Pevsko društvo «Zastava», Lonier priredi dne 13. maja t. i. vrtno veselico z bogatim vsporedom. nakar se bratska društva že v naprej opozarjajo. • Šolsko društvo» podružnica pri Sv. Ivanu Vonovi danes veseloigro v treh dejanjih Stari j!rchi na Sovranišču v dvorani g. Pertcta \(> stilna pri Froncu). Začetek -ob 5.30 popoldne. — Kdor se hoče pošleno nasmejati in za ne šo deco kaj darovati, naj te prilike nikakor ne zamudi. Planiesko društvo priredi danes popoldne v slučaju lepega vremena peš izlet v Rožans.ko *>©iiro. Zbirališče ob 2 uri na predzadnji po-i tramvaya, ki vozi do Sv. Sobote. (Blizu gostilne Subietta Od tu peš skozi Boljunc po soteski Botcča do Drage. Povralek poljuben. Izletniki bodo imeli priliko občudovati div-Ro-romantično sc lesko Kiinčiče in draško dolino, ki je odeta v- plašč pomladanskega cvetja. <-Učite)}sko društvo za Trst in okolico» bo »n:c!o svoje redno spomladansko zborovanje pri Sv. Ivanu dne 6. maja. Začetek točno ob 3,'j h. Ker je dnevni- red važen, : rf napr65eni ve j tovariši (ice), da se odzovejo polnoštevilno. Po zborovanju je izlet s šolskim avtom v Ilirsko Bistrico. — Tajnica. Javna kirižnica šentjakobske «ČitaInice» p«nslu;c redno vsako nedeljo od 10—11 ure v navadnih prostorih (stara policija). Opozarjajo se člani, da se strogo drže pravil. Član je lahko v^ak. Vpisnina znaša 1 Liro in mesečni prispevek za kr*j«£e 1 Liro. Gospodična Kranjc Sla vica je darovala 10 knžig. Iskrena hvala. — Odbor. Pevsko društvo «IKnja» priredi svoj prvi koncert po dolgih letih dne 27. maia v dvorani DKD. pri Sv. Jakobu. Po vojni je mladina zopet oživela društvo in po skoro dvoletnem iskanju in zivetarjenju je prišla Ilirija« končno «na plan -. Pred par meseci ie dobilo društvo novega pevovodjo, glasbenika g. prof. Kumarja. ; h benika g. prof. Kumarja. O resnem etremljenru, ka'.erega ima društvo, r-riča že ime pevevodje. Kar jc mogel on storiti i? našega mladega zbora v tam kratskem t; su, bo pokazal nastop — ko bo društvo stopilo c prvim negotovim korakom na težko pot d > dovršenega podajar;a naših skladb. Program koncerta obsega mefane, moške in 7X r> c zbore naših novejših in starejših sklada Iclje v. A pelirarno na bratska društva v Trstu in Golici nai opustijo za ta dan morebiti name-ravene prireditve ter jih že sedaj vabimo, naj «e udeležijo koncerta v čim večjem številu. T>rogram bo objavljen pravočasno. — Odbor. Iz triaikeea livStonJa Dno Utis^ko podfeljc. ZlaUrflfai iMb* optenjena. Pred sinoči^im so nekateri zlikovci, na nezaslišano drzen način, oplenili izložbo zlatarnice, ki .se nahaja na tekališcu V. E. m. ji t. 5. katere je lastnik urar Josip Oppenheim. i— Okoli 19ih se je namreč pojavil v omenjeni zlatarnici elegantno oblečen mladenič, ki je izrazil željo, da bi rad kupil srebrno akatljo za cigarete. Urar Oppenheim je začel razkazovati elegantnemu odjemalcu številne vzorce tobačnic, ki jih je imel v zalogi. Mladenič si je ogledoval predloženo blago, govoril dalje časa z urarjem ter barantal z njim za ceno srebra® tobačnice, ki si jo je izbral; ko se je pogodil z urarjem za ceno, je plačal ter odšel iz omenjene zlatarnice, Med tem časom, ko je bil urar zaposlen z mladeničem, je neki predrzni tat, ki je bil očividno domenjen z mladeničem, s ponarejenimi ključi odprl izložbo zlaternice na ulici ter pobral iz nje raznih dragocenosti v vrednosti okoli 29.000 lir. Ko je urar pozneje zapiral zlatarno, je zapazil, da je okno izložbe odprto ter odkril tatvino. Naznanil je dogodek na kvesturi, kjer je opisal komisarju mladeniča, kt je kupil srebrno to-bačnico. Včeraj popoldne se je policijskim agentom posrečilo izslediti mladeniča ter ga aretirati. Odveden je bil na kvesturo in tam so ga natančno zaslišali. Uspeh zaslišanja ni znan, ker hrani policijska oblast zadevo v strogi tajnosti. Roko si je zlomil. Kurjač Ivan Vatovaz, star 36 let, stanujoč na Vrdeli — Scoglictto št. 45, zaposlen pri parni pralnici De Bernardis, nahajajoči se v ulici R. Sanzio št. 560, je imel včerej popoldne opraviti pri strojn, ki služi za sušenje perila. Stroj je bil v teku in naenkrat je mož po nesreči prišel z desno roko med kolesa. Na njegovo vpitje so prihiteli drugi uslužbenci pralnice, ki so rešili kurjača iz nevarnega položaja. Na lice mesta je bil tele-fonično poklican zdravnik rešilne pestaje, kateri je ugotovi!, da si je mož popolnoma izvi-nil desno roko v komolcu. Ponesrečenca so prepeljali v mestno bolnišnico. Nasilen krojač. Včeraj popoldne je kamnosek Anton Ferretti, star 25 let, stanujoč v ulici Sorgenle št. 7, srečal na Goldcnijevem trgu krojača Atilija Patova, starega 36 let, stanujo-j čega v ulici Rigutti št- 28; vprašal ga je za j neka pojasnila glede obleke, ki: bi jo imel krojač izročili gospodarju, pri katerem je vsluž-ben kamnosek. Krojač je odgovoril, da ga ta zadeva nič ne briga. Moža sta se začela prič-kati in prepirati in kmalu se je med njima vnel pretep, tekom katerega je krojač potegnil nož ter sunil z njim kamnoseka v desno reko. Ranjep.ec se je podal v bolnišnico, kjer so mu zašili in obvezali 3 cm d-olgo in precej globoko rano. Nasilni krojač je bil aretiran. Nevarna igrača. Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bolnišnico 11-leinega šolarja Ferdinanda Furlan, stanujočega pri Sv. Mariji Magdaleni šf-. 562; deček je ime! težko rano na glavi. Dečkova mati je povedala, da se je ta igral z nekim kovinastim predmetom, ki ga je dobil na cesti; tekom igre je deček vx0el predmet v ogenj, kjer se je ta nenadoma razpočil ter ranil dečka. Domneva se, da je bil predmet kak nerazpečen naboj. Dečkovo stanje je zelo nevarno. Nesreča pri delu. Težak Humbert Chiano, si ar 43 let, je bil včeraj pope] .ie zaposlen v j stari prosti kaki in sicer v hangarju št. T3 B";~ razkladal je z drugimi delavci bale tkanine. Pri tem delu je naenkrat padla nanj kakih 200 kg težka bala ter mu zlomila piščal leve noge. Zdravnik rešilne postaje je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Dve nenadni smrti. V svojem stanovanju v ulici Porta št\ 410 je predsinočnjim umrl nenadne smrti 50-letni Peter D'Udine. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da je mož umrl vsled' srčne kapi. — Včeraj zjutraj okoli 7.30 ie bil-zdravnik rešilne postaje poklican v ulico Benvenuto Cellini št. 1, kjer je nekemu možu nenadoma postalo slabo. Zdruveik je prihitel na označeno mesto; tam je našel 49-letnega kleparja Josipa Michel, kateri je bil že mrtev; zadela ga je srčna kap; * DAROVI — Pri Deklevu v Slavi*! je nabrala resna družba 55 L za «Šolsko droštvo». Za- brezposelnega bivšega «tpSpčarja» se je, kakor izkazuje uredništvu predložena, po prejemniku potrjena nabiralna! pola, nabralo L 129'.. Prejemnik, ki je že odšel v svoje novo! bivališče, se najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem z zagotovilom, da bo vedno ostal zvest pipčarskim načelom in takoj, ko si opomore, storil svojo dolžnost v zmislu teh načel« Za Dijaško Matico je daroval N. N. 10 lir, ker je zgubil pri «japonski mori». (Objava pomotoma zakasnela). V počeščenje umrlega goap. Stanka Bogataj podarila M. Gabršček, Kobarid « Šolskemu društvu« Lir 10. Borana oorotHa Cocutfeh • Talraatia . Gtrollflllcb . • Likera Trlestina • ttefd • • • • • I.nssino » « « • Mjrtinolidi • • • Ocean!« • • Prtmuda • « Tdpcevlch • . . Ampetea . • • • Cement IMmatia Cement Sp*lato . • • v • • • • • • Tcčaii; Trst, 26. aprila 1923 . . - 324 • * • . . . 12» . • . 417 . • . 1405J • • « i • • • • • • • • • • • • • . • • • JU • • • • • • 640 133 316 3W7 28:) 500 333 353 Valuta aa trimSUm tria. sk@ drušžtfo! Vest! z CšorKfcesa Gcrisko okrajno učiteljsko društvo bo zopet zborovalo dne 3. maja 1923. v Trgovskem domu. Začetek točno ob 9.'i zjutraj. — Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. «Šolska higijena > predava dr. R, Šliiigof. 3. Počitniški enomesečni učiteljski tečaj v Rimu. 4. Zve-zino zborovanje v Gorici. 5. Volitev 15 delegatov za Zvezino zborovanje. 6 Slučajnosti. — Poleg Lega bedo istočasno pevske vaje. Pev&e ' in pevci, pridite! i Popoldne ob 14 v šoli Via Cappuccini predavanje Giovanci Lorenzoni: La decadenza c la preparazioae del RiuaovaaeDio. Isti dan sprejema predsednišlvo pri^lase za počitniški tečaj (najbrže v Rimu), ker ;je za predpriprave nujno potrebno določiti število ude!cžercev. Tovsrišice in tovariši iz drugih okrajev naj se prigiase z dopisnico. Podrob-! nosi i pri zborovanju. j Zborovanje je obvezno. Petje tudi! Vsem na I svidenje! egrefce kron« . • • < avstrijske kron* -češkoslovaške krone dinarji • » ieji t o«*»***'* marke •••••••• dolari* i jar.coski franki . • • švicarski franki • • . angleški funti papirnati • •••••• • • ♦ • '• • • • •••••• • • • • 0.40 0.45 0.0280 0.03 60.—«»0.30 20.7»).— 31.— 9.50.'- 10.-5-0.07 0.0725 20.2075 20.3750 137137.50 309.—"3< 2.— 94.20.— 94.40 Gospodarstvo Podružnica Jadranske banke aa Jesenicah. Jadranska banka d. d. v Bel gradu ctvori s 1. majem t. L svojo stalno podružnico na Jesenicah na Goređjfkem. Ob severno-zapadni državni me^i ob železnici, ki druži severne dežele Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo preko Jugoslavije ta jugu z Italijo, bo ta podružnica, združena z menjalnico, iz trgovskega in za-sebno-pronmetnega vidika velike važnosti in praktičnega pomena, bolj, ker# Jadranska banka, eden najuglednejših bančnih zavodov Jugoslavije, 9 svojimi obsežnimi zvezami in mne-gobrojmmi podružnicami in afiliiacijamv jamči za najtočnejfio hi najkuiarvtnejBO izvršitev vseh poverjenih ji bančndh transakcij. — Bistra KrEstnlnočista uoda, planinski zrak in skrbna priprava, napravijo iz „PEKATKT" tor, kar sor pravo delikateso. — „PEKATETE" so najcenejše, ker se zelo nakuhajo. . Mali oglasi MERJASEC, pristne domače pasme, za rejo, se proda. Ukmar, Prosek, nasproti ljudske šole. 605 POSESTVO v Šmarjah pri Sežani, obstoječe iz hiše z devetimi prostori, 142 ha zemljišča in krasnega zaprtega vrta, se proda. Pojasnila: Via A. Manzoni 20.1 Po v h, . N 606 KOLO «Puch>, trpežno, se proda. Barkovlje, gostilna «Bovedo > Čermelj 603 POROČNA SOBA, predvojno delo, iz trdega lesa, popolna, umivalnik, vzmeti, obešala za * zavese, se proda za L 1350,— Corso Gari-baldi 29, vrata 6 604 KROMPIR po 70 se prodaja Via Milano 7 607 SLUŽKINJA, mlada, z dobrimi spričevali, se išče. Giulia 18, vrata 7 5% GOSTILNO vzamem v najem proti odstotkom. Lastna kuhinja. Naslov pri upravništvu. 599 SPREJMEM v Gorici na sitanovajnje in hrano dve pošteni gospodični. Obe L 540.— me-gečno. Naslov pri upravništvu. 598 KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo, industrijsko podjetje v Ljubljani ali okolici, naj se obrne na veščega strokovnjaka, katerega naslov pove upravništvo. 508 DVOKOLESA, originalni šivalni stroji «Sin-ger» ter ne potrebščine se dobivajo tudi na obroke pri tvrdki Oslovska, Opčine. 532 SVOJO veliko zalogo moderno in solidno izdelanih stolov za domačo rabo. za društvene sobe, za gostilne in restavracije, kakor tudi lične zaklopne stole v poljubnih barvah za restavracijske vrte in dvorane priporoča k bližajoči se pomladni in poletni sezoni Josip Vadnu, izdelovalnica stolov z električnim pogonom v Postojni. Les je prvovrsten, delo solidno, konkurenčne cene. Podpirajte domačo industrijo! 572 BABICA, autorizirana, sprejema noseče na dom. Lpubeznjiva oskrba. Najstrožja tajnost. Corso Garibaldi 23. 588 SOBA, lepa, meblirana se odda. Ginna6tica 37, vrata 8. * 590 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. * V/a Pondares št. 6, L 44 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio V' (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —iz» voz. Velika zaloga papirja za zavijanje pi« salnega i. t. d. papirnatih vrečic fer valčkov? raznih velikosti lastnega izdelka. 30 PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bistrici. 29/3 POZOR 1 Krene, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisll Belleli Vita, via Madonnina 10, L 32 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 ORKESTRON, skoraj nov, s 3 cilindri, se proda po izredno nizki ceni. Via Molino a Va-pore 3/n. 6 DVE KRAVI s teletom, z obilnim mlekom, dobre in lepe pasme, na prodaj. Ena vozna. Naslov pri upravništvu. 575 Soda kristalizirana zajamčeno čista, beh centrifugalno sušena izvenredno izdatna raztopljiva in učinkovita. Izdelana po zadnjih tehničnih izkustvih z modernimi napravami. ERGA KEHIČKO-TEHNIČKI ZAVOD Trst, Via Pier Luigi da Palestrina štev. 2. ^■IIHilHIiaH II 1GIUSEPPE ST i Trst, V(o Hnzzlni 36 (vogal S. Coterina) 1 nadaljuje samo še za nekaj dni izvenredno prodajo z , 20, g popustom na označenih cenah. Danes razstavil v izložbenih oknih nmmmummnmmnmmnmmn MI ■■iiHiianas novi In rabljeni vseh svetovnih znamk, cene brez konkurence. (212) — Prodaja, zamenjava In poprava. —• Ignazfio Ntuhtrr, Trst, Via Sanlt* It. 16, I. nadst. Plačajo se najvišje cene za rabljene glasovirje v vsakem stanju. GLASNIM Menjalnica STUB Ljubljana, Kolodvorska ulica 41, poleg hotela „Južni kolodvor", se priporoča cenjenim sorojakoni, potujočim v Jugoslavijo. m EGIPTOVSKI profesor grafe!o^ife pove ka rak ter, preteklost in bodočnost. Gorica, Vfc . Bosche&o 6 # 602' REDKA PRILIKA za Primorce m đodle iz Amerike. Posestva v več krajih Jugoslavije po niz&fr cenah. Ustmene in pismene informacije daje Franjo Pire, Kongresni trg 7, Ljubljana 600 MEBLIRANA soba Se odda. Via Sara Dans 38/111, Ro^an 601 HIŠICO z ograjenim dvoriščem in zemljiščem kupim ali sprejmem v; najem. NasFov pri upravništvu. 597 POPUSTE K ~~; - WiLKIE C0LL1NS: v bgSem 65 IZP0VED3E GOSPICE HALCOMBE Ali sc je kaj zgodilo? Ali bil kdo pri lebi? Da, ravnokar, gospod Persival. —* Ali jc prišel notri? Ne: prestrašil me je, ko je močno potrkal ta duri. Vprašal me je, če sem si premislila ai mi zagrozil, da bo žc stri mojo trdovrainost. Zvonilo je k obedu in stekla sem doli. Gcspod Persival je peljal grofico k mizi, grof pa je meni ponudil roko. Bil je rdeč in razgret in ni bil oblečen z običajno skrbnostjo. Ali je bil .tudi on pred obedom zunaj in se jc vrnil še-lc zdaj? Morda pa ga je vročina mučila bolj kot po navadi? Tekom obeda je bil ravno tako molčeč kakor gospod Persival in od časa do časa je z nemirrtim pogledom ošinil svojo ženo. Nikoli ga nisem videla tako nemirnega. Edina družabna dolžnost, ki jo je mogel izpolnjevati, je bila njegova vljudnost in prijaznost napram meni. Ko sve jaz in grofica vstali od mize, se je dvignil tudi grof ter naju spremil v. sprejemni c o. Čemu greš ti? je vprašal gospod Persival, i e b e mislim, Fosco, Grem, ker sem zadosti iedel in j>Jl, it od- govoril £rof. Bodi tako prijazen, Persival, ter upoštevaj moje inozemske običaje; če vstanem od mize skupno z damami, kakor sem z njimi prišel k mizi, tedaj je to popolnoma v redu. Neumnost! Kozarec bordoja več ti ne more škodili. Sedi zopet sem kakor razumen- Anglež. G ovoriti moram kake pol ure s teboj, in to opraviva najlepše pri vinu. Z veseljem se bom pogovoril s teboj, toda ne sedaj in. tudi ne pri vinu. Pozneje, če do-voliš, pozneje. Zelo vljuden si, je rekel gospod Persival s srditim pogledom, zelo vljudno obnašanje, zares, napram možu, katerega gost si. Med obedom sem ponovno zapazila, kako je nemirno pogledava! grofa, ki se je skrbno izogibal njegovih pogledov. Ta okoliščina in pa želja gospoda Persivala, dn Ki se pogovoril z grofom kakor tudi grofova Irdovratnost napram prijateljevemu povabilu, mi je poklicala v spomin, da je goGpod Persival danes popoldne prosil prijatelja, r.aj pride iz knjižnice, ker mora z njim govoriti. Grof je že popoldne odklonil prijateljevo povabilo k razgovoru, in zdaj se je isto zgodilo vdrugič. Šla sem v svojo sobo po dnevnik ter se podala k Lavri, kjer sem pisala, med pauzaani pa sem se razgovarjala z njo. Nihče naju ni motil in nič se ni zgodilo. Bile sve skupaj do desete ure. Nato sem vstala«, izpregovorila sem nekaj tolažilnih besed ter ji voščila lahko noč. Zaklenila je duri za menoj, ko sva se dogovorile, da pridem zjutraj k njej tako?, ko v&tanem. Pred počitkom sem hotela dostaviti'v svoj dnevnik še nekaj stavkov k že napisanim. Šla sem v salon le zaio, da se tam pokažem, se nato opravičim ter se odtegnem za celo uro J prej kot navadno. Zdi se mi, da se ne počutite tako dobro kakor po navadi, grofica? sem rekla. Isto opazko sem mislila jaz vam napraviti, ljuba moja, $e odgovorila. Ljuba moja! Bilo je prvič, da j*e rabila ta zaupni izraz napram meni! V njenih potezah pa se je skrival nesramen posmeh, ko -je izgovorila te besede. Moj neprijetni glavobol me ima, sem odvrnila hladno. Ah zares? Bržkone se premalo gibljete? Izprehod pred obedom bi vam golovo dobro del. — Govorila je te besede z nenavadnim poudarkom. Ali me je videla, ko sem šla iz hiše? Sicer je to vseeno — pismi sta bili na' varnem v Fannynih rokah. Pridi, da si zapaliva cigare, Fosco, je rekel Persival, se dvignil ter zopet nemirno pogle-daval svojega prijatelja. Z veseljem, Persival, ko se bosta dami poslovile, je odgovoril grof. Oprostite, grofica, če vam dam dober zgled.' Edino sredstvo za tak glavobol, kot je moj, je spanje. ^ Poslovila sem se. Ko sem ji podala roko, sem zapazila na njenem obličju isti nesramni posmeh. Gospod Persival se ni ozrl name. Ne-', dana možnost ugotoviti, da je plačilna bilanca vsled skrčenega števila pošiljatev s strani izseljencev mnogo ugodnejša nego v času tik pred vojno. Znatno izboljšanje plačilne bilance se da doseči, dokler Amerika zopet ne odpre vrat italijanskim izseljencem, samo na ta način, da se čimbolj ojačijo trgovsko-politični odnošaji z največjimi trgovinskimi državami, to ie 'torej z Zedinjcnimi državami in Anglijo Vsled tega bodo imela skorajšnja pogajanja za sklenitev trgovinske -pogodbe z Zedinejnimi državami zelo veliko važnost. V neuradni obliki so bila tozadevr*a pogajanja začeta že povodom shoda mednarodne trgovinske zbornice, ki sc je vršil pred kratkim v Rimu. V sedanjem hipu so trgovinski stiki med Italijo in Zedinejnimi državami razmeroma zelo neznatni. IzvzemŠi glede par vrst blaga je italijanski izvoz v Ameriko v primeri z 1. 1913. zelo nazadoval. Nazadovanje gre predvsem na račun izvoza vin, vermuta in raznih kemičnih proizvodov, katerih uvoz v Ameriko je prepovedan. Izvoz rokavic, ki se ie v prejšnjih letih tako sijajno razvijal, bo moral najbrže popolnoma prenehati, ker je Amerika zvišala uvozno carino od 1.75 na 4.50 dolarjev. Izvoz •.ira in drugih mlečnih izdelkov je tudi padel na zelo nizko stopnjo, in to vsled tega, ker ie je začelo v Ameriki, posebno v Kaliforniji in Coloradu, razvijati domače predelovanje mleka, pri čemer se italijanski sir spretno posnema. O nazadovanju izvoza italijanskega Kočivja in južnega sadja smo govorili že pri neki drugi priliki. Italijanskemu izvozu v Zc-dinjene države škodijo v veliki meri določbe o novi carinski tarifi od 21. septembra 1921. ali 4wkoimenovani Ferdny-Cumber-jevi tarifi, vrsti pa določba, s katero sc predsednik Zedinjenih držav pooblašča, da lahko po svoji volji izpremeni višino carine, ako nastane potreba izenačenja proizvodnih stroškov domačih i/delkov s proizvodnimi stroški tujega b!aga . Kakor izvoz je nazadoval tudi uvoz. Uvoz "živil je padel od 140 na 52 miljonov dolarjev, in sicer vsled tega, ker se Italiji z ozirom na cene bolj izplača kupovati v Argentiniji nego v Zedinjenih državah* Uvoz premoga in kamenega olia iz Zedinjenih držav je padel za bu%, ker Italija lahko dobi sedaj to blago v Angliji po mnogo ugodnejših cenah. Pri vsem tem pa stoji italijanska trgovinska zbornica v New Vorku na stališču, da se trgovinski promet med Italijo in Zedinjenimi državam* nahaja sedaj na nainižji točki in da je pričakovati v najbližji bodočnosti zapetno naraščanje tozadevnega prometa. O zboljšanju položaja v splošni trgovini Italije pričajo tudi podatki o premetu blaga in vagonov na italijanskih državnih železnicah v prvih osmih mesecih proračunskega leta 1922-23. V tej dobi je poskočil promet blaga približno za 3.6 miljonov ton, t. j, od 23.9 mi- onov ton. kolikor je znašal v 1. 1921-22., na ?7.5 ton v prvih osmih mesecih proračunskega leta 1922-23. Zraven tega se je ugotovilo, da je železnica napravila na vsako tono prepeljanega blaga za 206 km več poti nego v odgovarjajoči dobi prejšnjega proračunskega Ie!a. • # * Pogajanja za razdržavljenje italijanskih državnih obratov niso v zadnjih tednih napredovala, temveč se opaža prej nekak zastoj v tej stvari. Mussolini ;e. kakor znano, preprečit v zadnjem hipu oddajo lombardijskih že-icznic v zakup in javnost je bila opozorjena ra nevarnosti, ki lahko nastanejo vsled prenagljenega postopanja. Tudi glede oddaje telefona so nastale težkoče, ki izvirajo v glavnem odtod, ker določa tozadevni odlok, da PESNO SEME Za KRMO, kakor tildi češ 1 je vrinjen, tuj alt pa je celo ime tuje, toda , , . poglejte v Bosno in uvažujte vodno ime Tol- , VSa OStala travniška, Vrtlia 1H CVe- is-a, pojAe na Rusko in prepričajte se o j semena, prVOVrstna, cfarailti- mini vasi, potem vam bo tudi Tolmin etimolo-j ' r* * ' to«1""" sko Toi-m-in. Kako lepo mu ^iži prvotni kra-; rana prodaja po konkurenčnih cenah jevni pridevnik, kdor ga vzame za svoje izho- j « dišče; niti hip ne more biti v dvomu, da' spada ta moteči vmesni element nad temelj, v gradnjo samo. (Dalje). Naročajte in Sirite „EDINOST" Oglarji dobijo delo proti dobremu plačilu pri gozdarskem uradu Karla Auersperga v Kočevju. (Jugoslavija). t>04 Posojilnico muninlbilca na Optinah r«*g. zadingi z neomejeno zavezo vabi na redni oKnl zbor ki se bo vršil dne 6. maja ob 13. uri v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načetništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Nadomestne volitve. 5. Revizijsko poročilo. t>. Slučajnosti. K obilni udefežbi vabi • NAČELNIŠTVO. V slučaju nezadostne udeležbe se vrši drug občni zbor glasom § 35 zadružnih pravil pol ure kasneje. (206) MIROD1LN1CA MISLEJ FRANC Via Carpison 14. Dobijo se vsi mirodilniški predmeti. Barve* laneno olje, čopiči, kisline, jesihova kislina, zdravila, dišave, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. (148 Kmetijska zertrasa u Trstu Via RaVHnerfia 7 (203) razpolaga s prvovrstnim žveplom „Romagna", zajamčeno čistim po sledečih cenah: litih nfiikm MM* I____99 L 71.— s tepli takrat rMU......, „ 15.— Župi« iirtral tihim, vtHffirm.....IBS — „ Žveplo 13% šalice...........t*.— KMn galica 88§!°/0 ..........M—„ Uvozna in izvozna tvrdka na debelo Debloslo i Domeniš v Trstu, skladišča : via Coroneo štev. 13, prosta luka 4, pritličje (transito) 72 ima v svojih skladiščili vedno bogato izbero najrazličnejše stektenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdetkov. Cene konkurenčne In solidna postrežba.; tunika Sever & Komp. Trst - ulica Nachiauelli 13 - Trsi konc. zobcteSinik Trst, Via F. Rismondo (prej Fontana 11, II. (v bližini Ijuđ. vrta) Sprejema cd 9 do 12'30 in cd 3 do 7'30. Ob nedeljah od iO do il in od 3 do Zobovja brez neba (na mostfček). FRANC PIREC Pekorno in slošcičarna Vio Commerdale il 7 Filjnlka: Via GatterI U prevzema naročila za BIRMO, kakor KOLACEV in vsake vrste SLASCIC. Velika Izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV I. t. d. i. t. d. KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna. 207 1 GIOVAHHISFERZA Trst, Vin S. Francesco a' flsslsl 6. Zaloga in izdalovalnica ntajoličnfih in Zatožnih peti In štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) Znana goriška tvrdka Elija Culi v Gorici potom slav. občinstvu, da jc šivalnih stojev „PFAFF". •o"S I Piazza €avour it. 9 naznanja tem potom slav. občiustvu. da jc prejela zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih stojev „PFAFF". O - u. tŽ . > O >M 2« U.« 3 U. o o o "5 U. - != Ib ~7 M —« ^^ >Si -i, — KO — TJ .O ^ t- XA p S — K „ Oja ^ O o ^ etj.c a o n č? jk PS 2 C'S J oac c n CL c ^ CL a = 0°^ siS^ai Si topit priponta Elija Čuk, sodni izvedene: Piizza Ca«rat šlev. 9. KUPUJTE ZANKI/ pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov ; Zanklfigli 167 Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. Ivan Mlhelili Tr" Trst — Via S. Francesco 5lev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medeaiuo, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabtfive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah' 139 POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiie, pisarne in gostilne. Brezkonkurenčne cena - Vlale XX. Sefitembre 35 — Trst (palafa Eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls ftVUARNKA 23 HICOLICH Trd. M> BttN 32 (WHl L' ArUsto) (prej Bel ve dere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvata. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. III III III! III lili lili i ni mi i i los. Jurca. Prispevki h krajevni sistemotiki Ktk»r bi se potrudil in zbral vsa prekrasna narodna imena krajev im zemljišč, označenih s prvotnimi pridevniki, od Kucega brega do Kiserfa dola, bi si pridobil za krajeslovje prvovrstno zaslugo, ker bi podal trden temelji kra-evne arhiteklonike, ki jo moramo z ozirom na neznani prvotni krajevni pridevnik! često šele ugibati. Takšni izrazi imajo navadno starinski značaj, torej San-grad, Vela Učka, srečujem pa tudi raavitejše oblike, t« sicer često drugo poleg druge. Veli, velif in veliki, vtse-fri oblike so v krajeslovju enako upravičene, zalo Velo polje, pod Triglavom, Velje l Aovo v Bosni in Velike Žablje pri nas, Enako je presojati oblike Kobdilj (= Kob-dilj. primeri Pre-dilj), Kobfa ali Kobl>a glava ter Kobili do v BosnL Vsp različne. Drioroste in Nov! prihodi navadnega in luksuozn^a pohištva. Spalnice od L 1000.— naprej, pisarne, jedilnice od L 2.800,— naprej, sobe za eno osebo s pdfco ali unlvabiikoB, kuhinje, železne postelje z mrežo L 280.—, ledenice L 400.—, posamezne postelje i. t. d. vse po zares konktirencnih cenah. SkladBte: nlca Ddbie 25 LjuHjansHa kreditna banka Podružnica v Trstu, 2 Vogal vin Mrivo 21 — Via 30 ottoDre 11 Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje ■V* po 3Vlo nefto Vloge na tekoče račune po 41|2°j0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delniška glavnica in rezerve: Dinarjev 33,009.009.— . Tel št. 5-18. Uraduje od 9 do 121/2 in od 14Vj do 16.