Naše Haloze- skrajno pasivna
Etevcss po^iv na siaše oblasti *«"^1 celokupn«* jju«rosloyan!«ko      J
Na plemenito pobudo merodajnili    1 tiniteljev,   ki  z  očetovsko   brižljivostjo zasledujejo   življenjske   prilike  v   njim poverjenem  področju, nadalje kot ve-     J stni opazovalci, opozorjeni od težko pri-.    J zadete haloške.raje. ki živi v najvecff   I bedi, katere obseg se da le priližno o-    1 pisati in — slednjič po lastnih opazo-    \ vanjih v trgovini s kmečkimi pridelkip vinogradništvu in na scjmih, — moramo kljub poraznim ugolovitvam spregovo-riti jasno besedo o naših, nekdaj gospo-darsko slovcčih Halozah, ki so pa da-nes prava pasivna pustinja v območjU dravske  banovine.
Stogiavni zmaj, Imenovan KRIZA plaši sicer po vsem grešnem svetu in sa se modri gospodarski politiki ozrli na kraje, ki feo — ,,najhujše'' prizadeti. Imenovali 50 te pokrajine p a s i v n e (tj. trpece v pravcm pomenu besede, v tr-govs-kem smisiu pa pokrajine, udarjene* 7.     zgubo.)                            ¦                 [-\<
Le-ta se bčituje v naših  HalozaH v najbolj drastični obliki in zato po vseh    , opazovanjih  in  ugotovihah  polagama   ] merodajnim činiteljem na srce, da mora državna podporna akcija priznati našim tako usodno udarjenim Halozam znača| skrajno pasivne pokrajine!
Razlogi za to upravičeno zahtevo so   1 ne-le tehtni, resnični in vsega upošte-vanja vredni, ampak naravnost sfrašno-prepričevalni.                                       ,   J
Kvo jih v kratkih stavkih!                 1
1.  Slovita haloška vinska trta, edini vir gospodarskih dohodkov je sicer bo gato obrodila, a vino je ostalo nepro-dano. V kolikor se prodaja, gre na trg po smesno nizki ccni in v splošnem ce-lo deci nadomešča — mleko... Karn bo to dovedlo bodoče generacije? Haloža-ni imajo več vina, kakor zdrave pitne vode!...                                                {
2.   Vsled   težkih   eleme^ytarnih   ne-zgod in splošne gospodarsfe krize ye Haložan osta! tiolžan na davkih, ki se brezobzirno izterjujejo. Rubeži gredo v nedogled. Boben poje svojo grobarska pesem, da se mora krčiti srce vsakega rodoljuba-Jugoslovana.  Samo, kdor je to bedo videl, jo zamore pravilno doj-   1 miti.                                                     ;  (|
o. V prošlem poletju je toča večkrat neusmiljeno opustošila naše Haloze. Na-rod brez svojih zastopnikov je bil izro-brezsrčni usodi bednih beračev. —
4.  In poglejte deco! Napol gola je^ brez obutve fn oblačil... Ne  more ne v šo!o, ne v cerkev, kamoli po poslul Niso to pretiravanja, temveč je ugotov-ljeno, da mnogo odraslih ni moglo n a v o 1 i š č a>    ker niraajo najenostav-. nejših,  preprostih oblačil!
5. Ljudska prehrana je do skrajnosti .   mizerna. Prisilno klanje domače živin^ ¦   pa je ne-le usodno za bodoče gospo* •   darsko leto, ampak navaja povprečnega
deželana v nepotrebne izdatke.             4
6.  V to ,,samopomoč" je dovedlo te reveže tiejstvo, da na sejmih ne do btjo za svojo, s trudom  vzgojeno ži-vino niti najskromnejšega prebitka. O posameznih slučajih smo podrobno po-jnočali in Se bomo. —
7.  Drago gorivo jve ena     najtežjih božjih šib za Haloze. Mnogi preždijo po cele 'dneve stisnjeni v svojih razpa-dajočih koiibah. Dušljiv zrak je legloi tiajnevarnejših bacilov. Na ljudstvu se vidi, da nosi kali najrazličnejših bole-zni v sebi. —
8. Med letom so se kupieili dolgovi. Posamezni gospodarji so še imeli nekaj fcredita, zato pa sedaj še obresti ne mo rejo zmagovati. Povpreono so cele Ha-loze — prezadolžene. Najbolj so udar-jeni g,o;podarji, ki morajo skrbeti ne-le za svojo družino, ampak tudi za viničar-jc in — kočarje.
9. Povsem naravna, Hasi nič manj u-sodna posledica tega je: — B e g o d rodnegrud e... Doma-fi sinovi in hče-re, ki nimajo v domači bedi dovolj ob-stanka, beziio v mestne tvornice samo za-to, da jih po nekaj tednih vržejo na ces to...Borza dela pa išee teden za tednom: 20 kmečkih dekel, 13 kuha-ric, 30 hlapcev i.t.d. In potem govori-
Kčimo o neki ,,brezposelnosti"?! — 10. Prav poi azno-obupna pa je na-Videzna ,,samopomoč" teh bednikov. Za trenotno zauov-iijstvo ;:> s- vrgu :v,\ prisi'no klanje živine, ki utegne v eni zimski perijodi pomeniti katastrofo za živinorejo v Halozah. —
Sedaj ste čuli razloge za pasivnost, oz. vtise iz bednih Haloz, katerim mo-ramo priskočiti na pomoč.
Vprašanje pa je: kako? Je odpo moč! Šamo je treba dobre volje, ener-gične roke in — uvidevnosti.
Zaenkrat damo naši javnosti v dis-kusijo sledeče predloge:
1. Po naših časopisih se v vseh po-krajinah prosjači za takozvane ,,pasiv-ne" kraje, ki pa daleko niso tako pasiv-ni, kakor baš naše Haloze. Cemu pod-pirati druge? Prepričani smo, da bi Ha-ložani odprli roko in srce, ako bi se jim dobno godilo. Smilijo se nam vsu a Ha-
»iožani so nam za sedaj najbolj pri srcu. 2. Brižni faktorji, inidjatorji pleme-nite pobude za pomoč Haložanom naj potom narodnega poslanca g. Lovro Pe-tovarja predočijo vladi resen položaj na-ših Haloz ter naj budno pazijo, da ne ostane samo pri obljubah.
3.  Mnogo koristnega lahko napra-vijo oiganizacije Rdečega križa in dru-ga humanitarna društva.  Dobičke ne-kaj piireditev naj žrtvujejo za bedne tialožane. —
4.  Ena najnujnejših potreb je odlo-žitev  plačila vseh  davkov  do  začetka prihodnjega gospodarskega leta.
5.  Takisto nujna potreba je nekak izjemni moratorij (odložitev plaeil) na račun hipotečnih dolgov ter obresti za dobo  vsaj  enega  gospodarskega  leta.
6.   Izdatna denarna pom<^č od dr-žave, bodisi v tej ali oni obftLi! t.j. brez-obrestna po^ojila,     brezptp&io semen-je itd. Seveda je taka pqmdč'Wprehod-na injekdja na smrt obšojenemu bol-niku.  —
7. V očigled stevilnih zbirk za raznc pogorelce, misijone, tuje akcije in sploh vse nesrečnike, dajmo po pravilu ,,vsak svetnik ima roke k sebi obrnjene" pre- j dnost  našim   Halozam.   Nepristransko • razdelitev podpor naj izvršijo oblastni organi!
8.   V  veseliČni  sezoni  (maškerade, plesi, redute, šport itd.) se med sme-hom in razigranostjo spomnite  tistih, \d od gladu umirajo in zmrzujejo. Ako res v tem težkem času ne morete zata-jiti   svojih   divjaških   tradicij,   žrtvujte. dobiček vsa] ene prireditve onim, ki delajo cdo leto zato, da na zimo — umirajo!
9.  Na oblast pa apeliramo, da čim-prej začne z deli na cestah in pri raz-nih  regulacijah.  Vsi  ti  načrti  so  bili
vecne volilne vabe volitev iz mračne po-lititne prereklosti. Denarnih fondov je dovolj! Tu ni izgovora! Najmanj 20)0 delavcev bo samo v Halozah — in to domarinov za pos 1 e n i h. Ne^leto dru-žin se bo opomoglo, ker bo do-mač človek na domači grudi zaslnžil.
In to bo ne-Ie pošten zaslužek, am-pak velika tn trajna gospodarska prido-bitev. Ta predlog je poleg1 drugih naj-lepši izhodv iz nepopisne bede Haloža-nov.
10. Z miuljivimi darovi in denarnimi prispevki se ne more trajno in izdatno pomagati vsem. Treba je pozitivne po-inoči t r a j n e vrednosti.
Piičakujemo na te predloge pozi-ti\nih nasvetov vseh, ki žele reSiti si-romaške Halozc. Ljudstvo se udinja piiančevanju ob Svojem neprodanem1 vinu, se hrani skrajno slabo, nima obla-čil, ne obutve. Deca ne marejo v šolo, odrasli ne v cerkev, ne v urade.--
Ne sme ostati  pri samem  jadiko-vanju!     Prosimo     celokupno     ju-goslovansko časopisje, tia ta naša izva-jana regi-trira. —
Odpri srce, 'odpri roke. oiiraj bra-tovske solze!
V smislu tega poziva pesnika Simo-na Oiegorčiča naj bi srezko načelstvo sklicalo iz najhujše prizadeiih občin vse župane, udtelje, tluhovnike in druge veljake na resno posvelovanje (konfe— renco), na katero se naj bi povabil tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar v svrho tolmačenja nujnosti potrebne po-moči skrajno pasivnim Halozam. Od strani ,,Narodne Sioge" se je storilo vse, da bodo o žalostnem položaju na-ših Haloz informirani ne-le slovenski narodrii poslanci, potom kr. banske u-ptave centralna viada in celokupna ju-go lovanska  javnost.