Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XLIII. Kedar je krvavo preganjanje rimskih Kristijauov prenehalo, so zapuščeno kapelico popravili in poznej sprenieuili v sedanjo krasuo cerkvo blažene Marije Device. Že predcerkviš5e aii atrium je 8 starimi pa jako lepimi mozajikglikarui ureaeno, toda 5rez vse kraani ao znotranji prostori cerkve. Dve vrsti starih, granitnih stebrov delite njo v 3 ladje. Prelepa tla kažejo, da ao se z veliko umetnostjo vlagala. Strop je ves pozlačen in slikami ozalšan. Blizu prvega altarja visi težek kamen, kojega ao rabeljni bili papežu sv. Kali8tu na vrat obesili, preden so ga v globok studenec sunili. Zraven se uahaja še drug kamen, ki je pa poškropljen s krvjo sv. mnčenice Doioteje. Poklina, iz katere je nekdaj olje izvi- ralo, je sedaj z železnim križevjem pokrita in nosi latinak napis. V cerkvi je ahranjenib 65 svetinj ali O8tankov od razliSnih svetih oaeb. Sv. Fran-  ciaka Romana je kaj rada v to cerkvo zahajala  8v. obhajila prejemat. Nekokrat se je tukaj tudi  blažena Marija Dovica vernikom prikazala 8 8vo- jim nebeškim detetom v naro5ju. Sv. Cenobij je ondi 5udežno ozdravil mrtvoudnega 51oveka. Po- tem smo hc dalej podali in smo obiskaii cerkev sv. Cecilije. Pozidana je na mestu, kder je nekdaj stala njena biša. Od te cerkve smo ali po čedni in široki ceati na hrib Janikul. Pij IX. so kraj  steze dali nasaditi cvetlic in raznega dreresja,  kar očeau siia dobro deje, ki ae je že navolilo vedno gledati golo zidovje. Na bregu stoji cer- kva in celo blizu pri njej kapela; v tej pa ae vidi jama, kder je stal križ, na katerem je bil av. Pe-  ter križan! Vernika navdajajo tukaj nepopisljivi  občutki! Iz brega je čaroben razgled. V spomin na veliki cerkveni zbor vatikanaki 1. 1870 name- nili so Pij IX. tukaj postaviti visok steber iz marmorja s primernim napiaom. Toda Pijemon- tezi vzemši sv. Očetu Rim so pričeto delo zmotili. Steber je izdelan in sbranjen pod ključem. Nek kapucin nam ga je pokazal. Lepo cesto, kojo ao Pij IX. z dragim denarjem dali olepšati in ki je imela zvaua biti: cesta Pijeva, ao Pijemontezi pre- krstili in jo nazivljajo z imenom starega preku- cuba in grabeža Garibaldi-ja. Drugi den — 18. apr. — bila je nedelja. Okoli J/j 9 predpoldnom sem s težkim srcetn vzel slovo od veSnega niesta, slavnega Rima. Fijaker, ki me je spravljal na kolodvor, bil je po svetenje oblečen in konj sivec je noail rade5e trake grivam vpleteue, na glavi pa laške kokarde. Na kolodvoru sva se skoro trgala, ker je hotel imeti ve5 plačila, kakor mu je po postavi alo — jedna lira. Kdor tega ne pozna, ali se z surovim clovekom trgati ne5e, tega ti lagodnjaki brž obriaejo. Sedaj zasedem vlak in urno zdrdram proč od Rima proti Civita-vecchiji. Kraj, po katerem sem se peljal, bil je tužen in zapuščeu, okolica možvirna, z grmovjem zaraščena; jeni atanovniki so ptice, ribe in zverjadi. Vzmea se nabajajo prostorni pašniki, po katerih se živina klati brez pastirja. Okoli poldne smo došli v Civita-vecchijo. Mesto je malo, šteje komaj 8000 stanovnikov in slovi le zarad 8vojo morske pristaje ali luke za ladje. Tukaj so ae večkrat že francoski vojaki izbarkali, poslani sv. 05etu na pomo5. Mo5ni nasipi okoli mesta s kanoni nasajeni branijo sovražnikom vstop. Od Civita-vecchije naprej se drži železnica večjidel povsod morja. Potnik gleda tedaj na eni strani neizmerno morsko površino, na drugi pa žalostno puščavo. Ni videti blizu ne hrama, ue ljudi, le zaatradane jastrebe lebko pogosto opazuje, kako visoko nad grmovjem plahutajo in prežijo na plen. Proti večeru smo se pripeljali do Pize, ki šteje 34.000 prebivalcev. Tukaj smo potniki morali čakati na vlak iz Livorna; prosti 5as smo porabili za ogledovanje imenitnega meata. (Nastavek prih.) Slovensko slovstvo. Kurzgefasste praktiscbe Granimatik der sloveniscben Sprache fiir Deutscbe. Mit be8onderer Beiticksichtigung der Militaiterminologie. Zum speciellen Gebraucbe in den Militarschulen und fur jene Militars, welche in ihrem Berufe die slovenische Spracbe erlernen wollen. Verfasst und verlegt von Andreas Komelj, k. k. Hauptmann im 'Linien-Inf.-Regimente Barou Maroičic Nr. 7. Klagenfurt 1876. Druck der Hermagora8-Druckerei. Pod tem naslovom je nai neutrudljivi rojak dal ravnokar slovnico za rabo posebno slovenskim vojakom na dan. Radostni pozdravljamo koriatno knjigo in čestitamo vrlemu atotniku, ki tako marljivo 8krbi za lepo, pravilno govorico raaterinskega jezika pri naših slovenskih vojakih. Knjiga bo veliko priporoogla, da se s5asom odpravi grdo pačcnje lepe 8loven36ine pri naših vojakib. Dobiva ae menda v vseb knjigaruah in pa pri pisatelju in založniku samem, ki sedaj službuje v Innsbruck-u na Tirolakem. Smešničar 26. Nekdo se je oženil, a žena bila je nenavadno majbna. Sosed ga nekokrat praša: zakaj pa si tako malo ženo vzel? Mu odgovori: zato, ker sem aliaal: izmed dveh nes r e 5 i z v o 1 i — m e n j s o.