Frenjo Pizarro, osvojitelj Peruvanski ranjo Pizarro se je porodil v Truhilu na Špan3kem 1478. leta. 'ii'-tf mu je bi! nekov španski pleircnitaž, ki se je jaVo malo brigal ¦_ za odgcjo svojpga sina, a še roanj njegota mati, ki je liila sama slabo rsgojena ter je 2/vela v veliko pobnjšanje Jjud^ro. Tako je bil Fr. Pizarro uže v nežoej mladosti popolaem zaiieuiarjeu, brea Tsega poaka in napeljevanja k dobreuiu je raalcl kakor divje drevesee, zapuSČHn od svojil) lastnih starSev. V uiladosti je pasel ssinje. potem je bil TO.jat na Laškem, a kasneje se je lJfnlal z ufkaterimi bojaželjniini lnožmi v Ameiiko, kjer se je soznauil i iialboom, ki je bil prvi nas.>l v^liko morje, in s Cortez-oui, ti je Mehiko osfojU. Upreuiljaije CorLt^a ua, ujegn potih, puvsud je kiizul svojo vullko pogumnost — 1 in aeustraSenost. Spaajoki so takrat iskali bogatih dežel ob vLlikeni ocetuia; prvi poskusi niso bili da bi tekel srejni. Ptaarro se je iveial v Pau&mi j Diegoiu de Aimagro, a temu je pristopil ša nek dubovnik Heraando de LuquQ po ijiieaii, ki je dajal potrebaega deuarja. Pizarro je imel najmaoj premo* ženja, a bii je poveljaik in Aloiagro aaj bi mu bil od easa do časa pomagaL V daa 14. aoreiubra 1521. I. je odjadral Pizarro iz Paaanie s 120 raožmi proti jugu. Vožuja jfl šla jako počasi; toplo in vlažno podnebje je poiuoriio maogo Ijudf. Koneeno je priJel 1526. leta vender le na Peruvansko v južnej Ameriki. Uežcla je bila dobro obdelana in bogata pleuienitib nid, ali Pizarro ni irael več nego 10U inož, zatorej mu ni bilo mogoče naseliti se. in vrnil se je i Panamo nazaj, luiskč si tukaj novih močl nabrati. Deželoi oblastnik tega ni privolil, in Pizano se je poilal na Špansko prosit do^oljeDja. Ce3»t Karl V. mu je dovolil nabirati vojakov in ga je imenoval uamestnika v novej deželi s polno močjo, a troSke je prevzel Pizarro. To je bilo t daa 20. julija 1528. leta. Leta 1531. so Sli novič na morje s tremi nialimi ladijami, na katerih je bilo 180 tnož in med njimi 36 konjikoT. Zdaj so priSli hitreje v deželo • kaiuorkoli so stopili, povBOd so se grozovito vedli in mnogo oaplčnili. Pizsrro je poslal nekaj plena v Pauamo za nabiranje prostovoljceT. Na reki Piiiri ao ustanovili prvo naselbino St. Mihael po inienu. Ako vzamete v roke zemljevid južne Ameriko, našli bodete na njem Peruvansko zeniljo. Velika veSina te dezelc je gorata. Velikanske kordiljerske gove so po njej razraseao od juga proti severu. Vzhodna atran te dežele je ravna nižava, ki jo veletok Maranon, uajveCja voda na svetu, in njego^i gorenji dotoki namakajo. Kast-line rast6 najbujaejše v kordiljerskib dolinab, ki so zel<5 plodao. jako namoiene in dobro obdelaoc. Bazven žita se tu prideluje mnogo bombaža, kave, slad,-korja, indigo iu mnogovrstnega lesa. Od nekdaj pa slovf Peruvausko zaradi diugocenih kovin. Njega dai je bila ta dežela najbogatejža, kar se tiče zlata in srebra. V deželi Peru je umrl drnnajsti u vladarskts rodo?ine nInk&'' Huma Capac. Ta si je ostojH soseduo deželo Quito. Vlado je zapustil mlajiSeran aiuu Atahuaipu, a temu je uasprotoval starejsi brat Huascar iu bila je do-mača vojska. Atahnalpa je v ?ojski vjel svojega po pdlubrata in ponioiil1 vse potomce iz rodii nInka." Fr. Pizarro je tedaj brez opovir drl v sredo dežele. Huaacar je posl&l poslance k njemu pomoui ga prosit: isto tako je storil hudi Atahualpa ia ja! še dodal bogatib daril. Pizarro ]u rekel Atahualpi: nPoslauec seui velikega kralja iu pripravijen, da ti poruagam." Šel je potem v Cabamalko, oadu ga1 je hotel obiskati Inka, ki se jo utal)oril bliza tega kraja 3 svojiaii vojaei. Pizarro je botel tnkaj vjeti kralja, kakor je to storil Uortes v Mehiki. Sešla sta s« na razgovor. Inka je prišel a sijajaim spreaistvoui: spreoi-Ijalo ga je 3t).i>X) raož. Spaoski duboven, Viaceat \7alverde stopi pred njega, ia ga skuša pouuiti v krščaaekej veri, pripovedujoč ibu od nainestaika božjega aa tem svetu. iu da je ta Špaask«ma kralju dal v oblast vse dežele aovega svota; Inka naj se zntoroj podvrže papežu ia kralju, ker ta ga bode varor&li drugač« ga pa bode aaptdel z vojsko. Atabualpa je odgovoril, da sb mo njegova vera zdi prava iu da ima on podedovuao pravico do vlade, ler po> 89" -Injič ypr»Sa duhovnega. od tod da vBe to vi. Duhoven inu pokaže na svoj molitvenik. Inka ga vzame v roke, pa kc-r ni aič umel o pisinti. nastavi knjigo na uhtf tet reče: BKnjiga molči, ne pove mi ničesar"; u> rekši rrža knjigo na tla. Dnliovuik zakriči: .Vera je osraniotena. Ktistjanje osvffite r :J Pizarro je dal znamenje, io napadli so peruvanskc vojsko. Spremljevalce lnkove so posekati, njega zaMtili in vojsko razpodili. SpaDJoIci so drli a. beguni, tet jih pomorili toliko, kolikor so jih ta dan dosegli. Španjolci 90 ¦¦ izgorarjali, rekoč: rAtabualpa je prišel z reliko rojsko, ker je hotol anjolce sal&titi; a temu se je Piaarro moral ubraaiti. Ko je vjeti Inka videl, kako španjolci hrepen^ po zlatn, obljubil jim je uapolniti sobo, kjer so ga imeli zaprtega, tako visoko, kakor se doseže z rokami. Soba je bila 22 črevljev dotga in 16 široka, in potegnili so z ^glijein ^rto, tak6 visoko, kakor človak seže. Feruranci so tako ljubili svojega kralja, da so od vseh krajev nosili iiahi sknpaj, a z rojsko niso hoteii it/ nad Špaojolce, boječ se, da bi se kralju kaj žalega ne zgodilo. Ko je vjeti Hnascar o vsem tem sliSal, obljubil je še več Pizarru. Ali Atahualpa ukaže zdaj umoriti Huascarja, m ljndje pridno nosijo z.lati skupaj. Španjolci so si zlat6 delili. Kljubu temu je Pizarro sklenil Atahualpo umoriti. Almagro, ki je pii-peljal pomoči, pritrdil je teinu. Ioka je mislil, da ga bodc zdaj oprostili, ali uiotil se je. Ko je obsodbo zaslišal, prosil je, da bi ga poslali na Spansko b kralju, kateri bode boJj milostivo ravnal ž njim. Ali Pizarro je trdil, d» ga je At&hualpa tudi osobuo razžalil. V ječi si je namre<^ dal Atahaalpa luipisati na uohet imč: nBog.u čudil se je, da ao vsi Špaujolci znali to im6 čitati, samo Pizarro tega ni znal, ua kar mu Atabualpa reCe, da 9e res ai mnogo učil. ¦— Atahualpo so obsodili kot pogana, bratomorca. Valverde ga je botel izpreobrniti, obetajoč rau olajšanje kazai. Ko se je dal krstiti, za-(iavili so ga in pozneje sežgali. PriSlo je iz Španskega vedno veanski namestni kra^ I Kriitof Vsca