anUM HthH —
io leto	.	i	K	to—
M teta , »* , . 5 —
teta	t	t	.	2*90
<	>	•	I'-
Ävatrtje:-— isto	.	.	,15-
ikmmmmzne Številke
1© vtsarfev.
| Neodvisen političen lisi za glovetffco lfmUfro. |
Večerno poročilo.
Dunaj, 20. maja.
Ob Sodi so se danes vršili; za Sveto goro srditi boji. .Naše dete so zmagovito obdržale, v svpji lasti svoje postojanke.
Majaeirejše avstrijske mradne poredilo.
Dunaj, 20. maja.
Italijansko bojišče.
Deseta soška bitka se nadaljuje. Italijajnska. in-fanterija je bila včeraj do popoldanskih ur dokaj nedelavna. Tem srditejši je bil — in sicer v prostoru med 'Tolminom in Gorico — artilerijski boj. Na severnem krilu tega odseka je prisilil osredotočen o-genj naših topov sovražnika, ki se je pri Avčah o-prijel levega brega reke, da se je moral umakniti nazaj čez Sodo. Po 3. uri popoldne je pri Vodicah sovražna , ihfanterija znova pridela z izvanredno silo napadati. Prišlo je do ljutih bojev, iz katerih so končno po večurnih borbah moža proti možu izšle naše čete kot zmagovalci. Sovražnik je v protinapadu bil pod velikimi izgubami vržen z višin.
Na enak način se je izjalovil italijanski sunek vzhodno od Gorice na obeh straneh Rožne doline.
Na Kraški planoti je naša naskakovalna deta v sovražnih okopih vjela 3 častnike in 30 mož.
Majii@v©p© nemške» uradno porodilo.
Berolin, 20. maja.
Francosko bojišče.
Armada prestolonaslednika Ruperta : Pri Arra-su je postalo vojno delovanje zopet večje. ;Na obeh straneh mesteca Monchy so zvečer napadli Angleži po kratki hudi artilerijski pripravi z močnimi silami. Bili so popolnoma odbiti. Ponoči je bilo artilerijsko delovanje med krajema Acheville in Queant izvanredno živahno. Ob jutranjem svitu je bil na tej Črti zelo močen bobneči ogenj, kateremu so južno od Scarpe sledili angleški napadi.
Armada nemškega prestolonaslednika: Dobim ob reki Aisne glede silovitosti ognja ni bilo nobene bistvene spremembe, postaja v zJajhodni Champagni artilerijski boj vedno večji. Postojanko, katero smo pri Braye zavzeli dne 18. maja, smo kljub hudemu francoskemu napadu obdržali trdno v oblasti.
Vzhodno bojišče«
Nobenih posebnih dogodkov.
Macedonsko bojišče.
Več sovražnih napadov na višinsko postojanko Kravica, vzhodno od Crne, je bilo odbitih, prh čemur je Sovražnik imel težke izgube.
Izjava nove ruske vlade.
Nova ruska vlada je dne 19. maja izdala oklic, v katerem pravi, da hoče delovati podi geslom: svoboda, jednakost in bratstvo. Vlada si je začrtala sledeča vodilna načela: 1. Vlada je proti vsakemu posebnemu miru, a ie za splošni mir brez aneksij in vojnih odškodnin, na podlagi pravic vseh narodov. 2. Ojačiti hoče vojno moč Rusije v ta namen, da Nemčija ha zahodu ne bo mogla uničiti zavezniških armad. 3, Odpraviti hoče gospodarske nedostatke in zaceliti gospodarske rane. 4. Ustvariti odredbe za, varstvo delavcev. 5. Ustavodajna skupščina bo, določala o razdelitvi zemljišč med delavce. 6. Vlada bo uredila finančne zadeve. 7. V rusko samoupravo bo live dla demokratična načela. 8. Sklicala bo čim prej e ustavodajno skupščino v Petrograd.
Nicaragua ukinila zveze z Nemčijo.
Iz Vašingtona se,dne 19. maja poroča:
, Srednjeameriška ljudovlada Nicaragua je uki-. nila diplomaticne zveze z Nemčijo.,
Slovciifike šol© im voj;uo posojilo.
Maribor, 19. maja.
Statistika ni najmočnejša stran naše državne uprave. Letos komaj še bodo, vsaj na Štajerskem, začeli pravilno sestavljati statistiko noše kmetske produkcije. V to svrho se je pred kratkim, vršil poučni shod v Grottenhofu. Seveda ako se bo produkcijska statistika samo na Štajerskem sestavljala pravilno, je lahko to Štajerski razmerno z drugimi deželami na veliko škodo. Tudi statistike o vojnih posojilih nam manjka, Čeprav bi se prav lahkb in z majhnim trudom dala sestaviti in čeprav bi bila veliko agitacijsko sredstvo. Državna uprava tega ni storila, pač pa smo dobili v roke statistiko, ki jo je izdala anglo-avstrijska banka glede podpisovanja štajerskih šol za peto vojno posojilo. Privaten zavod nam nudi star tistiko svojega in svojih sotrudnikov dela. V tem seznamu' za peto vojno posojilo podpisanih svot nas pa samoumevno zanima najbolj Slovenski Štajer in po tem odnos z drugikni deli štajerske dežele.
Za peto vojno posojilo so podpisali:
Šolski okraj:	K
Slov. Bistrica	339.500
Brežice	117.700
Celje okolica	49.950
Gornjigrad	10.600
Konjice	72.600
Kozje	89.900
Laško	169.400
Št. Lenart	394.250
Ljutomer	183.850
Maribor okolica	1,289.650
Ormož	91.300
Ptuj okolica	399.000
Gornja Radgona	48.800
Rogatec	96.000
Sevnica	18.000
Slovenjgradeč	32.100
Šmarje	21.700
Šoštanj	64.000
Vransko	114.700
Ako seštejemo vsa po slovenskih šolah podpisana vojna posojila, dobimo velikansko svoto 3,593.800 K. Tukaj pa,niso vštete srednje, meščanske in ljudske šole po mestih, na katerih so tudi slovenski o-troci, oziroma starši podpisovali vojno posojilo.
Vsega skupaj so šole na Štajerskem podpisale 11% milijonov K, Slovenski Štajer brez avtonomnih mest 3/ milijona K. To je sijajen dokaz patriotičnega mišljenja učiteljev-nabirateljev, čeprav so jih satanski denuncianti začetkom vojske mnogo po nedolžnem spravili v preiskovalne zapore, a obenem tudi sijajen dokaz patriotičnega mišljenja naše šolske mladine in njih staršev.
Zanimivo je tudi to: Mesto Celje je podpisalo 10.950 K, Celje okolica 49.950; mesto Ptuj 126.300 K, Ptuj okolica 399.000 K; mesto Maribor 29.600 K, in Maribor okolica 1,289.650 K.
Cesar xta soški fronti»
Dne 17. maja zjutraj se je podal naš mladi vladar v drugič na soško fronto pozdravit svoje v junaškem boju vstrajajoče bojevnike za. domovino ob soški fronti. Z določenega prostora si je cesar ogledal potek 10. bitke ob Soči, v jtrenotku, ko je zahrbtni sovražnik najhujše obstreljeval Sv. Goro, goro Sv. Gabrijela-, goro Kuk in okolico. Cesar1 je bil tukaj priča,- kako je naša izborna artilerija pošiljala smrt in pogin v naskakujoče italijanske Čete, Paka so .naši junaki odbijali vse sovražne navale. Od' vseh strani je .prihajalo vojaštvo in nevojaško prebivalstvo pozdravljat. svojega ljubljenega vladarja.. Vso ceste, koder se je vladar vozil, sö. bile, .posuje, s.cvetlicami in cesarjev avtomobil so ozaljšali .g planinskimi (rožami. Vojaštvo in ljudstvo se je gnetlo,,;okirog svojega vladarja in ga burno .pozdravljalo.' Vse je',sjalo .okrog
njega, kakor otroci okrog svojega ljubega očeta, ji n ljudomili vladar je venomer prijazno odzdravljah Za vsakega je imel prijazno besedo. Popoldine se je cesar odpeljal v stan armadnega poveljnika, odkoder se je še isti večer vrnil na Dunaj.
Bodoči vladar Poljsko»
Kakor poročajo iz Lublina,*1 je poljski državni svet dne 1. maja sprejel izjavo o itnjenovanju vladarja Poljske, ki bi naj, ako le> mogoče, bil izbran iz kake katoliške vladarske hiše in ki bi bil dobro vešč poljskega jezika. Po poročilu lista „Gazeta Polska“ se vršijo o tem že sedaj med poljskim državnim svetom, vojaškimi oblastmi in raznimi političnimi strankami živahne razprave.
„Dziennik Narodowy“ poroča*, da je nemška cenzura dne 9. maja časnikom dovolila razpravljati o kandidaturi avstrijskega nadvojvode Karl Stefana za poljskega kralja in je istočasno tudi dovolila prosti promet varšavskih političnih listov z Litavsko.	,
Nadvojvoda Karl Stefan.
Nadvojvoda Karl 'Štefan, ki živi največ v Say-bušu v Galiciji, je 57 let star in je brat nadvojvode Friderika, Evgena in španske kraljice-matere. Karl Štefan je admiral naše mornarice in je častni varuh našega vojnega skrbstva. Nadvojvoda, ki je poročen z nadvojvodinjo Marijo Terezijo, sestro nadvojvode Leopolda Salvatorja, ima šest otrok. Njegova starejša hči, nadvojvodinja Eleonora, je leta 1913 poročila linijskega kapitana pl. Kloss; druga hčerka, nadvojvodinja Renata, pa je soproga poljskega prinća Jeronima Radziwil, dočim je tretja hčerka, nadvojvodinja Mehtilda, poročena s princem Olgerdom Czarto-ryski. Nadvojvoda Karl Štefan ima potemtakem ožje zveze ž visokim poljskim plemstvom. Njegovi trije sinovi služijo V armadi.
Drugi kandidati.
„Dziennik Narodowy“ poroča iz Varšave, da je razen nadvojvode Karl Štefana še mnogo kandidatov za poljsko vladarstvo in sicer: neki bavarski in neki saški princ, potem zet nadvojvode Karla Stefana knez Czartoryski, predsednik varšavskega občinskega sveta knez ZdiSlav Lubomirsky, predsednik poljskega šolskega sveta knez Sapieha in grof Julij Tarnowsky.
•m***e*e»*mew***eee*e*e***eme«*eme***ea*eeesaK*e**e*He*eB*wm*eee*o*aeoe*eeei*čK,.
Kazenska xazpraia proti dr« Adlerju«
Pred dunajskim izjemnim kazenskim sodiščem se je pričela dne 18. maja kazenska razprava proti morilcu bivšega avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, dr. Fricu Adler, sinu znanega voditelja avstrijske socijalne demokracije dr. Viktorja Adler.
Kakor smo že svojčas poročali, je oddal dr. F. Adler dne 21. oktobra 1916 v hotelu Meisel na Dunaju, kjer je grof Stiirgkh navadno obedoval, iz samokresa štiri strele na grofa Stiirgkha in ga pri priči usmrtil.
Ob vstopu v kazensko razpravno dvorano je dr. Fric Adler smehljaje pozdravil svojega navzočega očeta, navzočo ženo in svoje znance. Po prečitanju obtožnice je prečita! predsednik kazenskega sodišča izjavo medicinske fakultete dunajskega vseučilišča, glede duševnega stanja obtoženčevega, ki pravi, da je obtoženec v popolni meri odgovoren za svoje kažnjivo dejanje.
Ko,j v pričetku obravnave je predlagal obtožencev zagovornik dr. Harpner, ki je bil kot zagovor^ nik Adlerjev od sodišča uradno imenovan, ker je oh» toženec odklonil zagovornika, da izjemno sodišče ni* ma pravice soditi'obtoženca, marveč, da bi imelo tozadevno pravico izključno samo porotno sodišče, porotna sodišča so p.a.v Avstriji za časa vojske odpra-vijena. Sodni dvor je odklonil zagovornikov predlog, nakar se je pričelo zaslišanje obtoženčevo.
.Ko je predsednik, vprašal obtoženca, je-li priznava. da je.zakrivil zločin zavratnega umora, je
rekel-fir. Fric Adler:' Priznavam še krivega, v toliki
a	■ v-- ■	• ■■ -.’p.
meri, kakor vsak častnik, ki v vojski koga ustreli, ali pa da povelje za streljati. Nič več in nič manj se ne Čutim krivega. Ko je nato rekel predsednik sodi-8ča, 'da ima dr. Adler pravico se obširno izjaviti o njegovem dejanju, je obtoženec izvajal:
Pred vsem se zavarujem pred bajko, Češ, da sem storil dejanje iz nerazsodnosti, da nisem sposo-: ben za odgovornost. Popolnoma se zavedam svojega ’ dejanja. Že pred atentatom sem si bil popolnoma na jasnem, da se bo pisalo po časopisju, češ, storil sem dejanje iz nerazsodnosti in da nisem sposoben za odgovornost, da tak čin more storiti le kak blazen Človek in da je /vse ljudstvo bilo zadovoljno z režimom grofa iStiirgkha. Popolnoma sem si na jasnem, da boj, katerega bom moral biti danes s svojim zagovornikom, ki ba skušal dokazati, da nisem pri zdravi pameti, ne bo danes končan. Povdarjam, da ne prevzamem nobene odgovornosti za to, ka)r bo zagovornik danes tukaj zatrjeval, kajti uradna dolžnost veleva zagovorniku, da mora skrbeti za moje življenje, moja dolžnost pa je, da označim (svoje prepričanje, ki je važnejše, kakor kako človeško življenje v tej vojski- Povdarjam še enkrat, da 'sem storil svoje dejanje pri popolnoma zdravi pameti in sem vse dobro premislil in sicer skozi poldrugo leto. Storil sem dejanje popolnoma se zavedajoč, da je s tem sklenjeno in dokončano moje življenje. Ko sem bil oktobra lanskega leta spravljen v ječo, sem bil prepričani da je živ ne bom več zapustil. Prepričan sem, da sodni dvor ne bo in tudi ne bo mo/gel; in) smel izreči kake druge obsodbe, kakor smrtno obsodbo. Ne bom spregovoril nobene besede, s katero bi skušal sodni dvor odvračati od izreka smrtne obsodbe. Ako bi bil pred kakim drugim sodiščem, pred porotnim sodiščem, bi bilo mogoče, da bi se glasila razsodba drugače. Kar Smejati sem se moral, ko se mi je prečital v» obtožnici sledeči stavek:	„[V vsaki urejeni državi se mora
kar najostreje obsojati umor kot politično bojno sred-Btvo.“ S cesarsko naredbo dne 25. julija 1914 so bila odpravljena v Avstriji porotna sodišča in poslovati so pričela izjemna sodišča. To je očividno in javno kršenje ustave. Ustava je v Avstriji košček papirja brez vsake vrednosti. Vsi politični zločini spadajo pred porotna sodišča, odprava porotnih sodišč je torej nasilna 'izprememba državne vlade. Hotel sem dogodke v Avstriji spraviti v javnost celega sveta. Že od pričetka vojske sem vselej povdaprjal, da je postala avstrijska justica vojna mašina zaledja. Bil sem ves Čas svojega življenja revolucijonar in sem smatral revolucijo za nekaj resnega. Že bot 141eten deček sem se udeleževal iger revolucij in bojev za barikadami.“
S tem je bil obtoženčev zagovor, ki je trajal 6 ur. in njegovo zaslišanje končano.
Po končanem Adlerjevem zagovoru se je pričelo zaslišanje prič, ki ni nudilo nobenih senzacionel-nih odkritij ali novosti, nakar se je prečitala obširna izjava medicinske fakultete dunajskega vseučilišča o duševnem stanu dr. Adlerja. V tej izjavi se ugotavlja, da se v ‘Adlerjevi rodbini pojavlja dušna zmedenost in sicer že v petih rodovih, da pa obtoženec ni duševno zmeden in torej odgovoren za svoj čin. Nato je govoril Adlerjev zagovornik dr. Harpner, za njim je še enkrat govoril dr. Adler.
Dvoje je, kar je dr. Adlerja po njegovi lastni izpovedi najbolj razburilo in dalo povod, da je sklenil umoriti grofa Stiirgkha: jKer je ob izbruhu svetovne vojske popolnoma odpovedala mednarodna, socialna demokracija in ni mogla preprečiti izbruha svetovne vojske, in absolutistični režim grofa. Stiirgkha.
Po dvadnevni razpravi je izjemno kazensko so- j dišče v soboto proti 9. uri zvečer razglasilo razsod- J
LISTEK.
Pohabljene!.
F,- Bevk.
Povsod sem jih srečaval v velikih množinah, ob cestah in stezah, na božjih potih, sejmih, glavnih v-hodih v mesta, ki so stali ob straneh, molili mimoidočim nasproti svoje pohabljene ude ter s skremženo žalostnim obrazom prosili milodarov, jokali, molili, tožili, da me je vedno nehote spreletelo neugodno čuvstvo, kot bi čul škripanje pile . . .
Najbolj mi je bil simpatičen majhen možiček, ki je sedel pred svojo lajno, na kateri je stala skledica, in s sklenjenima rokama na nekaj mislil. Kadar sem šel mimo, sem vrgel par krajcarjev v tisto skledico, da je zazvenelo. Možiček se je dvignil v hipu, prijel za ročaj vinte in zavrtel:
„Ime e el sem oči i i i, so me oslepi i i li, ime e e el sem ljudi i i i, so me zapusti i i li . . .“
Lajna, se je glasila še dolgo za menoj.) — Ko mu je vrgel kdo drugi milodar, se je oglasila izno-'4Ta. s tisto tožečo pesmijo.
Nekdo je sedel na tleh v prajhu z zvitimi nogami in molil z brezzobimi čeljustmi čudno spačenega obraza; jagode rožnega venca so s čudovito naglico polzele med prsti in vsakemu je pomolil svoj
bo: Obtoženca dr. Frioa Adler se zaradi umora obsodi na smrt na vislicah.
Predno je dr. Adler zapustil sodno dvorano, je zaklical: „Živela mednarodna revolucionarna socialna demokracija!“
italijansko bojišče.
Deseta bitka ob Soči se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. iOdsek od Gorice do Tolmina je bil te dni zopet prizorišče najkrvavejših bojev. Lahi bi na vsak način radi pri Plavah predrli našo črto in prodirali dalje proti Idriji. Njihove nakane se razbijajo ob naših hrabrih braniteljih. V soboto, dne 19. maja, so naši Vrli vojaki pri Avčah Italijane vrgli nazaj čez Sočo. Novejša poročila pravijo, da se vrši za Sv. goro pri Gorici zelo silen boj. (Splošno so naši vrli Boroevičevi junaki vse italijanske navade krepko odbili in trdno držijo naše postojanke. Na Koroškem in Tirolskem artilerijski ogenj.
Vojskovodja Boroevic o soški bitki.
Vojskovodja Boroevič se je dne 18. maja o sedanji soški bitki sledeče Izjavil:	Bitka je v polnem
teku. S sedanjimi vspehi sem popolnoma zadovoljen. Kaj prinese bodočnost, ne more nihče vedeti, vendar imam zaupanje, da se nam bo tudi tokrat posrečilo, prekrižati italijanske načrte. \
Višina Kuk padla.
Dne 17. maja so Lahi naperili na črti Solkap-Plave svoje najhujše napade. Cez Sočo so drvele vedno sveže laške Čete. Dasiravno je morilni ogenj naših topov, min in strojnih pušk ugasnil življenje tisočim in tisočim napadalcev, ki so v divjem kfriku in viku prodirali proti našim postojankam;, vendar se je Lahom posrečilo, da so zavzeli 611 m visoko goro Kuk južnovzhodno od Plav in so se ustalili v tamošnjih razstreljenih jarkih. Cela dva, dni in tri noči se je vršil obupen boj za to postojanko. jLahi so žrtvovali več tisoč svojih najboljših vojakov za posest te göre. Na prostoru med Zagoro in Plavami ležijo o-gromni kupi laških mrličev. Gora je kupljena za strašno visoko ceno. Naši so se zakopali nekaj sto metrov tostran gore in. zabranjujejo nadaljno sovražno prodiranje proti vzhodu.
Kri teče v potokih . . .
Borba za goro Kuk je bila tako strašna in krvava, kakor je menda, ne pomni zgodovina. Laški v-jetniki pripovedujejo, da so potočki onstran tgore Kuk bili napolnjeni z laškimi mrliči, a v potočkih ni tekla voda, ampak kri laških žrtev.
Angleška artilerija ob Sodi.
Iz Londona se uradno poroča, da sodeluje ob Soči tudi težka angleška artilerija in Italijanom pri njih ofenzivi dobro služi.
1500 naših topov na 18 km dolgi fronti.
Na kraški fronti si Lahi ne upajo napadati, Eer
klobuk. Kadar mu je kdo zlajgnal milodar, se Je zahvalil s tem, da je začel moliti s hreščečim glasom, a kmalu zopet utihnil v polišepetanje.
Pred menoj je stal naenkrat upognjen človek, napolobrit, idiotsko, se smehljajočega obraza, ki me je hotel z v stran nagnjeno glavo nekaj poprositi, pa se je samo smehljali v Sivih očeh in v vseh svojih potezah, celo v kretnjah njegovega telesa je bilj tisti smeh, v raztrganih čevljih , . . KO je sprejel dar, ga je pogledal in se čudno priklonil, smejal se je glasno in šel proč, neprestano Ogledujoč dar — v v pritajenem hihitu se mu je treslo telo . , .
Tisti mož brez desne roke, z redko rujavo brado, svetinjo na prsih, debel, rdeč, zdrav, (je bil oga-beu Spremljal je Človeka, kot bi b,il njegov prijatelj in niti odkril se ni, samo molel je levico in našteval svoja, dejanja, ki so presegala vsako človeško moč... Dar je del vedno v levi žep telovnika in dolgo zrl z zaničujočim pogledom za darovalcem.
Gel rod pohabljencev, raztresenih preko zemlje kot Židje . . . Vsi z razgaljenimi pdi, kot bi hoteli, ne vzbuditi usmiljenje, ampak nekaj očitati vsem mimoidočim, vzbuditi do nečesa (stud, tožiti jih. Nekateri ljudje so hiteli mimo s pogledom naprej), iz mislijo po opravkih in se niso zmenili zanje. Drugi so postajali kremžili obraz iz usmiljenja, in studa, izmotali počasi denar 1 in ga dali, vsem tem, dobrim in slabim, molčečim, pojočim, blebetajočim molitve, govorečim izmišljene reči- Noseče matere so vztrepetale kol v neki bojazni ib pogledale v druge stran....
Nekoč .je tudi mene spreieteja groza. Na tleh je ležala kepa mesa in kosti, zavita v rdečo kožo ih rujavo obleko. Prvi trenutek se ni dalo spoznati, če
je baje na .18 km dolgi fronti postavljenih 1500 avstrijskih topov,, ki bruhajo ogenj ha sovražne postojanke'.
Proti trikratni premoči.
'Pomorski boj v južni Adriji; v noči od 14, na IS. maja je bil eden najhujših pomorskih bitk}, sedanjega časa. Naše vojno brodovje je na povratku iz južne Adrije srečalo trikrat močnejše sovražno vojno» brodovje. Boj je bil zelo srdit in se je~ raztegnil celo do albanskega, obrežja, tako da so celo naše baterije v Draču lahko posegle v boj. Naše brodovje je izšlo* kot zmagovalec iz boja. Cele' naše izgube znašajo le 15 mož; med mrtvimi je tudi korvetni kiapitan Rob, Szbaritz.
Cesarjeva zahvala maši mornarici.
Cesar se je brzojavno zahvalil admiralu Njegovanu za zadnji junaški Čin naše vojne mornarice in mn je podelil red železne krone I. vrste z vojnim o-kraskom in meči. Cesarjeva brzojavka končuje: „Iz srca se zahvaljujem hrabrim mornarjem in prosim za vse božjega blagoslova.“
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču se je v posameznih odsekih dne 19. maja pričel živahen ruski artilerijski ogenj. Naši topovi so krepko odgovarjali. Cetvero-sporazum, posebno Italijani, se hudujejo nad Rusi, ker ruska armada ne prične z ofenzivo, da bi tako pritegnila na vzhod več avstrijskega vojaštva z laške fronte. — Narumunskem bojišču nič posebnega,
Francosko bojišče.
Na iraneoskem bojišču so pri Arrasu vsplam-teli novi boji. Angleži napadajo z veliko silo nemške postojanke pri kraju Monehy.
Severna Francija prenapolnjena z ranjenci.
Nizozemska poročila pravijo, (da so imele ang-ieško-francoske armade na francoskem bojišču v letošnji pomladanski ofenzivi tako ogromno število ranjencev, da je vsa severna Francija kakor velikanska vojaška bolnišnica. Vsa mesta, vsi trgi in vse naselbine severne Francije so prenapolnjene z ranjenci.
2,772.000	ton potopljenih.
Od začetka ; poostrenega podmorskega boja do sedaj so P-čolni, kakor se uradno poroča iz Dunaja, potopili skupno 2,772.000 ton sovražnih i in nepristranskih ladij, od teh 1,707.000 ton angleških ladij.
Macedonsko bojišče.
Na macedonski fronti so boji sedaj nekoliko, pojenjali.
je to človek. Nog ni bilo videti. Iz tiste kepe je molelo nekaj, ki je bilo sicer podobno rokji po svoji dolgosti, a samo z dvema čudnima izrastkoma, kot dva prsta, med katerima je držal- klobuk. Sicer se Je pa zdel' kot brez okostja. Na tistem golem mestu, kjer i-mamo mi glavo, je čepelo nekaj strašnega.; Eno oko je gledalo v svet in se čudno premikalo, a tam, koder bi imelo biti drugo, je bila rdeča raztegnjena jamica. In še neka druga grozna rdeča jama je bila na tisti kepi, v kateri se je premikal kos mesa, ki naj bi bil jezik, in en sam zob je sedel na nekem mestu, M ni bilo podobno čeljustim niti zdaleč ne. Razločil sem tudi eno uho, lase v posameznih kosmičih, nosa, lic, brade, Čela, vsega tega nisem mogel spoznati in najti. Tista velika rdeča odprtina s kosom mesa kot jezikom in zobom se je premikala, zgibala, ne zapirala, ne odpirala, ampak Zgibala se je in je dajala nek čuden, grgrajoč glas . . ..
Pred to kepo sta sjt'ali /dve mali deklici' m se stiskali druga, k drugi, z uprtimi očmi v, čudno bitje., Slednjič je ena izmed njiju pristopila in vrgla denar v klobuk. Sivo oko se je Zganilo in pogledalo dar in potem deklici. (Tista dva izrastka na udu, podobnemu roki, sta prijela denar in ga delai v neko ffiälhi-co na, obleki. Pogled je zopet splaval na deklici ih rdeča odprtina se je razširila grozno in po očeh bä bil kdo spoznal, da je to najbrže smeh.
Kdo ga je ?
—	Kdo ve? — je skomigniti» starejša deklica, id pa ni bila videti brihtnejjša. — Povozil ga Je voz — je padel — ga fte v fabrikji, ati Kdo *wb?
—	Tako strašno! laz bi raje umrla, —
—	(Jaz tudi!	-/
> -V ■ fr
Turška boiišča.
«4.:
Na turških bojiščih nobenih večjih; vojnih ‘dogodkov.
Dogodki v Rusiji.
Rusija, je dobila zopet novo ministrstvo. V njem sedijo sedaj tudi odlični zastopniki delavsko-vojaške-ga odbora. Sedanji preobrat kaže, da v Rusiji krogi, ki so za brezobzirno nadaljevanje vojske, nimajo več glavne besede. V novem koalicijskem ministrstvu so možje, ki so baje zelo naklonjeni miru. Izjava nove vlade pravi, da je nova Rusija proti vsakemu posebnemu miru, a za splošni mir brez aneksij in vojnih odškodnin.
Sporazum med začasno vlado in delavsko-vojaškim
odborom.
Med začasno rusko vlado in delavsko-vojaškim odborom se je dosegel sporazum. 8 demokratični in 8 nacionalni socialisti stopijo v novo vlado.
Nova ruska vlada.
Vlada in demokratične stranke so se dogovorile o razdelitvi ministrskih mest sledeče: knez Lvov: ministrsko predsedstvo in notranje stvari, TerešČen-ko: zunanje zadeve, Konovalov: trgovina in industrija, Zgodev:	državna kontrola, socialist SkobeloV.
podpredsednik delavskega in vojaškega sveta: delavsko ministrstvo, odvetnik Perevercev:	pravosodje,
socialist Cernov: poljedelstvo, nacionalistični socialist Plehanov: prehrana, Kerenskij: vojna, in mornarica, Šingarev: finance, Ceretli: pošta in brzojav, Nekrasov: promet, Mamulov: pouk. Dalje so kandidirali profesorja Grimma in kneza Sahovskoja, tajnika prve ruske dume, za ministra zadev «staivoda-Jalne zbornice in za ministra javne pomoči.
Bodoči ruski zunanji minister.
Iz Petrograda se poroča, da bo za Miljukovega naslednika imenovan SOletni politik T ereščenko, velik bogataš in je bil ob začetku vojske odločen pristaš vojne stranke.
Naj večji dogodek svetovne zgodovine«
Kakor smo že poročali, je priplul prvi oddelek severoameriške vojne mornarice v angleška pristanišča,. da. so udeleži boja proti Nemcem in. nemškim podmorskim čolnom. Angleški mornariški 'tajnik Car-son je pri slovesnem obedu, katerega so se udeležili tudi ameriški mornariški častniki in mornarji, pov-darjäl, đa je prihod ameriškega vojnega brodovja — največji dogodek Svetovne zgodovine. Ta dogodek jasno spričuje, da se hoče novi in stari svet boriti za civilizacijo in človečanstvo proti nemški sili.
Amerika bo torej s svojim močnim vojnim bro-dovjem in vojaštvom resno nastopila v boju proti — Nemčiji.
Nov sovražnik Nemčije.
Srednjeameriška ljudovlada Honduras je prekinila diplomatične zveze z Nemčijo.
—	Ženske ni nobene take — brez roke — noge
—	Kaj da ne?
—	Saj res, nobene.
Pomolčali sta in ga gledali,
-- Ce ga je kdo najlašč — če je vedel — -a?
—	Kdo bi ga? Saj se ne sme, ne srne! — [To bi bil najhudobnejši človek, napradobnejši — da bi
—	ne, Anka» kaj govoriš!
—	Ali ni tako hudobnih Rudi na svetu?
—	Ni jih! .To bi ne bili ljudje —
—	Ne? — Ali je ta Še človek?
—	Pst!
Kepa se je ves ta čas nevoljno zgibala, čudna roka je mahajla, kot bi hotela nekaj dopovedati, , oko se je vrtelo, rdeča odprtina s kosom jezika Je delovala in grgrajoči glas se je čudno zaganjal. — (Deklici sta se odmaknili.
—	Kaj hoče ? Ali ne pridejo 'taki ljudje na svet
—	morda —
—	Ne! Glej, jaz se bojim!
Kepa se je celo premaknila, kot bi hotela s silo dobiti svojo prvotno posjtavo, govor,, obraz. (Grgranje se je povečalo in na očesu in na rdeči odprtini, ki se je spačila še strašneje, je Ril videti srd, ki ni mogel najti človeškega izraza, želja, ki se ni mogla, razodeti, samo zgibalo se je, zgibalo, krčilo, stezalo v groznih sunkih.
Deklici sta se prijeli za roki in zbežali.
Da, to so taki ljudje, tak rod. Vsaka doba lih rodi svoje število teh nebogljencev, da se trpinčijo v poroštvo kulture in to je pač vseeno, ali sede ob poteh, ali so v lepiih, zanje zidanih palačah in ob dobri hrani in postrežbi.
Sivo oko se je zdaj obrnite dot mene — bežal bi bil tudi jaz, bežal neizmerno daleč, da M ubežal vsemu — pred vsem pa grete! . . .
Hrvatsko-slovenski politiki pri cesarju. Danes, dne 21. t. m., popoldan ob pol 6. uri, bo cesar sprejel v avdijenci načelnika Hrvatsko-slovenskega kluba dr. Korošca in klubove Člane dr. Kreka, vit. Pogačnika, Spinčiča in dr. Šušteršiča.
Državni zbor. Za torek, dne 22., t. m., je poklical ministrski predsednik grof Clam-Martinic načelstvo Slovensko-hrvatskega kluba k sebi na razgovor. — V sredo se vrši seja klubovih zastopnikov zaradi spremembe državnozborskega poslovnika. — V četrtek je oficielna ,seja klubovih načelnikov, pri kateri bo menda vlada razglasila svoj delovni program za bodočo državnozborsko sesijo.
Program zasedanja državne zbornice. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da je pripravila, vlada za poletno zasedanje zbornice sledeče predloge: 1. Odobritev vseh po § 14 izdanih naredb. 2. Proračunski provizorij. 3. Volitve v delegacije. 4. Podaljšanje mandatov. Vlada hoče tudi rešiti vprašanje novega zborničnega poslovnika. Tozadevno pa vladajo velike ovire, ker ni še jasno vprašanje zbornične večine. Taki po naročilu vlade kakor tudi vsled lastne inicijative strank izvirajoči reformni predlogi za spremembo zborničnega poslovnika imajo veliko nasprotnikov. Vsled tega j ni pričakovati pravočasne rešitve tega težkega vprašanja Še tekom poletnega zaseda-
nja.
Ukrajinci proti vladi in za preustroj države.
Ukrajinski parlamentarni klub je dne 15. t. m. sklenil sledečo resolucijo: Rezultati svetovne vojne bodo obsegali ne le vspehe orožja, temveč ! tudi principe človečnosti, politične svobode in samodoločbe narodov. Demokratični ukrajinski narod je bil vedno z-vest tem idealom. Zato bo ukrajinska parlamentarna delegacija, v bodočem zasedanju državnega zbora, ki ga radostno pozdravlja, delovala proti nadvladi posameznih avstrijskih narodov nad drugimi, ki je v nasprotstvu z državno mislijo in z duhom časa obnavljajoče se Evrope ter bo stremila za tem, da se. avstrijska država preustroji v šrnislu samoodločbe in samouprave narodov v svrho zasiguranja in razvoja habsburške monarhije in v blagor vseh narodov države. Vlada glede ukrajinskega naroda ni držala svoje obljube, da se bo dala voditi le od avstrijske državne misli in da bo vsem narodom pravična, temveč se je pristransko pogajala s Poljskim klubom o odcepljenju Galicije ter je prevzela tozadevne obveznosti, ne da bi bila vprašala tudi Ukrajinski klub, ali mu sporočila, kaj je bilo sklenjeno. Ukrajinska parlamentarna delegacija bo za to v državnem zboru proti vladi odločno nastopila.
Poljske konference v Krakovu. Ob Binkoštih se vršijo v Krakovu važna poljska politična posvetovanja. Dne 26. maja zboruje parlamentarna komisija Poljskega kluba, dne 27. maja plenum Poljskega kluba, dne 28. maja pa se vrši skupno posvetovanje državnozborskih in deželnozborskih poslancev o poljskem vprašanju. Volitev novega predsednika „P.
k.“ se vrši dne 30. maja dopoldne na Dunaju.
Poljsko vprašanje. ^Berliner Tagblatt“ poroča, da se v nemškem glavnem stanu, kamor je odpotoval avstrijski zunanji minister grof Cernin, vršijo posvetovanja tudi glede rešitve poljskega vprašanja z ozirom na oklic obeh cesarjev z dne 5. novembra 1916. Poljski državni svet v Varšavi je dne 1. maja storil primerne sklepe in jih predložil avstrijski in nemški vladi.
Ustanovitev ministrstva za socialno skrbstvo?
V dunajskih političnih krogih se govori, Ida, bode v bližnjem času ustanovljeno posebno ministrstvo za socialno skrbstvo. Novemu ministrstvu bodo pripadale vse zavarovalne zadeve, bolniške blagajne, skrb za invalide itd. Za ministra bo baje imenovan aktiven politik.
Hrvatski sabor nadaljuje svoje zasedanje dhe i5. junija 1917.
Cehi za spremembo ustave. Iz Prage poročajo: Cesky S vaz poda v prihodnjem zasedanju državnega zbora predlog za spremembo avstrijske ustave.
„Dalmatien sonderstellen?“ je naslov brošuri-ci, ki je izšla v Leykamovi založbi v Gradiču. V njej se izreka poslanec Einspinner proti točki nemškega velikonočnega programa, ki zahteva' odcepitev Dalim arije.
Tedenske novice.
Cesar pri hrvatskih domobrancih. Dne 4. t. m.
je cesar na vzhodni fronti obiskal hrvatske domobranske polke. Zbrani so bili en bataljon zagrebškega domobranskega polka št. 25' fn karlovškega Štev. 26, dalje deputacije vseh štirih hrvatskih domobranskih polkov 42. divizije. Cesar je ogovoril Vsakega o-ficirja in Se pogovarjal v hrvatskom jeziku tudi z raznimi vojaki. Pri vsaki priliki je s toplimi besedami pohvalil hrvatske domobrance. Zlasti je omenjal znano hrvatsko „vražjo divizijo.“ [ Stopivši pred nadporočnika 27. hrvatskoga domobranskega, polka Jurija Topolnik mu je cesar rekel: * JSlišal sem mnogo o Vas. Vedno ste bili vrli in hrajbri. Imenujem Vas, za stotnika.“ imenovanje rezervnega nadporočnika za

stotnika na tako slovoson način, je pač redkost. — Stotnik Topolnik je bil svojčas srednješolski profesor in je sedaj v civilnem poklicu bančni ravnatelj v D. Tuzli.
Zahvala koroških Slovencev. Predsedstvo S. K. Z. je dobilo te dni izjavo: Celovec, dne 13. maja 1917. Slovenski Kmetski Zvezi v Mariboru. Gorki izraz simpatije do koroških Slovencev na posvetovanju S. K. Z. dne 9. t. m. v,Mariboru je vzbudil v s,rcih koroških 'Slovencev čustva radosti in novih upov v lepšo bodočnost zibeli slovenstva; saj vemo, da- so besede štajerskih narodnjakov...........................
.......kakor vedno, iskrene in resno mišljene. Milim štajerskim rojlakom se za ta pomembni izraz solidarnosti in obljube dejanske podpore,...............
........ iskreno zahvaljujemo in jih zagotavljamo
hvaležnosti koroških (Slovencev. — Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
Odziv Slovenca na nemške zahteve glede šolstva v Primorju. Kakor vse naše čajsopisje, je tudi puljski „Hrvatski list“ s primerno odločnostjo zavrnil pretirane, po ničemur opravičene, a naravnost nezaslišane zahteve nemških volksratov spričo dejstva, da o kakih pravicah domačega slovenskega prebivalstva niti ne govore. V odziv na članek v pujskem listu je pisal uređiništvu „Hrvatskoga lista“ neki Slovenec:	Čestitam vam na lepem, energičnem članku
od dne 9. t. m. pod naslovom: „Nemške šolske zahteve na Jadranu.“ Bodite uverjeni, da ste govorili iz toliko tisoč sre nas bratov Slovencev. O, mi čutimo z vami, dragi bratje, in ne bo je sile, ki bi nam zabranila skupno delo potem, ko nastopijo mirni Časi! in geslo nam bodi: Delo in zopet delo! V delu je rešitev. Varujmo, čuvajmo to (sveto svojo rodno grudo! Spoštujmo in. ljubimo svojo milo govorico! Ako bode vsak poedinec na svojem mestu, ne podavi nas sovražnik! Kaj vse še bi Človek-trpin napisal! No, zora puca, bit’ če dana! Brat Slovenec.“
Italijani proti Slovencem. Na tržaškem mestnem magistratu ni vojska nič izpremenila in brez s-krbi, da bi se komu kaj zgodilo, se ravna s Sldv-ani prav taka kakor v prejšnjih časih. Vodja mestnega magistrata je od vlade imenovana oseba, torej odvisen od c. kr. tržaškega namestnika FriesarSkena. Na občnem ‘zboru političnega društva „Edinost“ v Trstu je dr. Vilfan o tem govoril: „[V dokaiz, kakšne razmere so vladale doslej 'na tržaškem mestnem magistratu, bodi naslednji preznačilni dogodek: Kmalu po napovedi laške vojne sem se obrnil na mestni magistrat, da mi izda domovnico. -Prosil sem slovenski in sicer, da mi izdajo domovnico tudi v slovenskem jeziku. Poslali so mi italijansko. .Pritožil sem se na cesarskega komisarja, dvornega svetnika pl. Kreki-cha. Na slovensko pritožbo sem prejel od ees. komisarja nemško rešitev, da je uradni jezik tržaške občine — it a lijanskii Pritožil sem se še nato na. cesarsko namestništvo, kjer so mi obljubili rešitev še tekom tistega meseca, a sedaj, po dveh letih, še vedno nimam rešitve. Take so pač razmere v Trstu.“
Solnograška katoliška univerza. Kakor še bo marsikateremu v spominu, je se tudi med Slovenci veliko pobiralo za. katoliško vseučilišče v Solnogra-du. Ker pa so sedaj sklenili solnograški katoliški na-biratelji kompromis s svobodomiselnimi elementi» je očividno misel katoliške univerze v prvotni obliki pokopana. Baje se bo na vsaki fakulteti smelo imenovati po 5 profesorjev samo, 'ako dobijo nadškofovski placet. Pri sedanji organizaciji visokošolskega učnega obrata je kajpada to število, malenkostno in se reče lahko, da so katoličani nabrali denar, a svobodomiselni bodo poveljevali. Seveda lahko vsak naučni minister odvzame nadškofu sedaj dovoljene predpravice. Kaj bo sedaj s slovenskim denarjem, se pa iz Solnograda ne poroča. S tem je zopet odlična katoliška stvar, na katero so stavili avstrijski katoličani mnogo lepih upov, od vladnih katoličanov pokopana, na veliko veselje naših nasprotnikov.
Novi generaloherstl. Cesar je imenoval za generaloberste sledeče generale: Adolfa barona Rhe-men pl. Barensfeld, Karla grofa Huyn in Karla Kri-žeka. V vjetništvu se nahajajočemu generalu Hermanu Kusmanek je mesto pridržano.
Novi admirali. Cesar je imenoval za admirala vojne mornarice podadmirala Pavla Fiedler» za pod-admirala kontre-admirala Napoleona L. pl. Wawel in Karla Seidensacher, za kontre-admirale pa linijske kapitane Maksimilijana Daublebsky, Edmund Graßberger in Alfreda Cicoli.
Padel junaške smrti na soški fronti je praporščak Jožef Vošinek, bivši dijak mariborske gimnazije, doma iz Slov. Bistrice. Zadel ga je zračni torpedo v glavo. Bil je takoj mrtev. Padli junak je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Obče priljubljeni junak je bil pokopan na vojaškem pokopališču v posameznem grobišču v Berjah na. Gorišktem. Slava padlemu junaku!
Odlikovana učitelja. Peter Jankovič, nadučitelj v Smartnu na Pohorju, sedaj kot poročnik v vojaški službi, je bil v drugič odlikovan s Signum laudis, in učitelj v Lehnu Viktor Bregant, sedaj poročnik v vo-jaJŠki službi, je bil odlikovan z bronasto in s srebr* no hrabrostno kolajno L razreda.
Lorbek f. Dne 13. maja je umrl v celjski bolnišnici 8. g. Franc Lorbek, kaplan v Slivnici pri Celju. Rojen je bil dne 3. oktobra 1871 pri Mariji Snežni in v duhovnika posvečen dne 19. julija 1896. Kot kaplan je služboval pri Mali Nedelji, pa Pilštanju, na Dolu in v Slivnici pri Celju. Njegov pogreb se je vršil dne 15. maja. Svetila mu večna luč!
Z zahvalnim priznanjem za zasluge za podpisovanje vojnih posojil so bili odlikovani sledeči: Iv. Bajec, nadučitelj pri Sv. Vidu; Amalija BakšiČ, po-štarica na Ponikvi; IV,an Ceh, šolski vodja pri Sv. Marjeti; Josip Ceh, nadučitelj pri Sv. Jerneju pri Ločah; Emilija prlik, poštarica v Gomilici: Ferdo heller, poštar v Zavrču; Simon Gajšek, nadučitelj v Dobovi; Marija Goričar, poštarica v Mozirju; |Av-gusta Gril, poštarica v Imenovem; Filip Hauptman, nadučitelj v Svečini; Josip Horvat, poštar v St. Andražu v Leskovcu; Viljem Hribar, nadučitelj v Or-možu; Vinko Jug, nadučitelj v Podovo; Marija Jur-ša, poštarica v Zrečah; Franc Kavčič, poštar v 'Studenicah; Franc Kocebk, nadučitelj v Gornjemgradu; Karel Kotnik, nadučitelj v Selnici; Karolina Kocmut, učiteljica pri Sv. Urbanu; Pavla Kristl, poštarica pri Sv. Barbari pri Mariboru; Anton Kjrolnik, poštar v Šmarju pri Jelšah; Martin Lah, nadučitelj v ! Laporju; Antonija Lebič, poštarica pri Sv. (Trojici v j Slov. gor.; 'Franc Londero, poštar v Laškem,;, Fr. Lorber, nadučitelj v Braslovčah; Avguštin Lukežic, šolski vodja v Cirkovcah; Franc Markovič, poštar pri Sv. Antonu v Slov. gor.; Josip Musi, župnik v Vitanju; Ivana Pejba, poštarica v Loki pri Zusmu; Franc Pirkmaier, nadučitelj v Framu: Andrej Pod-hostnik, župnik v Rečici; Franc Praprotnik; nadučitelj v Mozirju; Jurij Selih, župnik pri Sv. Kungoti na Pohorju; Lovro Serajnik, nadučitelj na Prihovi; Franc Sinko, nadučitelj v Staremtrgu; Tgn. Skam-lee, župnik pri Sv. Andražu v Leskovcu; A. Stark, šolski vodja na Ponikvi; Roza Suen, poštarica pri Sv. Duhu; Ivan Tomažič, nadučitelj na Tinju;, M. Tomasi, poštarica v Ribnici; Mihael. Vauhnik, nadučitelj Sv. Marko: Emil Vole, učitelj v Trbovljah in Josip Zemljič, nadučitelj pri Marija-Brezjah pri Mariboru
Odlikovanje. Njegovo apostolsko .Veličanstvo je podelilo z najvišjim odlokom z dne 16. aprila, 1917 gospodični Emi Kočevar, učiteljici za ročno 'domačo o-brt, vojni križec za civilne zasluge 3. reda. Gospodična Kočevar vodi tečaj za filetno vezenje v begunskem taborišču Vagna pri Lipnici že od 1. februarja 1915, opravlja svojo službeno dolžnost z vso vnemo in neumorno marljivostjo in si je pridobila s posebno ljubeznjivostjo ljubezen in spoštovanje svojih učenk, kakor tudi priznanje svojih predstojnikov. t To zasluženo najvišje odlikovanje je vzbudilo kakor pri urad-ništvu tako pri učenkah in beguncih sploh izredno veliko veselje. Pri tej priliki in na tem mestu naj s-prejme odlikovanka naše najprisrčnejše in najodkri-tosrenejše čestitke.
Objektivno do skrajnosti. Piše se nam: Mariborsko okrajno glavarstvo je zaradi zaslug za vojno posojilo predlagalo v odlikovanje tudi poberškega nadučitelja Seidlerja. Njegova šola je nabrala za zadnje vojno posojilo 16.000 K. Druge šole, na katerih ni bil nihče predlagan za odlikovanje, (pa so nar brale: Ruše 133.400 K, Sv. Marjeta na Pesnici 63 tisoč K, Planica 28 000, Smartin pri Vurbergu 22.200 K, Slivnica 17.000 K itd.
Denar mladoletnih za vojno posojilo. Mariborsko c. kr. okrajno sodišče razglaša: Razglašeno je podpisovanje VI. vojnega posojila, ki je najbrž zadnje, ker se bliža vojna svojemu koncu ter bo dober v-speh vojnega posojila veliko k temu pripomogel. Torej naj vsak, ki ima prihranke, podpiše vojno reso-, jilo. Tudi varstveno sodišče smatra za svojo d<v>' t skrbeti za to, da se v ta namen pritegne del • ,v oženja varovancev. Zato se bo za vse mladoletne in oskrbovance, katerih premoženje je naloženo in oskrbovano v založnem uradu, primerni del naložilo v 6. vojnem posojilu, ako se ne bodo uveljavili (po varuhih in starših) tehtni vzroki proti temu: Morebitne ugovore je prijaviti do dne 30. majnika 1917 in sicer ustmeno ali pismeno pri zgoraj označenem sodišču, soba št. 5.
Tegetthoffove ustanove za invalide izza bosanske okupacije. General Tegetthoff, pdveljnik 'dela armade, ki je leta 1878 zasedla Bosno in Hercegovino, je svojčas položil večjo svoto, katere obresti se vsako leto razdelijo v obliki štipendij invalidom 'in revnejšim udeležencem te okupacije. Pravico do podpore i-majo le tisti invalidi in udeleženci bosanskih bojev, ki so doma na Štajerskem. Nekolekovane prošnje se morajo vlagati do dne 5. junija pri okrajnih glavarstvih. Občina naj prošnjo potrdi. V prošnji se naj navede med drugim tudi število; polka, pri katerem je prošnjik služil, katerih bojev se je udeležil itd.
General Putnik umrl. V Nizzi na Francoskem je dne 18. maja umrl bivši vrhovni poveljnik srbske armade vojvoda general Putnik. Star je bil 70 let.
Gospodarsko nonce.
Štajerski žitno-prometni zavod je dal poročilo o svojem delovanju samo nemškim listom na razpolago. Ali slovenskim kmetom, ki s svojimi [pridelki tvorijo skoraj polovico njegovega djelovanja, ni treba nič vedeti, kako ta zavod goispodari? Ce v oddajanju vlada ravnopravnost, morala bi tudi v tem.
Zborovanje živinorejcev v Mariboru. Včeraj, dne 20. maja, se je pri „Gambrinu“ zbralo na pova-vabilo okrajnega glavarstva okrog 200 živinorejcev iz celega mariborskega glavarstva. Navzoči so bili tudi meščani, mesarji, nakupovalci itd. Zborovanje je vodil zastopnik politične oblasti, ‘dr. Krammer. Najprvo je zastopnik namestili jo dr. Buchner pojasnil potrebo rekviriranja živine, nakar je ravnatelj graške vnovčevalniee Schneiter na drobno razpravljal o težavah, ki nastajajo vsled rekviriranja. Za Schneiter-jem je dobil besedo urednik Žebot, ki je med glasnim in splošnim odobravanjem v imenu slovenskih,kmetov slovensko govoril o pritožbah naših živinorejcev. Ob koncu svojega govora je stavil sledeče resolucije, ki so bile brez ugovora sprejete: T. Rekviriranje živine za mesec junij se naj na kmetih popolnomai opusti, ker živina živi samo od zelene krme in mnogo izgubi na teži. Za ta čas se naj rekvirira, živina pri mestjanih in graščakih, ki še imajo suho krmo. 2. Odslej naj ne določuje več samo nakupovalec, k at er vi živina se naj odda, ampak v vsaki občini poseben širši odbor, ki bo nadzoroval, ali se živina pri posestnikih, kakor pri graščakih: nepristransko odvzema. 3. Mesta Maribor, Ptuj, Celje in Gradec se naj tudi pritegnejo k rekviriranju živine. 4. Predpravice graščinske plemene živine (takozvane „Herdvieh“) ae naj prekličejo. 5. Denar za oddano [živino sc naj hitreje izplačuje. 6. Pri cenitvi živine na prevzemnih krajih se naj v cenilno komisijo določijo tudi zastopniki živinorejcev in ne samo mesarjev; V razpravo so še posegli: dr. Tausch, Girstnmyr, dr. Dresel. graščakinja pl. Pacher in ravnatelj Schneiter. Ob koncu se je še izvolila deputacija živinorejcev, ki bo šla k cesarskemu namestniku ter pri njem posredovala, da se naj rekviriranje mlade živine za prihodnje tri mesece opusti in katera mu bo predložila sklenjene resolucije. Radi slovenskega govora so se nekateri meščani sicer razburjali, tako tudi oskrbnik milijonarja Scherbauma, a splošno je zanimivo zborovanje poteklo Še dokaj mirno. Kmetje so izrazili veterinar-nemu nadzorniku gosp. Fišerju zahvalo, da se poteguje za pravice kmetskih živinorejcev. Natančneje poročilo v „Slov. Gospodarju.“
Nove določbe za oddajo masti. Mariborsko o-krajno glavarstvo je dne 11. maja izdalo odlok, po katerem se mora surova svinjska mast, ki se oddaja po občinah, plačevati po sledečih cenajh:	za surovo
mast in Špeh I. vrste (debeli Špeh) 1 kg 7 K 40 v, II. vrste (srednjedebeli Špeh) 7 K 18 v, III. vrste (slab, tanki špeh) 6 K 42 v; za spuščeno mast 8 K 30 v. Okrajno glavarstvo je naročilo' županom, da se naj Špeh in mast sproti pri občini izplačuje stranki, ki ga prinese. Oddati pa se mora, Špeh pri trgovcih, ki so za to določeni. Denar za izplačevanje miasti se naj vzame iz občinske blagajne ali pa ga da trgovec, ki prevzema mast. Obračun pa mora sestaviti župan in ga vposlati štajerski nakupovalnim v Gradcu.
Najvišje cene za prejo, ki je v celoti ali deloma iz konopnine ter za vrvice, uvaja ministrski ukaz z dne 10. maja 1917, ki je stopil v veljavo dne 12. t. m. Ukazu niso .podvržene kupčije, sklenjene pred u-veljavljenjem tega ukaza. Trgovinski minister na u-
temeljeno prošnjo lahko dovoli, da,-,.smejo trgofvci prodajati nad najvišjo ceno one svoje zaloge tega blaga, ki so bile v njih posesti že ob času uveljavljenja tega ukaza.
Rmzme novice«
Koliko zaslužijo advokati, ki zagovarjajo „vojne dobavitelje.“ Dunajska „Zeit“ poroča, da so zagovorniki v procesu Kranz dobili honorarje od 50.000 do 100.000 K. Teh honorarjev so bili deležni liberalni in socialdemokratični (večinoma židovski) advokati, kakor:	dr. Edmund Benedikt, dr. Pressburger,
dr, Rappaport, dr. Kamilar, dr. Viktor Rosenfeld in dr, Gustav Harpner. — Na Diunaju je 1500 advokatov, ,ki večinoma vsi briljantno služijo, saj je Dunaj središče obravnav zoper dražilce in „vojne liferante.“
Rastlinska ura. Nasadi se lahko na vrtu v gredi in opazuje, kako točno gre. Ne potrebuje urarja.; ne olja. Beli limbar ali lokvanj se odpira vedno ob
6.	uri zjutraj in zapira ob 4. uri popoldne. „Mišja u-šesca“ se odpirajo ob 6, uri zjutraj in zapirajo ob 1. uri popoldne. Regrat se odpira ob 5. uri zj'utraj in zapira kasno zvečer. „Kozja brada“ se odpira ob 8, uri zjutraj in zapira kasno zvečer. „Bodeča Neža“ se odpira ob 6. uri zjutraj in zapira ob 6. uri zve-, čer. Navadna vrtna ločika se odpira ob 6. url zjutraj in zapre ob 8. uri zvečer. Ciklorija se odpira ob
7.	liri zjutraj in zapira ob 7. uri zvečer. Travniški ardeselj se odpira ob 5. uri zjutraj in zapre ob 5. uri zvečer. Tako ima vsaka cvetlica in vsaka zvezda svoj ča!s, v katerem se odpira ali prikaže in naši pr ednamci niso bili obloženi ž urami kakor mi, .pa so pogledali na cvetko, na solnce, na zvezdo in so vedeli, koliko da je ura; mi pa imamo uro na roki, v žepu, na vsakem stolpu, na vsaki steni, a kljub temu dostikrat ne vemo, koliko je urad.
Ledenik Siahen v Himalaji je eden največjih na svetu. Širina mu je 4—9 km, dolžina pa, 75 km, trikrat večja kot pri najdaljšem alpskem ledeniku.
Trije «rožniki. Bogat Francoz, ki je z rodnim plemstvom združeval tudi visoko oliko ter je kakor prefekt imel med uradništvom odlično stopnjo, je sklenil, dasi ljubljen od vseh, zapustiti svetni sijaj, in živeti kot redovnik v trapi sto vskera samostanu. Vsakdo, ki je slišal o njegovem sklepu, se je čudil, in njegovi’ domači so vse storili, da bi ga odvrnili od te namere. Kmalu nato je prejšnji elegantni gospod nosil raševnato redovno obleko. Ko se je podal v samostan, so ga spremljali nekateri njegovi znanci do samostanskega poslopja ter silili vanj, naj se vrne. Toda odgovarjal je dosledno:	„Ne morem,“ —
„Zakaj ne?“ — „Ali niste videli ob samostanskem v-hodu tri orožnike, ki mi branijo povratek?“' — „'Trije orožniki?“ se začudijo njegovi prijatelji. „Nihče jih ni videl.“ — Tedaj pa pravi plemič:	„Na loku
pred vhodom v samostan je z vidnimi črkami zapisano: Smrt, sodba, večnost! To so tisti trije orožniki, ki jim ne morem več uiti; zato pa ostanem tukaj prostovoljno.“	.
BopisL
Maribor. Za mesec junij se bodo izdajale mlečne kartice po sledečem redu: Dne 25. maja z začetnimi črkami A do J, dne 26. maja 'do P in dne 29, maja od R do Z, vsakokrat predpoldne od 9. do ID ure na Rotovškem trgu št. 6.
Celje. Pretekli petek predpoldne sta se splašila v Rotovški ulici konja Matije Zupanc, posestnika iz Svetine. Zupanc je prišel pod kolesa voza in Je bil težko poškodovan. Spravili so ga v tukajšnjo bolniŠ n co.
Celje. Umrla je Alojzija Cetina, orgamstova v-dova, v 47. letu svoje starosti. N. p. v m.!
Dobrna. Deželni odbor naznanja, da se letos v naše toplice ne bo sprejelo nobenega civilnega bol* nika.	_______
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNI DOM)	‘°1
sprejema prijave za V L vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami.
....i:i i’n ".u• Oficijelno subskripciisko mesto	■■■i—
"■Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje™
sprejema po originalnih pogojih prijale na
šesto avstrijsko vojno posojilo
I Davka prosto 401^tno. 51/2%no amortizacijsko državno posojilo po IC. .92"50 pristevši 5V2%ne oiiresti od 1. maja.' 1917 naprej ter daje V2% bonifikacije. .Ker teko obresti-tega', posojil a že od JUaprila 1917 znašanabavna cena• le •& 91.542> II. 9aii.a proste :6V?f/obe; 10 letne'' državne;/ zakladnice ’"po; K: 94'-— jmslevsi ö1/^ obresti
•	• • - - - •	- r' ■=	■	•• od 1. -maja dalje ;ip daje VVVo bonifikacije -	• ■ • - ; -	■. >	,