PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Slava junakom dela, tvorcem srečnejše bodočnosti našega primorskega ljudstva! V Titovem tromesečnem tekmovanju sta se še posebno uveljavili 1. Idrija, 2. Ilirska Bistrica, ljudsko hvaležnost so pa zaslužili vsi. ZA TITA - ZA JUGOSLAVIJO 1 Leto 2., štev. 36 - Cena 4 lire TRST, četrtek 22. avgusta 1946. Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. II gruppo Uredništvo in uprava: via Inibriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Junahom borbe sledijo jonahi dela v Titovem tromesečnem tekmovanja 2e smo ob zaključku tega velikega tekmovanja, kj ni ostaT le lepa zamisel, ampak ga je trdna volja naprednega ljudstva do kraja realizirala. A ni ga izvedla le do kraja — to plodonosno delo se je kot izraz ljubezni do svobodne domovine in njenega stvaritelja razlilo še preko začrtanih mej in ustvarilo Čudeže, kot jih lahko ustvarjajo le bratstvo, edinstvo in delavni polet. Vsak dan se je zgrnilo veC delavnih bataljonov, nobena zapreka ni mogla zajeziti volje mladine, žena, mož in delavne inteligence. Vse ljudstvo se je strnilo v eno samo železno fronto obnovitnega dela. Iz skupnih naporov se dviga naša zemlja in kot še nedavno zaznamovana s krvjo naših žrtev, je zaznamovana danes s sragami našega truda. Vsak nas udarnik želi stati v prvi vrsti te obnovitvene borbe; naj ima za seboj Se toliko napornega dela. vedno bo našel Cas za prostovoljno delo in prav tega opravlja s podvojenim zanosom. Med udarniki stojijo ramo ob rami Slovenci in Italijani. A ne le Italijani Julijske krajine. Od-zvlai so se celo oni iz notranjosti Italije, ki v svoji poštenosti želijo vsaj delno popraviti to, kar so bile fašistične in šovinistične tolpe uničile. To so sami pravi demokrati, kj zastavljajo vse svoje sile za ob-, novo Jugoslavije. Mobilizirane so bile tudi vse mladinske sile za Cim večji doprinos v tem tekmovanju. 'Mladina je ustvarila nov lik — mladinca delavca. Zaveda se svoje velike naloge v tekmovanju kot posameznik in v organizaciji kot celota. Povsod so bile formirane delovne brigade, ki so bile porazdeljene po obnovitvenih krajih. Njih glavna naloga’je bila pomoC kmetom. Nadvse važne so tudi njihove kulturne prireditve, katerih izkupiček je bil dan v fond za obnovo. Naša mladina je hotela pokazati svetu in ostali mladini, da dela prav tako kot dela mladina Titove Jugoslavije, h kateri hoče biti priključena.’ Tekmovanje samo je obsegalo delo na vseh prodročjih, industrijskem, kmetijskem, obnovitvenem, prometnem, kulturnem, fiz-kulturnem in upravnem. Ni je panoge, ki bi bila ostaia izključena. Okrožna tekmovalna komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh političnih organizacij, Pokrajinskega gradbenega podjetja in tehničnih baz, se je seveda zavedala, da je pri tako obsežnem tekmovanju načrtno delo nujno potrebno in da le z dobro organiziranim prostovoljnim delom lahko doseže višek uspeha. Politične organizacije so storile vse, da je bilo delo pravilno porazdeljeno. Poteg tega so delavci in uprave sproti obravnavali uspehe, tekmovanja, na svojih sestankih kritično ocenili že' stofjeno delo, in na podlagi tega zboljšali nadaljni potek tekmovanja. Na kako široki bazi je bilo zasnovano to tekmovanje razvidimo, če pogledamo, kaj vse je predvideval načrt, ki ga je izdelal oddelek za gradnje pri Poverjeništvu. Po načrtu je bilo določeno naj bo obnovljenih 300 stanovanjskih hiš in 300 gospodarskih poslopjih s skupno površino 3C.OOO m2, ter 10 šolskih poslopij; na novo zgrajeni bodo 4 mostovi v dolžini 39 metrov ter dovršeni trije ze pričeti. Obnovljeni bodo nadalje propusti. podporni ter oporni zidovi v skupni dolžinj 109 metrov. Asfaltirane, državne in federalne ceste v skupni dolžini preko 50 km naj se zboljšajo in površinsko uredijo. S popravili cestnih strojev in plugov bo prihranjenih 600.000 Lir. Važen del načrta je izboljšanje vodovodov za. 50% in priključitev novih izvirov, ureditev vodnjakov in kapnic, vzdrževanje regulacijskih in melioracijskih naprav, izboljšanje hidrografske službe za 50%, ureditev vodomerskih postaj ter strokovna izpopolnitev cestarskega osebja. Mreža obnovitvenih zadrug naj se izpopolni da zajame v času tekmovanja najmanj 80% pogorelcev. V času tekmovanja naj bodo opravljena naslednja prostovoljna dela: Za obnovo porušenih vasi 500.000 ur in tako prihrante-nih 15 miljonov lir; za obnovo cest in čednih objektov : 60.000 Lir in prihranjenih 1.800.000.— ; za obnovo vodovodnih naprav bo 'napravljenih 400 prostovolnih ur s prihrankom 120.000 Ur,; za obnovo šol in javnih zgradb 210.000 ur, s čimer bo prihranjenih 63.000 lir. Za. administrativno usposabljanje obnovitvenih zadrug bo. organiziranih 7 tečajev; zadruge same pa imajo nalogo pripraviti gradbeni niaterjjal. Poglejmo si Se* v kakšnem pravcu se izvajajo ta .tekmovanja. V industriji ne gre le za zvišanje produkcije, temveC tudi za izboljšanje proizvodov, za maksimalno izrabo* surovin ter minimalno izrabo stroja. Seveda vse te težnje in izkušnje ne bodo ostale le poizkus teh treh mesecev, ampak bodo postale norma industrijskih obratov. Kmetijstvu je bila dana naloga, da čim uspešnejše izvede setev, žetev in mlačvo, da izboljša svoji sistem poljskega dela, da dvigne vinogradništvo ih kvaliteto pridelanega sadja. Živinoreja ima v načrtu dvig številčnega stanja goveje in vprežne živine zlasti v tistih predejih, ki so v času vojne v tem oziru utrpelj največ izgube. Tekmovanje v obnavljanju vasi je mobiliziralo izredno mnogo brezplačne delovne sile. Dodeljen je bil poseben obnovitveni fond da se s tem fondom zgradi čim več. Upravni aparat ima v naCrtu poenostavljenje administracije in Cim hitrejše reševanje tekočega dela. Ze po pregledu prvega, meseca smo si lahko jasno predočhi aktivnost naših ljudi in tudi aktivnost naših ustanov. Cim trdnejša in zavednejša je bila množična organizacija, tem veC uspeha je pokazal prvi mesec dela. Seveda ni manjkalo ovir pri vprašanju strokovnih delavnih sil in njih razporeditve, v vprašanju zadostnih kreditov in materijala in vprašanju prevoznih sredstev. A izkušnje prvega meseca so v drugem mesecu pomagale premostiti še marsikakšno težavo. Skoro je ni zapreke, ki je naše ljudstvo ne bi moglo premagati. Ljudstvo J® našlo materijal, iznašlo hove načine de’a, nove organizacije dela in novo orodje. Ce primerjamo izvršeno udarniško delo raznih okrajev, moramo priznati na podlagi dosedanjih rezultatov, da gre prednost Idrijskemu okraju. Poglejmo si začasni rezultat dosedanjega dela idrijskih udarnikov: dograjenih je 36 stanovanjskih hiš, 60 gospodarskih in 1 javno poslopje; delno obnovljenih je 188 stanovanjskih hiš; popravljenih je 74 kilometrov ceste in izboljšanih čez 1100 m vodovoda. Vrednost dela znaša 52,486.274 Lir., kar zdaleka presega vsoto, predvideno v načrtu. S prostovoljnim delom je bilo prihranjenih čez 1,250.000 Lir, Kulturne prireditve so prinesle skoraj 33,500.000 lir dobička, ki je spet prešel v fond za obnovo. To so šele predzadnji rezultati. Kaj šele prinašajo zaključni rezultati, ki jih objavljamo na drugi stvanit Naredilo se je mnogo, in prav na podlagi teh ijspehov v obnovi lahko ocenimo naše ljudske ustanove. Priznamo, da slonijo se na svežih izkušnjah, a prav zato jim priznamo tudi njih močno voljo, kj je volja ljudstva in ki je edina privedla do teh uspehov. Vsakemu mora biti jasno, kaj pomenijo za naš procvit in napredek močne organizacije z OF na čelu, ki zastavljajo vse sile, da čimprej izboljšajo naše živ-Ijenske pogoje. ' Pri tem idealnem skupnem delu so zabrisane vse nacionalne razlike. Pred očmi vseh je le en smoter in eha ideja—ljudsko blagostanje. Tisti Italijani, ki ta smoter razumejo, si na isti način prizadevajo dvigniti našo ljudsko državo, kjer so jim vse svoboščine že garantirane* Pomagajo pri skupnem gmotnem blagostanju. Dokaz, da te blagostanje pri nas postaja resnica, je vrednost jugoslovanske okupacijske lire, kj raste iznad vrednosti metropolitanske. To je razvidno tudi iz borznih poročil. Zakaj je kupna moč jugo-lire močnejša od metropolitanske? Radi napredka vseh javnih del, rad; obnove industrije, zaradi energičnega pobijanja črne borze, ki je danes takore-koč zatrta, ker se plače močno približujejo višini izdatkov, in radi splošnega vzpona ljudskega gospodarstva. Kaj daje valut; njeno vrednost? Rezultati dela! In rezultati našega trimesečnega dela? Titovo tekmovanje za obnovo je zaključeno. Ne zaključuje se pa z njim triumf in polet prostovoljnega dela, ki je izraz železne volje našega politično zavednega ljudstva, izraz njegove sodobne, visoke, na načelih svobodnega dela sloneče morale. Z lastno, močjo in lastno inicijativo si gradi svojo srečno bodočnost v okvirju svobodno izvoljenih ljudskih oblasti in neoviranega dela na obnovi sicer porušene, a svobodne domovine! Julijski sindikati razpadajo Tudi manjšina zavedenih delavcev je spregledala Na laži in varanju delavskih množic sa ! S tem pismom izjavljamo, da se. čutimo Novo »gradbeno življene" v TRSTU Vendar zopet — življenje v Trstu! Ze ; cesta. To končno te in vse one posestnike, davno smo mogli čuti le o mrtvih in to ki bodo v kratkem postavljeni pred isto kamorkoli smo se obrnili, tako, da nam »življenje« v Trstu zveni že kar nekam tuje. Je pa le tako! ZVU si je zavihala rokave in z najodločnejšo voljo prešla od obljub na dejanja. Teh je cela vrsta, toda mi se hočemo danes omejiti le na eno: na avtomobilsko cesto, ki se je te dni začela graditi in ki bo vodila, iz Trsta (luke pri Sv Marku) preko Kjarbole, Sv. M. Magdalene in dalje gor do Padrič; točno kod bo potekala, ni važno. Tudi nam na tem mestu ni važen namen te ceste, niti komu v prvi vrsti bo služila. Za nas je važno dejstvo, da predstavlja ta cesta novo življenje! Nam je važno to, da. se ta cesta že gradi! fies, vse bi bilo lepo, če — — — Ta nesrečni »če«! Premnogi meščani vseh slojev se vprašujejo. da-li ne bi bila potrebnejša obnova podrtih in gradnja novih stanovanjskih hiš, ko je tako silno pomanjkanje stanovanj. »Ljudski glas — božji glas!« in zato radi verjamemo, da mora 'biti na stvari nekaj resnice Toda če Se je ZVU odločila za avto-cesto, ne pa za. stanovanjske hi-e, že ve zakaj; kakor rečeno se mi na. tem mestu ne bomo spuščali v razglabljanja niti o namenu ceste, niti komu bi naj služila. Pndričani bi nam gotovo tudi zamerili, če jim ne bi' privoščili gladke, ceste in vseh z njo združenih dobrot. Težko pa gledajo to »novo življenje« naši mali ljudje iz Gornje Kjarbole, ki se preživljajo v glavnem od pridelka vrtov v pasu, kjer je začrtana cesta in ki jim v mnogih slučajih stoje hišice v istem pasu Kakor rečeno: delo se je pričelo, pet vrtov je že v določenem pasu pomandranih, toda do danes ni nihče niti z besedico, še manj seveda s pismom kaj obvestil petero posestnikov, da bo preko njih vrtov potekala Na kmetih: 507o ali še manj demokracije 50 in 100% demokracija. Nič ni to novega, raje morda nekaj, kar ni povsod običajno! Vsekakor — v coni A Julijske Krajine je le gola resnica. Tam v Krminu žive tudi še danes, v XX. stoletju, po drugi svetovni vojni, po »uničenju« fašističnega barbarstva, v dobi, ko dosega demokracija po vseh koncih in krajih svoj višek — ne, reči moramo svoje viške, saj pozna pri nas skoro vsak gospod svojo lastno »demokracijo«. v dobi vladavine nadvse demokratične ZVU — skratka danes živijo tam v Krminu še vedno koloni. Seveda, kjer so koloni, tam najdemo tudi fevdalce, v našem slučaju fevdalca iz rodu Codellijevih. No, če nočete verjeti, pa stopite — ni treba v Krmin. stopite le v tržaške zapore, kjer boste našli-----ne, ne fevdalca Codellija, temveč njegove štiri kolone. . Da. štirje koloni iz Krmina sede v tržaških zaporih, in sicer zaradi upora! Kajti le teko smemo označiti »protipostavno dejanje«, katerega so zagrešili in ki obstoja v tem, da niso z gospodom gospodarjem fevdalcem Codel-lijem delili na, (reci in piši polov' -!) vsega pridelka, svojega, lastnega pridelka, ne morda fevdalčevega! Da. so vsi štirje aretiranci oddali predpisano količino žita' javnim žitnicam, da so tudi položili predpisanih »25%« ne igra prav tako nikake vloge, kakor dejstvo, da je oddajanje polovice kolonovega pridelka fevdalcu rodila modrost zakonodajalca.fašista! Stvar je čisto dosledna: kolon je lahko le 50% demokrat. ker je 50% brezpraven suženj. 100% demokrat je pa fevdalec in ne vidimo razloga, zakaj bi policiia ne ubogala 100%. mesto samo 50 odstotnega demokrata! Pa Codelli ni edini fevdalec-junak, ki posluje s svojimi koloni le posredno Civilne policije V Podsahotinu blizu Gorice je kolon Grauner doživel te dni obisk, ki ga kmalu ne bo pozabil niti on sam. niti njegovi sosedje. Visoki obisk je tvorilo 14 policajev in nek »gospodič« v civilu. Kolona Graunerja je pa ta visoki obisk stal: 1 kravo. 1 prašiča, gotovo količino žita. 1 plug in še drugo poljsko orodje, kar je vse van-dralo v malho plemenite fevdalke Cosulich Bianke. Da je Podsabotin težko trpel za časa nemške okupacije, da je Grauner eden onih, katerim je bilo skoro vse uničeno itd. je vse v redu. toda res je tudi, da ni fev-daika Cosulich pod Nemci ničesar utrpela. Pa kdo naj zahteva od civilnega policajca, da bi se prepiral z bogatinom, ki mu lahko kaj »vrže«? Ne pozabimo pa tudi na 50 in 100%.,. dejstvo še toliko ne bi zanimalo, če — — — če bi namreč vedeli ali od koga in kako bodo odškodovani za njihva razlaščena posestva; če bi namreč vedeli, od koga in kako bodo oškodovani za njihov uničeni trud v pasu ceste, če bi končno oni in bližnji sosedi vedeli, od koga in kako bodo odškodvani za velike kvare, ki nastajajo bodisi zaradi gradnje ceste, bodisi zaradi nedovoljno razvitega čuta do kmetovalče-vega znoja od strani delavcev, zaposlenih pri gradnji ceste. Da! To so oni »če...«! Mi jim ne najdemo opravičila, morda bo to lahko storila ZVU! Vem le toliko, da je bila nujnost gradnje te ceste ugotovljena od ZVU z okrožnico 140 in da je delo poverjeno družbi »Autovie Venete« z glavnim sedežem v — Benetkah, ne pa v Trstu, kakor pravi zadevni odlok Prefekture v Trstu. V našem mestu ima omenjena družba le svoje Ravnateljstvo za Julijsko krajino! Pribijemo pa še to: Enotni sindikati so se sicer že oglasili v tej zadevi prj ZVU s posebno vlogo, Da-li je bila, ta prečitana nam ni znano, gotovo pa je. da Enotni sindikati še niso prejeli nikakega odgovora. Res. čudno to »novo življenje«! Odlok ZVLT štev. 141 daje magnatu ing. Pukalo-viču popolno možnost, da vrže zakonitim potom. In ko bodo padale zaradi iste ceste stanovanjske hiše malih ljudi, bo tudi to šlo istim enostavnim potom Pa smo dalje prepričani, da se bo isti proces enostavnega postopka posnemal tudi pri realiziranju vodovoda za gornjo okolico, ki je v načrtu. Gospodič pri ZVU! Dovolite nam resno besedo! Trst. ne bo procvital, niti se obdr-žaj na današnjem, že itak nizkem stanju, če bodo od tukajšnjih javnih del izvažali dobiček v Benetke, a bo naš človek zaradi istih javnih del izgubljal še ono malo eksistenčno možnosti, ki si jo je — res le po mnogih čudežnih naključjih! — mogel o-hraniti. Ne glede na dejstvo, da se na tak način najgloblje tepta načelo lastninske pravice, ki je tam na zapadu tako sveta, bi že iz golega bontona morali vsaj besedico ziniti lastnikom, predno’stopite na njihove last. ne more vzdržati nobena organizacija, posebno tista ne, ki se široko nosi, češ, da »zastopa delavske interese«, a se v stvari za kulisami pajdaši z delavskimi izkoriščevalci, z delodajalci. To se pa ne da ugotoviti takoj. Potrebne so preizkušnje v praktičnem življenju, potrebno je s primeri dokazati svoje lice. Šele tedaj zavedni delavci spregledajo in zbežijo od sovražnika, ki jih je vpletel v svoje mreže z lažno propagando. Po zadnji splošni stavki, ki vedno bolj dokazuje upravičenost borbe demokratičnih sil za svoje pravice, se je pokazalo, kdo zares ščiti delavske interese. Zadnja stavka ni le tesnejše povezala vse demokratične sile naše pokrajine med seboj, marveč je tudi zadala močen udarec vsem neofašističnim organizacijam in reakcionarnim krogom. Tedaj so Julijski sindikati občutili kaj zmore borbeno demokratično ljudstvo, čvrsto povezano v svojih organizacijah Člani Julijskih sindikatov So spregledali, videli so prevaro, v katero so jih zavlekli njihovi vodje in so jih pričeli zapuščati. Zavedeni delavci so se vrnili med svoje tovariše, pristopili so k razredni delavski organizaciji: Enotnim sindikatom. Navajamo za primer 37 delavcev Tržiške ladjedelnice, kj so izstopili iz Julijskih sindikatov in jih tako-ie obvestili o tej svoji odločitvi: Tržič, 12. avgusta 1946. Notranji tovarniški komisiji! Podpisani delavci, vpisani v Delavsko zbornico, smo se Po globokem preudarku odločili, da izstopimo iz Delavske zbornice. (Julijski sindikati — op. ur.) Verjeli smo, da pripadamo organizaciji, ki ščiti interese delavskega, razreda, toda varali smo se. Spričo ravnanja Delavske zbornice kot sindikalnega organa vprašamo: Kje je notranja komisija nabrala denar, če niso člani nikoli plačali nobenega mesečnega prispevka? S katerim denarjem je lahko notranja komisija: izplačala znatne podpore tudi brezposelnim, ki so delali za časa dvanajstdnevne stavke? Ker si na ta vprašanja ne vemo odgovoriti. smo izgubi]; vse zaupanje v sindikalne voditelje Delavske zbornice. proste sleherne obveznosti napram Delavski zbornici. (Sledi 37 podpisov). Delavci so opazili (kdo ne bi opazil?) da Julijski sindikati razpolagajo z ogromnimi denarnimi sredstvi, da jih na debelo trosijo za svojo propagando, a da delavci nikoli niso plačali članarine. Vpraševati so se začeli odkod ta denar? Ali niso dobivali denar od tistega, ki ga ima mnogo? Če je tako, so ga pač morali dajati delodajalci, torej delavski izkoriščevalci! S takimi »delavskimi« organizacjami. z organizacijami, ki sodelujejo z delodajalci in služijo njihovim namenom, pa naši pošteni delavci nočejo imeti ničesar skupnega! Pa so še druge zanimive stvari, s katerimi se »dičijo« Julijski sindikati. Posebno zanimivo je pregledati razdelitve nagrad, ki so jih razdeljevali Julijski sindikati vsem stavkokazom, vsem razbijačem delavske skupnosti in enotnosti ob priliki zadnje stavke. Že to samo dejstvo je dovoljno za ugotovitev, kakšni so Julijski sindikati, če se dožene, kako dobro plačajo vse tiste razredno nezavedne in protidelavsko usmerjene elemente, ki se dajo kupiti za Judežev izdajalski groš. Sicer Julijski sindikati niso ostali pri tej podli: kupčiji delavskih duš, marveč so celo organizirali razbojniške tolpe, kot smo že poročali. Vsak čas so v svojem glasilu Voce Libera govorili o terorizmu »slavo-komu-nistov«. da bi prikrili svoja podla dejanja. »Zapisnik sporazuma za postavljanje ko-miteta in raznih navodil za izdajanje pomoči nameščencem koncerna GRDA in nameščencem zaposlenim pri zasipanju protitankovskih ovir. 1. ) Vsem našim članom, ki stanujem izven Tržiške občine in ki nimajo možnosti prijaviti se na delo v tovarno in so se prijavili na delo 8. 7. 1946. 2. ) Delavcem, ki so zaposleni pri zasipanju protitankovskih iarkov in ki so so prijavili v podjetjih CRDA-e. 3. ) Brezposelnim, ki so sodelovali pri »Tovarniški zaščiti«. 4. ) Delavcem, ki delaio na bonifikaciiškib delih, kj so bili odpuščeni in pričakuipjo arbitražo, v katerem primeru naj se upoštevajo le družinski poglavarji. Spored parade dela v Ajdovščini Zi. avgusta; Od 7 d0 11: okrožni ljudski peteroboj na športnem igrišču v Ajdovščini. Ob 11: cilj zvezne vožnje motociklov in avtomobilov iz Slovenije, cone A. in B. Ob 14: kolesarske tekme: Ajdovščina— Postojna in nazaj. Ob 15: partizanski marš: Ajdovščina— Žablje—Dobravlje—Cesta—Lokavec— Ajdovščina dvakrat (31 km). Ob 16: tekrrie v košarki: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Trst, Reka; Postojna. Vršile se bodo na športnem igrišču v Ajdovščini. Ob 20: koncert pevskega zbora JA »Srečko Kosovel« v Ajdovščini na Titovem trgu. Ob 20: koncert in baletni nastop ljubljanske opere na Titovem trgu in koncert Kosovel Ob 20: masovni šahovski brzoturnir v Vipavskem gradu. Razstava na Češkem Gradimo osvobojene kraje" V največjem mestu severne Češke v Li-berku, je bila odprta največja razstava v srednji Evropi »Gradimo osvobojene kraje!«. Razstava je bila prirejena pod zaščito predsednika republike dr. Edvarda Beneša. Na pozdravni govor predsednika mestnega odbora v Libercu je kot prvi povzel besedo podpredsednik vlade dr. Peter Ženki, ki je med drugim zlasti povdaril: »V teh dneh, ko je začela v Parizu mirovna konferenca, ki naj položi osnove trajnemu evropskemu in svetovnemu miru, se vsi jasno zavedamo, da bo pogoj notranjega miru v naši republiki pravičen socialni red; in krajih ni več nemške celote in povezanosti. Verujte besedi vlade, da bodo do našega naj večjega praznika, do 28. oktobra, vsi Nemci izseljeni. Z dveletnim gospodarskim načrtom smo postavili visoko nalogo, katero bomo radi izpolnili. Hočemo, da se v dveh letih dvigne proizvodnja v vsem gospodarskem življenju na tako višino, ki bo previšala predvojno produkcijo in to ne glede na dejstvo. da bomo izselili, vse Nemce in vse Madžare in da se bomo s tem odrekli ^nekoliki mmilijonom delavnih moči. Vsi Cehi £e morajo potruditi, da s povečano storil- Ob 20: koncert tržaške godbe na Stadionu. Ob 20.30: štafeta 15x400 m: Ajdovščina— Cesta—Lokavec—Ajdovščina s prižganimi baklami. V večernih urah razsvetljava Ajdovščine in ljudsko rajanje. 25. avgusta: Ob 5: budnica. ^ Ob 6; zbiranje fizkulturnikov, delovnih brigad in sindikalnih skupin ob cesti V ipava—Aj dovščina. Ob 8: »Parada dela«, sprevod po glavni cesti na letališče pri Ajdovščini. Ob 14: fizkulturni in kulturno.prosvetni nastop na stadionu: 1. Festival narodnih plesov. (Maroltova folklorna skupina). 2. Množično petje vseh pevskih zborov Slovenskega Primorja. 3. Nastop mladincev in mladink. 4. Orodna telovadba. (Reprezentančna vrsta). 5. U boj! — Gregorka. 6. Različnosti. 7. Nastop vojske. 8. »Parada dela«, množična recitacija. 9. Objava izida tekem in razdelitev nagrad. Ob 16: moto-tekme. Ob 18:^ ljudsko rajanje na stadionu, letališču, na Titovem trgu, v avte-pod-jetju in na trgu v Šturjah. 5. ) Razdeljevanje podpore se bo vjšilo po liniji Delavske zbornice in na osnovi naših spiskov, ki bodo morali biti poslani Delavski zbornici. 6. ) Imenovanje tajnika v osebi tajnika kovinskega' sindikata, ki bo imel nalogo izdajati vsem prosilcem, ki imajo tudi pravico na podporo, bon za izplačilo, ki ga bo izvršila Delavska zbornica v osebi njenega tajnika Maria Bassa. 7. ) Razpredelnica za izdajanje pomoči: Družinski poglavar lir 1200, če se ni prijavil na delo Samci lir 700, če se ni prijavil na delo. Družinski poglavar lir 800, če se je prijavil na delo 8. 7. 46. Samci lir 500, če se je prijavil na delo S. 7. 1946. Družinski poglavar Ur 1000 kot je navedeno zgoraj, razen samcev. Družinski člani lir 1500, če so brezpo-sebii in sodelujejo pri Tovarniški zaščiti. Samci lir 800, če so brezposelni in sodelujejo pri Tovarniški zaščiti. Družinski člani lir 1000, če delajo pri zasipanju protitankovskih jarkov in pripadajo Tovarniški zaščiti. Samci lir 600, če delajo pri zasipanju protitankovskih jarkov in pripadajo Tovarniški zaščiti.« Nadalje se v tem dokumentu govori tudi o načinu kontrole, da bo izplačilo vsem tistim delavcem, ki so pripravljeni izdati svoje tovariše v stavki in v borbi za demokratične pravice tudi pravilno izvršeno. Že po visokih vsotah je razvidno, da so imeli razbijaški sindikati na razpolago velike vsote denarja zato, da bi zadušili delavsko borbo in dosegli tiste cilje, ki so si jih oni postavili skupaj z delodajalci, ki jih finansirajo. Medtem ko so si naši delavci odtrgali od ust zadnji košček kruha in poslali to svoje darilo v mesto stavkujočim delavcem, kar je izgledalo, nemoralno celi ZVU. kaj naj pomislimo o dejstvih, ki so zgoraj potrjeni v uradnem aktu Delavske zbornice? Sodelovanje Julijskih sindikatov in 'delodajalcev je bilo vedno očitno. Posebno pa’ se to opazi v pismu, ki so ga Julijski sindikati iz Tržiča naslovili na upravo CRDA-e 13. 7. 1946. in v katerem pravijo sledeče: Sporočamo Vam, da dosedaj ni priSTo <*a izmenjave vratarja pri glavnem vhodu # ladjedelnico kot nam je ta Uprava oblju-bila "p pred tednom, četudi smo mi to U večkrat ponovno urgirali. Izmenjava vratarjev, ki bi se morala ve. Siti, kot je bilo določeno, vsak dan in sicer po eden, se je omejila le na namestitev t. nega samega novega vratarja, na mesto petih, ki so bili prej postavljeni pri glavnem vhodu. Ostali Štirje do danes še niso izmenjani. Medtem ko izraiamo naSe nezadovoljstvo zaradi neizpolnitve vaše obveze, Vas pozi. varno, da takoj podvzamete potrebne mere*. Tudi iz tega dokumenta se vidi, kako so odnosi med Enotnimi in Julijskimi sindikati }n delodajalci. Sporazumno so določili, da bodo vrgli na cesto vratarje, včlanjene v Enotnih sindikatih in namestili nove, seveda člane Julijskih sindikatov. Tudi pri tem manevru se človeku sama vsili misel, ali naj se postavljajo na vrata člani Julijskih sindikatov zato, da bi se lažje puščale v ladjedelnico oborožene fašistične tolpe m civilna policija? Istočasno se pa človeku vrine vprašanje, kakšni zastopniki delavskih interesov so ti Julijski sindikati, ki tajno (zdaj je pa postalo javno) sodelujejo z delodajalci in z raznimi mahinacijami podvzemajo skupne ukrepe proti delavcem. • Zato ni čudno, da danes Julijski sindikati tako naglo razpadajo in da se v vseh tovarnah vedno bolj pogosto prijavljajo v E-notne sindikate člani Julijskih sindikatov, ki so spoznali delovanje svojih nekdanjih sindikalnih zastopnikov in se jim zato tudi odrekajo. drugi pogoj tako notranjega miru kakor! nosijo . nadomestijo izseljene Nemce. Vsak predvsem miru med nami in ostalimi ev- j čeh mora delati za štiri Nemce!« ropskimi državami bo očiščenje Ceškoslp-1 z gOV-orom ministra Kopeckega je bila vaške od vseh sovražnih manjšin V ob- razstava v Libercu slavnostno odprta. Raz-mejne kraje smo investirali češke pnhran-|gtava je y vsakem oziru zanimiva in pri-ke in delo čeških rok. toda sadovi vsega : Kazuje veliko de]o naseiitve Cehov v ob- tega so bili naperjeni proti nam. Po vseh dogodkih, ki so sledili Miinchenu, ne bomo nikoli več dovolili, da se zopet ponove stare napake Naj pripadamo tej ali oni politični stranki, naj bo med nami kakršnakoli razlika, ne bomo nikoli dovolili, da razlika med nami oslabi češko kolonizacijo obmejnih krajev in njihov gospodarski razvoj. Vsi Cehi in Slovaki bomo zložili vse sile v složnem delu za skupni blagor, v delu za uspeh gospodarskega in socialnega napredka. Učvrstili smo svojo držav0 na zunaj, učvrstili jo bomo tudi na znotraj, v naših srcih pa naj vlada samo vzajemno zaupanje. potrpljivost jn nesebičnost mejne kraje in bogati program za bodočnost. t! so prekoračile načrt Češkoslovaške tovarne železniških vagonov so v mesecu juliju v vseh podjetjih narodne industrije Tatra in narodne industrije «Prva brnska kraljevopoljska tovarna strojev® izdelala skupno 502 železniška vagona, med tem ko je bilo predvideno le 440 vagonov, vsega torej 62 vagonov več kot Minister za informacije VAclav Kopeck^ 1 pa je bilo v načrtu. Od tega števila pripa. je v svojem govora zlasti povdaril: »Tu je domovina češkega naroda vse tja do obmejnih gora, izza katerih slišimo glas naših slovanskih bratov Lužiških Srbov, za kateri hnarodno usodo ne bomo prenehali nikoli skrbeti. Ne, ni več sudefSkonemških obmejnih krajev, prav tako ni več nemške manjšine, kakor tudi ne bo več neslovanske manjšine To je naše geslo, ki ga je na mirovni konferenci v našem imenu povda-rij zunanji minister Jan Masaryk. Z izselitvijo Nemcev smo že razbili kontinuiteto nemške manjšine in v naših obmejnih da na podjetje -v Brnu 132 vagonov, na podjetje v Pragi-Smichov 120, \! Studenki 73, v Koprivnici 70, v Češki lipi 60 in v tovarni v Kolinu 47 vagonov. Frankoca Španija— Tsaldarisova Grčija spadata pod isto kpo. Tega mnenja je vsekakor Narodni komite! Generalne konfederacije dela Eran-cije, ki je enoglasno sklenil resolucijo z zahtevo, da Francija prekine odnošaje z obema državama. PO 42 DNEVIH Pozdravljeni demokratični borci v svobodi! V petek 16. t. m. zvečer so bili izpuščeni iz tržaških zaporov »Pri Jezuitih« tovariši-antifašisti iz Tržiča, in sicer: Černigoj Viktor, Korumiiller Henrik, Olivieri Albino, Tomažič Jordan in Žnideršič Peter. Kakor znano je vsa petorica bila aretirana in odvedena v zapore prve dni splošne stavke ne da bi jim bil naveden vzrok aretacije. Danes, po izpustitvi iz zaporov se še vedno vprašujejo, zaman vprašujejo, zakaj so sedeli 42 dni... ii Stavka (jih je namreč cela vrsta!) v ZDA, stavka telegrafskih uslužbencev v Franciji, stavka v londonskih plinarnah, splošna stavka poštnih uslužbencev v Briisslu, stavke bančnih nameščencev na Irskem, pa 'Urugvaj: vrsta stavk zaradi naraščanja draginje se širi, v vidu nove stavke (Amerika je pač dežela ogromnih dimenzij v vsakem pogledu!)... In zopet: Grška Generalna konfederacija dela je izdala proglas za splošno stavko itd. itd. brez konca in kraja. Blagor onim delavcem, ki žive v tako demokratskih državah, da lahko nemoteno izvajajo svojo pravico stavkanja, pa četudi je pri tem prizadet gospodar. Kaj zato, če je v Trstu ob zadnji stavki vojaštvo zasedlo ladjedenice, če... pa kdo bi vse to našteval. Pribijmo raje dejstvo, da še nism0 slišali, . niti čitali, da so kjerkoli na našem planetu delavci stavkali z navedbo vzroka: godi se nam kakor pristoja čoveku!... Italijanski kmet Kakor znano je italijanska državna uprava odredila oddajo žita od strani kmetovalcev državi. Iz doslej znanih podatkov je mogoče sklepati o zavednosti italijanskega kmetskega ljudstva do svoje državne skupnosti, oziroma o stopnji priljubljenosti, ki jo italijanska državna uprava uživa pri lastnih kmetskih množicah. Skupna žitna produkcija je bila preračunana na 60 milijonov q, od katerih bi imela država prejeti 24 milijonov q. Italijanski kmet je pa oddaj le nekaj nad 17 milijonov stotov, kar znaša 72.7%. Še drastičnejša je slika Sicilije, kjer ie bilo oddanega žita reci in piši — celih 30%. Ko čuje človek številne kritike in »ne-kritike« raznih italijanskih »strokovnjakov« na rovaš drugih držav — ali ni upravičen stari pregovor: »Pometaj pred svojim pragom!«? iija in iiali svoMa Pred dnevi je grška vlada sklenila izmenjati nad dvatisoč krajevnih sindikalnih uprav, ki so bile zakonitim potom izvoljene v teku zadnjih 13 mesecev. Mestni sindikalni upravi v Atenah in Pireju sta prejeli 9. t. m. nalog od g. Stratosa, ministra dela, da imata izročiti prostore, denar, pečate in ves arhiv v teku 48 ur. Prostore Mestnega sindikalnega sveta v Atenah so že istega dne zasedli policijski organi pod vodstvom predstavnika ministra dela. Generalna konfederacija dela Grčije je v znak protesta proti takemu postopanju, ki mu pač nihče ne more spodbijati prave pravcate fašistične miselnosti, proglasila 24-urno splošno stavko. Iz področja ustvarjalnih sil v coni B Uspehi tromesečnega Titovega tekmovanja v coni B ivl || • • __ ____ | lavci opekarne, ki so se z izredno požrtvo- Udarmska Idrija na prvem mestu ! Vrednost produkcije materiala znaša kot 52 486.274 Lir vrednosti dela Skupna vrednost pripravljenega in po- že navedeno 7,668.200 lir; s tem je že doseže- I rabljenega materiala ter delavnih dni. in na produkcija, proračunjena za vso letošnjo Na prvem mestu Titovega tekmovanja je prevoz materiala znaša 32,486,274 lir. Skup- ; sezono. Pri delu in vodstvu v opekarni se okraj Mrija-Cerkno, v katerem se je od 25. na VTcdnoiit izvršenega dela na gradilišču Je najbolj, izkazal tov. Drago Macarol. V. 1946 do 25. VIII. 1946 popolnoma obno- _ brcz vrednosti gradiva - znaša 18,746.164 vilo 36 stanovanjskih his, 60 gospodarskih Vedno in pOVSOd prisotna ljudska vojska Slovenci in Italijani bratsko sodelujejo Penko Josip, 74-letni kurjač pri stroj- ,vanja in ravnanja z vsemi najbolj delikatnem kotlu v tovarni vezanih plošč v Št. nimi stroji. Sušilnica (kompliciran stroj) je Petru na Krasu je kljub svoji starosti kot samo po njegovi zaslugi v pednem obratu zvest in miren delavec razumel, da je der prav tako v najboljšem redu obratujejo treba držati paro strojnega kotla na predpisanem višku za stroj 325 KS. Podjetje Tudi cona A se pripravlja na proslavo „Festivala dela" Izbirne tekme na Opčina je imelo samo sveže kurivo in le marljivosti in vztrajnosti starega delavca je zahvaliti, da je obrat nadaljeval svoje delo in tako je stalno imelo zaposlitev 200 delavcev. Kovač Pavel, roj. 1906., preddelavec v tovarni vezanih plošč v Št. Petru na Krasu in eno javno poslopje. Delno pa so obnovili 188 stanovanjskih Prostovoljni prispevki delavcev in name-hiš, 129 gospodarskih in 9 javnih poslopij. ! ščencev za fond obnove v denarju ter čisti Popravili so 74.750 metrov ceste in kolovo-! dobiček od kulturnih prireditev znaša 3 zov, 88 metrov mostov, napravili 1.174 m ; milijone 410.061 lir. vodovoda, vodnjakov za 263 m3, delno soj _ . . , . , . ,, . . , obnovili eno tovarno, popolnoma en0 dela v- Zato de!o * Mnja-Cerkno dobil nico, delno eno delavnico, popolnoma dve nakazanega kredita v denarju 3,840 000 dr žagi, popolnoma izgtovili 10 košarastih a-! *;er v iz držvnega kontingenta za mili- j [ieoj uspehi: pnenih jam, v delu imajo pa še 86 raznih j jon 818.300 lir. Vojni oškodovanci so sami objektov. prispevali v delu in materialu 66,827.315 lir. Znatno je k vsem uspehom v obnovi pripomogla tudi Jugoslovanska armada, ki je dala na razpolago kamione za prevoz materiala V okvirju UCEF so se vršile na Opčinah .. .. _ T :izbime tekme za sestavo ekipe, ki bo 24. vs. drugi stroji. Tov. Lepcikar ne P°™a < in o5 tm. zastopala Tržaško okrožje na počitka; po spravljenem delu m ob ne; i tdovadnem zletu v Ajdovščini ob priliki d.-eljahi-“-rll1„V,0- Pr,egl!, Uif: i vključitve Titovega tromesečnega tekmo- vanja. Ob 8. uri je pričel partizanski marš. Skupina 23 atletov je prešla prve kilometre vse stroje, tako da obratuje njegov obrat vedno brezhibno. Miklavčič Anton, roj. 1908., po poklicu mehanik-strojnik, je za 30% prekora- gtrnjen0i na to M je Žerjal ločil od ostale tu.«,,„1 , kjl. , —- '-'P običajno normo ob do n o\osi 'skupine in to razdaljo obdržal vse do cilja, je zaposlen že od začetka obratovanja to- delkov. Pri podjetju je bil zapos en ^ze ; Uporno sta ga skušala doseči Ponton in varne. Poverjeno mu je nadzorstvo nad naj- kot melianik in eicei na žagi v ■ Torcejj0> ajj nista uspela. Zmagovalčev čas važnejšimi stroji, tako rekoč dušo vsega Postojni. Po osvoboditvi je z os a imi ova-,. ^ zcjq dober, saj je prešel 22 km v hbrata. Stiskalnica je stroj, ki pokaže in j v lastni režiji začel popi avljati in ob dokaže marljivost vsega obrata. Ni se samo ■ navijati uničene ali deloma uničene t, i oje dvignila v letošnjem letu produkcija za j na žagi, ki je zgorela ob osvoboditvi. Po-53% dnevno, temveč se je zboljšala tudi Piavi' je deloma uničeno lokomo i o, po kvaliteta za 30%. Znižala se je uporaba le- polnoma je popravi] ter obnovil po noj pila za 20% na kubični m izdelanih vezanih menik tipa Hoffman; tračno zag V (plošč. Na ta način se prihrani dnevno naj- jBr®nta s 110 cm volana, av oma icno Tnkmj 5000 jir. Tov. Kovač je znal dovesti do i knlarko rezanje letvic tipa Kirchner, 1 uri 54.30 min. V ljudskem peteroboju je zmagala Dora Čermelj med ženskami in Oskar Presei med moškimi. Tehnični rezultati: Partizanski marš (22 km); 1. Pino Žerjal Ih 54’ 30’’. Prosvetni Krožek Zoll; 2. Breno V okraju Tolmin so bili doseženi sie-|yga očmdiiega izboljšanja obrata v svoji žamarico Stunbeck, dve mali nihalni cirku- ponton PK Škamperle; 3. Misculin Torcello izdelal nov vrtalni stroj za mizarsko de- Krožek Pisoni; 5. Rolando Caetellano, S. lavnico in s tem doprinesel nad. 300 000 lir Giacomo. prihranka upravi. Od 25. 5. d0 25. 8. je na- j Tek ^ m m. t skup . t Durante Du-pravij 200 prostovoljnih ur. Iranti v 57 sek.; 2. skup.: 1. Descar Tulio v Stefančič Franc, roj. 1900.. tesarski ^ sek. 3; skup.: 1. Ogrin Arcadio v 56 in mojster na žagi v Postojni, je dvignil pro- j g s> dukcijo za 30% Pri obnovi žage. ki je bila j napajališči, 1 mlin, 4 greznice, 2 gnojišči ter 2 koriti, delno pa še dve. Idrijčani masovno sodelujejo pri obnovi apnenice, delno 2 Popolnoma so izgotovili 8 apnenih jam Popolnoma so obnovili en cestni propast, delno popravili in obnovili 1; zgrajeno je 660 m ceste: v delu za obnovo imajo še 21 raznih objektov. Delno so V okraju Ilirska Bistrica, ki je drugi v j žj. vso pohvalo ter mora biti za vzgled vsem I obnovljeni 3 vodnjaki, tekmovanju, pa je popolnoma obnovljenih drugim, je pokazala obnovitvena Zadruga i Kredita za obnovo srna prejeli 3.628 460 94 his m gospodarskih poslopij. Delno je Pregane, ki ie delno obnovila, 54 stavb, v : iv.--.,!,.—^ Druga v tekmovanju je II. Bistrica lastni iniciativi z organzacijo svojih tova-Delno je obnovljenih 34 stanovanjskih j j-išev, ki so pod njegovim dobrim vodstvom hiš, 79 gospodarskih ter 3 javna/ poslopja, jtjn’ lastno delovno zvestobo mogli doseči ta-Popolnoma pa je obnovljenih 110 gospodar- jke uspehe. skih poslopij Delno so obnovljeni- dva mo- j Vw Crossilla Ivan, roj. 1891. v Cone-stova, dva vodovoda, 1 vodnjak. Popolnoma; a _ Italij žaeovodjai je od l. maja pa so obnovljen, 3 vodovod., 3 vodnjak,. 2 ^ neumomo organjziral ter se z vs0 požrtvovlnostjo in samoiniciativnostjo :i'u-1 “”žgana ^ okupatorja, je neumorno delal , dil ter tako omogočil izdelavo vsakovrstne- j za obnoVo strešnega ogrodja žage ter dveh V delu za delno obnovo je še 15 raznih . ga potrebnega materiala za prve potrebe Skladišč ter vzpodbujal k delu še ostale to- objektov. j naše obnove Od osvoboditve dela vztrajno ; vatdge_ gam je izdelal načrt ogrodja žage Prostovoljno delo in brezplačno priprav I in požrtvovalno ter reči moramo, da je v : in dvell skladišč ter naknadno orodje skla-Ijeni material predstavlja vrednost 11,332662 marliivosti neprekosljiv. V težkih primerih, j dj5fa žage Beljsko Delal je s 5 pomočniki, lir: plačani material pa 10.609.555 lir. ko smo resno dvomi i v uspeh, se mu je : kj jjj, je ]Zučil, da so delali kakor izučeni Skupnih prostovoljnih prispevkov za ob-j vedno posrečilo ustreči vsem zahtevam. | dejavci g požrtvovalnim delom je pripo- novo se je zbralo 167.300 lir. Kot nameščenec ustreza v vsakem času moge1> da se je zidovje pravočasno pokrilo Kredita za obnovo je dobi! okraj Tolmin i vsakemu* Na predpisani delovni čas se , jn g tem preprečilo nadaljnje razpadanje. Med delavci je zelo priljubljen; v času Titovega tekmovanja je napravi] 180 prostovoljnih ur. Girolamo Ivan, roj. 1870 v Perarollo-Belluno. Ttaliia. galerist pri polnojarmeni-ku na žagi Bellsko-Postojna Dvignil je običajno normo pri dobri kakovosti za. 30%. čas 900.000 lir Vrednost vsega dela pa znaša (ne ožin/ temveč vrši svoje delo tudi po 21,942.217 lir. ’ i dve, tri ure dnevno brezplačno v prid na V okraju Grgar so v času Titovega rodne imovine. Lepcikar Anton, roj. 1916., preddelavec, zaposlen od prvega dneva obratovanja v tovarni tot preddelavec turnirskega od- tekmovanja dosegli sledeče uspehe: Popolnoma so obnovili 2 stanovanjski hiši, delno pa 42, popolnoma eno gospodarsko poslopje, delno pa 12: popolnoma dve javni i delka, se je samoiniciativno priučil obrato-poslopji. Popolnoma so izgotovili 4 zidane obnovljenih 204 hiš in gospodarskih poslopij; skupno torej 298 stavb V gradnji je še 171 stavb, na katerih se obnova nadaljuje. Za vse to delo je bilo napravljenih skupno 314-502 prostovoljnih ur v skupni vrednosti 13,253.280 ]ir. Vrednost pripravljenega in porabljenega materiala znaša 42,536.251 lir. gradnji pa ima 31 stavb. Iz prejetega kredita 1,268.000 lir je napravila vrednost 11 lir. Deleži in vpisnine članov obnovitvenih zadrug pa znašajo 42.900 lir. Pozdravljena Vojkova udarna mladinska delovna brigada! V delu je naša bodočnost Stara, v zgodovini narodov neštetokrat 6320 zemlje; delo je bilo dovršeno 24. potrjena resnica je, da je edino delo ona VII. in brigada je prešla na drugo nalogo: sila, ki ne le vzdržuje, temveč tudi ple- gradnjo mostu preko Tinja Po načrtu bi vztrajnim delom vodi preekjednik Jakob Delavci, nameščenci, gostilničarji, trgovci in obrtniki so v denarju prispevali za fond obnove 2,841.303 lire. Vrednost izvršene obnove v opekarni znaša 1,406,286 lir. Vrednost produkcije pa 7,668.200 lir.. Prostovoljne, neplačane ure delavcev in name-, Kocijančič. Popolnoma je obnovila 20, delno ščencev v prid obnove znašajo 1,113.717 lir. j pa 33 stavb. V gradnji ima še 21 stavb. Za \se to izvršeno delo in nabavljeni ter j Toda tudi vse ostale obnovitvene zadruge porabljeni le bilo .porabljenih 6 : ^ se pokazale tako visoko aktivne, da brez milijonov 100.000 lir iz kredita. razlike zaslužijo vse javno pohvalo. Naj večjo delavnost in aktivnost, ki zaslu- Javno pohvalo zaslužijo vodstvo in de- inoroo ,■ rr,• , , . i Skupna vrednost porabljenega in nepo- meniti'ves človeška rod. Da je pa. delo res se imelo to delo vršiti od 14.VI. do -a VIII., ® ;rab,jene^ materiala pripravljenega za ob- pravo’ in kakor pravim© pozitivno, nas mo- a je bilo izvršeno v skrajšanem času od novo znaša 16,779.324 lir, - . . . °' Skupna vrednost izvršenega dela pri gra- £ sLoSaHv^T i uspeh, zato pa tudi t«m večje naše notranje ! Jo: : tajnik^obnovttTCn^ za^rugf'pregarie026^ i5Ia obnovo v denarju znašajo 194 394 lir; zadoščenje, če pa je. združeno delo še z kub. skupna izplačila za delo (izplačila obno-1 dejstvom, da je človek družabno bitje, to Za obnovitveno zadrugo Bregarje P£,av J vitvenih zadrug in Pogorelcev samih) zna-; se pravi, da izvršujemo delo v družbi, sku-nič ne zaostaja obnovitvena zadiuga z,e- /ajo 1,792 654 lir: skupna izplačila za na- pini, in za družbo, narod, domovino, tedaj jelše, ki jo- z veliko požrtvovalnostjo in bav0 jn pT.edpjnvn „radiva znagajc 2.255.189 je Mo brez dvoma v polni meri doseglo za prevoz in pomanjkanju orodja (vas je bila skoraj popolnoma požgana!) je napravila iz ene lire vrednost 9 lir. K temu uspehu je ogromno pripomogla požrtvovalnost ra voditi do gotovega, točno določenega j 25. VI. do 27. VIL, kar je povzročilo, da je smotra in - čim širšega, občega obsega je . bil most popolnoma postavljen 31 dni pred naš delovni smoter, tem večji bo delovni odločenim rokom. Izvršeno delo je obsegalo: 1500 m3 izkopani temeljnih jam, 1400 m betoniranih temeljnih jam, 45 m3 armiranega betona, 850 m3 armiranega betona v jami, Delo je izvršilo 6587 mladincev V ljudskem peteroboju: Ženska skupina do 16 let: 1. Dora Čermeli 45 točk; 2. Josi-pina Vertovec 36,5; 3. Mirella Saje 36; 4. Neva Šuban 35,8; 5. Maria Žuljan 35. Ženska skupina čez 16 let: 1. Marija Sul-čič 33 točk; 2. Jolanda Hrovatin 32: 3. Li-cin Santini 32; 4. Silva Sosič 28; 5. Natalia Bavčar 27,6. Moška skupina do 16 jet: 1. Oskar Preši 43.5 točk; 2 Ivan Patrizio 38: 3. Anton Kažem 35,7; 4. Aleks Vodopivec 33.5, Moška skupina čez 16 let: 1. Marjan Dolgan 48.8 točk: 2 Stoian Preši 47: 3. Ivan Zadnik 46.2: 4. Corrado Gessi 46; 5. Durante Duranti 46. Ostavka od Jul. sindikatov »Podpisani član P. S. I. U. P. in pristaš Zbornice dela. sem spoznal, da omenjeni organizaciji ne delujeta kakor predpisujejo pravila in podajam ostavko toliko z ozirom na stranko, kolikor z ozirom na sindikat. Moja vest poštenega moža mi ne dovoljuje se nadalje udejstvovati se v sličnih proti-demokratskih organizacijah...« P.S.I.U.P. znači »Partito socialista ita-liana unita proletaria,« kar se po naše bere: italijanska socialistična stranka. »Zbornica dela«, pravzaprav »Camera del lavoro« pa je istovetno s »Sindacati Giuli-ani«. Je še kaj potrebno? Menda ne! Nekaj besed obrtnikom O priliki podpisa sporazuma o dravinjskih dokladah za mesec avgust, smo morali na žalost ugotoviti, da je združenje obrtni, kov zavrnilo sporazum. Dobro poznamo pogoje, pod katerimi živijo naši obrtniki fn se zavedamo, da so vse prej ko rožnati. Vemo pa tudi, da vendarle ne opravičujejo staji) SC a, ki so ga zavzeli z ozirom na zahteve delavcev v gori omenjenem sporazumom. Obrtniki so sami večinoma deilavci. i« bi bolj kot vsak drugi morali poznati potrebe delavstva. A glej, zavrnili sp sporazum, ki so ga sprejeli celo industrijedci.. Obrtnik- . delodajalci so šieviOni in mnogi izmed njih ne nasprotujejo izboljšanju delavskih pogojev. Nujno, je, da se trtne dajo voditi, od ostalih; nasprotno, naj dvignejo svoj glas jn prepričajo Se te neuvidevne, da tena tisti, ki dela, pravico do življenja. In končno tudi ni res. da bi se s povi. sanjem doklad delavcem dohodek delodajalcev za prav toliko zmanjšal. Z malenkostnim povišanjem cen bj se ta izdatek za delavce lahko nadoknadil. Priznajmo, da bi lahko tudi na tem polju zmagala razum >in vest nad takim egoizmom in nerazumevanjem. To bi prihranilo neizbežne spore in neprijetne posledice na tem polju človeške delavnosti, kjer bi lahko delodajalci jn delavci živeli složno kot člani ene družine. Popolnoma jasno je, da iti možno zahtevati od delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih, da bi sprejteM slabše pogoje od drugih. In to predvsem, ker so celo najboljši pogoji daleč od tega da bi. zagotovili delavcem vsaj skromen življenjski, stalež. Naj si bodo obrtniki delodajalci v svesti, da se bodo njihovi delavci odločno branili proti njihovemu krivičnemu zavračanju sporazuma. In Se jih hočejo prisiliti, da stopijo v borbo, bodo ti delavci pokazali, da se znajo boriti, z vso vztrajnostjo, do. kler ne bodo dosegli cilja. lir. , Skupna vrednost vsega dela obnovljenih stavb in materiala znaša 19.997.970 lir, V Postojnskem okraju se je popolnoma obnovilo 7 stanovanjskih hiš. 28 gospodarskih. 2 javni poslopji, elektrificirani sta bili dve vasi, popolnoma obnovljeno je bilo 8 km ceste, v dveh vaseh dva vodovoda, 5 vpdniakov. 7 napajališč. Popolnoma je bilo izdelanih 5 košarastih apnenic, popolnomo očiščene ruševine ene pogorele hiše in trikrat so popolnoma očistili železniško postajo Delno so obnovili 25 stanovanjskih hiš, 21 gospodarskih. 4 javna poslopja. 121 km svoj smoter Ta dejstva so imeli pred očmi organizatorji udarniških delovnih akcij splošno— narodnega pomena, predvsem organizatorji ogromne delovne akcije na mladinski progi Brčko—Banoviči v Bosni. Že ne oziraje se na veliko neposredno realno korist tega dela samega na sebi. ki jo bomo mogli v polni meri oceniti 'šeld tedaj, ko bo proga služila svojim namenom, lahko docela stvarno označamo razne posredne bilo realne, bilo moralne koristi, ki jih že danes čisto otipljivo opažamo. Da, primorska »Vojkova mladinska delovna brigada« je doma! Že (loma; kajti Vrnila se je pred določenim časom! Zagoreli obrazi, sijoče, samozavesti delavca izra- cestnih kolovozov. 1 most, dve-žagi,* eno v kanalizacijo. V delu pa imajo' še 50 raznih , o®* objektov: za 33 raznih objektov se priprav-1 •'*a železniški postaji se je Ija obnova. , ; Kredita za obnovo so prejeli 2.639.000 lir. ! Skupna vrednost v materialu in dnine: 15.839 268 lir Skupna vrednost 'godba. 'v^klikiT pV^kitTevaj^e''včseljreT pri- C’’ ” srčni pozdravni govori, pa zopet godba, eatn pestrost življenja: skupine mladine, starejših, resni in mladostni obrazi, zastave, godbe, veselje, pričakovanje/. Ob pri. (hodu vlaka in nastopu delovne brgade: v 39.168 delovnih urah Pa ne mislite, da na. »Mladinski progi« ocenjuje le število delovnih moči, število delovnih ur, število... O, ne! Med udarniki, ki jih naša brigada šteje 25, srečamo dva glavna udarnika in sicer eden je res kvantitativen (Iskra Franc iz Žabč pri II. Bistrici), eden je pa kvalitativen udarnik (Bizjak Rado iz Potoč, v Vipavski dolini). Delo ni samo za oko, temveč bo moralo služiti trajno služiti svojemu namenu; ni torej vse na hitrem delu, temveč se stroga presoja tudi kakovost dela. Naj ob tej priliki pridamo še novi poziv štabu udarne mladinske delovne brigade, izdan 11. VIII. t. l. ob priliki povratka naših prvih udarnikov ij Brčka, Po- ugotovtvi stvarnih uspehov, doseženih tekom dvomesečnega dela naše prve udarne brigade poziva štab delovne brigade mladino Vzhodno-zbrala prav- | primorskega okrožja na ustvaritev nove de_ dela brez materiala. 1.858910 lir Skupna plačila za izvršena dela: 16.378.387 lir. Skupni doprinos za sklad obnove od delavcev in nameščencev ter raznih prireditev v denariu 2 293 929 lir. Izplačila na materialu: 9,460.000 lir Vrednost vsega dela in materiala ter vse obnove in prostovoljnih prispevkov v tro-' meseenem Titovem tekmovanju znaša 20 milijonov 492.107 lir vzkliki, povorka itd. itd. Kdo bi vse to opisoval! Človek je to moral doživeti, da more doumeti. Zato opustimo prazniško razpoloženje ter se povrnimo k čisto življenjski stvarnosti, kakor je bilo delo naše brigade čisto življenjska stvarnost. Vojkova delovna brigada je nastopila 1. VII. z delom nasipa, v katerega je 5767 mladincev navozilo v 34.202 delovnih urah lovne brigade, ki ho dala prvi brigadi »častna zameno na gradnji »Mladinske proge«. V organizaciji te nove delovne brigade se obrača za pomoč na vse ljudstvo in vse antifašistične organizacije okrožja, razpisujoč obenem tekmovanje v naj več jem prispevku pri snovanju brigade. Mi ostajamo zvesti svojemu načelu, postavljenem v naslovu: »V delu je naša bodočnost!« Ker pa poznamo našo mladino in naše delovno jjudstvo vemo, da bo nova delovna brigada prav kmalu krepko sledila v uspehih-svoje tovariše, ki so na tak časten način utrdili primorske delovne roke v svetu. Gradbena zadruga na Opčinah pri Trstu V četrtek, 15. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor »Gradbene zadruge« ob ogromni udeležbi delavskega ljudstva. Obrazložen je bil pomen zadruge za naše ljudstvo ter izvoljen delovni odbor. Res je, zadruga je porojena v težkih časih in njen odbor bo mora.) preživljati trpke ure; ker pa je naš človek vajen takorekoč jz niča ustvariti mnogo, želimo novi gradbeni zadrugi trdnih uspehov, pa četudi bodo v začetku kaj skromni. NAROČNINA ZA »PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST* za cono li A in B i! __________i za Jugoslavijo Letna . , Polletna , Četrtletna |i lir 200— !j din 80-ii « 100— !j „ 40-„ 50- ;; „ 20- Plačuje se: V coni A potom sindikalnih organizacij, oziroma v Trstu pri Ljudski založbi. Via Carducci 6. V pasu B potom podružnic Gospodarske banke in sicer na račun Ljudske založbe. Trst, Via Carducci 6 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost« V Jugoslaviji pa potom Pošt. hranil, niče in sicer na čekovni račun št 20-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost.« Španska sindikalna enotnost in nična organizacija lot V dneh od 9. do 12, maja se je vršil v prostorih delavske zbornice v Toulouse v Franciji II. kongres glavnega združenja španskih delavcev (UGT). Španska sindikalna organizacija je bila prisiljena imeti svoj drugi kongres v pregnanstvu, toda ob prisotnosti bratske francoske sindikalne zveze CGT, ob solidarnosti svetovne sindikalne federacije in vseh mas Španskega delovnega ljudstva, ki se Se danes bori in trpi pod pogubonosnini Francovim režimom- Pri vseh sejah kongresa se je izražal vri. sokj borbeni duh delavstva, težnja združiti se s centralnim sindikatom in skrb radi žalostnega, položaja v domovini. Neuklonljiva je volja doprinesti vsako pomoč, da se podpre borba, k j jo vodi ljudstvo proti naci-falangistom, da sj izvojuje republiko in demokratsko svobodo. Pi’i prvem zasedanju ie bila prečrtana izjava solidarnosti UGT v Kataloniji, nato so bili objavljeni telegrami skoro vseh držav sveta (Poljske, Švice, Švedske. Bolgarije. Anglije, Venezuele. Uruguaja, Kube itd.- ter številna pisma v Franciji živečih španskih delavcev. Kongresu je prisostvovalo 336 delegatov iz 750 okrajnih odborov in preko 600 krajevnih odborov. Ta Številna udeležba je dokaz neu. mornega delovanja UGT v Franciji, dela ki se razvija pod težkimi pogoji tako or-garuzatorično kot politično v cilju borbe proti Francovemu režimu. To delovanje hi nikdar prenehalo. Izvršuj odbor in narodni odbor. Ki sta bila 1939. internirana v Fran, ciji, sta neumorno delovala kljub številnim zaprekam od strani reakcionarnih vlad Da. ladje rja in Renauda. Ko so okolnosti prisilile te odbore, da so emigrirali preko Atlantika, je ostala UGT v stalnem stiku z vsemi člani ves čas tiste dobe, ko jo vladala klika Pčtain.Lavai ter jih pozivala k sodelovanju s francoskimi partizani, španskimi bojevniki (Agrupacion de Guerriiteros) in s Špansko nacionalno zvezo, ki se je ustanovila 1942. leta. Doprinos članov španskega sind. k osvobodilni borbi je bil dognan že «a prvem kongresu UGT koncem januarja 1945. Takratni kongres se je vkljub vsem težavam radi Številne udeležbe in velikega entuzijazma razvil v pravo sindikalno pa-tnotično in antifašistično manifestacijo. Ves čas tega razdobja do novega kongresa je UGT v prvi vreti nadaljevala svoj boj za osvoboditev Španije in to Je tudi glavni vzrok uspeha II. kongresa, potrebno Je razviti ofenzivo vseh demokratičnih srt tak0 španskih kot vseh drugih, proti zadnjemu fašističnemu režimu, ki se drži v Evropi; treba je stremeti po združitvi vseh antifrankističnih sil in sp obenem boriti proti duhu reakcije. Vemo da konservativne! šj angleški in a-meriknski elementi ne skrivajo svojih simpatij do Franca. Saj je londonski Times nedavno pisal: Moramo verjeti, da De Gaul-le ni nič bolj voljan videti revoluoio. name in anarhistične Španije segati preko' Pirenejev, kakor tudi mi nismo prav nič voljni videtj kakšnega španskega Trta pri Gibraltarju. Kakor piše \Vaahington Post, je bivši a-merikanski poslanik v Madridu pri društvu amerikanskih zgodovinarjev nesen’ misel po eskupnosti Atlantskih držav«, ka- mor naj bi spadala; tudi Španija, kj bi bila določena za «protiutež vplivaj' Sovjetske Zveze. Ne bomo s« zadrževali pri vseh teh izrazih angleških konservativcev «Monakovske» skupine zahodnih demokracij, ki go ne. kakšni odmevi vatikanskega, portugalskega in argentinskega tiska, in se vedno poslužujejo Franca za svoj e imperialistične težnje ter ga predstavljajo kot pravo jagnje. Proti tem manevrom visoko svari glas gflavnega tajnika Centralne zveze Lujsa Ca. ba Giorle, ki je dejal na kngresu ugt: »Nikdar še ni vladalo v Španiji tako tlačenje iu izkoriščanje. Pol milijona delavcev je radi nezaposlenosti prisiljenih, da posto. V resnici so mnoge države porušile vse mostove, ki vodijo do falangi stične Španije. Cehoslovaska, Jugoslavija, Poljska in Bolgarija so prekinile odnošaje s Francovimi banditi, zavzemajoč pri tem stališče Sovjet, ske Zveze jn Mehike, kj Španije, ]