■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Sklepi za gospodarno delo LJUBLJANA, 27. avgusta - Na dnevnem redu seje delavskega sveta sozda so imeli delegati tokrat le tri točke, če sem ne štejemo tradicionalne točke - tekoče zadeve ali razno, kot smo včasih zapisali. Uvodoma je predsednik delavskega sveta Dušan Bračun ugotovil, da so bili realizirani vsi sklepi, ki jih je delavski svet sprejel na seji 9. julija 1987. Zatem je pod drugo točko dnevnega reda namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Ivan Muhič z izčrpnim poročilom seznanil delegate z rezultati poslovanja sozda Emona v prvem polletju 1987. V nadaljevanju poročila se je dotaknil vseh tistih delovnih organizacij, ki so v tem obdobju izkazale izgubo in za katere obstoja možnost, da bi tudi ob 9-mesečnem obračunu prikazale negativne finančne rezultate. Za vsako od teh delovnih organizacij je podal tudi nekaj predlogov ukrepov, ki naj bi jih slednje pričele takoj izvajati, da si izboljšajo svoj gospodarski položaj. Posebej je bilo poudarjeno tudi vprašanje izplačevanja osebnih dohodkov v tistih delovnih organizacijah, v katerih imajo delavci zelo nizke osebne dohodke. Izredno negativne bi bile lahko posledice, ki bi nastale pri izplačevanju osebnih dohodkov v takih delovnih organizacijah, v katerih bi ob 9. mesečnem obračunu izkazali iz- gubo, ali bi dosegale nižjo stopnjo učinkovitosti, kakor jih dosegajo organizacije združenega dela v ustreznih dejavnostih. Po daljši razpravi, v kateri je sodelovala vrsta delegatov, je delavski svet sprejel sklep, s katerim je sprejel poročilo o rezultatih poslovanja sozda na znanje, sprejel pa je tudi usmeritve in predloge zabeležene v dodatnih informacijah o doseže- (Nadaljevanje na 2 strani) ^®lika zlata medalja za Sauvignon ’86 s V veliki hali B razstavljajo naši vinogradniki s kom£nskih goric in Haloz Ptujskega Kmetijskega skn mata in sicer na skupnem paviljonu Poslovne upnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. upnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije.’ Žan 0sebno sem zadovoljen, da je naše vino »Halo- **^ na Spiirtll ir Mram Cnrlu rtenml 1 inlUrn nlnl hieH v" seJmu v Novem Sadu prejel veliko zlato hiedr na Dublinskem vinskem sejmu pa zlato sto, In °"’ Je Povedal znani slovenski enolog magi- »VT°ne Skaza. htan 1*° Haložan je mirno suho vino, ki vsebuje n0] J žveplaste kisline zaradi česar je bolj zdravo od z n=. *“ * * * * v*n’ tudi kozarček več ne bo škodoval«, je »VMehom dodal Tone Skaza. oCpr. Novem Sadu smo za pet vin, ki smo jih dali na Uv,p^evanie prejeli pet medalj: Veliko zlato za Sadeč r°n' rensk‘ rizling, Haložana in za beli burgun-tnUj^b°zna trgatev) letnik 83, zlato pa za rumeni hon Miljani pa smo dobili veliko zlato za Sauvifc-Annffco - ki ga prodajamo pod znamko Rimljan Preini ,,'n ie mirno polsuho vino, zlato medaljo sta F>0] ‘a/Uležan letnik 86 in renski rizling letnik 86. n,: S IGn aKiIi 4 i v rA t im n/l ni m im (Nadaljevanje na 12. strani) NAŠI JUBILEJI 25 let marketa v Šentvidu LJUBLJANA, 8. septembra - Dvanajsti po vrsti, je bil market v Šentvidu nad Ljubljano, ki ga je Emona slovesno odprla 29. septembra 1962 leta, ob nekoč glavni cesti proti Gorenjski. Market sodi med manjše Emoni-ne markete, z 286 kvadratni- mi metri je le za pet večji od marketa v Roški ulici v Ljubljani. * Market vodi poslovodki-nja Marija Vene, kije bila ob našem obisku na dopustu in jo je zastopala njena namestnica Vida Grum. Vida se je rodila deset let pred drugo vojno v Ljubljani. Takoj po osvoboditvi, je kot večina deklet njene generacije še pred zaposlitvijo šla na prostovoljno delo v mladinske delovne brigade. Delala je na Pšati in v Borovnici. Po prostovoljnem delu se je zaposlila v ljubljanski Petindvajsetletni market Emone v Šentvidu v jutranji megli. Tovarni kovinske galanteri- je, leta 1955 pa se je zaposlila v skladišču takratnega podjetja Koloniale, pravnem predniku Emone. Spominja se, da jo je na delo sprejel pokojni Mirko Pregelj. Kas- neje se je zaposlila v prodajalni peciva v Šentvidu, tu je že delala kot poslovodkinja, pred šestimi leti pa je prišla v šentviški market in prevzela posle namestnika poslovodje, ta dela opravka še danes. Vida Grum se je zavedala, da le z znanjem in strokovnostjo lahko opravlja delo dobro in pravilno, zato ji ni bilo odveč, da se je ob delu še učila in si tako pridobila potrebno znanje in kvalifikacijo. »Moja želja v otroštvu je bila, da bi postala otroška negovalka ali frizerka. Toda v življenju je že tako, da človek obrača, usoda pa obrne. Sicer pa komu se izpolnijo vse želje? Če je človek navajen delati, in mu delo ni v breme kaj hitro vzljubi svoj poklic in se nanj naveže. (Nadal|evan|e na 2. strani) informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 18 september 1987 št. 167 ■ VINO ’87 Zlato in srebro za ptujska vina LJUBLJANA, 28. avgusta - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 33. mednarodni vinograd-hiško-vinarski sejem odprl svoja vrata, ki bodo odprta teden dni. Pod veliko kupolo v hali A se je predstavila SOZD Emona, ki se je na 68 kv. metrov velikem Paviljonu predstavila z izbranimi vini tozda Slovenske gorice - Haloze. Tokrat je na ogled postavil ta tozd tudi dve novi žgani pijači: 40% vodko ter sadni ‘ker plodov šipka, katerega nežna cvetlica spominjaš na okus znane brezalkoholne pijače cocte. Prav zaradi tega blagega okusa je liker primeren za mešanje oziroma pripravo raznih koktajlov. Na paviljonu razstavlja tudi tozd Prehrana iz kmoninega Blagovnega centra svojo bogato izbiro uvodnih alkoholnih pijač za oskrbo hotelov in go- “Gre za dinarsko prodajo uvoženih pijač, predvsem znanih znamk konjaka, wiskyja in gina, s kate-r,mi hotelske hiše in nekatera gostišča dopolnjujejo svojo ponudbo«, je povedal Miro Hull, ki že vrsto let Prodaja uvožene pijače. Nova samopostrežnica Emona Jestvine v Krajevni skupnosti Livade pri Izoli. ■ POSLOVODNI SVET SOZD EMONA Da ne bo presenečenj Poslovodni svet SOZD je na svoji seji 20. 8. 1987 razpravljal o rezultatih polletnega poslovanja organizacij združenega dela združenih v SOZD Emona na osnovi rezultatov poslovanja v prvem polletju, vendar na način, ki ni bil rutinski ob podobnih razpravah. Kritično obravnavo vsake članice SOZD-a so narekovale okoliščine zaostrenih pogojev za gospodarjenje, zato je razpravljal o problematiki vsake OZD Emona, za katere je evidentno, da za njih obstaja potencialna nevarnost, da ob 9-mesečnem in zaključnem računu ne bi dosegle takih pozitivnih rezultatov, da bi lahko izplačevale normalne osebne do- hodke. Pri tem je poslovodni svet izhajal iz določil Zakona o celotnem prihodku in razporejanju dohodka in Zakona o sanaciji in likvidaciji OZD ter določil Družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnega dohodka. Za vsako OZD so bili sprejeti zaključki, v katerih so opredeljeni odgovorni nosilci tako članov poslovodnega odbora kot tudi odgovornih delavcev v OZD za izdelavo gospodarskih analiz, opredeljeni pa so bili tudi roki, ki omogočajo še pravočasno sprejemanje ukrepov za izo-gib slabega poslovanja in s tem vplivanja na rezultate poslovanja v teh organizacijah in v OZD SOZD Emona, ki še uspešno poslujejo. Iz- postavljeno je bilo stališče, da bomo vnaprej uresničevali določbe samoupravnih aktov glede pokrivanja 'zgub in drugih solidarnosti na nivoju SOZD-a in delovnih organizacij samo v primeru, ko bo vsaka OZD združena v SOZD Emona svoje poslovanje organizirala tako, da ne bo sebe in druge pripeljala v težak gospodarski položaj. Za doseganje teh opredelitev je poslovodni odbor izpo- (Nadaljevanje na 12. strani) Preberite V času od 22. do 25. septembra 1987 bodo v vseh organizacijah združenega dela SOZD Emona referendumi na katerih se boste odločili o spremembah m dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah m merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter njihovo delitev. O spremembah in dopolnitvah tega sporazuma preberite na strani 7. NAŠI JUBILEJI 25 let marketa v Šentvidu (Nadaljevanje s 1. strani) Do upokojitve mi ne manjka več veliko. Rada bom šla, saj me čaka triletni vnuček, kije star komaj sedem mesecev izgubil mamico in s katerim sva velika prijatelja,« je povedala Vida. V šentviški samopostrežnici je vseskupaj zaposlenih 11 delavcev oziroma delavk od tega so štiri zaposlene v bifeju, ki kot v skoraj vseh Emoninih marketih sodi k trgovini. Od vseh zaposlenih je moški le eden Bojan Omahen, ki vedno poprime tam, kjer odpovedo nežnejše ženske roke. V glavnem skrbi Bojan za oddelek pijač, če je potrebno vskoči tudi za blagajno, ali pa opravi druga dela v trgovini, ki jih tako kot v vseh drugih tudi tu nikoli ne zmanjka. Vsi se med seboj dobro razumejo in si med seboj vedno z razumevanjem pomagajo. V bifeju kjer strežejo gostom kavico in pijačo sta imeli Jelka Stanič in Sholastika Mlakar, ki pa jo vsi poznajo in kličejo kar Vlasta, dela več kakor za dva para rok. Bife odprejo uro prej kakor samopostrežnico, ob sedmi uri je v njem že polno gostov željnih okrepčujoče jutranje kavice. Vlasta Mlakar že dvajset let dela v tem marketu. Leta 1967 se je vrnila v Jugoslavijo iz Ulan Batorja v Mongoliji kjer je bila zaposlena na naši ambasadi. »Skupaj imam že 32 let službe in je moja upokojitev takorekoč pred vrati. Pretežno delam v gostinski stroki in si kar težko predstavljam, da bi delala kaj drugega. Če znaš, je kar prijetno delati z ljudmi. Pri tem nimam problemov. Poznam vse stalne Kolektiv šentviškega marketa - dopoldanske izmene - ki ta mesec praznuje 25-letnico obstoja. Večji izvoz kot lani goste in gosti poznajo mene. Tudi s kakšnim bolj »tečnim« gostom opravim. Potrebna je le dobra volja, malce nasmeha in seveda dobra mera odločnosti, pa gre. Do-sedaj v vsem času, kar delam tu, posredovanje milice ni bilo potrebno. Gostov nam ne zmanjka. Imamo kar lepo in veliko parkirišče, v neposredni bližini pa je nekaj večjih delovnih organizacij,« je povedala Vlasta Mlakar. Mojca Cere, oddelkovod-kinja v samopostrežnici seje pred dobrimi d verni desetletji rodila v Šiški. Leta 1980 se je prišla učiti trgovske stroke v šentviški market. Tri leta učne dobe, nekaj marljivosti in prizadevnosti in Mojca je postala oddelko-vodkinja. Svoje delo opravlja vestno in marljivo, kljub temu, da pravi: »Če bi se vrnilo leto 80 nazaj, se prav gotovo ne bi šla učiti trgovske stroke. Prav gotovo bi si izbrala kaj drugega. V našem poklicu je namreč izmensko delo, delamo ob sobotah, pred prazniki pa se ga nabere za dobršno mero več. Ko se prične pravo družinsko življenje in pridejo otroci se to še bolj občuti,« pravi Mojca, ki jo doma v Polju že čaka štiriletni sinko. Kakšnih večjih problemov market - petindvajsetletnik - nima. Z blagom, ki jim ga vsako sredo dobavlja Blagovni center so dobro založeni. Še bolje bi bili, če jim bi manj črtali. Kruh in mleko jim dostavljajo dnevno, dvakrat tedensko pa jim JATA pripelje pakirane piščance. Tudi sveže meso prodajajo le pakirano ker so brez mesarja. Kljub vsem tem malim težavam plan prodaje redno dosegajo in čestokrat tudi malce presegajo. £ q IZVOZ SOZD EMONA je v sedmih mesecih izvozila za 19,588.255 US dolarjev blaga in storitev na konvertibilno področje in za 3,620.106 US dolarjev na klirinško področje. Izvoz na konvertibilno področje je večji za 193% v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, medtem ko je izvoz na klirinško področje večji za 70%. Komisijski izvoz blaga na konvertibilno področje je znašal za OZD izven ŠOZD 10,266.427 US dolarjpv in je 95% večji od doseženega v sedmih mesecih lanskega leta. Za 48% pa je večji od doseženega v sedmih mesecih lanskega leta. Za 48% pa je večji tudi komisijski izvoz blaga na klirinško področje in je znašal 9,184.707 US dolarjev. Izvoz blaga Na konvertibilno področje je SOZD Emona izvozila za 11,764.074 US dolarjev lastnega blaga, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta 143% več. Narčr-tovani izvoz blaga je dosežen 76%. Delež izvoza Emona Commerca v blagovnem izvozu SOZD se je povečal od 58% na 74%. Na klirinško področje je bilo izvoženega za 1,564.910 US dolarjev lastnega blaga, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta 26% manj. Načrtovani izvoz blaga na klirinško področje je dosežen 52%. Emona Mesna industrija Zalog ni še nič izvozila, čeprav so načrtovali izvoz v vrednosti 300.000 US dolarjev. V primerjavi z lanskim letom seje povečal za 37% komisijski izvoz blaga na klirinško področje in je znašal 5,564.601 US dolar. Izvoz storitev V sedmih mesecih so OZD, ki so v sestavi SOZD izvozile na konvertibilno področje za 7,824.181 US dolarjev storitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta 48% večji izvoz. Emona Commerce ima 193% večji izvoz, Emona Hoteli imajo 6% večji izvoz. Emona Globtour pa ima 37% manjši izvoz storitev. Načrtovani izvoz storitev na konvertibilno področje je dosežen 45%. Emona Globtour ima poleg izvoza storitev na konvertibilno področje tudi za 2,055.196 US dolarjev izvoza storitev na klirinško področje. Žal primerljivega podatka za enako obdobje lanskega leta nimamo. UVOZ V sedmih mesecih je SOZD EMONA uvozila za 5,642.988 US dolarjev blaga ■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Sklepi za gospodarno delo (Nadaljevanje s 1. strani) nih rezultatih v prvem polletju 1987, vse z namenom, da se organizacije združenega dela izognejo eventuel-nim restrikcijam pri izplačevanju osebnih dohokov. V zadnji točki dnevnega reda so se delegati delavskega sveta dodobra seznanili z osnutkom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter njihovo delitev v sozdu Emona. Poročevalec te točke dnevnega reda Valentin Jež je v svojem poročilu še posebej poudaril, da mora biti omenjeni samoupravni sporazum vsklajen in sprejet v skladu z določili Družbenega dogovora do 25. septem- bra letos in to na referendumih v delovnih organizacijah sozda Emona. Kot je povedal Valentin Jež, so pripombe za omenjeni interni akt v pismeni obliki posredovale sledeče delovne organizacije: Emona Blagovni center iz Ljubljane, Emona Merkur Ljubljana, Emona Commerce Ljubljana, delovna organizacija Emona Hoteli ter Emonin Kmetijski kombinat s Ptuja. Delegati so imeli pripombe tudi za določilo 56. člena omenjenega sporazuma, ki govori o jubilejnih nagradah delavcem. Prevladalo je mnenje, da bi izplačevanje nagrad za skupno delovno dobo in za dobo dela v Emoni prepustili v presojo vsaki posamezni delovni organizaciji. Delovna organizacija naj bi sama presodila in določila izplačevanje jubilejne nagra- de za eno ali drugo delovno dobo. V nadaljevanju seje, je vodja delovne skupnosti pravne službe Emone Metod Kovač seznanil delegate o določilih Pravilnika o službenih potovanjih v tujino. Pravilnik je bil sprejet kot predlog in dan v javno obravnavo, z eventuelnimi pripombami in predlogi ga bo obravnaval izvršilni odbor delavskega sveta sozd, zatem pa ga bo potrdil in sprejel delavski svet SOZD Emona. Na predlog službe za ka-drovsko-organizacijske zadeve sozda, je delavski svet v skladu z določili Družbenega dogovora o izdatkih za prehrano delavcev sprejel sklep, da znaša dnevni regres za topli obrok delavcev med delom od 1. septembra 1987 dalje 1.200 dinarjev. E. I. in storitev iz konvertibilnega področja. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je uvoz blaga nižji za 44%, uvoz storitev pa seje povečal za 24%. Komisijski uvoz blaga iz konvertibilnega področja za OZD izven SOZD je znašal 21,322.392 US dolarjev in se je povečal za 8%. Iz klirinškega področja je bilo za potrebe OŽD v SOZD uvoženo za 3,315.353 US dolarjev blaga; za OZD izven SOZD pa za 9,099.126 ali 76% PREGLED IZVOZA IN UVOZA V OBDOBJU I-VII 1987 več kot je bilo uvoženega enakem obdobju preteklega leta. Za neblagovne odlive j1 dnevnice je bilo v sedmili mesecih letošnjega leta p°' rabljeno 1.366.932 US dO’ larjev. v US$ $=451,61 IZVOZ I-VII 1986 I-VII 1987 IND A. KONVERTIBILNO PODROČJE 1. Blago SOZD 2. Storitve SOZD 4.850.086 5.290.050 11.764.074 7.824.181 241 Skupaj blago in storitve (1+2) 10.140.136 19.588.255 191 3. Komisija blago izven SOZD SKUPAJ IZVOZ NA KONVERT. PODROČJE 5.266.144 15.406.280 10.266.427 29.854.682 iii 194 B. KLIRINŠKO PODROČJE 1. Blago SOZD 2. Storitve SOZD 2.128.080 1.564.910 2.055.196 74 Skupaj blago in storitve (1+2) 2.128.080 3.620.106 17« 3. Komisija blaga izven SOZD SKUPAJ IZVOZ NA KLIRIN. PODR. 4.072.953 6.201.033 5.564.601 9.184.707 if 141 SKUPAJ IZVOZ A+B 21.607.313 39.039.389 ljj UVOZ ^ A. KONVERTIBILNO PODROČJE 1. Blago SOZD 2. Storitve SOZD 7.638.369 1.100.000 , 4.276.056 1.366.932 56 Skupaj blago in storitve (1+27 8.738.369 5.642.988 64 3. Komisija blago izven SOZD SKUPAJ UVOZ IZ KONVERT. PODR. 19.711.004 28.449.373 21.322.392 26.965.380 106 / B. KLIRINŠKO PODROČJE 1. Blago SOZD 2. Storitve SOZD 4.180.181 115.404 3.315.363 252.709 78 218 Skupaj blago in storitve (1+2) 4.295.585 3.568.062 «1 3. Komisija blago izvozen SOZD SKUPAJ UVOZ IZ KLIRIN. PODR. 5.163.530 9.459.115 9.099.126 12.667.188 176 134 SKUPAJ UVOZ A+B 37.908.488 39.632.568 105 IZVOZ BLAGA NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJU JANUAR-JULIJ l98’ Doseženo I.-VII. OZD 1986 1987 Ind ind Plan 1987 dos/pla" Agroemona 160.985 203.000 E Mesna ind. 1,153.986 2,133.078 185 3,600:000 E Ribarstvo 132.491 180.617 136 194.456 E KK Ptuj 380.711 532.626 140 1,000.378 E IPKO 23.328 - 22,163 E Inženiring 358.974 31.831 9 980.000 E Merkur 288 — E Commerce 2,800.308 8,724.937 312 9,493.294 SOZD Emona skupaj 4,850.086 11,764.074 243 15,493.291 IZVOZ STORITEV NA KONVERTIBILNO PODROČJE JANUAR-JULIJ 1987 OZD Doseženo I.-VII. 1986 Ind Plan 1987 dos/plan 1987 E Commerce 1,483.395 4,345.258 293 7,215.700 E Merkur 6.380 18.107 284 40.000 E KK Ptuj 3.523 3.151 89 7.000 • E Inženiring 157.995 6.204 4 - E Hoteli 2,707.011 2,866.856 106 7,301.000 E Globtour 931.746 584.605 63 2,763.000 __ Skupaj SOZD 5,290.050 7,824.181 148 17,326.700 UVOZ BLAGA IZ KONVERTIBILNEGA PODROČJA V OBDOBJU v US$ $ = 451,6C JANUAR-JULIJ 1987 DOSEŽENO I -VII PLAN 1987 dos/ OZD 1986 1987 IND Agroemona 693.435 258.572 37 1.643.000 E Mesna ind. 674.984 678.984 100 1.881.000 E Ribarstvo 50.186 10.770 21 110.885 E KK Ptuj 402.994 164.123 41 2.019.430 E IPKO 27.762 - - 70.000 E Commerce 4.102.561 2.854.272 70 9.589.000 E Blagovni center 980.023 147.553 15 2.563.400 E Merkur 658.003 5.546 1 - E Hoteli 38.753 7.781 20 584.000 E Globtour 9.365 202 2 33.200 ERC 303 328 108 13.870 E Posvaje - - - 500.000 SOZD - 147.925 - SOZD 7.638.369 4.276.056 56 19.007.485 Delikatesni oddelek šentviškega marketa kjer streže Dragica Potočnik je vedno založen. * * Izvoz veči od prošl ogodlšnjeg Izvoz sastavu SOUR-a 10,266.427 U toku prvih sedam mese- a^eričkih dolara te je za 95 ci ove godine u SOUR Emo-* odst° vedl od ostvarenog u na ostvaren je izvoz robe i prv-lh sedam meseci prošle usluga na konvertibiono po-dručje u vrednosti 19,588.255 američkih dolara i 3,620.106 -•• '■»vuui uumid i O.UZ-U.IUO dolara na klirinško područje. Izvoz na konvertibilno podpičje veči je za 193 odsto u Poredenju sa istim periodom Prošle godine, dok seje izvoz na klirinško područje povedo za 70 odsto. Komisioni izvoz robe na konvertibilno područje izno-810 je za OUR-e koji nisu u godine. Za 48 odsto veči je komisioni izvoz robe na klirinško područje, iznosio je 9.184.707 dolara. Izvoz robe Na konvertibilnom po-dručju je SOUR Emona ostvario izvoz u vrednosti 11.764.074 dolara sopstvene robe, što je u poredenju sa istim‘periodom prošle godine više za 143 odsto. Predvi- bb poslovnih razgovorih se na vinskem sejmu natoči tudi kupico žlahtne kapljice. ■ MENICE BREZ POKRIČA Emona: Agrokomerc Afera menica bez pokriča k°je je izdao Agrokomerc iz Melike Kladuše ima odre-dene posledice i za Emonu, rekao je Igor Kadunc, direk-0r Interne banke Emona. Konstatovali smo da mi nemarno takve probleme, Kao neke druge poslovne i n terne banke u vezi ovih menica. Rad ne organizacije Anione kojima je Agroko-^erc isporučivao robu, radi se u prvom redu o tvornici stočne hrane u Dražencima kot Ptuja, k oj a spada u Kmečki kombinat Ptuj, primile ,u menice za isporučenu ro-u u vrednosti oko 10 mili-0tla dinara. ^^eči broj menica Agroko-j Primila je i koperska jo tvma. Radi se o vrednosti mdiona dinara. nir^*^e od same naplate me-jj: a’. koje če po našem mi-ban u*’ a*to se usv°ji predlog Dre« a. da se iznos menica rti, tv°ri u kratkoročan kre-> verovatno biti plačene, ka makar ■ sa odredenim kaašnjenjem, bez zateznih Dni*13!?’ brinu nas naročito Dr fa^yapja za kamate, koja pok'aZdaze iznos menica, p. kazalo se je naime da or-ne 1Zactie udruženog rada m osiguravaju menične ka-vaj. e.’ odnosno da ne uveča-JU iznos menice za kamate. Interna banka Emone je več pre službenog izbijanja afere bila upoznata sa problematičnem situacijom Agrokomerca, te je svim svojim organizacijama dostavila odgovarajuče upute. Od svih organizacija bili su prikupljeni podaci o obavezama i potraživanjima prema Agro-komercu, da bi se zajednički našla mogučnost sanacije datih okolnosti. Ovaj slučaj, koji po svoj oj prilici nije jedini, navesti če nas da u budučnosti sakupi-mo sve podatke o bonitetu banaka avalista, da te informacije dostavimo zaintere-sovanima. Organizacije udruženog rada Emone morati če same preceniti da li da trguj u sa odredenim part-nerima koji koriste menice kao platno sredstvo ili ne. deni izvoz robe ostvaren je u iznosu 76 odsto. Udeo izvoza Emona Commerca u rob-nom izvozu SOUR-a pove-čao se je sa 58 odsto na 74 odsto. Na klirinškem području ostvaren je izvoz u višini 1,564.910 dolara sopstvene robe, Stoje za 26 odsto manje od ostvarenog u prošlogodiš-njem periodu. Predvideni izvoz robe ostvaren je u višini 52 odsto. Emona Mesna industrija Zalog nije ostvarila nikakav izvoz, iako je ovaj bio predviden u vrednosti 300.000 američkih dolara. U poredenju sa proštom godinom povečao se je za 37 odsto komisioni izvoz robe na klirinško područje, iznosio je 5,564.601 dolara. Izvoz usluga U toku prvih sedam meseci ove godine OUR-i u sastavu SOUR Emona ostvarili su izvoz usluga na konvertibilno područje za 7,824.181 ameriških dolara, što u poredenju sa istim lanskim periodom predstavlja 48 više. Emona Commerce ostvarila je povečanje izvoza za 193 odsto, dok Emona Hoteli be-leže porast u vrednosti 6 odsto. Manji izvoz usluga zabeležen je u Emona Globtouru u višini 37 odsto. Predvideni izvoz usluga na konvertibilno područje ostvaren je u vi- ■ sini 45 odsto. Osim izvoza usluga na konvertibilno područje Emona Globtour ostvario je izvoz usluga na klirinško područje. Nažalost, ne raspola-žemo sa prošlogodišpjim podatkom za usporedbu. Uvoz U sedam meseci Emona je uvozila za 5,642,988 američkih dolara sa konvertibilnog područja. Poredenje sa pro-šlogodišnjim pokazuje da je uvoz robe niži za 44 odsto, dok se je uvoz usluga povečao za 24 odsto. Komisioni izvoz robe sa konvertibilnog područja za OUR-e koji nisu u sastavu SOUR iznosio je 21,322.392 dolara, povečao se je za 8 odsto. Sa klirinškog područja uvozili smo za potrebe OUR u sastavu SOUR za 3,315.353 dolara robe, za OUR izvan SOUR-a u vrednosti ■ IZVEŠTAJ IZ GORNJE RADGONE Na sajmu bilo je živo... GORNJA RADGONA, 30. avgusta - Na jubilejnem 25. medunarodnom poljopri-vredno-prehrambenom saj- ■ DRUGI O NAMA: Emona če graditi živinarsku farmu u Sudanu Lii'h|t>*"*ana’ septembra - Emona inženiring Kart atla * Genex Sudan potpisali su danas, u int Utnu’ .ugovor o isporuci tehnološke opreme za je cgrisani živinarski kompleks - 24 živinarske šta-■Prostorije za leženje, klanica s hladnjačom i po-on°CrU °bjekti u ukupnoj vrednosti preko 1,8 mili-^ a američkih dolara. Realizacija posla trajati če 15 Di«Seci’ nakon čega ima Emona mogučnost da pot-ru a ugovor o tehničko-tehnološkoj pomoči i ispo-1 Premiksa, rasplodne živine, veterinarskih pre-Parata i ostalog. reaV ada Emona i Genex razmatraju mogučnost Kosije projekta farmi za tov goveda i ovaca, za n v obezbedio sredstva isti investitor, kazali su u Emoni. Delo, 9. septembra-1987 mu u Gornjoj Radgoni, koji je danas, nakon sedem dana, zatvorio vrata, na kojemu je izlagalo oko 1200 učesnika iz domovine i dvanaest inostra-nih država, bila je bogato predstavljena i Emona. U svojim stalnim izložbenim prostorijama sa svojim programima i kooperantima izlagao je Emona Inženiring, u velikoj hali A, na površini 80 kvadratnih metara predstavili su se OOUR-i Globus i Agroplod iz Emonine spolj-ne trgovine, OOUR-i Emoni-nog Kmetijskog kombinata Ptuj - Slovenske gorice, Haloze, Sadjarstvo Osojnik, Mlekarna i Tovarna močnih krmil, Draženci kod Ptuja, a svoje proizvode iztožila je na sajmu i Emonina Mesna industrija iz Zaloga. Da je na sajmu bilo odista živo potvrduje podatak, da ga je razgledalo više od 200.000 posetilaca. Zanimljiv je i podatek da je za vreme trajanja sajma bio potpisan i sajamski protokol o radnoj razmeni imedu ABC Pomurka, Emone, Mercatora in pri-vrednih komora iz Železne županije i županije Zala u ukupnoj vrednosti 950 miljena dolara. 9.099.126 dolara ili za 76 odsto više nego u istom lanskem periodu. Za nerobne odlive i dnevnice bito je u toku prvih sedam meseci utrošeno 1.366.932 dolara. informator Srpskohrvatski prilog Detajl sa svečanog otvaranja radilišta i polaganja kamena temeljca za školski centar u Kangabi. Svečanosti su prisustvovali Franci Pivec, predsednik republiškog komiteta za odgojji obrazovanje SR Slovenije (levo) i Issaka Ba, minister za obrazovanje republike ■ VEST IZ AFRIKE Emona u Maliju Ovog proleča pisali smo u više navrata o posetama iz republike Mali in priprema-ma Emone Inženiringa v vezi projekta izgradnje šolskog centra u Kangabi. U maju mesecu je Emona Inženiring zajedno sa lokalnim saizvod-ačem radova na projektu, či-ja ukupna vrednost iznosi više od dvanest miliona fran-cuskih franaka, pristupio realizaciji ovog posla. Kamen temeljac položio je na pri-godnoj svečanosti 14. maja ministar za obrazovanje republike Mali Issaka Ba, u prisustvu člana IV SR Slovenije i predsednika,1 republič-kog komiteta za odgoj obrazovanje i fizičku kultura Francija Pivca, kao i predstavnika Emone. Od tada su krenili radovi punim tempom i dok pišemo ove redove več stoji 19 objekata, uči-ona i drugih infrastrukturnih objekata, dopunski su bili dogovoreni i radovi na spoljnem uredenju okolnog zemljišta veličine 3,8 hektara. Radovi napreduju u skladu sa predvidenem dinami-kom, u nekim sekvencama bili su čak izvršeni pre roka. Zahvaljujuči slečenim iskustvima i intenzivnoj obradi tržišta Emona Inženiring je odlučio da konkuriše za izgradnju zdravstvenog centra u Kulikoru, Nari i Ni-afunku. Obim ovih radova biti če značajniji nego u Kangabi. Nakon početnih poteškoča i obavljene inšpekcije sa Strane afričkog razvojnog fonda koji finansira ovaj projekt u Kangabi, a finansirati če i izgradnju zdravstvenog centra, sada su otpočele naplate za rad ove koje je Emona Inženiring izvršio, na redu su i transferi doznaka u Jugoslaviju. U poslu u Kangabi angažo-van je Emona Commerce, kojemu je Inženiring pove-rio izvoz materijala, orada i opreme. Osim ovoga, Emona Commerce je u ovoj godini več realizovao izvoz malijskem trgovcu Keiti. Ovo je istovremeno potvrda da je nastup na jugoslovenskoj izložbi, koju je Inženiring or-ganizovao prošle godine bio koristan, a dalji razvoj trgo-vačkih poslova biti če u prvom redu ovisan od Emona Commerca. Emona Inženiring je prolečne mesece isko-ristio za pripremu nastavka radova na zgradi parlamenta. Uskladen je sadržaj i obim, te postignut dogovor o ceni ovih radova sa vladom republike Mali, koja garantu) e 20 odsto vrednosti radova kao avans u gotovini, ostalo finansiranje u obliku osiguranog dugoročnog kredita, kojeg če obezbediti Ljubljanska banka i JUB-MES. U Inženiringu očekuju da če se sklopiti ugovori za izvodenje radova i ugovor o kreditovanju do kraja meseca septembra. A. G. ■ IZ RADA RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA Zaključni za uspešno poslovanje LJUBLJANA, 27. avgusta - Na dnevnom redu sednice Radničkog saveta delegati su imali tri tačke, ukoliko ne brojimo več tradicionalnu tačku - tekuča pitanja, ili razno, kao što smo nekad običavali zapisati. U uvodu je predsednik radničkog saveta Dušan Bračun utvrdio da su svi zaključci prethodne sednice, održane 9. jula 1987, več re-alizovani. Pod drugom tačkom dnev-nog reda je zamenik predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona Ivan Muhič, u iserpnom izveštaju upoznao delegate sa rezulta-tima poslovanja Emone v prvom polugodu ove godine. U nastavku izveštaja se je dotakao svih onih radnih organizacija koje su u ovom periodu prikazale gubitak i kod kojih postoji mogučnost da se i nakon devetmeseč-nog poslovanja pokažu negativni finansijski rezultati. Za svaku od ovih radnih organizacija izneo je neke predloge mera koje bi ove morale od-mah početi sprovoditi u svr-hu poboljšanja svog eko-nomskog položaja. Posebno je bito naglašeno pitanje isplačivanja ličnih dohodaka u onim radnim organizacijama u kojima radni-ci imaju veoma niške lične dohotke. Posledice do kojih bi moglo doči prilikom ispla-te ličnih dohodaka u takvim radnim organizacijama, koje bi nakon 9-mesečnog obračuna iskazale gubitak, ili bi ostvarivale niži stepen efi-kasnosti nego druge organizacije udruženog rada u od-govarajučim delatnostima, mogle bi biti jako negativne. Nakon dulje rasprave u kojoj je učestvovao niz delegata, radnički je savet usvo-jio zaključak kojim se izve-štaj o rezultatima poslovanja SOUR-a prima na znanje, a prihvataju se takočte predloži i smernice zabeležene u dopunskim informacijama o ostvarenim rezultatima u prvom polugodu 1987, u svrhu da bi organizacije udruženog rada izbegle eventuelne restrikcije u isplati ličnih dohodaka. Zadnja tačka dnevnog reda bila je upoznavanje delegata sa prednaertom samou-pravnog sporazuma o zajed-ničkim osnovama i merilima za razporedivanje dohotka na sredstva za lične dohotke i zajedničku potrošju te nji-hovu deobu u SOUR Emona. U svojem izveštaju je Valentin Jež, koji je prisutne upoznao sa ovom tačkom, naročito istakao da navedeni sporazum mora biti uskladen i usvojen skladno sa odredbama Draštvenog dogovora do 25. septembra ove godine, na referendumima u radnim organizacijama SOUR Emone. Kao što je kazao Valentin Jež svoje primedbe na nave- deni akt iznele su pismeno sledeče radne organizacije: Emona Blagovni center iz Ljubljane, Emona Merkur Ljubljana, Emona Commerce Ljubljana, radne organizacije Emona Hoteli i Emo-nin Kmetijski kombinat na Ptuju. Delegati su takode izneli odredene opaske na odred-bu člana 56. navedenog sporazuma koja govori o jubilejnim nagradama za radnike. Preovladalo je mišljenje da se isplačivanje nagrada za ukupan radni staž i za staž postignut u Emoni prepusti radnim organizacijama da procene i odrede isplačivanje jubilejnih nagrada za je-dan ili drugi staž. U nastavku sednice je šef službe pravne pomoči Metod Kovač prisutne delegate upoznao sa odredbama Pravilnika o službenim putova-njima u inostranstvo. Pravilnik je bio usvojen kao predlog i dat na javnu ra-spravu, sa eventuelnim pri-medbama i predlozima ra-spravljati če o njemu Izvršni odbor radničkog saveta SOUR Emona. Na predlog službe za ka-drovsko-organizaciona pitanja SOUR-a radnički savet je, u skladu sa odredbama Draštvenog dogovora o izda-cima za prehranu radnika, usvojio zaključak, da od 1. septembra 1987 dnevni re greš za topli obrok radnici-ma na radu iznosi 1.200 dinara. ■ POROČILO IZ GORNJE RADGONE Sejem bil Je živ... GORNJA RADGONA, 30. avgusta - Na jubilejnem 25. Mednarodnem kmetijsko -živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki je danes po tednu dni zaprl vrata in na katerem je sodelovalo 1.200 raz-stavljalcev iz domovine in dvanajstih tujih držav, je bila močno prisotna tudi Emona. Na svojem stalnem prostoru je s svojimi programi in kooperanti razstavljal Emo-nin Inženiring, v veliki hali A pa so na paviljonu 80 kvadratnih metrih razstavljali: tozda Globus in Agroplod iz Emonine zunanje trgovine, tozdi Emoninega Kmetijskega kombinata s Ptuja - Slovenske gorice- Haloze, Sadjarstvo Osojnik, Mlekarna ter Tovarna močnih krmil iz Dražencev pri Ptuju, s svojimi izdelki pa se je na sejmu predstavila tudi Emonina Mesna industrija iz Zaloga. Da je bil sejem resnično živ, potrjuje podatek, da si ga je ogledalo več kot 200.000 obiskovalcev. Velja še omeniti, da so v času sejma v Radencih podpisali tudi sejemski protokol o blagovni menjavi med ABC Pomurko. Emono, Mercatorjem in županijskima zbornicama Železne županije in županije Zala v vrednosti 950 milijonov dolarjev. Sedem na en mah Sedem delovnih organizacij Emone je lahko z enim obiskom opravil ter se z njihovimi predstavniki pogovarjal poslovni partner na radgonskem sejmu. Toliko brali najzanimivejše. Kot je povedal Inž. Anton Jurečič, tehnični direktor te Emonine delovne organizacije, so nekaj izdelkov dali tudi na ocenjevanje. Prejeli so tri srebrne in tri bronaste medalje. S srebrom so bile nagrajene hrenovke, planinska salama ter Emonska pašteta, medtem ko so podelili bronaste medalje pikantni salami, Antipasti Bohinj ter Emonski južini. Kolesa Carnelli in šivalni stroji Husqvarna Tozd Globus, ki sodi v okvir Emonine zunanje trgovine Emona Commerce je razstavljal kakovostna italijanska kolesa znamke Carnelli ter švedske šivalne stroje ,Husqvarna. Kot poslovni partner žirovske Alpine je predstavil tudi izvozni program njenih športnih čevljev od smučarskih pancerjev do čevljev za surfanje. Na sejmu je nastopil tudi Agroplod Emoninega Com-merca, razstavil je orehova jedrca, lešnike, bučnice ter vloženo zelenjavo, ki jo izvaža na tuja tržišča. Emona Inženiring razstavlja in demonstrira Najmočneje je bil na radgonskem sejmu od Emoni-nih delovnih organizacij prisoten Emona Inženiring, ki je predstavil obiskovalcem skoraj celoten svoj program skupaj s sodelavci in soizva- Emonin IPKO iz Podpeči je razstavil cisterne za kurilno olje, hoby program za kunčerejo, ročni voziček za prevoz krme, plastične krmilnike za prašičerejo, cisterno za odpadna olja, montažno stojnico, največ zanimanja pa je požela naprava za obrezovanje parkljev pri govedi. Zaradi celostne ponudbe je Emonin Inženiring nastopil na sejmu s svojimi poslovnimi partnerji. Celjski Hmezad, s katerim Emona Inženiring sodeluje že vrsto let je razstavil molzno in pralno opremo. Gorenje Fecro iz Slovenj Gradca je postavil na ogled univerzalni mlin Ferkar in svoj sejalnik, celjska Klima, ljubljanskega IMP-ja pa je razstavila ventilatorje. Kot že vrsto let je na sejmu nastopil tudi kooperant Emoninega Inženiringa Alojz Šuntner iz Zg. Polskave z opremo za perutninarske farme. Tehnostroj iz Ljutomera pa je razstavil krmilno mešalno prikolico za distribucijo silažne krme. Na svoj račun so prišli kmetovalci, ki se odločajo za vzrejo prašičev na mini farmah. Na prostoru Emoninega Inženiringa so si lahko ogledali naseljeno vzorčno mini farmo za vzrejo prašičkov do teže 25 kilogramov. Za naselitev vzorčnega hleva je prašičke prispevala farma prašičev v Dražencih, dodatno opremo - vozičke za prevoz pujskov in krmilnike pa Detajl izložbe Emoninega paviljona na jubilejnem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. jih je bilo namreč pod streho paviljona v hali A. Sprehodimo se okoli njega in si oglejmo, kaj so Emonci postavili na ogled. Pred vhodom v paviljon so se predstavili kolektivi ptujskega Kmetijskega kombinata. Tozd Slovenske gorice — Haloze je razstavil pestro paleto kakovostnih in vrhunskih vin, od katerih se številna ponašajo z zlatimi in srebrnimi medaljami. Tozd Sadjarstvo Osojnik se je postavljal z izbranimi hruškami, jabolki in lešniki. Ptujska mlekarna, ki je tudi eden od tozdov Kmetijskega kombinata je razstavila svoje izdelke - mleko, jogurt, skuto in maslo. Svojo izložbo je imela na sejmu tudi Tovarna močnih krmil iz Dražencev pri Ptuju, pred njo so se ustavljali predvsem živinorejci. Medalje za Mesno industrijo Zalog Mesna industrija Zalog po vsej verjetnosti ni imela problemov kaj razstaviti, tako so iz številnih izdelkov iz- jalci. Na našem stalnem razstavnem kompleksu je predstavil vzorčne hleve in opremo za prašičerejo, govedorejo, perutninarstvo in kunčerejo. Kot ena nuj večjih znan-stveno-raziskovalnih, inže-nirinških in proizvodnih organizacij ter izhajajoč iz izkušenj, znanja in tehnologije, ki so rezultat dejavnosti Emone kot celote je na sejmu lahko ponudil inženirin-ške kot tudi svetovalne storitve s področja kmetijstva in živinoreje ter proizvodnje. Na področju govedoreje so prikazali spremljanje in vodenje proizvodnje na mlečnih farmah z uporabo računalnika. Posebno zanimiv za obiskovalce sejma je bil prikaz projekta mini farm za govedorejo. je dodal Emonin IPKO. Pri predstavitvi programov Emoninega Inženiringa je bila obiskovalcem na voljo stalna ekipa strokovnjakov, ki je dajala kupcem in potencialnim kupcem vse strokovne nasvete ob sodelovanju TJE centra za gospodarsko svetovanje, ki ga vodi dipl. vet. T. Ečimovič. Ob koncu naj omenimo še prizadevno ekipo naše službe za ekonomsko propagando, ki je v sestavi Andreja Thume, Zvonke Možina in Toneta Freliha domiselno in estetsko uredila Emonin razstavni paviljon s številnimi eksponati Emonine proizvodnje delovnih kolektivov, ki so sodelovali na rad-. gonskem sejmu. Z. G. Supko pri vas doma ! Ljubli.mc.ini I F'.< a.i' 'H.f/fi, , S,4LAdcO.VX Trgovci koprske Jestvine so ob otvoritvi nove samopostrežnice v ' hotel bodo police vedno tako založene kot prvega dne. ^ PIŠE VALENTIN JEŽ, samostojni organizator — svetovalec v delovni skupnosti SOZD Emona spremembe Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega oohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno Porabo ter njihovo delitev orga^b TOZD in delovnih ta tedllaciJah Emone bodo °8u n« referendumi o predetimi V°ga skuPncga spo-sam°upravnih spo-c(j in * delovnih organiza-skuDn Pravilmkov TOZD o Za rayn„ oan°yah in merilih ^steE-Pjrfvanie dohodka in ža oSptroh,°dka na sredstva I10 p0r ^ dohodke in skup-tev. q bo ter njihovo delitev rj,,Pova vseh sporazu- KaC' Sozd. G skupnega spora- zuma skuša predvsem vključiti spremembe, kijih zahteva nov Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji, ki je bil sprejet aprila letos in h kateremu je večina OZD Emone že pristopila s tem, da je z njim vskladila planske akte. Na ta način smo se znebili negativnih vplivov »zamrznitve« osebnih dohodkov, ki smo jim bili podvrženi zaradi vpliva tako imenovanega »intervent- nega zakona« skoraj pol leta. Ker pa postavlja družbeni dogovor zahtevo, da je treba uskladiti ne le planske akte, ampak tudi druge samoupravne akte v zvezi z delitvijo dohodka, smo se tako »rešili« le začasno. Med tem je izšel že zvezni zakon o celotnem prihodku, ki je to začasnost omejil na rok do 25. septembra in postavil za to ostre sankcije. To se pravi, da je ta zakon postavil pred nas zahtevo, da do omenjenega datuma uskladimo navedene sporazume in pravilnike, jih sprejmemo na referendumih ali pa bomo prejemali osebne dohodke v višini 80% povprečnih osebnih dohodkov lanskega leta v SFRJ, popravljene za razliko porasta življenjskih stroškov. Ker je ta grožnja visela nad nami kot Damoklejev meč, smo pohiteli s pripravo predlogov samoupravnih aktov in razpisom referendumov. Vsi referendumi ngj bi bili torej do 25. t. m. Predlog skupnega sporazuma vsebuje predvsem spremembe, ki jih zahteva družbeni dogovor. Prva taka sprememba se nanaša na razporejanje dohodka in čistega dohodka. To razporejanje mora po družbenem dogovoru upoštevati enotno mero uspešnosti gospodarjenja. Njen namen je uravnavati na eni strani delitev osebnih dohodkov z uspešnostjo organizacije, na drugi strani pa omogočiti primerjavo organizacij med seboj in tako tudi uskladiti med njimi osebne dohodke glede na njihovo uspešnost gospodarjenja. Mera uspešnosti gospodarjenja je zgrajena tako, da upošteva čisti dohodek organizacije, obresti od dohodka napram osebnim dohodkom na delavca in skupni porabi delavcev v gospodarstvu SRS, povprečno uporabljena poslovna sredstva, akumulacijsko stopnje v dejavnosti, število zaposlenih v OZD in odstopanje povprečnih bruto osebnih dohodkov OZD od gospodarstva v zadnjih treh letih, kot tudi od- stopanje bruto osebnih dohodkov od dejavnosti v katero spada organizacija. To pomeni, da so sredstva za osebne dohodke v OZD, ki jih lahko potem delavci med seboj delijo, bolj ali manj določena s temi kazalci uspešnosti gospodarjenja. Določila skupnega sporazuma predvsem v prvih sedmih členih opredeljujejo, da bomo dohodek in čisti dohodek v organizacijah delili glede na to, kgj bo pokazala omenjena mera uspešnosti gospodarjenja, kot tudi kakšne bodo družbene usmeritve in samoupravni sporazumi dejavnosti. Druga pomembna novost skupnega sporazuma, ki smo jo morali povzeti po družbenem dogovoru, je razlikovanje živega in minulega dela. Zadnje se namreč po spremembah družbenega dogovora pojmuje drugače, kot doslej. Glede na raven uspešnosti poslovanja je tre- (Nadaljevanje na 8. strani) ■ PREDSTAVLJA SE NOVI DIREKTOR TERME ČATEŽ BORUT MOKROVIČ Znanje, kakovost, in disciplina ČATEŠKE TOPLICE, 14. septembra - »Pred menoj so štiri stvari, za katere se bom boril za vsako ceno: znanje, kakovost, organizacija ter red in disciplina«, poudarja novi direktor Terme Čatež, dipl. inž. strojništva Borut Mokrovič, doma iz bližnje Dobove, sicer pa dobro znan kot odličen organizator, nepopustljiv vodilni delavec in spreten strokovnjak, ki se nikdar noče in ne more sprijazniti s tem, da bi ljudje samo hodili v službo, temveč jih zna pripraviti do tega, da tudi delajo. Do nedavna je bil direktor brežiške tovarne IMV, ki slovi po tem, da 80% svoje proizvodnje (počitniške prikolice) izvozi v tujino, da so delavci izjemno stimulirani za svoje delo ter da sodi med boljše delovne kolektive v Sloveniji. In zakaj se je Bo- rut Mokrovič odločil, da prevzame gostinsko-turistič-ni in zdravstveni objekt kot so Terme Čatež? Zame je bila ta ponudba izziv, ki sem ga ne nazadnje sprejel tudi zato, ker se želim spopadati s problemi in jih reševati - v domačem okolju. Prepričan sem, da se da marsikaj narediti. Toda naj "ne bom prehiter. Naj raje govore rezultati. Cilj? Biti najboljši! Že v prvih desetih dneh, odkar sem v Termah, imam v rokah dovolj argumentov, da je tu prisotnega premalo znanja, kakovosti dela, ki ji botrujejo organizacijske pomanjkljivosti in ne nazadnje sopotnika red in disciplina. Premalo strokovnjakov za posamezna področja dela bo zahtevalo kadrovske okrepitve in izobraževanja ob delu. organizacija, red Prepričan sem, da je znanje tisto, ki nas lahko potegne iz sivine povprečja in tiste samozadostnosti, ki naš voz vleče nazaj. To velja predvsem za gostinstvo in turizem, turistično ponudbo nasploh. Znanje jezikov, nasmeh... Kakovost dela je silno širok, skoraj neomejen pojem. Cilj? Biti najboljši. Kako se temu cilju približati? Bojim se, da naša družba kot celota še ni zrela za takšen način dela in mišljenja, zato je naša usmeritev toliko lažja - in ne težja kot bi kdo mislil. Disciplina! Prepričan sem, da so to elementi, ki nas morajo dvigniti k vrhu in do rezultatov na ravni zahoda, čeprav je turizem pri nas 30% manj stimuliran kot prene-katere druge dejavnosti. Če ne bomo hoteli delati več in bolje, z več pameti in bolj organizirano ter disciplinirano, bomo utonili v sivini jugoslovanskega povprečja, kar pomeni stagnacijo in nazadovanje. Hodim v službo — ne delat! Prenekateri naši ljudje so navajeni da hodijo v službo ■ POSAVJE BREŽICE: Zakaj je naše pivo na Hrvaškem cenejše kot doma? Kupna moč pada, promet manjši BREŽICE, 24. avg. - »Za letošnje leto smo si sicer zadali dovolj velik plan prometa v trgovini in gostinstvu, pri njegovem oblikovanju smo izhajali iz lastnih in družbenih obveznosti, da bi obdržali OD na normalni ravni, vendar nam še zdaleč ne gre vse po načrtih. Zakaj? Tako in podobno se sprašuje Ivan Germovšek, direktor Emona Posavje. Ne gre vse po načrtih. Trgovina občutno zaostaja, čeprav je močnejša kot v prvem četrtletju. To je zaskrbljujoče. Veliko vprašanje je, če bomo letošnji plan stoodstotno uresničili. Vprašljivo je zato tudi naraščanje osebnih dohodkov, ki so v najtesnejši povezavi ž načrtovano rastjo prometa. Kje so vzroki? Na eni strani je občutno padla kupna moč prebivalstva, bolj kot smo predvidevali, na drugi pa zmanjšujejo promet višje cene. Tudi kre- ditiranje kupcev bistyeno ne prispeva k višjemu prometu pri izbiri blaga, ki jim ga nudimo. Na kredit prodajamo najrazličnejše blago od tekstila do bele tehnike (zaloge). Gre pretežno za brezobrestna in zelo različna posojila s 7 do 20 odstotnimi obrestmi. Kljub temu ni velikega povpraševanja po kreditnih nakupih, ker so ljudje že očitno preveč zadolženi ali pa preprosto ne zmorejo več kupo-veti toliko kot prej. Na vsak način iščemo nove in pestrejše načine ponudbe in prodaje, kot so sa-moizbirna postrežba, občasne razprodaje, prijazen nasmeh. In kaj dobivamo? Drobiž od smeha.. Tudi gostinski del je tak kot je bil. Zmeraj bolj opazen je manjši promet, zakaj okoli nas je zraslo več zasebnih točilnic in kofetarnic, zato se naš obseg prodaje bistveno zmanjšuje. Eno pivo, dva kozarca Svoje delajo seveda tudi napete cene in zmeraj tanjše denarnice potencialnih obiskovalcev. Previsoke cene, prenizek obisk, kar se odraža na občutno manjši prodaji tako pijače kot hrane. Niso redki obiskovalci, ki naroče eno pivo in dva kozarca .. . Morda bi bilo dobro, ko bi se gostinstvo bolj povezalo med seboj - Čatežke Toplice. S Termami sodelujemo, saj kupujejo pri nas, čeprav imajo zdaj svojo trgovino . .. Objektivno bi morali bolj sodelovati. Grosist? Dobro in ne preveč dobro, z Mizom zelo slabo, KK Ptuj boljše, z Blagovnim centrom še kar dobro. Mislim, poudarja Ivan Grmovšek, da bi morali biti dobavitelji bolj agresivni, da bi sodelovanje dvignili na višjo raven: kupec - dobavitelj. Dobavitelj bi moral pokazati večji interes da kaj proda, da razširi in izboljša svojo ponudbo, prisluhniti kupcu. Da ni med nami prave povezave, se kaže posebno zdaj, ko promet občutno pada. Takoj bi morali poiskati vzroke, jih analizirati in skušati odpraviti. Po pivo na Hrvaško Naj večji osip prometa je v brežiški blagovnici, kije bila nenazadnje močno tempirana tudi na hrvaške kupce, ki pa so ji zdaj zaradi enormne razlike med republiškimi davki povsem obrnili hrbet. In: na hrvaški strani je medtem zraslo kup novih modernih trgovin. Na hrvaški strani je steklenica piva 8.000 S din cenejša kot pri nas. Pri zaboju piva kupec z naše strani »profilira« 100 starih tisočakov! Podobno je pri vseh industrijskih izdelkih. Naš prometni davek je v povprečju za 10 % višji kot na Hrvaškem. Zakaj? IN: za koga? se sprašujejo kupci na glas, trgovci pa raje bolj sami in ne delat. To miselnost naj bi skušali obrniti na glavo. Samo dobro delo daje rezultate in samo ti so pogoj za dejansko stimulacijo dela, kar pomeni dinar. To naj bi bili moji osnovni pogledi na organizacijo dela. Sem optimist in verjamem v napredek, v iskanje notranjih rezerv, v pripravljenost delavca za delo, če za to dobi primerno plačilo. Po desetih dneh, no, prej sem že tri mesece spremljal Terme, ugotavljam, da bi se prodaja lahko dvignila za 50% (420 zaposlenih, 70 sezonskih) Finančna situacija je ta hip dobra, so pa zato hude dnevne pritožbe gostov na najrazličnejše stvari. Štiri recepcije so med sabo nepovezane. Brez trdega dela pač ne bo šlo. In spreminjanje miselnosti ... Dobro, bomo videli čez tri, štiri mesece, morda čez pol leta. Mokriška renesansa Mokrice doživljajo nov koncept razvoja. Samo v Termah je vsak dan po tfl tisoč ljudi. Bliža se nova avtocesta. Da, Mokrice: hotel in restavracija, gozd-paA vse domala neizkoriščeno 70 hektarov najlepšega gozda v Sloveniji, če ne v Jugoslaviji. To so vendar drugt Plitvice, ki bi morale postati »romarski« turistični cilj Konjski šport dvigniti na raven Lipice. Mokrice so ekonomska celota zase, ki morajo doživeti nesluteno renesanso. Toda prepustimo času čaš naj se novi direktor, ppl11 zdravih ambicij in želja” spopadov z organizacijo znanjem in delom vživi v stare, da bodo na njih lažje zra; sle nove sodobne Terme ah da bodo nekdaj dobro znane stare Čateške toplice doživele nesluten razvoj. N. !• Jesenski Globtourovi izleti Jesen na dubrovniških plažah - 8 dni, polni penzion v hotelu B kat. letalski in avtobusni prevoz, samo 115.000 din, odhod 4. oktobra Teden dni v Črni gori - Tivat, polni penzion, letalo, cena 129.900 din, odhoda 20. in 27. septembra Izleti v domovini Ohrid - petdnevni izlet z letalom in avtobusom, odhod 4. 10., polni penzion cena samo 90.500 din Slapovi Krke - tridnevni izlet na slapove Krke in v Split, z ladjo po Cetini, prevoz z letalom in avtobusom, odhoda 2. in 9. 10. Počitnice v tujini Ciper: Larnaca, Limassol Španija: Mallorca, Ibiza Potovanja v tujino: Poljska - 6 dni, odhod 29. 9. samo 135.000 din Atene - Pirej-Peloponez -zelo ugodno, 4-dnevni izleti, posebno letalo, odhodi: 2. 5. in 8. oktobra, informacije (061) 219-565, 219-156, 213-912. Istanbul - ugodno, posebno letalo 3 in 4-dnevni aranžma-ni, odhodi v septembru, oktobru in novembru Kitajska - 18. 10. Vse informacije v poslovalnicah Emona Globtoura H* po telefonu (061) 217-565 Izleti v tujino za skupine V septembru in oktobru Praga, Bratislava ali Brno Sejmi Pariz - BATIMAT, 8.-H' 12. ženska moda - Pret a porter - 21.-24. 9. sejem testila - Premiere Vision, 2.-6. 10. Milano - Pariz-Modit-Pre" miere Vision 2.-7. 10. Verona - Samotcr - medna_ rodna razstava gradbenih 1,1 zemeljskih strojev 29.-30- a-Verona - Bologna-Sam8’ ter-Cersale - razstava gra®‘ bene keramike, 30. 9.-2-Bologna Cersale - razstav gradbene keramike 30. 9."1' 10. BOLOGNA SAIE - Gradbeni sejem, 21.-22. 10. in 23. Z4 10. . m Milano - MODIT - sejen1 mode, 2., 5., 10. , Koln - sejem otroške mod 1 Munchen - Modevvoche,sa jem mode, 6.-8. 10. avtobu ali letalo Birmingham - InterbuiF' sejem gradbeništva, 22.-Z 11. ■ PIŠE VALENTIN JEŽ, samostojni organizator — svetovalec v delovni skupnosti SOZD Emona Spremembe Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter njihovo delitev (Nadaljevanje s 7. strani) ba namreč opredeliti (vsaj minimalni) delež sredstev za minulo delo. Za posameznega delavca se potem določa njegov osebni dohodek na podlagi minulega dela po osebnem dohodku iz živega dela in ustvarjeni akumulaciji OZD. Sistem analitičnega ocenjevanja del, ki smo ga imeli doslej, ostane nespremenjen. -To pomeni, da se razmerja v osebnih dohodkih delavcev, ki izhajajo iz dela, katerega opravljajo, ne bodo spremenila. Nadaljnja novost v skupnem sporazumu, ki pa ne izhaja iz družbenega dogovora, je uvedba možnosti horizontalnega napredovanja za delavce v okviru organizacij v SOZD. Gre za odpiranje možnosti, da delavec glede na svojo delovno uspešnost in širjenje svojih delovni potencialov lahko napreduje v okviru štirih kategorij stimuli E-informator lativnega dela osebnega dohodka ne glede na to, da ostane pri istih delih in nalogah, kot doslej. To pomeni, da bodo v OZD, kjer bodo ta določila sprejeli v svoje samoupravne akte, marljivi delavci lahko dobili več osebnega dohodka kot tisti, ki se pri delu ne prizadevajo. Ta noviteta predstavlja istočasno tudi pomembno obliko objektiviziranega načina stimuliranja za strokovno prizadevanje in dobro delo. Njena uvedba je v sporazumu predvidena postopno, glede na to ne bo še veljala za tiste delovne oziroma temelj ne organizacije, ki tega niso predvidele v Svojih samou-pravih aktih. V skupni sporazum je vne-šena tudi novost stimuliranja individualnih poslovodnih organov na vseh novojih organiziranosti in tudi članov poslovodnega odbora SOZD. Gre za to, da naj bi ti dobivali stimulacijo za svoje delo, če povečajo uspešnost organizacije, ki jo vodijo, če izboljšajo kadrovsko strukturo zaposlenih in če izpolnjujejo program dela, ki so ga dali ob nastopu. V teh merilih je upoštevano tudi prizadevanje individialnega delavca za delo širše organizacije. Tako je npr. za direktorja TOZD pomembno, koliko je prispeval k uspehu DO in SOZD. Ker so sredstva za osebne dohodke delavcev tudi odvisna od uspešnosti organizacije, to torej pomeni, da je osebni dohodek poslovodnega organa v neki meri odvisen tudi od tega, kako zagotoviti možnosti povečanja osebnega dohodka delavcev v organizaciji, ki jo vodi. Ti dve določili sta v razpravi vzbudili pri nekaterih OZD precej negodovanja češ, da bi ju bilo potrebno bolj razdelati in preizkusiti. Zaradi tega predstavlja seda- nja oblika pravzaprav nekakšen kompromis in določila o horizontalnem napredovanju niso še splošno obvezna, določila o nagrajevanju poslovodnih organov pa omogočajo OZD dodati še druge osnove in merila. Glede na določila Zakona o celotnem prihodku, so iz predloga skupnega sporazuma izvzeta določila o nagrajevanju inovacij, ker to ne poteka več iz sredstev za osebne dohodke. Ostala so le nekatera splošna določila. Zakon o sanacijah določa, da je treba v samoupravnih aktih opredeliti merila po katerih se zmanjšujejo osebni dohodki članov organov upravljanja in poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in drugih delavcev, za katere se ugotovi, da so odgovorni za nastalo nelikvidnost, za motijje v poslovanju oz. za poslovanje z izgubo. To je načelno opre-, deljeno v čl. 25. predloga skupnega sporazuma, natančneje pa bodo to OZD uredile v svojih aktih. Osebni dohodki na podlagi drugih osnov in meril so prav tako eno od področij skupnega sporazuma, ki so usklajeni z določili družbenega dogovora. Hkrati s tem pa smo poskusili določila iz nekaterih od navedenih členov kolikor je bilo mogoče konkretizirati. Podobno kot osebne dohodke iz drugih osnov smo konkretizirali tudi nekatera določila v zvezi z dodatki iz sredstev za osebne dohodke. Dodatek za delovno dobo in dodatek za deficitarnost poklica pa sta bila prenešena v poglavje o nagrajevanju iz živega del. Nadomestila osebnih dohodkov so večinoma urejana tako kot v prejšnjem sporazumu. Spremembe se nanašajo le na osnove na katere se računajo. Posebej pa je še opredeljeno, da lahko OZD nadomestila uredijo skladno s svojimi pogoji poslovanja in sporazumi dejavnosti h katerim so pristopile. Povračila v zvezi z delom urejajo po tem osnutku skupnega sporazuma OZD same. Tudi razporejale sredstev iz sklada skupne porabe je v novem osnutku konkretizirano, kjer je bilo mogoče. Prej je vse določal delavski svet SOZD, dočirn naj bi sedaj opredeljeval le tiste do- hodke iz sklada skupne PP rabe, ki jih ni bilo mog°c določiti. Pri pripravi končne# predloga skupnega spora2 ma je prav 58. člen, ki ureJ solidarnostno združevanj sredstev skupne porabe P°,v zročil največ diskusij. Gle8 na to, da se bodo po n o ve zakonu o razporejanju cela nega prihodka, sredstva skupno porabo oblikova na drugačen način, t. j. ta|t „ da bodo (razen za nekate namene) vključena v bru osebne dohodke, bodo lan? OZD, ki bodo poslovale z gubo, to izgubo povečale , te izdelke in bodo ta izplafl‘v pokrivana skupaj z izgub<’ skladu s sanacijskimi Prtc grami. To pomeni, da za namene sredstev ne bo P^ trebno združevati po dok’ lih tega 58. člena. Iz tega , zloga smo, torej v drugi stavek vnesli določilo, o8 • sredstva za namene, nave ■ na v tem členu, pose j, združijo le v primeru, če ’ 0 sredstev v smislu zakon8 sanaciji OZD ne morejo v krivati v breme svojega hodka. Povsem nova so vsa čila v členih, ki se nana=%. na spremljanje in izvaja'% določb skupnega sporazu^. in prehodne in končne {, ločbe. Sankcije v zvezi s ^ Senjem so iste, kot so doh’^, ne v Samoupravnem sp< v zumu o združitvi DO SOZD Emona. ■ IZ PORTOROŽA Živahni večeri in noči v Bernardini! PORTOROŽ, 11, septembra - Gost, ki bi se po desetih letih ponovno vrnil na počitnikovanje v hotele Bernardina, bi ga skoraj ne spoznal. Zasajeno drevje je kar bogato razširilo veje, cvetje se je razrastlo, in oko se že Prijetno spočije na cvetju in zelenju dreves. Predvsem pa se je spremenil utrip življenja, ki se dodobra razživi po sončnem zahodu, tja v pozne nočne ure. Gostje se glede zabavnega življenja resnično nimajo več pritoževati. Vsak dan se dogaja nekaj novega -danes je razstava, jutri nastop znanega ansambla, zatem se začno dnevi točenega Piva, slede mu dnevi vina, in teko naprej vse dni v sezoni. Gostje so tako polno »zaposleni«, da za poleževanje skoraj zmanjka časa. Vse kar smo navedli, gre na rovaš prizadevnih delav-eev v hotelih Bernardin, ki so s tenkim posluhom znali Ponuditi gostom nekaj več kot samo posteljo, sonce in morje. Anton Domnik, vodja hotelov Bernardin in Vile Park in Prane Kočman-Aco sta nam povedala, da so s prireditvami pričeli letos že 4. junija in skušali ponuditi go- stom najboljše od najboljšega, kar sicer ni vedno poceni, je pa'jamstvo, da prispeva k dobremu imenu in k ugledu hotelske hiše. Prva prireditev je bila razstava najnovejšega modela avtomobilske hiše BMW, sledilo pa ji je srečanje članov nemškega ADAC, ki je bilo tokrat v Bernardinu že enajstič po vrsti. Od 6. do 11. julija je ob laguni Bernardina nastopilo 14 ansamblov na prireditvi, ki so jo poimenovali: »Morske viže Bernardina ’87«. Prireditev je posnela tudi televizija, izdana pa je bila tudi kaseta. Občinstvo je za najboljšo vižo ocenilo »Rendez vous«, strokovna žirija pa pesem »Štirje kovači«. V času od 25. julija do 4. avgusta je na Bernardinu nastopal brazilski ansambel »Rhoda de Samba«. Tudi to prireditev bodo predvajali na malih ekranih. Že drugič po vrsti so v avgustu organizirali teden točenega piva ali kot so ga poimenovali »Mali Oktober-fest«, ki bo postal tradicionalna prireditev Bernardina. Krona vseh prireditev pa je bila »Portoroška noč«. To noč je terase Bernardina, laguno in uličice naselja ter lokale napolnilo desettisoč obiskovalcev in gostov. Prav te dni imajo na Bernardinu »Dneve vina in narodne glasbe«. Točijo samo kakovostna in vrhunska vina iz kleti ptujskih vinogradnikov Slovenske gorice-Ha-loze. Vsak večer odprejo natakarji najmanj 300 buteljk žlahtne kapljice. Ob tako živahnem življenju ni naključje, da poseda ob mizah na terasah hotelov in v laguni v večernem prijetnem hladu okrog 2.000 gostov. Omenimo naj še, da je pred hotelom Bernardin na terasi mesec dni zabaval goste znani ansambel Gu-Gu, da je 1. avgusta gostoval v Bernardinu ansambel Mad Mix iz sosednje Avstrije, ostale dneve v avgustu pa portoroški ansambel Kazino. Dokaj priznanja je požel ansambel Dixieland, največji aplavz pa je dobil ansambel Plave trave zaborava, ki je nastopal z originalno co-untry glasbo. Zelo uspešna je bila s svojim nastopom priznana pevka Tereza Ke-sovija. Animatorji zabavnega dru- zaif,ed na laguno Bernardina. Na dvignjenem odru (v sredini) so se dnevno vrstile ‘®bavne prireditve in nastopi ansamblov in pevcev. žabnega življenja gredo celo v takšne podrobnosti, da pri-lagode kulinarično ponudbo k posamezni prireditvi. Tako so ob country glasbi dali prednost jedilom na žaru in raznim domačim jedem, v tednu piva pa seveda ni manjkalo klobas, zelja in hrenovk. Vse mora biti v dobrem sozvočju, pravijo. Te dni obiskujejo gostje restavracijo Majolka kjer imajo na voljo jedi z gobami, za njimi bo na vrsti divjačina, po njej pa si bodo lahko sladokusci dali postreči z izbranimi jedmi grške kuhinje. Čeprav gre sezona h kraju bodo hoteli Bernardin in Grand hotel Emona polno zasedeni tja do srede oktobra, animatorji pa že snujejo in delajo načrte za prihodnje leto - kdo, kaj in kdaj? Vaši ljudje so čudoviti Tako sta povedala gospod in gospa Wasner iz Munch-na, ki sta letos že četrtič na počitnikovanju v Bernadinu. Trikrat sta bila gosta v hotelu Emona, letos pa sta prebivala 14 dni v Bernardinu. »Kar nama je najbolj všeč, je gostoljubnost in ljubeznivost vaših ljudi. Ne da bi imela namen delati komplimente, lahko rečeva, da nama ugaja vse po vrsti - vreme je čudovito, kopanje polno užitka, hrana odlična, okolica lepa in tudi zabavnega življenja ne manjka. Že četrtič po vrsti letujeva pri vas in morava priznati, da je iz leta v leto boljše. Tudi iz-venpensionska ponudba se izboljšuje. Zvečer, po večerji se sprehodiva, in že od žara tako prijetno zadiši, da se ne moreva upreti izkušnjavi. Menila sva, da si bova izboljšala linijo in izgubila kakšen kilogram teže, pa iz tega po vsej verjetnosti ne bo nič. Bolj verjetno je, da bova na teži še kaj pridobila, saj porabiva na takšnih degustacijah in na pijači povprečno 50 mark dnevno po osebi. »Resnično se nimam kaj pritoževati,« je dejal g. Was-ner in z nasmehom dodal: »morda bi bilo dobro, če bi bilo plesišče malce bolj gladko. Bolj bi sč lahko zavrteli.« Tako gostje Bernardina. Z. G. Gospa in gospod Wasner iz Mtinchna (v sredini) sta s ponudbo Bernardina zadovoljna, letos letujeta v njem že četrtič zapovrstjo. že kar prijetno senco. ■ IZOBRAŽEVANJE Gostinska šola oddelek Emona Ptuj PTUJ, 10. september - V prostorih Delavske univerze v Ptuju se bodo v ponedeljek, 28. septembra 1987, pričelo predavanje za šolanje na V. zahtevnostni stopnji, smer gostinski tehnik, v oddelku Emona. Predavanja bodo enkrat na teden, vsak ponedeljek od 7. ure do 16. ure. Šolanje bo končano predvidoma v decembru 1989. leta. Iz TOZD-a Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj se bo šolanja udeležilo ca. 20 delavcev. Kadrovska analiza je pokazala, da temeljna organizacija v preteklih letih ni poskrbela za kadrovsko krepitev. Zmanjševalo se je število KV delavcev, število zaposlenih delavcev z V., VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe se ni povečalo, kar je pogojevalo neustrezno zasedenost vodstvenih in strokovnih del. Vsem udeležencem gostinske šole - oddelek Emone v Ptuju želimo, da uspešno končajo šolanje in da se njihova nova spoznanja odrazijo v kvalitetnejši gostinski ponudbi. I. K. 40 let Emone - povzetki iz kronike Manko Velikonja - nadaljevanje) c‘Gradnja samopostrežnih trgovin: p une 15. oktobra 1958 je bila delegacija delavcev podjetja • ehrana pri tovarišu Kardelju v Beogradu. Ob tej priliki med drugim tovariš Kardelj dal pobudo za gradnjo s m°Postrežnih trgovin v Sloveniji. Podjetje Prehrana je v Postala eden od nosilcev razvoja moderne trgovine Sloveniji. gr 'tekaj več kot leto dni je minilo po tem obisku v Beo-sanTU’140 je Prehrana že odprla, 27. novembra 1959, prvo teopostrežno trgovino v Ljubljani, na Titovi cesti 25. Porh • Prav gotovo ena bistvenih prelomnic v razvoju ujetja na področju trgovine, zlasti za naslednjih 10 let. tek r1a(*nja samopostrežnih trgovin se je odvijala vnaprej ‘•Market Titova 25 ifcSiST 5 ?rr!/iou„D pc—KuxJ~ S^vv' ($huuoyjOcri f. Mjbktiet) CDd/Ui^A ?(U( ^ Ud Mb U ynii(l "Li Malce utrujeni a nasmejani in zadovoljni obrazi Emonk in Emoncev pred Aljaževi«1’ stolpom na vrhu Triglava. 40 le! Emone - povzetki iz kronike (Nadaljevanje z 9. strani) - Blagovnico v Zrečah pri Slovenskih Konjicah;; - Blagovnico Brežice; - Veleblagovnico Čuprija; - 6 Emona Centrov;. <> - 370 samopostrežnih in klasičnih trgovin - Marketov; - 29 prodajaln mesa; ,- 6 kmetijskih trgovin; - 31 poslovalnic Globtoura. Skupna bruto površina vseh maloprodajnih objektov znaša nad 150.000 kvadratnih metrov. Nanizani podatki dokazujejo, daje podjetje Prehrana in v tistem času tudi Agrokombinat Emona Ljubljana, prešlo kar zadeva vlaganja v nove investicije ne le občinske, temveč republiške meje z izgradnjo maloprodajnih zmogljivosti izven Slovenije na področju Reke in Opatije ter Osijeka. Z vključitvijo DO Angropromet Čuprija in DO Hoteli Jadran Kardeljevo v SOZD Emona se je ta težnja le še nadaljevala in širila, d) Integracije, dezintegracije, ukinitve: K vse večji in hitrejši rasti podjetja, bodisi Prehrana ali Agrokombinata Emona Ljubljana, pozneje podjetja Emona in danes SOZD Emona Ljubljana so v veliki meri prispevale integracije. Prva združitev je opravljena leta 1956 in so si z leti takole sledile: Leto integracije 1. Trgovsko podjetje Konzum, bivši Železničar k Prehrani 1956 2. Trgovsko podjetje Ekonom k Prehrani 1958 3. Tovarna močnih krmil Ljubljana k Agrokombinatu 1959 4. Trgovsko podjetje Preskrba k Prehrani 1962 5. Trgovsko podjetje Koloniale k Prehrani • 1962 6. Mesna industrija Zalog k Agrokombinatu 1963 7. Kmetijska zadruga Lukovica in Kamnik k Agrokombinatu - 1965 8. Povrtnina Zagorje k Prehrani 1965 9. Hotel Slon Ljubljana k Prehranij 1965 Hi. Hotel Riviera Portorož k Prehrani 1970 11. Agrokombinat Emona - združitev s Prehrano 1970 12. Zdravilišče Čateške Toplice k podjetju Emona 1970 13. Hotel Slavija Maribor k podjetju Emona 1970 14. Trgovsko podjetje Alpkomerc Tolmin k podjetju Emona 1970 15. Hotel Evropa Celje k podjetju Emona 1972 16. Kmetijska zadruga Črnuče k podjetju Emona 1973 17. Trgovsko podjetje Ilirija Ilirska Bistrica k podjetju Emona 1974 18. Pekarna Center Ljubljana k podjetju Emona 1975 19. Trgovsko podjetje Dolenjka Novo mesto v SOZD Emona 1977 20. Trgovsko gostinsko podjetje Posavje Brežice v SOZD Emona e 1977 21. Grand hotel Union Ljubljana v SOZD Emona 1977 22. Trgovsko podjetje Centromerkur Ljubljana v SOZD Emona 1977 23. Trgovsko podjetje Jestvina Koper v SOZD Emona 1977 24. Trgovsko podjetje Merkur Ptuj v SOZD Emona 1977 25. Grand Mokrice v TOZD Terme Čatež - SOZD Emona 1977 26. Trgovsko podjetje Angropromet Čuprija v SOZD Emona 1978 27. Kmetijski kombinat Ptuj v SOZD Emona 1981 28. Hoteli Jadran Kardeljevo v SOZD Emona 1985 29. IPKO - Industrija plastične in kmetijske opreme Podpeč pri Ljubljani v SOZD Emona 1985 V vsem tem obdobju je bilo veliko poskusov in hotenj za združevanje, bodisi s podjetjem Prehrana do leta 1970 in s podjetjem Emona do leta 1976 in SOZD Emona do danes. Več primerov takih poskusov ni prišlo niti do referendumskih odločitev, na referendumu, pa je na primer prodpadel poskus združitve Podjetja Jugotchnika v SOZD Emona v letu 1978. Poleg tega je tudi nekaj dezintegracij: Leto dezintegracije 1 2 3 4 1. Perutnina Zalog seje izločila iz podjetja Emona 1973 2. Alpkomerc Tolmin seje izločil iz podjetja Emona 1973 3. Vila Bled - zaradi prekinitve najemne pogodbe z Izvršnim svetom SRS je prenehala biti TOZD podjetje Emona 1973 4. Trgovski obrat Koper - Obala Koper se je vključila v DO Jestvina Koper (referendum - 13. 12. 1978) 1978 . 5. Pekarna Center seje izločila iz SOZD Emona 19^ Bile so tudi ukinitve TOZD iz različnih, predvsem ek<>' nomskih razlogov: 1. Restavracija Kulturni dom Ivana Cankarja, ukinje^? zaradi nastalih izgub 19°D Let° ____________________________________________________ukinit^ 2. Igralnica Casino Ljubljana 19®® e) Investicije •» - Med najmočnejše postavke v razvoju podjetja in SOZi-j Emona nedvomno sodijo investicije. V razdobju 1960 d 1970 je bilo moč ugotoviti le nekaj podatkov iz zanesljiv*n virov, ki govorijo o vlaganjih v razširjeno reprodukcij^ Dejstvo je, da je podjetje Prehrana vložilo več sredstev razvoj maloprodajne mreže in v skladišča na Šmartins!i cesti kot bo to v nadaljevanju prikazano. Toda drug,n virov za ugotavljanje dejanskega stanja ni bilo na razp°a lago. Še večja vlaganja so bila v Agrokombinatu Enr>°n, Ljubljana. Vendar je v tem primeru še manj virov poda ' kov za navedeno obdobje. V obeh primerih je nekajk'^ družba poravnala nastale izgube ali neplačane investicija Prav zaradi tega so navedeni le podatki, ki jih je bilo n<8 v zapisnikih sej delavskega sveta podjetij vse do leta 19" ' (Se bo nadaliev«16’ HALOZE z obrobnim po£or/em Laški Rizling kontrolirano poreklo Kakovostno Vino z &to£ralikim poreklom pridelal m polnil / mo»ti km/luiki ki-mhit.il /'«»/ In/,1 Shittmttgo,llf lljln/i. /'!» Pot na Triglav KREDARICA, 29. septembra - Letošnjega, že šestega pohoda Emoncev na Triglav, se je udeležila polovico stotnije emonskih delavcev. Dvodnevni pohod je ob razumljivih žuljih, utrujenosti m občasni onemoglosti posameznikov minil v prekrasnem vremenu v splošno zadovoljstvo. Na pohod smo se peljali z Integralovim avtobusom, ki gaje iz Ljubljane do Aljaževega doma (1115 m) vešče Pripeljal šofer Bruno. Po krajšem počitku smo se zbrali okrog Ivana Tomšeta, vodjo pohoda, Jurija Senegačnika, gorskega vodnika 12 Planinske matice in zdravnika dr. Zvonka Hočevarja 12 Univerzitetnega kliničnega centra, da smo slišali še zadnja navodila za pričetek naskoka preostalih 1753 m po vrha. In že se je razvila kolona... Lojze, ki je Triglav tokrat osvajal osemintride-sotič, na čelu kolone in čisto na repu kolone Miloš, tudi »star« triglavski maček. Sli smo čez Prag, prvi del v Senci, kjer smo se spoprijemali s prvimi jeklenimi klini ln vrvmi, drugo polovico pa nam je poleg ostalih težav, ki ■Pn povzroča vzpenjanje, popestrilo tudi precej pekoče Sonce. Cutarice so se praznijo.'Pot nam je tekel v potočkih in večkrat smo se morali podahniti. Pri studencu, ki nta vode le bolj po kapljicah, smo se ustavili za dalj pasa, se fotografirali, počiva-1 ln nabirali moči za zadnji naskok do Kredarice. Do Kredarice - Triglav-kega doma smo prišli okrog i5. ure. Dušan, Miša, Majda, nravko in Boris so se po krajšem počitku še pred mrakom povzpeli na Triglav, večina ostalih pa po dobri enolončnici in pivu do svojih ležišč. Naslednje jutro smo bili ob šesti uri že nared za naskok na vrh. Najbolj zgodnji so se že vračali, ko smo se mi zagrizli .v strmino. Po debeli uri vzpenjanja smo prišli nekoliko zadihani, bolj ali manj tresočih se kolen na vrh Triglava. Šest jih je bilo prvič in temu primerno so bili »označeni« po zadnji plati z gorniško vrvjo. Na vrhu smo po tradicionalni emonski navadi pojedli 6 kg težko lubenico, ki jo je tudi tradicionalno pritovoril Dolfe. Povratek s Triglava do Doma na Planiki ni bil nič lažji, predvsem zaradi srečavanja s planinci, ki so šli na Triglav. Najtežje se je bilo srečati z bobnarjem godbe na pihala iz Laškega, no z bob-naijem je srečanje še nekako šlo, okrog bobna pa je bilo težje. Povratek je bil v dolino Krme do Kovinarske koče, kjer nas je pričakoval šofer Marjan in nas pripeljal varno domov. Naslednji dan smo bili spet na delu, polni vtisov in hvaležnosti Miranu Blahi, ki si je »izmislil« tradicionalni pohod Emoncev na Triglav, vneti, nikoli utrujeni in vedno dobre volje Hildi Bregar, brez katere bi najbrž ne šlo posebno dobo, Ivanu Tomšetu, Juriju Senegačniku, Zvonku Hočevarju, Lojzetu, Milošu in vsem ostalim, ki so skrbeli za varnost, in dobro počutje. Na Triglav bomo Emonci še hodili. Pavel Groznik Pravilna rešitev nagradnega kviza ~ Emonec, poznaš Emono L SOZD Emona ima v tuji-ju štiri predstavništva in šest Podjetij. 2- Imena in priimki direk-orjev delovnih organizacij £ utone se pravilno glase: j?ne Kovič, Agroemona, oize Urbanč, E-Dolen^ka, avle Godec Maloprodaja, J ujem Šrajer, E-Merkur, An-Rr°j Rupnik, E-Ribarstvo, 4. nagrado - vrednostni bon v višini 2.000 dinarjev prejme Jožica Povše, E-Merkur tozd Supermarket, Ljubljana. Čestitamo! rp.6. Radivoj Jesenšek, E-i^K, Rade Maršič, E-Hoteli dran Kardeljevo, Marjan stroško, E-Merkur Ptuj, an Germovšek, E-Posavje režice, Božo Ostanek, E-Je-'^ina Koper. 2 . V okvir delovne organi-t?ClJe Emona Hoteli Jadran Ot°rdeljevo sodi hotel Fara-p ’ ki se nahaja na polotoku ,6‘Ješcu. TOZD Dekon DO ^."ropromet, Čuprija) ne so-u \ sestav Kmetijskega toM? nata na PtuJu- Direk-ta ^^pninega Supermarke-tj*v Osijeku je Branko Maski’ i/an‘ je Emonin Kmetij-nn, kombinat na Ptuju praz-4 sv°j° iž5-letnico. ■ie u , aSrada Franca Nebca 1979 a prv*<-! podeljena leta Ka^a sl*ki je bil market v a*hniku. dein V bazenih ribogojnice ftih Vtle organizacije Emona ž arstvo v Dvoru pri Žu-berku gojijo postrvi. Ograde: k^e^an' 80 bili in prejmejo: V “Brado - vrednostni bon it)P x,ini 5.000 dinarjev prej-hj .lnko Zupančič, Blagov-štr,5enter- tozd Transport, 2 uartinska 102; v agrado - vrednostni bon kie m’ ^-000 dinarjev prejet \Le*ka Mramor, E-mar-|anab>avsko naselJe- Djub- v wa8rado ~ vrednostni bon kip »ij1* 3.000 dinarjev prej-^Moinka Zupančič, Emona kot ,'r.kur, tozd Supermar-' Ljubljana; ZAHVALA Ob smrti mojega očeta ANTONA ŽAGARJA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem Emonine-ga Blagovnega centra — tozda Centromerkur za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. JOŽICA REMŠKAR ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta SLAVKA VIRANTA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Delovne skupnosti poslovne stavbe Emona za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala gre vsem, ki sta ga pospremili na njegovi poslednji poti. JOŽE VIRANT ZAHVALA Ob smrti moje mame ALOJZIJE VIDMAR, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem regatnega skladišča in šoferjem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. DAVID VIDMAR ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ŠTEFANA OGRIZKA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Interne banke Emona za izrečena sožalja ter darovano cvetje. PAVLA OGRINC ■ NAŠI DELAVCI Natakarski poklic je premalo cenjen Danica Merc, natakarica v restavraciji Ribič na Ptuju ima za seboj enaindvajset let natakarskih izkušenj. S poklicem se je .pričela spoznavati leta 1966 v ptujskem hotelu Poetovia. Zatem je bila nekaj časa v blejskem hotelu Golf, do ponovne vrnitve na Ptuj pa še enajst let v ormoškem hotelu. V Ribiču je od odprtja leta 1985. Danica pravi, daje natakarski poklic sicer lep, da pa to lepoto »zmanjšujejo« nekatere težave, predvsem slabo nagrajevanje in to, da je poklic slabo cenjen. Natakarji želijo, da bi jim tudi nadurno delo plačali. Veliko lažje je delati, če je delavec zadovoljen z osebnim dohodkom. »Toplo je pri srcu, ko dobiš lepo plačo, toplo pa je tudi takrat, ko je gost zadovoljen s tvojo postrežbo. Pohvalo pričakujemo tudi od naših šefov, saj ni res, da bi morali vedno poslušati graje in očitke.« Najlepši Daničini trenutki so vezani na srečanje s tovarišem Titom. Srečala gaje na Bledu in na Ptuju. Imela je tremo in roke so se ji tresle. Na ptujskem gradu mu je mimo pravil dotočila v na pol prazni kozarec. Pogledal jo je, in z nasmehom dejal: »Mala, ti češ me opiti.« Sanacija našega tozda? »Ne vem si razlagati, od kod izguba in da je prišlo tako daleč. Menim, da nas ne bo rešilo, če bomo zmanjšali število zaposlenih. Pri tem lahko samo izgubimo - kakovost dela bo trpela«. Na restavracijo Ribič so se gostje v teh dveh letih že kar navadili. V njej vedno znova presenečajo goste s specialitetami in raznimi prireditvami, kot je noč na Dravi in prijetne vožnje z Biserko. Vsak petek in soboto razveseljujejo goste z razpoloženjsko glasbo. Vodja restavracije Dušan Bombek je najbolj zadovoljen ko kakšna novost v ponudbi doseže svoj namen -zadovoljstvo gostov, teh pa ni niti tako malo. Pridejo Ptujčani, Mariborčani, ne manjka niti Ljubljančanov pa tudi precej tujcev se zvrsti za mizami v restavraciji in na terasi odkoder je lep razgled po bližnji okolici. Po ptujskem Tedniku DOBRO JE VEDETI Ekstravertirani so uspešnejši Znanstveni raziskovalec in profesor na ekonomski fakulteti St. Gallen (Švica) ter dolgoletni direktor centra za management Guno Pumpin je opravil pomembno in obsežno raziskavo o introvertiranih in ekstravertiranih podjetjih. Tako kot označujemo osebnost človeka lahko označimo tudi »osebnost« podjetja. Introvertirani so tisti, ki se ukvarjajo predvsem sami s seboj; ekstravertirani pa so obrnjeni navzven. Profesor Gunu Pumpin je vzel pod drobnogled na desetine švicarskih podjetij. Analiziral je zapisnike sej vseh pomembnih organov kot so kolegiji, upravni odbori, tovarniški sveti, obratni sveti in podobno. Vse obravnavane točke je siste- miziral v dve skupini in sicer na tiste, ki se nanašajo na notranje probleme podjetja in na probleme tržne ekspanzije. Kot notranje probleme je ocenil predvsem: ■ osebne dohodke in kadrovski zapleti; ■ ukvarjanje s stroški in varčevalni ukrepi; ■ izkoriščanje kapacitet; ■ razvoj proizvodov in tehnologije; ■ investicije itd. V drugo skupino pa je vključil naslednje probleme: ■ Jcako svetovati kupcem; ■kvaliteto storitev; ■ kvaliteto izdelkov; ■ razvoj vodilnih kadrov; ■ razvoj sodelavcev. Intravertirana podjetja so tista, ki se neprestano ukvarjajo z osebnimi dohodki, reorganizacijami, stroški in tehnologijo. Imenujemo jih lahko »egocentrična«. Ekstravertirana podjetja pa so predvsem usmerjena na kupca (dobro ime podjetja, pritegnitev kupca, zadovoljitev kupca itd.), na kvaliteto izdelkov in storitev ter usposabljanje kadrov za opravljanje teh funkcij. To so podjetja, ki so agresivno usmerjena k tržišču. Na podlagi teh analiz je v raziskovalni skupini dobil 54% ekstravertiranih in 46% introvertiranih podjetij. Na osnovi rentabilnosti in rasti prometa v zadnjih 5 letih je razvrstil opazovana podjetja po uspešnosti. Ugotovil je, da je kar dve tretjini ekstravertiranih podjetij visoko uspešnih in prav tako skoraj dve tretjini introvertiranih nizko uspešnih. Ostala podjetja (enako v obeh grupah) pa so se razvrstila v srednje uspešna. Avtor zaključuje, da so nedvomno uspešnejša podjetja usmerjena k tržišču. Priznava pa, da je v določenih primerih ustrezna tudi stroškovno usmerjena strategija, vendar le takrat, kadar gre za zastarele izdelke ali za pojemajoče tržišče. Prav bi bilo, da bi tudi mi bolje spoznali »osebnost« naše delovne organizacije. Ali nismo vse preveč introvertirani? Spreminjamo akte na tekočem traku, stalno se pogovarjamo o korekturah OD, skratka, preveč se ukvarjamo sami s seboj. Prav je, da o vsem tem dobro razmislimo! Povzetek pripravil P. Kogej Dve uganki za eno nagrado Tokrat bodo morali ugan- Po Čem SO hruške? pSa TeŠitlračuns5ae natfa Emonec kupi P° en kilo-Prva je računska naloga, gram grozdja in hrušk ter druga pa je satovmea. dva kilograma breskev. Skupaj plača 3.200 dinarjev. Za toliko denarja bi lahko kupil 4 kilograme grozdja, ker stanejo breskve po 100 dinarjev več za kilogram kakor grozdje. Koliko stane kilogram hrušk? Satovnica Odgovori se vpisujejo tako kot teče ura. Rešitev vpisujemo tam kjer je puščica. 1. prebivalka rimske Ljubljane, tudi članica naše SOZD; 2. zgodovinsko ime za pokrajino med Karlovško kotlino in r. Petrinjo v SR Hrvaški; 3. špica na kolesu; 4. kraj ob rečici Dravinji, pod znanim gradom Štatenberg; 5. pripadnik ljudstva vzhodno od mrtvega morja (stari testament); 6. žensko ime, tudi urejen zaliv za privez plovil, jadrnic, motornih čolnov, gliserjev itd. 7. levi plovni pritok reke Kame (izvir v j. Uralu) 8. gong brez uglasitve (kitaj.); 9. francoski književnik (Louis 1897, romani »Komunisti« »Veliki teden«, eseji...) Da pridete v poštev za žrebanje nagrad, morate poslati obe rešitvi. Menimo, da vam reševanje ne bo delalo toliko preglavic kot ga je nagradni kviz »Emonec poznaš Emono?« Poslati jih morate v zaprti kuverti z oznako: »Nagradna satovnica« do 10. oktobra 1987 na naslov uredništva -61000 E-Informator, Emona, Ljubljana, Šmartinska c. 130. Pri reševanju vam želimo obilo ugankarskega užitka. Uredništvo. ■ VINO 87 Zlato in srebro za ptujska vina Nagrajena vina Emoninega Kmetijskega kombinata s Ptuja - nove etikete in nova embalaža, vino beli pinot se ponaša z velikim priznanjem, ki ga je dobilo v francoskem Bordeauxu. Mi Zlata trta - vino letnik 1917, najstarejše vino v Jugoslaviji se je iz ptujske kleti predstavilo na vinskem sejmu v Ljubljani. (Nadaljevanje 11. strani) Tone Skaza, enolog v Emoninem Kmetijskem kombinatu na Ptuju, je bil v okviru vinskega sejma uradni degustator mednarodne komisije za ocenjevanje vin. Osem dni je 26 degustatorjev v treh ločenih komisijah ocenjevalo žlahtne kapljice. Ocenili so 1051 vzorcev vin in 79 vzorcev brezalkoholnih pijač. 200.000 din za steklenico Sauvignona Ob koncu nam je Tone Skaza povedal še nekaj zanimivosti z letošnje III licitacije arhivskih vin, ki je bila v veliki festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in na kateri so prodali 21 arhivskih vin starih od 30 do 50 let. Vinogradniki tozda Slovenske gorice - Haloze so sodelovali s sedmimi arhivskimi vini med njimi z najstarejšim - Sauvignonom letnikom ’37 katerega je anonimni kupec plačal po izklicni ceni 200 tisočakov. Pri nekaterih vinih katerih izklicna cena je bila 15 tisočakov se je cena na licitaciji povzpela tudi trikratno. Licitantov je bilo okrog 300, ki so katerikrat prav živahno dvigali kazalce - to pa je pomenilo, da je cena dragocenemu vinu takoj poskočila za dva tisočaka. Na vprašanja zakaj je kar za napovedano izklicno ceno 200.000 din kupil steklenico vina starega 50 let, je anonimni zbiratelj dejal: »Hm... Zakaj? Sem resnično pravi ljubitelj in zbiratelj vin. Rad imam štajerska vina čeprav sem sam Dolenjec. V svoji zbirki imam še nekoliko starejše vino iz leta 1935.« Zanimanje za licitacijo je bilo veliko, zato nam ostaja odprto vprašanje - kaj bodo naši kletarji ponudili na IV. licitaciji arhivskih vin? Z. G. Gospodarstveniki sovjetske delegacije na obisku v Emoni. POSLOVODNI SVET SOZD EMONA Da ne bo presenečenj (Nadaljevanje s 1. strani) stavil zahtevo, da se, v skladu z opredelitvami v letnem in srednjeročnem planu, uresniči poslovno sodelovanje med proizvodnjo, zunanjo in notranjo trgovino v SOZD Emona, česar do sedaj nismo uresničevali v do-voljni meri. Pri tem je bila posebej izpostavljena vloga poslovodnih delavcev v vseh OZD in kot posledica tega tudi vloga komercialnih in strokovnih služb. Na tej seji je bila posebej izpostavljena odgovornost vodilnih delavcev v OZD za doseganje poslovnih ciljev, ki omogočajo normalni materialni status zaposlenih delavcev, ki pomeni, da tiste OZD, ki tega ne morejo zagotoviti, morajo predložiti programe reorganizacije, organizacijske in kadrovske spremembe. Dogovorili smo se, da v OZD Emone ne bomo podpirali stanja revščine, ker to nima perspektive in ni na poti razvoja sleherne OZD, ki mora zagotoviti motiviranost delavcev za boljše in učinkovitejše delo, razvoj za sebe in za druge. OBISKI LJUBLJANA, 4. septembra - SOZD Emono in SCT, slovenski delovni organizaciji, ki sta podpisnici konzorcija jugoslovanskih podjetij je obiskala delegacija GO-SAGROPROM - ministrstva za kmetijstvo ruske socialistične replublike (RSFSR), ki jo je vodil V.I. Namov, prvi namestnik direktorja Gosagroprom in minister za kmetijstvo v RSFSR. V delegaciji so bili predsednik agroindustrije Vologdske oblasti L. N. Vo-logdin, N.I. Kusnarenko, predsednik agroinddStrije Rostovske oblasti, E. J. Bar-deev, namestnik generalnega direktorja združenja Ro-sagropromexporta ter N. G. Znvald, predsednik agor-kompleksa Dnjeprske oblasti. Goste iz Sovjetske zveze je sprejel v poslovni stavbi Emone Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora s svojimi sodelavci. Gostitelj je sovjetske gospodarstvenike seznanil z dejavnostmi Emone s posebnim poudarkom ponudbe Emoninega Inženiringa, od proizvodnje do trgovine in gostinstva. Po ogledu filma Emoninega Inženiringa so si gostje ogledali ihansko farmo, trgovsko hišo Maximarket, zatem pa so odpotovali na ogled Emoninega hotelskega naselja Bernardin v Portorožu. z. G. Jože Pogačnik šesMesellelnik Jože Pogačnik, magister ekonomije in podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona je te dni dopolnil šesto desetletje svojega življenja. Že tri leta opravlja Jože Pogačnik v Emoni zahtevno in odgovorno delo na področju notranje trgovine in povezave na domačem trgu, ob tem pa nesebično prenaša bogate izkušnje, ki si jih je pridobil v štiridesetletnem delu na mlajše generacije. Ob njegovem osebnem jubileju iskreno čestitamo! IZ SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA DS SOZD Nove dnevnice in kilometrina LJUBLJANA, 11. septembra - Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona je na svoji seji imenoval na predlog Konference sindikata za namestnika predsednika Izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Emona Janeza Kralla iz delovne organizacije Emona hoteli. Sprejel je končni predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter njihovo delitev SOZD Emona, o katerem bodo delavci odločali na referendumu. Med drugimi je sprejel tudi sklep, da se podaljša javna obravnava za Pravilnik o službenih potovanjih do naslednje seje Izvršilnega odbora delavskega sveta sozda. V skladu z družbenim dogovorom je bil sprejet sklep, da od dne 15. septembra 1987 veljajo naslednja nadomestila za dnevnice, dodatek za ločeno življenje in kilometrino: S cela dnevnica nad 12 ur (s prenočevanjem) S cela dnevnica nad 12 ur (brez prenočevanja) S polovična dnevnica 8 do 12 ur • stroški za ločeno življenje - stanovanje - prehrana • kilometrina 9.000 din 7.600 din 4.600 din 73.000 din 81.000 din 115 din Izpostavljeno je bilo področje informacijskega povezovanja, ki doslej ni dajalo ustreznih rezultatov. Sistem Emone po svoji logiki zahteva enoten sistem informacijskega povezovanja in to takega, ki bo sposoben napovedovati trende poslovanja vnaprej in dajati podlage za samoupravno in poslovno odločanje ustreznim organom. V najkrajšem času bo zato potrebna enotna tehnična opremljenost in usposobitev kadrov za te naloge. Poslovodni svet je sprejel tudi »Opredelitev temeljnih ciljev za pripravo plana za leto 1988«, ki opredeljujejo vse dejavnosti v SOZD Emona in sprejel zaključek, da bo naslednja seja poslovodnega sveta v začetku oktobra 1987 obravnavala najaktualnejša vprašanja, dala usmeritve in smernice za nove aktivnosti v zvezi z tehnološkimi po; stopki, inovacijami, ukrepi racionalizacije, sistemi nagrajevanja, izobraževanja-doseganja poslovnih ciljev, o ekonomičnosti poslovanja, nadaljnjem razvoju samoupravljanja, informiranja reklame in propagande, predvsem pa kvalitetnemu povezovanju vseh dejavnosti v SOZD Emona in enotnem nastopu do poslovnih par nerjev. Podpredsednik PO SOZD Franc Molan Sovjetska gospodarska delegacija v Emoni Z HALOZE z obrobnim pogorjem Beli Pinot poliuho / demi teč kontrolirano poreklo Vrhunsko Vino z grugrafikim poreklom V pridelal m polnil Emona kmrli/iki komkmal Pm) / Tozd Slovrmktionu Halon. 1’lnj OBISK SOVJETSKIH GOSPODARSTVENIKOV V EMONI Podpis dokumentov bo v Beogradu LJUBLJANA, 16. septembra - Na osnovi predhodnih razgovorov, ki jih je imela sovjetska delegacija v začetku tega meseca, ki jo je vodil V. I. Navmov, minister za kmetijstvo ruske republike in prvi namestnik direktorja Gosagproma, je danes prispela v Slovenijo dosedaj najmočnejša gospodarska delegacija iz Sovjetske zveze. V njej je več kot 30 direktorjev sovjetskih agrokom-pleksov, ki si bodo v vseh naših republikah in pokrajinah ogledali dosežke našega kmetijstva in predelovalne industrije. V Sloveniji bodo gostje Emone in SCT direktorji An-ninskega, Naro-Fominske-ga, Dmitrovskcga Agrokombinata s katerimi nameravata Emona in SCT v okviru jugoslovanskega konzorcija podpisati pogodbe o direktnem sodelovanju. Z delegacijo je prispel tudi direktor kombinata Zapadni Bug Kiseljevič Nikolaj Nikolajevič iz Bresta s katerim Emona takšno pogodbo že ima. Delegacijo gospodarstvenikov vodi Kulik Genadij Vasiljevič, načelnik glavne uprave za plan in ekonomski razvoj Agrokompleksov ruske republike RSFSR. Po obisku v Emoni, kjer je delegacijo sprejel Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona s svojimi sodelavci so si gostje ogledali farmo v Ihanu, Mesno industrijo v Zalogu, Merkator center na Slovenčevi ulici, tovarno Šumi, Mlekarno KŽK Kranj, strojni inženiring SCT in Klinični center v Ljubljani. Delegacija sovjetskih gospodarstvenikov je v petek 18. septembra odpotovala v Beograd kjer bo plenarno zasedanje konzorcija in delegacije ter podpisovanje doku-' mentov o skupnem nastopu jugoslovanskih podjetij v Sovjetski zvezi na področju kmetijstva in predelovalne industrije. Z. G- informator glasilo delavcev sozo emona liubl/an« Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha, člani: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Mir« Ooelč, Pavel Groznik, Vesna Čuber, Irena Kovačič, Mir« Težak, Jure Križnar. Novinar Zvone Gjurin, prevajalk« Ivana Pungerčlč. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Smar-tlnska c. 130, tel. 441-944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana -naklada: 15.300 Izvodov- Oproščeno temeljnega prometnega davka od promet« proizvodov.