06unj$zL^^
■VA tmk
Leto III., štev. 25, december 1963
I^81
G L A ST L O 'S :Z D L'OBČI N E L 3 U B L 3 A"N A - SIS K A
IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA-ŠISKA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK PAVLE ŠEGULA —TISK: CZP »LJUDSKA PRAVICA« — TA ŠTEVILKA JE IZŠLA V 7000 IZVODIH TER \ STANE LE 20 DIN
KAJ NAM PRINAŠA NOVO LETO
Delovne organizacije v občini Ljubljana-Siška so v letu 1963 dosegle pomembne uspehe. Družbeni bruto proizvod je b»l za 18,3 Vo večji kot leta 1962. To je mnogo več, kot je Predvideval plan. 'Kljub temu, da industrijska proizvodnja Predstavlja več kot dve tretjini celotnega bruto proizvoda v občini, je bilo največje povečanje glede na plan doseženo v trgovini, prometu, obrti in komunalni dejavnosti.
Kor vemo, da naše bralce s&daj najbolj zanima, kakšna zboljšanja lahko pričakujejo v svojem vsakdanjem življe-nlu v novem letu, smo zaprosili predsednika občinske ^upščine, tovariša Mirana ^OSLAUJA, da nam odgo-vori, kaj si prebivalci naše ®očine lahko obetajo v letu 1964?
Ugodni gospodarski uspehi minulega leta predstavljajo
realno osnovo, da lahko tudi v letu 1964 pričakujemo nadaljnji vzpon proizvodnje za preko 13 %. To bo vplivalo na hitrejšo rast družbenega standarda, oziroma na tiste dejavnosti družbenega življenja v komuni, kjer se neposredna skrb za občana najbolj pokaže, začenši s stanovanji, razvojem družbenih služb in napredkom komunalnih dejavnosti.
Koliko bo zgrajenih novih stanovanj in kje
ske hiše še na drugi strani občinske stavbe, zavisi od interesa in sredstev samih podjetij. Kljub temu bo z dograditvijo novih velikih sta-'novanjskih blokov ob Celovški cesti prišlo do otvoritve vrste lokalov za trgovino in obrt. Eden od teh blokov bo dokončno dograjen že do konca meseca marca.
In storitveni servisi, družbena prehrana...
Občinska skupščina bo v maksimalni meri podprla iniciativo za ^adaljnji razvoj storitvenih servisov in krajevnih skupnosti.^ Tako bo krajevna skupnost Zgornja Šiška prevzela dom Svobode ob Vodnikovi cesti za obrat družbene prehrane, a gasilski dom prav tam pa za prostore stanovanjskih servisov.
... in gostinstvo?
V naši občini se bo tudi v mtu 1964 nadaljevala inten-ZHTin stanovanjska izgradnja, j^lede na interes vlagateljev, Ki varčujejo za stanovanja z vlaganjem prihrankov v sklad, in glede na potrebe po stanovanjih, ki spremljajo ^elik razvoj industrije, zlasti Tsnrr? tovarniških objektov fcKRE, predvidevamo, da bo a novo končanih preko 800 dnH10Vank ^'° zahteva velika trn V13 sredstva za nove ?b(Vlne’ sei'visne dejavnosti, asti pa za cest(!i knnaliza-vodovode itd.
trir lrno It čimbolj koncen-ani gradnji stanovanj, f—0 bo največje gradbišče Pn° Pfeko 2500 stano-or-iJ listalo v soseski, ki jo kovaU<5i° šišenska, Vodni-cestn’ Stegenski in Celovška Da i Urugo večje gradbišče m,,o v Šentvidu, kjer je Piart , gim predvidena tudi domn i • Vef icga samskega
Pehzinr, 1 naj bl posloval po bonskem principu
pr-K1.6'!”0 hitro naraščanje liinbllastva v n+;i občini rciiu. Posledico, da šolstvo
So,slr? Vsc. bo,j zaostaja, jajn" 0 baPacitetc ne doha-nih	števila šoloobvez-
v?Koi.J0,£’ ki tako skupaj z Vse t osebjem delajo v Ukreni*3*’ P°Sojih. Kakšni zboli- so predvideni za ooljšanje teh razmer?
osebnfh1	Povečanje
za loo) dohodkov v šolstvu sesau, kar bo komaj dokov ,, Pori|st osebnih dohod-50Q n. gospodarstvu. Preko dati ‘Uonov pa bo potrebno Na r.r? inveslicije v šolstvo. P vem mestu je začetek
gradnje nove šole Na jami, ki naj bi jo zelo intenzivno gradili. Predvidena pa je tudi adaptacija osnovne - šole v Šentvidu, stare šole v Preski, dokončanje šole v Vodicah in sanacija šole na Topolu.
Kaj pa potrošniški centri?
Da bi zagotovili hitrejšo rast trgovine na drobno, obrti, gostinstva in turizma, je občinska skupščina že ustanovila poseben namenski sklad za razvoj teh dejavnosti. Del družbenih obveznosti iz podjetij teh strok se bo stekal v la sklad in vračal podjetjem. Seveda sama sredstva sklada nc bodo dovolj. Dopolniti jih morajo vlaganja s strani Sklada za zidanje stanovanjskih hiš (za trgovske in. obrtno-servisne lokale), predvsem pa sredstva samih podjetjj.
Razen za izgradnjo samo-postrožnih trgovin v okviru predvidenih novih potrošniških centrov, ki jih je čim-prej treba začeti graditi v Pržnnju, Medvodah, v Mednem, Pirničah, Vižmarjih in v Černetovi ulici, ni pri trgovskih podjetjih dovolj zanimanja za odpiranje novih trgovskih lokalov. Celo trgovska hiša ob Celovški cesti pri občinski stavbi, ki bo v kratkem dograjena, bo morala nekaj prostorov napolniti s pisarnami.
Ali pa bo možno začeti z gradnjo prav takšne trgov-
Knko je z ureditvijo cest.
Največja sredstva bo potrebno vložiti y. komunalne naprave, v osnovno in sekun-
V gostinstvu ne bomo odpirali novih objektov. Sredstva sklada bodo tu na razpolago predvsem za izboljšanje opreme in za notranjo ureditev gostinskih obratov, ker želimo.obstoječa gostinska podjetja ekonomsko utrditi.
Občinska skupščina bo zajamčila tudi privatnim lastnikom gostišč nespremenjene ali celo manjše družbene dajatve za več let naprej, če bodo vložili sredstva v modernizacijo lokalov.
Kaj bo z zboljšanjem množične rekreacije?
Ob Sori ih Savi, zlasti ob Zbiljskem jezeru, so idealna področja za razvoj rekreacijskega turizma. Kopališče ob Sqri bo do začetka sezono zopet urejeno in opremljeno z nujnimi sanitarnimi napravami. Zbiljsko jezero naj bi postalo eden od centrov rekreacije za Ljubljančane in tujce, s tem da bomo začeli z gradnjo., vveekend hišic, camping prostora in povečali čolnarske kapacitete.
Nadaljevali bomo z urejevanjem gradov v Goričapah in Smledniku.
Ob gorenjski progi v bližini .LITOSTROJA pa bomo že spomladi začeli z gradnjo letnega kopališča — bazena, ki bo izkoriščal toplo vodo iz litostrojskega proizvodnega procesa.
kanalizacije, vodovoda ...
damo kanalizacijsko mrežo, brez katere ni mogoče nadaljevati s stanovanjsko in in-
dustrijsko izgradnjo, v ceste, vodovod, javno razsvetljavo, električno in plinsko omrežje, zelenice. Računamo, da bo za te namene na razpolago preko 1,500 milijonov dinarjev sredstev.
Med najvažnejše investicije spada nadaljevanje rekonstrukcije Celovške ceste do križišča Djakovičeve in Šišenske, če bo zagotovljena udeležba sredstev okraja in republike. Asfaltirati bo treba tudi Šišensko in Gasilsko, Ulico Milana Majcna in Kavškovo, Sojerjevo v Dravljah, cestišča pri stanovanj-
Nadaljevanje na zadnji str.
Mnogo uspehov v 1964. letif žele vsem družbeno politične organizacije in uredništvo
Kaj je novega v tej številki
AVNA TRIBUNA - Stran 2
® Kaj je z družbeno prehrano?
® Podutiška cesta — nemogoča O Nova lokacija spomenika Milana Mravljeta • Nujni so prehodi za pešce @ En trolejbusni prevoz — 400 din © Trafiko v avlo občinske skupščine S Naša anketa o novoletnih darilih
« Živeti v negotovosti je najslabše ® Na kmečkega človeka, na stare ljudi ste pozabili ® Cenejša in večkratna zveza z Medvodami
NASI KRAJI IN LJUDJE - Stran 4 in 5«
® Zaželeni sta večja aktivnost in množičnost ® Lepi uspehi političnega aktiva Dravlje ® Razgibana servisna dejavnost ® Predvsem skrb za razne komunalne ureditve ® Naša najbolj razvita krajevna-skupnost
& pELOVNlft KOLEKTIVOV ^ Strafuti
® Vso skrb — delovnemu človeku ® Statuti in skrajšani delovni čas ® Izobraževanje vodilnega sindikalnega kadra
•	Lep razvoj gradbenega podjetja »Megrad«
•	Dvestoletnica »Celuloze« v Medvodah O Drobne v9.sU
E O TEIVf TN ONEM	Straijv? ift&š
•	Več veselega In živahnega razvedril;>
® I.epa razstava likovnih amaterjev, toda...
I ® 5’osledica slabe kadrovske politike O Stoletnica Rdečega križa !	® Daruj kri za reševanje življenj
■	• Občinsko strelsko tekmovanje
•	Personalne spremembe v občinski skupščini
|	• Naša nagradna anketa za bralce
\
Kaj je s družbeno prehrano?
TovariS urednik,	darskc organizacije in kra-	1500 občanov. Vsak dan ima-
■7 zpradiivi-in hotoia »Iliri jcvne skupnosti s pomočjo	jo na jedilniku -kar 10 raz-
z zgraditvijo norela »mri obJsinske skupščine osnujejo	ličnih jedi. Kosilo stane
ja« smo tudi v naši občini skupni servis množične druž-	100—200 din v restavraciji, a
dobili-sodoben gostinski obrat, bene prehrane. Ta naj bo	kdor ga odnaša domov, ga
vendar pa v središču naše mehaniziran in usposobljen	dobi še za 10 din ceneje,
občine še vedno nimamo več- za velikoserijsko proizvodnjo Posebno skrb so posvetili popolnoma uničili Podutiško ,	.	,	„ cenenih, kaloneno in vita-	čim cenejši nabavi živil, ki	cesto. Pri tem	smo najbolj
jega in cenenega obrata druz- tninsk0 dovolj bogatih toplih	jih kupujejo neposredno od	Driz deti	d ,	,	• ,
bene prehrane, ki bi lahko malic, kosil in večerij, in si-	velikih proizvajalcev. Tudi	Puzaaeti	delavci	in usluzbcn-
zadovoljil tudi skromnejše ccr v dveh kategorijah, od	živino sami koljejo in prede-	C1 1Z Podutika, ki dnevno ho-
katerih bi morala biti vsaj	lujejo. Za ozimnico so npr.	dimo in	se vozimo s kolesi
Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, cla bi ne moglo bili preseženo in da sc ne bi umaknilo tistemu, kar je še ly>lj napredno, se bolj svobodno, še bolj človeško.
(Iz programa ZKJ)
Kuj ho s Podutiško cesto?
Tovariš urednik, kamioni, polni gramoza, ki stalno vozijo iz Podutika, so
občane, piedvscm	pa razbre	cna ..nj cenej-a ter lak0 do_	med: drugim pripravili sami	p0	tej	cesti v službo in obrat-
r r	ve	f0PnČ P^v vsakomur	med-	5 ton višenj 2 vagopa raž-	no	Ali res ni nobene možno_
R. L.,	Zg. biska	(em ko bi lahko bila	druga	ličnih solat, 5 ton nastrganih
že kvalitetnejša.	jabolk, 2 vagona zelja, 100	S^1	za	Pnrnerno utrditev tega
PraV Naročene obroke malic, ko- krompirja- 20 ton čebule Preobremenjenega cestišča?
“d.	s	I. Š., Podutik
razloga ni, da
menil zaposlene žene in tere.
ODGOVOR: Res so
na .področju krajevne skupnosti Zg: Šiška odprta zelo sil in večerij bi nato obrat
številna gradbišča, ki zapo- množične družbene prehrane Nobenega razioga m, ua ODGOVOR: Med občinsko
slujejo veliko število sezon- razvažal s kombijem po šo- ^aŠMia ne’ Dristonimo^k skupščino in Cestnim pod-skih delavcev, katerih pogla- lah, gradbiščih, podjetjih in odlašanja ne pristopimo k	^
vitna prehrana je pretežno le ustanovah, a tudi v posamez- istemu sistemu množične jetjem, ki ima v Podutiku — kos kruha s kakšnimi nih krajevnih skupnostih bi Prehrane, za katero smo ne- svoj kamnolom, je sklenjena skromnimi dodatki.- Prav ta- naj bil določen prostor, kjer dvomno vsi zelo zainteresira- pogodba, po kateri bo šc loko se mnoge družine, kjer so j»i prebivalci lahko dvigali "I’	raz'	tos izvršena temeljita rekon-
zaposlene tudi matere, naha- in odnašali domov naročeno biememtev in pocenitev.
Cc PTT zamenjuje razve1 Ijavljcnc poštne znamke ’> novimi, potem bi menda tudi podjetje Ljubljana-transport lahko stare, še neizrabljen bloke pošteno plačanih tro-Icjbusnih kart zamenjalo * novimi proti doplačilu za razliko, ne pa da tako same1 voljno oškoduje uporabnik« trolejbusa.
Kaj menite Vi o tem?
S.Š., Obirska ODGOVOR: V imenu po* troSnikov menimo, da pošto* pek podjetja Ljubi,jana-tran* port res ni upravičen.
Nujni so prehodi
jajo v težkem položaju glede hrano. Doma bi jo lahko redne prehrane. Tudi malice, ustrezno po lastnem okusu in kosila v šolskih kuhinjah še dopolnili. Tudi na samo-ne zadovoljujejo po svoji se- Postrežne restavracije v okvi-stavi in — ceni.	m te družbene prehrane bi
V skrbi za občana, zlasti b'*° razliti, za razbremenitev zaposlenih Nekaj podobnega je že or-žensk in mater predstavlja ganiziranega v občini Beži-vprašanje ustrezne, tople hra- grad; ziastj pa v Zrenjaninu, ne, ki bo dovolj kalorično in jn bj -bilo potrebno izkoristiti
vitaminsko bogata, toda vse- prakstične izkušnje teh. V nirju Milanu Mravljetu, toda cna ustrezno cenena in do- Zrenjaninu npr. pripravijo okolica nieeoveaa snomeniko stopna širšemu krogu potroš- dnevno približno 5500 obro- ° a njpgovega spomenika r.SLev, enega izmed najresnej- kov hrane ter z nj0 oskrbu- v Podutlku 3e skrajno zane-nejših problemov, ki bi mu jej0 veliko število podjetij, marjena. Kaj pravite k temu?
G. L., Podutik
Nova lokacija spomenika Milana Mravljeta
Tovariš urednik,
precej pišete o padlem pio-
strukcija Šišenske ceste (od križišča z Vodnikovo cesto) vse do kamnoloma v Podutiku. Na obeh cestah bo obnovljen spodnji in zgornji ustroj z asfaltno prevleko. Tako bo tudi ta cesta usposobljena za najtežje obremenitve.
En trolejbusni prevoz - 400 din
ODGOVOR: O tem so razpravljali mnogi činitclji, zla-
Tovariš urednik,
V mesecu oktobru sem kupil blok s 100 trolejbusnimi
morali posvečati mnogo več ustanov, internatov, vzgojno-s‘'r '' Pozornosti, kajti to varstvenih ustanov, šol in za-vprašanje je najožje poveza- sebnih gospodinjstev. Hrano no tudi z vprašanjem živ- transportirajo v posebnih
Ijen,iškega standarda.	termovkah. Imajo tudi lastno gti pa draveljski pionirski vozn*rn* kartami za 2400 din.
Rešitev je možna, in sicer samopostrežno restavracijo, v	in taborniška četa ki Kmalu za tcm som bil dalj
samo tako. da v,*ie go.po- kateri se dnevno hrani do ^	po MiI’anu časa službeno odsoten, a nato
Mravljetu. Klub Draveljča- na letncm d<>l)ustu- Tako sem nov jc po neštetih razpravah
—
šlltk'
predložil pristojnim organom predlog, da se spomenik Milana IVJravljcta zaradi kamnoloma prestavi na ugodnej-
od omenjenega bloka uporabil le 6 voznih kart, a vseh 94 drugih mi jc — propadlo samo zaradi popolnoma nerazumljivega ukrepa podjetja
šc mesto, kjer bi bilo možno Je fnastollomTtošnj^a leta
okolico.	,„V1l^aVi,°	, ,
Tako sem pred tremi meseci kreditiral podjetju Ljub-Ijana-transport 2400 din, a vsaka od opravljenih 0 tro-lejbusnih voženj me je dejansko stala po 400 din.
za pešce
Tovariš urednik, tudi in zlasti ob Celovški cesti v Dravljah bi moral biti zapisan prehod za pešce, po* dobno tudi pri občinski skup* ščini, kinu »Šiška« in hotelo »Ilirija«, saj so prav tamkaj številni pešci, zlasti pa otroci, izpostavljeni neštetim nevarnostim.
Razen tega bi bilo nujno, da se v Dravljah trolejbusna postaja prestavi tako, da bo nasproti bencinske črpalke, torej med obema odcepoma, ki vodita k bencinski črpalki. Tako bo omogočena večja preglednost nad prometom ter manj nevarnih situactf, do katerih prihaja često sedaj.	O. F., Dravlja
V poslopje občinske skupščine tudi trafiko
Tovariš urednik, ' že v času priprav na zadnje volitve smo dobili obljubo, da bo v avli poslopja občinske skupščine prodajalna tobaka, časopisov in kolkov, in sicer urejena tako, da ja bodo brez vstopanja lahko koristili tudi obiskovalci kina. Mnogi poslovni ljudje bi si lahko tako mimogreda oskrbeli potrebno kolke, časopise, revije, kakor tudi tobačne izdelke.
Sedaj pred vhodom v občinsko stavbo izdelujejo pred-vežo, toda nihče ne pomisli na nujno potrebno trafiko-Zakaj tako?
J. J., Zg. Siškf
Naša anketa
o novoletnih darilih
Najprimernejše novoletno darilo za tiste, ki v teh najkrajših zimskih dneh zamujajo službo, so priporočali vodilni usluž-_	benci mnogih ustanov (in tudi podjetij).
531)
r—.s.	^ I ^ Več trolejbusov na progi Vižmarje—Vič so si zaželeli
lavc* uslužbenci.
•*»/
nešteti dc-
Pcsimisti pa so dejali: Figo! Ostal nam bo le — dolg nos in š® naprej zamude v službah (in kar je še huje) tudi pri — kosilu.

ŽIVETI V NEGOTOVOSTI JE NAJSLABŠE ^
Tovariš urednik, zaradi arondacije in
bo	jasno	nam	in	ljudem,	ki	Kamnik in Kranj, a na dru-
žive danes	na	tej	zemlji.	gi strani	vse do vznožja hri-
družabljenja	pret'ežno	rav-	M. D., Šentvid	bovja ki	se vleče od Goričan
ninskih	zemljišč	je	zlasti	v	t	T b° “"k'0
£ & Si
*«
i-i f 't
.._jm
Vem — tega ne basi e objavili
Na kmečkega človeka, na stare ljudi ste pozabili
šem pa Vam zaradi tega, kaj- ° perspektivnem razvoja Prav tako bodo v zasebni ti toka razvoja ne more nihče kmetijskih površin v naši lastnini kmetov ostala tudi zaustaviti. Cas in njegove občini. V obeh je predvideno, vsa višinska območja (Govc-	' *<
zahteve gredo svojo pot. Tu-	da sc ko arondacija s po-	jek; Trnovec,	Topol, Brezo-
<Ji ne bi tokrat osvetljeval	družbi jen jem zemlje vršila	vica, Tehovec	in Studenčicc).	*
socialnega problema starih in	predvsem v ravninskem in Nadaljnje	podrobnosti o	Staro	se	umika	novemu.	Nujnost tega so spoznali tudi zadnji
za pridobitno delo vedno	lahko valovitem^ predelu sc-	tem, dejansko zelo važnem	zasebni	lastniki	kmečkih	gospodarskih	poslopij	Na	Jami
nianj sposobnih	zasebnih verno od Dravelj in Gameljn vprašanju bodo zainteresirani ter so končno s potrebnim razumevanjem pristali, da se
kmetov.	Pa vse do občinske meje, ki lahko dobili na zborih vo- takoj začne z izgradnjo tako nujno potrebne osnovne šole.
Želel bi povedati le to, da meji na občine Domžale, livcev.	(Foto; jakuiin)
je treba delovnemu človeku
na zasebnih zemljiščih od-________________________________________________ ______________________________________________________________
krito in jasno povedati, do kod bo šel proces podružb-Ijenja zemlje, kaj vse bo še zajela arondacija, kajti živeti v negotovosti je najslabše.
O. F., Bukovica
Tovariš urednik,
našemu kmetu je treba jasno povedati, kaj bo z njegovo zemljo, da se bo vede] pravočasno prilagoditi in preusmeriti sebe ali vsaj svoje otroke v druge poklice. Tu 'dj- le vprašanje ravninske zemlje, temveč tudi srednje-Višinske in višinske. Tudi kmet iz višinskih predelov naše občine naj bo na jasnem Slede svoje prihodnosti: ali se naj še naprej muči na nekoliko krpah višinske zem-!jo, ki ima slabe pridelovalna In tržne pogoje, ali po bomo tamkaj tudi arondirali zemljišča za sodobne sadovnjake, gozdove, živinorejo Itd., ali pa bomo na takih področjih razvijali pretežno turizem ter njemu ustrezno Kmetijsko proizvodnjo.
Kar koli nameravamo delu, nai ko premišljeno in v “Kladu z bolj smotrnim, kvalitetnejšim in cenejšim go-sPodarjenjem. Vse to pa naj
Cenejša
in večkratna zveza z Medvodami
Tovariš urednik, iz Medvod se vsak dan vozi V Ljubljano na delo in v razne šole nad 600 delavcev, Uslužbencev in dijakov. Mno-inrnjo opravka tudi v Občinski skupščini v Šiški. veze niso najboljše. Zlasti otijo pogoste zamude. Vož-Ja z avtobusom stane 110 din. edvočani predlagamo, da Jubljana-transport« podob-° kot za Črnuče uvede red-0 avtobusno progo Med-g^j^Ljubijana (an vsnj
K. T, Medvode
Tovariš urednik,
ni kaj reči, lepo pišete o malem človeku in o skrbi zanj, toda — oprostite — dejanskega življenja malih ljudi ne poznate ali pa nočete videti.
Samo poglejte! Mi mlajši smo zapustili kmečko delo, saj tu ni več bodočnosti za nas. Zaposlili smo se po podjetjih in ustanovah. Doma so pa ostali naši starši. Bolehni in za delo vedno manj sposobni starci se sedaj brez nekdanjih hlapcev in dekel dan za dnem sami ubijajo na svoji zemlji, a davki so — neznosni.
Mi, ki smo prišli izpod kmečke strehe in ki se občasno vračamo pod njo ter zato dejanske razmere na deželi res mnogo bolj poznamo kot mnogi, ki so daleč od tega, a imajo danes — prvo besedo, vemo kako hudo je starim kmečkim ljudem pri trdem kmečkem delu.
Naše mnenje je, da je treba dati malemu kmetu vso potrebno družbeno pomoč in podporo, zlasti pa občutne davčne olajšave, kajti tudi naši starši so ljudje, so občani naše skupnosti in so vse življenje garali ne. le zase, temveč tudi za druge, za skupnost. Zdaj pa naj skupnost ne pozabi nanje! Pred: lagam:
vilke smo prejeli gornje pismo in kot vidite, smo ga — objavili.
V Vašem pismu ste se lotili vrste zelo zanimivih in perečih vprašanj. Prav je tako! Vedno bomo veseli vsakega pisma, ki nas bo opozorilo na nujnost hitrejšega in
uspešnejšega reševanja tega ali onega perečega problema na območju naše občine.
Toda — oprostite — po našem mnenju Vaša stališča in predlogi niso družbeno pravilni. Zaradi pomanjkanja prostora, Vam moramo žal na vsa postavljena vprašanja le na kratko odgovoriti:
Vse, kar delamo, vsa naša borba in vsa naša dejanja, so namenjena — človeku, to je lepšemu, boljšemu in srečnejšemu življenju delovnega človeka in njegov^; družine, saj bi sicer vse te žrtve in napori ne imeli nobenega smisla in pomena.
Starim kmečkim ljudem dajte občutne davčne olajšave v novem 1961. letu! To naj bo zanje razveseljivo novoletno darilo!
Vem pa, da tega- ne boste objavili.
V imenu nekdanjih kmečkih sinov in hčera
I. P., Šiška
ODGOVOR: V zadnjem trenutku pred tiskom te šte-
•	Nihče ne more trditi, da
pri tem nismo dosegli nekaterih vidnih uspehov. Po naših cestah in ulicah ne vidite več raztrganih in bednih revežev in pohabljencev, ki bi prosjačili za skorjico kruha. Ni več armade mladih, dela voljnih, a brezposelnih ljudi, ki bi morali prodajati svoje znanje in moči komur koli pod kakršnimi koli po-gojii Res, tudi nekdanjih brezpravnih kmečkih hlapcev in dekel ni več.
•	Skratka: ni več izkoriščanja človeka po človeku. Vsakdo lahko dobi delo. Vsakdo lahko razvija, stopnjuje in spopolnjuje svoje znanje in sposobnosti. Vsakdo bo vedno bolj nagrajevan po dejanskih svojih sposobnostih oz. po učinku svojega dela. Skoraj ni več hiše brez elektrike, radija in vodovoda, marsikje pa so že tudi televizija, hladilniki, avtomobil in drugi dokazi višje življenjske ravni.
•	Roko na srce in priznajte:
Marsikateri kmečki fant in dekle, ki se sedaj šola in uči ali pa je že zaposlen v industriji ali pri kakšnem drugem nekmečkem delu, bi pod
nekdanjimi pogoji stare Jugoslavije moral ostati doma na kmečki zemlji, ki bi se tako drobila na vedno manjše lastninske površine, kar bi jim povzročalo vedno težje pridelovalne in življenjske pogoje.
•	V zadnjih 100 letih opažamo v Sloveniji, zlasti pa v ljubljanskem okraju, prav posebej pa še na območju naše občine hitro zmanjševanje kmečkega prebivalstva. Pred prvo svetovno vojno in po njej so se mnogi, za katere ni bilo dovolj dela in kruha na vasi, izseljevali v industrijsko razvitejše države, kjer so opravljali najtežja in najslabše plačana dela.
•	Odkar smo po drugi svetovni vojni začeli izredno hitro razvijati domačo industrijo, se zlasti mlajši vaščani vse bolj zaposlujejo v gospodarskih podjetjih, doma pa puščajo več ali manj ostarele starše ter zahtevajo zanje pomoč in uvidevnost skupnosti v obliki — davčnih olajšav. Toda, kam bi to vodilo?
•	Stari, za delo vedno manj sposobni ljudje, ki bi skoraj edini ostali na kmečki zemlji,
bi z raznimi davčnimi olajšavami imeli osebno res lažje življenje. Karadi . slabosti, bolehnosti in fizični izčrpanosti bi ti ljudje postopoma pridelovali vedno manj in končno le — zase, a vsi drugi delovni ljudje in njihovi otroci bi ostali — lačni. Kot vidite, ta pot pač ne vodi k napredku in — lepšemu življenju za vse!
Nujno moramo ubrati povsem drugo pot
•	Ce hočemo med drugim zagotoviti vsem delovnim ljudem Ih njihovim družinam v mestu in na deželi dovolj raznolike, vitaminsko in kalorično dovolj bogate hrane, mora naša skupnost nujno z raznimi ukrepi, med katerimi so tudi davki, prisiliti vse, ki se bavijo s kmetijsko proizvodnjo, da bodo zemljo čimbolj izkoriščali ter na njej več pridelali. Ce tega prizadeti ne zmorejo sami in jim pri tem nočejo pomagati niti njihovi otroci, ostane načeloma samo ena možnost, da — odstopijo svojo zemljo skupnosti, ki bo nato pač morala sama poskrbeti za večjo in boljšo proizvodnjo. To je edina možnost, da — zagotovimo dovolj ustrezne hrane za vse.
#	Kot vedno bolj opuščamo predrago in prezamudno ročno izdelovanje raznih potrebnih izdelkov ter težimo za velikoserijsko industrijsko proizvodnjo, moramo prav tako tudi v kmetijstvu težiti za mehaniziranim obdelovanjem čim večjih površin zemlje, za uporabo boljšega semena, večjih količin gnojil in drugih agrotehničnih ukrepov. Vse to bomo dosegli le z združevanjem zemlje v velike obdelovalne površine in z vključevanjem večjega števila strokovno sposobnih in
Nadaljevanje na zadnji str.
Zaželeni sta še večja množičnost in aktivnost
Krajevna organizacija SZDL Bukovica-Senkov tum se je v preteklem letu zadovoljivo razvijala. Tudi politični aktiv je razmeroma uspešno opravil	-''V	na-
loge, kaKor oo vomvan, tako tudi v razpravah o osnutku ustave SFRJ in SRS ter v akciji vpisovanja ljudskega posojila za Skopje.
V pretekli sezoni smo priredili kar 18 predavanj, ki so bila razmeroma kar dobro obiskana. Povečali smo število članstva, uredili-pobira-nje članarine. Večkrat smo se sestajali na raznih klub-
GUNCLJE
•	Proučevanje osnutka občinskega statuta v Guncljab.
V krajevni skupnosti Gunc-Ije—Male Vižmarje so prek posebne komisije proučili osnutek občinskega statuta ter pripravili osnutek statuta krajevne skupnosti, ki ga bodo predložili v široko javno razpravo.	I. G.
#	Smučarska skakalnica v
Guncljab, zgrajena po zamisli ing. Bloudka, (je dotrajala ter je potrebna obnove. V ta namen je izvoljen poseben odbor, ki je že usposobil skakalnico za skoke. V načrtu imajo tudi izdelavo sodniškega stolpa, za kar bo pa potrebno šele zbrati finančna sredstva.	G. I.
#	Zadružni dom v Guncljab
ima sedaj že centralno kurjavo v dvorani kina ter v gostinskih prostorih. Zdaj imajo v načrtu še nujno prekritje strehe.	G.
•	Krajevna skupnost Gunclje
ima v načrtu napravo otroškega igrišča ob zadružnem domu, nadalje ureditev cestišča v Malih Vižmarjih, dokončno ureditev hudournikov ▼ Guncljab itd.	I.
skih razgovorih s članom občinske skupščine ter na množičnih sestankih, kjer smo se pogovorili o tekočih vprašanjih.
V zadnjem času zlasti narašča zanimanje za Občinske razglede. Uvedli bomo tudi poseben nabiralnik za mnenja, predloge in nasvete občanov, ki jih bomo nato posredovali krajevni skupnosti, občinski skupščini ter uredništvu našega občinskega lista.
Naši prebivalci so bili nekoč zelo aktivni pri gradnji zadružnega doma, pri popravilu krajevnih cest, ureditvi vodovodnega bazena v Utiku, gasilskega doma, telefonske linije itd. Prav zaradi tega želim ob novem letu zopetnega tesnejšega in množič-nejšega sodelovanja občanov s krajevno skupnostjo in krajevnimi družbenimi organizacijami, kajti pred nami so dokončna ureditev zadružnega doma, napeljava vodovoda in še mnoge druge, za vse nas koristne naloge.
Maks ŽNIDAR predsednik k. o. SZDL
DRAVLJE
#	Lazar Koliševski v Drav-
ljah. Predsednik zveznega odbora SZDL Lazar Koliševski je v družbi Lidije Sent-jurc in članov republiškega in okrajnega odbora SZDL obiskal dom družbenih organizacij v Dravljah. Zanimal se je za način gradnje tega doma ter za udejstvovanje družbenih organizacij in društev v njem.	J. S.
•	Sodelovanje pionirjev in mladine s pitomci vojaških šol. Draveljski pionirji in mladinci so navezali ozke stike s pitomci vojaških šol in mladinskim aktivom na gimnaziji v Šentvidu. Tako so v okviru Kluba Draveljčanov že priredili skupno proslavo dneva JLA ter skupno novoletno prireditev in sicer oboje v polno zasedeni dvorani kina Dravlje.
0 Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« v Dravljah.
Klub Draveljčanov je svečano proslavil 20-letnico AVNOJ v dvorani kina Dravlje s sporedom, ki ga je izvajal akademski pevski zbor »Tone Tomšič«, ter slavnostnim govorom predsednika SZDL in recitacijami pionirjev in mladine. Kvalitetna prireditev je vzbudila priznanje številnih obiskovalcev.
• Kulturni dom v Gameljnah je zgrajen že do ostrešja, ki ga nameravajo tudi v najkrajšem času postaviti, nakar bodo z nadaljnjimi deli nadaljevali spomladi. Ta kulturni dom bo hkrati tudi družbeno središče krajevne komunalne, kulturne in družbenopolitične dejavnosti. V domu bodo razen tega še sektorska zdravstvena ambulanta, trgovski lokal ter manjše javno kopališče. Prav tako pa bi bil potreben tudi prostor za manjše vzgojno varstvo otrok zaposlenih staršev.
0 Kulturnoprosvctno društvo »Stane Kosec« v Gameljnah ima nov odbor, v katerem so Avgust Kos, Angela Kušar, Rudi Krenk, Marinka Ložar, Zinka Nahtigal-Bezlaj, Kati Cigole, Pepc j) Peterlin, Tone Kumer, Stane Škerl, Peter Banik in Ivan Cesar. V program so sprejeli vse vrste proslav, nadalje ponovitev h} gostovanje z igro »Kukavica« ter študij nove igre, nadalje ureditev klubskega prostora itd.
0 Krajevna organizacija RK v Gameljnah je imela občni zbor 3. decembra. Udeležilo se ga je vseh 120 članov. V preteklem letu so zlasti posvetili mnogo skrbi zdravstvenemu prosvetljevanju. Trinajstčlanski novi odbor si je nadel nalogo organizirati tečaj prve pomoči, kakor tudi nadaljevalni tečaj za prostovoljne bolničarke, nadalje tečaj za nego bolnika na domu ter še povečanje števila Članstva. Razen tega so že
imeli novoletno družabno prireditev za najstarejše vaščane, a polnoštevilno bodo sodelovali tudi v krvodajalski akciji.	R. K.
0 Na krajevnem sestanku političnega aktiva je bil Slavko Kosec izvoljen za novega predsednika krajevne organizacije SZDL Gameljne.
0 Na občnem zboru DPM krajevne skupnosti »Hinko Smrekar« je bil 7. novembra . izvoljen nov odbor in sicer: predsednik Peter Tancig, podpredsednik Marjan Medvešček, tajnik Milan Maraž, člani: Marinka Janežič, Ljubo Drnovšek, Janči Cirman, Majda Capuder, Iva Poljšak, Matjaž Splihael, Janez Zakotnik, Helena Skvarč, Adela Anžlovar, Franc Šoln, Zorka Hafner, Justi Knapič in Dušica Divjak, v nadzorni odbor pa Kati Vrhove,-Alja Medle in Zora Cvetanovič. Problemi so zaradi pomanjkanja prostorov za razvijanje svobodnih aktivnosti otrok in mladine, premajhne povezave in sodelovanja članov z odborom pri izvajanju posameznih akcij.	S. J.
0 Nov družbeni center krajevne skupnosti Hinko Smrekar je v Černetovi ulici 31 in sicer v prostorih, ki jih je izpraznila zdravstvena postaja,' ki se je preselila v novozgrajeni stanovanjski blok pivovarne Union v Ruski ulici. V Černetovo ulico se bodo preselile vse krajevne družbenopolitične organizacije in društva ter tudi sama krajevna skupnost, razen te-
ga pa tudi občinski odb^ RK. S tem bodo vse omenj®' ne organizacije dobile ustr#' nejše prostore, ki bodo gočili večjo in uspešneje aktivnost tudi v zimski dob1' J. P-
^LITOSTROJ
0 Sprejem novih pionirji na šoli Hinka Smrekarja le bil na predvečer Dneva ^ publike. V prisotnosti stari*: in učnega kadra so najp^1 priredili lep kulturni gram, nato pa po svečani obljubi sprejeli v svoje vrd® J 2Ž cicibanov.	(I. K.)
0 Novi člani podmladka Br so postali vsi učenci prvl' razredov osnovne šole Hink’ Smrekarja. Po svečani ^ obljubi so prejeli izkaznic ter bili pogoščeni. (K. M 0 Po enoletni krizi sc posl®" vanje vzgojno varstven*! zavoda lepo ureja. Skrb' ** dobro gospodarjenje in pb“ jetno počutje varovancev * odraža tudi v skoraj 100 * zasedenosti ustanove z nd8’ dimi varovanci. Pri tem 'b’8 največ zaslug upravni odbd pod vodstvom tovariša ^ neta Jeretina in tovariši^ Pepce Koželj, ki opravi) dolžnost upravnika ustanov® Samostojno delovanje oi# nov upravljanja v zavodu r podpira in spoštuje tudi nov' vodstvo krajevne skupno* Litostroj.
0 Krajevni odbor SZDL ^ tostroj je sklical štiri ^ lične razgovore o osnutku st3, tuta občine, nato bo pa sebna komisija pri kraje^ skupnosti začela sestavlF statut krajevne skupnosti.
Lepi uspehi političnega aktiva
Krajevna organizacija SZDL Dravlje je v preteklem letu dosegla zlasti lepe uspehe v razpravi o osnutkih zvezne in republiške ustave, kakor tudi osnutka občinskega statuta. Podobno je bilo tudi v volilni kampanji, zlasti pa še v akciji za ljudsko posojilo ponesrečenemu Skopju.
Eden izmed najpomembnejših uspehov Dravelj je bila ustanovitev ter samorastniški razvoj Kluba Draveljčanov, ki se je razvil v povsem nov tip splošnega krajevnega kluba, ki zajema v svoje pestro in vsestransko delovanje prav vse, od cicibanov in pionirjev, do mladine, odraslih in upokojencev.
V tesnem sodelovanju s krajevno skupnostjo in člani občinske skupščine smo v preteklem letu posvečali zlasti mnogo skrbi urejanju raznih komunalnih vprašanj. Tako smo odprli samopostrežni potrošniški center. Zgrajen je bil kanal II za odtok hudourniških voda, urejene zelenice okrog doma družbenih organizacij itd.
Pred nami je še mnogo zelo pomembnih nalog, med katerimi je najvažnejša se-
stava ustreznega statuta krajevne skupnosti, kakor tudi naloge s področja komunalnih, socialnovarstvenih in drugih področij.
Ko voščim vsem Dravelj-čanom uspešno 1964. leto, želim predvsem, da bi še aktivneje sodelovali na zborih volivcev, zlasti pa v Klubu Draveljčanov, ki predstavlja sedaj naš krajevni družbeni center.	Ivan 8LOSAR
predsednik k. o. SZDL
MEDVODE
0 Na slabo obiskanem nem zboru Društva prijav Ijcv mladine v Medvodah ?
bil 5. novembra izvoljen odbor društva:	predseduj'
Tone Meden, tajnik An)c Šuštarič, blagajnik Ani® Stopar,. člani: Mirko AndnJ mako, Milena Živec, f! Oblak, Ivanka Kordič, Mi*', Matič, Anica Ribič, Mart Bevc, Ljubica Srobot, Sreč*, Kušar in Franja Koder' nadzorni odbor so bili irt Ijeni Alfonz Ikret, Hilda ^ sar in Stane Grčar, v pioini, skl starešinski svet pa: LM I mila Ječnik, Majda LočF | škar, Slavica Kočevar, Strubelj, Mira Jeglič, Moi^ Rob in Slavka Gabrovšek Osnovni problemi so v F manjkanju prostorov za rt*
vijanje svobodnih dejavn®
llcf
otrok, nadalje v pomanj^, n ju prostorov za otroško VL, stvo in v premajhnem sode* vanju članov pri delu druiy J. »v,
0 Temeljite priprave za rtu pravo o osnutku občinskri, statuta v Medvodah.
vodčani so se temeljito PZ pravili na razprave oosnid\j občinskega statuta.
SO' irazpečnlli Občinske rt.
glede z osnutkom tega 6 x ■ali prt$ krajeVh
tuta. Nato so sklicali stavnike vseh družbenopolitičnih
org^l
cij in društev, kakor
vseh organov samouprav'*
nja ter si razdelili podrobnejši študij posameznih delov osnutka. Nato bodo sklicali kar tri javne tribune, na katerih bodo podrobneje javno obravnavali osnutek občinskega statuta ter izdelali svoje dopolnilne oz. spremi n je-valne predloge.	P. S.
* Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Medvodah 1Jna v novem odboru naslednje: Alojz Oseh, Nada Ti-eai", Božo Sos, Franc Tičar, "tilada Sver, Nuša Duhovnik, Alojz Petač, Lojze Čarman, Franc Orel, Janez Kozamernik, Janez Sare, Stane Vilar ln Lado Ogrizek.
PIRNICE
® Viseči most čez Savo pri "ikrčah je bil pred kratkim obnovljen s tem, da je dobil nova tla in ograjo, kar je stalo okrog 900.000 din. Spo-nuadi pa se bodo obnovitvena “da nadaljevala, in sicer bo •n vesti rani h v ta namen še 5 hiilijonov din. Tako name-raVajo obnoviti tudi nosilne
stebre, zaščititi jeklene vrvi ter streho nad mostom. Tako bo ta zanimivi in koristni objekt popolnoma obnovljen.
STANEZICE
• Vodstvi krajevnega odbora in krajevne organizacije SZDL ugotavljata, da v območju teh treh naselij ni zadostnih pogojev za samostojno delovanje krajevne skupnosti. Ker je izkušnja že pokazala, da združitev z Guncljami ni primerna, bo verjetno najbolje, da se krajevno samoupravljanje vključi v odbor krajevne organizacije SZDL. Za reševanje manjših komunalnih in drugih problemov bi skrbela posebna gospodarska komisija pri KO SZDL. Najtežje krajevne probleme, kot sta vodovod in cestna razsvetljava, so s sodelovanjel prebivalcev že rešili, pričakujejo pa, da se bo v novem letu pričela tudi gradnja trgovskega paviljona z avtobusnim postajališčem.
Razgibana servisna dejavnost
V preteklem letu smo zlasti Povečali aktivnost komisij rajevne skupnosti. Posebej ,1 v tem pogledu pohvalili omisljo za socialno skrbstvo n varstvo družine ter komi-28 pomoč hišnim svetom. ,.,Tudi servisi so bili v veko pomoč prebivalstvu, zla-1 splošni servis, ki je nudil .,dZne vodovodnoinštalater-kleparske, ključavničar-1 e’ krovske in elektroinšta-slriJ*56 usluge. Tudi mizar-šiviljski in zidarski ser-sv !• so solidno izvrševali vis 6 u?*u8e- Komunalni ser-]Pri.Pa ie skrbel zlasti za ze-s 'ce ob blokih. Finančni toVrst uspe^no opravljal
svetov.6
posle za 12 hišnih
dilT ?reteklem letu smo zgra-da' ,Iope za mizarski in zi-^enje serv's ter za vskladi-Naba
zidarskega materiala.
jev dvi*i snio tudi nekaj stro-28 splošni servis ter za
Šentvid
SenKt^Vna organlzacrja RK
svoj , J.e iniela 17. decembra čl;lnRi,?Wn‘ zbor. Udeležba vol, 8 n' bila ravno zado-in tphtJ, PaC P® zel° živahna
pr®rr>aihndiSkusi-ia- 0paziti J® druživa"0 Povezanost RK z ^ ueniml organizacijami.
°rRan,^ek^ Poslovni dobi so PoS11?11 dva tečaja prve Razen	gimnazije.
Predavn«80 P® zdravstvena Precel ,nja' za katera je bilo
^ zanimanja.
P1'edv<ioKv. °dbor namerava nege ‘TrJ organizirati tečaj dalj6 ^‘ka na domu, na-Pomoči raljevati ^aj Prve članstva ~ Povečati število Ustanoviti Cinika crvm
prav tako bi želeli za nego
K. K.
na domu.
MILAN MAJCEN
vse navedeno investirali dva milijona lastnih sredstev.
Tudi naš vzgojnovarstveni zavod je dosegel v vsakem oziru prav lepe uspehe. V novem letu želimo vsem prebivalcem še več ugodnih uslug naših servisnih in drugih dejavnosti.
Lavoslav GOSAK preds. kraj. skupnosti
■ ŠERCERJEVO
# Posebna komisija pri krajevni skupnosti je že sestavila osnutek statuta krajevne skupnosti. Občani iz dveh volilnih enot v tej krajevni skupnosti pa sprašujejo, kdaj bo odbor krajevne organizacije SZDL sklical razgovor o osnutku statuta občine. Sedaj še niso imeli prilike, da bi javno povedali svoja mnenja, za katera želijo, da bi bila uzakonjena v občinskem statutu.	J. P-
ŠMARTNO
• Krajevna organizacija RK Smartno-Tacen je imela svoj občni zbor 17. decembra ob zadovoljivi udeležbi članstva. V novi odbor so vključili tudi mladino. V prihodnje nameravajo organizirati čim več zdravstvenih predavanj, razen tega pa še tečaje nege bolnika na domu in tečaj prve pomoči. Prav tako nameravajo dvigniti število članstva ter krvodajalcev, opremiti omarice prve pomoči ter nuditi vso potrebno pomoč prt množičnem pregledu žensk, a organizirali so že novoletno družabno prireditev za najstarejše vaščane.
K. K.
Predvsem skrb za komunalno ureditev
V	preteklem letu smo med drugim uredili v stari šoli tri prostore za otroško varstvo. V zadružnem domu smo obnovili hišni vodovod ter pripravili vse potrebno za ureditev javnih stranišč.
Uspelo nam je obnoviti tudi javno razsvetljavo v Vodicah, Repnjah in Dobruši. Razen tega smo obnovili streho in.stene mrtvašnice v Vodicah ter obzidje pokopališča. Popravili smo tudi pokopališki vodnjak itd.
Vse to smo opravili deloma z dotacijo občine, deloma z lastnimi sredstvi, zlasti pa s prostovoljnim delom.
Na programu imamo še dokončno ureditev zadružnih domov v Vodicah in Skaručni, dokončno napeljavo vodovoda po vseh Vodicah in usposobljenje stare šole za 4 družinska stanovanja za prosvetne delavce.
V	te namene bomo razen občinske dotacije uvedli še krajevni samoprispevek, a verjetno bomo morali najeti tudi posojilo. Ob novem letu bi želel predvsem še večje razumevanje in sodelovanje pri urejanju naših krajevnih komunalnih vprašanj.
Franc GRILC preds. kraj. skupnosti
• Ljudskoprosvetno društvo Vodice je izvalilo v upravni odbor 15 članov, med njimi so predsednik Florijan Erce, tajnica Vera Pušavec, blagajnik Anica Brank, gospodar Nace Peterlin, vodja kluba
VIŽMARJE
•	Vprašanje obstoja krajevne skupnosti v Vižmarjih je reševal aktiv družbenopolitičnih organizacij v Vižmar-jifi, ko je razpravljal o osnutku občinskega statuta. Prevladalo je mnenje, da bi naj krajevna skupnost še naprej ostala, vendar ji je treba nuditi več finančno-materialne osnove in možnosti uspešnejšega razvijanja, saj v tem kraju v vseh povojnih letih ni bilo opravljenega nobenega večjega komunalnega dela, razen asfaltiranja ceste Šentvid—Tacen. Kraj sam pa ima z novim dotokom prebivalstva in vse večjo stanovanjsko izgradnjo cel niz nerešenih vprašanj, kot npr. preureditev vodovodnega in električnega omrežja, dokončno imenovanje ulic, izgradnja nujno potrebnih lokalov za prodajo živil, mesnin, mlečnih izdelkov, ustrezno urejeno gostinstvo itd.
•	Veliko zanimanje za na-
daljnje izobraževanje. V Vi4-marjih so prebivalci pokazali precej zanimanja za razna poljudnoznanstvena predavanja, saj se jih je udeleževalo precejšnje število mladine in tudi odraslih. Zaradi tega bodo tudi za prihodnje poskrbeli za čimbolj pester program, ki bo zanimiv in privlačen za čim širši krog poslušalcev.	x P.
VODICE
Janez Logar, vodja sekcije za kino Franc Logar, vodja dramske sekcije Primož Cankar in knjižničarka Iva Jeline.
• Krajevna organizacija RK v Skaručni je imela svoj občni zbor 10. decembra ob polnoštevilni udeležbi članstva. Zelo aktivni so zlasti pod-mladkarji RK, ki vneto sodelujejo pri vseh društvenih akcijah. Razen tega so mnogi med njimi bili tudi v tečaju prve pomoči.
Tudi v novem programu so si zadali nalogo organiziranja tečaja prve pomoči, kakor tudi povečanja števila članstva. Organizirali so pa že
družabni večer s pogostitvijo najstarejših vaščanov. R. K.
9 Na občnem zboru Društva prijateljev mladine v Vodicah je bil dne 29. oktobra izvoljen nov odbor društva: predsednik Primož Cankar, tajnik Štefka Jagodic, blagajnik Vera Podboršek, člani: Angela Traven, Lojzka Raj-bar, Karel Rajtarič, Jože Šimnovec, Franc Baliž in Tončka Jereb; nadzorni odbor: Mira Blenk, Vida Merčun in Štefka Jagodic.
Osnovni problemi: skrb za vzgojo in socialno ogrožene otroke ter organizacija otroškega varstva in več sodelovanja med šolo, vzgojno varstveno ustanovo in Društvom prijateljev mladine pri reševanju varstva otrok. S. J.
Naša najbolj razvita krajevna skupnost
Krajevna skupnost Zgornja Šiška je z ozirom na prebivalce številčno najmočnejša. Zaradi zelo hitre stanovanjske gradnje se še stalno krepi dotok novih stanovalcev. S tem naraščajo tudi na-
loge krajevne skupnosti, zlasti na področju servisnih uslug.
V pralnici smo z lastnimi sredstvi nabavili dva nova stroja ter uvedli delo v dveh izmenah, s čimer smo povečali dnevno kapaciteto na 800. kg opranih in zlikanih tekstilnih predmetov.
V kemični čistilnici smo z odobrenim kreditom in 1 'milijon 800.000 din lastnih sredstev nabavili še čistilni stroj in stroj za likanje.
Splošni servis, v katerega so vključeni električarji in vodovodni inštalaterji, je prevzel tudi servisne usluge za izdelke tovarn »Tobi«, »Hi-mo« in »Mariborske livarne«.
Tudi pleskarski, šivalni in urarski servis so povečali število zaposlenih ter s tem obseg svojih uslug.
Novoustanovljeni prevozni servis nudi občanom razne usluge z dvema dostavnima oz. pol tovornima avtomobiloma.
Tudi novoj^*«movljeni pe-
Čarski, teraccrski, zidarski in
ZGORNJA ŠIŠKA
cementni servis že uspešno zadovoljujejo tovrstne potrebe prebivalstva.
Odprli smo tudi nov vzgoj-novarstveni oddelek v Tugomerov! ulici za •J6 otrok ter v ta namen investirali 600.000 din.
Za opremo novoustanovljenega kluba upokojencev v Ulici Martina Krpana smo prav tako investirali 400.000 din, a v klubu množičnih organizacij smo položili topel pod v vrednosti 400.000 din.
Karel KRANJC preds. kraj. skupnosti
• Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Zg. Šiški je v svoj novi odbor izvolilo za predsednika Ivana Volavška, za podpredsednika Albina Fakina, za tajnico Angelo Suša, za blagajnika Justi Lučovnik in za gospodarja Leopolda Medveda. Imajo sestavljen že tudi svoj delovni program, od katerega bi omenili študij nove komedije »Morala gospe Dulske« ter dramski seminar, ki ga bo vodil prot Miro Mahnič.	A. L.
I
PIONIRSKI HIŠNI SVET
V IV. bloku ob Ulici Martina-Krpana v krajevni skupnosti Zg. Šiška so sredi septembra ustanovili pionirski hišni svet, v katerem je 23 pionirjev tega bloka in seveda vsi starejši cicibani. Vsi so prejeli tudi izkaznice ter redno plačujejo članarino.
Pionirski hišni svet je uvedel dežurno službo za vzdrževanje čistoče v bloku in okrog njega. Posebno pozornost so pa posvetili zelenicam.
Tudi na 20-letnico AVNOJ niso pozabili. V blokovski sušilnici no priredili lastno proslavo s kar 12 točkami zelo pestrega sporeda. To prireditev sta med drugimi obiskala tudi predsednik in tajnik krajevne skupnosti.
Emil Planine«
Iz naših delovnih kolektivov
» U:/-	- :v:	. -, ::'n:v:''■ -
RAZVOJ GRADBENEGA
Vso skrb delovnemu človeku
do polnega izraza individual- Nedvomno spada gradbeništvo med naše najpomembnej-no nagrajevanje po učinku, še gospodarske panoge. Zaradi tega smo zaprosili direktorja V statutih delovnih organiza- gradbenega podjetja »Megraad«, da nas seznani z razvojem Na zadnjem občnem zboru pozornosti strokovnemu izo- cjj je treba zlasti razčistiti svojega podjetja. Tovariš MIRO STRLE se je rad odzval občinskega sindikalnega sveta braževanju ter utrjevanju notranje odnose ter nakazati temu povabilu ter med drugim dejal: se je zlasti razvila Široka raz- politične zavesti proizvajal- perspektivo nadaljnjega raz-	,	,
prava, v kateri je bilo med cev.	voja gospodarske organiza- Gradbeno podjetje »Me- in industrijskih objektov. Naj
drugim posebno poudarjen Glede skrajšanja delovnega cije, kakor tudi vlogo samo- Brad« je bilo ustanovljeno že med njimi konkretno nave-
pomen spremljanja ekonom- gasa je bilo poudarjeno, da upravnih organov, strokov-	1956. Začetna osnovna dem le najpomembnejše, in
skega dogajanja v komuni, ne sme biti to posledica po- nih služb itd., tako da bo sredstva so znašala le 133.740 sicer otroško kliniko, Savsko
stalna analiza uspehov in večanega fizičnega napora, prišla do polne veljave skrb dinarjev, a obratna 361.870 naselje, zavod za rehabilita-neuspehov delovnih organiza- skrajšaneea odmora med de- za — človeka, da bo vsak dinarjev. Leta 1962 smo z cijo invalidov, centralne mle-
mm mm is mm bbh
tehmdoških in delovnih ‘ p^- trcbne tcmeljite analize- cije j c treba posvetiti mnogo ^^se°^ače‘«c|a primi- blf;ko v šentvidUi vcč in. stopkov, za spopplnitev orga- Sindikalne podružnice naj več pozornosti,_zlasti masov-	dustrijskih objektov papir-
šMsm ššsksž=agg£
izvodnih stroškov tako je
nimi kolektivi. Vso skrb pa Prikažete najpomembnejše Jesenkovo in Bis'ra, gimna-. je treba posvetiti — delov- objekte, ki ste jih zgradili. zij0 v PoijU| osnovno šolo v nemu človeku in njegovi dru- Doslej smo zgradili nad Vodicah itd. zini.	Franc Hribar 800 stanovanjskih, poslovnih „ ,
Kaj pa gradite sedaj na
področju naše občine in drugod?
V Šiški gradimo 3 velike stanovanjske bloke s skupno 300 stanovanji, nadalje indu-Za predsednike in tajnike Šport oprema, Tapo, motel atrijske objekte za »Avto-snidikalnih podružnic stori- Medno, Avto-servisno pod- tehno« in »Libis«, novo tvenih dejavnosti je bil v jetje, Oprema, Agrokombinat upravno poslopje PTT, sta-okviru ObSS ter s pomočjo itd. niso čutile potrebe po novanjske stolpnice itd. delavske univerze organizi- nadaljnjem izobraževanju y občini Center gradimo ran ciklus predavanj o eko- svojega vodilnega sindikalne- moderno infekcijsko kliniko, nomiki, organizaciji uprav- ga kadra. Žal moramo ugo- ve;iji stanovanjski blok na
Izobraževanje
vodilnega sindikalnega kadra
Ijanja, kadrovski politiki, toviti, da ravno te sindikalne poljanah in stopnice v Ilir-

Samski dom »Megrada« ob Celovški cesti omogoča tudi gradbenim delavcem človeka dostojno življenje.
delu in vlogi sindikata. Pre- podružnice ne poznajo vloge ski uijCb Razen tega vršimo davanja so bila konkretizi- in nalog, ki stoje danes pred tudi več 'pomembnejših apad-rana s problematiko v delov- njimi.	F. H. tacij itd
nih organizacijah.	Novo vofctVO
nimSUfoobčinskega sindikal-
sti večje sindikalne podruž-	116(1(1 SVCtd
niče, kot npr. Slovenija vino, Novoizvoijeni 29-članski
V občini Moste gradimo 2 stanovanjska bloka na Studencu ter stanovanjsko stolpnico v Zalogu.
Naše bralce bo nedvomno
Statuti in skrajšani delovni čas
plenum je iz svoje srede iz- zanimalo, ali in kako se odvalil predsedstvo, in sicer: za raža tako intenzivna dejav-predsednika Franca Hribar- nost vašega podjetja na živ-ja, za podpredsednika Toneta Ijenjski standard delavstva?
r-
žtt aZOzatnS KS V«, potrebno pozora«, p,-Gvardjančiča, Franca Groz- svečamo tudl temu. vpraša Na zadnjem plenumu ob- vse člane kolektiva k aktiv- kvalitete osnovnih sredstev nika, Dareta Ravnikarja, Vin- n,^- Vc^ ^(ot polov‘ca činskega sindikalnega sveta nemu obravnavanju teh vpra- itd. Dosedanje praktične iz- ka Kožuha, Tončka Spra- aelavccv stanuje v moder-(12. decembra) smo razprav- šanj. Seveda se to odraža tu- kušnje so pokazale v nekaj gerja in Alojza Pirša.	nem sams cem b oku’ kl sm0
Ijali zlasti o osnutkih statutov di v zelo nezadovoljivem sta- primerih, da prevelika nagli- Razen tega so izvolili tudi gradili leta 1960. Dom ter c prehodu na skrajšani nju samih statutov.	ca lahko ovira razvoj nadalj- nove člane komisij za orga- ‘.rna	, .° *turJaV0, mp"
delovni čas.	Pri prehodu na skrajšani nje razširjene reprodukcije, nizacijsko kadrovska vpraša- clerao kuhinjo in menzo, ki
Med drugim je bilo v raz- delovni čas se med drugim	če bi šel skrajšani delovni	nja, za	šport in rekreacijo,	za	oskrbuje vsa
pravi ugotovljeno, da sindi- pojavljajo problemi neona-	čas na račun delitve čistega	prehod	na 42-urni	tednik,	za	naSa	gradbisča	s toplo hrano,
kalne podružnice ne odigra- kega položaja delovnih ko-	dohodka, skrajševanja det-	sezonsko delovno	silo in	za	Tudi	za	75	družin smo za-
vajo vedno in povsod svoje lektivov v pogledu stopnje lovnega odmora, povečanja fi- promet in zveze.	gotovih ustrezna stanovanja,
izredno pomembne vloge ini- izkoriščanja osnovnih sred«-	žičnega napora pri delu, zni-
ciatorja, ki bi naj pritegnil štev, stopnje produktivnosti,	ževanja norm itd. Brez te-
_____________________________________________________________ meljitih analiz in ukrepov za
porast produktivnosti ne mo-


mm*' 1:1
'1 ‘Jk _	'ž'	■ %	■
j , , *	p
-tf	li«
#	Tradicionalna proslava slavil tudi 200-letnico svojega re biti govora o skrajševanju dneva republike v »Leku« je podjetja ter prve rezultate delovnega časa. bila letos še prav posebno predvidene rekonstrukcije. V stanovanjski gradnji je svečana. V tem času je obl- Ob tej priložnosti so podelili bil osvojen sistem, da bodoči skalo obrate tovarne v Ljub- 40 članom delovnega kolekti- koristnik stanovanja prispeva Ijani in Mengšu tudi 36 upo- va, ki že delajo v podjetju 20 %, delovna organizacija kojencev tega podjetja, ki so nad 18 let, praktična darila. 30%, a ostalih 50% kredi-z zanimanjem spremljali na- Obdarili so tudi 63 upokojen- tira. skupnost, vendar bi v predek in razvoj podjetja, cev, ki so delali v tem pod- primeru reševanja socialnih 22 članov delovnega kolekti- jetju nad 18 let. Nov tehno- primerov odstopili od tega va, ki so nad 10 let zaposleni loški proces si je v tem času razmerja. Enako tudi, kadar stalno v tem podjetju, je ob ogledalo tudi okrog 100 upo- se pojavijo finančno sposob-tpj priložnosti prejelo v znak kojencev te tovarne, kakor nejši občani. Nekatere delov-priznanja ročne ure. I. P. tudi predstavniki drugih de- ne organizacije, zlasti sred-
lovnih kolektivov, raznih sa- nje in manjše, nimajo dovolj
•	Proslava dneva republike moupravnih organov, druž- sredstev v te namene. Zaradi
v medvoški »Celulozi« je bila benopoliličnih organizacij itd. tega bi bilo umestno tudi Proslava dvestoletnice medvoške »Celuloze« je bila zelo. ® letos še posebno prijetna, saj iz Medvod in občine.	združevanje tovrstnih sred- svečana, zlasti ker je bila združena s proslavo zaključka s<
je delovni kolektiv hkrati	Jože Lcjko štev.	Tone Jančar	prve laze tako potrebne rekonstrukcije.
°P K
ŠlSENSKI RAZGLEDI
7
Več veselega, živahnega razvedrila in kulturnoestetske vzgoje
Novo vodstvo občinskega sveta svobod
V soboto, 23. novembra, je kjer bi se ljudskoprosvetna ka občinskega statuta, potre-bila v Šentvidu delovna kon- dejavnost lahko šele uspešno bo vodenja enotne kulturne ferenca sveta Svobod in pro- razvijala. Opaža se precejšnja in programske politike in bolj svetnih društev naše občine, nezainteresiranost mladine, stimulativnega načina finan-Predsednik sveta je prikazal preveč starega, šablonskega ciranja na podlagi sprejetih dosedanje uspehe dela, zlasti načina dela, ki ni privlačno delovnih programov. Pred-pa odprte probleme, ki stoje in zanimivo za širše množice, vsem bo treba težiti za bolj pred ljudskoprosvetnimi de- pomanjkanje zadostnih sred- množičnimi oblikami kultur-lavci te občine. Skoraj po- štev in — kadrov.	noprogvetnega dela, za večjo
vsod so šele v lazi gradenj oz. Navzoči delegati so nato pestrostjo, zanimivostjo in večjih adaptacij prostorov, osvetlili problem tiska, osnut- privlačnostjo prireditev itd.
Nedvomno potrebuje deloven človek, zlasti pa naša mla-.	„	dina v kuiturnoprosvetnih
lil prosvetnih društev	prostorih več veselega, živah-
nega in rekreacijskega raz-
Na zadnji delovni konfe- drovske komisije, Pavle Se- vedrila, ki se naj razvija in renči občinskega sveta Svo- gula za predsednika komisije stopnjuje nato. v kulturno-bod in prosvetnih društev so za razvijanje klubskega živ- estetsko izobraževanje, bili izvoljeni v predsedstvo 1 jen ja, Jože Kenk za pred- Končno je bil izvoljen nov Stefan Borčnik za predsed- sednika glasbene komisije, plenum, ki bo po začrtanih nika, Franc Orel za podpred- Dušan Zgonec za predsednika smernicah poizkušal iskati la nekaj naših ljudi začasno vih metod in načinov dela, o sednika, Alma Likeb za taj- filmske komisije in Franc nova in boljša pota na mno-prebiva še'vedno v provizori- čemer bomo pa seznanili naše nico, Vilko Kolar za pred-jih, ki pa vseeno ustrezajo bralce v prihodnji številki, sednika orgamzacijsko ka-
i Vsem osnovnim pogojem. V kratkem pa nameravamo začeti z gradnjo novega samskega doma, ki bo imel 250 ležišč.
*Megrad« gradi tudi v Poreču, in sicer dom za zdravstvena letovanja naših otrok.
Orel za predsednika dramske žičnost ljudskoprosvetne de-komisije. Alma Likeb javnosti v naši občini. J. S.
Posledice slabe kadrovske politike v sindikatih
Kako pa skrbite za stro-\ kovno spopolnjevanje kadrov?
Tudi to vprašanje spada med naša najpomembnejša. V podjetju imamo 60 vajen-;Cev. Precejšnja sredstva vlagamo v zimskem času za pri-i dobivanje višje kvalifikacije, ki je nujno potrebna v sodobnem gradbeništvu. Tudi ! število naših štipendistov na yisokih in strokovnih šolah je precejšnje. Tako prihajajo j nova delovna mesta sedaj : j'e lastni kadri z visokošolsko 1 kvalifikacijo.
Težo fizičnega dela je pri bas prevzela mehanizacija, t° je razni gradbeni stroji. Hkrati s tem se zmanjšuje število polkvalificirane de-l°Vne moči, a večino ima že j kvalificirana delovna moč.
i Ob novem letu želimo pod-jjelncmu delovnemu kolekti-Vu Oradbenega podjetja »Me-I Orad« obilo nadaljnjih ponovnih uspehov v njegovem Prizadevanju pri iskanju no-
V neki delovni organizaciji naše občine je delavski svet sklenil, da se postopoma izmenjajo vodilni kadri podjetja, ki imajo vse pogoje za upokojitev ter se zamenjajo s strokovno kvalificiranimi, mlajšimi kadri. Kmalu zatem so pri raznih družbenopolitičnih organih nastale intervencije dosedanjih vodilnih kadrov, da se tak sklep delavskega sveta razveljavi. In res! Na naslednjem zasedanju delavskega sve'ta so isti člani glasovali za razveljavitev svojega prvotnega sklepa, in sicer brez kakršnega koli utemeljenega razloga. Vprašamo se, kje je bila sindikalna podružnica, ki bi morala nuditi konkretno pomoč članom delavskega sveta pri izvedbi že sprejetega in vsekakor utemeljenega sklepa o pomladitvi vodilnih kadrov v podjetju?
Še en primer! Nekateri člani delovnega kolektiva so v času, ko v lastnem podjetju
niso imeli dovolj dela, vršili z osnovnimi sredstvi kolektiva usluge zasebnemu sektorju. Izvršni odbor sindikalne podružnice je o tem razpravljal ter sprejel sklep, da naj o tem dokončno razpravlja in ukrepa delavski svet podjetja, a svojega predsednika je zadolžil, da posreduje ta sklep delavskemu svetu. Ta pa je na seji delavskega sveta molčal, kot da sploh ni seznanjen s" tem problemom in da sploh ni prejel nobene zadolžitve v zvezi s tem. Tako je ravnal zaradi tega, ker so .tudi nekateri člani delavskega sveta z njegovim predsednikom vred delali zgoraj omenjene nepravilnosti.
Oba primera pa sta dober dokaz, kako pomembna je dobra kadrovska politika v naših sindikalnih podružnicah, če hočemo odstraniti iz delovnih kolektivov razne slabosti, ki škodujejo skupnosti.	Franc Hribar
wtmrnt^mgf
Lepa razstava likovnih amaterjev, toda...
V zadnji dekadi preteklega <v~ smo lahko v avli kina iška občudovali 44 olj, gra-* in plastik 39 likovnih cfO?ierJev iz ljubljanskega in ji ‘Iškega okraja. Nedvomno čudovito, če se Ijubljan-ji “ gospodinja, žirovski čev-iukv ^fsen^ki železar In drugi L- uriajo v svojem prostem pu .ludi s slikarstvom. mi-1OC.0“no ie vredno prizna-
pZvezlUdk d^stvo- da' sc ie
imi^f Svobod odločila — javn,e(S.Voje tradicionalne de-run 0SL — tudi za organizi-amui Povezovanje likovnih k nnt,rjeV' sai bo ‘o vodilo tersu razBibanostl v ama-
sPevalr»USrVar'’alnosti ler pri' BPloŠmi k.	likovni in
n‘ estetski vzgoji.
Kratka ocena razstave
Avtorji razstavljenih likovnih del so nanizali — žal — preveč »lepih« slik, v katerih so preveč posnemali stare likovne vzore. Ce smem tako reči, je v razstavljenih likovnih delih bilo več »fotografske« in »razgledniške« aktivnosti amaterjev, kakor pa njihove iskrene likovne izpovedi, preveč teženja za določeno »lepoto«, premalo pa individualnega likovnega izražanja oz. lastne likovne izpovedi posameznih amaterjev. V tem pa je tudi šibkost njihovih razstavljenih del, čeprav so sc nekatera med njimi zelo močno približala delom akademskih umetnikov.
Pravo likovno ustvarjanje je namreč lahko le individualno, brez vsakega posnemanja tujih vzornikov, torej gre za neodvisno izpovedovanje celotne lastne duševnosti in dejanskega doživljanja sveta okrog sebe. In prav v tem je bistvo in jedro resničnega umetniškega ustvarjanja, kakor akademskih umetnikov, tako tudi likovnih amaterjev.
Končno še: Želeli bi, da bi bila avla kina Šiška stalno razstavišče raznih likovnih in drugih del, saj bi tako naš centralni kino vršil izredno pomembno dopolnilno vlogo širšega kultiirnoumetniškega vzgajanja svojih obiskovalcev,	P. S,
V 116-stanovanjski blok ob Zvezni cesti, ki ga gradi »Me-grad«, se bodo prve pomladanske dni že vselili stanovalci.
UREDNIŠTVO OBČINSKIH RAZGLEDOV, Ljubljana, Celovška cesta 121/IV
V zadnji številki mi najbolj ugaja članek (ali slika):
najmanj pa .................r...............
Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov:
NAŠA NAGRADNA ANKETA
Zahvaljujemo se vsem za izražena priznanja in pohvale, ki smo jih prejeli iz raznih predelov naše občine v zvezi z vsebinsko spremembo lista in za njegovo večje približanje — ljudem. Toda, to ni dovolj! Želimo še nadalje spopolnjevati naše glasilo. Pri tem potrebujemo vaše pomoči. Kako?
• Skrbno preberite to številko in jo nato dajte tudi drugim!
•	Nato se pogovorite, kateri članek vam je najbolj ugajal in kateri najmanj.
•	Napišite to v gornji obrazec, ki ga izrežite in nalepite na dopisnico ter ga pošljite na naslov: Uredništvo Občinskih razgledov, Ljubljana, Celovška 121/IV.
O Izžrebali bomo 6 takih odgovorov in jim dodelili po 1000 din nagrade.
•	Vidite, tako nam boste koristno pomagali pri urejanju lista. Zdaj pa na delo. kar po vrsti po gornjih točkah!
8
SlSENSKI RAZGLEDI
ŠE O TEM IN ONEM
KAJ BO Z ZEMLJO
Napredek, toda le s sodelovanjem občanov
Nadaljevanje s 3. strani
drugimi ustreznimi
Nadaljevanje s 1. strani
skih blokih Svetje — Medvode, v Vižmarjih, med posameznimi kraji na področju Medvod itd.
Za vodovod bo največ vloženega v naseljih severno od Save, zlasti na področju Verje—Pirniče—Vikrče in za re-konstrucije v Preski; Zbiljah, Vašah, Studenčicah itd.
Na zborih volivcev, kjer bomo razpravljali o predlogu družberiega plana občine za leto 1964, naj bi v čim večji meri prišla do izraza iniciativa občanov in interes za
sodelovanje pri reševanju vseh problemov, ki spremljajo družbeno življenje naše občine.
Žal pri proračunskih sredstvih, s katerimi bo občina razpolagala, lahko računamo le z 10 % porastom. Tako bodo proračunska sredstva v največji meri uporabljena le za najnujnejše izdatke, ki jih je občina dolžna financirati.
Zaradi tega bo občinska skupščina podpirala izvršitev tistih nalog, kjer bo udeležba, iniciativa in podpora občanov ter krajevnih skupnosti največja.
površine v severnem delu na- mi in še občine (2770 ha) združen za ukrepi, podjetnih ljudi v družbeno družbeno proizvodnjo pred- © Kot vidite, naša skupnost kmetijsko proizvodnjo.	vsem mleka in mesa (7170 že pristopa k načrtnemu re-
• Prav zaradi tega bo ver- glav govedi) ter za prldelo- Sevanju vprašanj, ki ste jih jetno pretežni del ravninske vanje žita, okopavin in de- sprožili v Vašem pismu. Re-in rahlo valovite kmetijske telje.
Kakšna bodočnost čaka kmečko prebivalstvo?
šuje jih na družbeno edino možen in koristen način, pri čemer ne pozablja na najstarejše in za delo nesposob-'' ne zasebne kmetovalce. Razumljivo pa je, da pri teh velikih spremembah prihaja
kmečkih ljudi sc ne pojavlja jim je kmetijstvo edini po- tudi do določenih prehodnih
Solo Hnnos Solo v nnSi H n ir- klio hrv voriolnrv nn rvmonio- tCZ.l , ki pac Spiemljajo VSC
© Vprašanje preživljanja za © Ravninskim, kmetom, proizvodno delo nesposobnih starosti od 40 do 45 let,
v
ki
šele danes, šele v naši druž- klic, bo verjetno na omenje-'beni stvarnosti, temveč je staro kot človeški rod. Po zakonu so starši dolžni skrbe-
~ “3
njo, in sicer tako, da bodo tcr lex: učinkovitejša ra-_______ v obliki kooperacije redili c^alnejša cenejša kme-
otroke. Obratno so pa tudi predvsem prašiče, piščance in A iLl Prf>lzvodnja m zagoto-
^	’	vi te v zadostne, vitaminsko
ti za svoje mladoletne in za pridobitno delo nesposobne
odrasli otroci dolžni skrbeti govedo ter intenzivno pride-za svoje onemogle starše, ne lovali zlasti krompir.
DARUJ KRI ZA REŠEVANJE ŽIVLJENJ!
pa da to zahtevajo samo od skupnosti.
© Mlajši ravninski kmetovalci (do 45 let) pa se bodopred-
• 'tudi skupnost ,posveča vsem zaposlili v družbenem kmečkim ljudem vedno več sektorju kmetijstva oz. v in-
in kalorično raznolike in bogate hrane za vse delovne ljudi in njihove družine.
Pavie Šegula
pozornosti in pomoči. Pošto- (justriji in drugih gospodar-
nnmfl rnv.viinmn vs** Sirso	_____.„u	i..-	2:_	1__
poma razvijamo vse širše sKih panogah, ki jim bodo kmečko zavarovanje. Rdzen perspektivno nudile mnogo tega se predvideva, da bi nad vej možnosti za ugodnejše Planinčeve in Telminove zelo ' 55 let stari in za delo nespo- delovne in življenjske pogoie. aktiven. Vanj je vključenih
--i :	1 t i_!	----265 otrok, ki so sodelovali pri
KAJ PA KMETOVALCI raznih društvenih akcijah kot
NA VIŠINSKIH OBMOČJIH? ^ prSv^^tS, "^mll da pri občini. V kamniški • Na izrazito višinskem ob- starim in onemoglim, tekmo-obeini že dobivajo tako upra- močju naše občine bi predvi- vanje v higietv, kulturnih vičenci iz sklada za preživ- doma ostala v celoti le za- odnosih itd. ninsko varstvo kmetov me- sebna kmetijska gospodar- © Krajevna organizacija JtK sečno 8 do 20 tisoč dinarjev, stva, ki bi se usmerila pred- Vodice je imela 20. decembra pri čemer so upoštevani ko- vsem v kooperativno vzrejo SVoj občni zbor. Udeležba je ličina in kakovost oddane mlade plemenske živine, na- bila zadovoljiva, fx>sebno, ker zemlje, starost in število lju- dalje v bolj smotrno sadjar- je ■ bilo precej ’ mladine od ” posameznih dru- stvo in druge ustrezne kme- katere so 4 izvoljeni tudi v tijske panoge. Seveda bo novi odbor, kateremu že 16 družba vsekakor priskočila let načeluje neumorni Franc pro- višinskim kmetovalcem na Grilc. Deio društva je bilo pomoč z davčnimi olajšava- izredno plodno, saj se je sa-----------------------------------;--------------------mo za krvodajalsko akcijo
• Podmladek RK na Vodiški šoli je po zaslugi tovarišic
Od 3. do 17. januarja bo v naši občini ponovno množična akcija prostovoljnega krvodajalstva. Tako bomo zopet množično manifestirali najvišjo humanost: darovanje lastne krvi za Reševanje
življenj poškodovanih in trpečih.
Prepričani smo, da se bo število požrtvovalnih krvodajalcev letos še povečalo, kakor med člani delovnih ko-
sobni kmetovalci prejemali v zameno za zemljo redno mesečno preživnino, ki ’ bi se izplačevala iz posebnega skla-
lektivov Litostroja, SKIP, Avtomontaže, Ljubljana-
Stoietnica
Rdečega
križa
Letos je ves syet praznoval stoletnico ustanovitve prve organizirane pomoči na bojišču ranjenim vojakom. Iz te humane akcije se je nato razvila mednarodna organi zacija Rdečega križa oz. n: vzhodu Rdečega meseca oz drugih podobnih simbolov To pomembno stoletnico sc slavili po vsem svelu s po večano zdravstveno presvet no vzgojo, razširjeno akcij' prve pomoči, zaščit^ mate/ in otrok ter v množični borb’ za miroljubno..reševanje v%d. spornih vprašanj.
Tudi naša' organizacija RK jo v gornjem smislu razširila in povečala svojo aktivnost zlasti v oddaljenejših in gospodarsko manj razvitih krajih. Velik poudarek smo dali tudi na akcijo varovanja "idn. nege zob, zaščite pred nalezljivimi boleznimi ‘itd.
Posebno se je razgibalo delo podmladkarjev RK, ki so priredili po šolah posebne prebave. Tudi krajevne or-h'vrfriclje RK v Dravljah, Gameljnah, na terenu Hinka Smrekarja, Milana Majcna, v Medvodah, Šentvidu in Vodicah .so posvetile tej pomembni proslavi vsp potrebno pozornost.
Heda TEELC
transporta, Iskre, pivovarne Union, Šport opreme, med-voških tovarn Sora, Tesnilka, Celuloza, tekstilne tovarne in drugih, tako tudi med zavednimi gospodinjami, mladino in drugimi ljudmi iz naših krajev.
Daj kri, ko si zdrav, da si jo zagotoviš, ko jo boš potreboval!
Ivan Bradeška
di, ki so v .
žinafi upravičeni do teh izplačil. V naši občini se ta vprašanja ravno sedaj učpjejo.
Personalne spremembe v občinski skupščini
javilo skupno 99 članov RK.
Novi odbor je sklenil, da bo predvsem povečal število 'članstva. Razen tega bodo organizirali še tečaj prve pomoči ter nege bolnika doma, ® Klub članov občinske skup- tin Česen, Franc Zontar, Pa- zlasti pa se bodo odzvali za ščine je izvolil za svojega vel Perko, Leopold Skandcr, novo krvodajalsko akcijo, predsednika Milana Zagorca, Mirko Andromakd, -ing. Miri @ Prebivalci Medvedove in n za podpredsednika Franca ko Batestin, Primož Cankar, in bližnjih ulic se kar ne mo-
Mira Černač in Jelka Dober- rejo sprijazniti z ukinitvijo-let kot člani. '	mesnice v Medvedovi ulici,-
(S V skupščino Zavarovalnice Od občinskega sveta za trgo-Bežigrad so bili izvoljeni Er- vino in gostinstvo pričaku-nest Belka, Ccdo Mokole in jejo pospešeno rešitev tega' Geno Maher, Ant-r->n Golob, razen teh pa še problema. Ta je prizadel naj-Francka Vali- Anton Mali, Alojz Sodja, Du- bolj gospodinje, ki se morajo
Dejaka.
© V svetu za trgovino so bili razrešeni članstva Dušan Brgles, Marinka Ložar in Ančka Nagode, a na novo so bili izvoljeni Jože tienar in
Podmladkanca RK čestita Neiiki Alič, ki je doslej že 38-krat dala svojo kri za rešitev drugih življenj. Posnemajte jo/
jevec.	šan Čaulovič, Zdravko Toma- sedaj prerivati v edini mesni-
® V- svetu za gostinstvo in 2in, Dušan Gvardjančič in ci Emono v Spodnji Šiški na turizem so bili razrešeni član- Franc Pipan.	Celovški cesti,
stva Franjo Jurman, Jože	>
n1 za n o ve' "č i a nic ^biiMzcJ Občinsko strelsko tekmovanfe
Ijeni Viktor Valenci, Lojzka	^
MODA 1964
Ce želite biti sodobno, praktično in okusno oblečeni, polem obiščite 9. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin in usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih drugih modnih izdelkov, ki bo z mednarodno udeležbo od 18. do 26. januarja na Gospodarskem razstavišču.
Steiner in Janez Koporc.
•	V svetu za obrt so bili razrešeni Janko Mehle, « Leon Sušterič in Stane Dermastja, a na novo- so bili izvoljeni Ludvik Smrekar, Alojz Sodja in Slavko Podlipec.
•	V svetu za delo je bil na lastno prošnjo razrešen Alojz, Rajcr, a na novo je bila izvoljena Jožica Krmelj.
•	V upravni odbor za financiranje šolstva so bili izvoljeni Ježe Lejko kot predsednik ter Pavle Hc/zman. Viktor Meglič, M-iljutin Ajdič, Mar-
V	počastitev Dneva republike je občinski strelski odbor priredil množično strelsko tekmovanje pionirjev, mladincev in članov.
V	pionirskem ekipnem tekmovanju so bili y najboljši osnovna šola Valentina Vodnika (643 krogov), SD »France Rozman-Stane« (506) in TVD - »Partizan« iz Sp. Šiške (485), a med ostalimi so bili najboljši SD »Jelenov žleb« (1141), SD »France Rozman-Stane« (1139), SD »Rašica« (1102), SD »Lokomotiva« (1021)
in SD »Litostroj« (998).
Med posamezniki so bili najboljši pionirji: Roman Samec (145), Metod Zlot (143), Drago Bašln (136), Janko Kremžar (133) in Milan Priča' (131), med mladinci:	Lado
Ludvik (232), Janez Žnidaršič (218), Anton Globokar (216), Mladeb Sumina (213) in Danilo Zlatoper (211), a med člani: Jakob Jurkovič (262), Nikola Tošovič (25(1), Janez Grom (254), Jordan Petrovič (250) in Luka Miličič (243).
Janez Koprivšek