U $76 f Poezije J h. N. E. Z A, V Ljubljani 1864. Natisnil J. Blaznik. Slovensku mati me rodila, Slovenski oče me ’skojil, Slovenska vila me zbudila, — Slovcn’c kaj jaz da ne bi bil? Miro>l*v. L4r ]L •»/ ¥¥©S» 1 Kiki jusoslovcuski, prcvzviseiiemu s- S- škofu djakovaškcmu Josi|Mi .Mirju SlroNiiiajerju.} !,Ј-! — . • ... 2 fSerce nemirno v persih bije, Nemirno kri po žilah teče, N i In duša iz telesa ječe Zleteti hoče tje, kjer solnce sije. Pretesna mi je hiša bila, — Na prosto želja, me je gnala; Neznana moč me je vabila. Tje, kjer je pomlad rože stlala. In pustil ozke sem zidove Očetove preljube hiše: Duh zdrobil težke je okove In prosto, čisto sapo diše. Po kranjskih hodil sem dolinah, Slovenske tergal si cvetlice; Po naših hodil sem planinah Poslušal drobne pevke — tiče. Zahajal sem v zelene loge, Vetriči čisti so pihljali; Svetd pozabil sem nadloge, Kjer vrelci bistri so šumljali. Na, groblje me je pot vodila, Kjer bratje, sestre mi ležijo; Jih černa zemlja je zakrila, „Naj v večnem mirit mirno spijo !“ Ko tak po hribih, dolih hodim, Pripelje pot me v log prijazen Zamišljen ko po logu blodim, Prikaže čudna se prikazen. Visoke, lepe je postave, Prijaznega in mil'ga lica; Oblečena od nog do glave V obleki beli je ženica. — Križ v desni roki je imela, V levici gosli je der žala, Na njih je veji'ca zelenela: Slovenske lipe vej'ca zala. — Prestrašim čudne se prikazni, In skoraj hotel sem bežati: Pa vstavi me nje gled prijazni, Na mestu zapove mi stati: „Ne boj se“, reče zala vila, Ne boj se! križ in gosli vzemi Lej, tebi sem ju namenila: Poprimi gosli, križ objemi!“ To reče žena, da — in zgine, Pustivši v rokah mi darove; Po nji sem gledal tje v daljine, In križ in gosli javorove. Povernem se v domovje svoje, Poprime goslice levica; In čuj, le strune glas zapoje, Ko z lokom takne jo desnica. rirebernega voditi loka, Prebirat1 strunice doneče, Navajena ni mlada roka; Zatorej pesmi so boječe. Boje se med ljudi zleteti — Razsaja tamkaj strasti sila: Jim varha treba je imeti, Ki bi jih vzel pod svoje krila. „Na dan, oj pesmi! saj iskati, Vam dolgo treba ni mecena; Saj kaže vam ga Slava mati, Vam kaže verlega Slovena“. Saj bolj s'ga Slava nima sina, v Ko Tebe, verli naš vladika, ! Časti in ljubi domovina Te, roda, naš ga „kinč in dika K Zatorej pesmice pohlevne, Vladika, Tebi posvečujem; Boječe pesmi so in revne, Jih krilu Tvoj’mu izr očaj em. „Ve pesme pa na dan vesele! Ne bojte se}; med rod stopite! Ste „dom in vero“ vedno pele, Na dan zatorej poletite !u — — л/Vvw^ — J Sveti sonetje. I. ^ tiho noč se dan premeni! beli, Skala poka, grobje se odpira; Vse žaluje, ker Mesija umira — Izraelci sami so veseli. Cuj, deveta ura je odbila! Bleda luna skoz oblak zasije, Čuj, zdaj zadnjič zdilinil je Mesija, Kri ’ž njegovih ran se izcedila. Adam koj iz spanja se zbudi, In na Golgoto pogleda; — Brž spoznä, kdo tam kervav visi. Evo zdrami, jezno ji kriči: Ti si kriva, da nedolžni Strašne muke božji sin trpi. II. liifloj ! soinca svit jc ugasnil, mrak obdaja Tri križe, ki na Golgoti stojijo; Potoki gorke se kervi cedijo In pusta zemlja željno se napaja. Glej! divje trume groza, strah navdaja, TVepečejo, se öudijo, stermijo, Se trese zemlja, skale se dervijo, Spet živ je, merliß bledi ’z groba vstaja. Žaluje, joče se narava cela, Ker stvarnik ji na terdem lesu vmira — Ker obledele so mu svete lica. Le tebi, človek, duša jc vesela, Ko naš Rešitelj zemljo s kervjo spira, ’Z oči ne teče ena ti solzica. III. SLi'iž kervav prot nebu se dviguje, Sin Neskončnega na njem umira. V stran razbojnik levi se ozira, V sercu, joj, se Bogu togotuje. Milo grešnik desni pa zdihuje, Solzne v Jezusa oči upira; Išče še na zadnjo uro mira — Dušo v roke Večnemu ’zročuje. Vidi Jezusa obličje bledo, Sliši milo ’z njega ust besedo: „Dans se veselil bos z mano gori!“ Stvarnik je pribit na križ visoki, Tečejo iz ran kervi potoki, Zdaj, o grešnik, saj svoj greh pokori! '-H0 — u IV. ill.raljica nad oblaki Ti kraljuješ, Zvezd dvanajstero Ti obdaja glavo, Povsod poj6 Ijudjć le Tvojo slavo, Le Ti v kristjanov sercih gospoduješ! Ti žalostnim serce i-azveseljujcš, Ti grešnikom, če 'majo žalost pravo, Pri Sinu prosiš odpuščanje — spravo, In Ti jim spet nebeški mir daruješ. O blagor mi! da mater imam tako, Ce tlači serce žalost, bolečine, Če zopet sem zabredel v greha tlako: „Usmili se brez madeža spočeta!“ Serce zdihuje v neba visočine, In žalost, tuga — berzo je odvzeta. •H» 15 Božične. L 'jSjlcj inigclj prikazal Pastirjem se je; — Pastirji se čudne Prikazni boje. Pa angelj zapoje: „Hosana Bogu, In mir in veselje Človeškem’ rodu!“ „Tam Betlehem mesto Ponižno stoji, — Tam ravno Sin božji Se v jaslih rodi“. — Pastirci hiteli — Iskali so ga: In našli so v jaslih Otroka — Boga. ------»H0----- 1(1 II. snegom je zemlja mcrzla pokrita, Cela narava mertva molči, Vijolica v mahu, z ledom prikrita, Z velo glavico mirno se spi. Veter potihne, zima poteka; Pomlad prihaja, tičica ž njo, Solnčice greje, polni se reka, Sneg pa zapušča plan in goro. Vijolica, mila rožica, vstaja, — Zido na drevji cvetje je spet. Tiča se sliši ’z bližnjega gaja, Pomlad jih vabi pesmice pet. Tudi v meni serce se dviga, Duša hvaležne toči solze; Solnce pomladno, duh ki zažiga, — Kje se to solnce bliska? Oj kje? Duši mi solnce ti si, oj dete! Dete nebeško, Dete ljubo! Ti si stopilo serca oklepe — Solz»! hvaležno kažejo to. Vabit’ h citer ^lase vesele, Dete nebeško! siliš me Ti; V slavo naj bodo strune ti pele, Pesem le Tebe dans naj časti. Takno se citer persti boječi, Strune preslab le dajejo glas; Tvoje lepote plamen žareči Revnem’ slepi človeku obraz. — „V noči in zimi ljudstvo je spalo, Serca oklepal zmote je led; Ti si pomladno solnce zasjalo Ter si ledine stajalo spet.“ „Dete! v temotni duši človeški Nove prižgalo luči si plam. Ti si prineslo nauk nebeški, Raja odperlo vrata si nam“. „Svoje nebesa si zapustilo, V hlevcu stanuješ, v jaslih ležiš. Dote nebeško, Dete premilo! Vse iz ljubezni za nas storiš.“ Pervenci. S 18 * ÖUI/JCUI Uli J Solnce pomladno, duh ki zažiga, Mladi Mesija v jaslicih je. Torej hvaležno serce se dviga, V solzah oči rosijo mi se; ;----- »H,--- III. Polnoči je. Na betlehemski planjavi so cede zbrane. Pod visokim drevesom spi šest pastirjev, sedmi pride. Veselo novico povedati moram. Sem pasel ovčice tam blizo na trati, Ob griču, kjer vsekana v sivkasto skalo Pretemna votlina stoji, »Saj vem, da poznate jo vsi.“ „Oh čuda! ’ž nje zarja nebeška se sveti, Votlina vsa — vsa je v presvitlem plameni, ’Z nje slišal duhove nebeške sem peti; Glasovi pa tudi v višavi donijo: Pastir. vstanite ! Ni časa zdaj spati; Oj , slava na nebu Bogu, Na zemlji pa blagor miru! „Vstanite in z mano tecite pogledat, Kar živi se človek ni vidil na svetu; Pribežal, pritekel sem torej povedat, Nikarte preljubi, nikarte zdaj spati! Hitite tje v hlevček tud’ vi, Nebeško se čudo godi.“ Drugi pastirji se predramljajoči: ,,,,Kaj hodiš nas klicat iz sladkega spanja! Kar slišati, viditi se ti je zdelo, Vse bilo prijetna je morda le sanja; Glej, luna ko srp izza verhov se diže, In oven visoko stoji, Preteklo še ni polnoči.““ Drugi pastir. „Glej, ravno tud meni so zdaj je senjalo, Ko prišel budit si nas ’z sladkega spanja, Da pasem ovčice pod sivkasto skalo, Da vidim v votlini otroka in mater, 2* In mati in sin da sta bla I Ko luna in solnco lepä.“ „Pa sanja ta, menim, da ni bla resnica, Le hodi in pusti nas spati še v miru. In kedar na nebu bo svitla danica In druge že zvezde počasi gasnile, In vidil boš zarjo svetit’, Le pridi nas ’z spanja budit!“ Pervi pastir. „Oh nisem ne spal, verjemite besedi; — Le berzo tjo čuda pogledat hitimo! Naj eden na straži ostane pri čedi, Berž vidili boste, da res je, kar pravim.“ Družba pastirjev: „„Te prosimo lepo, preljubi naš brat, Le pojdi, in pusti nas spat’!““ Iz daljine se slisi angelsko petje. Pastirji se ustrašijo. Oj slava na nebu Bogu naj doni; In mir boa’ človeku. Ki sveto živi. Adama iz raja Pregnali кто b’li; Gospod se je vsmilil Zdaj grešnih ljudi. Obljubil je takrat Üsmiljeni Bog, Poslati Mesija, Resnika nadlog. Vaš rod ga je čakal Let tisočkrat štir; Zdihvanja je konec, Prinesemo mir. Devica spočela, Rodila ga je; Obljubljen Mesija Na zemlji je že. Družba pastirjev: Al slišimo pravo, al uho nas moti? Od kod se razlegajo mili glasovi? Kaj svitla pomeni tam luč v temoti? Posebnega kaj se tam mora goditi. Resnico je pravil Tadej Prepričani tega smo zdaj. Star pastir. Vetriči pihljajo , In zvezde migljajo Na stropu nebeškem ; — Ovčice, kozliči In krav’ee, voliči So pasejo mirno; — V daljini samotni In noči tihotni Kaj petje pomeni ? Kar pasem tu čede, Se take besede Ni slišati bilo. Angelj v beli obleki stopi med pastirje. Anjjelj. Oj slava na nebu, Proslava Bogu! Vsim blagim zemljanom Pa oljka miru ! I’sintirji (prestrašeui). O, čudna prikazen Nebeska je to, Ne^sme je pogledat’ Človeško okd. Angelj. Predragi pastirci, Ne bojte se me! Moj priliod na zemljo Veselje je le. rsa zemlji jc zdaj, Odklenjen človeku Nebeški je raj. Pri Davida mestu, Tam hlevček stoji In v j as licih Detek Preblagi leži. Zveličar •24 Je majhen, ubožen, Al večni je Bog; „On“ režil človeka Bo večnih nadlog. Pohlevni pastirci, Hitite le tje, Tam vaš je Mesija: Pustite ovce. Oj srečni pastirci, Oj srečno okč! Pokazal Sin Božji Vam pervim se bo. Angclj zgine, — pastirci stcrim' in so pogledujejo; — tihot». Družba pastirjev. Od jutra in tje do zahoda Časti naj in livali Gospoda Vse, kar je ustvaril na svetu! Pervi. In solnce in luna Bod’ pesniška struna, In hvali Gospoda! llmpi. Doline, pogorje. In višnjevo morje Hvalite Gospoda! Tretji. Tekoče vodice, Vse ribe in tiče Hvalite Gospoda! Četerti. In blisk in germenje, In vetrov veršenje, Hvalite Gospoda! Peti. Duhovi nebeški, Jeziki človeški, Hvalite Gospoda! Bosti. In cimbal zvonenjc, In citer berrienje Naj hvali Gospoda! Sedmi. Pastirsko piščale Donite mu hvale! Hvalite Gospoda! Družba. Od jutra do solnca zahoda Časti naj in hvali Gospoda Vse, kar je ustvaril na svetu! Sklep. Betlehemski hlev. V njem Marija in.Tožef; — vjaslicih leži Dete Jezus,— obdaja ga nebeška svitloba, — angeljski glasovi, — pri vratih kleče pastirci, ter si z rokami obličje zakrivajo. Družba pastirjev. Pred tabo, Jehova, klečimo tu v prahu, Ne upa se tebe pogledat’ ok6; < 'loveški je jezik preslab in nezmožen, Nebeški duhovi naj slavo pojo. Angeljski glasovi. Bod’ slava na nebu Bogu, Zemljanom pa palma miru! Družb» pastirjev. Preslab je naš jezik človeški, to vemo, Uboge pastirce pa slišal boš nas; Zatorej ti strinjeno pesem pojemo, Ti skupaj hvaležni povzdignemo glas: Oj Dete rojeno Vsem’ svetu v veselje! Te Abraham čakal, Te Izak je želel, In Jakop hrepenel Po Tebi je davno, Kar Davidu kralju, Kar našim očakom Ni dano blo vidit’, To vidimo danes Ubogi pastirci. Kar teklo noči je Od sveta stvarjenja, Tak lepa nobena Ni b’la kot nocojna: Nocoj je rojeno Nam dete premilo Vsem’ svetu v spravo. Oj Dete nebeško, Bod’ v veke češčeno! Pred Tabo ponižno V prahu klečimo Bod’ hvaljen Mesija! Vse čase upimo! Angeljski glasovi. Oj, hvala v višavah Bogu Na zemlji pa blagor mini! '-:■*■---- Zdrava Marija. —e — W' noč prežene svitla zarja, Blišč zvezd in mesca obledi; Ko prepelica prebudi Se v rosni travi, in ovčarja Rog zviti zbira čede drage: Zaslišim zvona glase blage. Glej, angelj prikaže ponižni se devi, Devica presveta se silno ga vstraši. „Bod’ zdrava Marija! nikar se ne plaši, Ker milost neskončno Bog skazal bo revi. Spočela, rodila Na persih dojila Nebes in zemlje boš kralja.“ Na nebu jasnem solnce sije, In čeda v senci vsa leži, Na čelu kmetu znoj stoji, Pobožno ki se zdaj odkrije, Goreče moli z golo glavo, Ker zvon doni Marii v slavo. Ki angelju rekla besedo pohlevno: „Krilatec nebeški, poslanec Gospoda, Ki večno kraljuje od roda do roda, Glej tukaj devico preslabo in revno Pripravno, storiti In voljo spolniti Nebeškega, večnega kralja.“ Se solnce skrilo, zvezd mirjada Na nebu jasnem primigljd ; Naložen voz ratar peljž, Berž polna je mu skednja sklada. V okrožji vse potihne kmalo, Le zvon doni Marii v hvalo. Ki sinu spočela nebes je Očeta, Adama otrokom ki spone razbila, Peklenske pošasti je v prah razdrobila, Odperla nebeške nam vrata presveta. Spočela, rodila, Na persih dojila Nebeškega, večnega kralja. In ko že lunica priplava, Ko zvona mili glas molči, Se dolgo, dolgo se mi zdi, Da slišim glas „Marija zdravau. Oj zdrava Boga porodnica, Mogočna, vsmiljena kraljica! 31 Himna. —o — (Pu latinskem.) ll rinog Herodež! Kaj so prihoda StrašiS Zemlje in neba Gospoda'? Kraljestev zemlje Ta ti ne jemlje, Ki prinesel nebeško, Trinog Herodež! Zvezda žareča Modre vodila Tje, kjer Deva je sina rodila. Tje so peljali Žarki jih zali — V hlev, kjer prava jim sija Zvezda žareča. — V čisto je vodo Jagnje stopilo. Jagnje Grehe svetd bo nosilo. — In hudobije S kervjo omije Jagnje, dans ki oblito S čisto je vodo. Moč prevelika Njemu je dana, Čudo Silno je vid’la dans Kana; Gospod v kazuj e Berž se spolnuje — ’Z vode je vino storila Moč prevelika. Slava v višavah Bodi gospodu Bogu, Ki se ljudstvu prikazal. Oj, oče stvarnik Z duhom presvetim, Trojstvo! Bodi ti večna Slava v višavah. Mariji brez madeža spočeti. o- Љ.0 tiha noč je svet zakrila, Na nebu lune blišč sveti: Se sliši peti pesem mila, — Nebes kraljici v čast doni. Serce prot nebu se dviguje, Kjer ona v milosti kraljuje, Spočeta brez madeža. Glej z neba visočine Na solzne te doline, Na naše bolečine O mati vsmiljena! Dobrdtljiva devica! Brez madeža kraljica! Naj Tvoja nas desnica V nebesa pripelji! — •M» iVrvumi. 3 Upanje. Internima noč zakrije svet spijoei, V oblakih černih luna je zakrita, Razsaja bliskov, gromov moč serdita', Fn hrast ustavlja so viharja moči. Ko bliska svitlo-rdeča luč napoči, Zagledaš potnika, ki grozovita Preganja ga osoda silovita — Na čelu so mu znoja kapi vroči. Al glej! zdaj šerp zasije lune mile, Zasveti pot mu, ki ga pelje v mesto, Potihnile so divje noči sile. * * * Tak upa zvezde serec mi zjasnile, Pokazale so skoz življenje cesto Tje — kjer nam sreče zvezdo bodo svetile. 35 öl Otročje leta. — o— Hot v tihotni noći kratka Sanja vmakne se od nas; — Je zbežala doba sladka, — Let otročjih mili čas. Vergel sem od sebe vence, In cvetličic nimam več: Let otročjih ni več sence, Oj nedolžnost, preč je preč! Le spomin mi kaže kraje, Kjer otrok sem cvetke bral, Kjer v vinogradu najslaje Grozdje oče mi dajal. Kjer me moliti učila Pod orehom mamica; Lahka bodi ti gomila Ljuba draga mamica! Kjer sem z dedom v cerkev šetal, Kjer igral sem se vesel; Kjer mi starček je obetal: „Sabo te bom v Reko vzel!“ Nič čez dan me ni skei'belo, Mirno sem po noči spal; Saj obleko imel sem belo, Saj me angelj je varval. Srečne leta ve otročje! Srečni ti otročji čas! Dokler vzame smert v naročje, Vedno mislil bom na vas. 37 Barčica. i'la sivkasto morje se barčica rine, In mirno se ziblje v neznano vod6. „Oh barčica mila, le vozi sc srečno!“ Domače ji tiče prijazno ројб. V barčico stopim jaz ladjar neskušen in mlad: Grem v tujo deželo dežele domače iskat. In komaj odrinem od suhega malo. Začne me že strasna nevihta lovit’; Hudobni me veter po morji preganja, Ter hoče me v ljute valove vtopit’. Iz sivkasto-černih oblakov pa ogenj blišči, Po vsakem zablisku pa votlo germcnje doni. Visoko povzdigajo v zrak me valovi, Dotikal oblakov bi, mislim, se zdaj ; Ha hribu me zibljejo, z mano igraje, In veržejo v jamo me silno nazaj. ^ vodnega hriba globoko dol v brezdno zletim, Ter veslo v deroče šumečih valovih zgubim. 38 * * * Brez vesla po morji širokem se zibljem, Vetrovi nevihte preganjajo me; Pa vedno nevstrašeno v bran se jim stavim In zmagam nevihte, nevarnosti vse. Pripelji me, čolnič! že enkrat v domačo zemljo, Kjer žalosti, tuge, terpljenja, britkosti ne {>6. •H»- Domovju. —e— 'i( mislih gleda duša vedno, Drago bistriško dolino: Vas v dolino vidi čedno, Vidi grada podertino. Vidi hišico v nji belo, Zad vinograd pa cveteči; Sliši, kak bobni veselo Bistrica — potok šumeči. (Jez zelenih lip verhove Vidi stolp cerkven kipeti, Z njega sliši pa zvonove Milo krog in krog doneti. V senci tvoji, lipa mila, Bratje ljubljeni ležijo, Bo tud moja kdaj gomila, Tam, kjer oni sladko spijo? II. ji ice! kam tako hitite ? „Mraz je prišel v kranjske dole, Z belim plaščem so pokrite Nanosa višine gole. Tj e hitimo me v Italijo, Kjer nas mrazi ne morijo, Kjer vetrovi nas ne žalijo, Kjer limone zelenijo.“ Ljube pevke, kaj hitite Ve tak borzo v kraje vroče V Oh postojte, govorite, „Al še živ je ljubi oče?“ „So prijatli zvesti? Zdravi Bratje dragi in sestrice? Mar še zapuščeni Slavi Kapljcjo z oči solzice?“ IH. (C/, dežela ljuba, mila! Ni mi dano tam živeti, Kjer me mati je dojila, Ki vse ljubo mi je b’la na sveti. 0 dežela ljuba, mila, Ni mi dano tam živeti, Kjer me mati je zgojila, Ki vse ljubo mi je b’la na sveti. O dežela ljuba, mila! Ni mi dano tam živeti, Kjer je matere gomila. O dežela ljuba, mila! Bo mi dano kdaj umreti, Kjer je matere gomila? — Domovina. —e — Želel sem vidit’ hrib in gaj, — Hrepenel sem po njem ’z daljine; Pozdravljam v tebi te sedaj, Kraj tihi domovine ! Objemljem te, oj lipica, Ki kriješ hišo mi odeta, Po starem dedu vsajena; Oj, kje so tiste leta! Strohnel je on pod zemljo že, Pa tebe vidim tukaj zdravo; Oj, kje bom jaz, ko morda še Se 'penjaš ti v višavo ! Studen’c z gorice v plan bobni, Zaliva njive, nograd, trate; Otrok sem trgal tukaj si In plel cvetlice zlate. Zvečer zajemat’ si vodo Dekleta naše sem hitijo; Vesele pesmice pojö , In vedra si polnijo. Iz ust rojakov na uhd Mi jezik materinski bije, In spet na vertu mi ljubo Domačem solnce sije. V zvoniku svitlem slišim pet’ Ko strune glašene zvonove; Na grobji tihem vidim spet Slovenske spat’ sinove. O bratje, ki vas merzla perst, Slovenska zemlja je zakrila! Л1 pridom kdaj jaz v vašo verst? Bo tu mi kdaj gomila?! Bistriška. ^ifisoko na skalo Grad zidan je bil: Orožje varvalo Ga vojskinih sil. Pri gradovi skali Je potok šumljal, Vasici še mali Je dnarce koval. Se v gradu svitelo Srebro in zlat6, — Na dvoru viselo Orožje ostro. Cuj! rog se vojaški Mogočno glasi. V grad pa junaški Zdaj vitez hiti. — Ta vitez preslavni Je grada gospod, In „bistriški“ davni Se zove mu rod. — Sava. Ü ri verhi kipijo Gor v sinje nebo: Slovenskega hriba Verhovi so to. Obdajajo megle Gorjaku glave; Bliščeči pa žarki Mu teme zlate. ’Z podnožja mu bistra ^ Savica kipi, (Jez stene, čez skale V doline bobni. V dolinah pa manje Sumijo vode, In materi Savi V naročje hite. In .Sava kraljica Slovenskih vodd, Nam moči planjave, Zaliva poljd. Po mestih, po tergih Valove vali; In brate Slovence Pozdravlja •— budi. ----»H0— Jutranja pesem. (Poslovenjena.) Ufeš, kaj slavček prepeva? — Vsako jutro on poje; „Kdo si ti človek, da ti terdo ne gane serce Mila ljubezen? Listič sleherne rože jo jezik Stvarnika hvali, časti — ti pa, o človek, molčiš?“ Valentinu Vodniku o 4t*S(‘li NlololuiH ‘i. februarja 1858. L matere Slave ima slovenska Skoraj najmanj sveta, vendar zadnja še ni. Vso lepoto narave, krasna zemljica, ti imaš, Kamor oko se ozre, vse tu oživljeno je.— Stran notranjska prečudna! če si tud' pusta in divja, Tam, kjer na verhih hribov malo zelenega je, Gradov silnih obrašča bersljen gole mirine, Časov preteklih ostan’k, časov preteklih spomin. In ^pod goro, kjer sobica svit nikoli ne sije, Čuda kaže ti noč, vil stanovanjc je tu. Glm tam potok šumeči se vije, skrije se v zemljo, Zopet iz nje pribobni, zopet izlije se v njo. Kje je tako jezero, da ribiča, lovca in kmeta V enem letu redi? Ti, o Notranjsko, ga 'maš! Lepa tud’ ti si stran rodovitna, gorka dolenska Gore ozaljšane so z milo tertico vse. J Vrvenci, 4 Kaj pa, o tebi čem reči, deželica krasna gorenskaV feilnih snežnikov si dom, Save peneče si vir. Kviško kipi tuVersdc, parnas slovenski častiti; Tu se dviguje Trigläv, gor slovenskih glavar. Bloško jezero, kraj naj lepši pokrajne slovenske, Ladjico nese lahko v cerkev kraljice nebčs. Tudi o Stajarska z blago Koroško in milo Gorico Hčere vedno ljube, matere Slave ste ble. — Vse o dežele Slovenije lepe! le urno vstanite, Dan preveseli se je danes prikazal za vas. Danes je časa prehitro kolo sto lot overtelo, Kar prisijalo je solnce Slovencev rodu. Danes rodil se je pesnik preslavni, ki pervi prepeval V milem jeziku čast krasne deželice je. Vila slovenska zbudila slavnega Vodnika čute, Tekla po žilah je domorodna mu kri. Notranj’c, Dćlenec z Gorencem, Korošec in Stajerc, Goričan! Pevajte slavo glasno milemu pesniku d an s. Venčajte kamen, ki pozno vaših unukov unukom Rojstni kazal bo kraj, slavnega pesnika dom. öl n. Slovenija cela Se danes raduje, Ker pesnika rojstvo Veselo praznuje, Pevca, ki pervi Strune je vbiral, Jezik domači Krepko podpiral, V bukvah ki dajal Dušne je hrane, Klical in dramil Sine zaspane. 'H« 52 Prešernu. - O - kJ ' - ^ v O —ei— (Na grobu), ,.?piTia se tebi jc želja spolnila—da v zemlji očetov, Kakor si želel vselej, našel na veke si mir.“ Sreča ti b’la je sovražna vedno do zadnjega diha, Nikdar stlala ti ni rožic dišečih na pot. Prišla prijazna je smert, vzela te v svoje naročje; Žalosti minul je čas, dala ti ona je mir. — Krasne cvetice cveto na tvoji zgodnji gomili Kažejo rose solze, kak objokujejo te. Venčati hočejo gosli, ki tihe pri tebi ležijo; Padel iz rok je lok, struna več pela ne bo.— Slavček na grobu ti sladko prepeva pesmice mile: „Tukaj v grobu mirno pesnik slavljeni spi.“ B’la je taka osoda vedno slavnih možakov, Da jim slovelo ime, ko jih zagernil je grob: Tudi tebe bi venčal z lavorom narod slovenski. Pa zaklenjene so grobne vrata terdć. Torej đruz’ga ne more, ko solze britkosti točiti, Kažejo one dovolj, da jim v sercih živiš. Dokler bije sereč rodu slovenskemu v persih Nikdar zginil ne bo z njega tvoj verli spomin. Prrmilo.Uljivemu gospodu gospodu JERNEJu VIDMARju, ljubljanskemu knezu in škofu o veselem prihodu v Ljubljano. - «9 - - V \(juj po kranjskih dolinah nidosti glasi donijo, Z griča do griča doni petje veselo in vrisk. — Dete terga cvetlice, venčati hoče stezice, GVerstemu dečku, možu serce veselja kipi, Starček na pal’co naslonjen danes je jasnega lica. Krajne verli sinovi! kaj veselje pomeni? Kaj je petja pomen, ki se po Krajni glasi? In zakaj od blizo in daleč godba zvonenja V krog se razloga in v krog mile počutke budi ? Kaj potreseni s cvetjem potje so v belo Ljubljano? „Kak vesela ne bom“ oglasi se mati nam Krajna, „Ko iz svojih sinov zopet pastirja dobim? Mitra kinči mu glavo, roko pal’ca pastirska, In na škofov prestol stopil mi verli je sin.“ — Glej, okoli prestola zbira vernih se truma.— 54 Tvoji otroci, Jernej, glej, Tvoje vdane ovčice Dans pozdravljajo Te: sliši, o sliši njih glas! „Ko po dolgi temoti zarja nam solnce pripelje. Ko dobrotni nam žark zopet svet oživi: V radosti lice se naše k solncu hvaležno ozira.“ „Bolj ko solnca prihoda Tebe se dans veselimo, Bolj želeli smo Te, bolj smo čakali Te. Ti ogreval boš duše naše z naukom nebeškim, V serca tolažbo boš lil, dušne nam rane celil, Tvoja desnica vodila nas bo po poti v nebesa.“ „Torej bodi pozdravljen,“ kličemo Tvoji sinovi, Dolgo obrani Te Bog, ljubljeni knez ino škof! Dolgo, dolgo še pasi duše svojih rojakov, In ko življenja do kraj, ko Te pokliče Gospod, Pot naj on Ti obriše, naj dii Ti za delo plačilo !“ „Mi pa pokornost, udanost, serca polne ljubezni Vedno do zadnjega dne hočemo Ti ohranit’. Malo darilo bo scerTo Tvoj’mu neskončnemu trudu; Vendar zavergel ne boš, kar Ti ljubezen poda. Vzdigni desnico, Jernej, in blagoslovi sinove!“ ('uj, po kranjskih dolinah radosti glasi donijo, Z griča do griča doni petje veselo in vrisk.— Dete terga cvetlice, venčati hoče stezice; Cverstemu dečku, možii serce veselja kipi; Starček na pal’co naslonjen dans je jasnega lica. 56 Ternovskemu gosp. dekana. Жјег Roka točo, Bistrica izvira, Dolina Bistriška se razprostira; Na kraju krasne te planjave Kipi ternovski grič v višave. Na njem se cerkve dvigajo zidovi, In mili vabijo zvonov glasovi Preddedov davnih pozne sine Na griča svetega stermine. Je roka božja Tebe sem poslala, Ternovski fari Te pastirja dala Da čedo paseš, jo varuješ, Ji nauk življenja oznanuješ. Velika let je versta že minula, Ti glavo s snegom starosti posula. Kar paseš nas, pastir preblagi, In varješ nas, oj oče blagi! >< 57 Zatorej dne ko tega zora vzhaja, V radosti se serce vsej čedi taja: Ne ve kaj bi Ti dans vošila, Kaj na oltar Ti položila. Zatorej o prihodu tega dneva Ovčica ena želje razodeva, Ki fara dans ternovska cela Zročuje nebu jih vesela: V zdravji, v veselji teko Ti naj leta, In sleherno nove naj sreče obeta. V „Ter no vem“ naj pot Ti ne bodo „ternova“ In zarija zlata vsakterega dnova življenja naj stezo Ti rožice stelje. I ko od' Gospoda bo prišlo povelje, Da imaš zamenjati časno za večno, In romati tjekaj v deželo bolj srečno, Za Tvoje na zemlji nevtrudeno delo Naj z vencem premago ovenča Ti čelo! Pastir naš in oče preljubi! Ovčice — nikar nas ne zgubi, — 58 Prijateljem. e dvigajo gore in reke šume, Med nama prijatelj premili, Pa reke in hribje ne bodo serce Oj nikdar od serca ločili. Co truplo tud v hladni zemljici zaspi, Prijaznost se nova med nami zbudi, in ona bo duši iz nova objela In z dušo brezkončno brez konca živela. •**>-------- Janezu Rozmanu (umerlomu 17. maja 1860 v Trebnem). Ж.0 se prijatel od prijatla loči. Zapušča domovine tlrage kraje, Cez gore se na tuji svet podaje. Kak ta in uni britke solze toči! Tud’ naše lica dans solzica moči, Nam smert vgasila upe je najslaje, Nam vzela brata, — torej žalovaje Stojimo na njegovem grobu jokajoči. — Pušica britka tvoja, smert nemila! Vkončat’ ljubezni ni moči imela In nisi nas na vekomaj ločila: Ljubezen veže duše naše večna, K združenju tromba angelja bo pela, Ko prišla bo vstajenja doba srečna. ----oj*----- 60 Antonu Ponikvarju. Lepše travnik zeleni; Tic po logih melodija Se milejša dans glasi. Pevajte mu tiče slavo! Rože roko vcnčajte, Ki bo vzdignila v višavo, Kar rodila Deva je. Ti pa, brate, tudi zame Deni prošnjo na altar, Kedar pervikrat pošiljaš Nebu nekervavi dar. (O njegovi 1. sv. maši). solnce danes sije «1 Zvonček. (Poslovenjena). Xfotnik hodi po stezici, Po domovji hrepeni. Zvonček poje na gorici, Cuj, večernico zvoni. In popotnik se odkrije In posluša mili glas: „Zvonček ljubi, zvonček dragi, Ti k pokoju vabiš nas ! Kdaj tud moj'mu sercu, zvonček, Ti k počitku zazvoniš?“ Sladko spite! vsim Skerb, težave odj -oj|o----- ca Na grobu. --O-- Ifijliščiile so zvezdice zlato, Med njimi je luna svetila: Na gore, na dole, na trate Svitlobo tihotno je lila. Na grobu je dete klečalo Je dvigalo kviško ročice; Se britko je revSe jokalo : Na grob so kapljale solzice. Mati ljuba, mati mila! Cerna zemlja je zakrila Vas na vekomaj. Zapuščena sem na sveti, — Kaj mi s’roti je začeti, _ Лк ne pridete nazaj ? — Oe no morem priklicati Vas iz groba, draga mati, K sebi me vzemite saj ! Na nebu so zvezde gasnile, Je zarija dan naznan’vala: Na gričiku mamice mile Smota je mertva ležala. — 04 Puščavnik. o T/ puščavi sred skalovja, Pri mali bajtici, Ni trave, ni germovja — In žive ni stvari. Je križ kamnit pri hiši, — Pri njem nebeški mir: Mermljati le se sliši Studenca hladni vir. Kdo sam v samoti biva? Kdo ljubi pusti kraj, Tihoto sveto vživa, Svet;'i sovraži slaj? Puščavnik — glej, že vela So lica starosti; Povpcrsih brada bela Častitljivo visi. «5 Je v misli nevesele Vtopljeno mu serce: Po bradi pa debele Se vtrinjajo solzć. Zapadno solnce gleda, Ki jemlje zdaj slov6; Zlati mu lica bleda In biserno brad6. „Oj solnce, solnce milo! Kak srečno vendar si; Si zemljo zapustilo Oj blagor, blagor ti! Oj kdaj bom jaz tak srečen, Zapustit’ dol solzä! Popotnik kedaj v večen Bom prišel dom nebd?“ Pervonei. o ßfi Pastirska. e f'la hribu zelenem Mi liisa stoji; Okoli nje drevje Prijetno cveti. — Tam v hlevu lesenem Živino redim: Na pašo jo gonim Veselo živim. Na paši veselje S piščalko imam, In pesmice peti Premile tud znam. Radujem se, pojem Pri čedi ljubi; Ko tiča v goščavi Živim brez skerbi. G7 Naj pervemu solnce Mi bajto zlati, In pervemu potok Mi žejo gasi. Kaj tamkaj počnejo V dolinah ljudje, Kaj v tujih deželah, Škerb mala mi je. Na gorah visocih Stanuje pastir, Kjer vedno kraljuje Tihota in mir. Le včasih oblaki Vojskujejo se, In švigajo strele In v dole lete. Л1 vendar se groma In bliska požar Sosedove hiše Ogiblje vsikdar. G8 Na gorah visokih Pri čedi ljubi Sevsmejem m pojem — Živim brez skerhi. -H«---- 60 Pesem o zvonu. Je dragega moža; Ozdravi skerb nobena Jej bolnega serca. Bledi jej velo lice, Umira svit oči, Ker dan in noč solzice Ljubezen ž njih cedi. In huda zarotila Se mlada žena je, Da vedno bo nosila Obleko černo le. Udova zmirom biti, Prisegla je serčnč; In nikdar podeliti Se v zakon spet roko. (Po stari pripovedki). mlada žena Kar dragega hranila Pri hiši je blaga, — Srebrb, zlato znosila In — vliti zvonec da. Nebeški hoče devi Darvati zvonec ta, Ker ona večkrat revi Sercč je vmirila. Nji v Bledu v sred otoka Kapelica stoji, Tam vdova večkrat stoka, Tam hriše si oči. — Že vlil je za kapelo Hreberni zvon zvonar. Že dene ga veselo V čolniček svoj čolnar. Naprej, naprej veslajo, Do srede pridejo: Kar vetri privihrajo In strele švigajo; Razsajajo vetrovi, Se peni jezero: Potegnejo valovi Čolnič s seboj na dno. * * * Še zdaj, ko temno krilo ^ Noči pogrinja svet Čolnarji sliš’jo milo Iz dna zvonenje pet'. Da zvončika je petje, To vejo dobro vsi, Veslajo berž v zavetje, Nevihta jim grozi. •H Na grobu. —o Poslovenjena. ®ože in temje stelje povsod Sinom Adama sreča na pot. Tam nad oblaki večno je vse, Tara le prava nam sreča cvete. Prašam te, zarija jutranja: Ali me pelješ do Boga V Vabiš me, zlati večera zor, Tjo, kjer je angelov kor? Pusti verig posvetnih me moč, Truplo groba zagerni noč! Duša! ti pa dviguj se gor, Tje, kjer angelov je kor. 73 Na grobu pesnika. j^o solnce se je že za goro skrilo, In glas Škerjanca v zraku vmira, — Večer ko zemljo jemlje v svoje krilo: Me sla na mertvih njivo tira. Leže otrok, devic, mladenčev krasnih Telesa v zgodnji ti gomili; Trohnijo trupla starcev belolasnih, Ki pozno pokoj so dobili. In revež z bogatinom tu počiva, Prijatla sta se tu sklenila; Sovražnikom je postelj ena njiva — Jo smert v ljubezni jih združila. In tam pri zidu komaj je poznati Upadli grob — koga zakriva? Glej na spominku moreš lahko brati, Da slavni pesnik v njem počiva. Življenja poti niso b’le mu gladke ; Le zveste tovarsice Vile Iz citer zlatih vabit’ glase sladke So ga prijazno naučile. — Rojakom serca pesmi so ogrele, Piam domoljubja v njih zažgale, In cvetke, ki se zdaj so razcvetele, Sad žlahtni skoraj bodo dale. Na grobu krasne naj cvet6 cvetlice! Ti venčajo naj citre, glavo. Bliščč na rožah rosne naj solzice, Ti pojejo naj tiče slavo! — -----4f> Postiljon. (Posloveni ona). ILepa b’Ia je noč spomladna, In srebern oblačič ie Sem ter tje po nebu krožil, Migale so zvezdice. Spali travniki in logi, Spalo mirno je že vso: Nihče, sama lunica Cula še na cesti je. Veterci so le šumljali Mirno skozi spavnico, In pihljali prejjrijctno Po pomladni izbi so. Le potok se skrivno vil je, Cvetja sanje dihale, Rožice po tihih krajih Duh prijeten sirile. Terši bil moj postilijon, Pokal z bičem je okrog, Da po hribih, dolih poje Njega s vitli, zviti rog. In po travnikih cvetočih Se razlega glas podkvi, Štiri bijejo konjiči Pik, pok, pik pok terde tla. Gozd in travnike pozdravlja, In naprej, naprej dervi; Ko da sanjal bi, zapušča Mesta, terge in vasi. •— V sred krasote pomladanske B’lo pokopališče je; Žalostno je tukaj bilo Vsem popotnikom serce. In na hriba kraj zeleni Vslonjeni zidovi so, — V tihi žalosti razpeto V sred je znamnje križa blo. Tiho postiljon jezdari Ino v britki žalosti Konje vstavi, in pogleda Tje, kjer križ visok stoji. „Tukaj konj in voz postati Mora, — naj vas ne jezi Tara pred križem v hladni ze Dragi brat, sodrug mi spi. Skoda je, gospod, za njega! Zvest prijatel mi je bil. — Nihče tak lepo ni trobil, Kot je rog njegov donel. Tukaj moram trobit’ njemu Ki sladko pod travo spi; Tukaj n j emu dr In prot grobju jo zatrobi, Da okrog, okrog doni: Drami milega si brata, Ki tam v tihem grobu spi. Vedno, vedno Čuj ! kak roga glasno petje Od hribovja mu doni, Ko da postiljon spijoöi Njemu z groba se glasi. Dalje dirjati po polji, Po ravnini, je že čas. Dalje dirja, al se dolgo Misli čuti z groba glas. 79 IMa grobu nekega mladenča. ЂЖ liled travo cvetke mi cvetijo, Dvigajo v sinji zrak glavice, Po njih se lijejo solzice, V solzicah žarki solnčni se bliščijo. So zadnje jutro doživele, In pile zadnjič žark in roso, Ker kosec suče ostro koso, In reve bodo skor medlele. Stoj ! čakaj, kosa ti nemila! Oj, prizanesi roži eni, Se ni razvil se pop zeleni: Prezgodaj bos jo pokosila! Al preden rečem to besedo, Je kose ost se zasukala In rožica na tleh ležala: Prej zalo perje je zdaj bledo. Ta kosec grozni, smert si bela! Z nemilo koso si mahnila, Mladenča — rožo pokosila, Najslajše upe nam si vzela. — V slov6 recimo jokajoči, „Počivaj sladko ljubček staršev, Domovja up, ljubljen’c tovaršev, Da dan združenja nam napoči!“ 81 Pomlad. 2^i Joče in toži: „Tud rože so spale Mertve pod belo odejo zemlje; Solnce prigrelo in zopet so vstale, Rože spet vidim, —• prijatla pa ne. •M« Zvonček in vijolica. Človeško se dviga serce, Raduje narava se cela; •— O, kaj bi rad’vala se ne! Le sterme gore se solzijo, Njih solze studenci love, Studenci se dalje dervijo, Ker rekam v naročje hite. In mlačni vetriči pihljajo In zibljejo listje mladb; Po vejčicah tiče skakljajo In stvarniku himne pojo. Med travo se vijolica skriva In zvončeku toži skerbi, Da nc bi ji doba goljfiva Že v sušcu prikrajšala dni. bliža vesela 84! Pa zvonček priklone glavico, Z vijolico drago kramlja; Ponižno tolaži sestrico, Ji take besede šeptd: „Ne boj se, sestrica premila! Glej, kdor nas iz spanja budi, Da slana ne bo nas vmorila, Očetovsko za nas skerbi.“ Vinska terta. -—o — Eden: ^crtica mila, o roža prežala! Sladkega vina boa kapljo nam dala; Vsem se pri kupi serc6 veseli, Torej naj pesem te naša slovi. Zbor: Kozarce nalimo In pesem začnimo, Presladkemu vincu na čast! Eden: S plaščem zelenim se travnik odeva; Pervi škerjanček že v zraku prepeva, V logu zelenem se kos že glasi, Brajdiča ljuba pa vedno še spi. Zbor: Ne bomo mi spali, In vince varvali, Ki greje nam tužno serce. нл Eden: Suščevo solnčice sije gorkeje, Zemlja se mcrzla pri žarkih ogreje, Terta se tudi iz spanja zbudi, Popek na brajdi se berž razcveti. Zbor: Kozarček nagnimo Ter vince izpimo, Saj tertica ljuba cveti. Eden: Limbarji krasni po vertih cvetijo, Zlate cvetlice po polji blišeijo, Solnce visoko na nebu žari, Terta v lepoti poletni stoji. Zbor: Tud vince bliščeee, Ko solnce žareče j Na mizli okrogli stoji. — Eden: Daje darove nam jesen bogata, Hramov odpirajo široke se vrata, Petje in godba razlega se krog, Gora odmeva, dolina in log. Zbor: Tud mi bomo peli Pri vincu veseli: „Naj tertica ljuba živi!“ Eden: V bačvah širokih že grozdje mestijo, Mošt pa rumeni v sodove cedijo; Cedimo ga bratje, cedimo tud mi, Terta v vinogradu še zeleni. — Zbor: Kozarce nagnimo In vince izpimo, Saj dala bo terta ga še! 4f Ss. Cirilu in Metodu. —o— (9. marca 1863). Slovansko zemljo krije oblak tcmotc, Očetje naši v smertni senci spijo, Jim zvezdic jasnih žarki ne svetijo, V ti strašni noči — v grozni noči zmote. Boga sinovi no poznajo Slave; Pozlačene scer zidajo hramove, Al v njih častijo krive le bogove, Ž njih dviga se malikom dim v višave. Triglav s človeškim rodom gospoduje, Pomnu silnemu se ogenj pali, Se Ladi, Živi koljejo živali; Kar terta da, se kurentu daruje. Kak dolgo bodo sini, Oče mili, Od tebe v zmoti ločeni živeli, Lažnjivim bogom pesmi slave peli, Okol altarjev častne vence vili? S9 Saj stal na Golgati jo križ visoki Za svet vesoljni. Tudi za Slovane So kervavele Tvoj’ga sina rane, Njih grehe spirali kervi potoki. Narodi drugi križ že Tvoj častijo, Poznajo že Mesija bldgo rojstvo, Te molijo, o trikrat sveto Trojstvo, Vstajenja srečnega se veselijo. Pa zjasni lice si moj narod dragi, Naj se veselja serce tvoje taja, Ker za te solnce lepših časov vzhaja, Se bližajo že dnovi srečni — blagi. Ciril in Metodi, možaka častita, Nevtrudno v dežele slovansko hitita; Oblake želita neverstva pregnati, Luč vere narodom slovanskim prižgati. Možaka častita Ciril in Metod Slovanski osrečiti hočeta rod. No strašita truda se težkega dela, In v kraje neznane hitita vesela; Le dalje, le dalje čez hribe, doline. Po ternjevih potih čez gole stormine! Možaka častita Ciril in Metod Slovanski osrečiti hočeta rod. Zdaj tuga in skerb spremeni se v veselje, Spolnujejo njima preserčne se želje, Ker znamenje križa Slovan že objema. In Kristusa vero in kerst že prejema. Možaka častita Ciril in Metod Osrečila blagi slovanski sta rod. Al Kristusa vera nikoli ne mine, Spominu beseda pa ustmena zgine: Zatorej pa blago vest sveta dva brata Slovanom v besedi slovanski podata. Možaka častita Ciril in Metod Osrečila blagi slovanski sta rod. 'II Oblak beži — nebo se kaže jasno, Na njem pa sije solnce sreče krasno. Maliki studni v prahu zdaj ležijo, Ostanki njih v valove se valijo. Slovani hrame Večnemu gradijo, Altarji Njemu sveti se bliščijo, Na njih presveto Jagnje se daruje, Oblak kadila k nebu se dviguje. V hramovih pojejo keršanstva sini: „O trikrat Slava, Tebi Troedini, Da je dobrota Tvoja noč pregnala, In v sercih naših novo luč prižgala !“ Vidva, ki vzeta v rajske sta višave, Ozrita se na zemeljske nižave! Nikar otrok nas svojih ne pustita, Pri viru milosti za nas prosita!“ •«H0 Slovenija oživljena. —o— Osebo: Coiz — Vodnik — Linhart. I. Nastop. (Soba v Coizovem gradu; Coiz skoz okno pogleda ter govori:) Coiz. IftV zapadu solnco se pomika, " 'Zlati Snežnikom našim glave. Planine deda že zapušča; iSkerjan’c večerno pesem poje, vdskaje v rosni travi gnjezda. Naložen voz domii se inaja, Za njim pa stopa koscev truma. — Večer je že •— in še s planine >Prijatlov ni; mudita dolgo Po st^rmih gorak in pečinah Sc vterla sina domovine. Podoben bčeli je moj Vodnik, Podoben mravlji jo moj Linhart: Vročine, mraza ne poznata, Se truda, pota ne bojita, Da le nasitita si želje Dulul, ki učenosti išče. Rastline vse, ki rastejo Po naših hribih in dolinah, In kamnja vse so jima znane. Ljubezen, ki ti v sčrcu klije Do miljene dežele kranjske, Do ljubljenih slovenskih bratov, Na včrhe vabi te „Vprsaca“, Da ogleduješ zemljo drago. Krasote duša se napaja, Tam pevska Vila te navdaja, Ti v roko gosli bo podala^ Na njih bo struno ti ubrala, Da peval boš domovja rane, Slavil prelepe kranjske kraje, Budil sinove boš zaspane, Oznanoval jim dobe slaje. ( (Usede se. Ko zagleda Linharta in Vodnika, hiti jima naproti.) II. Nastop. Coiz. O dobro došla ,Vodnik, Linhart! Že dolgo tukaj vaju čakam; V skfcrbćh sem bil, večne sreča časna bratov. Da se omika rod slovenski. Da v bukvah najde hrane dušne; Da med omikane narode Stopiti sme, sem želel vedno. Dežela tužna, kje možak je, Ki dal ti bo dobrotno roko, Pomagal ti, te ’z praha vzdignil? Ta misel mi je up kalila. Linhart. Ta mož je najden že. Pokazal Je nam serce, ki le domovju bije: Ta mož je Coiz. Coiz. Slovan po rodu Scer nisem; al si?rc6 slovensko Mi v pčrsili bije. Vedno ljubim 7* Bogati jezik, v kterem Dante, Petrarka, Taso jo prepeval, In domovino krasno milo, V kateri zmirom solnce sije Na travnike zelene vedno ; Kjer oljka se z limono druži, Objema tferta pomoran'"“ Ki sedež je očetov svetih, In zibel slavna mož preslavnih. Pa Bog mi dal domovje drugo, Ki ravno tak’ čislam ga in spoštujem: Deželica je to slovenska. Slovenske matere sinova! Vzemita v družbo mo za brata, Da z združeno močjd začnemo Buditi domovino drago. Kak bi Vam željo to odrekla, Ki sbrce jo jo razodelo, Za blagor domovine vneto ! Z veseljem vzameva Vas v družbo; Saj vi sto mož, po kterem davno Deželo krasno vedno Vodnik. S^rcć jo moje hrepenelo. Dii vas objamem, dovolite, Da Vas prijatelja pozdravim. (Ga objame.) Linhart. Oh! vzhaja zora lepših časov. Coiz. Veselja dan je dans napočil. Linhart. Serce veselja se raduje. Vodnik. Bog blagoslovi zvezo našo! Coiz. Obema Stvarnik je podelil Modrosti dar in učenosti. DarVala Vam je Vila liro, Moj Valentin; obilo meni Gospod podal jo premoženja: Z veseljem vse, karkoli imamo, Domovju v prid, v korist podamo! Vodnik. Da! To storiti smo pripravni. In t^rdno upam, da narasla Skor družba naša bo. V deželi Mož nekaj je, ki še gopjo Ljubezni do domovja iskro. Saj Kumerdej je domorodec, Kopitar,sin Slovenje zvesti, In Juri Japel tud z veseljem Pridružil družbi se bo naši. Saj vsaka stvar, v začetku mala, Velika s časom le priraste: Le seme družba bo zasjala, In seme bo pognalo klase. Linhart. Slovenskemu podlaga slovstvu Bo delo naše. Na podlagi Naj zidajo otroci, vnuki Poslopje krasno, hišo Slave, Slovanski bratje sramovali Ne bodo so — Slovencev bratov^. Vodnik. Stopimo v njih častito kolo: Sprejeli bodo nas veselo, Nam bratovsko podali roke. In svojo brate nas spoznali, Slovanske matere otroke. Coiz. Besedo vaše so resnica; Al preden ločimo se^ bratje ! Se enkrat zvezo poterdimo, Ki nas je tu za vek sklenila. Častili so Slovani vedno Drev6 košato lipo. Naši Očetje lipe so sadili, Kjer božje hiše so gradili: Podoba naj bo lipa družbi. Ko ona tčrdno bomo stali, Do zdiha zadnjega sinovi Sloven’je najzvestejši bomo! Z besedo, z djanjem jo gojiti, In jezik 'z vseh moči čistiti, Množiti slovstvo, skerb bo naša. Vodnik. Protć nevihto lipi stari, Pa lipa krepka so ne gane. Nad nami naj vijo viharji, Nevihte jeza naj razsaja, Vetrov se divjin ne bojimo: Ko stara lipa mi stojimo — (Podajo si desnico.) Vsi trijo. Ko stara lipa mi stojimo Vetrov se divjih ne bojimo. Coin. Dokler Triglav kipi v višino, Bobni po Kranji bistra Sava, Dokler nam zelene doline: Živi naj naša mati „Slava!“ Kazalo. Stran Vvod..................................................3 Sveti sonotje........................................11 Božične..............................................15 Zdrava Marija........................................28 Himna ...............................................31 Mariji brez madeža spočeti...........................33 Upanje...............................................34 ^Otročje Jeta........................................36 Barčica..............................................37 (Domovju.............................................39 Domovina............................................. 42 'Bistriška...........................................44 Sava.........................V....................46 Jutranja pesem.......................................48 Valentinu Vodniku....................................49 /Prešernu............................................52 Jerneju Vidmarju, škofu itd..........................53 Ternovskemu g. dekanu................................56 Prijateljem..........................................58 Janezu Rozmanu.......................................59 Antonu Ponikvarju....................................60 Zvonček..............................................61 Na grobu ............................................62 Puščavnik............................................64 (^Pastirska............................................66 Pesem o zvonu .......................................69 Na grobu ................................................72 Na grobu pesnika ........................................73 Postiljon................................................75 Na grobu nekega mladenča.................................79 Pomlad...................................................81 Zvonček in vijolica......................................83 Vinska terta ............................................85 O tisočletnici sv. Cirila in Metoda......................88 Slovenija oživljena......................................92 f Na svitlo dalo: vredništvo slov. Glasnika v Celovcu.