Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
d a dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja Vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogt-rsKC dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K « 30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 213.
Telefonska Številka 65.
Celje, v soboto, dne 18. septembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Skopaj bodo končalo tretje tn začelo četrto četrtletje
za naročnino na list. Opofcürjemo naše naročnike, da se « pravem času pobrigajo, da naročnino plačajo, a zaostale dolžnike, da takoj plačajo dolžno naročnino, ker sifeio drugače prisiljeni UÉteviti list ter da ne bode potem nepotrebnih reklamacij ift nepravilnih rekriminacij. List ima tako nizko naroč-niho, da Spada sploh med najcenejše dnevnike ter se ta inala vsotica brez muke
lahko točno pošlje. Upravništvo „Nar. ttnevnik".
III. Shod narodno-radikal-nega dijaštva v Ljubljani.
(Prvi dan.)
Na preteklost in na bodočnost se je hotelo obrniti nar.-rad. dijaštvo na svojem 3 shodu. Izbralo si je za to stolico slovenstva Ljubljano. Saj je bilo prepričano, da bo o perečih vprašanjih zborovalo najlažje tam, kjer je centrum našega truda, odkoder dobi moč in navdušenje.
A glej nezmotljiva c. kr. vlada je v svoji veliki skrbi za varnost in radi velike ljubezni do slovenske mladine prepovedala shod in vse javne prireditve nar.-rad. dijaštva. A zabranili niso zborovanja in niso mogli doseči pod terorizmom klerikalizma to, kar so hoteli — zatreti v kali vsako pojav-ljenje narodnosti in naprednosti.
Na predvečer shoda 16. t. m. se je zbrala vsa akad. mladina s trakovi na južnem kolodvoru da sprejme dostojno svoje brate Čehe, Hrvate, Bolgare in Srbe. Vsi Jugoslovani so prišli — samo Čehi so izostali — zadržani so bili v Reiflingu. Poslali so vodstvu nar.-rad. dijaštva dva telegrama: Iz
BudSjovic, in iz Reiflinga, kjer se je na migljaj iz Ljubljane »zamudil« vlak, tako, da niso dobili zveze z vlakotn, ki pride ob 3U na 7 uro zvečer iz Jesenic v Ljubljano. Oba telegrama sta se najbrže . »izgubila«. Na kolodvoru je bila velikanska množica broječa več tisoč ljudij, vse je pričakovalo veliki prihod Čehov. Razburjenje radi grdih intrig vlade je bilo velikansko.
Ob 9. uri zvečer se je zbralo v veliki dvorani hotela Tivoli mnogo akademikov in Ljubljančanov. Pozdravilo se je došle goste in govorili in pozdravili so shod zastopniki vseh jugoslovanskih rodov. Večer je pokazal, da je Ljubljana sprejela z veseljem in ljubeznijo slovensko bodočnost v svojem osredju.
Ob 9. uri dopoldne drugega dne se je zbralo nad 500 akademikov, med njimi 110 Čehov, ki so zjutraj prispeli. Shod otvori g. cand. iur. L. Mastnak. V svojem govoru omenja da bodi shod verna slika našega dela. Prvi shod leta 1905 v Trstu je bil posvečen dijaškim vprašanjem. Drugi shod je reševal važna socijalna vprašanja: sokolstvo, šolstvo itd. Tretji shod pa hoče govoriti o vprašanjih, ki so nova. Klerikalci, ki .so pred kratkim zborovali v Ljubljani, so se bili po prsih, da ni več drugega dijaštva, kakor klerikalnega — imajo nas za ničlo. Vlada pravi, da smo nevaren element in zato moramo zborovati po § 2. Moramo pokazati, da nas niti eni, niti drugi naši nasprotniki ne bodo uničili. Naš shod bodi velika manifestacija. Nato predlaga predsedstvo, ki se izvoli per acclamationem: Tov. cand. iur. M. Korun (Tabor) predsednik; tov. cand. iur. Brunčko (Adrija), cand. iur. Trampuš (Slovenija), g. Benda (Čeh), g. Popovič (Srb), g. Novak (Hrvat), g. Vakavčijev (Bulgar) podpredsedniki; tov. cand. iur. V rabi (Tabor), tov. iur. Debeljak (Slovenija), t. iur. Čop (Adrija) zapisnikarji.
Tov. predsednik utvarja III. nar.-rad. shod, ki bodi velika protikleri-kalna manifestacija in obenem izraža obžalovanje, da ni nobenega tozadevnega referata, ker je bilo premalo časa. Pokazati hočemo, da imamo pri mladini večino po kvantiteti in kvaliteti, pribojevati ji hočemo neodvisnost in svobodo. Naš namen je, baviti se z jugoslovanskim vprašanjem, umetniškim vprašanjem in splošnim pregledom naše struje.
Namen shoda je nas na znotraj okrepiti in delati nadaljnje načrte za bodočnost. Pereča so vprašanja, ki jih hočemo reševati, a prepričan je, da jih bomo rešili ugodno, ker je udeležba polnoštevilna. Prosi tudi za dovoljenje, da se pošlje »Sjezdu pokrokove mla-deže, v Kralevem Hradcu« ' zborujoči istotam pozdravni telegram. Se sprejme. Nadalje prečita tudi mnogoštevilne telegrame med temi sledeče iz Celja: »Celjske Slovenke«, »Zveza nar. društev za Štajersko in Koroško«, »Izobraževalni klub«, »Nar. rad. starejšinska organizacija«, Uredništvo »Nar. dnevnika«, Dr. Kukovec. Naznani tudi, da * . ... 7
imajo sledeči časopisi svoje korespon-dente: »Slov. Narod«, »Nar. dnevnik«, »Edinost«, »Laib. Zeitung«, »Agramer Zeitung«, »Narodni listy«, »Den«, »Venkov«, »Samostatnost«, »Narodni politika«, »Pokret«, in »Obzor«. Z željo, da bi imel shoh tisti uspeh, ki ga lahko radi ogromne udeležbe upravičeno pričakujemo, konča predsednik govor.
K besedi se oglasijo podpredsednik Svaza českoslov. studentstva g. Hanzik, za Hrvate g. Novak, za »češko državnopravno Omladino« g. Stehlik vitez z Čenkova in g. urednik V. M. Zalar za slov. sekcijo »Svobodne misli«, a A. Ribnikar v imenu starejšin. Vsi govorniki se strinjajo v tem, da zasluži III. nar. rad. shod velikega uva-
ževanja od strani vseh Slovanov in zato ga iskreno pozdravljajo.
Tov. predsednik podeli besedo tovarišu cand. med. V. Zalokarju, ki re-ferira o splošnem pregledu nar.-rad. gibanja od početka do sedaj. Nar. ra-dikalizem je prvi v slov. dijaškem življenju začrtal določeno smer dijaškega življenja z gotovimi poti in gotovim ciljem. Po hudih bojih med dijaštvom samim je slednjič na celi črti zmagala naša ideja. Društva „Slovenija" za njo „Tabor" za njim „Adrija" so postala torišča nar. radikalcev. Ra-dikalizem je zadel na najhujše nasprotnike pri nazadnjaškem klerikalizmu in starejši slov. intelegenci, ki še ni bila prepojena z idejo podrobnega socijal-nega dela, ali pa je bila prekomodna. Iz samoizobrazbe, ki ima glavno za-slombo v še vedno enako veljavnem načelu nadstrankarstva, izvirajoče kulturno ljudsko izobraževalno delo „Prosveta", in naše publiciranje, zlasti „Omla-dina", pa je intelegenco deloma pretvorilo, deloma pa je postala kolikorkoliko indiferentna. Ideja Ijudsko-izobraževal-nega dela je našla posnemalce tudi pri klerikalcih, ki so začeli gojiti to stran šocijalnega dela, ne sicer iz čistega namena, temveč kot strankarsko sredstvo za nazadnjaške kulturne cilje. Naša-struja je napredna in zahteva glede vere kot socialnega faktorja javno, brezobzirno kritiko, ki naj ustvari v dijaštvu samostojno, svetovno nazi-ranje. Narod smatra za socijalno skupino, v kateri edino je mogoče pojedin cu udejstvovati svoje sile. Ne gojimo šovinizma, pač pa hočemo delati proti našelnu nar. nasprotniku z ostrim orožjem, ki mora biti jednako njihovemu. Narodno-radikalni program je program dela. Želimo, da se v naših organizacijah zbirajo samo energični, vstrajni ljudje, ki ne priznavajo samo teoretike naših načel, ampak jih tudi praktično izvajajo.
LISTEK.
Cesarski manevri.
i.
Letošnji cesarski manevri, ki so se obdržavali od 8. do 11. tm. na Mo-ravskem niso samo skoro izmed naših največjih manevrov, ampak so tudi iz-vanredno znameniti z ozirom na tehniško vojaško stran. Letos se je peštvo prvikrat pokazalo v okusnih novih poljskih monturah modrosive barve, kakor so jo dosedaj imeli samo lovski bataljoni. Razlika med oficirjem in prosta-kom se na večjo razdaljo niti ne opazi. Oficir se razlikuje samo po rumenih ga-mašah in rumenem usnjenem pasu, v katerega lahko utakne daljnogled in priročni kabel. Mesto črne oficirske kape je uvedena suknena, iste barve kakor druga obleka.
A kar je popolnoma novo, je oprema poljske artiljerije: brzometne kanone in havbice, nadalje oddelek strojnih pušk, prideljen vsa-
kemu bataljonu pešcev; nadalje splošno uvedeni poljski t e 1 e f o n pri peskih, konjeniških in artiljerijskih oddelkih, in razven tega še poljske kuhinje z omaricami za sevretje. Te priprave so na vozovih; jedna sama kuhinja lahko skuha jedi za 250 mož iu edna omarica za 25. To je zelo. ugodna iznajdba za gorate kraje. Ob-skrbovanje armade nam nudi letos zelo zanimivo sliko, izlasti, ker se rabijo v to svrho avtomobili.
Kar se tiče izvajanja manevrov, je bila tudi uvedena novost, ki teži za tem, da se vsaka paradnost nadomesti s praktičnostjo, ki bi v slučaju vojne res kaj zalegla. Do sedaj se je namreč vak dan ob gotovi uri prekinilo manevriranje. Ustanovljena je bila tako-zvana demarkacijska linija, to je, pojedinim oddelkom so se nakazala mesta, do koder so morali priti do večera. V jutro so potem izstopali iz svojih večernih pozicij, tako da so vojaki lahko celo noč počivali. Letos tega ni. Od početka do konca je trajalo vojno stanje. Vojaštvo je na povelje zapo-
vednika tudi po noči prodiralo, menjavalo svoje mesto in napadalo protiv-nika. Seveda je bilo moštvo tako izpostavljeno silnim naporom in ves manever ni bil nič druzega kakor četiri-dnevna nekrvava bitka.
Manevrišče, ki obsega krog Vel. Meziriča sto vasi, je izgledalo zelo slikovito in bučno. Prej malo in neznatno mesto, se je malo da ne spremenilo čez noč v Krasno mesto s tlakanimi ulicami, krasnimi gradnjami, elektriško lučjo, dobrimi vozili, z jedno besedo, — opremljeno je bilo z vsemi udobnimi in prak-tiškimi uredbami. Osebito sijajno je bil urejen dvorec grofa Harracha, kjer je stanoval cesar. Na vratih in zidovih hiš so bili pritrjeni listi, ki so označali stanovanje tega ali onega visokega oficirja, ležišče kakega oddelka itd. Tam so bili zopet spravljeni-konji oficirjev, konjenikov in kanonirjev. Ondi so se pa solnčiii topovi, moleč svoja strašna žrela v zrak. Ko je bila 8. tm. proglašena vojna, se je vse razburilo, čula so se povelja, pozivi, videlo se je ordonance, glasilo se je trobentanje, šum avto-
mobilov in streljanje, začela se je vojna zmešnjava.
Omeniti še treba jedno važno in praktiško novotarijo, to je brezžični telegraf, ki je sijajno prometno sredstvo armade za slučaj vojne.
V sredo, dne 8. tm. je bilo proglašeno na velikem maneverskem polju v Vel. Meziriču vojno stanje in stem so se začele vaje. Vaj se je udeležilo 60.000 mož.
Takoj prvi dan ste začeli napredovati obe vojski in ste u prvikrat trčili druga ob drugo južno od Rutikave na cesti, ki pelje iz Meziriča vTrebič. Vrhovno maneversko vodstvo se je eta-bliralo severnoiztočno od Trnove, kamor sta se bila podala oba vladarja s prestolonaslednikom in s tujimi vojnimi, atašeji.
Pri Namestju je prišlo do zanimi-vik malih bojev. Kolesarski oddelek južne vojske je zapodil v beg oddelek severne vojske. Pri tej priliki se je za-plelo v boj več konjeniških oddelkov in oddelek strojnih pušk. Južna armada je zasedla Namestje, a severna Mežirič.
K debati se oglasi tov. Uratnik. Tov. cand. med. Černič kritikuje vstop nar.-rad. starejšin v nar. napredno stranko. Odgovori mu tov. starejšina Ribnikar.
Predsednik Korun zaključi ob 1. zborovanje, nakar se je vršil skupen obed. Ob 3 uri popoldne se v zaključni debati do dobra obravna prvi referat.
Drugi referat ima tov. cand. iur. Leo Brunčko „Narodno obrambno delo." Manjšinsko delo temelji na narodnostni ideji, ki je novodobni politični princip in je danes splošno kulturni in p«1itični faktor. Narodnostni boj je šel do leta 1880 za državno-pravno neodvisnostjo. Tega leta pa se je ustanovil na Dunaju „Deutscher Schulverein" s katerim je, bilo dano znamenje za podrobno narodno delo. Predavatelj slika nato razvoj obrambne organizacije pri Čehih, Slovencih, Hrvatih, Poljakih, Italijanih, Nemcih. Govori o narodnopolitiškem pomenu obrambnega dela, kateremu pripisujejo danes že vsi narodi več važnosti kot široki politiki. Z manjšinskim delom treba onemogočiti asimilacijo Slovencev v južnoštaj. nemških in primorskih italijanskih mestih. Naravna sila Slovencev je za 2—5% večja kot ona Nemcev vendar nam gre ta plus v zgubo, ker nimamo šol in se tudi za svoje manjšine zlasti na Štajerskem sploh nismo zmenili. Manjka nam trgovska podjetnost, manjka nam pa zlasti še in-telegence. Glavni princip obrambnega dela je — demokratsko mišljenje. Odločilni momenti pri nas so osebna dobičkarija in strankarski uspeh i. t. d, zato še danes nimamo niti jedne vse-narodne organizacije. To pa zato, ker pri nas večina (klerikalci) narodnosti ne priznava kot glavni princip. Izdelati nam zato treba splošno-narodni program v svrho sistematičnega dela na emancipaciji Slovencev od nemškega ozir. italijanskega kulturnega in gospodarskega iga. Naš program je in mora biti: hočemo čisto, nemških in italijanskih elementov prosto zemljo in domovino.	M. V^ B.
Dalje prihodnjič.
Deželnozborskim poslancem !
Kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. se bliža izvršitvi in pouk se bode menda točno začel kakor obetano 15. oktobra pod vodstvom pred nekaj dnevi imenovanega ravnatelja g. Belleta, ki je strokovnjak zlasti v vinarstvu. Že pred nekaj tedni je opozoril poznava-telj naših razmer v uvodnem članku našega lista na potrebo, da se priklopi navedenim predmetom še pouk o vinarstvo, ki je gotovo tudi važen čini-telj v našem kmetijstvu. In zakaj bi morali edino le vinorejci še posečati mariborsko nemško vinorejsko šolo, dočim se nudi učencem drugih panog
Pri Jenešanu so se merile velike kava-Ijerijske mase in so zmagale čete Franca Salvatorja nad četami GM grofa Huyna. Krog Trnave so se bile peške čete, kar sta opazovala oba vladarja. Od srede že se je vse povoljno razvijalo za južno armado.
Severni del je imel 53 infanterij-skih bataljonov, 36 in % eskadrona konjeništva 36 baterij in 45 mitraljez. Južna pa je imela 15 bataljonov infanterie manj, a dosti več konjeništva.
Drugi dan, 10. tm., je razvila cela vojska svojo silo. Iz početka je severni del potisnil južnega precej nazaj. Po-malem si je južna vojska opomogla, da si je utrdila pozicije. Za 11. tm., poslednji dan, je bilo izdano povelje, da južna vojska zauzame neke višine med Oslavo in Jihlavko. Naiešče pa je drugi dan nastal lut boj pri Namestju, kjer
kmetijstva pouk že v domačem materinskem jeziku. Temu nedostatku bi prav lahko odpomogel deželni glavar grof Attems, ki ima na skrbi tò šolo, zastavljajoč le malo svoj upliv, da bi na ta način bila tem bolj opravičena pohvala njegove nepristranosti, ki jo je cesarski namestnik grof Clary tako toplo hvalil pri otvoritvi dež. zbora. Lahko bi se pokazala ta nepristranost, da bi ne imel za tozadevne važne razloge naših poslancev gluhih nšes. . «,.. Še nekaj! V prvotnem načrtu kmet. šole bi se imela vpeljati električna luč v vseh poslopjih zavoda. Stroj za bencin v zvezi z akumulatorji bi jo naj tvarjal, kojega moč bi naj vzdigovala od „Jagrovega" studenca napeljano vodo iz nizkega rezervarja t rezervar, ki leži višje nego vsa poslopja tako, da bi prišla voda sama v ceveh v podstrešje vse stavbe nadkri-ljujočega šolskega poslopja, kar bi bilo posebno za časa požara očitne važnosti. Stroj bi naj gnal tndi mlatilnico itd. Nek kmet, ki je s tem pač pokazal, da nima čuta za potrebe kmetov-sotr-pinov, kterim naj odpre strokovna šola nova pota v kmetijstvu, da si zbolj-šajo svoj stan, je sodnijsko dokazal stare pravice do tujega studenca, kte-rega se vsled tega ni smelo napeljati k šoli. Vzel se je sedaj studenec približno 1 km bolj oddaljen in ker narastejo naravno stroški vsled večje razdalje se hoče prihraniti večji izdatek za vodovod s tem, da se sploh ne bo vpeljala električna luč in tudi ne stroj, ampak da bo voda sama pritekla le v podzemeljsko kuhinjo in pa v nižja gospodarska poslopja.
T6 je polovičarsko delo, nevredno, da ga krije s svojim imenom deželni glavar grof Attems. Zakaj se varči tukaj tako neumestno? Slovenec plačuje toliko davka, da lahko zahteva mirno, da se mu postavi edina j^oy. kmetijska šola tako, da odgovarja jednostavnim modernim zahtevam, če se mora proračun tudi prekoračiti za nekaj sto kron.
Poživljamo vse slovenske poslance osobito poslance našega okraja, da vestno čuvajo nad tem vprašanjem in njegovo izvršitvijo, za ktero je že skrajen čas, skoro že pet minut na dvanajst. Ne smejo se zadovoljiti z odgovorom merodajnikovy da bi bila sedajna rešitev te zadeve le kak pro-vizorij, kajti provizoriji se kaj radi zastarijo v definitivno stanje.
Torej 1. vpeljati se ima vinarstvo že letos.
2. Zavod se mora preskrbeti po prvotnem načrtu z navedenimi koristnimi udobnostmi.	;
Prijatelji kmeta na krov!
Darujte za Nar. sklad!
se je branilo desno krilo južne armade (4. divizija) proti navalu 12. peške di-^ vizije, podpirane od 7. konjeniške. Ob osmih zjutraj so začeli na levem krilu 52. divizije s topovi streljati. V širokem loku krog pozicij južne armade so bile postavljene tu in tam baterije severne armade, katere so se dale po nekod samo slutiti, ker jih ni doseglo oko. Sredina severne armade je začela ljuto napadati sovražnikovo sredo. A sredi najhujšega boja je zatrobil gardni trobentač na cesarjevo povelje, da naj boj prestane.
Pri teh manevrih je bila 3. dunajska konjeniška divizija popolnoma poražena, ko se je prej bojevala 24 ur brez hrane in počitka.
Zapovednik te divizije, nadvojvoda Fran Salvator, se je 9. tm. boril celi dan med Vel. Mezifičem in Namestju
Proti nameščanju nemšku-tarskih učiteljic na Spod. Štajerskem.
(Interpelacija poslanca dr. Vek. Kukovca na njega ekscelenco grofa Clary in Aldringen kot predsednika c. kr. štaj. deželnega šolskega sveta v zadevi nastavljanja absolventinj štaj. ženskih učiteljišč.)
To leto je izdal c. kr. štaj. deželni šolski svet na okrajne šolske svete nek odlok, ki sloni navidezno na patrijo-tičnih vzrokih, v resnici pa je naperjen naravnost proti štajerskim domačinkam slovenskega rodu in vsebuje nov ponemčnjoči čin štajerskega c. kr. deželnega šolskega sveta. Nedolžen in patrijotičen je zares omenjeni odlok, ker zahteva, naj imajo pri oddajanju služb na štajerskih ljudskih šolah ab-solventinje domačih učiteljišč prednost, iz česar bi se dalo sklepati, da imajo štajerske učiteljice prednost, pred prosilkami iz drugih dežel. Ta zviti odlok pa hoče doseči ravno nasprotno. Glasom njegove določbe bi naj imele in bi morale imeti tujke, če so s težkim trudom absolvirale kako štajersko manj vredno zasebno učiteljišče, prednost pred Štajerkami, ki so napravile svoje izpite na c. kr. državnih učiteljiščih v Ljubljani iu Gorici z izvrstnim uspehom.
Na Štajerskem imamo samo jedno državno žensko učiteljišče v Gradcu, ki je pa praktično nedostopno slovenskim kandidatinjam. Na Spodnjem Štajerskem imamo sicer v Mariboru dež. moško učiteljišče, ki je določeno za slovenski del dežele, a ga v zadnjem času zmiraj bolj preurejajo v nemški (nacijonalni) zavod. Državnega ženskega učiteljišča nimamo seveda na Sp. Štajerskem. Žensko učiteljišče, ki so ga pred nekaj leti ustanovili za po-nemčujoče svrhe v Mariboru, je glasom § 64 organ, statuta za učiteljišča in glasom min. odloka z dne 31. jul. 1886, štev. 6031 smatrati za zaseben zàvod in bi morale njegove gojenke kot privatistinje glasom min. odredbe z dne 14. jun. 1905 št. 19.939 delati svoje izpite na javnih zavodih. Fak-tično je dobilo to deželno žensko učiteljišče še le 25. febr. 1906 glasom min. odredbe pravico javnosti. S stališča slov. ljudskega šolstva pa moramo ta zavod smatrati toliko bolj kot manj vreden, ker se poučuje na njem slovenščina le formelno kot neobvezen predmet. Samoobsebi razumljivo je, da se Slovenke izogibljejo zaradi tega zavoda in jih tamkaj tudi neradi gledajo, ker ima to učiteljišče namen, da bodi oskrbovalnica za nemške meščanske hčerke. Isto velja za drugo zasebno žensko učiteljišče v Mariboru, ki ga vodijo šolske sestre. Samostanska vzgoja je namreč postala tudi pri nas že stvar okusa. Zategadelj so bili štajerski Slovenci že od nekdaj prisiljeni, da so
do 10. zvečer. Ko se je pa bila divizija ravno namenila, da se utabori, je dobil Salvator povelje, da se naj takoj zopet pripravi za jutrajšnji boj kot podpora 25. diviziji pešcev.
Ob dveh po noči je odrinila divizija, da zauzame svoje mesto na sredi. Po napornem nočnem maršu je zašla v hud boj — streljalo se je in atakiralo — in spočiti sovražnik je pritisnil divizijo do KFžižanove, od koder so do smrti trudne stotnije prišle v Vel. Me-ziFič. Situacija je bila zelo slaba. Nadvojvoda Evgen je t?.koj, ko je izvedel, da tabori divizija pred Mezifičem, za-povedal, jo napasti s tremi bataljoni. Ali glavna uprava je ta napad zabra-nila radi velike utrujenosti vojakov.
Tako so se vršili letošnji mane-verski boji, pri katerih se je marsikaj drugače vršilo, kakor prejšnja leta.
*, . 'i pošiljali svoje hčerke, ki so si izbrale
poklic učiteljice, na c. kr. ženska učiteljišča v Ljubljano in Gorico, dasiravno je to zvezano z velikimi težavami in žrtvami.
To se je zgodilo tudi v upu, da se bode absolventinje polnovrednega državnega zavoda kot boljše usposobljene upoštevalo in da bodo lažje napredovale.
Sedaj bi naj padli ti upi vsled omenjenega patriotičnega odloka, proti kateremu se borimo, v vodo. Na Štajerskem rojene kandidatinje, torej štajerske rojakinje, bi naj ostale glasom gornjega famoznega odloka brez službe, ker niso imele te sreče, da bi dovršile svoje študije na zasebnih zavodih v Mariboru na štaj. ozemlju, bodisi že na nemškem zavodu ali v samostanu, ne da bi se preveč ozirale na slovenski podučni jezik ? Ali se jih naj odriva zato, ker so absolvirale državne zavode, kateri so jim bili dostopni ?
Slovenske učiteljice naj ostanejo brez kruha, ker niso mogle študirati na privatnem zavodu, javnega pa ni ? Ako bi izviral ta odlok od spodneještaj. nemškega narodnega sveta, bi bil razumljiv. Ker pa izvira od c. kr. oblasti, deželnega šolskega sveta, si usojam prositi v imenu razjasjenega slovenskega ljudstva v tej deželi Vašo ekscelenco kot predsednika imenovane oblasti za pojasnilo. Ob jednem pa vprašam, ali je Vaša ekscelenca kot namestnik in zastopnik vlade pripravljen razveljaviti ta proti Slovencem naperjeni odlok?
Gradec, 16. sept. 1909.
Dr. Vekoslav Kukovec,
Vsenemštvo in Avstrija.
Vsenemška ideja.
Nova stremljenja so se bila že dovolj utrdila, da je bilo mogoče ustanoviti Vsenemško Zvezo (Altdeutscher
Verband), katera ima namen te ideje širiti. Zveza se je naglo razvila v mogočno organizacijo ter ima dandanes mogočen upliv na vsa časniška poročila o nemških vprašanjih in še posebno o nemških vprašanjih v Avstriji. Vsenemška zveza je navstala iz Splošne nemške zveze (Allgemeiner deutscher Verband), katero je ustanovil 1886 1. dr. Peters, da bi vzbudil v Nemcih željo in voljo ustanavljati kolonije. — Spočetka ji je bilo treba premagati še neke otroške bolezni, osebna nasprot-stva odbornikov itd. Toda že 1894. 1. je bilo izvoljeno načelstvo, sestavljeno iz samo jednakomiselnih mož, med katerimi so bile splošno znane osebe in nradni dostojanstveniki. Med temi so bili: tajni svetnik Wislicenius, - rektor vseučilišča v Lipskem; von Fischer, nadžupan v Augsburgu; grof von Ar-min-Muskau ; dr. K. Peters, državni komisar; de Bary, generalni konzul v Antverpah; Baumbach, polkovnik v Al-tenburgu; Bernhard, tajnik trgovske zbornice v Dortmundu; slikar Lenbach, dr. G. von Mayr, državni podtajnik v Strassburgu; v. Oettingen, svetnik pri-zivnega sodišča; K. Pröll, publicist; v. Sandrart, general pehote; major von Tenn; v. Tiedemann-Labischin, vladni predsednik v Brombergu, dr. Hasse, državni poslanec za Lipsko itd.
1895. 1. je bil dr. Hasse izvoljen za predsednika; njegovi načrti so bili v mnogo večjem stilu kot oni dr. Pe-tersa. Pod njegovim predsedstvom se je Petersova Splošna nemška zveza spremenila v Vsenemško Zvezo, ki je štela (1895) 7.700 članov, katerih število je pa pod Hassejevim predsedstvom naraslo do 1. aprila 1900 na 21.361 razdeljenih na 184 podružnic. (Danes šteje ta Zveza gotovo že nad 50 tisoč članov, med katerimi so avstrijski Nemci najbolj goreči, kakor smo se lahko prepričali na letošnje®
občnem zboru Zveze v Žandovu mi-nolo nedeljo, katerega se je udeležilo korporativno šest sto Nemcev iz Severnega Češkega!)
Namen Vsenemške Zveze v nje sedanji, definitivni obliki je: Povdar-jati vest nemškega ljudstva (das Gewissen des deutschen Volkes) ter stremiti v mejah in izven mej nemške države za skupnostjo (Gemeinschaft) vseh nemških plemen.*) Oficijelno glasilo Zveze so „Alldeutsche Blätter"; poleg tega se pa objavljajo posebne brošure pod naslovom: Der Kampf um das Dentschtum, v katerih se širijo vsenemške ideje. Načelstvo Zveze ia odbori podružnic prirejajo na vseh koncih in krajih Nemčije in Avstrije neštete shode, predavanja in zborovanja, na katerih se agitira za Pan-germanizem.
Na ta način je pridobila ta mogočna organizacija velik upliv na notranjo ili vnanjó politiko Nemčije. V nemškem parlamentu ima veliko število poslancev, ki uporabijo vsako priliko za to, da uresničijo kos vsenem-škega programa. Uplivu vsenemških poslancev treba pripisovati, da trosi Nemčija ogromne svote za nemške šole v tujini, da je izdala 1897. 1. zakon o izseljevanju, 1898.1. zakon o pridobitvi ali zgubi nemškega državljanstva. Tudi pridobitev province Kiao-čan v Kini J.895. je njeno delo. Pred vsem vzdržuje na Nemškem agitacijo za pomno-žitev armade in mornarice, zato se berolinska vlada kaj rada ravna po svetih, ki jih dobiva od Vsenemške Zveze.
Doma Vsenemci špijonirajo Poljake na Poznanjskem in na vshodnem Pruskem, Dance v Šlezviku in Francoze v Alzaciji in Loreni ter zahtevajo izredne in po navadi barbarske odredbe, proti tem nesrečnim podanikom Nemčije. Vsenemškega značaja je hakatizem. Vsenemci so dnševni očetje ekspropri-jacijskih zakonov proti Poljakom itd.
Vsenemški upliv na vnanjo politiko Nemčije je prav tako velik. Berolinska vlada že od 1866. 1. z velikanskim uspehom stavi v nasprotje Rusijo in Avstrijo ter daje Avstriji nalogo, da mora držati nemškemu uplivu odprta vrata na Vshod. Vzdrževanje nadvlade nemškega življa v Avstriji tvori temelj one politike, katero je knez Bismarck označil z lapidarnimi besedami: „Čim močnejši bode upliv Nemcev v Avstriji, tem sigurnejši bodo odnošaji med Nemčijo in Avstrijo." (Govor v Friedrichsruh 15. apr. 1895). To se pa ne da drugače doseči kakor z zatiranjem Slovanov. Tega načela so se držali vedno prnski diplomatje, ko so se upirali „federalizaciji" Avstrije. Znano je, da je poslal 1871. 1. knez Bismarck po zmagoslavni vojski saksonskega kralja z kategoričnim naročilom na Dunaj, naj cesarja Franca Jožefa „pregovori", naj se ne da kronati za češkega kralja, kakor je to bil že slovesno obljubil. Madžari so stali na pruski strani, posledice vojske od 1866. še niso bile prestane — in cesarju ni preostalo druzega ko sprejeti Bismarckov „svet". Hohenwart je bil odpuščen, vlada je bila poverjena Au-erspergu, ki je vspostavil nemško nadvlado v Avstriji v polnem obsegu.
Užigalice.
(Monopol ali davek?)
Ministrski svet je v svoji seji dne 19. avgusta sklenil opustiti nameravano zvišanje davka na pivo in je finančnemu ministru dr. Bilinskemu naročil, naj poišče novih virov, iz katerih bi se mogli povečati državni dohodki.
Ta sklep ministerskega sveta je porodil celo vrsto projektov in med drugimi tudi predlog, naj država na-
*) Alldeutscher Atlas [na ovitku].
pravi ali monopol užlgalic, ali naj užigalice obdavči. Ta predlog je vzelo finančno ministerstvo v pretres in danes je takorekoč že zagotovljeno, da bodo morale užigalice pomagati k povečanju državnih dohodkov in samo oblika, to je način, kako se naj to zgodi, še ni določena.
Projekt, ki ga sedaj študira finančno ministerstvo, ima že svoje na-sprotniKe. Eni se protivijo tako mo-nopoliziranju kakor obdavčenju užigalic, ker so užigalice konsumno blago; drugi se protivijo vladnemu projektu, ker sedanjemu finančnemu ministru nočejo dovoliti novih davkov, dovolili pa bi jih brez zadržka drugi vladi.
Slednji ravnajo zgolj iz političnih nagibov in ne prihajajo tu v poštev, s prvimi pa bi «bilo vsako prerekanje popolnoma brezplodno. Dejanske razmere so take, da država iz direktnih davkov absolutno ne more pokriti svojih potrebščin in da mora zato segati po indirektnih davkih in tudi po kon-sumnem blagu vsake vrste, naj so ti konsumni davki še tako malo simpatični.
Davek na užigalice ima med kon-sumnimi davki eno prednost: da plačujejo ta davek vsi sloji enako in da ne obremeni samo ubožnejših slojev, kakor davek na žganje in deloma tudi davek na pivo in na petrolej. Vsekako je bolje, da obdavči država vžigalice, kakor kako drugo konsumno blago.
Znameniti nemški nacijonalni ekonom Adolf Wagner je nekoč zapisal, da je davek na užigalice „immer ein Zeichen grosser Not des Staates". Država je v velikih stiskah in to je vlade napotilo, da skuša celo iz uži-galic dobiti novih dohodkov. V takih razmerah ne bo preostalo nič drugega, kakor koncedirati vladi davek na užigalice, a samo davek in nič več.
Z vso odločnostjo in preciznostjo se moramo namreč izreči zoper projekt, naj bi se npeljal državni monopol na vžigalice tako, kakor je upeljan na tabak in na sol, da bi torej imela država vso produkcijo in vso knpčijo z vžigalicami v rokah. Državi sami bi monopol ne prinesel nobene večje koristi, kakor le davek na vžigalice, pač pa bi se z monopolom na škodo kon-sumentov, na škodo trgovine in na škodo industrijalnega in trgovinskega razvoja vseh dežela podprlo nekaj po-samičnikov.
Za misel, naj se nvede monopol na vžigalice, se najbolj zavzema dunajska „Länderbanka", ki je finančnemu ministru predložila posebno spomenico. „Länderbanka" ima v rokah 75% vse produkcije vžigalic. Njej so se pridružili ostali fabrikantje vžigalic, ki so imeli dne 6. t. m. na Dnnaju shod, ter so se z vnemo zavzeli za monopol. Ta vnema „Länderbanke" in drugih fabrikantov vžigalic je umljiva. Ako bi država uvedla monopol in prevzela sama produkcijo in razpečavanje, bi morala sedajne tovarne odkupiti in njih lastnikom odšteti lepe milijone. Nagib prizadevanju za monopol ima torej svoj izvor v želji, napraviti sijajno kupčijo.
Že uvedba monopola bi veljala ogromne milijone, dočim bi davek na užigalice ne prouzročil državi skoro nobenih stroškov. A tudi sicer bi imela država z monopolom velike stroške. V državnih podjetjih je režija veliko dražja, kakor v privatnih podjetjih. Prenehanje konkurence prouzroči vedno znatno podraženje delavskih sil, posebno še v državnih podjetjih in otež-koči razprodajo. Avstrijska produkcija užigalic je dalje v veliki meri navezana na eksport, a da državna podjetja v trgovinskem oziru nikdar tako ne funkcijonirajo, kakor privatna, to je davno spoznana resnica.
Izmed vseh držav ima samo Francija popolni, to je produkcijski in trgovski monopol na užigalice. A tudi Francija ga ni uvedla naenkrat, nego polagoma in obnesel se ji je samo zato, ker ima razsežne kolonije, kamor lahko eksportira svoje izdelke ne da bi se imela boriti s kako konkurenco. Takega monopola kakor Francija nima nobena druga država. Španska in Portugalska imata pač monopol, a dali sta produkcijo in prodajo v zakup. Grška kupuje sama v državni režiji užigalice in sicer v Avstriji, a je dala razprodajo v zakup. Nobena teh treh držav se ni upala sama prevzeti produkcije in razprodaje.
Ko je bila Italija v veliki finančni stiski in prisiljena napeti vijak konsumnih^'dakov do skrajnosti, je vzela-v pretres tudi misel o monopolu na užigalice. Toda spoznala je, da monopol, naj se izvršuje v lastni režiji ali naj se da v zakup, ni za državo in za občinstvo nikdar tako koristen, kakor davek na užigalice in zato je z zakonom z dne 28. julija 1895 uvedla davek na užigalice in naložila tovarnam licenčni davek, ter izhaja pri tem kar najbolje.
Brez dvoma bi bilo tndi v Avstriji za državne blagajne najbolje, da uvede davek na užigalice, ki se pobira potom kolkov (banderolles) na posamične škatljice. Dohodek bi bil siguren, edini strošek, ki bi ga imela država, pa bi bili kontrolni organi.
Izrekli smo se zgoraj zoper monopol. To velja za obe obliki monopola, tako zoper projekt, da bi država prevzela produkcijo in razpečavanje, kakor tudi zoper projekt, da bi država proglasila monopol, produkcijo in razpečavanje pa dala v najem morda „Län-derbanKi" ali kaki drugi finančni velesili.
Kakor je posneti iz „N. Wr. Taer-blatta" je finančni minister še najbolj naklonjen projektu „Länderbanke" naj se proglasi monopol produkcije in razpečavanje pa naj se izroči v izvrševanje posebnemu podjetju. To je zakup, kakor je upeljan samo v najbolj ban-kerotnih evropskih državah, namreč v Španski in Portugalski in ki ga Italija ni hotela upeljati, ker je bilo znano, kako škodo je imela Francija z zakupom predno je podržavila produkcijo in razpečavanje.
Še vedno so nekoliko v veljavi besede, ki jih je zapisal Montesquieu: „Gorje, kadar bodo zakupniki davkov veljali za dostojne ljudi". Podjetje, ki je vzelo monopol na užigalice v zakup, bi seveda gledalo, da poveča kar najbolj mogoče svoj dobiček, kar se more zgoditi samo na škodo in na stroške konsumentov, na škodo trgivstva in na škodo zaposlenega delavstva. V slučaju zakona bi bilo občinstvo in tr-govstvo jzročeno na milost in nemilost privatnim špekulantom, podjetništvu, ki hoče kar največ profitirati in zaslužiti 'in bi v tem slučaju trgovci in konsu-"menfrje trpeli še veliko več, kakor če "bi država izvrševala monopol v lastni režiji.
V ppštev je vzeti Še nekaj drugega, razèn'interesov konsimentov in trgovcev. Monopol pomeni, da se v za-knpu „Länderbanke" ali kakega drugega podjetja izroči produkcija in kupčija z vžigalicami nemškim rokam za vedno in da se spravi tem potom južne Slovane pri tako vsakdanjem konsum-nem blagu v gospodarsko odvisnost od nemškega kapitala. Vse naše gospodarsko prizadevanje meri na to, da se osamosvojimo in pridemo do tega, da bomo vsaj potrebščine vsakdanjega življenja sami producirali. Le tako zamo-remo Slovani pomnožiti svojo narodno blagostanje. Zdaj pa nas hoče država za vedno izročiti izkoriščanju nemškega kapitala in nam za vedno onemogočiti osamosvojenje celo na polju tako priproste produkcije, kakor so vžigalice, ki spadajo med najbolj vsakdanje potrebščine. Vse razmere so danes take, da si Jugoslovani prav lahko ustanovimo svojo industrijo užigalic, ker je njih konsum med Jugoslovani v zadostni meri narasel in ker bi bili jugoslovanski užigalični industriji odprti trgi na Balkanu v sve drugačni meri, kakor nemški, in ker imajo Jugoslovani po legi svojega teritorija dane vse pogoje zagotoviti si izdaten eksport. Z monopolom bi bilo vse to za vedno uničeno in onemogočeno, odtod odločno nasprotovanje, v katerem bomo kakor je razvidno iz „Slovenca" popolnoma edini tndi s klerikalci. Fin. minister dr. Bilinski naj si misel na monopol kar iz glave izbije, ker ga že sedaj zagotovimo, da bodo slovenski in hrvatski poslanci monopolnemu projektu z vso energijo nasprotovali.
Če že drugače ne gre, naj bo davek na vžigalice — monopola pa Jugoslovani ne morejo dopustiti v nobeni obliki in na noben način.
Politična hroniha.
Štajerski deželni zbor.
Včeraj se je vršila 2. seja štaj. deželnega zbora. Začetkom seje so se
prečitali mnogoštevilni predlogi in interpelacije. Predlog za upeljavo splošne in enake volilne pravice so poleg socijalistov vložili tndi spodnještaj. klerikalci. Nadalje so vloženi 4 predlogi od nemških in slov. poslancev glede podpor po raznih njivah, suši, toči, povodnjih itd. Nemški klerikalci so vložili predlog za obvezno upeljavo zavarov. proti ujmam, za kar bi se naj ustanovil deželni zavod; od iste strani se je tudi vložil predlog, naj bi se zabranilo mladim ljudem do gotove starosti iti z dežele v mesto.
Ko se je prečitala interpelacija dež. posi. dr. Kukovca o' "razmerah na slov. okoliški šoli v Celju in se je pokazalo, da so jo podpisali socialisti, j,e nastalo med nemškimi n a-cijenalci in klerikalci veliko razburjenje. Bognedaj, da bi klerikalci, ki vendar morajo dobro poznati razmere na tej šoli, z dr. Kukovcem vred zahtevali sanacijo škandaloznih razmer, važnejše se jim je zdelo napadati dr. Kukovca za to, da je dobil podpise za svojo interpelacijo (potrebni so trije) pri socijalistih mesto pri rodnih bratih! Seveda če bi bil dr. Kukovec iskal podpise pri klerikalcih, odklonili bi bili podpise. To je moral dr. Kukovec z gotovostjo sklepati iz postopanja klerikalcev izza prve seje dež. zbora. Podali so na lastno pest izjavo glede samonemške otvoritve dež. zbora, kar so že pred sejo sklenili. Pokazali so s tem, da jim ni za sku-pen nastop niti v odločno skupino na -rodnih vprašanjih.
"A *
Nato so se vršile volitve v odseke. V finančni odsek sta izvoljena izmed klerikalcev dr. Korošec in dr. Verstovšek; v šolski odsek Ozmee in Vrečko; v peticijski odsek Terglav in Meško (0; v posebni odsek za deželne kulturne zadeve Pišek in Horvatek; v posebni odsek za razne občinske zadeve dr. Benkovič in dr. Jankovič. Kakor se vidi, so klerikalci dobro razdelili svoje možake. Volitve v deželni odbor se vrše prih. sredo; izvoljen bode vendar za slov. odbornika posi. R o b i č; dr. Korošcu je grozdje vendar prekislo.
*
Dr' Link je predlagal, naj se izroči računski zaključek za 1. 1908 in proračun za 1. 1910 finančnemu odseku. Posi. Resel se je temu upiral, rekoč, da deželni zbor vendar ne more poprej razpravljati o proračunu kakor ve kolikšna bo podpora države. Reslov tozadevni predlog ni prišel do razprave.
*
Klerikalni „Slovanski klnb" si je izvolil dr. Korošca za predsednika, Ro-škarja za podpredsednika. K otvoritvi dež. zbora se je pripeljal tndi mariborski škof. Poslanci km. zv. so baje poslali posebno depntacijo, da se mu je poklonila. Seveda je bil Roškar zraven. Škoda, da se je gospod dr. Na-potnik tako hitro odstranil; bi vsaj videli, ali bi dr. Koroščevi izjavi ploskal ali ne!
Na dnevnem redu za 3. sejo dež. zbora dne 21. sept. stoji poročilo dež. odbora glede novih zgradb in preložitev okrajnih cest v prih. 10 letih in poročilo deželnega odbora o dovolitvi visokih obč. doklad nekaterim občinam (Bolehnečice 155 % » Globoko 158% in nekatere druge). Vsa poročala se bodo odkazala tozadevnim odsekom.
Iz drugih deželnih zborov.
V s ol n o gr a ške m je bil sprejet nujni predlog posi. Stölzla in tov. za uzakonitev določila, da velja na
Solnograškem le nemščina za uradni in deželni jezik. — V dalmatinskem deželnem zboru so prisegali hrvaški poslanci s pristavkom „hrvatskemu kralju". Posi. Bianchini interpelira zaradi gradnje železnice Bugojno-Aržano in Bribudič-Knin.
Drobne politične novice.
Skupni ministerski svet se danes znova posvetuje o skupnem drž. proračunu. Kakor se sliši, se hočeta obe vladi z vojno upravo glede ogromnih vojaških izdatkov (za Bosno in nove vojne ladije) vendarle sporazumeti, ker je vojna uprava svoje zahteve zmanjšala.
Ve 1 eizda j n i ki na Tirolskem. 16. sept. so v Tridentu zopet zaprli več oseb zaradi znane veleizdaj-niške afere, med dragimi predsednika italj. plan. društva Larchera.
Urejenje bosansk o-srbske meje ob J)rini. Pri posvetovanjih avstr.-srbske komisije v Ložnici, ki se pečajo z urejenjem bosansko-srbske meje ob Drini, so se pokazale take težave, da je Srbija predlagala, naj bi se stvar predložila mednarodni komisiji.
Španska aneksija v Afriki. Po vesteh iz Pariza namerava Španija zasesti pokrajino za Melillo. Ako Španija ta namen izvede, utegne nastati mednarodna kriza.
Dnevna hroniha.
Četrtmiljonski dar, katerega nabirajo Čehi za Narodno jednoto pošu-mavsko, je dosegel svoto 100.914 K 22 vin. Slovenci, mislite na 1000X200 vprid Ciril-Metodovi družbi!
Vpisovanje čeških šolskih otrok na Dunaju. V 10. okr. na Danaju se je vpisalo v češko ljudsko šolo 850 otrok. Več stotin so jih morali vsled pomanjkanja prostora odkloniti. „Union" poroča, da so češki stariši, katerih otroci niso mogli biti sprejeti, odhajali s solznimi očmi.. V Pragi pa vzdržuje češka mestna občina za 1.800 nemških otrok 8 ljudskih in 2 meščanski šoli!
Srbski prestolonaslednik Aleksander gre v jesen v Bonn študirat politiko.
u Dalmatinski poslanci hrvatske stranke prava so v svojo prisego upleli stavek „in hrvatskemu kralju". „Nar-list" v Zadru, glasilo deželnozborske večine, piše, da bo hitro mogoče združiti" Dalmacijo z Hrvatskim v eno pravno telo.(?)
Statistika kolere v Petrogradu. Od 7. sept. 1908 do 7. sept. 1909 je obolelo .v Petrogradu vsega skupaj 14835 oseb na koleri; umrlo jih je 6769. — Najhujše je bolezen razsajala lanskega oktobra, ko je zbolelo po 412 oseb vsak dan. Čez 88% bolnikov je pripadalo dalavskemu stanu.
Peary proti Cooku. Nekemu zastopniku „Associated Press" se je izjavil Peary: Jaz sem edini človek, ki je dosegel se venni tečaj. Pripravljen sem, da to dokažem. Odklanjam pa, da bi se spuščal v podrobnosti. 'Te bodo pozneje obelodanjene. Prepričal sem se, da Oook ni'bil na tečaju in imam dokaze za to. Sedaj se ne morem izjavšti, kajti ravno ti podatki bi lahko služili protivnikom, da mi od-vzemejo prednost.
Kako se s tatovi občuje. Na črni deski v kopališču Sellin ob Baltskem moiju je to le napisano: „Oni gospod, ki mi je danes v kopališču vzel list nico, denarnico in uro z starim pečatnim prstanom vred, se rprav uljudno prosi, da mi vrne prstan, ki nima nikake vrednosti, — nefrankirano. Tudi bi bil zelo hvaležen, ako bi mi' izročil ključe iz denarnice. Da bi se mi vrnila nra, pač ne smem misliti ? General von Oertzen.
Rusi za Gajev dom v Krapini. General Volodimirov je poslal iz Petro-grada v imenu društva „Slovanska vzajemnost" za Gajev dom v Krapini 300 K s pristavkom, da dobi društvo šest delnic. Zanimivo je da so.to vsoto zložili sami ruski odličnjaki: predsednik dume, Homjakov, člani dume grof Bobrinjsky, Maklakov, Miljukov in Či-
hačev, nadalje nekateri člani društva „SI. vzaj." in nekateri potrograjski Poljaki.
Manevri na Moravskem. Po nemških listih je bilo čitati, da se odločilne bitke ni udeležila konjeniška divizija nadvojvode Frana Salvatorja, ker so se nadvojvodi smilili vojaki in konji, češ, da so bili skrajno spehani. Seveda je prišla resnica kmalu na dan. — Kavalerijska divizija nadvojvode Frana Salvatorja je bila popolnoma izolirana, razbita in ujeta — tako je reklo ma-neversko razsodišče in vsled tega se ta divfzija ni več smela udeležiti bitke.
Ljutijo se abiturijenti gimnazije v Also-Kubinu na Ogrskem, ker jih je pri naknadnih izpitih izmed 25 padlo 24. Izmed teh jih mora sedaj v oktobru 15 med vojake — na tri leta. — Proti vladnemu komisarju, ki je vodil izpite, so demonstrirali in žandarmarija ga je morala braniti.
Druga železniška proga v Zemun. Minister Kossuth je dobil svoj čas od ogrskega parlamenta dovoljenje, da zida drugo železniško progo iz Budimpešte v Zemun. Sedaj pa je vojna uprava pritisnila na vlado, da se bode že prih. spomlad začela ta proga iz strategičnih ozirov graditi.
a Varnostne razmere v vzhodni Aziji. Ruski naseljenci v vstočni Sibiriji kar trumoma zapuščajo svoja se-lišča, ker se boje oboroževanja Japoncev in Kitajcev. Vrhu tega jih neprestano napadajo Tunguzi. Ti napadi so zlasti pogosti ob reki Ussuri in na mandžurski meji. Celo v okolici Vladi-vostoka so se primerili enaki slučaji. Tunguzi pobijajo ljudi, odnesejo denar in odženejo živino.
a Važne zakonske osnove v ruski dumi. V jesenskem zasedanju ruske dume bode vložen zakonski načrt o zavarovanju delavcev v slučaju nezgod in o vstopu žen v službo vladnih uradnikov.
Štajerske novice.
d Skupno postopanje Slovencev v dež. zborn. Dr. V. Kukovec je na javnem shodu v Središču izjavil, da bode rad podpiral klerikalce v vseh narodnih in gospodarskih vprašanjih. Ta govor je bil objavljen in se je moral smatrati kot klerikalcem znan. Kljub temu je „Slov. Gospodar" že pred otvoritvo deželnega zbora pretekli četrtek izjavil, da ne mara skupnosti z dr. Kukovcem niti v narodnih vpfašanjih. Glede pozdrava namestnika in glavarja so potem klerikalci res zahrbtno na svojo pest nastopili. Da bode se dr. Kukovec v tem položaju ponižal klerikalce česa prositi, pač ne bode nikdo zahteval. Če zdaj klerikalci psujejo, da je dobil dr. Kukovec podpise v zadevi celjske okoliške šole od socijalnih demokratov, kdo jim je kriv? S svojim postopanjem so se klerikalci sami izključili od skupnega nastopa z dr. Kukovcem. Če so to za slovenski narod važno zadevo podpirali socijalni demokrati, jim moramo biti le hvaležni.
Da je socijalistom stvar resno pri pri srcu — če že ne iz nacijonalnih, pa gotovo iz humanitarnih vzrokov — kaže daljši dopis o žalostnih razmerah n^ celjski okoliški šoli v graškem „Arbeiterwille". Sicer sta pa gg. Horvatek in Resel izvoljena s ..pomočjo slovenskih glasov in je torej njena dolžnost, da podpirata slov. kulturne težnje. Kakor se bode kmalu pokazalo, bodo iskali slovenski klerikalci sami kmalu podporo socijalnih demokratov v Gradcu, » kakor so jo celi čas opozicije zoper Bienertha iskali na Dunaju. Pomoč za dobro stvar se vzame, kjer se dobi. Vseh dni še tudi ni konec in če klerikalci žele skupno.delo,. se bode to uvaževalo.
o Razveljavljena razsodba. Vsled stališča celjske policije, ki nobenega izgrednika izza lanskega 20. sept. ni ovadila, morali so slovenski imeščani sami vlagati ovadbe. Vložil jih je v
imenu Slovencev večinoma dr. V. Kukovec. Da so bile stvarne, pokazalo se je z obsodbami več izgrednikov: Mehl-sacka, Derganca, Gajšeka, Hrena. Da bi se pa ugnalo drž. pravdnika, so sklenili vsi ovadenci vložiti tožbe za razžaljenja časti zoper dr. V. Kukovca in V. Spindlerja. Ker je dr. Kukovec smatral pod častjo zagovarjati se, se je izrekla zamudna sodba in se je spoznalo pri razpravi 19. maja v odsotnosti dr. Kukovca na globo 200 kron. Vsi nemški listi od „Deutsche Wacht" do „Štajerca" so zmagoslavno zavris-kali. Mariborska klerikalna „Straža" je kot narodno glasilo smatrala primernim, da je s to razsodbo agiti-rala zoper dr. Kukovcà pri volitvah v dež. zbor. Kaplani so volilce izrecno begali, da je volitev dr. Kukovca vsled te sodbe neveljavna. Veselje Nemcev in slovenskih klerikalcev pa ni bilo trajno. C. kr. okrožno sodišče je sedaj razsodbo razveljavilo zaradi ničnosti postopka.
z „Slovenec" in — „Štajerc". Ptujski „Stajerc", gotovo list, katerega z zaničevanjem prezira vsak Slovenec, ponatisuje „Slovenčev" pamflet na sep-temberske žrtve v Ljubljani. To je najboljše merilo, kako nizko so padli klerikalci na Slovenskem v svoji strankarski strasti in svojem mrzličnem hrepenenju, da bi se zopet prikupili Nemcem in vladi kakor v Beckovih časih . . .
Varnostne razmere v Celju. Prišli smo v našem ljubem celjskem mestu srečno tako daleč, da te čaka za vsakim oglom kak nemški ponočnjak in te napade, ako le spregovoriš slovenski. Zlasti zanimiva je bila v tem oziru noč od četrtka na petek. Po graški cesti, Grabnu in Rotovški ulici so se vršile pravcate bitke; policija trdi, da jo je skupil od nekega Hrvata zlasti znani avskultant P. v pretepu na oglu Graške ceste in Grabna. Skoraj vsako noč odmevajo po m e s t u klici „kroatische Schweine", „windische Hunde" in kar je še takih dokazil kulture celjskih aka-demično izobraženih ponočnjakov. Na Ringu je pred dvema dnevoma napadel dva Slovenca, ki sta došla po noči domu in se pri hišnih vratih pogovarjala, znani nemški pretepač, ki je bil po obrazu črno namazan, da se ga ne bi spoznalo. Neverjetno! Človek živi v Celju kakor kje v Abrucih ali Kalabriji. Da take razmere ne morejo vabiti tujcev v naše mesto, je pač jasno. O ulogi policije v vseh teh zadevah pa niti ne govorimo. Saj je že itak znano, kaj bi povedali.
o S „Südmarkinimi" 2 tisoč,kronami se še vedno napihuje Linhart v „Štajercu". Da presegajo slovenske zbirke v prid nesrečnim posestnikom v Slov. goricah daleč nemško „Štajer-čevo" zbirko, tega ne pove. Od človeka Linhartovega kova sicer kaj ta-cega niti ne moremo pričakovati. Da se bode pa izkazalo, da je „Siidm." 2 tisoč kron razdeljenih res med s 1 o-venske kmete in ne med nemčurje, naj priobči Linhart imenik podpirancev!
o „Celjski Sokol" naznanja, da bo prva vaja ženskega oddeika v nedeljo, dne 19. t. m. ob lO. uri dopoldne. Telovadba gojencev se vrši vsako sredo in soboto od 5. do ,6. ure.
z Slovenska gimnazija v Celju. V I. razred je sprejetih vsega skupaj 62 učencev. Vsled tega se bode napravila vsporednica. Vprašanje, kdo bo imenovan za vodjo* tega zavoda, še vedno ni rešeno. Pričakujemo, da se bode naučna uprava ozirala na opravičene zahteve Slovencev.
V dekliško ljudsko šolo v Celjn je sprejetih okrog 500 učenk. Mnogo deklic iz Ostrožnega in Šmarjete je izostalo; šle so torej v nemško dekliško šolo. — Šolski vrtec se je preselil
zaradi pomanjkanja prostora v Kmeclovo ' hišo na Grabnu.
o Češki krožek „Lipa" v Celju priredi jutri 1. prijeteljski sestanek ob 4. uri pop. v „Skalni kleti". Na programu so recitacije najboljših čeških pesnikov in godbene točke.
v Celjske in okoliške Slovenee
še enkrat vabimo na vinsko trgatev ki jo priredi „Bralno društvo v Gaberju" v narodni gostilni g. Jož. Koštomaja v Spodnji Hudinji. Začetek ob 5. uri popoldne. Na veselo svidenje.
z Iz Gaberja. Od mnogih strani se slišijo pritožbe, kakšen red vlada v Gaberjih glede automobilov. Skoraj v vsakem kraju so že nabite tablice ob cestah: „Automobili, počasi voziti!", samo v našem Gaberju še tega naša občina ni preskrbela. Vendar bi bila nujna potreba. Avtomobili se vozijo skoz Gaberje, kjer je vedno polno občinstva in vozov, s takšno naglico, da bi se lahko pripetile velike nesreče. Poživljamo slavno občino, naj v tem oziru potrebno ukrene. Gaberčan.
z Jutri na Breg k vinski trgatvi, ki jo priredi pripravljalni odbor za ustanovitev Ciril-Metodove podružnice na Bregu. Kakor smo že poročali, je spored jako zanimiv, nazobali se bomo finega bizeljskega grozdja, poskusili bomo srečo pri Ciril-Metodovem srečo-lovu, poslušali bomo izvajanja tamb. zbora „Slov. del. podp. društva" i. t. d. Narodna dolžnost nas veže, da pohitimo jutri na Breg, da pomagamo postaviti temeljni kamen novi brani te 1 j i ci si o-venskega ljudstva — Ciril-Metodovi podružnici. V slučaju slabega vremena se veselica vrši v notranjih prostorih gostilne Radej. — Opozarjamo, da je začetek ob 2. uri popoldne.
z Z dežele se nam piše: Kadarkoli pridem v Celje, nakupim vse svoje potrebščine v narodnih trgovinah, kjer sem tudi skoraj brez izjeme solidno in točno postrežen. Krepčat sem se tudi vedno hodil v „Narodni dom", ker smatram tega kot zbirališče in zavetišče Slovencev — a žalibog, postrežba je v zadnjem času taka, da zaposleno osobje naravnost odganja ljudi iz gostilne. O priliki zadnje slavnosti sem si trikrat naročil večerjo, in ko je še po tretjem naročilu nisem dobil, sem šel osebno v kuhinjo — a tudi tako nisem dobil ničesar. Človek, ki pride iz južnega kota Štajerske, seveda ves utrujen, in se tako postopa z njim, smatra tako ravnanje za narodni škandal, kateremu pa se lahko odpomore, ako bi se zapovedujoči gospodje malo ganili.
z Kako spoštuje vlada slovenski jezik. Od nekod se nam piše: V naših gostilnah in trgovinah se prodaja sla-tiuska kisla voda v steklenicah s samo nemškimi etiketami. Ko sem pred kratkim potoval po Hrvaškem in prišel v neko gostilno, opazim na mizi v svoje veliko začudenje steklenico sla-tinske vode z etiketo v lepi pravilni hrvaščini. Prodaja slatinske vode je v deželni upravi, voda sama izvira na slovenskem ozemlju štajerskem, zaradi tega pač smemo brez posebne prošnje zahtevati, da pride slatinska kisla voda tudi v steklenicah s slovenskimi etiketami v razprodajo.
z II. narodna zbirka spodnještajerskih Slovencev. Jutri in v pondeljek bodo pobirali po celem Spodnještajerskem za drugo narodno zbirko. Spodnještajerski Slovenci!,Sprejmite nabirateljice in nabiratelje prijazno, kajti žrtvujejo se isti in ni jim posebno prijetno hoditi od hiše do hiše pobirati darove. Boljše je, da s e dà malo, a isto od srca, jkqt kaj več a z nevoljnim obrazom.
Priloga „Narodnega Dnevnika" št. 213
Harodnijospodsr.
O plavljenju v gornjegrajskem okraju.
Prebivalci gornjegrajskega okraja se poleg živinoreje najbolj pečajo z gozdarstvom in uporabo lesa. Posekan les se razdeli na hlode (platanice) 4 m dolgosti, spravi po drčah do vode in od tam plavi do posameznih žag. kjer se zreže v razno lesno blago, katerega splavarji* (flosarji) izvozijo po vodi največ na Hrvaško in v Srbijo.
Za plavljenje lesa so po gozdarski postavi, oziroma cesarskem patentu z dne 3. dee. 1852, št. 250. drž. zak. v točkah 24—43 posebni predpisi, ki se mnogo pečajo z oškodbo raznih na vodi se nahajajočih objektov. Vsako tretje leto se jezovi, mosti in varnostne gradbe ob bregovih rek in potokov po posebni plavni komisiji pod vodstvom c. kr. politične ekspoziture preiščejo in popišejo. Od zadnje take komisije leta 1907. še menda dotični zapisnik zdaj ni končan in tudi takrat zabeležene poškodbe niso popravljene.
Za plavljenje lesa mora vsak podjetnik prositi c. kr. polit, ekspozituro v Mozirju za dovoljenje iu je odgovoren za povzročeno škodo. Ker ima knezošk.fijska grajščina y Gornjem gradu največ lesa, uživa pri plavljenju neko predpravico. Ako pri primerni vodi ne splavi svojega lesa, se lahko pripeti, da drugi lastaiki lesa pri naglem padanju vode ne morejo spraviti svojega lesa naprej. Navadno pač tudi tisti, ki ima največ lesa in še povrhu debelega, napravijo ob rekah in potokih največ škode. Tako so nastale razmere, da se grajščina z dragimi pla-varji največkrat ne more sporazumeti glede plava kakor tudi po plavljenju nastalih škod.
Da bi se v tem oziru doseglo kako boljše sporazumljenje glede odškodnin, je c. kr. politična ekspozitura v Mozirju s pozivom z dne 11. avg. 1909 št. 55 poklicala vse interesente, katerih je nad 90, v Mozirje dne 28. avgusta na razgovor. Dotično vabilo na posameznike se glasi med drugim: „Vi ste skupno z mnogimi prosilci za podelitev plavne koncesije prosili. Ker pa je plav lesa na mnogih ali enakih • progah tako dolgo nedopustljiva, dokler se v smislu postave gotovi red ne napravi in ker se mora vže pri podelitvi koncesije izreči, katere zgradbe da se napraviti morajo in kako da se naj stroški razdelijo, vrši se zaradi
tega tuuradno ustmena razprava itd." *
Določeni dan se je zbralo v Mozirju okoli 60 interesentov, katerim je vodja c. kr. politične ekspoziture gosp. dr. Hohl predlagal sledeče:
„1. Plavski podjetniki se razdelijo v 5 skupin in sicer na plavne proge: 1. Savinja pričervši nad mostom v Solčavi vštevši do mosta v Ljubnem; 2. Savinja od vštevši mosta v Ljubnem do izteka Drete v Savinjo priVrbovcu; 3. Savinja od izliva Drete v Vrbovcu do okrajne meje pri Letušu; 4. Dreta od brvi pri mlinu Matija Kotnik p. d. Sedelšek v Novi Štifti do vštevši okrajnega mosta v Kropi; 5. Dreta od okr. mosta v Kropi do izliva Drete v Savinjo.
2.	Plavski podjetniki, kateri v resnici na jedni imenovanih prog; plav izvršujejo, tvorijo eno skupino (konkurenco), katera mora od oblasti predpisane ali pa po zastopnikih prostovoljno prevzete vodne zgradbe ali pa izvršitev drugih v denarni vrednosti potrebnih del skupno izvršiti in vsled plavi povzročeno škodo skupno poravnati.
3.	Delavnost teh 5 skupin se ne razteza na stranske potoke in mlinske struge Drete in Savinje. — Plavne zgradbe ali dela, katere izrecno in izključno le enemu plav-skemu opravičencu služijo, ne spadajo v poslovanje skupine (konkurence); ravnotako ne povrnitev škode, katera se je dokazano nalašč ali pa vsled velike malomarnosti plavskega opravičenca ali pa njegovega osobja povzročila.
pini) na to gledalo, kdo da je v posameznih slučajih plavske obrežne ali druge varstvene zgradbe napravil ali pa škodo povzročil. Vsi plavski podjetniki ene skupine predstavljajo nasproti oblasti in tretji osebi eno osebo za plavno dobo in še dalje, dokler se v tej dobi nastale skupne zadeve ne rešijo.
5.	Zastopstvo vseh 5 skupin ima oskrbništvo knezoškofijskih grajščin v Ljubljani z ozirom na to, da največ lesa in na najdaljši progi plavi in ker tudi predplavno pravico izvršuje.
Ona ima v imenu vseh plavskih skupin potrebne zgradbe izvršiti, potrebne odškodnine plačevati, obračune izvršiti in zastopa skupine (konkurence) nasproti oblasti in tretji osebi.
Ona ne rabi nobenega nadaljnega pooblastila.
Ona mora interese plavskih udeležencev dobro zastopati. Ako oskrbništvo zastopstvo odloži, kar pa se more le na podlagi važnega vzroka in šele koncem računskega leta zgoditi, tako se mora to politični ekspozituri naznaniti, katera potem za provizo-rično zastopstvo skrbi, dokler plavski podvzetniki vsake skupine po številu glav preračunjeni relativni višini glasov novega zastopnika ne imenujejo.
6.	Skupni stroški vsake skupine vštevši absolutno potrebni upravni stroški morajo se koncem leta in sicer 1. decembra 1910 in 1. decembra 1911 v skupni račun sestaviti in na vse plavske podjetnike, kateri so v tej dobi na dotični vodni progi resnično plavili, po številu in dolgosti vsake posamezne plavi razdeliti.
7.	Vsakemu plavskemu podvzet-niku v vsaki skupini se mora koncem leta skupni račun izročiti, iz katerega so skupni stroški in stroški deležev vseh plavskih podjetnikov taiste skupine razvidni.
8.	Vsak plavski podvzetnik mora na njega odpadli del stroškov tekom 8 dni po prejemu obračuna pri zastopstvu skupine plačati, ako se v taistem obroku ni ravnotam ugovor proti obračunu vložil, v kateri zadevi potem razsodišče konečno razsodi.
9.	Pravomočno predpisani zneski se morejo od zastopnika konkurence civilnopravnim potom iztirjali pustiti in se lahko porabijo tudi oblastveno položene kavcije, ako se jih ni v smislu državnega gozdnega zakona porabilo ali pa se ne bodo porabile.
10.	Razsodišče obstoji iz dveh razsodnikov, od katerih imenuje enega konkurenca, enega pa plavski udeleženec, kateri je pritožbo vložil, in iz enega načelnika, katerega imenujeta razsodnika. Ako se razsodnika pri izvolitvi načelnika ne zedinita, ga imenuje politična ekspozitura.
11.	Načelnik vodi obravnavo, in glasuje šele takrat, ako se razsodnika ne moreta zediniti. V tem slučaju je od njega imenovana številka prava, ali on ne sme čez številko razsodnika iti.
12.	Vsaki plavski vdeleženec mora položiti kavcijo, katere visokost bodeč, k r. politična ekspozitura v koncesiji določila. To kavcijo je pri c. kr. politični ekspozituri položiti in da se lažje realizira, se jo naj položi v gotovini ali pa v vložni knjigi kakšnega denarnega zavoda iz tukajšnjega okraja.
V gotovini položene zneske mora ekspozitura takoj plodonosno naložiti. Ekspozitura je tudi opravičena iz kavcij zastopstvom konkurence (skupin)^ predplačila dovoliti.	v
Neporabljene kavcije povrnejo se šele po preteku plavne dobe.
13.	Ako je plavna skupina (konkurenca) tudi povrnitev škode, katera se je nalašč ali vsled velike malomarnosti povzročila, prevzela, ima pravico civilnopravnim potom proti povzročiteljem postopati.
Da morejo napraviti konkurence pravilni obračun, bode ekspozitura kon-kurencam pravočasno vsako naznanilo plavi plavičarjev naznanila.
14.	Konkurenca lahko pusti te napovedi po c. kr. ekspozituri preiskati, pa je tudi drugače opravičena pomoč oblastev v njihovem delokrogu nasproti posameznim plavskim podjetnikom kakor tudi tretjim osebam zahtevati.
15. Delovanje plavne kon kurence prične s 15. sep. 1909.
Plavske varnostne zgradbe in plavske ukrenitve, o katerih se je že pred tem časom pravomočno razsodilo, in povrnitve škod, katere so do te dobe nastale, ne spadajo v delokrog konkurenc".
Zbrani plavarji pa niso bili z vsemi določbami zadovoljni. Sklicali so zborovanje v gostilno hotel Avstrija ter po večurnem posvetovanju sprejeli §§ 3—4, 6—10,12—14 nespremenjene, drugače pa predlagajo sledeče izpre-membe:
§ 1. Namesto 5 skupin se naj napravijo 4 skupine tako-le:
1.)	skupina nad mostom v Solčavi do mosta v Ljubnem,
2.)	skupina od mosta v Ljubnem do Pobreškega jeza,
3.)	skupina od Pobreškega jeza do Vrbovca,
4.)	skupina od Vrbovca do meje v Letušu.
Kako se je ta točka izpremenila, je videti, da so bili Savinjčani v večini, ker so izpustili Dreto. Plav napravi ravno na Dreti največ škode, ker je tam največ jezov in vodnih naprav ter najbolj rodovitna zemlja ob bregovih Drete, dočim je ob Savinji skoraj povsod prodnat svet in veliko manj jezov ter drugih naprav.
K §2. Škodo, katero povzroči plavni les, naj plača dotična stranka sama; le v slučaju, da se provzročitelj škode ne more dognati, potem plača dotična konku-* renca škodo. Enako plača konkurenca tedaj škodo, ako nastala povodenj v zvezi z lesom povzroči škodo. Škodo ima ceniti odsek iz dotične skupine.
K § 5. Zastopstvo vseh 4 skupin na Savinji prevzamejo skupine same takoj, ko poteče predplavna doba (6 tednov) grajščine Gornji grad. Istotako mora občina Gornji grad vso med časom predplavne pravice povzročeno škodo sama poravnati.
Po preteku predplavne pravice grajščine Gornji grad imajo načelniki skupin pravico si morebitno povzročeno škodo pregledati.
s Škodo, katera se je po preteku predplavne pravice povzročila, trpijo konkurence same. Ako pa bode grajščina Gornji grad po preteku predplavne pravice plavila, potem mora ona tudi konkurenci Savinje pripadati. Po dobi predplavne pravice pa sme graj ščina Gornji grad le s sporazumljenjem konkurence plaviti. Predplavna pravica za grajščino Gornji grad naj ostane kakor dosedaj: od 15. marca do 20. aprila vsakega leta. Drugo se odkloni.
K § 12. Za vsakih 1000 platanic se naj položi 5 kron.
K § 15. Vsaka konkurenca si izvoli dva zastopnika.
Vse te predlagane izpremembe je c. kr. polit, ekspozitura odklonila, na kar ni nikdo navzočih plavarjev zapisnika podpisal.
Glede škode, katera se napravi pri plavu, je treba velike previdnosti in izkušenj. Ni vseeno, ako se plavi dolg ali kratek, tenek ali debel les v mali ali večji vodi ter v kakšnem vremenu. Pri tem seve odločuje tudi število plavljenega lesa.
Doslej je plavila grajščina najde-belejši les, katerega nese samo velika voda, ter napravila navadno največjo škodo.
Ker „Narodua stranka" zasleduje vsako gospodarsko stremljenje prebivalcev, prinašamo ta članek v poučno svrho in pričakujemo, da se bodo udeleženci in veščaki oglasili, da se za gornjegrajski okraj to pereče vpraša-njo v prid vseh povoljno reši. Naši predali so na razpolaganje.
Povdarjamo pa, naj se udeleženci dobro posvetujejo, da ne bodo imeli morda v korist grajščine škodo drugi. Grajščina plavi na leto okoli 65.000 m3 drobnega lesa za predplavno pravico grajščine.
Sedaj imajo besedo udeleženci plava.
pridelanega hmelja bode precej manjša od lanske. Letos se bode pridelalo približno 1,050.000 starih stotov, lani pa 2,050.000, trgovski krogi računijo, da dobi Nemčija letos 190.000 stotov, ko je lani pridelala 527.000 stotov. Letošnja množina hmeljskega pridelka je torej od leta 1882 najmanjša in je veliko manjša od v s a k o 1 e t-' ne vporabe hmelja v obče, katero računimo na okroglo 1,700.000 starih stotov. Leta 1882 smo imeli prav visoke cene; 50 kg hmelja plačalo se je po 400—500 mark — letošnje cene pa so le srednje in znašajo za Hallertauski hmelj od 145 do 175 Mark. To razliko med cenami letošnjega leta in leta 1882. povzroči hmelj, kterega imajo pivovarne nakopičenega od lanskega leta. (Časopis „Hamburger Nachrichten" pošilja Hm. dr. v Žalcu Jakob Janič, grajščak v Freienbergu pri Celju, za kar mu bodi izrečena najboljša zahvala.
Vabi se k ustanovnemu občnemu zboru hotelske delniške družbe ,Triglav' v Ljubljani, kteri se vrši dne 26. septembra 1909 ob 11. uri dopoludne v Grand hotel „Triglav" v Bohinjski Bistrici z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo koncesijonarjev; a) račun o ustanovnih stroških; b) potrdilo o uplačani glavnici v znesku 100.000 K; c) poročilo o pridobitvi hotela „Triglav"; 2. Ustanovitev hotelske delniške družbe „Triglav" na podlagi od vlade odobrenih pravil; 3. Volitev upravnega in nadzornega sveta; 4. Nakup poslopij in zemljišč pri hotelu „Triglav" in ob Bohinjskem jezeru in hotelske oprave. 5. Izdaja druge emisije v znesku 100.000 K; 6. Eventualni nasveti. — V Ljubljani, dne 15. septembra 1909. Dr. Vinko Gregorič lr. Ivan Hribar 1. r. Aleksander Hudover-nik 1. r.
Dopisi.
XXYII. Poročilo o rasti hmelja in njega kupčiji v drugih krajih.
„Hamburger Nachrichten" z dne
15. tm. pišejo sledeče: Množina letos
Telovadni odsek „Opel".
Po čeških kakor tudi po slovenskih deželah so začeli klerikalci ustanavljati telovadne odseke na rimsko - katoliški podlagi, katere imenujejo „Orle". Na tak način je za dobro katoliško ljudstvo ne le z duhovnimi vajami, ampak tudi s telesnimi preskrbljeno, kar pomeni košček „klerikalizma". Toda klerikalci so se prenaglili s svojim' opi-čarjenjem po Sokolih, kar le škoduje prospevanju njih telovadnih odsekov. Ali bi ne bilo veliko bolje, ko bi klerikalci poimenovali svojo telovadno organizacijo po ljubeznjivi živalici, ki ljubi temo kakor klerikalci in samo ponoči sfrfota iz svojega dupla ter je zelo podobna zavrženemu angelu Luci-ferju, kakor se namreč slika, po štiri-nožcu netopirju kakor pa po orlu, ki ljubi svetlobo. Pozdrav „nazdar!" ni primeren za klerikalne telovadce neto-piraše. Kdo drug pa pozdravlja netopirja na njegovih ponočnih izletih tako milo in prisrčno kakor ptica čuk s svojim otožnim: čuk! čuk! čuk! Vendar pozdrav bodi dvozložna beseda, recimo: „čukac!", ker ušesom bolje prilega in je bolj praktičen. Netopirska uniforma bodi črna; kajti črna barva je barva klerikalizma. Na hrbtu in na čepici bodi znak netopirja, na prsih naj se nosi škapulir in pas bodi kapucinski motvoz. — Predstavite si sedaj telesne vaje „Netopirja" na farovškem vrtu po duhovnih vajah v cerkvi. Župnik kot voditelj netopirašev je obenem pred-telovadec moškega odseka „Netopirja"; njegova kuharica je pa voditeljica ne-topirašic ter obenem tudi predtelovadi ženskemu odseku „Netopirja". Župnik in njegova kaharica vodita radi obilne tolšče le takoimenovane proste vaje, vratolomne pa kaplan in prva farovška dekla, ker še sta dosti vitkega stasa. In živahen dekanijski zlet netopirašev in netopirašic! Dekan kot voditelj dekanijskega netopirja v netopirski uniformi jaha na črni kobili, urnobesno pozdravljen od netopirašev s sladko-milim: čukac! čukac! čukac!, dočim de-filirajo pred dekanovo kuharico kot nadvoditeljico ženskega odseka dekanijskega „Netopirja", katera ima prekrasno netopirsko uniformo, netopirašice cele dekanije ter veselo in pobožno prepevajo netopirske pesmi - koračnice. — Kako bo dalje, si lahko vsak sam misli. Netopir, čukac!
.Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij. (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
,Kmetskega koledarja za 1. 1909
i i
?5J
Največja in najcenejša izber
in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Pnvnt« f Fre(ln0 si kupite uro, • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zla-tili, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, oč»l, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zaston]
in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Narodni dom1.
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom," zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
« Darujte za Nar. sklad!

Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
__ _ __
99
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486-35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše * države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje : Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposki ulici štev. 12.	26i 32-16
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List".
PoStne hran. račun št. 54.366.
Telefon St. 48.

Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ===================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
M
LASTNI DOM"
88
registrovana kreditna in stavbena zadrnga omejeno zavezo v Gaberjn pri Celjn
z
Pisarna je v Celju,
RotovSke ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih.
na racuL © © © © &
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
O/	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
4 /2 0>
Cditto narodno Hantno^o podjetje V Celjn.
prVa južnostaj^a lattinosela
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih dei i kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podebarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obliajilnih miz, pfižnic, kropiltiih in krstnilf :::	kamnov itd.
Brušenje, pultrartje in
struganje kamena s stroji.
industrij;^ družba.
B rzojavl: ,Kamnoseška in- 8SÖ? dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Napraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočiii , marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::s lavanje napisov v iste. ;::

\

'A,	t	55
n.	i.i___: .u	n
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
m
g!
Kreditno .in stavbeno zadrugo
,Lastni dom' v Celju,
Rotovške ulice Stev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
Najboljše pecivo in različne kandite se dobe v novi slaščičarni
1
Prva jiižnoštajerska vinarska zadruga y Celju gss&J
Najboljši časopis za inseriranje je
ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naroČila na tiskarska dela
S
Najboljše in najcenejše se kiipi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Novosti y pisalnih in
- I risalnih potrebščinah	„ t . .
po zmernih cenah	Z¥eZm M 0Y1H1 I se dobijo vedno v v Celju
\

Naročajte in razširjajte
„Jtorodni list"
E. Ilicha v Mariboru
Gornja Gosposka ul. št. 38.
Lastna zaloga Naive6ja zaloga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
£vezna trgovina, Celje, Rot. ul.
izvrstna vina.
„Narodni Dnevnik"
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni tisKarni
Fr. Strupi, Celje.
Najboljše orožje
v političnem boju ^Narodni List"
in
,Jiar. Dnevnik"
--u_\ _
Jo^ip Zabukovšek
krojaški mojster v Celju
priporoča svojo zalogo oblek ter izdeluje obleke ,: po meri od navadnega do najfinejšega kroja. '
Ja dober razVoj
Vašega
podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš prospeh je tudi naš prospeh !
K/temu bi Vojn naj služil ta reklamni stolp 2 najgotovejšim i uspehom !
Upravništvo „Nar. Dnevnika"

z Kdo pere v Mozirju Woschnagga! Kakor čajemo, je, dal potrdilo, da Woschnagg ni bU član „Sokola", oni g. Pevec, ki je ob priliki volitev v deželni zbor v klerikalnem f listu „Straži" objavil izjavo, da ni član narodne stranke. Torej zopet mešetarenje za Woschnagga na katoliški, podlagi-
z Iz poštne službe. Trgovsko ministerstvo je višjega poštnega kontrolorja Martina Hočevarja v Gradcu na njegovo lastno prošnjo upokojilo.
o Volitve v prMobninsko komisijo. Dne 23. septembra t. 1. volijo v okrajih Celje, Vransko, Šmarje, Gornji-grad in Laško izvoljeni volilni možje v pridobninsko komisijo 3. razreda v pisarni davčne oblasti v Celju, Ringstrasse št. 12. II. nadstropje dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 5. ure enega uda in enega namestnika. — Naš kandidat za uda je dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah za namestnika Franc Hodnik, mesar v Žajpu. — Dne 24. septembra volijo v istih okrajih izvoljeni volilni možje v 4. razreda v istem volilnem lokalu in ob istem času dva uda in dva namestnika. Naša kandidata za uda sta: 1. Anton Zavolovšek, Žagar v Bočni in 2. Maks Kos, vinotržec v Laškem trgu, — za namestnika: 1. Južna Valentin, trgovec v Št. Jurju ob Taboru in 2. Miha Jarnovič, trgovec v Svetelki pri Dramljah. — Izpolnjene in podpisane glasovnice z legitimacijami se naj pošljejo do zgoraj omenjenega časa na naslov: c. kr. komisarju za volitve v pridobninsko komisijo, Celje, Ringstrasse 12, II. nadstropje, frankirano po pošti, ali pa na pisarno dr. Josipa Serneca, odvetnika v Celju.
o Iz Št. Jurja ob J. žel. Pred leti se nam je posrečilo izvojevati pri nas odločilen boj proti nemškutariji. Po trgovinah so zablesteli slovenski napisi. Sedaj pa se je zabliščal blizu cerkve na neki grajzlariji napis: Cug-majster & Löscbnigg. Čudom smo gledali odkraja to spako. .Kaj je Lösch-nige, je znano vsakomur. Cugmajster, ta vzor „slovenskega" (?) klerikalca, ki se je redno podpisoval Zugmeister, pa misli, da bomo zaradi njega kar vreli v trgovino. V Poljčanah je svoj čas nosil nemško verižico čez prsa, mnogokrat tudi trak z rumeno-rdečo-črno barvo in tudi Heil je klical po ulicah. In zdaj hoče od nas slovenskih naprednih kmetov denar? Zugmeister — Cug-njajster — poznamo te! — Zavedni kmet.
z jReklama za jedno ponemče-valnico. „Štajerc" piše v neki reklamni notici za nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. gor.: „Tukajšnji župni urad se je izjavil pripravljenim, da prevzame katoliški veronk na nemški šoli." Torej se ne bode trebalo bati slov. izdajicam za večno pogubo svojih otrok — duhovniki pa bodo služili od „Schul-vereina" mastne groše za svoje delo. Tako se dela pri nas!
z V Slamnjaku pri Ljutomeru je izvoljen za župana g. Janez Črček, pos. v Podgradju že četrtikrat.
z Podpisani pripravljalni odsek ljudske veselice v Ptuju spolnjuje hvaležno dolžnost, da izreka vsem darovalcem za njih blagodušne prispevke v denarju in v drugjh predobrodošlih darilih svojo iskreno zahvalo. Istofako se zahvaljujemo cenjenim damam, katere so z njim lastno požrtvovalnostjo delovale v različnjh šotorih, cenjenim gospicam, katere so odpovedajoče se vsakej zabavi stregle dobrodošljm nam gostom, gg. rediteljem, kateri so pazno skrbeli za nemoteno proizvajanje veselic, ^Pfujskemu Sokoju" za izborno telovadbo, istotako „Mariborskemu So-kolu" za njegovo blagohotno sodelo-
vanje, vsem drugim društvom za njih udeležbo ter sploh vsem udeležencem za njih poset. Srčna hvala središki narodni godbi za neumorno sviranje, kakor tudi gospici Nataliji Vabič za njen navduševalni nagovor ter krasni spominek na 13. september 1908, 20. september 1908 ter na slavnost dne 12. septembra 1909. Jjgk^jjio zahvalo izrekamo tudi slovenskemu časopisju, ,katero nas je v prireditvi zadevne veselice podpiralo ter omogočilo, da odštejemo 200 K čistega dohjßka ,po ,tpči poškodovanim v roko ormoškega pod-piralnega društva.
Za pripr. odsek: Dr. Ferdo Lašič. Emica Mahorič. v Petindvajsetlbtnico obhaja taj-. nik štaj. obrtniškega društva g. J. Tan-kel, odkar deluje v službi drnštva. Moža" poznajo kot strokovnjaka v svojem dein tudi mnogi slov. obrtnikij
v Požar. V Ločiču bi. Vranskega je pogorela 16. sept. okrog 2. ure zj. sušilnica za sadje in lan, last posest-nice Cecilije Bolte. Ogenj je navstal vsled neprevidnosti nekega soseda, ki je sušil svoje hrpške.
o Iz Brežic. Pri volitvah v pridobninsko komisijo za pol okraj Brežice so zmagaii v obeh razredih Slovenci. Zadnjo dobo se je še bilo posrečilo nemškutarjem prodreti s svojimi kandidati, a sedaj se jim ni več in se jim ne bo, in sicer ne samo pri teh voiltvah, ampak tudi pri drugih, za kar bodemo že skrbeli.
o V proslavo 40 letnice ak. dr. „Slovenija" na Dunaju, najstarejšega in najznamenitejšega slov. akad. društva se vrši danes zvečer v hotelu „Tivoli" v Ljubljani starešinski večer.
z Iz J)rav$ke doline. Znano je, da vladajo po Dravski dolini žalostne razmere za Slovence. A kje leži krivda ? Smelo trdim, da je v mnogih slučajih krivda mlačnost med Slovenci samimi. Koliko velja geslo: „Svoji k svojim", naj razjasni sledeči slučaj: Pred 2 leti je imel korajžo priti v Brezno med same podivjane nemčurje narodni gostilničar in trgovec z lesom gosp. M. Obran. Z veseljem smo zopet zagledali narodno gostilno in v splošno zado-voljnost je deloval g. Obran med tukajšnjimi Slovenci. A da začenjajo pozabiti celo inteligentni Slovenci na svojo narodno dolžnost, od katerih je to pač najmanje pričakovati, je pa naravnost nečuveno. Kakor omenjeno, ima g. Obran poleg gostilne tudi trgovino z lesom in čreslom. Opazoval sem skoro vsak dan, da vozijo ljudje skorje mimo slovenskega trgovca k najzagri-zenejšemu nemčurju — lesotržcn Monsu v Brezno. Vprašal sem jih, zakaj ne peljajo skorje raje k g. Obranu. Odgovor je b.il t»: »Ker so gospod za-povedali, da jih naj peljamo k Monsu." In kdo je ta gospod? To je lastnik glažute in veleposestnik v Josipdolu g. inženir Lenarčič. Vprašamo gospoda Lenarčiča: Ali smatra on to za geslo: „Svoji k svojim"??! Slovenska podjetja takorekoč pokopavati, podpirati pa zagrizenega nemčurja, ki bi najraje vse, kar je slovenskega, utopil na žlici vode, je to narodno?
Najnovejša brzojavna in telefoniti» poročila.
Skupni ministerski svet. v Dunaj, 18. sept. Današnji ministerski svet se je posvetoval o skupnem proračunu. Šlo je za zmanjšanje stroškov za vojno upravo.
Češki deželni zbor.
v Praga, 18. sept. V prvi seji češkega deželnega zbora bode proglasil namestnik Condeuhove delovni program, kakor ga je sestavila vlada.
Nemiri v Albaniji.
v Carigrad, 18. sept. Turška vlada
je sklenila obsežne vojaške odredbe,
• ■>*•- » •. ." T • ...	t '
da zaduši nemire v Albaniji.
v Carigrad, 18. sept. Blizu Junce v Albaniji je imel Džavid paša krvavo bitko z Albanci, v kateri so izgubili Turki 18, Albanci 50 mož. Džavid paša je pritegnil za zasledovanje upornikov nove 3 bataljone.
Proti lex Axmann-Kolisko.
v Praga, 18. sept. Nižjeavstr. Čehi nameravajo uvesti veliko akcijo proti lex Axmann-Kolisko in prosijo celo češko javnost za podporo.
Lex Kričala v češkem deželnem zboru.
v Praga, 18. sept. Mestni svet je sklenil, da se bode potegoval za uzakonitev postave Kvičala, o kateri se je že večkrat razpravljalo v češkem deželnem zboru. Ta postava zasleduje isti namen ko lex Pesek na Moravskem; namreč da se smejo sprejemati v nemške šole le nemški, v Češke pa le češki otroci.
Volilna reforma za gališki deželni zbor.
o Lvov, 18. sept. Sporazumno se je izdelala volilna preosnova za gali-ški deželni zbor. Po njej bi bilo 196
jir
dež. poslancev, med njimi 128 izvoljenih na temelju splošne in enake volilne pravice, 44 iz veleposestva, 12 zastopnikov trgovsko-obrtnih zbornic, 6 posi, mesta Lvov, 2 mesta Krakov in 2 virilista. Dežela bi se naj razdelila v 40 volilnih okrajev izmed katerih bi se še vsak razdelil v 3 okrožja. V prilog tej volilni preosnovi se je vršil v Lvovu velik ljudski shod.
Za avstr. vojno morarico.
o Dunaj, 18. sept. Avstrijsko mornariško društvo se je obrnilo na Aeh-renthala kot predsednika skupn. min. sveta, naj bi se dovolila mornarici vsa zahtevana sredstva. (Samo, kdo bode plačeval? Op. uredn.)
L. 1910 zopet rusko-japonska vojna?
o Petrograd, 18. sept. „Novoje Vremja" črta v nekem dopisu iz Vla-divostoka položaj v najtemnejših barvah. Pravi, da se Japonci neprestano oborožujejo in pripravljajo za naskok na rusko vzhodno Sibirijo. Dopis prerokuje za 1. 1910 novo rusko-japonsko vojno.
Nemški drž. kancelar na Dunaju.
a Monakovo, 18. sept. Nemški drž. kancelar Bethmann - Hollwég pride iz Mon^kovega na Dunaj, kjer ga bode v ponedeljek sprejel cesar Franc Jožef v avdijenci.
Hmeljski trg v Norimberku.
a Norimberk, 18. sept. Dovoz 200 bal, prodanih 200 bal, kupčija mirna, cene nespremenjene, 160—190 mark za 50, kg. _
Po svetu.
d Petdeset vojakov je obolelo v Lodzu na Ruskopoljskem radi zaužitja pesjih gob.
d Ladjelom v Južni Afriki. Pajrnik Kinghumali, ki je bil namenjen iz Londona v .Port Natal, sè je ponesrečil pri rtu Pqint. Ker se je eden rešilni voz zajel, je utonilo 11 oseb.
d Bombo je nekdo vrgel na vlak 57 km pred Kalkntto. Ona je odtrgala streho poštnemu vozu, v katerem je bilo 1,500.000 rupij, last bengalske banke.
d Italijanski podoficirji hočejo splaviti vojnega ministra pred sodišče, .ker jim baje otežkuje nastavljanje v civilnih službah.
d Na strankinem občnem 2boru v Lipskem so socijalisti včeraj ra^motri-vali o izboljšanju delavskega zàvaro-
"	A> Ijll. 'j Ka hlfiirn	t *»,><■
o Ruski car Italiji. Po poročilih iz Carigrada, namerava rnski car vendar potovati po morju v Italijo. V Carigradu hi se mudil 3 dni. Ali se bode potovanja udeležila tudi carica, to za radi njenega bolehnega stanja ni gotovo. —
d Sleparstva in poneverjenja so
na Ruskem še vedno dobra sredstva za obogatenje. Več vojaških uradnikov in visokih oficirjev so v Vladivostoku radi teh zločinov prijeli in zaprli.
o Afera kraljeviča Jurja. Poslednje dni se zopet mnogo govori o srbskem kraljeviči! Jurju, ki nikakor noče oditi iz Srbije, temveč se sedaj celo trudi, da bi si pridobil nazaj pravico do nasledstva, ker je bil baje v času splošne razburjenosti ogoljufan. Vsled tega jé večina belgrajskih listov in srbske jav nosti zelo ostro nastopila proti princu, „Odjek" in dva druga mladoradikalna lista pišeta, da tako postopanje samo otežuje dinastiji Karagjorgjevičev položaj in napadata odkrito kralja Petra. Še ostrejè se izraža „Dnevni list" in pa „Zvono", ki celo zahteva, da se naj kraljeva rodbina iztira iz Srbije. Za zadevo so se začeli zanimati tudi tnji diplomati.

Društvene vesti.
a Vinsko trgatev priredi „Bralno društvo v Gaberju" v nedeljo, dne 19. septembra 1909 v gostilni g. Josipa Koštomaja v Sp. Hudinji — Začetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina za osebo 30 vin. — Ker je „Bralno društvo" velikega pomena za Gaberje pričakujemo obilne udeležbe. Odbor.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Glavna razprava 141. dan.
Dr. Hinkovič nadaljuje in dokazuje, da je ves Nastič sama ena velika laž in da je bil plačan od črnogorske vlade, kakor tudi morda od hrvatske. Veli, da je Nastič bil že trikrat policijsko kaznovan. Dokazuje, da je Valerijan Pribičevič prerealen, da bi se mogel baviti z bombami in onakimi rečmi. Izvaja nadalje, da je v danih okolšči-nah sploh nemožno kaj takega. V obče govori Hinkovič kakor prvi dan in čuje se, da misli v celem govoriti 4 dni. Državni pravdnik, predsednik in Hinkovič se pogosto ljuto spoprimejo iu vkljub žalostni pravdi nastane včasih smeh med občinstvom.
Glavna razprava 142. dan.
Dr. Budi8avljevič, ki je povzel besedo za dr. Hinkovičem, se je bavil z obtožnico in Nastičem ter povdarjal, da je bilo prebivalstvo hrvatske kraljevine dinastiji vedno udano. Poziva v spomin veleizdajsko pravdo v Galiciji, kjer je bilo leta 1882 toženih 11 Malorusov in ono v Trstu; oboji so bili so bili oproščeni. Govornik se bavi z z narodno zavestjo na Hrvatskem in pravi, da se je ona prvič pojavila v obliki ilirizma. Danes se ona drugače javlja. Branitelj govori dalje o zadrugah, o strankah, njihovih shodih, „pojavih" itd. Predsednik in pravdnik ga
vedno prekidata in motita.
* * *
Dr. Hinkovič je prejel iz Cleve-landa brzojavko v kateri se mu ame-rikanski Srbi toplo zahvaljujejo.
Tržne cene.
17. septembra.
Dunajska in budimpeštan-ska prodqktna borza je danes zaprta radi židovskega praznika.
Sladkor. Praga: 17. sept. sur. sladkor prompt K 26'80, nova kampanja K 24*70. Tendenca uporna. — Vreme: na dež.
Sladkor. Trst, 17. septembra: Čentrifugal Pilés prompt K 31V2 do K 327/8, za november-marec K 30% do K 3l1/g. Tendenca uporna.
Budimpešta, 17. sept. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 144 do 148 vin., mlade, srednje 145—147 v, mlade, lahke 145—147 v. zaloga 26.359 komadov. Prignano 476 komadov, odgnauo 352. Ostalo torej 26 483 komadov. Tendenca živahna.
pritlična, še davka prosta, s tremi sobami, dve kuhinji, zelenjadni vrt, ki nudi dvoje stavbišč, 15 minut od Celja se proda. Cena je 10.000 K. Več pove J. K. Celje, hotel pri belem volu soba št. 18.	77 6-3
■ f
Gimnazij ec-stenografist
išče službe kot začetnik v kaki pisarni ali kje drugje. Ponudbe pod P. 8. 10 poste rfestante Radinci, Štajersko. 78 3-3
"• ;; ? '. A ■ 7 *
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; Uprima polbelega 2 K 80 h;
u_ belega 4 K; belega,
mg^KjJ*puhastega 5 E 10 h; —1 kg velefinega, snež nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; delega, finega 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rnmenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm aolg," 58 cm širok,» napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim pnhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetja od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajajoče sB povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.
S. Benisch, Deschenitz, St. 773, Šumaya, Češko.
Ure na obroke za vsakogar
št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana nra za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna nra za gospodovali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirali» 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. nra na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na .rabinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35' K. Št. 75. krasna rem. met.stnla nra za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno klròno, zanesljivim kolesjem 18 JL Št. 76. niklasta rem. nra za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na niesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dnnajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Vsakdo, ki pošlje K 14'—. dobi pristno zlato „Plaqueu-nro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, modeme fazone, 56 gramov težko, uradno pun-cirano, za 150 E na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 E na mesec, pa bodi možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tndi po povzetju. Ogrska industrija nr, (Ungarische Uhrenindnstrie) Ujbanya št. 169 (Ogrsko)
Dobro

na najboljšem prostoru odda takoj
v
Jos. Cernelc, trgovec
Sv. Peter pod Sv. gorami.
Josip Cretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne reference 1
kot blagajničarka se sprejme v trgovini
R. Stermecki, Celje.
mešane trgovine z opravo, v veliki, nadstropni najemni hiši se takoj odda v najem, eventnelno se proda hiša za 36.000 E. Za izplačati je le eno tretjino. — Naslo^ G. Pavornik, Celje, gostilna „pri jelenu".
Dobite za eno krono
možko, žensko ali deško
uro z verižico vred.
Da npeljemo svojo tvrdko z nrami in dragocenostmi vsake vrste v širne kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 E (tudi v znamkah) za poslovanje in poštnino, elegantno verižico z ilnstrovanim cenikom, kak or tndi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na
Ogrsko industrijo nr (Ungarisch Uhrenind.)
Ujbanya *t. 169 (Ogrsko). 401 1Ò-4
Suhe gobe
sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi
A. KOLENO v Celju,
„Narodni dom'* in Graška cesta.
Solnate ureče
kupi vsako množino
A. KOLENC v Celju.
Zabukouski premog
na cele vozove se dobi po ceni pri
A. KOLENCU v Celju.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na 6eékem. — Vzorci franko. —
Kleparskega učenca
iz dežele sprejme z vso oskrbo Avgust Gebauer, Gradec Leonhardstrasse Št. 63
Mo solicitatOFja ali uradnika
kakega posojilničnega ozir. drugega urada išče mlad, v izvršilnih in zem-ljiško-knjižnih zadevah izkušen uradnik. Morebitne predloge na štev. 213
tega lista.	459 2-1
Pameten
bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manutakturno blago v domači narodni ve-letrgovski hiši
R. Stermecki, Celje
Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik ,Elegant', par manšet, I robec, par nogavic in I sp. hlače, skupaj kron 5 30.
za rabo na gepelj in roko svojega, lastnega pridelka priporoča
g? B £
a so
U1? fD
0	N« O* ®
2. 3
	1_i. i—
3 5"
O- B
cr. o
H-i? T, ":r.-v' "
Josip Cretnik
p?
!» pr
O l-l
pr o o pr 0 -I
a>
a
o g,
M.
N
O-®
C6 S»
o ■o e
O* <9
V? »
pr B-
I"" B-
Izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jnrju ob jnž. žel.
Samo nekaj izvodov Se v zalogi!
Prej I K, sedaj 60 vin. |
I I I I I I I I I TT
Zaradi izpraznjenja našega skladišča nudimo priljubljene-.
Dr. Vošnjakove zbrane dram. spise:
LEP9 VIDO
drama v petih dejanjih.
DOKTOR DROGHI)
drama v petih dejanjih.
Priporočamo omenjeni knjigi si. bralnim društvom in knjižnicam v skorajšnji nakup.
Dobiva se samo v
Zvezni trgovini v Celju
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obuta) v modernih fazonah In po solidnih cenah.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Najboljša prilika za nakup!
Krasna žepna nra z verižico samo 3 K 50 h.
80.000 komadov razprodanih, zato pošljem krasno 36 ur (ne 12 ur) tekočo remon-toarko s sidrom od „Gloria-srebra s švicarskim mehanizmom, lepo graviranimi pokrov» in s kazalom za seknnde, ki dobro gre, z lepo pozlačeno ali poirebrono verižico vred za same 3 K 50
Nadalje ponujam pristno pozlačeno re-montoarko s sidrom, najboljše vrste s švicarskim mehanizmom ter s pozlačeno verižico vred za 5 K. 3 letno pismeno jamstvo za vsako uro. — Razpošiljanje s poštnim povzetjem S, Kohane. Eksportna hiša za švicarske ure, Krakovo št. 450. Neštete zahvale in ponovna naročila. Za nengajajoče se denar vrne. 425 3-3
vljudno naznanja, da je otvoril s 1. septembrom 1909 svojo
odvetniško pisarno v Slov. Gradcu.
V vseh strokah dobro vpeljana zavarovalnica išče za svoje glavno zastopstvo v Celju, veščega, uglednega
posredovalca oz. zastopnika
ki bi zamogel zastaviti tudi primerno kavcijo. Ponudbe naj se naslovijo pod „Fiksno s provizijo'- na anončno podjetje I. A. Kienreich, Gradec, Sackstrasse 4-6.	452 2-2
Na debelo E
Nova slaščičarna v Mariboru.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru v Grornji Grosposki ulici štev. 38, moderno urejeno slaščičarno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo
ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite.
Za mnogobrojni obisk se pripočočam z odličnim spoštovanjem
44732	Eman llich.
-
Najbolje
gorijo
„Phoebus" peti.
Glavna zaloga pri
„Merkur"-ju trgovina z železnino
?. Majdič - Celje.
Ceniki zastonj.



dpužbe sv. Cix>ila. in Metoda!
•plo&na dein, družba — za zavarovanje
na življenje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. ÒÒÒ66ÒÒÒ6ÒAAAAÒÒ&ÒÒ6A6J ■ bóò^xVxWi^^^xxxxxx?
EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, -Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM !
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
Ne zamudite ugodne prilike!
Po najnižjih cenah priporoča
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje
izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskalnice, slamoreznice* reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike, prenosne kotle, kotle za perilo in žganje.
Nepremočljive vozne plahte, umetna gnojila vseh vrst.
V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne.
Nagrobne križe in svetilke v največji meri.
455 1
A 38/9, 97
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Po c. kr. okrajnem sodišču v Brežicah so na prošnjo dedičev po umrlem tu Malusu, bivšem veleposestniku iz Gornje Sušice št. 28 naprodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine in sicer:
vi. št. 88 kat. obč. Drenovec v inventarijalni vrednosti po K 38.01677 „ „ 87 „ „ „	«	« « « 9-318-39
* * 307 „ „ '„ n «	« « » 34132
„ „ 330 „ „ „ „	„	n « « 346-08
Navedena zemljišča s hišo in gospodarskim pdslopjem št. 28 v Gornji Sušici prodavala se bodo po zemljiških vlogah ali parcelnih skupinah oziroma posameznih parcelah. Parcelne skupine določile se bodo pri dražbi. Najnižji ponudek znaša inventarijalno vrednost zemljiških vlog ali parcelnih skupin oziroma parcel.
Letošnja trgatev se bode ali z zemljiščem vred ali pa posebej prodala. Vinogradi, ki so popolnoma obdelani in plodonosni merijo 3 h 35 ar 41 m2. Dražba se bode vršila dne
29. septembra 1909
dopoldne ob 10. uri na licu mesta na Bizeljskem. — Ponudbe pod inventarijalno vrednostjo se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom se bodo terjatve izplačale od sodnije.
Polovico dražbenega izkapila je takoj na roko dražbenega komisarja izplačati, drugo polovico pa v 14 dneh pri podpisani sodniji založiti.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji v Brežicah med uradnimi urami.
C. kr. okrajna sodnija v Brežicah, oddelek I.
dne 14. septembra 1909.
sv*	y'[< >
Prosim lzrezatl ln »praviti I |
'a J>T'< >\'A •y.^y.'+s.'As:'^: r< * i**
■ p".
I 1
Mesto 18 K
Triletna garancija!
v* • - v- ' '• ' ' V-v"3"
samo Nikdar več v življenju
8 K. se vam ne bode nudila prilika, kakor sedaj, da za smešno ceno samo 8 K mesto 18 K
dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir- anker uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verižico in priveskom za 10 kron.
Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska industrija ur (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko.
440 15-2
Prosim lzrezatl in spraviti!
'ASO?.**.**.'-.*.*)?.**.**.
16860073

-	•. •	• ?» • y ■ •	.	-v ■	r' • T
r j ■ . ••

$KW hl plesHar V Celje
J^.llv.. .
jamsifa anca suv. 4
prevzame vsa r svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
jprtjmn tiftl iti fWliityf.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
žganjarna«
* * l . . , .'
priporoča stojö teliko zalogo doma žgane sli-
rioveä,
i žganja
in domačega konjaka.
25 2-71
Yelika slovenska trgoyinäi
Näjtecjä zaloga modiiega, Völnettega, suknenega in svilnega blaga. Perilnö blago, batist, cefir, kreton y velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
■w w «ta« w>> • f « '«•	I . «JI Ji »	■ .
Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno.
xo
4
Telefon št. Ì7. Gf ftŠka C0$t« št. 21 Telefon it. 17.
' • ' ■' ji . , priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter že posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne rode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshflbler, Gleichen-berger, Ema- In Konstantia-Quelle. Nadalje domače ln ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst.
Zaloga najfinejšega Čaja, ruma, najfinejše pristne sli-
Sévke, kakor kräjskega brinjevca, zdravilnega kpnjaka i ždravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic.
Opozarjam kmetovalce tla razna jesenska semena, kakor repnö, deteljhò (rdeči iiilcariiäi In ajdrio). Kupujem po najvišji dnevni cèìii suhe jjbfté, pšenico, Öves, ječmen ter vee poljske pridelke. Prodajam pravi zäßukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno).
Uk
Na drobno in debelo.
Na drobno in debelò.
? ;
4HH
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno ^stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
.<J[! JH.iA t'Xt IfilHiAj
14 52-44
1
u flarodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.

r
=
1
——

Dosèdaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potòv 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.ÖOO K, skupho tedaj had 45.000 K. Sprejema tudi hrahilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje. .... t___io_.
Slovenci, poslužujte se ItiHfActaMKlfr hrattilflitf Pri nalaganju svojega denarja ali. kadar nalagate denar za mladoletne
Hrailliniv« aM Yarùval1ce in zahtevajte pri sodiščih, » • v« . . . .. .
da se naloži denar za mladoletne ozirbma za varovance izključno ìe v
56 52—35
hranilnico.


ni=ifi=
i

_■
HjS - ■ tr
_
Telefon štev. 22.
V CELJU
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila feta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 42Ó0 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
VostiilLNtCA uraduje vsak dan od 9. ure de 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579

i w»|,> nt« tutiihwwi. tu.n .ijio<<» i tikji m.iii^'n
Itaci 6 ttiiltjotioV Kron Hranilnih Vlog
47 52-35
mM
Ut
___
IMvau« at Umolxi mizwit I k^u-uiR^ratiRiiiri
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/a%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje rta osobni ali hipotekami kredit proti 6%. 51/2% in 5% obrestovanju.
|fad 3*0.000 frön reztrVn. zaHlada

w___ji____i _ Y T_ _ _ n _ i : _
r»j_______: —T? „ __i__a.:, ji.,
nrü.i. --------------» r>„t;«