URN_NBN_SI_DOC-62YCQKBV

p r o b l e m i S t u d i j s k e k n j iž n i c e MIRANA JARCA V NOVEM MESTU B og o K o m e l j P om anjkanje prostorov v vseh oddelkih novomeške študijske knjižnice povzroča sila hude delovne razm ere. Za svojo dejavnost ima ustanova na voljo dve stavbi, ki sta stari nad 300 let in za knjižnične potrebe nista funkcionalni. K er pa ni na voljo prim ernej­ ših prostorov, se m ora zadovoljiti s tem, kar ima. Zelo problem atič­ na je stavba št. 28 (študijska knjižnica), ker ima v polovici stabve še lesene strope s stropniki v nadstropju, ki so speljani v dimnike. Stropnike na podstrešju so dali obrezati te r obrezane obesiti z je­ klenim i vrvm i na strešni stol. V obeh stavbah ima knjižnica z vse­ mi oddelki na voljo le 722 m 2 površine za 209.469 kosov biblioteč- nega gradiva, upravne prostore, izposojališča in čitalnice. P ri tem sta najbolj prizadeta oddelka ljudske in pionirske knjižnice. Ljudska knjižnica ima na voljo 68 m‘- površine za mesto, ki šteje več kot 16.000 prebivalcev, m edtem ko im a pionirska knjižnica 101 m2 upo­ rabnega prostora. N ajidealnejša rešitev prostorskih problem ov bi bi­ la izgradnja nove stavbe na knjižničnem v rtu in njena povezava z obstoječima stavbam a. Čeprav obisk knjižnice narašča, se je rešitev oddaljila v daljno prihodnost, se bo najprej zgradil oddelek NOB pri Dolenjskem muzeju. Toda problem prostorov je tako pereč, da knjižnica ne m ore čakati na daljno prihodnost, ko naj bi prišla na vrsto. Zaradi tega je bilo potrebno poiskati drugo rešitev. Obe knjižnični stavbi im ata sicer 2047 m 2 površine, a uporabne je le 722 m 2, ker zavzemajo podstrešja, veže in kleti kar 2/3 površin. V tem neizrabljenem prostoru je knjižnica našla začasno rešitev. V soglasju s K ulturno skupnostjo občine Novo mesto in Skupščino ob­ čine Novo mesto je dala izdelati načrte za adaptacijo stavbe št. 26. S preureditvijo bi neuporabno podstrešje preuredili v zelo lepo lju d ­ sko knjižnico, uporabili obe veži in zazidali prostor (dvorišče) med knjižničnim a stavbam a. S tem posegom bi dobili okrog 600 m2 upo­ rabnih površin. Pionirska knjižnica bi pridobila prostore ljudske knjižnice, adaptirane prostore veže in pritlično etažo zazidanega