Politični ogled. Avstrijske dežele. Kako sila potrebno bi bilo, da bi sedanja nesrečna doba liberalnega gospodstva enkrat prenehala, to nam kaže sicer mnogo hvaljena Ceska; zaporedom zapuščajo cele rodbine deželo, ker zarad silnili davkov in drugih težkoč vkljub vsej marljivosti in trudu sbajati ne morejo ; na tisoče najdelavniših ljudi se izseluje v Ameriko. V gosposki zboroici pa je minister Hlumecki sam sebe in svoje prednike tožil rekoč: vsi smo krivi, vsi smo se pregrešili, a sedaj, pravi, se hočemo poboljšati in železnice, katere emo kedaj prodali ali podpirali, nazaj kupiti. Zbornica mu je pritrdila, toda kde mislijo denarjev za nakup železnic vzeti, tega nam liberalni gospodje niso povedali. — V spodnji in gornji Avstriji, potem na Tirolskem in ua Koroškem zborujejo tamošuja kat. pol. društva prav marljivo, povsod se razlaga sedanje nepovoljno liberalno gospodstro in se pripravlja na bodoče volitve; tudi v Stradenu pri Radgoni bilo je tako zborovanje, pri katerem je 300 navzočim kmetom poročal o svojem delovanju kot poslanec, knez Alfred Liechtenstein. Kmetje so ga bili tako veseli, da ga bodo zopet in če le mogoče enoglasno izrolili Ea poslanca. Obečal jim je, delati na znitanje deželnih stroškov in torej ta zmaujšanje deželnib doklad. — Na Kranjskcra v Litiji sta bila naibnjša nemakutarska rogovileža, dr. Eržen in tamošnji apotekar, od soduije obsojena na 7 in 6 dni v ječo, ker sta se pri zadnjih volitvab poslužila nepostavnib sredstev. Je moralo že hudo biti, da se je njima tako trdno na rep stopilo. — Prcvzetni naši sosedi Magjari so učakali velikansko sramoto ali ,,fiaško". Hotli so 80 niili jonov na posodo vzeti, pa dati jira jih nihčer ni hotel; podpisalo se je samo 47 milijonov. Kako bodo sedaj svoje dolgove plačevali, to je res težko povedati. Ogorski vinotržci so pri železaicah dobili cel6 nizke tarife za izvažanje vina na Šviearsko, ali kaj hočeio, ker letos vina nimajo! — Magjari ne marajo za pritožbe gianičarjev ter bodo z deuarji, katere so za posekane gozde v voja.ški granici spečali, sedaj atavili niagjarsko železnico iz Pešta v Zemun. No, z tujim denarjem je lehko, tcida ni lepo, šopiriti se. Hrvati in Srbi so vsled te magjarske nasilnosti močno razjarjeni. Vnanje dnave. Najvažnisa novica uam dojde iz Francoskega, tam no bile v nedeljo 14. okt. volitve poslancisv za državni zbor. Zmagali so republikanci, nasprotniki generala Mak-Mahona iu jegovih ministrov, toda ne tako sijajno, kakor so mislili; od prejšnjih 363 poslancev so jih zgubili 43 tako, da jih štejejo samo 320, Mak-Mabouovih poslancev pi je 210; večina je tedaj predsedniku Mak-Mabonu sovražna. Ali se bo sedaj ta z republikanci porazuroil ali jih zopet razpustil, to se bo v kratkem že rnoralo odločiti. Kakorsni Ijudje so Mak-Mahonovi sovražniki, to so pokazili pred volitvarai v Lyonu, kder je republikanska drabal vdila v cerkvo, pobožne inolilce razgnala in atarje, križe, pri/.nico razbila. — Prnsko-nemški minister Bismark snuje zvezo ltalije, Nemčije in Avstrije (?) zoper papeža in hoče po smrti Pija IX. volitev uovega papeža zabraniti. Neuinno početje, ki se vedno in vedno zaletava z trdo bučo v skalo sv. Petra, da se ob tej razbije! — Tnrkoljubi so poslali na Rusko 50.000 pušek, da bi ondi punt zoper carja vneli, pa se jim ni posrečilo, paske 80 ruske straže na meji pobralc. — Greskemu kralju so Augleži nasvetovali, naj ne začue nobene vojske zoger Turke, sultan sam sc rau je pa budo pogrozil, če ne odloži orožja; greški kralj je obema možko odgororil, da ne more mirno gledati, kako se strašno umarjajo in ropajo Grki na Turškem; vsaki čas je pričakovati, da se vname boj med Turčijo in greakim kraljestvom; isto velja tudi o Srbiji. Rusi so obečali za vsaki mesec 1 milijon rubljev podpore Srbom, brž ko stopijo v boj. Anglež dr. ShiemanD je bosenske vstaše nagovarjal, naj se podvržejo sultanii, vstaši pa so mu rekli, da rajši vsi umerjejo, pod Turkoni nečejo nikoli več biti! Ruski-rumnnski-črnogorski-turški boj. Črnogorci so se letos slavno pa srečno borili in zvečinom vrnoli domov, da se spočijejo in ozimino posejajo. Sedaj je vea za boj v Bolgariji namenjena ruska vojska na bojišču, kakih 240.0U0 mož, ia okoli 40.000 Rumunov. Zavolj slabega vreuiena, deža, snega, blata in ziine vojaki veliko trpijo; tudi dovažanje živeža je včasib v Devarnosti, ker je silen vibar most pri Nikopolju vtrgal; vojaki delajo kočice iz zemlje. Pretečeni teden so Rusi pobili več sto basibozukov ropajočih pri Jeleni in Izvoru. Plevni se bližajo čedalje bolj % kopanjem grabnov in rovov; do velike šance rOsman" so se Rumuni dokopali tako blizu — 40 korakov — da so Turki kaooue iz sance potegnili; šanca je najbrž od Turkov podkopana, da bi jo z smodnikom raznesli, ko bi Rusi vnjo vdrli. Sicer pa se ue vč, ali bodo Plevno sedaj zopet napali ali še bol.j trdno obkdili; celo zajeli še nje niso, ker je Sefket-pa.ša 12. okt. iz Sofije v ujo zopet spravil nekaj živeža, 20.000 ovnov pa ima pri Radomircih 15 ur daleč proč, kateiih še ni mogel v Plevno vgnati, ker se boji ruskih kozakov. Pred Sulino so ruski brodniki z torpedi zopet 2 leseni turski ladiji in pa 1 monitor hipoma z ljudmi vred vničili; turško brodovjeje naglo pobegnilo proti Varni. Cesarjevičeva vojska stoji mirno ob Jantri in pričakuje napad Sulejman-pase. Radecki je stezo od Šipke do Gabrove z šancami zavaroval. Rusi se resno pripravljajo za boj po zimi, tudi zbirajo reservistov 140 bataljonov. V Armeniji so Rusi vzeli 5. okt. VelikiJagni, 13. okt. jih je Muktar-paša hotel pregnati, je pa bil vržen nazaj, čeravno je 11 bataljonov poslal v ogenj, 1 bataljon mu je bil ves vnicen. Za vsem so Rnsi do sedaj vjeli 12.680 Turkov. Čcravno Angleži močno pomagajo Tnrkom, vendar ti že sami vidijo, da bo vse zastonj; začeli so torej prositi evropske vlade, naj posredujejo, da se bo mirsklenil; toda nihčer se strahn pred Prajzom tega storiti ne upa. Turki torej žencjo v boj vse, kar je za puško. Sulejman-paša zbira vojake blizu Rušcuka ter je posadkc izŠnmle in Varne k sebi pozval, 20.000 mož, sicer pa pri njegovi vojski legar ali tifus grozno pobira ljudi. Pravijo, da hoče pri Oltenici vdreti v Rumunijo, kar je pa popolnem nevcrjetno; kajti na levici mu stoji cesarjevič z 100.000 Rusi, na desnici pa Cimermann z 40,000 vojaki, bržčas 8e bo z vso silo na epega izmed obeh zagnal. Reuf-paša komandira v Sipk in ima komaj 6000 mož, drugo je 7se mrt7o ali pa Osman-paši 7 pomoč odposlauo. Na Kosovem polji zbirajo Turki 7qjsko zoper Srbe, iz No^egabazarja in Bosnije pa so poz^ali 40 bataljono^ tudi Osman-paši 7 Ple^no na pomoč. V Mali Aziji in Siriji so začeli no^ačenje in kličejo slednje ljudi pod puško, 160.000 no7ince7, ki bodo pa bržčas prepozno prišli na bojisče. Gla^no mesto Carigrad so obdali z 40 no^imi šancami. V tem trenutku 8tno z^edeli odločilno zmago rusko 7 Armeniji. Veliki knez Mibael je 15. okt. Muktar-pašo razklal na dvoje, eu del 7<)jske z Muktarjem 7red vgnal 7 Kars, odvzemši mu 7eč 1000 ulo^ljence? in 4 kanone, drugi del t. j. 3 divizije pa je potisnil na goro Aladja-dagh, kder so se ob 8. uri z^ečer udale; 7eliko 1000 Turko7, 7 paš ali generalo7 je ulo^ljenih in 32 kanono7 zaplenjenih. H^ala Bogu! Slava Ruaom!