329
Ponižna prošnja.*)
Pomjan, 27. septembra 1893.
Upal sem, da bom mogel letos poročati o izvan-redno dobri vinski letini. Ce prav nam je na južni in zapadni strani pokončala trtna uš vinograde (in se bodo šele sedaj začele saditi amerikanske trte, ker do sedaj gospodarivša lahonska stranka ni imela niti volje niti znanja pomagati kmetu) kazala je letos trta po vsi prostrani županiji jako dobro in obetala obilno poplačati trud, ki ga imamo ž njo.
*) Drugi listi prošeni so tem potom to ponatisniti.
330
Sinoči pa je prišla od morja sem huda ura in pobila na pol ure na široko in dve uri na dolgo vse, kar je bilo zunaj. Le nekateri posestniki potrgali so belo grozdje pred to silo, črno pa je bilo še vse na trtah.
Posebno hudo prizadeti ste vasi Koštabone in Labor. V Laborju letos ne bode trgatve. Gorje, ti ubogi kmet gorje; Pa tudi drugod v Šmarji, v Gažonu, v Borštu in v Pomjanu vsipala se je toča, toda pobila je le kakih 10% vsega vinskega pridelka.
Danes pa imamo najlepše vreme. Čisto nebo in solnce vroče. Žalosten pa je pogled na vrte in vinograde. Drevesa in trte brez zelenega lišpa, pod njimi pa listje in jagode nastlane.  Bog se usmili.
Vas je tiha. Moški in ženske, otroci in starci odšli so v vinograde, kleče pobirajo jagode po tleh, iz očij pa jim padajo solze na tužna tla. Ubogi kmet! Suša vzela mu je koruzo, fižol, zelje in krompir. Edina nada ostala mu je lepo obložena vinska trta, pa ena ura uničila mu je up.
Sami pobiti obrazi. Ce se srečata dva prijatelja, pogledata se solznih očij, pa molče mimo!   Ubogi kmet!
Zadolžen do grla (kakor jih je čez polovico) hiša polna lačne dece, pa brez pomoči; ne ve se kam obrniti, ne ve kako preživeti sebe in svoje.
Odprite svoje roke,  človekoljubi,  in pomagajte mu.
Za vsak dar Vam bodo hvaležni in Bog vam poplača,
Rado voljne darove pobira uredništvo ^Edinosti" v Trstu.
Belič m. p.
Matija Peruša m. p.         župan            Iv. Veškovo m. p.
obč. odbornik                                       obč. svetnik