štev. 25 — Letnik IV. PTUJ, 29. junija 1951 Cena din 5- Poštnina plačana v gotovini UredniJtTO in tiprar« Ptuj, MLO, II. nadstropje — Telefo^ iter. 156 — Cekovm račun pri Narodni banki Ptuj Stev.^ 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured- nik Vrabl Jož« — Rokopisov n« vračamo — Mesečna naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki so plačali din 156.— z& celo leto, doplačajo din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna. Javni nastop pionirjev osnovne šole na Humu ob zakliučku šol. leta Ob vznožju sončnih Slovenskih go- ric se sredi vinogradov, sadonosnikov vrtičev dviga Hum, krasna izletna točka, odkoder je možen razgled daleč naokoli. Od vseh strani vodijo pota In stezice proti vrhu, po katerih hodijo ninogi nedeljski izletniki uživat naravo jn občudovat njeno l«poto. ti STARŠI SO SE ZELO ZANIMALI ZA NASTOP Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Tokrat so se spenjalc množice ljudi proti šoli, bili so to predvsem starši, ki so hoteli videti svoje otroke ob slav- no.stni proslavi zaključka šolskega leta. Pionirji že dolgo prej niso imeli ob- stanka doma. Komaj so čakali, da pride ura, ko se bo začel nastop. Disciplinirano so čakali. Urejali so kar je še bilo potrebno, pripravili In uredili telovadni prostor, razmestili na dolo- čena mestfi pionirske zastave in po- stavili telovadne obročke ter cvetlične loke na določena mesta. Vse je bilo pravočasno pripravljeno in na mestu. Navdušenje in nervoza se je vedno bolj stopnjevala. Vsi so že priprav- ljeni v vrstah in po skupinah kakor je določeno v programu. Iz harmonike zadeni krepka koračnica. Pionirji in pionirke korakajo strumnih in odloč- nih korakov na telovadni prostor. Sle- dil je pester program, ki so ga pionirji humskc šole pripravljali od meseca aprila s t^ko \Tiemo in voljo, da uči- teljstvo ni imelo posebnih težav za uresničenje obširnega programa. Na akademiji so sodelovali prav vsi pio- nirji in pionirke od najmanjših do naj- večjih, kar je vzbujalo pri učencih in starših posebno zanimanje. Skrbno pripravljen in nažtudiran program 3© moral zadovoljiti • slehernega gledalca. Obsegal je razne deklamacije in pev- ske točke, raznovrstne in simbolične vaje, izvajane s petjem, razne rajalne nastope in zabavne igre. Starši so z navdušenjem spremljali točko za točko ter gledali in opazovali izvajanja svo- jih otrok. Na licih, ustnicah in očeh ^} lahko razbral, da so srečni in za- dovoljni, da se radujejo skupno s svo- jimi otroki, da so ponosni nanje. SOLA JIM JE SKLTPNI DOM Marsikdo bi se vprašal, kako je mo- goče poleg tako obširnega učnega pro- grama, pripraviti še tako kvalitetno prireditev. Res je! Tako delo je mo- goče izvršiti le tedaj, kadar so pionirji predani šoli, spoštujejo, cenijo in lju- bijo svoje učitelje, kadar se učenci za- vedajo, kaj pomeni šola za življenje in kadar jim je učenje in napredek glavna in edina skrb. To so s SA^ojim nesebičnim delom dosegli pri svojih učencih učitelji na Humu. Sola jim je postala drugi dom, nobena ura jim ni bila odveč, noben dan tako dolg, da bi lahko videli, slišali in se naučili vsega tega, kar bi radi. Celo to se je dnevno dogajalo, da so morali učitelji naga- njati učence domov. ŠOLSKI OBISK JE BIL 95*1» Pionirji humske šole so dosegli v letošnjem šolskem letu najboljše uspe- he na naših šolah. Zakaj? Zato, ker starli cenijo učiteljstvo in šolo, ker se že v polni meri zavedajo, da šola ob- likuje človeka, ker vedo, da je znanje človeku potrebno in zaradi tega dajejo učencem možnost, da se učijo. Dokaz temu je žolski obisk, ki znaša v teku celega leta okrog 95% in bi znašal v tiekaterih mesecih tudi 100%, če ne bi nastopale razne objektivne težave. Ta- kim staršem gre vse priznanje z željOj da bi našli posnemovalce v vseh šol- skih okoliših okraja. Za vse to nese- bično in neumorno delo izrekamo javno priznanje učiteljskemu kolektivu s požrtvovalnim upraviteljem tovari- šem Lovrom Pišekom na čelu. PIONIR 2IBRAT FRANC SE JE VSEM ZAHVALIL Zadnji točki programa je sledila ob- daritev najboljših učencev. Ponosno so stepali odiičnjaki na sredino telovad- nega prostora, kjer so bili vidni vsem prisotnim. Najboljšim med najboljšimi ie spregovoril nekoliko vzpodbudnih besed tov. upravitelj, starši pa s Ploskanjem dajali priznanje nagrajen- cem Za dosežene uspehe. V imenu vseh »nagrajencev se je zahvalil pionir 2i- brat Franc, ki j* bil duša vsega pionir- skega življenja in dela. Ob koncu je zbranim pionirjem in staržem govoril zastopnik Sveta za Prosveto pri OLO, čestital pionirjem k doseženim uspehom in jim dal tudi *niemice za delo v prihodnjem šolskem ^^^u. S krepkimi in jedrnatimi beseda- mi se je zahvalil učiteljstvu za po- žrtvovalno delo še predsednik KLO, I^hvalil pionirje v njihovem delu ^ pozval starše, da « še večjo vnemo ^pirajo šolo pri njenem delu. Po končani proslavi so si starši ogledali ^^zstavo. ki je bUa prav skrbno pri- pravljena, iz katere je velo celotno aelo letošnjega šolskega leta. - *'ako je šola Hum proslavila zaklju- ^k^ šestega šolskega leta po osvobo- Stan« Staal^ Tesnejši sliki sole z domom bodo rodili bolise učne uspehe Globoki pomen besede socializem mnogi tolmačijo površno ali pa tudi napačno, drugim zopet je prišlo že kar v frazo, češ da gradimo socializem. In se ne zavedajo pomembnih besed, ki jih izgovarjajo. Pa vendar bi moral vsak odrasel človek v naii državi mnogokrat razmišljati o tem, kaj je socializem, .saj je tako silno važno za Vsakega poštenega državljana, da ima svetlo perspektivo, t. J. pogled v bo- dočnost. Kdor nima perspektive, Id nam jo prikazuje in obeta nov družbe- ni red socializem ali brezrazredna dru- žba, n^nogo teže prenaša tegobe današ- njega časa, v katerem se rodi nova družba. Povsod graduno socializem — v vseh panogah gospodarskega, loiltumega in socialnega življenja. Napravili smo že ogromno, oblike socializma so že po- vsod vidne, dogradili pa ga še nismo. Socializem je zajel tudi našo šolo, ker ima vse pogoje, da se v njej vgnezdi in razraste, iz tega gnezda pa bodo izle- tali nove vrste ptički, ki bodo posedli svet podolgem in počez in ga zgradili takega, tako lepega kot še nikoli ni bil. Naša šola postaja socialietična. Nov duh veje v njej že izza osvoboditve. Kakor naša ljudska oblast, se je tudi ona rodila v ognju in dimu naše osvo- bodilne vojne, naše ljudske revolucije. §olo. kakršno imamo odnosno še gra- dimo danes, nam je lahko prinesla le nacionalna in socialna zmaga po težki borbi. §ola je vedno bila odraz obsto- ječe družbe in je to tudi danes. V kapitalistični eri je služila vsakokratni vladajoči kliki, v pogojih ljudske obla- sti pa je tudi šola postala ljudska. Naše učiteljstvo se je v glavnem že zavedlo tega dejstva in daje vse razpo- ložljive sile od sebe, da bi s svojim delom v šoli služilo le ljudstvu in nje- govemu mlademu rodu. Kako lepa, vzvišena služba! Kako lepe smotre in cilje ima današnji učitelj v socialistični družbi! Katero delo pod soncem bi mo- glo biti plemenitejše, kakor vzgojiti svobodnega, široko razgledanega, kul- turnega človeka, ki bo prost vsake laži in prevare, s katerima je polnil svet mlado srce in razum v prejšnjih časih? Vzgojiti naravnega človeka, sposobnega za borbo v življenju, brez nadnaravnih in nadzemskih primesi, brez namišlje- nega sveta, brez misticizma in prazno- verja, človeka, ki bo vedno umsko in telesno pripravljen in sposoben boriti se s prirodo in si jo dalje in dalje pod- rejati, nad njo zmagovati. Naša socia- listična šola je zavrgla vso nepotrebno staro šaro in v učnem načrtu obdržala le to, kar je človeškemu razumu do- stopno in ja«no, kar je znanstveno dokazano. Današnji pouk že sam po sebi vzgaja, ker je poln resnice in zna- nosti, dočim je nekdaj bila resnici pri- mešana primerna doza prikrite laži, ki je bila potrebna vladajočemu, a malo- številnemu družbenemu razredu za njegove čisto posebne interese — da bi se obdržal na površju, hoteč vladati na vse večne čase, njegovim potrebam vzgojen in izoblikovan človek pa mu naj bi služil kot manjvredno bitje. Našemu Ijudstvoi so te reči še pre- malo jasne, dasi se učiteljstvo mnogo trudi, da bi mu jih čim podrobneje objasnilo. Stiki med šolo in domom morajo biti v današnjem času bolj tesni kot kdajkoli poprej. Sele ko se bodo starši zavedli in prepričali, da uče učitelji njihovega otroka zares le res- nico, pravico in poštenje, da iskreno žele njihovemu otroku pripraviti boljše življenje, šele takrat bodo dobili za- upanje v socialistično šolo, jo znali visoko ceniti in spoštovati šolske de- lavce — učitelje. Kako raste in uspeva danes naša šola? Kot sem že povedal, daje učiteljstvo v splošnem vse od sebe. Trudijo se tudi učenci, kolikor je v njihovi r oči. Kako boli učitelja srce, ko mora mnogokrat ugotavliati, da ovirajo i njega i učenca pri delu ravno starši, ki nimajo dovoljncga razumevanja ne za šolo ne za učitelja In seveda tudi ne za učenca. Koliko- krat morajo od učenca slišati, da ga niso pustili v šolo, da ga odganjajo od knjige, mu ne dajo za šolske po- trebščine, se nepovoljno izražajo o šoli in učitelju, se rogajo vsemu, kar je v zvezi s šolo. Ali taki starši liubilo svoje otroke, ali jim želijo boljše in kultumeiše življenje? Priznati bodo morali, da ne. Učitelji prav dobro raz- umejo težave, ki tarejo tudi starše, ^'endar morajo starii vedeti, da brez žrtev njihov otrok ne bo srečen po- zneje v življenju, da bo kot odrasel človek z neprijazno mislijo gledal na- zaj na svojo otroško dobo in obsojal svoje starše, ki niso dovolj žrtvovali zanj in mu tako ugladili pot v življe- nje. Nekdaj so starši mislili, da je poglavitno, če pripravijo svojemu otro- ku čim več denarja in bogastva, danes pa vemo, da je znanje naivečje boga- stvo, ki ga človeku nihče ne more vzeti, niti smrt ne. če ga je kot izkušen človek znal posredovati tudi drugim. Resnici na ljubo pa je treba pove- dati, da so že prav mnogi '=tarši dojeli duha časa. da prav vestno pošiljajo svoje otroke v solo in da vodilo stalno kontrolo nad tem. kako «e uči in na- preduje njihov otrok Taki starši so v stalni povezavi z učiteliem, «e zani- majo, kako se njihov otrok uči, kako se obnaša in ali se pravilno telesno in duševno razvija. Ti starši se točno udeležujejo roditeljskih sestankov, se zanimajo za vsa vzgojna vprašanja in vsak dan bolj spoznavajo, kako lepa a težka je naloga, vzgojiti in izobli- kovati človeka tako, da bo kot pošten član človeške druSie koristno služil sebi in skupnosti. Ne njim in ne uči- telju ne bo težko vzdržati vzgojnega procesa, ki ga je neki prizadevni in otroke ljubeč učitelj označil . nekako takole: »Ves dan se mi otroci zibajo in škrebetajo po tankih nitih mojih živ- cev gori in doli In počenjajo svoje vragolije, mi jih trgajo in cefrajo, jaz pa jih vendar imam rad in ko odha- jajo, čutim globoko notranje zadošče- nje, da sem se jim dal vsega, ker ho- čem, da bodo v življenju srečni in z njimi ves moj rod.« Na roditeljske zbore pa še vedno ne prihajajo mnogi starši. Polno izgovorov najdejo: da jim je predaleč do šole, da ne utegnejo, celo to povedo, da imajo pametnejše opravke, da med tistim časom raje sedejo za mizo in spijejo liter vina itd. itd. Naši učitelji tudi teh niso zanemarili. Potrudili so se v njihovo vas, mnogokrat tudi na- ravnost k njim na dom in se tam z njimi pogovorili. Starši so videli, da je učiteljevo prizadevanje res nesebično in marsikaj se je Izboljšalo. Le malo število staršev je ostalo zakrknjenih. Ti so od hiše pobegnili ali pa se vanjo zaklenili, če so videli, da se jim bliža učitelj. Te je seveda težko zdramiti, a učitelji vendar ne obupujejo. Vztrajno in žilavo bodo budili tudi take starše, dokler jih ne bodo prepričali, da gre za lepšo prihodnost njihovih otrok. Velika nesreča in ov^ra za napredek šolskih otrok je v Tjinorodnlh predelih našega. okraja alkohol. Nekateri starši s ponosom pripovedujejo: »Poglej ga, frkovca, komaj v šolo je začel hoditi, pa ti z\rrne kupico vina kot bi pihnil. Pa kako je potem močen!« Zelo se varajo taki starši. Kako žalosten je po- gled na takega otroka v šoli I Uživanje alkoholnih pijač se mu pozna na obrazu in na vsem šibkem telesu. Njegova duševna zaostalost je tako močna, da ne more slediti pouku in ostane v prvem razredu po dve, tri ali celo več let. Duševno topost in zaostalost rodi tudi delo, ki je za otroke neprimerno in pretežko. Neki oče se je hvalil: ?>Naš Tonek vstane ob treh zjutraj in gre z nami kosit, ob osmih pa gre v šolo.« Kaj bo potem tak otrok v šoli? Ne bo čul učitelja, ne bo se veselil tovarištva součencev in njihovega dela, ampak bo v klopi dremal in skušal nadoknaditi manjkajoče spanje. Tako ravnanje z otrokom je nečloveško in z ničemer opravičljivo. Nekateri starši mislijo, da mora otrok nujno prisostvovati vsaki gostiji v so- rodstvu ali pri sosedu, iti na vsako in \'sakršno pojedino in hišno proslavo te ali one vrste, češ da bo imel spomin na to ali ono tako reč, da si bo take imenitne svečanosti bolje zapomnil. Saj je res. zapomnil si jih bo že, pa še kako! Vprašanje pa Je, ali si bo za- pomnil kaj dobrega ali slabega. Menda o tem ne bi bilo treba pisati, ker vsi vemo. dg s takih slovesnosti Se nikoli otrok ni odnesel nič dobrega in pa- metnega, ie odrasel človek ne! O vseh teh in podobnih problemih se razgovarjajo učitelji s starši. Tesnejši stiki iole z domom bodo rodili boljše učne uspehe. Povzročili bodo bolj reden šolski obisk, učenci bodo vestneje in natan'čneje izvrševali domače naloge in se doma učili, ker bodo imeli raz- umevanje in podporo pri starših. Od- nosi našega ljudstva do šole in učitelja' bodo postali prisrčnejšl. Naš preprost ^ človek se bo zavedel, da ni človeka na: svetu, ki bi mogel njegovemu otroku ■ dati več kot učitelj, ki ga vzgaja za-! pametnega in preudarnega državljana.: Jdje. Ves daa bodo prebili pri kopanju in raznih igrah pod skrbnim vzgojnim vodstvom. Dobili bodo izdatno južino, obed in malico. I. izmena je od 3. do 17. julija, II. od 18. julija do 1. avgusta, III. pa od 2. do 16. avgusta. Prispevki se zbirajo po socialni zmogljivosti stai^ev. Prednost Imajo otroci, katerih starSi so zaposleni, da ne morejo posvečati dovolj skrbi pra- vilnemu razvoju svojih najmlaiSih. Veliko zanimanje za pionirsko razstavo ob zaključku šolskega leta na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Gorišnici Vrvenje, skakanje, in igranje pred šolo je utihnilo. Pouk je končan in šol- ska mladina je zapustila svoje učilnice. V šolo prihajajo samo posamezni pio- nirji in pionirke, da pripravijo razstavo ob zaključku šolskega leta. »Razstava bo v pritličju,« pravi nekdo od pionir- jev. Za letošnjo razstavo bo Pionirska soba premajhna! Pričeli so z urejeva- njem učilnice. Razvrstili so mizice, pri- nesli cvetice in stojala, lepo in okusno okrasili prednjo steno učilnice z za- veso, zastavami in sliko maršala Tita. Pričelo se je glavno delo. Vsak razred je imel določen prostor. Razstavili so pismene in risarske iz- delke, razne predmete, ki so jih pionirji naredili iz lesa, papirja in gline. Po- sebno zanimanje pa so vzbudili razno- vrstni estetsko izdelani izdelki Interes- nega krožka za ročna dela, ki ga je z vso vnemo skrbno in, redno vodila tov. KIrbis Avgusta, ki ji gre za vestno opravljeno delo vse priznanje. Pionirke 60 se usposobile v vseh panogah ročne spretnosti, od krpanja in šivanja do pletenja, štikanja in kvačkanja. Razstava je v polni meri zadovoljila starše in dosegla svoj namen. Obisk je bil tak, kakršnega še ni bilo po osvo- boditvi. Starši so se zanimali za iz- delke svojih in drugih otrok. ocenji»- vali delo po posameznih ra2xedih, iz- praievall to in ono ter dajali vidno priznanje in zadovoljstvo učiteljem in učencem glede na uspehe, ki jih je šola dosegla. Kvalitetna In obsežna razstava je do- kaz, da se da tudi s skromnimi sred- stvi napraviti hiarsikaj pametnega, le- pega in koristnega Potrebna je le do- bra volja in ljubezen do mladine in vsaj nekaj čuta odgovornosti, ki mora biti v vsakem učitelju in vzgojitelju, če hočemo iz teh mladih ljudi vzgojiti za- vestne državljane In dobre patriot« naše socialistične domovine, ki jim bo delo v ponos, poštenost, iskrenost, vljud- nost in ljubezen do domovine pa vrlina za oblikovanje socialističnega človeka. S. S.. Nastop harmonikarjev v Ptuju Harmonikarska šola SKUD-a t Jože Lacko« v Ptuju priredi zaključno pri- reditev gojencev v soboto, 30. junija ob 19.30 uri v Glasbeni šoli. Na nastop harmonikarjev opozarja- mo zlasti mladiiM in starše. Stran 2 .PTUJSKI TEDNI'-' Ptuj. 29. junija 1951 Položaj na svetovnem vinskem tržišču nas sili k obnovi vinogradništva T Halozah in Slovenskih goricah se v zadnjem čaau mnogo razprav- lja o nujnosti obnove vinogradov. Pisec tega članlta se je potrudil prikazati skrbi francoskih vinograd- nikov, da bo iaie poudaril nujnost povečanja vinskega pridelka pri nas v svrbo količinske in Icakovostne konkurence na svetovnem triišču. Vse to pa je le odvisno od obnove vinogradov in sodobnega, rentabil- nejšega načina obdelovanja. Ni odveč, če pregledamo kak£na je situacija danes na svetovnem trgu. Na&i producenti, kakor konsumenti so v zmoti, če mislijo, da je vina premalo na svetu. Poglejmo predvsem položaj v Fran- ciji, ki je prvi in največji producent vina na svetu. Tamkaj je trenutno strahovita vinska kriza, Ici je privedla takorekoč vse vinogradnike vinorod- nih pokrajin v izredna protestna giba- nja. Taito je bilo 27. maja v Narbonnu veliko kmečko protestno zborovanje, kakršnega ni videla Frtocija 2e dolgih 50 let. Kmečko gibanje v fitirih juinih francoslUh pokrajinah, ki pridelujejo v glavnem vino, se da morda primerjati samo Še z gibanjem v letu 1907, ko je prišlo v Franciji zaradi vinske krize do pravih kmečkih uporov. Vinograd- niki zahtevajo od trancoske vlade nove ukrepe za reSitev katastrofalne vinske krize. Proti koncu aprila je namreč francoslu vlada izdala uredbo o prisilni destilaciji vina, ki jo je do- polnila z uredbo z dne 4. maja, toda vinogradnild se s temi uredbami niso zadovoljili, ker niso bile dovolj od- ločne. Leta 1949 so v Franciji pridelali 55 milijonov hi, lansko leto pa celo 75 milijonov hI vina. Vinogradništvo se v Franciji kljub vsem krizam še vedno iiri, in to predvsem v zahodni Fran- ciji, Pa tudi v osrednjih pokrajinah. Ako se bodo s trto na novo posajene površine tako širile kakor doslej, bo Francija v kratkem času pridelala kar 100 milijonov hI vina letno. Sodeč po plačanih pristojbinah, to je predvsem trošarini, uporabi Francija okoli 60 milijonov hI vina na leto y domači potrošnji. V to količino je všteto tudi vino, ki ga destilirajo. Potrošnja vina bi se povečala, ako bi bile v Franciji cene na drobno v gostinstvu nižje v primeri s cenami pri producentu. Tre- nutno so cene na znamenitih centrih Beziers, Nimes, Montpellier in Nar- bonne 2.50 franka za liter, medtem ko je prodajna cena v gostinstvu pretira- no visoka. Kmetje se v zadnjem času zadolžujejo pri kmečkih posojilnicah saradi vinske krize neprimerno visoko, in so te posojilnice posodile do sedaj že na milijarde frankov. Nasproti ka- tastrofalno nizkim cenam vinu se lahko vzame ^a primer cena modri galici. Modra galica se je podražila od 6 na IZ frankov po kilogramu, tako da mora vinogradnik dejansko žrtvovati za 1 kilogram galice 8 litrov vina. Cez tr' mesece bo v Franciji že druga trga- tev, v francoskih kleteh pa je Se vedno preko 20 milijonov hI vina. Tako vi- nogradniki kakor francoska vlada sto- jijo pred najtežjim vprašanjem rešitve problema vinske trgovine in vinograd- ništva. Poglejmo še nekoliko položaj vinske trgovine v ItalijL Italija je nekako po produkciji vina na drugem mestu v svetu. Tudi tamkaj so vinske zaloge visoke. Vendar si je znala Italija ustvariti dokaj povoljen izvoz. Itali- jansld izvoz vina se je v preteklem letu povečal tako glede količine vina, kakor tudi glede na višino izkupička. Po uradnih podatkih je Italija lani iz- vozila 929.213 hI vina nasproti 629.238 hI prejšnjega leta. Vrednost tega izvo- za se je s tem povečala od 8.329 na 11.407 milijonov lir. Na čelu odjemalcev italijanskih vin je Švica, ki je uvozila 384.734 hI; za njo pride eapadna Nemčija, ki je po- večala uvoz italijanitkih vin od 25.708 na 167.093 hI, na tretjem mestu so pa ZDA (70.000 hI), nato pa Avstrija (51.473 hI), Belgija (40.120 hI), Francija (31.618 hI) in končno Velika Britanija (21.234 hI). Tako nekako bi isgledal položaj v dveh najmočnejših vinskih driavah na svetu. Nič dostd slabši ni položaj v Španiji in Portugalski, pa tudi ne v Nemčiji. Ta slika iioložaja na svetovnem vin- skem tržišču nam narekuje mnogo opreznosti v razvoju naie vinske pro- dukcije, zlasti še v perspektivah naie izvozne politike. Po zemljepisnem po- ložaju je zlasti severni del Slovenije oziroma kakor bi lahko rekli Podravje, v stanju proizvajati visoko kvalitetna vina izredne harmonije in lepe cvetice. Le visoko kvalHetna vina predvsem polnjena, z vrhunčno strokovno pred- pripravo, v steklenice, bo možno pla- sirati na svetovnih tržiščih. Tega naj se naši producenti zlasti pri bodoči obnovi dobro zavedajo. NI izključeno, da bi se nam morda v bodoče bolj iz- plačalo uvažati kvantitetna vina po iz redno nizkih cenah, kakor pa ostati pri sedanjem načinu nerentabilnega pridelovanja vina. Našim producentom odnosno obdelovalcem vinogradniške zemlje in vinske trte je na izbiro, ka- tera pota bodo izbrali. Naj bo jasno povedano, da je svetovna produkcija vina izredno visoka in da so bile sedaj visoko dosegljive cene v naših vino- gradnlh predelih nenormalne in samo enkrat v zgodovini našega vinograd- ništva dosegljive. Naše vinogradništvo stoj! pred tež- kimi nalogami preusmeritve v kvali- tetno proizvodnjo z naglim tempom, da ne zamudimo prilike pravočasnega zasiguranja mesta v trgovanju na sve- tovnem tržišču. B. F. Zadružni dom v Dornavi l propada nedovršen v navzočnosti okr. sekretarja ljudsk* inšpekcije je pred kratkim grupa ljud-i ske inšpekcije iz Dornavc preverjala] pritožbe glede planov obvezne oddaje, j glede neupravičenosti do prejemanja ži- vilskih nakaznic kakor glede škode, ki nastaja na nedovršeni zgradbi zadruž- nega doma. Ugotovljeno je bilo, da so pritožbe va- ščanov večkrat utemeljene. Predvsem glede Škode na zadružnem domu je mnogo pritožb. Tako le ugotovljeno, da «0 poedinci, ki «o iiVieli službeni opravek « premoženjem zadružnega doma, s tem negospodarsko ravnali, ga razdeljevali in uporabljali zaso. Tako je glede opeke, Jebliev, lesa itd. Na drugi strani pa Je nedovršena zadružna zgradba prepušče- na nemilosti vremena Grupa ljudske inšpekcije je predlaga- la, da se vsa škoda takoj popravi in na- domesti, odgovorne poedince pa je treba klicati na odgovornost, nakar bo odpadlo ncrazpoloženje do kolektivnega dola v korist zadružnega doma, ki so ga doslej več ali manj izrabljali poedinci v svoje namene. ,......________ .......* UT. Kmalu začne veljati uredba arondaciii zemljišč v teh dneh bo sačela veljati uredba o arondaciji zemljur dižavnih kme- tijskih posestev in kmečkih delovnih iad'ug, ki jo je predp sala zvezna vlada. Po tej iredbi se bodo vse manjše parcele in zemljišča zasebni- kov, ki leže znotraj okvira zemljišč -državnih posestev aii kmečKih delov- nih zadrug, priključila le-tem. Kot odškodnino za *o bodo lastniki priklju- čene zemlje dobni ustre?ne parcele na drugom mestu Pravico do arondacije zemljišč imajo tudi državne ekono- mije, farme, vrtnarije, vzorna kmetij- ske postaje itd. Kmečke deiovne za- druge smejo izvesti arondacijo le v primeru, če je v njihovi vasi več kot polovica kmečkih gospodarstev včla- njenih v zadruge. Lastniku zemljišča, ki ga pn/adene arondacija, morajo državna posestva in zadruge kot odškodnino duti drugo zemljišče ustrezne vredno?'i. S pristan- kom lastnika se nadome.iMio laiiko iz- vrši tudi v denarju, če pa :e na pri- ključenem zemljišču gozd, vinograd, sadovnjak ali kakšno poslopje, dobi prizadeti kot odškodnino zemljišče z enakimi nasadi ali poslopji. Ce je to nemogoče, mora posebna komisija za arondacijo zemljišče oceniti ter po- sredovati izplačilo v denarju, ali pa sporazumno zamenjavo, vendar le s privolitvijo lastnika po svobodno izvr- šeni ocenitvi po svobodno formiranih cenah na tržišču. Da bi bila ocenitev izvedena pra- vilno, mora komisija za arondacijo sklicati v vasi razpravo, na kate morajo biti navzoči vsi kmetje, katen zemljišča pridejo v poštev za arondi cijo. Pred začetkom razprave moj sicušati komisija doseči sporazum v^ strank. Ce tega ni mogoče dose( odloča komisija s svojo večino. Ce | pa prizadeti ne strinja z odločitvi) komisije, se lahko pritoži na glavj upravo za kmetijstvo ljudske rcpublj kc, končno pa tudi rednemu sodišču. Opozorilo Poverjeništva za notranje zadeve opozarjamo vse lastnike, upravni^ in drage odgovorne osebe v gostinski obratih, kakor tudi prireditelje razni zabav, kjer se točijo alkoholne pijač( na določitev 2. člena tč. 10 Zakona | prekrških zoper javni red mir, ki d« loča. da je kazniv tisti, ki proda alkq holno pijačo pijani osebi ali mladolet niku, ali kdor opija mladoletnika. Clen 3 tč. 2 istega zakona predvidev kazen 5000 din ali 1 mesec odvzem prostosti. Upoštevan.fe gornjega in kaznovanj kršiteljev bo odpravilo obsodbe vredm primere, ki nimajo ničesar skupnee s potrebnim razvedrilom delovneg) človeka. Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve. Čemu naj koristijo neuporabni škropilnice? Nov način usmerjanja našega gospo darstva zahteva od poedincev kot o družbenih gospodarstev skrbno čuvanj in koristno izrabljanje vsega orodja 1 naprav, ki «o nam sedaj na razpolag v kmetijstvu in drugod. V koliko j 80 še v praksi . ponekod daleč od te skrbi, kaže sledeči primer: V ptujskem okraju razpolagajo držav na in zadružna kmetijska gospodarstvi z nad 100 motornimi, prevoznimi in pre< nosnimi škropilnicami, ki predstavljaj! glede na uničujoče drevesne bolezn dragoceno obrambno orožje. Glavna uprava za kmetijstvo LRS j« že meseca maja t. 1. pozvala poverjeni* štvo za kmetijstvo pri OLO v Ptuju, naj bi ji pomagalo pri nabavi rezervnih delov za škropilnice s podatki o potre- bah rezervnih delov. Razpisu Glavn« uprave je sledila v kratkem okrožnica poverjeništva za kmetijstvo. Dobile sa jo kmetijske zadruge in državna pose- stva. Stavljeni termini so potekli brez- uspešno. Za uporabo nesposobne žkro pilnice bi ostale še dalje nekoristne. Kako bo ixu>cCi3Ča v-i^sonJ in cnrt'^''««!! opravičevati pred ljudstvom škodo za- radi neuporabnosti nad 36 škropilnic? Skrb organov ljudske oblasti za od- pravljanje škode večkrat slabi brezdušni odnos poedincev, ki sprejemajo uradno pošto pri KZ in upravah državnih pose- stev, praktično pa ne podvzamejo vsega, da bi obstoječo škodo odpravili, čeravno so za to moralno in materialno odgovor ni. Ravno taki poedinci so navajeni va- liti potem vso odgovornost navzdol ali navzgor. Nedvctnco se ne hostu niti Glav-n« uprava Štt kmetijst\'o niti povericništvo za kmelfistvo pri OLO Ptul, še manj pa delovni kcflektivi državnih posestev ter zadružniki zadovoljili z ugotovitvijo, da je rok zamujen za prijavo potrebnih delov za pokvarjene škropilnice, temveč bodo vztrajali na tem, da se nabavijo nadomestni deli in popravijo škropilni- ca, obenem pa bodo poskrbeli, da bo od- govornim poedincem v bodoče onemo- gočeno s malomarnostjo podpirati ne- potrebno škodo družbenemu gospodar- stvu. Z odpravo takih in sllčnih pojavov bo marsikje mogoče odpraviti občutno ško- do, ki zavira gospodarski razvoj in ustvarja malodušje med delovnim Hud- »tvam, VJ. . II eorlšnicl Hmlo lilleniill 10$ mim Hoi Prebivalci GoriSnice »o že leta 1947 uvideli potrebo po zgraditvi zadruž- nega doma, ki bi naj postal središče vsega kulturnega, gospodarskega in po- litičnega življenja ne samo Gorišnice, temveč tudi ostalih vasi, zlasti pa tistih, ki nimajo nobenega primernega prostora za množično sestajanje in kul- turno udejstvovanje. Kljub temu, da se ostale vasi niso odzvale povabilu za so- delovanje in pomoč, so Gorišničani leta 1947 pristopili h gradnji. S pomočjo nekaterih sindikalnih organizacij iz Ptuja so dozidali stavbo tako daleč, da je bila leta 1948 izvršena in proslav- ^ Ijena dograditev visoke, 50 m dolge stavbe v surovem stanju. Priznati mo-; ramo, da je bilo pri tem delu mnogo- ljudi, ki so v delo vložili mnogo delov- nih ur. Mnogokrat je bilo tudi ponoči. na gradilišču zelo živahno, večkrat celo; tako, da je zmanjkalo orodja in pro-- štora, kjer bi se delo lahko smotrno i vršilo. Leta 1949 so bila izvršena še! razna zaščitna podzidovanja. Stavba je; zaščitena pred raznimi vremenskimi; neprilikami, zlasti proti velikim ne- vihtam, kar je bilo vidno zlasti pri zad- nji nevihti dne 24. maja, ko je divjalo nad poljem silovito neurje s točo. Za- družni dom ni pri tem utrpel prav no- bene škode. Člani odbora za gradnjo zadružnega doma so večkrat razmišljali in raz- pravljali o tem, kako bi nadaljevali z deli, da bi dotn čimprej služil pravemu namenu. Zjjj-adi objektivnih težav glede nabave potrebnega materiala zlasti na- bave velike količine lesa, je delo v lanskem letu v celoti počivalo. Meseca maja se je vršil informativni! sestanek gradbenega odbora, na kate- i rem je bil soglasno sprejet sklep, daj bodo nadaljevali z gradnjo, obenem i pa stavljen predlog, da se razširi grad- i beni odbor od 8 na 12 članov. 2e prvo j nedeljo po tem sestanku je bil razšir- jen odbor. Med drugim je bil tudi so-: glasno sprejet sklep, da bodo vsi člani; z vzgledom pokazali, kako je treba de- • lati, ljudje pa bi vsak po svojih močeh ^ prispevali « prostovoljnim delom, Pre-' pričani smo, da bodo ljudje s prav tako voljo in vnemo pomagali dograditi dom, kakor so delali pri kopanju teme- ljev in ostalem do sedaj izvršenem delu. Plačane bodo samo strokovne moči in najnujnejši strežniki, vse ostalo bodo opravili z dobro voljo in pridnimi ro- kami. Odbor si je postavil nalogo, da v le- tošnjem letu dogradi dvorano z odrom. V ta namen si je ogledal stavbo in prostore zastopnik Republiškega odbora tov. Horvat, ki je dal vsa potrebna na- vodila, da bosta oder in dvorana ustre- zala vsem sodobnim zahtevam praktič- nega ljudskega odra. Upamo, da bo do 29. novembra ure- jena v Gorišnici dvorana z odrom, kjer bo lahko vsak zaveden in delaven člo- vek naše socialistične domovine našel potreben kulturni užitek in razvedrilo, ki mu je potrebno. Goričani bodo, vsak po svojih močeh, prispevali ter doka- zali, da so za napredek in dvig kul- turne ravni naših vasi. S. S. Dovršen zadružni dom v Goriš niči bo koristno služil ljudstvu Historično-geografsM razvoj Ptuja FranJo Baš. Marlbof (Po Časopisu za zgodovino in narodopisje) 8 Začetki novega veka so majali go- spodarstvo Ptuja. Vsled turških invazij so postali i)odravinski sejmi brez- pomembni in je posredovanje Ptuja v trgovini med Madžarsko in Italijo na- zadovalo. Na mestu samem pa je ležala pri tur~'kih nevarnostih mora vojaških oddelkov, ki so mesto izmozgavali. Se v sredi XVII. stoletja je bil Ptuj poleg Gradca in Radgone glavna zapora na prehodih iz Srednjega Podonavja v Alpe; kot taka pa je dobila n. pr. 1663. na vidiku nove turške* vojne vojaški oddelek 1000 mož, kar je pomenilo sil- no obremenitev mestnega in okoliškega gospodarstva, ki je že itak bilo na tleh v pogledu produkcije in konsuma vsled večnih epidemij. To nam bo razumljivo, če se zavedamo, da je n. pr. epidemija 1680. od aprila do decembra pobrala preko 300 duš, v poletju naslednjega leta pa 219 in to v mestu, ki je štelo kvečjemu 1000—1100 prebivalcev! Po 1699. se je geopolitični položaj izpremenil. Turčija je bila vržena iz Srednjega Podonavja in Podravina je polagoma zopet dvignila svoj pomen za ptujsko trgovino. Velika trgovska cesta iz konca srednjega veka je prišla zopet do veljave, ko je cesar Kari VI. zgra- dil na smeri N—S veliko cesto Dunaj— Semmerin g—Gradec—Maribor—Sloven- ska Bistrica—Ljubljana—Trst. To je bila z regionalnega štajerskega vidika osred- nja deželna trgovska cesta, na kateri pa ni ležal Ptuj. Prometno se je z veliko cesto Karla VI. izpremenil položaj Ptuja iz centralnega v perifernega. Kozifiti daljnega prometa J« mogel tako .pritegniti na sebe Maribor, ki je I začel postajati polagoma tudi izhodi-, šče za promet v Alpe, in to na cesti ob Dravi na zahod. Vsled lege Mari- bora na veliki trgovski cesti je tako Maribor začel trgovsko nadkriljevati" Ptuj, zlasti, ker je vsled uveljavljanja dravske ceste začel pojemati pomen najvažnejše poti iz Podravja v Alpe, ki je vodila na jugu Pohorja preko Slov. Bistrice, Konjic in Vitanja v Mi- slinjsko dolino; ta cesta na jugu Po- horja je dajala Ptuju možnost konku- riranja v alpski trgovini z Mariborom. Kot nadomestilo za dejstvo, da je ostal Ptuj izven nove velike ceste sever-jug, pa je dobil Ptuj za Karla VI. kot mo- stišče za Jožefa I. na zgrajeni hrvatski cesti Maribor—Ptuj—Varaždin nov most, za Marije Terezije pa stalno gar- nizijo in cesto v Slov. Bistrico. Napram temu pa je Maribor postal križišče ve- like ceste z Jadrana v sredino države in na Dunaj z alpsko dravsko cesto in s hrvatsko cesto. Nova prometna sred- stva Karla VI. so dvignila Maribor in provincijallzirala Ptuj, ki je bil do te dobe enakovredni gospodarski tekmec Maribora. Lega Ptuja na prehodu iz nižine v gorovje je koristila mestnemu razvoju v rimski dobi in v začetkih srednjeveškega meščanstva, škodovala pa mu je za preseljevanje narodov, v času turških invazij in poleg tega v dobi prosvitljenega absolutizma, ko se gradijo štajerska prometna sredstva v osredju dežele in ne na periferiji; lega Ptuja na periferiji ga je zapostavila za veliko CMto, ki j« ila preko centralno ležečih krajev. V trgovini mu je ostalo edino še posredovanje med Srednjim Pomoravjem in Primorjem. Politično Pa je doba prosvitljenega absolutizma doba smotrne centralizacije in mer- kantilizma. Stari mestni privilegiji se umikajo državni oblasti, ki prevzema v svoje roke vedno več funkcij, katere so se osredotočile v sedeže kresij, v Mari- bor in Celje, Meščanstvo in mesta, vzrastla na privilegijih, se polagoma umikajo novim mestnim tvorbam, ki se razvijajo na osnovi birokratizacije in nastajajoče industrije; za prvo je manjkala Ptuju osrednja lega, za drugo pa surovine in prometna sredstva. V objem provincializacije pa so vrgle Ptuj posebno Napoleonove vojne in njim sledeča leta gospodarskih kriz, pred- vsem pa novo prometno sredstvo, že- leznice. Južna železnica je stekla 1847. po črti velike trgovske ceste Karla VI. Dunaj—Maribor—Trst in tako je Ptuj zopet ostal izven modernega promet- nega sredstva. Rače so postale postaja za Ptuj na južni železnici. Ptujski sej- mi so začeli polagoma izgubljati na pomenu, ker se ljudstvo ni več zado- voljevalo z izdelki patrijarhalno obra- tujočega ptujskega meščanstva temveč je zahtevalo modne izdelke, katere je dovažala iz tujine železnica, k'ic je pri- šlo v prid trgovini kot Uk: kar pa je škodovalo obrtlm. Važno 'e bilo kmetijstvo, saj je imela vsaka meščan- ski hiša del soscskinih mestnih njiv na Bregu na levi obali Drave in je štelo mesto 1822. 69 konj In 6 krav; važno je bilo vinogradništvo, saj je bil vsak drugi meščan tudi povsestnik go- ric v Halozah med Cmo goro in Zavr- čem ali pa v Slovenskih goricah, zlasti okoli Mestnega vrha, severno od gradu. Od predmestij j« Ptuju najbolj nali- kovala Kaniža, kjer je bila poleg kme- tijstva doma tudi obrt. Breg je imel sredi XIX. stoletja kljub mali obrti kmetski značaj, medtem ko je bila Vi- čava zaselek zidarjev in tesarjev, ka- terim kmetsko delo na viničarijah ni moglo nuditi zadostnega kruha. Zani- miva je primera v trgovini: Vičava sploh ni imela nobene trgovine, Breg enega sejmarja, Kaniža pa enega tr- govca z mešanim blagom. Gospodarsko je meščanstvo zelo nazadovalo; vzrok je bil v tem, da so se ljudje s kapi- talom po otvoritvi južne železnice iz- seljevali v prometne kraje, kjer jim je trgovina, obrt ali industrija donašala večje koristi kakor pa doma v pro- metno zaostalem Ptuju. Gospodarstvo Ptuja po otvoritvi juž- ne in pred otvoritvijo vzhodne železni- ce nam lepo označujejo Raispovi po- datki: Slovenski trg je bil sejmišče, trg za zelenjavo in perutnino, ki je bil šele lansko leto preložen na Tyršev trg; Minoritski trg, staro sejmišče za živino, je služilo kot tržišče za žito in moko; Florijanski trg pa za les; Domi- nikanski trg je bil vojaško vežbališče. Od obrtnikov označujejo staro patri- jarhalnost livar kositra, .sllar, glavnl- kar in voSčar. Gostilničarsko razmerje med Ptujem s 1769 prebivalci in 20 gostilnami ter Kanižo s 450 prebivalci in 18 gostilnami razumemo, če upo.Ue- vamo, da je Kaniža bila zUrališče voz- nikov na hrvatrki cesti Maribor—Va- raždin in poleg tega še stikališče oko- ličanov, ki so puščali v Kaniži priprego, preden so se podali v mesto. Najlepše pa se izraža vsa ptujska patrijarhal- nost v mestnem magistratu, ki je 1858. po Raispovlh podatkih obstajal iz 1 predstojnika, 2 svetnikov, 1 tajnika, 1 čuvarja mestnih zaporov In 1 straž- nika. Raisp slavi v svojem globokem do- morodnem čutu Ptuj v drugi polovici XVIII. stoletja kot mesto veletrgovine, ki je stalo v isti vrsti z Amsterdamom, Frankfurtom, Parizom ali Dunajem, na- zadovanje Ptuja v tretjem desetletju XIX. stoletja pa pripisuje porastu luke v Odesi, pozneje pa 1849. dograjeni južni železnici. Navedeni Raispovi mne- nji sta geopslhlčno zanimivi, ker nam kažeta patrijarhalnega Ptujčana, kako rešuje domača vprašanja vedno s svc- tovnopolitičnega vidika. Kot tak je Raisp predstavitelj tistega meščanstva, ki ni moglo doumeti pomena novih cest in železnice in ki je stavljalo domači kraj v dobrih starih časov ob stran največjim krajem, za katere je sploh vedelo. Tudi gospodarsko isto meščan- stvo ni moglo razumeti pomena želez- nic. Pred železnicami je gravitacijsko ozemlje produciralo za sebe in še za svoje gravitacijsko središče, za Ptuj- Vsled agrarne nadprodukcije je bilo življenje poceni. Ko so pa prišle želez- nice, je nastopil izvoz agrarnih proiz- vodov v tuje zemlje, z izvozom pa ?0j porasle cene, izobilje iz starih časov je prenehalo in zastopniki starih časov so hvalili preteklost, medtem ko »o jim^ nove trgovske in obrtne možnosti, zve, zane z železnico, odvzeli prišleki iz de- žele, ki so konjukturo razumeli in n*< železnici osnovali novo trgovino in ta', ko prehiteli stare meščane. Trgovsli^: je ostala Ptuju po zgraditvi južne že- leznice poleg vinske trgovine iz Halo« in dela Slovenskih goric Drava, po kateri so plovili rogaško slatino in ko- roško železnino v Podravino in Vojvo- dino, medtem ko je posredovanje med Italijo in Srednjim Podonavjem pre*!^ na mesta z organiziranim kapitalom. V tem času, ko hira Ptuj vsled pO* manjkanja ialezaiške svest in ko i* ptui. 29. junija 1951 .PTUJSKI TEHNIK« Stran 3 Dan izseljencev, pregnancev in internirancev Dan izseljencev, pregnancev in inter- • ncev Slovenije*' bo dne 8. julija t. 1. "'Mariboi-u na sledeč način: ^ 1 Ob 10. uri veliko si^ominsko zboro- -nie na Glavnem trgu. 2 po zborovanju skupen odhod k TW(eij«ki vojašnici, kjer ho na prostoru, katerega so gnali tisoče in tisoče Slo- 'f ncev v pregnanstvo, intemacijo in na ^Torisfa. odkrita spominska plošča. 3. Od 12. do 16. ure bodo posebni dru- 'abni sestanki skupin izseljencev, pre- !rnancev in internirancev ter ogled spo- tiinske razaUve. 4. Ob 16. uri kulturna prireditev v dvorani Doma telovadnega društva Ma- ribor I (l^nion) z izbranim sporedom. 5 Po kulturni prireditvi družabni večer. prireditveni odbor, ki ima svoj sedel v Mariboru, Ulica 10. oktobra St. 3, »rosi vse, ki imajo kake predmete, ki bi bili primerni za razstavo, da jih pošlje- jo na navedeni naslov vsaj do konca tega meseca. posamezni izseljenci, k! so bili v Srbi- ji na Hrvatskem in v Bosni, bodo ob priliki povabili k sebi in n« prire- ditev tudi Srbe oziroma Hrvate, ki so ^ih v težkih dneh bratsko sprejeli in llm nudili zatočišče. V ta namen je prire- ditveni odbor zaprosil za 75 odstotni tx>- ^st na železnicah iz vseh kra.1ev .Tu- goslaviie za vse udeležence prireditve. Ta prireditev ie zato nomembna, ker ne <»memo porabiti na strašne dni pre- ganianla pred desetimi leti. pač pa mo' fgrt)0 na to opozoriti ves svet tn titdl zahtevati jamstvo, da «e taki docodk! bodo nikdar več ponovili. Vabimo v«e, da pridejo 8. julija t. 1. v Maribor Pripravljalni odbor za »Dan izseljencev pregnancev In internirancev* Maribor Letošnji oredpisi alede mlatllniške merice letošnja odločba o pobiranju mlatil- nMke merice pravi: Lastniki mlatilnlc morajo oddati odkupnim podjetjem po državnih odkupnih cenah vse žito, ki ga prejmejo od pridelovalcev kot plačilo v naravi za opravljeno mlačev. Za mlačev plačajo pridelovalci lastni- kom mlatilnlc v naravi 8 odstotkov od omlačenih količin žita. Pridelovalci nežitorodnih predelov pr- vega ter drugega okoliša, ki «o zadolže- ni z obvezno oddajo žita, plačajo lahko odškodnino za mlačev v merici ali v go- tovini. Ta odločba velja tudi za tiste pridelovalce žita v vseh treh okoliših, ki nimajo obvezne oddaje žita. Odločba vsebuje še druga določila, ki veJjajo mlatilničarjem in organom ljud- ske oblasti glede oddajnih kvot merice ter kontrole mlačve in drugega. Odkupne cene za žito so se zvišale Zvezna vlada Je izdala odredbo, po kateri so za bela žita, ki jih bodo pri- delovalci oddali za obvezno oddajo, določene naslednje cene za 100 kg: pšenica s hektolitrsko težo 76 kg 700 din in 700 bonov; rž in soržica s hiktolitrsko težo 70 kg 620 din in 620 bonov; ječmen s hektoliter.sko težo 64 kg 600 din in 600 bonov; oves 8 hektolitrsko težo 44 kg 630 din in 630 bonov. Gornje cene veljajo za 100 kg nelto, franko skladišče odkupne postaje, ali franko vagon, za zdravo, suho blago v kakovosti, ki je navadna v trgovini. Ce ima blago večjo ali manjšo hek- tolitrsko težo kot je zgoraj navedena, se cena zviša ali zniža in sicer za 1% za vsak polni odstotek večje ali manj- še teže. 2ito ne sme imeti poleg tega še več kakor 2% primesi ali lomljenih 2^rn; te jih ima, se za vsakih nadaljnih f,5% odbije pol odstotka od cene, žito pa sme imeti največ 10% lomljenih zrn ali drugili primesi. Za vsakega pol odstotka nečistosti (peska, zemlje, plev) se odbije 1% od določene cene; za umazano žito ali žito z močnejšim du- hom pa se odbije do 5%. Tudi za vsak polni odstotek zi-n. poškodovanih od žužka se odbije 0,5%. Kmečke delovne zadruge dobe poleg določene cene v denarju in bonih še 50% v bonih glede na uredbo o znesku bonov za pridelke, ki jih oddajo po od- kupnem planu in za pridelke, ki jih prodajo na prostem trgu. Kdo in kako na/ vzgaja našo mladino? Večkrat slišimo pripombe predvsem starejših ljudi glede današnje mladine, češ da je pokvarjena. AU je to res? Vsekakor bi bila ob pravilni vzgoji mnogo boljša. Ne zadošča, če za tem s«mo stremimo, temveč je treba aktiv- no posegati v njeno vzgojo. Jasno je, da nikdo nima prirojenih slabih ali dobrih .lastnosti, ampak so te slika okolice, v kateri je rastel in doraščal. Skratka lahko trdimo, da je mladina takšna, kakršno si vzgojimo. MEDVOJNI VPLIV Tudi v širšem smislu vpliva način življenja bistveno na lastnost mladine. Posebno se Ja mladina vsestransko in še posebej moralno pokvarila v prvi in drugi svetovni vojni. Tudi v tem času je bila mladina odvisna od subjektivne vzgoje in od ciljev, ki so jih zasledo- vale posamezne države, njih vlade in stranke v vojni. Razumljivo je, da je nacizem zasledoval cilj osvajanja, zato Je že preje vzgajal mladino v duhu krvoločnosti, avtomatizma, cinizma, podcenjevanja in sovraštva do drugih narodov. Zvesti podaniki okupatorjev so v vseh okupiranih državah in to še posebno pri nas mihailovlčevci, nedi- Cevci, paveličevci, rupnikovci skupno 2 reakcionarno usmerjenim hlapčevskim klerom pod vodstvom škofov Rozmana, Stepinca in drugih vcepljali mladini hlapčevski duh in pokornost okupa- torju ter 80 s tem ubijali v mladini čut do vsega, kar je lepega in pleme- nitega. Na kratko povedano: protina- rodni, izdajalski del duhovščine je s pomočjo ostalih sovražnikov ljudstva v Jugoslaviji tekom štirih let vojne vzgojil le nekaj tisoč belogardistifTilh, ustaških in četniških, moralno skrajno pokvarjenih koljačev in požigalcev, ki so bili v sramoto svojim staršem in celotni človeški družbi. Zahvaljujoč naši Komunistični partiji in OF, ki sta prevzeli odgovornost za vzgojo ljudi in predvsem mladine, sovražniki ljudstva in napredka niso dosegli večjih nega- tivnih vzgojnih uspehov. KPJ in OF se moramo zahvaliti, da je nadvladal pri vzgoji duh patriotizma, poštenosti in ljubezni do vsega lepega In napred- nega. KPJ in OF se moramo zahvaliti, da je naša mladina kljub mnogim ne- gativnim pojavom danes mnogo manj pokvarjena kot je v kateri koli vzhodni ali zahodni državi. ^ domaČi vpliv Po osvoboditvi smo si prizadevali vzgajati mladino doma in predvsem še v šoli ter v mladinskih organizacijah. Slednja oblika pa je precej zastarela in je nepopolna. Mladina na 8\'ojih sestankih ni dovolj pridobila, ker ni imela v svoji sredi starejših izkušenih ljudi, temveč le mlajše funkcionarje, ki so bili sami potrebni vzgoje. Poleg tega so bili mladinski sestanki večkrat le ponavljanje frontnih in drugih se- stankov. Marsikaj je postalo za mla- dino nezanimivo in celo moreče, dočim so mladi ljudje ukaželjni in želijo vi- deti čim več. Posebno pomanjkljivost pa predstavlja zanemarjanje razvoja dobrih lastnosti mladine poleg dobre politične vzgoje kot so: lep odnos do staršev, do učenja, do strokovnega usposabljanja, skrompost, potrpežlji- vost, solidnost, iznajdfjivost, borbenost, fizična odpornost. Skratka bi bilo treba razvijati pri mladini vse lastnosti, ki so koristne in nujne človeku za življe- nje v socialistični družbi. Težišče skrbi v zvezi z mladino je bilo na graditvi prog, cest in dugih gospodarskih nalo- gah, kar tudi ni ostalo brez zadovolji- vih rezultatov. Poleg tega je bilo vzgoj- no delo premalo prilagojeno mentali- teti mladine, ki se različno odraža v podjetju, na vasi, v šoli itd. Vprašamo se: Kdo in kako naj dela, da bi imeli pri vzgoji mladine čimveč uspehov? Pred koncem šolskega leta je bU na roditeljskem sestanku v ptujski gimna- ziji nek oče zelo presenečen, ko je zvedel, da se njegov sin noče učiti, da zahaja v slabo družbo zapadno usmer- jenih frazerjev in nemoralistov. Zatr- jeval je, da razume današnjo družbo delovnih ljudi, ki ga Je kot strokov- njaka poslala vsled potrebe za dve leti v drugo republiko, zato pa se je tudi zanesel, da mu bo družba vzgojila sina kot je treba. Mož ima v glavnem prav in se z njim strinjam, vendgir smatram, da ne bi smel vse odgovornosti pre- nesti na di-uge ljudi. Doma je ostala mati. ki je skrbela za sina, ga hranila. Doma je stanoval in Je bil od matero tudi materialno odvisen. Vpliv matere na sina tudi v vzgojnem oziru ne bi smel popustiti. Treba Je vpoštevati, da domača vzgoja predstavlja pri marsi- kom temelje nadaljnje vzgoje. DRU2BENI VPLIV Naša Partija nima namena posegati v družino kot so to delali nosilci na- cizma in kot si to še danes prilašča ruski birokratlzem, da opravlja potom mladine obveščevalno službo proti star- šem in ni malo primerov, kjer gre celo za uboje staršev s strani lastnih otrok. Naša Partija smatra, da Je in mora biti družina kompaktna, da mora v njej vladati sožitje, da mora biti družina osnovno jedro družbe. Nikakor se ne sme vzgoja mladine omejiti samo na dom in šolo, temveč jo je treba izpopolnjevati v raznih društvih kot so tehnika, tabomištvo, gasilstvo, fizkultura itd. Tam je dolžan pomagati pri vzgoji mladine vsak na- preden državljan, ki ima za to pogoje. Kdor nima moralne legitimacije, temu ljudstvo ne bo nikdar zaupalo vzgoje •\'ojih otrok. Ravno tako je treba vzeti možnost vpliva na mladino vsakomur, pa čeprav Je učitelj ali duhovnik, ki bi hotel usmerjati mladino na pot na- rodnega izdajstva, starokopitništva in srednjeveškega mračnjaštva, namesto da bi ji pomagal vzbuditi občutek samo- zavesti, zaupanja v svoje ljudstvo, v napredek, v demokratično ureditev naše nove Jugoslavije. ODGOVORNOST ZA VZGOJO MLADINE Vsak zaveden držav^ljan, §e posebej pa člani Partije in OF, se mora zave- dati odgovornosti za vzgojo mladine. Za to mu daje naša ljudska oblast na razpolago dovolj sredstev. Dobro vzgo- jena mladina se bo zavedala sedanjih ogromnih naporov In bo z razumeva- njem In z vso požrtvovalnostjo poma- gala krepiti pogoje za lepšo in srečnej- šo bodočnost. Rogelj R. Temelje vzgoje gradijo pri večini otrok starši Okrajno gledališiJe iz Ptuja je gostovala po Prekmurju Kolektiv Okrajnega gledališča iz Ptuja je gostoval po Prekmurju in žel povsod polno priznanja. Kaže, da tudi Prekmurci cenijo kulturno izživljanje. Ptujčani so gostovali z drugim progra- mom Veselega večera v Dolnji Len- davi, Beltincih in Murski Soboti. Zal so pri organizaciji gostovanj pozabili urediti gostovanje še v Gornji Lenda- vi. Največ priznanja so želi igralci v Dolnji Lendavi, kjer z ovacijami kar niso mogli prenehati. V Dolnji Len- davi imajo prdstoren kulturni dom s poslikano zaveso, dovoljnim odrom, kjer lahko uprizarjajo tudi zahtevnejše stvari. Dobro je to, da Je kino v po- sebni dvorani. V Beltincih so imeli natrpano kinodvorano in bi lahko imeli dvoje predstav, če bi imeli čas. Pre- bivalci bližnjega Veržeja in Tumišča so obžalovali, da jih niso utegnili po- setitl" še tam. Svojo prekmursko tur- nejo so zaključili v Murski Soboti, odiro^lpr so šli v Slatino Radenci. V Murski Soboti, kakor je na po- gled nenavadno lepa in daje pravi vtis mest.a, skrbe za snago in lep Izgled, premalo pa gledajo na kulturne do- move. Vsega skupaj imajo eno dvora- no in še v tej je kino, ki je prav nerad odstopil četrtkov večer za gostovanje ptujskemu gledališču. Opeko, ki so jo imeli za zidavo novega kina ali kultur- nega doma, so že začeli prodajati, tako, da še v bližnji bodočnosti ne morejo upati na izboljšanje. Razen težave, ki jo imajo kulturniki v Murski Soboti z dvorano, pa beležijo nenavadno kul- turno dejavnost, saj so imeli v 30 dneh maja in polovice junija kar 22 kul- turnih prireditev. Kolektiv Okrajnega gledališča iz Ptuja je odnesel iz Prek- murja najlepše vtise, posebno zato, ker so jih Prekmurci navdušeno na- grajevali z ovacijami. —o— OPOZORILO Prosimo naročnike, ki imajo plačano naročnino »amo za prvo polletje, naj nam takoj nakažejo še doplačilo za tli ugo poiietje, da jim ne bo treba uki- njati pošiljanja »Ptujskega tednika«. Pojasnilo glede višine mesečne in ce- loletne naročnine je na prvi strani. Uprava V Majsperku PLZ nadaljuje z delom v Majsperku je prav tako kot v dru- gih krajih organizirana Protiletalska za- ščita 6 to posebnostjo, da se deli v dva dela, po en del za vsako tovarno. Vendar ta delitev obstoja le na zunaj, ker je kljub temu strokovno poučevanje ekip izvrševala za obe podjetji enotna ekipa predavateljev, ki je bila določena iz obeh podjetij. Industrijska odbora obeh podjetij sta vedno sporazumno reševala vsa vprašanja ter odstranjevala težave, ki so se pojavljala zaradi dela v več iz- menah, zaradi oddaljenosti bivališč de- lavcev od podjetja in drugih. Tako Je uspelo predavateljem v krajšem času, v dveh mesecih, ekipe pripraviti na ve- liko vajo, ki se je vršila v drugi polo- vici aprila in ki je bila uspešno izvedena. Po tej vaji pa organizacija ni prene- hala z delom. Se nadalje se ekipe izpo- polnjujejo ter pripravljajo na izpit, ki ga bo moral položiti vsak član. Odbora pripravljata ekipe tudi v po- gledu preskrbe s potrebnim materialom, izvajata maskiranje tovarniških objektov ter pripravo materiala za hitro popra- vilo strojev v slučaju poškodb. Tovarni posvečata posebno pozornost gasilski službi, ki je po zaslugi te skrbi že na visoki stopnji. Tako v nepredvi- denem slučaju nenadnega napada iz zraka v Majsperku ne bodo nepriprav- ljeni v obrambi svojih tovarniških ob- jektov in bivališč. KT. Pojasnilo ptujskih pekarn k članku „Ptujske pekarne bodo morale zaueti boljše gospodariti" K članku pod naslovom: »Ptujske I)ekame bodo morale začeti boljše go- spodariti«, objavljenem v Ptujskem tedniku št. 24 z dne 22. jimlja 1951, objavljamo po predlogu ptujskih pekam njihovo pojasnilo: Trditve, da ptujske pekarne pečejo kruh za potrošnike samo iz ržene in koruzne moke, belo moko pa porabijo za pečenje žemelj, ki jih prodajajo po prostih cenah, so neutemeljene. Pe- karne pečejo mešani kruh v istem raz- merju, kakor se deli moka potrošni- kom in sicer: enotni kruh samo iz enotne moke, mešani pa iz 60 delov enotne, 15 delov ržene in 25 delov ko- ruzne moke, dočim za beli kruh ni bil dodeljen kontingent. Sicer pa se je dobil tudi v juniju beli kruh po nižjih cenah. Zemlje, ki Jih pečejo pekarne ter prodajajo po prostih cenah, so iz kup- ljenih prostih viškov, nikakor pa ne iz moke, namenjene kruhu za garanti- rano preskrbo, kakor se v omenjenem članku trdi. trudi, da bo pripravljajoča se vzhodna železnica šla preko njega, pa se poja- vijo stremljenja, da se razvije iz Ptuja jesensko letovišče v času trgatve. Ostalo pa je samo pri načrtih in tudi ponosna krilatica »štajerski Meran«, ki je zna- fila še v sredi XIX. -toletja Ptuj. je počasi prešla na Maribor. S historično-geografskega vidika je delu Ptuj v novem veku do dobe želez- nice usodo perifernih štajerskih mest od Brežic na jugu 3o Hartberga na severu. V srednjem ve!rj so bila vsa ta "lesta postojanke proti nemimi Ma- džarski z njeno nikdar mimo štajersko- •Tiadžarsko mejo; poleg tega pa še se- »leži fevdalcev in gospodarski posred- J^ikl med Alpami ali Italijo in Sred- 'ijim Podonavjem. V sredi novega veka Pa sta se na Štajerskem trgovina In obrt polagoma smotrno osredotočili s ^f^riferije na središče dežele; kajti čim ^'^ja je bila moč deželnega kneza, toliko bolj so prihajala do veljave geografska središča dežele in toliko bolj J- padal pomen perifernih mest, ki so 8^ dvignila deloma vsled fevdalnega Partikularizma, deloma vsled svojega "Vojaškega pomena, deloma pa vsled Gospodarskega, n. pr. rudarskega boga- '^tva svoje okolice. Obdržala so se v fvojem položaju samo zadnja, v vrsto Jaterih pa ni spadal Ptuj. Vsled osre- dotočenja gospodarstva na geografska ^'■edišča dežele je polagoma zastalo Gospodarstvo perifernih mest. v kolikor ^1 bilo le-tem s privilegiji oslgurana ^""sovina in obrt v njih gravitacijskih ^'omočjih. ^ Ta položaj vidimo lepo tudi v Ptuju, -lesto se vzdržuje na svojem položaju, |a ima že na koncu srednjega veka. ^^2^ gospodarska podjetja v novem ▼eku, v Ptuju &a pr. poCTtdovaliio trgovino med srednjim Podonavjem in; Primorjem, vzamejo v roke tuji prise-! Ijenci, v Ptuju n. pr. Italijani. Gradbeni | razvoj vodi predvsem cerkev, ki usta-J novi pod vplivom protireformacije pred Ptujem 1623 Kapucinski samostan in obnovi Minoritskega. V zvezi s cerkvijo! 60 tudi votivna znamenja, v Ptuju sv. I Florijan in , Marijina soha. Plemstvo j stopi v ozadje, meščanstvo tudi, v ko- \ flkor ga k temu ne prisilijo veliki po-, žari, kakor je bil n. pr. v Ptuju 1714. j leta, ki je upepelil vse mesto razen j obeh samostanov, nakar je nastalo! novo mesto, iz katerega izvira današ- \ nji stari Ptuj, ki pa ima isto stilno i izobliko, kakor jo je imel srednjeveški; i edino gotiko nadomesti sedaj barok vi vseh svojih izobllkah koncem XVIII.; in z.3četkom XIX. stoletja. Stara preteklost, \Tsta dogodkov iz- \ ven mestnega obzidja in v mestu sa-; mem, obenem pa pomanjkanje razvoja' «o razvili v mestu patriarhalno me- \ šdansko, konservativno tradicijo, ki' označuje novoveškega ptujskega me- ščana, kateri visi z vso svojo dušo na \ mestu z njegovimi starimi življenjskimi' in gospodarskimi navadami. Ko je za- stajal v novem veku razvoj mesta, se ^ je v Ptuju razvila in vkoreninila tra- dicija, j V. 1860. leta je stekla vzhodna železnica! iz Nagy Kaniže preko Ptuja na Pra-1 gersko Železnica ni stekla kot posle- i dica gospodarskih teženj prebivalstva, j temveč kot izraz želje avstrijskega ge- ? neralnega štaba, ki je hotel in moral i imeti progo, ki bi vezala železno rezer-' vo avstrijske armade v Vojni Krajini vzdolž vse italijanske meje. ne da bi '\ bila ta proga v katerim koli »lučaju: ogrožena od izpremembe avstrijsko-, italijanske meje na Beneškem. Ptuj je^ tako dobil svoje mesto na veliki želez-; nlci Nagy Kaniža—Franzensfeste še' ravno ob pravem času. Kajti po 1866,1 ozir. 1867 bi bila vsled centralističnih j prometnih teženj Madžarske sličnaj proga nemogoča in Ptuj bi se morali zadovoljiti z lokalno zvezo na južno I železnico v Mariboru, za čemer soj Ptujčani tudi stremeli. Položaj posa-j meznega mesta ob železnici je bil od- - ločilen za njegov nadaljnji razvoj, ki i se je vršil v smeri trgovine, birokrati-.^ zacije in industrializacije. Trgovina sel je od šestdesetih let XIX. stoletja raz-! vijala na podlagi nadprodukcije in po-; treb mestnega gravitacijskega območja.' Ce primerjamo tozadevno Ptuj z Mari-; borom in Celjem v šestdesetih letih,' vidimo na podlagi I. Geršakovih stati-j stičnih podatkov iz 1865, da je v po-j gledu poljedelstva, živinoreje, z eno I besedo kmetijstva sploh bil najmoč-1 nejšl mariborski okraj, njemu sledi j celjski in celjskemu ptujski. To je bilo, odločilno za nadaljnji razvoj trgovine j v teh mestih, ki se je na podlagi po- nudbe in potreb svoje kmetijske oko- ■ lice razvila najvišje v Mariboru, nato v Celju, potem v Ptuju, Za birokrati- zacijo je bila potrebna centralna lega, v kateri označujejo v železniški dobi i najlepše baš železniška križišča. Proti i centralnejši legi Maribora in Celja je- Ptuj ležal na periferiji, v«led česar je \ za moderni razvoj Ptuja birokratizacija; v oni meri, kakor za Maribor pa tudi | za Celje, odpadla. Posledica tega je bil; relativno hitrejši razvoj Maribora in Celja kakor pa Ptuja. Za Industrializacijo so potrebne eu-^ rovine. Surovine pa so manjkale Ptuju; popolnoma. Leta 1868, ko je bilo rudar-; stvo razvito celo še na Kozjanskem, so bile okolice Ormoža, Rogatca, Šmarja pri Jelšah in Ptuja brez vsakega ru- darstva. Ptuj s Halozami in južnimi Slovenskimi goricami je naša na pre- mogu in rudah že vsled geološkega izvora zemlje rudarsko najbolj revna pokrajina. Vsled tega se ni mogla raz- viti v Ptuju težka industrija in ostala mu je edino možnost predelave agrar- nih in živinorejskih pridelkov. Pomanjkanje industrije, večje trgo- vine in birokratizacije se kaže tudi v razvoju Ptuja kot selišča po otvoritvi železnice. Pri Mariboru je industrija usmerila razvoj mesta naravnost h kolodvorom, v Celju je to storila upra- va in trgovina. V Ptuju kolodvor še danes ni strnjen z mestom in to vsled tega, ker se trgovina razvija po starih poteh, preko Ljutomerske, Panonske ceste, Brega in mosta v staro, mesto. Trgovsko središče je ostalo, kakor je bilo v zgodovini, v starem mestu, k staremu zbirališču kmetov na Ljuto- merski cesti pa se pridružujeta še Pa- nonska cesta za Spodnje Dravsko polje in Breg za Gornje. Zemljepisno je za- nimivo, da se človek še danes drži terase z Ljutomersko cesto ter da se izogiblje nizkega terena okoli kolo- dvora; na drugi strani pa se drži Pa- nonske ceste, to je stare poti na terase vzhodno od Drave proti mostu pri Borlu. Breg pa je predmestje pred ptuj- skim mostom. V primeri s srednjimi štajerskimi mesti Maribor in Celje je Ptui kot periferno mesto relativno nazadoval, ko ni mogel v svojem razvoju slediti srečnima tekmecema s centralno lego. Ce pa primerjamo Ptuj z ostalimi na- šimi perifernimi mesti, kakor Slove- njim Gradcem, Brežicami. Ormožem ali Radgono, potem vidimo, da se je Ptuj razvijal med perifernimi mesti najhi- treje. Slovenj Gradec in Radgona sta dobila železnico šele tri desetletja za Ptujem, Brežice ubija bližina Zagreba in Krško, prav tako kakor ubija cen- tralna lega na Dravskem polju, ki jo zavzema proti Ormožu Ptuj, razvoj perifernega Ormoža. V primeri z Or- možem, Slovenjim Gradcem ali Breži- cami, posebno pa še v primeri z Rad- gono po svetovni vojni, leži Ptuj sredi bogatega poljedelskega, živinorejskega in vinogradniškega ozemlja, za, katero izmenjava pridelke potrebe; iz tega se je razvila živa trgovina zlasti z vinom, medtem ko so do zadnje krize ptujski živinski sejmi predstavljali nadaljeva- nje historičnega trgovskega posredova- nja Ptuja iz Podravine v Alpe, zlasti j glede trgovine s konji. V trgovskem] pogledu je Ptuj prvo naših perifernih] mest, kakor tudi glede birokratizacije,! kjer ga predstavlja pred^-sem šolstvo, j S svojo industrijo, predvsem z usnjar-: stvom, ki je historičnega izvora In ki! odgovarja gospodarstvu gravitacijskega! območja. Deloma je to posledica konfi- guracije terena. V tem pogledu nali- kuje današnji Ptuj rimskemu Poeto- viju, samo da ni pomen cest iz Sloven- skih goric. Dravskega polja in Haloz tisti, kakor Je bil pomen rimskih cest. Ptuj je proti Mariboru in Celju peri- ferno mesto, ki pa leži mnogo bolj centralno kakor Brežice, Ormož ali Slovenj Gradec. Odgovarjajoč njegovi zemljepisni legi kot vmesno mesto med centralnimi in perifernimi. «e je razvil sicer kot zadnje mesto med central- nimi, ali kot prvo med našimi perifer- nimi mesti. Konec. ^ Stran 4 •PTUJSKI '1E^-K< Ptuj. 29. junija 1951 Grupe ljudskih inšpektorjev lahko marsikje odpravijo škodo in zavarujejo red Dajanje pojasnil glede prodaje blaga Grupe ljudske inšpekcije bi morale preverjati izjave in pojasnila trgovskih nastavljencev, ki jih dajejo ljudstvu, ko prihaja spraševat za raznim bla- gom. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da so navajeni trgovski nastavljenci dati na- tančna pojasnila, kdaj se bo prodajalo zlasti boljše blago, kako blago in v ka- teri trgovini. Je več primerov, da so vedeli marsikje preje o prodaji blaga kot poslovodja poslovalnice sam. To je dokaz, da so bili ljudje preje obvešče- ni kot uslužbenec. To je mogoče od- praviti s kontrolo izjav in pojasnil, ki se dajejo v glavnih skladiščih. Iz po- jasnil čakajočih pred takimi trgovinami ni težiko dognati, kdo je dajal po- jasnila. Nekateri prodajalci dajejo pojasnila, da bo tako in drugačno blago na pro- daj šele sledeči dan. Kdor jim je^ ver- jel, je prišel naslednji dan, ko so mul rekli, da Je bilo to blago prodano že prejšnji dan. Taka pojasnila zakrivajo špekulativne namene. Oskrbovanje trgovskega osebja v trgovini Pri kontroli, kdaj in kako se oskr- buje osebje, ki je zaposleno v trgovini, je mogoče.odkriti razne oblike zlorab- ljanja položaja in nepoštenja. Mnogo je primerov, da si trgovski nastavljenci odtehtajo, odmerijo in od- štejejo blago, ko so trgovine zaprte, najraje pa takrat, ko prispe boljše blago. Takrat ne jemljejo blaga samo zase, temveč tudi za sorodnike, prija- telje, znance itd. Na ta način ustvar- jena privilegiranost gre nedvomno na škodo ostalih nakupovalcev. . Proti tej praksi se je treba boriti z vso odločnostjo, saj se za njo skrivajo razne oblike špekulacij. Trgovski na- stavljenci naj se oskrbujejo s stvarmi, ki jim pripadajo, v času in na način, ki velja za ostale nakupovalce. Gospodarske izkušnje Pred žetvijo Ing. Zoreč Egon Pri spravljanju žitnega pridelka do- bri kmetje pazijo na pravi čas in način opravljanja žetvenih del. Pravi čas žetvff je za razne vrste žit različen, prav tako pa tudi v po- gledu načina žetve. Pri rži ne smemo čakati, da bi docela dozorela, ker taka rada izpade iz klasja. Nasprotno pa je treba žeti nekatere vrste pšenice, po- sebno osinaste šele tedaj, ko so popol- noma dozorele. Barva klasja in slame ni merodajna za presojo zrelosti žita, ker nas lahko zavede v zmoto. Mnoge pšenice trpijo' na rjah in drugih boleznih, zato pa dobijo njih listi rumeno, rjavo ali celo temnosivo barvo že v času, ko zrno še ni zrelo. Pri nekaterih drugih vr- stah pšenice pa ostanejo stebla, listje in klasje tudi po tem, ko je zrnje že dozorelo, zelenkasto-beie barve. Zato se o zrelosti žita prepričamo vedno le na zrnju. % Zelev se v naših krajih opravlja na več načinov: s srp)om, koso, žitokosil- nim strojem. Kako se produktivn^-st dela dviga z mehanizacijo, nas prepri- čajo naslednji primeri: v enem dnevu lahko požanje človek s srpom 0,05 ha, s koso "^,25 ha, s samovezalko na konj- sko vprego 2,50 ha, s samovezalko s traktorsko vprego 7 ha, s kombajnom 15 ha. Kombajn zaleže torej za 300 žanjic ali 60 koscev, poleg tega pa prihrani delo pri vezanju in zbiranju snopov ter mlačvL V naših krajih je žetev s srpi še v navadi, posebno v predelih, kjer so strehe krite s slamo. Mlačev pa v ve- liki meri opravljajo mlatilnice na mo- torni ali električni pogon. Le tu in tam, kjer je treba slame za streho, še poje cepec. Dober kmet prav t^o tudi pazljivo spravlja žitni pridelek, kot se pazljivo In o pravem času spravlja k žetvi. Slabo osušenega žita ne bo nikdar spravil v skrinjo, ker bi se, ker je živo bitje, »zadušilo«. Prav zares, žito rabi sveži zrak, če ga spravimo vlažnega, le slabo propušča zrak in spodnje pla- sti postanejo zatohle. Moka iz takega žita je slaba, pa tudi ra seme tako žito ni sposobno. Po mlačvi torej x iitom na sonce ter le s suhim v shrambo! S tem se izognemo nepotrebni škodi. Vinska trta, peronospora in oidij Odkar je nastopila peronospora kot najbolj nevarna glivična bolezen naše žlahtne rastline vinske trte, se je ob- clelovdlec vinogradov proti njej boril z znanimi metodami. Dve stvari sta pa vendarle važni pri zatiranju tega naj- večjega sovražnika vinske trte. Pi'ed- vsem je važen pravi trenutek škroplje- nja. To je možno po znanstv^ih izku- šnjah točno ugotoviti na podlagi me- teoroloških opazovanj t, j. maksimuma in minimuma vlage. V ta namen bi nam mogle zlasti služiti zelo uspešno anti- j peronosporične postaje, ki so danes šoj premalo organizirane. j Opazujemo pojav, da obdelovalci na- ših vinogradov niti v osnovnih prijemih, ne posvečajo dovolj pažnje zatiranju peronospore. Se vedno naši vinogradniki grešijo v tem, da nepravilno priprav-| Ijajo bakreno apneno brozgo. Posebej je \ treba pripraviti apneno raztopino in še ; le v njo vlivati i-aztopino modre galice. j Pri zatiranju drugih glivičnih bolezni, i zlasti oidiuma je treba upoštevati dej- stvo, da je treba primešati normalni škropilni brozgi še sredstvo za zatiranje te bolezni. Enostavna oblika te obrambe je v tem, da se bakreno apnenl brozgi primeša še sredstvo za zatiranje oidiumn in s tem istočasno izvrši obrambna bor- ba tudi proti tej bolezni. Naše oblasti so omogočile uvoz žvepla v originalni sestavi in lahko rečemo, da je to odločilni ukrep v našem fitopato- loškem pogledu. Našim producentom priporočamo, da se poslužujejo žvepla- nja le v pojavih zelo mofnega nastopa oidiuma in v obliki prašen j a z žveplal- niki. Vremenske prilike so letos izredno raznolike, vinska trt?i je nastavila len osnutek roda, od ljubezni in skrbnosti pridelovalca bo pa odvisno, kakšen bo končen rod in kvaliteta pridelka naših žlahtnih haloških goric. B. F. Ko so gospod župnik krstili cigančka... Ob košnji in sušenju sena so moški in ženske ponovili celo vrsto zgodbic neglede na to, ali so resnične ali ne, samo da je minil čas in da so se ne- previdni naučili previdnosti. Zelo sveža je še zgodbica o tem, kako so nekje na Dravskem polju ci- gani okradli g. župnika. Cela vrsta eno in dvovprežnih voz se je ustavila v sredi vasi. Z voz je poskakalo več odraslih in tudi mlajših ciganov in cigank. Malo časa so se v svojem jeziku nekaj pomenkovali, če ne celo kregali, nakar je ostalo pri vozeh le nekaj starejših ciganov, do- čim so se ostali razšli gor in dol po vasi. »Cigani so tu,« je šlo od ust do ust med vaščani. Okna in vrata so se marsikje zaprla. Otroci so utihnili in skozi okna opazovali, h kateri hiši bodo šli. Sčasoma e je culo samo še močno lajanje psov, vse ostalo pa se je tiho dogajalo. Vsi cigani niso prosjačili. Med njimi so bile tudi vedeževalke;^- ki najraje prerokujejo dekletom, kako se bodo poročile, kake ženine bodo dobile, ka- ko bodo bogati itd. Zgovorna vedeže- valka privabi k sebi vse domače, njeni pajdaši pa pobirajo po praznem sta- novanju, kar se pač da najlaže od- nesti. V svojem jeziku se medsebojno sporazumevajo, da ne bi vedeževalka prehitro nehala. Tako je bilo zlasti pri hišah, kjer p. doma manj ljudi. Tudi h g. župniku so šli trije, nekaj pa jih je ostalo na cesti. Žensko z do- jenčkom v rdeči bisagi in 2 njena spremljevalca je hotel g. župnik tako hitro (>dpra\ati, kot ostali vaščani. Pa niso odšli. Rekli so, da so prišli s po- štenim namenom. Otroka bi radi dali krstiti. Tega pa jim gospod župnik ne bo mogel odkloniti. Kaj so se dalje menili, o tem ne ve nikdo povedati. Očividno so se dobro sjKJrazumeli, saj so odšli nazadnje v cerkev in se tam zadržali kot je pač navada pri krstu. Po obredu so se zadovoljni razšli. Ci- ganka je še nazadnje poljubila gospodu župniku roko. Ko se je g. župnik vrnil v stanova- nje, sprva ni mogel verjeti, da je v njem vse razmetano in da je teme- ljito okraden. Tačas, ko je v cerkvi krstil cigančka, so mu drugi cigani odnesli rjuhe, srajce, obleko in še mnoge druge stvari. Zopet je šlo od ust do ust: »Gospoda župnika so okradli cigani«. Koliko jih je bilo, pri katerem župniku so bili, kaj so odnesli, pravi v zgodbici vsak po svoje. Cigani so odšli iz vasi. Kaj so do- bili in kaj pokradli, se je le par dni govorilo. Ta obisk je zapustil le eno večjo zgodbico in to je zgodbica o okradenem g. župniku. Povsod pa ne moremo zastonj peti Skupina pevcev iz okolice Podgorcev, ki poje ob nedeljah in praznikih na koru, se je naveličala neplačanega petja, zato si Je pomagala v Izobraževalno- umetniško društvo (IZUD) Podgorci, da bi lažje nastopala s plehkimi igrami in petjem proti plačilu in da bi zbrani denar porabila po svoje. Nekateri mislijo: »Dajmo denar za nastop, saj so naši ljudje«. Pevci in igralci pa pravijo: »Zapijmo, saj so nam dali naši ljudje«. In kaj pravi k temu večina: »Igrali in peli boste lahko, dokler vas bodo hoteli naivneži poslu- šati, pili pa boste lahko »amo takrat, ko si boste sami plačali IZUD ne bo posredovalnica za kolektivno zaprav- ljanje. Ljudstvo je bilo vedno za ko- ristne igre m petje in proti pijančeva- nju, zato vašega početja ne bo podpi- ralo.« Pogovor pred nastopom v Muretincih Pevci: >Slavko, kje bomo dobili de- nar, da bi se zopet enkrat dobro imeli?« Slavko: »Gremo igrat v Muretince »Vraga in čevljarja«. Najmanj 1200 dia nam tam ne uide. Blagajno naj pre- vzame Lojzek. Zakaj bi dajali IZUD-u denar, ko pa bomo sami igrali.« Pogovor po nastopu Pevci: Nad 5(»00 dm smo dobili. 20 li- trov vina smo že spili. Pijmo, dokler je še kaj denarja. Za prosvetno dvorano pač ne bomo dajali.-' Lojzek: »Tako je. Jaz sem /e zadosti prispeval za to dvorano Prodal sem jim razne malenkosti za 1200 din.. KAJ SE BO? v Franciji bo časopisje T kratkem stalo pred izbiro: ali preneha uhajati, ali postane glasilo političnih in eko- nomskih koristi, ali pa polluksuzna stvar, ki »i jo bodo lahko privoščili samo premožnejši ljudje. Našo državo bo obiskal 8ef sekcije tM duševno higieno Svetovne zdravstvene organizacije dr. Hargreaves. Z našimi strokovnjaki bo imel v Beogradu po- svetovanje glede živčnih in duševnih bolezni. Obiskal bo še nekatera druga mesta. * /DA bodo nastopile proti uporabi kuomintanških čet na Koreji, če bi jih kuomintanška vlada ponudila kot od- govor na poziv Združenih narodov, naj bi poslali naknadne vojaške kontin- gente na ICorejo. * .lugosiovanski šahovski mojster inž. Milan Vidmar bo sodeloval na Schlech- tci-jevcm spominskem turnirju na Du- r.iiju, kjer začne 30. junija 1951 tek- movanje. Italijanski parlament bo prihodn,fi teden razpravljal o zakonskem predlo- gu italijanske vlade glede prepovedi stavke državnih uslužbencev in ome- jitvi pravice do stavke za osebje, za- posledno v javnih službah, kot n. pr. lokalni mestni promet. Tržne cene v Ptuju v sredo, 27. junija 1951 Privatni sektor: Zelenjava: So- lata 20 din, čebula 40—60 din, česen 60—80 din, krompir stari 25—30 din, novi 30 din, koleraba 20--30 din, zelje 23 din, grah 25 din, jedilne tikve 30 din, fižol 70 din (cena za 1 kg). — Sadje: Češnje 20—30 din, borovnice 60 din, jagode 100 din, hruške 50 din (cena za 1 kg). — Perutnina: kokoši do 500 din komad, piščanci 300—500 din za par. — Mlečni izdelki: Mleko 20 din liter, smetana 120—130 din liter, sir 100 din za kg, sirovo maslo 500—600 din za kg. — Mastni izdelki: Za- seka 400 din, mast 450—500 din za kg. Mlevski izdelki: Bela moka 180 do 200 din, krušna moka 120—140 din, ržena moka 120 din, koruzna moka 70, ajdova moka 120 din. koruza 65—70 din, ajdova kaša 120, proscna kaša 100 din (cena za 1 kg). — Razno: Jajca 8 do 10 din komad, jedilno olje 700 din liter, med 400 din kg, sladkor 500 din kg, orehi 160 din kg, milo 190 din kg, kis domači 25—30 din liter. Vrtnarstvo »Hristov MInCo«: Solata 10—20 din, čebula 25 din, korenje 25 do 30 din, koleraba 1.1—20 din, Inimar- ce 60 din, jedilne tikve 30 din, ohrovt 30 din (cena za l kg). Mestna ekonomija Pt«.i: Karfijola 50 din, kumarice 60 din, ječmena -kaša 100 din, solata 16 din, korenje 25 din, koleraba 20 din, ohrovt 30 din, česen 50 din (cena za 1 kg); mleko 18 din liter, jajca 7—8 din komad. Zadružni sklad prodaja v trgovini razne artikle: Solata 15 din kilogram, čebula 30 din k^, kis domači 20 din liter, češnje 20 din kg. — S v e že meso: Govedina 130 din, s\'injina 210 din, sveža slanina 310 din (cena za 1 kg). Cene vinu v Ptuju: Gostilna Brenčič 182—190 din. gost. Stajerc 160—180 din, gost. Slon 180 din, gost. v Ljudskem vrtu 200 din, gost Dravska klet 180 din, gost, pri Emi 175—190 din, sost. Koro- šec 180 din, gost. Tomanič 180 din, gost. pri Ribiču 173 din, gost. pri Pošti 170 din, gost. obrat I, 170 din, gost. Moskva 175 din. Še nekaj o vodi kot zdravilu Vodo so že v starih časih cenili kot zdravilno sredstvo in še danes je zdrav- ljenje z njo velikega pomena. Zanimivo je, kako vpliva voda v različnem to- plotnem stanju na človekove organe in njihovo delovanje. Mrzla voda n. pr. zadržuje, topla pa pospešuje delovanje srca. Prav tako je s krvnim pritiskom: mrzla voda ga zvišuje, topla pa znižuje. Poliv z mrzlo vodo nas prisili h glob- ljemu dihanju, kar je pri raznih pljuč- nih obolenjih zelo koristno. Topla ko- pel povzroča, da se ledvico prepojijo s krvjo, kar pospešuje izločanje vode. Mraz spodbuja mišičevje k večji aktivr nosti, toplota pa deluje obratno. Toplo vodo uporabljamo zato pri krčih v tre- buhu, črevesju, na žolčnem mehurju in sečevodu. Mrzla voda draži simpatično živčevje, topla pa parasimpatično. Zdravilo za utrujene noge je voda. Po naporni hoji si okopaj noge v 10 minut trajajoči topli kopeli, nato jih otri z brisačo ter nalahno masiraj in pregibaj v vseh sklepih in členkih prstov. Nato lezi in položi noge više kakor glavo. Potenje nog lahko preprečiš, če ho- diš po rosni travi. Po travi hodi, dokler te v noge ne zazebe, nato pa teci zopet v posteljo in se ogrej. Najprimernejši čas za tako zdravljenje nog je poletji, ko ni težko vstati ob petih zjutraj ali še bolj rano. SPORTN\ ^JAVA Športna stava yi je kot kai« naletela še na kar dovolj plodna tla. Število vplačanih kombinacij v 31. kolu !?e je v 32. dvignilo od fiio na 109. Medtem ko v 81. kolu ni bilo iz Ptuja nobenega, ki bi zadel 11 ali J2 rezul- tatov in potemtakem prejel nagrado, to za 32. kolo še ni gotovo. Vkolikor ne bi bilo zaradi nekaterih večjih pre- senečenj nobenega z 12 pravilnimi re- šitvami, prldfejo v poštev tudi oni, ki so zadeli vaaj 10 tekem. Znano pa nam je v jtadnjem kolu bilo nekaj takih slučajev. Rezultate za vsako kolo zveste vsak ponedeljek v dnevnem tisku ali pa v izložbenem oknu po- slovalnice »Triglav<^, višina in število nagrad pa je objavljeno v glasilu cen- trale Športne stave «TikeiUr. (ki se dobi obenem s stavnimi listki v po- slovalnici .»Triglav«) ali pa v dnevnem časopisju od srede dalje. mk. TD ORMO« : J. A. PTIM 2:1 V nedeljo, 17. t. m. se je v Ormožu odigrala prijateljska nogometna tek- ma. TD Ormož je na.stopilo proti J A Ptuj. Zmagali so zasluženo domačini z rezultatom 2:1. Gledalcev pa je bilo nad 300. T. D. ORMOŽ : PANONHA (LAKOS) 2:3 (1:©) V nedeljo, 24. t. m. se je v Ormožu odigrala prv^stvena nogometna tek- ma. Domačini so se pomerili s Pano- nijo in izgubili s tesnim rezultatom 2:3. Kljub temu, da je Panonija favorit za osvojitev^ prvega mesta v Obmurju, jI je TD Ormož nudilo precejšen od- por in je le po krivdi vratarja izgu- bilo tekmo. Ves čas igre so bili do- mačini v premoči, vendar zaradi netoč- nega streljanja na gol niso te premoči uveljavili. Prvi del igre se je končal 1:0 za domačine, gol je dosegel Kova- čič. Drugi del igre ja pričel zelo živahno. Gostje so začeli močno naspaclati in se jim je iz ene gneče pred golom posre- čilo izravnati rezultat na 1:1. Takoj po prejetem golu domačini pono\'no po Kovačiču zvišajo rezultat na 2:1, Po tem golu so domačini še bolj napadali, imeli pa .so smolo v strelja- nju na gol. Proti koncu tekme so gostje iz dveh ne nevarnih situacij dosegli dva gola, katere bi bil domači vratar lahko ubranil. Dve nemočno streljani žogi .«ita mu ušli, ena skozi noge in ena, katero je imel takorekoč že v rokah. Domačini so tokrat igrali zelo dobro, vendar so imeli veliko smolo pri stre- ljanju na gol, kar je rešilo goste poraza. Tekmi je prisostvovalo okrog 200 gledalcev. —^K. ORMOŽ DOBI NOVO MODERNO KEGLJIŠČE I^Iestno gostinsko podjetje v Ormoiu bo 8. julija odprlo noro moderno zgra- jeno kcglliščc, ki bo eno izmed najlep- ših T mariborski oblasti. Na tem kegljišču se je jcačelo « de- lom že lansko let«, vendar se je moralo z delom prenehati zaradi tehničnih r»«- log-ov. v letošnjem leta so začeli w. delom na pobudo upravnika Mest. go.^p. podj. tov. ^onaja nadaljevati. Delo je v pol- nem teku in 8. julija bodo dobili Or- moJaiii moderno kegljifče, ki bo ponos vseh OrmoJanov, Kegljišče Je srgrajeno po mednarod- nih pra\ntih. tako da nam ho siuMlo tudi za razna tekmovanja. Kegljišče je urejeno tako. da tekme lahko opazuje nad 3d0 ffledalcev Jb« pogm,1enih mfx. Kegljišče Je opremlje- no tudi z bifejem in .slačUnico s teko- čo vodo. Takšnes^a kegljišča m si OrmoSani Je dalj časa želeli. Saj je mano, da imamo v Ormo/u dobre kesljače. ki bodo marsikateremu druStvu preeej trd oreh. Ormožani so že prejšnja leta nasto- pali na raznih tekmovanjih in dosegal! redno vidne uspehe. Tako ao na primer leta 194* nasii>piM na tekmovanju v Varaždinu, kjer so tekmovali kegljači iz raznih kraj^^v Hrvatske, Ormožani so se takrat plasirali zelo dobro, «a kar so prejeli tudi nagrade. Zadaja štiri leta so bili Ornuižani brez vsakega kegljištra. Jasno je, da so sedaj nekoliko zanstaM v kegljanju. Zato pa bodo sedaj, ko bodo dobili novo kegljišče, začeli spri redno vaditi in na tak način dosefati ssopet lepe usfi>ehe, — V prepiru je ubila moža Prejšnji teden se Je pred okrajnim sodiščem v Ptuju zagovarjala kmetica Terezija Hbrvat, doma iz Svetincev pri Urbanu, ki Je v prepiru ubila svojega moža. Zakonca Terezija !n Feliks Horvat •ta ee pogosto prepirala Vzroki prepi- lov so bil moževo pijanstvo in ženina nagla jeza Horvat je ženi večkrat oči- tal njeno prejšnje življenje, posebno pr^^ega moža, ki jo je zapustil po njeni krivdi, in ljubimca, s katerim je živela po ločitvi od pr\'egc moža S prvim mo- žem je Imela 3 otroke, z drugim pa štiri. Felik.8 Horvat je bil 8 let mlajši od že- ne, vendar ji ni bil kos Zaradi neure- jenega družinskega življenja Je postal pijanec in prepiri eo «e vse češče po- navljali, včasih pa je prišlo med njima tudi do pretepa V enem takem pretepu je Terezija udarila svojega pijanega moža z mctikc in ker mu ni nihče nudil potr^^bne pomoči, le zaradi posledice udarca umrl. Sodišče je obsodflo Terezijo Horva- tovo na o«ern let odvzema pro«to*tl, ra pr-^vilno '-^8n1o n»enih otrnk pa bo med tem skrbel* '.rudska oblast. -i Drufo srečanje .VK Drave s TekstUo, i« Varaldina. Ptujska Drava je v zadnjem mese, odigrala dve tekmi z moštvom Tekgtj ca it Varaždina, članom II. zven lige. Prva tekma, odigrana v Ptuju , je, kot je znano, končala po lepi 1» Drave z rezultatom 5:2 za goste. Pj., tekli teden pa je Drava vrnila oblj in je v Varaždinu odigrala povrati tekmo, ki jo je prav tako izgubila visokim rezultatom 2:7. Tekstilec je tekmovanju II. zvezne lige po konf) nem pomladanskem delu prvenst^ obtičal na predzadnjem, to je na \ mestu. Končan je turnir za prvenstv Ptuja Mešanega turnirja »Šahovskega dn stva Ptuj« za leto 1950'51 se je udel« i^ilo 20 šahistov druge, tretje, četrte j pete kategorije. Ker se je turnir, ki i je začel /e sredi februarja 1.1., znati: zavlekel zaradi nerednega prihajanj nekaterih igralcev na igralne večen pa tudi zaradi bolezni ali opravičen zadržanosti nekaterih, je bilo vodstv turnirja prisiljeno 25 srečanj kontuma cirati. Zaradi tega je plasman neka t« rih igralcev nerealen. To velja predvset za dosedanjega prvaka Ptuja Podkraj šek Janeza, ki je zaradi težje bolezu moral med turnirjem izstopiti. Zara(| tega je izgubil potom kontumaca 8 paj tij in zaradi tega zasedel šele 6.—7. m* sto. medtem ko bi v slučaju, da bi na daljeval, skoro gotovo osvojil prv mesto. Prav tako je padel za nek mest tudi Toš. ki je bil kontumacirj v 6 partijah. Isto velja za Podboj J neza. Zasluženo je zmagal Rudolf Edo, k; tri točke pred drugoplasiranim Pešlor On je tudi dejansko poleg Podkrajšk in Tosa najmočnejši ptujski šahis Delno preseneča tretje mesto Pernat| katerega realnost je dvomljiva. Raz meroma lep uspeh so dosegli Horva Slavko. Sugman. Roje in Modrinjali ki 80 se šele letos začeli udejstvovati in so zasedli mesta v sredi lestvice Skratka vrstni red tega turnirja zaradi kontumaeiranih partij ni predvsem v gornjem delu lestvice popolnoma realen, V bodoče bo j>otrebna znatno večja disciplina med udeleženci turnirja, kajti le na ta način se bo moglo v redu iz- vesti šahovsko tekmovanje za prven« stvo Ptuja, odnosno turnirji, na katerlk lK>do igralci mogli doseči višje katego' rije (kontumacirane partije ne pridej v poštev pri odstotkih, ki so potrebni blica i?gleda takole: 1. Rudolf Edo 16,5 točk 91,1«/» 2. Pcšl Fredo 13,5 točk 67,6«/» 3. Pernat Viktor 12,5 točk 83,8«/» 4.—5. To« Mirko in Kosmač Anton ' 11 točk, prvi 76,9".'.s drugi 52,9«'« 6.-7. Podkrajšek Janez 10,5 točk 95,4''/i 6.-7. Sorli Miroslav 10,5 točk 56,6«/i 8.—10. Drofenik Jože 10 točk 43,7»/» 8.—10. Horvat Slavko 10 točk 50»» 8—10. Sugman Rajko 10 točk 50*/» Nato slede: Podkrajšek Rudolf ti 9,5 točk. Roje Jože 9, Modrinjak Drago 8,5, Perger Janko 8, Ryževski Pavel 6, Ranfl Alojz 5,5 in Kancler Anton 5,5, Pišek Zvonko in Farazin Lovro 5 točk. Z oairom na same odstotke, ki so jih dosegli posamezniki v partijah, ki so jih dejansko odigrali, pa bi bil položaj na tabeli pc^jolnoma drugačen in sicer slede: 1. Podkrajšek Janez, 2. Rudolf Edo, 3. ToS Mirko. 4. Podboj. 5. Pešl, 6. Pernat, 7. Sorli. 8. Kosmač, 9.-10. Horvat in Sugman, 11. Roje, nato: F"R- rar.in, Drofenik, Podkraj.5ek R. in Mo- drinjak, Perger. PiSek Z., Kancler, Ry* ževski in Ranfl. Glede na dosežene odstotke točk so potrdili za četrto kategorijo naslednji igralci: Sorli, Kosmač, Pešl in Farazin; dosegli pa so četrto kategorijo: Horvat Slavko, Pernat Viktor. Roje Jože in Sugman Rajko. Peto kategorijo pa sta potrdila Podlirajšek Rudolf st. in Mo- drinjak. mk. ZAHVALA Zahvaljujem se \o\. Brenčiču Vinku ml. iz Ptuja, ki ml je našel mojo de- narnico z dokumenti in mi jo takoj vrnil. — Solina Alojz, Ptuj. IZGUBL.TENO Prosim najditelja denarnice z osebno izkaznico Kajzersberger Marije iz St.u- kov 6 in drugimi listinami ter denar- jem na cesti med Ptujem in Novo cerkvijo, naj vse vrne proti nagradi na gornji naslov. KUPIM Posteljo in nočno omarico kupim. Naslov v upravi lista. ALFO ugodno prodam. Naslov v upra- vi lista. KOLPORTERJE sprejme podr. »Slo- venskega poročevalca'< v Ptuju. Vprašati v podr., Miklošičeva ulica, Ptuj. MALI OGLASI Preklicujem izgubljeno knjižico o kolesu št. 1468762 na ime Culibrk Ir.-^n- Strnisče. Najditelja kovčka s šolskim ro<.. delom v drevoredu pri bolnišnic; ^ Ptuju prosim, naj ga vrne Kajfežcv:!:!* v Ljudskem vrtu. Zamenjam vftelj (gepeljl in težkeg* konja za elektromotor 3,5 do 8 KS« Naslov v KLO Ma,jSperk.