Toliko dela!
fo zimi je že še bilo, ali sedaj!  0 da  bi vi vedeli, koliko opravkov itna Rezika! No, aaj vam ni treba praviti, ker se vam godi tudi tako.  Kaj  ne, zjutraj je
93
treba vstati, omiti se, moliti, zajutrekovati, po sobici pospraviti, v šolo iti, pa pri vsem tem ostane za po-poldne še toliko, o toliko! Le vprašajte Reziko! Do-poldne je Btorila vse to, kar smo omenili, popoludne pa zaradi obilice opravkov vendar ni vedela, kaj naj bi počela Pa vse bi se še naredilo, ali z malo Juliko jekriž! Veste kaj, ni bilo drugače, Rezika jo je morala vzeti v naročje in nesti na travnik. Kajpak, Julika —¦ majhno leseno dekletce v cunje povito — je bilo ne-pokojno vedno, kadar je je  pogledala  Rezika,   Vedno
»peetkati, pestkati našo malo« in pa nikar »jokcati« ter »luckati in spanžkati«, to je bil najnavadnejši govor Rezikin, kadar je tolažila Juliko. Torej zares: veliko dela! — Prisel je rožnik; vse je cvetelo in duhtelo. Reziki ni dalo več bivati v zaduhli sobi. Z Juliko sta šli pod milo nebo; Rezika je trg^ala cvetlice in pletla vence; no, hvala Bogu, sedaj, ko je bila Rezika vsa zaverovana v pletenje — zaspala iče govorimo z Reziko) je Julika. E, pa je trdo spalo sicer vedno poredno de-kletce. Rezika si je že spletla in ovila okrog1 glave lep venček duhtečih cvetic, tudi za soaedovo Pepico ga je že skoro dogotovila. kar jo vzbudi, ne Julika, ampak teta, Češ, naj se vendar že pokaže in oglasi, ker je prišla z njo majhna TonČka.
___94_
Prijateljici sta bili brž — zares veliki prijateljici in zaieli sta odločevati o vencih. »Veš, kaj ?« de Tončka. »pri vas imate tako lepega Jezuščka in Marijo, nesiva ta venec Jezusu in Mariji!« — "Jej, saj res«, pritrdila ji je Rezika ia xačeli sta pronarejati spletena venca. Ker pa za Jozušdka in Marijo ni tako brž dobro na-rejeno, kaUor za Reziko ali sosedovo Pepico, zamudili 8ta se dekletci dokaj dolgo. Tončkina mati so prišli zatorej še enkrat 7. Rezikino gledat, kaj počneta dekletci, da ji ni in ni, pa odgovor jima ie bil: »0, imava to liko dela! Julika se je zbudila, pa venci še niso po-polnoma narejeni — brž prideva!«
Proti vederu sta bili olepšani glavi Marijina in Jezusova s svežim vencem, a Rezika in TonCka še nista mirovali — ej, saj veste: mala Julika — to je bilo še
t0lik0dela!                                          Andr.jaiev janel.